E J ' 4 [... les . ...__..... . r:*:'..- < *; GRADISOV VESTNIK A glasilo DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS QMM£ *ET0 XXI Ljubljana, oktober 1979 št. 258 NNNP tudi v gospodarjenju 10. junija je bila v Celju konferenca kadrovskih delavcev Gradisu. Ves čas je bil prisoten tudi direktor TOZD tov. Albert Praprotnik. Poleg kadrovske problematike je razprava te.xia tudi o organizaciji, poslovanju in planiranju v Gradisu. Izkoristili smo to konferenco in postavili direktorju TOZD GE Celje Albertu Praprotniku nekaj vprašanj. Urednik: v preteklem letu ste na uredništvo gradisovega vestnika poslali daljši prispevek za izboljšanje sistema planiranja v delovni organizaciji Gradis. Zaradi obsežnosti gra- Albert Praprotnik diva nismo prispevka mogli objaviti v našem vestniku, vendar smo gradivo razmnožili in na konferenci direktorjev TOZD razdelili vsem direktorjem. Kakšen je bil odziv in ali lahko na kratko obrazložite, zakaj gre? Praprotnik: Ker nisem mnogo pričakoval, tudi nisem bil na odziv preveč razočaran. V današnji poplavi informacij zelo površno pregledamo vsako gradivo, posebno, če ni iz področja, na katerem delamo. Večji odziv smo pričakovali pri delavcih, katerim je vsebina bolj interesantna in vsakdanja. Občutek imam, da se tudi ti ljudje lotijo tvarine z mislijo, da so na tem področju že pred drugimi in iščejo samo od stavke, ki bi lahko razvrednotili tudi misel in prikazali brezmiselnost vmešavanja na področje svojega delovanja. Mimogrede lahko omenim, da ravnam sam popolnoma drugače. Vsak sestavek skrbno preučim in skušam razumeti, kaj je avtor želel povedati in obrazložiti v svojem prispevku. Pri lastnem razmišljanju vedno izhajam iz ugotovitev, katere so se mi zdele logične in uporabljive in dodajal še svoje misli. To ne smatram za plagiatorstvo, saj smo osnove svojega znanja tudi mi prejeli na podlagi dolgotrajnega ustvarjalnega dela drugih. Torej o temi mojega sestavka: obdelal sem kritično tri področja na- šega poslovanja — planiranje, kalkulacije in obračun proizvodnje. Tri področja, povezana z našo dejavnostjo, vendar vsako od njih na svojih izhodiščih in popolnoma neusklajena. Nastajala so ločeno in so skoraj »zgodovinsko« pogojena na začetke našega poslovanja, tako da v nobenem primeru ne moremo govoriti o integriranem sistemu. Prvič — planiranje: pri dosedanjem planiranju lahko govorimo pri gradbenih enotah samo o planu stroškov in ne o proizvodnem planu, ki bi temeljil na fizičnih pokazateljih naših kapacitet in možnosti. Temu problemu se izognemo tako, da se prepričujemo o tem, da nam ob času planiranja ni poznan obseg proizvodnje, to je objekte, ki jih bomo gradili. Drugič — kalkulacije: mislim, da se sistem kalkulacij od leta 1.947 še ni bistveno spremenil. Analize po GN od leta 1.947 normah in internih normativih, faktor, množica pred-kalkulacij in pomožnih kalkulacij, skratka način, da nam brez velikega truda nikdar ne uspe razčleniti posameznih elementov cene za neko obračunsko delo. Tretjič — obračun proizvodnje: tudi ločeno področje, podrejeno bolj tradiciji in zunanjim predpisom kot pa notranjim potrebam. Primerjava po posameznih elementih cene s planom in kalkulacijo je zelo težko izvedljiva. Prevalitve posameznih stroškov izvršene po raznih »ključih« in neusklajene z normiranimi. Združitev teh področij v integrirani sistem bi pomenil prelomnico v našem dosedanjem poslovanju, nedvomno pa prinesel možnost uporabe analitičnih metod pri naših odločitvah in celovito uporabo računalništva v sistemu poslovanja. Da bi lahko združili ta področja je potrebno, da v svoji miselnosti izvršimo razmeroma enostavno korekturo: opustiti moramo misel, da je naš proizvod objekt, katerega do sklenitve pogodbe ne poznamo, temveč je naš proizvod skrivljena in položena armatura, vgrajeni beton po markah, opaž in podobno. V svojem sestavku s statističnimi podatki dokazujem, da samo 60 postavk odnosno proizvodov predstavlja približno 90 % naše proizvodnje. Letne količine se bistveno ne spreminjajo, spreminjajo se samo objekti, kjer svoje proizvode vgrajujemo. Če torej izhajamo iz teh osnov, lahko uporabimo vse modele planiranja, kalkulacij in obračuna, ki veljajo v industriji. Te proizvode tudi sami načrtujemo, medtem ko nam objekte v večini primerov drugi. Vgrajevanje proizvodov na različnih objektih je samo vprašanje notranjega transporta, ki pa je lahko z ozirom na plan izgradnje obravna- van kot fiksni strošek, ki se razdeli po teži na posamezne proizvode. Investicijske odločitve o tem, da bomo kupili črpalke za beton so lahko drugačne, če izhajamo iz tega, da bomo v enem letu vgradili kot delovna organizacija 26.3.274 kub. m (podatek APS pridobljen po situacijah za leto 1975) ali zgradili razne objekte visokogradnje, za katere imamo o količinah betonov zelo nepopolne podatke. Ce poznamo svoje proizvode in količine, ki jih moramo izvršiti za izrabo svojih instaliranih kapacitet delovnih naprav in strokovno strukturo delovne sile, potem tudi ni težko sestaviti cen za te proizvode. Seveda pa ne po dosedanjem siste- mu, temveč po elementih cene, ki jlj, ,et bomo želeli vsak trenutek analizira;1 "ai in primerjati z dejanskimi stroški' no Pri tem je potrebno, da razdružit"0 prvo osnovne elemente, ki jih po P0- e* trebi še nadalje detajliramo. ®'r Razdelitev odnosno zbiranje str°' I škov v stroškovnem knjigovodstvl1 1 mora biti prav tako razdeljeno p° Bai istih elementih in poleg tega tudi p° stroškovnih mestih. V dvodim°n' Pn zionalnem sistemu: elementi cene10 °J' stroškovna mesta lahko definiral'10, vsak strošek. 6 S tem je že podana integriran05 a sistema: količine za plan, struktu' ra cene za kalkulacijo in obračun pr01” e zvodnje. Povezanost v sistemu 5 U| pomočjo računalnika je podana P° rP| shemi. Integracija med. komercialno službo, tehnično »lužbo in gospodarsko - finančno službo je razvidna po prikazani shemi* CENTER ZA OBDELAVO PODATKOV BAZA PODATKOV Standartni popis:, del Standartne kalkulacije Standartne predkalkulacije Podatki e sredstvih Ponudbene količine . Izvršene količine . Planirane količine PROGRAMSKI DEL Izvlečki ■ planiranih sredstev Podatki e ■ angažiranju kapacitet Izdelava ■ mesečnih obračunov Izvlečki ■ normiranih sredstev Izdelpva ■ ponudbenih predračunov ta; Pri ni: *el hei TEHNIČNA SLUŽBA KOMERCJAL-JZBA NA SLUZ izr hai fr: nie ter !ji\ k Zasedba kapacitet Pokal ku-lacije STROŠKOVNO KNJIGOVODSTVO fe dj Oproščam se, da nisem mogel bolj na kratko obrazložiti vsebine prispevka. Težko je samo z nekaj stavki obdelati tako obsežno področje. Urednik: Vsekakor zanimive ideje. Ali nadaljujete z delom tudi v praksi? Praprotnik: Da. Že v letu 1978 smo pričeli s pripravo lastnih normativov, sestavljenih tako, da nam je možno analizirati na posamezne elemente vsako izvršeno delo že pri izdelavi situacij. Za leto 1979 smo pripravili tudi proizvodni plan po planiranih koli- činah. Za vsak proizvodni obi'al sestavljen plan in izračunana P, „ .hke nanipo,, ’■ Kaipa različni pogoji zu->o zaradi L!" "0,ranic8a transporta, n- Ptav i„i i™ *mo do sedaj pravza-jn rije ,l dt ?vali vedno iste kalkula-,o 'pZ^kohjekt posebej? blemZ ‘nik: Rešitev tega pro-»st banjem f1 2e ^e*no omenil. Pri zu-ra transnnr, lnSportu smo na Primer ii- beto,?. e 1etona vključili v stroške 5 'Uri in „ C’ »P,rav tako tudi pri arma-jo sPortj paz|h- Ostali zunanji tran-tazlični IS° °'stveno pomembni in *el0 matn L", z dol°čitvijo poprečij he,b objektu St°*3am° pr' Posamez" iZraiunaHra«?