13. in 16. marca smo vollli. To so bile volitve na katerih smo izvolili naše delegate za četrti sestav delegatskih skupščin. Doseda-nji razvoj delegatskega sistema nam je dal obilo izkušenj. Med delom smo ugotavljali dobre strani našega, v svetu edinstvenega, delegatskega sistema delovanja skupščin. Odkrivali smo nova pota in načine neposredne socialistične demokracije, načina, ko naj bi postalo odločanje o vseh vpražanjih družbenega življenja. nepo-sredna oblika in odgovornost delovnih Ijudi in občanov.
Vizija socialističnega samoupravljanja kot osnovnega pro-dukcijskega in družbenega odnosa nas je usmerjala in nam dajala spodbude za iskanje vedno novih poti, novih načinov delovanja tega sistema. Razumljivo je, da smo pri krčenju novih poti naletavali na težave pa tudi na zablode, ki so nas često oddaljevaie od začr-tane smeri. Teh težav nismo nikoli prikrivali, ampak smo o njih javno in kritično razpravljali. Zavedali smo se, da kritičnost do lastnega dela in razvoja lahko kljub težki ekonomski situaciji vodi le do napredka. Menili smo, da bi prikrivanje težav slabilo odločnost naših delovnih Ijudi v vsakodnevnem uveljavljanju svojega družbe-nega položaja.
Razumljivo je, da naš svojski način razvoja socialistične demokra-cije ni po godu vsem, saj je v svojem revolucionarnem bistvu uper-jen proti vsem sedaj veljavnim načinom družbene ureditve v svetu. V kolikor bolj priteguje pozornost svetovne javnosti kot edina alter-nattva iz družbene krize zahoda in vzhoda, toliko bolj je na udaru nasprotnikov vseh barv. Doma in v tujini. Tako smo v zadnjih letih tudi doma vse bolj izpostavljeni napadom češ, da je samoupravlja-nje utopija, ki nima realne možnosti preživetja pri čemer nam ti »dušebrižniki« nudijo modele izhoda iz krize po znanih, in od nas že davno ovrženih modelih zapadne »demokracije« ali modelih posodobljenega »socrealizma-. Prav v času naših priprav so se znašli nasprotniki našega razvoja v okrepljeni vlogi prerokov raz-pada našega sistema pri čemer naj bi po njihovih napovedih prav seda/ije volitve pokazale prvi bistveni preobrat. Iz koristili so odpr-tost naše družbe, odprtost tudi naših sredstev javnega obveščanja, da nam vtepe/o v glavo, da pri nas ni demokracije, da ni možnosti demokratičnega izbiranja bodočih kandidatov za delegate in dele-gatske funkcije. Ko so potekle kandidacijske konference in je mno-žična aktivna udeležba na teh že ovrgla njihove trditve o zaprtih kuhinjah, ki naj bi predlagale kandidate, so se zatekli k razglašanju
Volitve '86
volitev za volilno farso češ, Ijudje lahko le glasujejo ne morejo pa voliti med več »svobodno« postavljenimi kandidati. Pri tem je bila predvsem napadana Socialistična zveza delovnih Ijudi, ki naj bi bila po njihovem ozka grupacija, ki si je uzurpirala pravico končnega razsodnika.
Ko človek zasleduje te polemike, ne more mimo vprašanja, kdo so ti Ijudje, kj tako nastopajo. Njihovi udarci so vselej usmerjeni na bistvo našega sistema in vedno s strani. Zakaj se niso pojavili, če naj bi predstavljali kakšno silo, na predvolilnih sestankih, zakaj niso predlagali »boljših« kandidatov, če jim prediagani niso bili povšeči? Ne, v javnosti se niso pojavljali iz oči v oči z občani, ampak so za svoje področje boja izbrali javna glasila zavedajoč se, da se na njihove polresnice, pa tudi laži, poštenim Ijudem ne zdi vradno niti odgovarjati. Pač po znanem reku. psi lajajo, karavana gre naprej.
Odgovor pa ni izostal! Dali so ga naši delovni Ijudje in občani na samih volitvah. Množična udeležba na volitvah tako v cganizacijah zdiuienegedala kot tudi v krajsvnth skupnostih 13. in 16. tnarca je bil prepričljiv odgovor. NaSi Ijudje so z udeležbo na volitvah, ki daleč presega udeležbo v deželah »zapadne« demokracije, svojsko odgovorili na vsa natolcevanja. Kot vselej doslej je prav ta množič-nost razpršila vse ugovore in potrdila zavestno pripadnost naših Ijudi družbenemu sistemu, za katerega smo se odločili. Nadalju-jemo in vztrajamo na Titovl poti samoupravnega socializma. Nada-Ijujemo to pot in nič nas ne bo zaustavilo, da tudi vnaprej z vso kritičnostjo odpravljamo vse, kar se je pokazalo za zgrešeno. Pri tem ne bomo varčevali svojih moči, ne bomo nekritični le do last-nega dela, kritični bomo tudi do tistih, ki si nelegitimno lastijo pravico napadati osnove našega sistema in nas ovirati pri često težkem osvajanju novih pogledov jn smeri našega razvoja.
Živimo in delamo v Ljubljani, herojskem mestu preteklosti, mestu, v katerem se tudi sedaj koncentrirajo vse sile našega naroda. Rezul-tati volitev - po še nepopolnih podatkih je volilo v naši občini 78 odstotkov volilcev - kažejo na prisotnost negodovanja nad razme-rami, v katerih živimo Obenem pa kažejo tudi in predvsem na Izrazito večinsko opredelitev delovnih Ijudi in občanov revoluci-onarne Ljubljane za nadaljevanje začrtane poti razvoja socialistifi-nega samoupravljanja, za nadaljevanje in uspešen zaključek borbe za stabilizacijo gospodarstva in za prilagoditev sistema političnega sistema socialističnega samoupravljanja potrebam družbenega raz-voja. Naša kritičnost do napak po tem ne bo pojenjala. V zavesti množične podpore vseh naših delovnih Ijudi so nam volitve le etapa v borbi za boljSi danes in jutri!                                        Ivo Bernard