^,transportih pa smo hat]iZa j. troške transportne me-Bradnje ! z 0zir°m na planirani čas ^ezne cpr,Str°^ke razdelili na posajeni na . e P°,težah elementov. Pri pivih nofin?i.PnŠli do zel° presenet-N objel,, • °,V 0 vi^ni teh stroškov ke čas n ll\kako vpliva na te stro-gradnje. Pri posameznem transportnem sredstvu so zajeti vsi stroški kot na primer pri žerjavu proga, montaža in demontaža, obratovanje, pogonski stroški, signalist itd. tako, da dobimo realne primerjave med posameznimi stroji. Pri taki primerjavi smo brez težav ugotovili, da so betonske črpalke izredno ekonomične in znatno cenejše od transporta betona z žerjavi. Za vse kalkulacije, vključno tudi pripravljalna dela smo izdelali šifrante, tako, da vsako kalkulacijo izdelamo samo enkrat, nato pa označimo s pripravljenim šifrantom in shranimo v registru kalkulacij. Vsako leto se bo s 1.1. izvršila revalorizacija cen z novimi kalkulacij-skimi cenami, medtem ko ostanejo normativi in število točk nespremenjeni. Urednik: Kakšne koristi pričakujete od novega sistema? Praprotnik: Celotni sistem je namenjen racionalizaciji našega poslovanja, predvsem pa nam omogoča realizacijo nagrajevanja po delu. Z mesecem septembrom 1979 smo že za tekoči mesec izvršili obračun po normativih, za organizatorje proizvodnje pa obračun za julij in avgust 1979. Obračun proizvodnje temelji na internih situacijah, s čimer izenačujemo pogoje gospodarjenja vseh obračunskih enot. V preteklem obdobju smo največkrat zaradi neurejenih pogodbenih cen opravičevali tudi slabe efekte s slabimi cenami in največkrat zelo prizadevne delavce lo slabo nagradili. Za sestavo situacij imamo manjši knjižni stroj, ki dmogoča pripravo podatkov. Za mesec oktober 1979 so po istem programu izdelani tudi plani ur in točk za planirane planske naloge. To omogoča sektorjem, da uskladijo število delavcev za obseg naloge, kar že zagotavlja 100 % dosežek normativov. Seveda pa bo naloga vodij sektorjev, da bodo delavce seznanili z nalogami za prihodnji mesec in tudi obrazložili, kaj je potrebno v mesecu realizirati, da bo zagotovljen uspeh. Pri tem pa predvsem poudarjamo, da je potrebno presegati normative z boljšo organizacijo in racionalizacijo dela in izhajati iz načela, da so fizične sposobnosti dmejene, ustvarjalne pa praktično neomejene. Urednik: Ali razmišljate o lem, da bi celotni sistem vnesli v računalnik delovne organizacije, kar bi vsekakor dmogočilo pridobivanje večjega števila podatkov? Praprotnik: Seveda. S sedanjo tehniko smo zelo omejeni pri številu podatkov. Predvsem bi želeli, da bi iz vsake situacije ali predračuna pridobili osnovne količine naših proizvodov. S tem je podana tudi povezava s planom, saj je na podlagi situacij lahko mesečno ugotavljati realizacijo plana, s podatki iz predračunov pa angažiranje kapacitet. Mesečne planske količine pa bi omogočale racionalno porazdeliltev betona, armature in drugih elementov proizvodnih zmogljivosti. Naš sistem sestave omogoča razdelitev cene na poljubno število elementov in je obseg odvisen shmo od zmožnosti računalnika. Urednik: Realizacija vašega programa zahteva usklajen strokovni sistem. Kako je s tem pri vas? Praprotnik: Z vselitvijo v nove prostore v aprilu smo sklenili, da tudi v naše delo vnesemo nove sisteme poslovanja. Kot strokovni team delujemo zelo uspešno. Enkrat tedensko imamo strokovni kolegij vodij služb, štirinajstdnevno razširjeni kolegij z vodji sektorjev in obratov in tromesečno s celotnim tehničnim kadrom. Seveda obstajajo tudi nesoglasja v debatah, vendar je cilj vsake seje formulirati enotne sklepe, ki so delovna obveza za vsakega. Želimo postati v poslovanju najuspešnejša gradbena enota v Gradisu. Imhm veliko zaupanje v celotni kolektiv in sem prepričan, da bomo v tem uspeli. Praprotnik: Praksa bo pokazala, ali smo uspeli ali ne. Z veseljem bomo vsakemu nudili informacije in če bodo ostali pridobili zaupanje in se zedinili o skupni uporabi, bomo zelo ponosni, da smo lahko nekaj prispevali k razvoju delovne organizacije. Enoten sistem normativov in osnov bi nedvomno omogočil ostva-ritev dohodkovnih odnosov pri skupnih akcijah Gradisa. Uredniki Hvala in veliko uspehov v vaših prizadevanjih! Sodelovanje med OŠ Juršinci in TOZD Gradnje Ptuj Ie.lnici* us^n°’da Proslavo ob 30-dietja ,1r,an jV'tve gradbenega po-. Ja »Gradnje« Ptuj popestrilo petje učencev Osnovne šole iz Jur-šincev. Na proslavi so sodelovali zato, ker ima naš TOZD Gradnje pokroviteljstvo nad njihovo šolo. O sodelovanju med GE Gradnje Ptuj in Osnovno šolo Juršinci sem se pogovarjal z ravnateljico šole tovarišico Zinko Bizjak. Od kdaj datira sodelovanje med vašo šolo in našo temeljno organizacijo v Ptuju! »Čeprav sem ravnateljica šole šele dve leti, sem dobro seznanjena o našem sodelovanju z Gradnjami. Sodelujemo že polnih 18 let. Naša . šola se nahaja v Slovenskih goricah, to je 12 kilometrov izven Ptuja. Juršinci so majhna vas, šola v vasi pa je stara že 68 let. Pred šestimi leti so nam Gradnje pomagale narediti adaptacijo, ker vaščani sami niso imeli dovolj sredstev za tak poseg. Delavci gradbenega podjetja Gradnje so adaptacijo naredili ceneje in z lastno udeležbo.« In to naj bi bil začetek sodelovanja? »Tako se je pravzaprav začelo. Na šoli so se že pred osemnajstimi leti dogovorili, da bodo Gradnje imele pokroviteljstvo nad našo šolo in nam pomagale pri tistih akcijah, ki jih sami ne bi mogli speljati do konca, v glavnem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.« Kako se je medsebojno sodelovanje razvijalo naprej? »Vsako leto se obvezno sestanemo ob novem letu in se pogovarjamo o naših željah in potrebah, ki jih bomo imeli v naslednjem letu. Ker gre vglavnem za pomanjkanje denarja nam Gradnje vedno toliko pomagajo, da uspemo naše želje tudi realizirati. Tako so nam na primer pomagali ob nakupu knjig in ureditvi šolske knjižnice. Drugo leto smo kupili športno opremo, ki smo jo naslednje leto še dopolnili z opremo za zimske športe, kupili smo si sani in smuči. Pri nakupu televizije za naše učence smo bili tudi deležni pomoči našega pokrovitelja.« Na čem bo poudarek sodelovanja v letošnjem letu? »Na naši šoli smo že večkrat poskušali redno izdajati svoje glasilo, vendar smo imeli vedno velike težave, predvsem z razmnoževanjem glasila. Zato smo se dogovorili, da nam bodo v Gradnjah pomagali tudi pri izdajanju tega glasila.« Ali sodelujete tudi na področju poklicnega usmerjanja? »Seveda sodelujemo tudi na področju poklicnega usmerjanja. Predstavniki podjetja Gradnje redno prihajajo na našo šolo in predstavljajo učencem gradbeno stroko, možnosti za šolanje in poznejše izpopolnjevanje in vse ostalo, kar je v zvezi z gradbeništvom.« Na koncu najinega pogovora je tovarišica ravnateljica povedala, da si želi še več uspešnega in plodnega sodelovanja z našim TOZD v Ptuju, kajti od takega sodelovanja imamo koristi oboji. C. PAVLIN Ogromno dela je še vedno »v zemlji« pod nivojem terena še kakšna ustanova, ki bi bila podobna bodočemu Kulturnemu domu Ivan Cankar?« — je predsednik programske komisije odbora udeležencev družbenega dogovora o gradnji in financiranju KD1C in član IO RK SZDL Slovenije tovariš Mitja Rotovnik odgovoril takole: »Kulturnega doma takšnega tipa v Jugoslaviji ni, pa tudi po svetu jih ni veliko. Še najbolj podobna sta mu nova centra v Caracasu v Venezueli in v južnoavstralskem mestu Adelajde. Nekaj podobnih institucij je tudi na ameriškem kontinentu. Za Evropo ne vemo, da bi imeli kje kulturni center, ki bi bil povsem enak (podoben) našemu Kulturnemu domu Ivan Cankar. Poglavitna prednost našega novega kulturnega hrama bo predvsem v tem, da bo omogočal preko 30 različnih zvrsti in oblik glasbenega, dramskega, plesnega in filmskega ustvarjanja ob vsej pestri kongresni in družbenopolitični dejavnosti.« C. PAVLIN Edina razdelilna roka za tran ' betona, ki jo imamo v Gradis*1 J gradbišču KDIC Ivan Nikolič dela kot tesar flfl Prihodnji kulturni praznik bomo proslavili v srednji dvorani kulturnega doma Ivan Cankar Medtem ko se je v kulturnih skupnostih, ustanovah in družbenopolitičnih organizacijah začela intenzivna in temeljita razprava ob predlogu temeljev programa Kulturnega doma Ivan Cankar, gradbišče našega Kulturnega doma prav tako intenzivno živi in utripa. Delavci našega TOZD GE Ljubljana in Tehnike delajo v dveh izmenah, po potrebi glede na naravo del pa uvedejo tudi tretjo izmeno. Na delu objekta, ki ga gradi Gradis, je trenutno zaposlenih nekaj več kot 200 delavcev. Dela predvsem pospešeno potekajo na odrskem delu objekta. Ta dela so obenem tudi najbolj zahtevna, saj najnižji kot odra sega 21 metrov pod nivo terena najvišji pa 23 nad teren. To pomeni, da so dela, ki jih opravjjajo naši delavci na tem delu objekta enaki gradnji 15 nadstropne stolpnice. Pospešeno se gradi tudi tisti del Kulturnega doma, v katerem bo nameščena avtomatska telefonska centrala. Več nam je o poteku del povedal vodja gradbišča dipl. gr. inž. Alojz Kepic: »Na objektu delamo dokaj intenzivno, kajti želja investitorja je, da bi do konca letošnjega leta končali visoki del konstrukcije, to je velika dvorana z odrom. Druga želja investitorja pa je, da bi srednjo dvorano dokončali do prihodnjega kulturnega praznika. Dvorana je, kar se tiče gradbenih del, že dokončana in prav sedaj oddajamo obrtnikom instalacijska in druga dela. Osposobitev srednje dvorane za redno obratovanje pa ne bo nič kaj enostavno, saj bo instalacija v srednji dvorani že sedaj dobila končno obliko, v ostalem objektu pa še sploh ne bo narejena, temveč se bo delala parcialno.« Zanimalo nas je tudi, kakšna je kadrovska sestava na tako velikem in zahtevnem objektu. Tovariš Kepic je pojasnil: »Na gradbišču v sedanji fazi gradnje dela nekaj več kot 200 delavcev in štiri delovodje, ker pa delamo stalno v dveh izme- nah, prideta le dve delovodji na eno izmeno. Za tak objekt, kot je to Kulturni dom Ivan Cankar, je to vse drugo kot preveč, vendar ne glede na to gradnja lepo napreduje; seveda s pripombo, da mora ta strokovni kader, ki dela na gradbišču velikokrat delati tudi preko svojih možnosti.« Na koncu takega kratkega prispevka o poteku gradnje Kulturnega doma Ivan Cankar osvetlimo pomembnost tega objekta tudi v drugačni luči. Na vprašanje novinarjev ljubljanskega »Deta«'— »Ali je kje nasvetu Nekaj podatkov iz »osebne izkaznice« bodočega Kulturnega doma Ivan Cankar: Dom gradita s skupnimi močmi Gradis TOZD GE Ljubljana in Tehnika na Erjavčevi cesti za stolpnicami Ljubljanske banke in Iskre. Celotna etažna površina znaša skoraj 39.000 kvadratnih metrov. V kulturnem domu Ivan Cankar bodo štiri dvorane s skoraj 3.000 sedeži. V veliki dvorani, ki naj bi se imenovala »Gallusova dvorana«, bo prostora za več kot 1.600 ljudi. V srednji dvorani, »Linhartovi«, bo 650 sedežev. V manjši dvorani, ki ji pravijo »arena«, imenovala pa naj bi se po Kajuhu, bo 220 sedežev. Mala dvorana, »Kosovelova«, bo imela prostora za 200 obiskovalcev. Gradbena dela so se začela 6. februarja 1978. Dom naj bi začel obratovati v letu 1981. Predvideni stroški gradnje: 112,5 milijard dinarjev. Pregled iz pododrja velike Višina kompleksa je kot 15 stropna stolpnica Za nadpoprečne napore se letos obeta nadpoprečen uspeh . nami je poletje, minili so pri-^'dopustniški dnevi in vse bolj se p lbJ'žuje tričetrtletni obračun, vredno ga bodo na TOZD oddali v ;j,lst°jno SDK, bodo delavci na svo-niV.il* kri,'čno pretehtali in oce-j,1 ,sv°je delo v minulih treh mese-l 'n začasno razdelili doseženi do-0 ek na osebne dohodke in sklade. : jedvsem poletje in čas dopustov ču i vzrok’ da je bil narejen obra-n le za mesec avgust, za mesec julij be ne' Vemo, da je vrhunec grad-cih 6 sezone Prav v poletnih mese-»zatoso bolj rezultati zanimivi po v8ustovskem obračunu, še tem bolj, ker je od objave polletnih rezultatov preteklo že precej časa. Naj bo prva informacija čimbolj spodbudna — z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, z nekaterimi nekoliko manj, drugimi malo bolj. OBSEG DEL SE VSEBOLJ POVEČUJE Obseg našega dela izkazujemo običajno z vrednostjo proizvodnje in celotnim prihodkom. Primerjamo ga s planom in obsegom doseženim v enakem razdobju v lanskem letu. Poglejmo nekatere podatke (v mio din). I,—V1I1779 1,—VIII/Z9 Sestavin ^rednost Proizvodnje Vrednost p Proizvod. Celotni Prihodek Materialni s‘roški -VIII./78 GN 79 I,—VIII779 ].—VII17.78 GN 79 3021 5791 4263 141 .74 2111 4104 3029 143 74 3050 6096 4251 139 70 2114 4205 1974 141 71 56 106 70 125 66 880 1785 1207 137 68 kafrvf^ drgnile za dobrih 21 %, Pove£!?eni’da se je realni obseg del 22? » 15 do 18 %. Ker so se bolj v3 ni s^ro^ki povečali nekoliko dek’ n0t se ie Povečal celotni priho-za0sta°raT dohodka malenkostno gače ;Ia' 7° itthko povemo tudi dru-mičnovtS,Cer tako’ da se je ekono-poslovanja malo poslabša- la... Lani smo na en dinar porabljenih sredstev ustvarili 1,41 din celotnega prihodka, letos pa le za 1,40 din. Se vedno pa je ekonomičnost poslovanja dobra in to tembolj, če povemo, da se je naša produktivnost povečala nominalno za 38 %, realno pa za 14 %. V lanskem avgustu smo na opravljeno efektivno uro dosegli za 241 din vrednosti lastne proizvodnje, letos dosegamo 319 din. SJnnUŠČE PREDSEDSTVA RK SZDL O AKTUALNIH /jT-t a$anjih GRADNJE IN FINANCIRANJA KDIC SPRE- jUUJaA]gygSEJIPREDSEDSTVA RKSZDLSLOVENIJE> 6. d Predsedstvo RK SZDL ugotavlja, da poteka gradnja Kulturnega oma Ivan Cankar dobro in brez zastojev, kar v danih družbenoe-onotnskih razmerah predstavlja pomemben stabilizacijski člen in ratt primer smotrne uporabe družbenih sredstev. Vsem drugim Podpisnikom družbenega dogovora o gradnji in financiranju Kul-arnega doma izreka priznanje in jih poziva, da tudi v prihodnje violo vse sile, da bo ta prioritetna nacionalna naložba na področju utture in družbenih dejavnosti sploh, dograjena v skladu s spreje-Jn Programom v dogovorjenem roku. Posebno priznanje izreka ^rcdsedstvo tudi organom, ki neposredno vodijo gradnjo Kultur-■ * doma in delavcem oziroma gradbeni pperalivi, ki vlaga redne delovne napore. Republiška konferenca SZDL Slovenije: predsednik Mitja Ribičič, l.r. Lani nas je bilo zaposlenih 7071, letos nas je nekoliko več — 7378 (brer delavcev v tujini in vajencev) in šmo skupno opravili 9,5 mio efektivnih ur. Število zaposlenih in število opravljenih efektivnih ur sc je povečalo za 4 %. DOHODEK IN NJEGOVA RAZDELITEV Največkrat izkazujemo uspeh poslovanja z doseženim dohodkom. Od njega so odvisni naši osebni dohodki in naša akumulacija. Dosegli smo za 1.207 mio din dohodka. Kako smo ga uporabili oz. razdelili je prikazano v naslednji preglednici. L—VIIiy79 I,—Vlil/79 Sestavina I,— V1I1778 % GN 79 % 1,— VIII779 % 1,—V11I778 GN 79 Dohodek 880 100 1786 100 1207 100 137 68 Obveznosti 254 29 469 26 342 28 134 73 OD 418 47 857 47 560 46 134 65 Ostanek dohodka 208 24 460 26 305 26 147 66 Obveznosti iz dohodka (vse obveznosti za splošne in družbene potrebe pospešena amortizacija in prispevek za skupne službe) so lani tvorile 29 % dohodka, planirali smo zmanjšanje njihovega deleža na 26 %, dosegli pa smo do sedaj 28 %. Rast obveznosti se je umirila, saj so se tudi nekatere prispevne stopnje zmanjšale. Osebni dohodki so se izplačali v višini 560 mio din. tj. 65 % planiranega zneska. V primerjavi z lanskim letom so osebni dohodki večji za 34 %. Življenjski stroški so se v letu dni v poprečju povečali skoraj za 24 %, kar pomeni, da je znesek za osebne dohodke realno večji za 8 %. Do katere višine lahko v posamezni TOZD izplačajo osebne dohodke, določajo interna merila delitve. Po teh merilih, ki so odvisna od doseženega dohodka na pogojno uro — D/ph, bi v TOZD lahko namenili za osebne dohodke 578 mio din. Razlika med izplačanimi in dovoljenimi osebnimi do- hodki je pozitivna in znaša 45 mio din ali 8,5 % od izplačanih osebnih dohodkov. To pomeni, da je moč v vseh uspešnih TOZD iz te razlike deliti OD po uspehu. Ko smo iz dohodka pokrili vse obveznosti in osebne dohodke, nam ostane še 305 mio din. Iz tega moramo nameniti del za stanovanjsko gradnjo (cca 8 % od OD), del za obvezni rezervni sklad (2,5 % od dohodka), za sklad skupne porabe, za razne obveznosti do družbe in za poslovni sklad, za razširitev lastnih zmogljivosti. V primerjavi z lanskim obračunom se je tako prikazan ostanek dohodka povečal za 47 odstotkov. Podatki v celoti kažejo zadovoljiv poslovni uspeh, ki ga bomo glede na našo angažiranost imeli do konca leta — če le ne bo prezgodnja in huda zima ali še hujše finančne omejitve. Gostje na slovesni otvoritvi Otvoritve se je udeležil tudi naš glavni direktor inž. Saša Škulj Odprli smo cesto Radlje — mejni prehod »Dograditev šest kilometrov dolge sodobne regionalne ceste od Radelj ob Dravi do mednarodnega mejnega prehoda na radeljskem prelazu je pomembna pridobitev Trak je prerezal in cesto odprl naš delavec iz Raven — Stanko Demšar tako za Slovenijo kot za Avstrijo«, je povedal ob otvoritvi te ceste slavnostni govornik Viktor Seitl, predsednik skupščine republiške skupnosti za ceste in naprej poudaril, da bo sodobna cesta omogočila tudi razvoj mednarodnega prometa, ki je bil doslej zaradi slabe ceste nemogoč in da bo cesta v veliki meri pospešila tudi obmejni promet. Slovesnosti v Radljah so se udeležili med drugim tudi predstavniki IS skupščine SR Slovenije, skupnosti za ceste SR Slovenije, konzularni predstavniki Avstrije v Ljubljani in Zagrebu ter Jugoslavije v Gradcu, predstavniki slovenskih in avstrijskih obmejnih občin, izvajalci del GIP Gradis TOZD Ravne na Koroškem, generalni direktor Gradisa Saša Škulj in drugi. Projekt za rekonstrukcijo stare ceste je bil narejen leta 1970, z deli na cesti pa je mariborsko cestno podjetje začelo 2. oktobra leta 1972. Ker so dela bila izredno zahtevna je pozneje kot drugi izvajalec nastopil naš TOZD Ravne na Koroškem, ki je napravil tudi večji del ceste — mariborsko cestno podjetje je naredilo 2.100 metrov ceste na spodnjem Na mejnem prehodu Radelj je zaigrala godba iz Eiblswalda delu, ki je bil manj zahteven — in uredil vse hudournike, prepuste, kašte in nasipe. Obstoječa stara neasfaltirana cesta je imela zelo neugodne vozno tehnične elemente. Posamezni vzponi so dosegali celo 21 % vzpona. Cesta je bila široka le 3 do 5 metrov z zelo ostrimi serpentinami, tako da nova rekonstruirana cesta ne sledi po vsej dolžini stari cesti, ampak je del trase povsem nov. Razen tega je cesta v slabih vremenskih pogojih in po zimi bila zaprta za ves promet. Rekonstrukcija in gradnja nove ceste je bila zaradi zelo strmih pobočij, velikega števila potokov in hudournikov zelo otežkočena. Prav ta neprimerna konfiguracija zemljišča je bila največja ovira za naše delavce. Potoki na tem področju so izraziti hudourniki s strmimi brežinami. Za premostitev teh hudournikov so narejeni parabolični prepusti širine 5 metrov. Vse dostope do teh propu-stov je bilo potrebno zaradi nedostopnosti iz stare ceste na novo zgraditi, kar je izredno oviralo gradnjo. Gradnja teh propustov je bila mogoča samo v lepem vremenu. Na cesti je narejeno za 177.000 kubikov izkopa. Gradnja na takem terenu bi bila nemogoča brez uporabe kašt. Sama gradnja kašt pa je zaradi razmočenosti brežin in nedostopnosti bila otežkočena. Kašte so enojne, dvojne in trojne in posamezne so visoke tudi do 11 metrov. Za vsako kašto je bilo potrebno narediti novo začasno cesto, da so lahko vozili material do kašt. Delo pri izgradnji kašt je bilo še posebej otežkočeno zato, ker ni bilo možno ustvariti, zaradi omejenosti prostora, nobenih deponij in so se vsi materiali sproti vgrajevali. Dodatno oviro pri polnjenju kašt z kamnitim drobirom je predstavljal prevoz kamnitega drobira iz kamno- loma v Josip dolu. Problem je bilv tem, da je na cesti iz Josip dola ome jitev osnega pritiska, tako da so s10 vornjaki lahko vozili le 7 kubi*0 drobira. Strokovnjaki uvrščajo te cestf. kilometre — poleg onih na avtoce^ čez ljubljansko barje — med nji' težje cestne gradnje v Sloveniji« za je tudi razumljivo, da je naložba' vestitorja, Republiško skupnost z ceste SR Slovenije stala 122 milip nov dinarjev. Trak je na začetku rekonstruiraj ceste v Radljah prerezal in ce* odprl delavec TOZD Ravne na K roškem Stanko Demšar, ki je • skupinovodja delal dve leti na j cesti. Po svečanem programu, k' ga priredili učenci osnovne s° Radlje ob Dravi in pihalni orkester Mute, so se gostje zapeljali do m®J nega prehoda na radeljskem pre zu, kjer so manjšo slovesnost prlf dili tudi Avstrijci. ,*| CVETO PAVU1 Tabla je postavljena na zaC*Lni ceste, takoj za mejnim preb0 Radelj ' — ifj,....... " Zahteva družbe — fleksibilno stanovanje Veniji",,,,aKI uvrscaJ° *® cestne kilometre med najtežje cestne gradnje v Slo- Po Koroški... 0l,čuje se adaptacija Iverčkega jezera, ki ga opravlja TOZD Ravne . ' s AJ& z®meljska dela, kjer odpovedo stroji — človek je takrat Nenadomestljiv Ležj veDn°*V^° t®z®ro bo obloženo s kamnitimi brežinami ter izpustom. v^nikih°* i °ž*u ^r^i® 60r®> obdano z gozdovi in je prijeten kraj za oddih ra-sflj 1» oddaljeno le 6 km od Raven O fleksibilnem ali spremenljivem stanovanju smo spregovorili v februarski številki Gradisovega vestnika. Tokrat nadaljujemo, saj postaja problematika humanega stanovanja z vsakim dnem aktualnejša. Stanovanjske težave in upe tudi mi gradisovci živo občutimo. Še bolj kot drugi ljudje smo usodno povezani s stanovanjsko gradnjo. Nismo samo stanovalci, ki prebivamo v bolj ali manj primernih stanovanjih, smo tudi graditelji današnjega standarda. Skoraj vse Gradisove enote in obrati sodelujejo pri gradnji stanovanjskih naselij. Najbrž se ne bomo zmotili, če trdimo, da nam je pogovor o sodobnem stanovanju domač in razmišljanje o bodočem stanovanju zanimivo. Vendar dodajmo, povsem trezno, da je pogovor o bodoči stanovanjski gradnji za Gradis tudi nujen. Novi pristopi ne dozorijo čez noč, novo tehnologijo ni lahko osvojiti, zlasti v današnjem času dolgoveznih dogovarjanj. Vemo tudi vsi, da se konkurenčne zahteve večajo, ne manjšajo. Naša ponudba s sedanjo tunelsko gradnjo bo morda že jutri postala zastarela in nekonkurenčna. Zato bodimo konkretni! Razpis za udeležbo pri gradnji dvatisoč petsto stanovanj v ljubljanski soseski Fužine II. nedvomno postavlja zahtevo za gradnjo fleksibilnih stanovanj. Ponudba mora biti pripravljena v začetku prihodnjega leta. Ponovimo si torej še enkrat, kaj si predstavljamo pod pojmom fleksibilnega stanovanja! To je svoboden prostor, brez notranjih nosilnih sten. Recimo, da bo zbral neki stanovalec denar za 60 kv. m stanovanja. Dobil bo prostor, ki bi morda imel dimenzijo6x lOm. Če bo ta prostor dobro premišljen, na primer, z dobrim razporedom oken, z najboljšo možno lego instalacij, bo na razpolago več različnih variant za postavljanje predelnih sten. Stanovalec si bo na tej razpo-lpžljivi površini po svoje uredil stanovanje in ga kasneje tudi spreminjal po lastnil^željah. Osnovna zamisel o fleksibilnem stanovanju je tako privlačna, da bo kmalu postala tema dneva. Politična parola samoupravnih stanovanjskih skupnosti je tudi že dolgo znana. Glasi se, da morajo biti bodoči stanovalci, ki so investitorji, aktivno vključeni v vse faze izgradnje svojega bodočega bivalnega prostora. Učinkovita vključitev stanovalcev je možna le pri fleksibilnem stano- vanju. Saj bi bile različne variante ureditve stanovanja — v okviru možnosti izvajalca — že vnaprej pretehtane. Stanovalec bi si izbral varianto, ki bi bila najbližja njegovim željam. S pravočasnim dogovorom med izvajalcem in bodočim stanovalcem po neki, sčasoma preizkušeni organizacijski shemi, bi gradnja potekala brez zamud. Ob tej trditvi bo marsikateri vodja gradbišča lahko navedel vrsto tehtnih pomislekov. Vodje gradbišč, ki imajo zaradi pomanjkljive organizacije že danes velike težave pri izvajanju stanovanjske gradnje, bodo postali ob teh dodatnih organizacijskih obremenitvah samo še bolj zaskrbljeni. A dvom bo treba zavestno potlačiti. Organizacijska krepitev je osnova obstoja, to je jasno vsakemu vitalnemu delavcu. Če so težave znane in predvidene vnaprej, niso nikoli brezupne. Pravočasno spoznanje težav je časovna prednost, ki omogoči, da zberemo dovolj moči potrebnih za premagovanje vsega zoprnega., Fleksibilno stanovanje k'br~,prostor velikih razmer zahteva marsikaj novega tudi v tehnologiji litega betona. Kar predstavljajte si enostavno in natančno sklapljanje ter razklapljanje opažev za različne prostore od 30 do 70 kv. m, seveda v nekem določenem modulu. Potrebno bo kar precej inovacijske spretnosti, da bomo kos večjim zahtevam, saj smo se precej polenili ob dosedanjih fiksnih tunelih. »Visoko leteče želje«, bo kdo zamahnil z roko. To je res, če tega ne znamo izpeljati. P avsaj spoznajmo te probleme! Morda bodo nerešeni tehnični problemi zamikali marsikaterega gradisovca, ki rad premišljuje, morda se bo tak problem obravnaval na različnih krajih širom Gradisa. Odkrivanje novih tehničnih rešitev ne spada samo v inženirski rezervat. Če bi bilo to res, potem bi v svetu ne poznali široko razpredene inovacijske dejavnosti. Pri tehničnem problemu je najzahtevnejše opravilo njegova predstavitev. Čim je problem spoznan z različnih plati, ga lahko razrešuje kdorkoli. Ni važno ali je to tehnik — inženir v pisarni, ali delavec — praktik na gradbišču. Tako široko razvito sodelovanje šepa, ne samo v Gradisu. Za konec bo najbolje, če zapišemo, da bodo potrebne številne debate o gradnji fleksibilnih stanovanj in zato tudi veliko razmišljanj v našem Gradisovem vestniku, SIMON FIŠER GRADISOVCI IMA SOČI V lepo urejeni jedilnici, kjer sedaj jedo naši delavci, bodo po končani gradnji HE Solkan prostori motela ob Sod Posnetek iz kuhinje v Solkanu: Marija Marinšek, Franc Vidmar, Zvonko Pogeljšek in Senada Gavarič Pontone postavljajo v Sočo z avtodvigalom la. Do sedaj je že izkopano in odpeljano okoli 47.000 kubikov rašče-nega materiala. V sedanji fazi gradnje je najbolj nujna postavitev betonarne, kajti potrebe po betonu so vse večje. Dosedanje so beton za betoniranje vodnjakov prve gradbene jame morali voziti iz 1.1 kilometrov oddaljene Vrtojbe, kar izredno povečuje stroške gradnje. Ko bo betonarna postavljena na gradbišču, ne bo več problemov z dobavo betona in kar je še bolj pomembno, zmanjšani bodo stroški. Na gradbišču stalno delata tudi dva potapljača, ki opravljata podvodna dela, kot je: čiščenje naplavljenega materiala do raščene skale, vrtanje lukenj za podvodno miniranje skal, da bi dobili enakomerno ravno dno Soče, sodelujeta pri po- delili, kot je na primer gradnja začasnega dovoznega mostu in izkop jame. Če smo pred šestimi meseci pisali le o pripravljalnih delih za gradnjo HE Solkan, potem lahko sedaj zapišemo, da se je že začela tudi gradnja elektrarne, kajti delavci Nizkih gradenj iz Maribora že zapirajo prvo gradbeno jamo. Za izgradnjo prve gradbene jame je potrebno narediti 16 vodnjakov. Tako bo narejena pomožna pregrada. Rok za izgradnjo le-te je april leta 1980. Po dograditvi prve gradbene jame ho sedem vodnjakov z miniranjem odstranjeno iz Soče, preostalih devet vodnjakov pa bo uporabljeno kot sestavni del prvega ločilnega stebra. Takrat pa bomo lahko začeli z zapiranjem druge gradbene jame. Celotno gradbišče pa vseeno ni še popolnoma urejeno. Proti koncu gredo dela na ureditvi platoja za betonarno in platoja za žerjavno progo. Poteka tudi urejevanje še nekaterih dovoznih cest na gradbišču in odvoz izkopanega materia- Komaj so končali z deli na hidroe- pre pred nekaj meseci pričela grad-lektrarni Srednja Drava 2, so delavci nja zadnje soške elektrarne. Če pra-mariborskega TOZD Nizke gradnje vimo, da so prihiteli pred nekaj me-odhiteli na drug konec naše ožje seči, velja to le za večino, nekaj pa domovine, v Solkan. Tam se je nam- jih je že prej delalo pri pripravljalnih Gradbišče je urejeno na desni obali Soče. Zato je narejen začasni most, preko katerega poteka ves promet stavitvi opažov v vodi, kajti zmanša' morata vse luknje na opažu in v$a ostala dela v vodi. Na gradbišču je zaposleno okoli 80 ljudi. Delajo vsak dan do 17. urc' po potrebi pa tudi ob sobotah, če grC za kritična dela, kot je to na prinier betoniranje. Vsi delavci stanujejo' delavskem naselju. Stanovanjsko iških naselje sestoji iz petih stanovanj« barak tipa ST 40 s pripadajočimi nitarnimi objekti. O življenju v delavskem naselju nam je nekaj ^ povedal upravnik naselja tov. geljšek Zvonko: »Vsi naši delav^ stanujejo v naselju, v katerem J prostora tudi za vse delavce, ki b° delali na tem gradbišču v fazi naj j bolj intenzivne gradnje, vendar še vedo nimamo opremljenih vseh bara ’ tako da bom imel sedaj nekaj blemov, ker bodo kmalu prišli de riŠla lavci, oprema za barake pa bo p1 šele čez nekaj časa iz Črne Včasih se res zgodi, da pripeljem delavce na gradbišče, prej ko urC dimo njihove bivalne prostore. Kuhinjo imamo urejeno v obje11 tu, ki ga je zgradilo SGP Primorje', bodo po dograditvi elektrarne im v njem prostore gostinci in Kaja* ški klub, V menzi imamo p°sia Ijeno tudi televizijo.« Hitijo predvsem zaradi lep6^ vremena. Soča je Gradisovcem pokazala zobe letos pozimi, k° j pontone, ki so jih uporabili pri ?ra|j. nji mostu, odnesla naravnost v "a jo. Soča je namreč izrazito hudo niška reka. Minimalen pretok v3 je bil doslej 12 kubičnih metrov, P^ prečen pa doseže 90 kubikov. ‘ letos pozimi, ko je odneslo P011'0^ je pretok dosegel kar 2400 kub' vode v sekundi. Sedaj je skoraj na minimaljj^ pretoku, zato graditelji hite z preden jih preseneti jesensko deZ je. Kajti, ko poplavi jamo, je tr začeti skoraj znova. ji Gradisovcem dela preglavice ^ struga. Doslej so bili vajeni Pr‘^el1 tam je namreč pod prodom tr pohorski granit, tu pa so nalete 1 razjedeno kraško skalo. To je p-»zašiti« z injekcijami betona, d3 -sneje ne bo nevšečnosti. Pole? -morajo paziti, da ne bi pregrade P ctmu 11 fi n ur n d f lz :I it*. •" , stavili na »samice«, na skale, - . JVM rili 1ICI "3(1111 JVV” j IIC1 O!* * sicer velike, vendar niso p°v?z‘1'nj|i okoliškim terenom. Da bi se 'l°Ze(r taki nevšečnosti vrtajo delavci loškega zavoda v osi poskusne vr^, in sproti ugotavljajo trdnost P° ge- „ soči Tako je torej v teh dneh n-' j„ pri Solkanu. Dokler si je,s°nC|1v-Soča ne bo pokazala svoje?3 ~ dourniškega značaja, bodo de‘a J, tekala brez zastojev. Ne glede m Q. da graditelji pričakujejo nevse :0, sti, so še vedno optimisti in ra<-3 ‘ j da bodo v predvidenih treh končali izgradnjo tega objekt3' ^ M. PIRJEVEC C. PAV Neustavne povlastice C' $U si Ustavni sud Jugoslavije zvanično ili upoznao Skupštinu SFRJ sa poja-53 Do7 nezakon'tosti izdavanja raznih |i udružSt‘Ca U nek’m organizacijama re Se^ Pismu koje je upučeno ukazuje er neustavnost samoupravnih v j. lh,akata kojima je predvidjeno ;o rada n'c' mo8u koristiti sredstva ih or»a’ Pro,zv°de i usluge svoje radne - beL!11230^6 uz °dredjeni popust ili su ttn°' Navedeni su primeri da p neke organizacije omugučavale Parkmcima koriščenje svog voznog d nim-1 23 stam*3enu izgradnju uz mi-je su 3 nu naknadu dok su neke grad-1° slenp7a”'za.c'je oslobadjale zapo-ilj slični 1 .canja utrošene vode. Ovi i 10 čelon^u016^ SU u suProtnost* sa na-k, cJel i,! Uustava Prema kome se raspo-y sklad °hotka može obavljati samo u s- materU St rezu*tat'ma rada. Sticanje a tofi i iJa n.e kor'st' samo na osnovu c skladu lJf,neko zaP°slen> nije u ‘0 nima 3 Ustavom ' ostalim zako- je^vm $ud Jugoslavije posebno obh.n,a'z'r?° Povlastice u nekim 11 ju^,‘ma iavn°g saobračaja — na pW 0venskim železnicama, JAT i ' Povi.0rganizacijama- Računa se da /- n lashce na JŽ koristi oko 383.000 , nom ;VkV,lnikom JAT ° povlašče-L bovla ' hesPlatnom prevozu radnika i san 3St'ce k°riste aktivni i penzioni- 1 10 n'x' (ako su radili najmanje j; 8°d,na) i 5,anovi njihovihJ por^. dica. Oni imaju pravo na jednu po-vratnu kartu za inostranstvo sa popustom od 90 odsto in pet letova u zemlji sa 75 odsto popusta. U tele-fonskom saobračaju, pojedine organizacije PTT uvele su popust za zaposlene i penzionere od 50 odsto za troškove telefona i priključak za telefon. Suštinska primedba Ustavnog suda jeste da se u svim ovim slučaje-vima povlastice daju iz ukupnog prihoda radne organizacije što je u su-protnosti sa propisima. Jedina zakonska mogučnost opstanka povla-stica, jer za neke od njih ima oprav-danja, bila bi da se izdvajaju iz dohotka radne organizacije i uključe u sredstva lične i zajedničke potrošnje u kojima radnici odlučuju na sa-moupravnoj osnovi u svojim osnovnim organizacijama. Po oceni Ustavnog suda Jugoslavije osnovne organizacije mogu uvoditi povlastice svojim zaposlenim radnicima ali su dužne da za pokrivanje tih troškova obezbede sredstva iz čistog dohotka. U takvoj situaciji radne organizacije, Jugo-slovenske železnice, na primer, koje posluju sa gubicima, ne bi mogle da obezbede sredstva. Sud zato pred-laže da se u takvim slučajevima posebno kada se radi o povlasticama na železnici koje imaju dugu tradicijo i proističu iz medjunarodnih obaveza rešenja nadju društvenem akcijom. M. D. Optimizam s rezervom '■ godjl^e‘l*‘lk da ie za šest meseci ove 3 nje osL pnvredi zabeležno poveča-une|„ ; a',eno8 dohotka od 30 t'“v,eui zaheležno poveča-u n e 1 o ; „a J.e n 0 8 dohotka od 30 odsto Pr'vrerlnii.0ZU optimizma u krugove njaci^,ka-Ali-upozoravajustruč-da je se Predvideti činjenicu d°Volin.x av P°kret ostvaren u ne-$Vega kr cv.rst'm uslovima, pre 1 2natnon nu v,soku slopu inflacije i ‘1 stvom 7 atnpg manjka sa inostran-r dašeov.,i!t0 Je normalno očekivati 3 d° kni- Va s.toPa ne može održati i d°bio\n, 8°dine, pa je optimizam 1 U , ozV rezerve. z°ake ukazuju i na prve rasta i;7r,vanja potrošnje, Stopa °dst0\ Z V?JanJa 'z dohotka (14 ČUaskomrVI P1Ut i.e u jednom obra-OstvarPn razdobju menja od stope nja su i 8jJohotka (-30 odsto). Makaka fsf 'Zdvaianja iz ličnih doho-UkuPn-i i 7 ra$ta 25,6 odsto), pa su - iitičk"3'^aJanja za društveno-po-?a 21 7 1 SIZ-ove povečana ' P°več-. n° St?’ ie °Pet man je od ' SemoLJa,l!kupnoe dohotka. Iako d°hod?kZak JUČ,tidase »nameti« na smanjuiu, i ove podatke valja ipak prihvatiti sa izvesnim oprezom. Poznato je, naime, da je prošle godine u SIZ-ovima bilo velikih viškova (oko osam milijardi di-nara). Oni niso direktno vračeni pri-vredi, več su upotrebljeni kao neka vrsta ajtdntacija uplata u ovoj godi-ni. Podaci takodje pokazuju da je nekoliko usporen i rast lične potrošnje u osnovnim organizacijama udruženog rada. Pri povečanju či-\stog dohotka za 31,7 odsto, izdvajanja za ličnu potrošnju rasla su za 27^odsto. Ohrabrujuče je takodje opredeljenje privrede da povečava izdvajanja za zajedničku potrošnju, čime se, ustvari, najviše pomažu radnici sa nižim primanjima. 1 u raspodeli OOUR-a primečuju se izvesne promene. Tako je na primer, povečanju rasporedjenog čistog dohotka za 31 odsto, deo za ličnu potrošnju povečan za 27 a za aku-mulaciju za 51 odsto. Prvi put su u toj preraspodeli sredstva za una-predjenje materialne osnove rada 7"nv^ana. Da li čemo imati vremena podeliti višak!! Drug direktor je dobio premeštaj! Bez šefa propast Nekom prilikom je objavljeno da neka američka preduzeča vrše za naše pojmove jedan čudan test sa svojim šefovima: pošlju ih na pla-čeni godišnji odmor i za to vreme prate rad njihove službe. Ukoliko je služba u stanju da normalno radi i u odsustvu svoga šefa onda taj šef do7 bija pozitivnu ocenu. Dober šef mora tako da organizuje rad svoje službe da je ona u stanju da obavlja posao i bez njega i to bez ikakvih problema. U nas su stvari češto drukči je. Naš »dobri« šef drži sve informacije i ostale »konce« za sebe i činovnici rade koliko im se naredi. Tako oni uvek zavise od šefa koji smatra da bi bez njega sve propalo. Neverovatna je činjenica, na primer, da činovnik izvršava klauzule ugovora koji ni-kada nije pročitao. U ovom napisu namerno je upo-trebljen termin »činovnici«, jer radnici koii su nrimorani ovako da rade i nisu ništa drugo. Ovakva pojava vuče za sobom i jednu drugi. Nije mali broj šefova kojima odgovara da njihovi potči-njeni budu što nesposobniji i manje školovani. Tako je šef zadovoljen, jer mirno drži svoje mesto, a njegovi potčinjeni ne moraju mnogo da ra-zmišljaju. 1 vuk sit, a i ovca dovolj-no. A čitava veča »pamet« proizilazi iz veče informisanosti u odnosu na radnu materiju. Tek u podjednakim uslovima informisanosti o poslovnem predmetu mogli bisrno da razmišljamo o relativnoj sposobnosti. Mogao bi komentar na ovu temu da bude i duži, ali ne bi to mnogo vredelo. Dok je sveta i veka biče i šefova. 1 to onih koji mirno mogu da odsustvuju sa posla, a da ne remete radni proces, jer su ga dobro organi-zovali i onih koji ako odu — sve stade. A možda bi bilo dobro da ovi drugi ipak odu... i ustupe mesto bo-liimn DRAGAN MRAnVlČ Komandovanja nema, prisutnost nedostaje Ocena nedavnog sastanka u Centralnem komitetu SKJ da se nala-zimo tek na početku radjanja nove uloge Saveza komunista u politič-kom sistemu nameče mnogo razloga za razmišljanje. Prošla su vremena u kojima je Partija donosila odluke ili pak jednim »rezom« presudjivala svuda tamo gde su nastajali sporovi. Takve svoje vodeče uloge u društvu Savez komunista se dobrovoljno odrekao. Opredelio se za put da bude osnovna usmeravajuča snaga društva, ali zajedno sa ostalim sub-jektima kojih je iz dana u dan sve više, da se u samoupravnim telima i delegatskim skupštinama snagom argumenata, a ne pukim autorite-tom, bori za ostvarivanje svoje politike. Ovakva aktivnost Saveza komunista je uslov za ostvarivanje njegove avangardne uloge. Tim postaje čudnija činjenica što odred jene akcije, ni malo nevažne, često teku mimo Saveza komunista. Osnovni razlog torne je, čini se, njegova ne-dovoljna prisutnost u delegatskim telima i to od momenta stvaranja njihovih programa, pa do donošenja i sprovodjenja odluka. Pošto ji i izve-stan strah da bi Partija mogla sputa-vajuče da deluje na samoupravne organe i druge institucije našeg poli-tičkog sistema, a ponegde i želje za vračanje na staro. Naime, u procesu usaglašavanja samoupravnih interesa pojavljuju se problemi i razli-čita mišljenja koja ponekad odugo-vlače donošenje vrlo značajnih do-kumenata. U takvim situacijama nekima se čini da bi bilo lakše da se to u organima Saveza komunista »preseče«. Pristalice ovakvog načina delovanja gube iz vida pre svega dve činjenice: da smo mi to več imali i da smo se baš na osnovu slečenih saznanja opredelili za ono što imamo danas i drugo da bi takva aktivnost komunista značila stvaranje monopola SK i sputavanje demokratičnosti političkih odnosa. Izmedju komandovanja i pasivnosti jedini izlaz je dnevna politička akcija. Pojednako u osnovnim organizacijama SK, u partijskim ruko-vodstvima u federaciji i funkcioni-sanju delegatskih tela. To mora postati »dežurna tačka« svih dnevnih IZ VOJSKE NAM PIŠEJO Prisrčno pozdravljam vse delavke in delavce Gradisa, posebno pa tiste v tozdu LIO Škofja Loka. Drago Ereiz V.P. 2469-1,2 c 79400 Čapljina redova. Ne, naravno, da bi se tu, u okviru organizacije, završavala ra-sprava več zato da bi se, kasnije, te-žina i značaj zauzetih stavova redu u raspolaganju društvenim sredstvi-ma. Ova služba stalno saradjuje sa odgovarajučim službama i organima, a posebno je značajna njena povezanost sa organima samoupravne radničke kontrole. Samoupravne kontrole se sve više angažuju u ot-krivanju i prijavljivanju raznih pro-nevera, pljački, zloupotreba službene dužnosti i drugih oblika pri-vrednog kriminala. Medjutim, kada je reč o borbi protiv takozvanih ko-risnih nezakonitosti, kontrole nisu tako efikasne. Najbolji primer za takvu tvrdnju je ponašanje u oblasti investicija, odnosno obezbedjenje sredstava, čemu umnogome doprinos; nedovoljan uticaj radnika, a ponekad i organa upravljanja na ovom području. Iskrena hvala, gradisovti Dne 19. septembra sem sc ponesrečila na stopnicah pri podhodu v Puharjevi ulici. Zlomila sem si roko in se poškodovala po glavi in nogah. U praksi je takodje dosta pristuno nepridržavanje društvenih dogovora i samoupravnih sporazuma o raspodeli dohotka i ličnih dohodaka. lako SDK o primeni ovih sporazuma obaveštava zainteresovane faktore, ipak se retko preduzimaju mere protiv prekršilaca odredbi tih sporazuma. Kada je reč o odredjenim ponaša-njima u privredi, treba imati u vidu činjenicu da je u relativno kratkom roku donet veliki broj sistemskih i drugih zakona i akata, pa je potrebno vremena za njihovu adek-vatnu primenu. Osim toga, sigurno je da u nekima od njih ima odredje-nih neuskladjenosti i nejasnoča, pa i postojanja kolizije, što otežava njihovo sprovodjenje u život. Pošto je praksa več ukazala na neka rešenja, ove manjkavosti bi trebalo brže ot-klanjati. D. BOŽ1NOVIČ Pri tej nesreči šo me opazili delavci z gradbišča »Gradis*, mi nudili prvo pomoč in poklicali reševalce. Za to humano dejanje se jim iskreno zahvaljujem. KSENIJA BORISOVA, Ljubljana Foto komentar sika in prilka razmer v gradbeništvu v Maribora! — Desno, poslovna zgradba za Tirno Maribor gradi GP Stavbar Maribor. Levo. adap- PISMA BRALCEV Alkoholizem " bolest »broj tri« savremenog čoveka bol* Alkoholižam je danas . »broj tri« savremenog čoveM-J IV7J ll|\\ 3flVI Vvr*--, la od mah iza srčanih oboi jen ja 1 ljenja od raka odnosi najviše U . skih žrtava i izaziva teške n1? jalne i socijalne posledice — 'stl^ ' u izveštaju Pokrajinskog sekte*, jata za zdravlje i socijalnu po1' ( koji je nedavno razmatralo Izv veče skupštine SAP Vojvodine- Procenjuje se da u Vojvodin' 42.000 alkoholičara kod koj,1 . mogu nači znaci telesnog, pših'1^, socijalnog propadanja. Uz alke |f čara su ugrožena prosečna J^j( pltinn n lAnnno tv/vr/vzlinA 'A Tl tl 1 * člana njegove porodice, a najv pogodjena deca. Bežeči iz teške I, rodične atmosfere ta deca se 1 , odaju delinkvenciji. Čak 65 0 mladih nrestupnika poliče iz P dica alkoholičara, a i ne mali p° tak mladih narkomana. Pored ovih šociajlnih Pos ehrj alkoholižam utiče i na znata'1 razvoda brakova. Na ovo upoz0 ‘ podatak da se u pojedinim sred ma, na primer, zbog alkoholika1 . zvede i do 40 odsto brakova. * * * v o) , dina se otuda u pogledu učesta razvoda brakova nalazi na Prv , mestu u Jugoslaviji: 203 razvod-1 1000 zaključenih brakova. Za deset godina na °v0!1noV .lčju bolnički je lečeno 23. ^ j)r ovotn Pj >holičara. U tom razdoblju za ^ onarno lečenje izgubljeno J , _ . . - 1 ^ n / AAA 1 .^L 11 ] ** vo 1,236.000 bolesničkih r.^ Ikoholičari prosečno godisnj tju s posla 70 radnih dana, • ita više nego ostali. NjihoV.0^ mci su najčešče ponedeon' ,r -sle praznika i isplate ličnih (,j ka. Alkoholisani pojedtn _^ ta češče se povredjuju a erano postaju invalidi- pračenja P°.e|1i Epidemiološka prawj- - ^ ju da su alkoholizmom di u najboljim godinama- ,aI-j dobi izmedju 30 i ou ^ /otni vek ovih ljudi je za ' ečCl’ la krači nego ostalih, a Pr e duži od 50 godina. reventivna aktivnost u s ^ alkoholizma i narkoman') vgtjii stalna, organizovana i o6u ,e d" sredine. Očekuje se da f. 31CUUIC. V7VCNUJV ■.£(}$ i ove godine biti d°ne J a i program preventivnih fikasniju borbu protiv ov ^$0, eduzeče se i neki drug1 >o ita" p>5 liz"1; ,v« ^'nto^v^ Mg0tvor*tv* av,oceste je bil tudi predsednik IS SR Slovenije dr. Avtocesta Vrhnika — Ljubljana odprta Tri leta je minilo, odkar so začeli Pripravljati barjanska tla med Ljub-Jano in Vrhniko za novi del avtoce-e- Ko smo se vozili po stari cesti Proti jugu, so naša tarnanja o gostoti Prometa in oslabi cesti malo izgubila 1^ ostrini, saj smo Lihko gledali, ‘•ko iz tal raste nova moderna cesta, P° kateri se bomo vse drugače vozili 6|(i ot do seda j. Čakali smo in dočakali: Sredi septembra je bila sloves- d otvoritev dela avtoceste od I ritnike do Dolgega mostu v Ljub^* Jani. Vsi smo se oddahnili — tisti, ki v°zi jo po stari luknjasti cesti (ki jo fledni tosti ne otvoritvi avtoceste je nekoč tudi gradil Gradis) in Gradisove!, ki smo imeli nalogo, da na tako težkem terenu postavimo sedem nadvozov. Marsikdo je v času gradnje zmajeval z glavo, da pač cesta ne bo pravi čas pripravljena, da bodo spet zamude; naši delavci — predvsem iz TOZD GE Nizke gradnje — pa so delali in se trudili, večkrat tudi ponoči. Uspeh ni izostal in cesta je bila pravi čas pripravljena. Pa si oglejmo otvoritveno svečanost še v slikah: lvnostni govornik na otvoritvi avtoceste Novosti iz gradbeništva NOVI TIP CEMENTA ZA PREDNAPETE KONSTRUKCIJE V Sovjetski Zvezi so začeli proizvajati nov tip cementa, imenovanega »napeti«. Le-ta omogoča betonu, da postane trdnejši že v teku prvih 24 ur, kar pa je ena in polkrat hitreje od drugih betonov. Pri izgradnji hidrotehničnih objektov beton, ki je narejen iz tega novega cementa, kljub hitrem stiskanju, postane nepropusten za vodo, ne nastajajo pa nikakršne razpoke. Sedaj raziskujejo možnost za široko uporabo tega tipa cementa pri izgradnji prednapetih konstrukcij v stanovanjskih gradnji. NOVO SREDSTVO ZA TER-MOIZOLACIJO STREH Neka ameriška tovarna je začela uporabljati nov sistem za termično izolacijo streh. Na obstoječo strešno konstrukcijo z brizganjem nanašajo sloj poliuretanske pene, ki zagotavlja odlično zaščito pred vročino in mrazom, kot tudi pred drugimi atmosferskimi motnjami. To peno lahko odlično nanašajo na vsako očiščeno in suho površino, saj se dobro prijema na večino podlog, lahko pa jo nanašajo tudi na neravne površine in površine nepravilnih oblik. PREGIBEN MOST — EDINSTVEN V SVETU Na reki Somi je nedavno odprt za promet novozgrajen pregibni most, ki je po nekaterih karakteristikah edinstven v svetu. Na tem mestu je že prej stal most, ki se je dvigoval v primeru prehoda ladij. Novi most pa ima šest radarjev na zemlji in dodatne štiri za približevanje ladij (po dva iz vsake smeri). Ti radarji delujejo tako, da se v primeru, ko se vozila nahajajo na mostu, prižgejo rdeče luči na semaforjih, nameščenih tako, da jih lahko opazijo kapitani na ladjah in pravočasno ustavijo ladje. Razen tega računalnik upravlja odvisno od položaja ladje v reki prehod ladij izpod mostu na ta način, da dobijo ladje, ki so bolj oddaljene od mostu, navodilo naj se ustavijo, dokler ne bi bila rečna pot svobodna. Usmerjanje prometa vozil in ladij je avtomatsko, vendar morajo vse ladje imeti radarski reflektor, če niso grajene iz ladijske pločevine. »ZELENA PREPROGA« ZA UTRJEVANJE NASIPOV IN KANALOV Sovjetski strokovnjaki so uspešno preizkusili nov način utrjevanja nasipov, zidov in dna kanalov s takoi-menovanimi »zelenimi preprogami«. Postopek je namreč tak, da na betonsko ploščo položijo tkanino iz steklenih vlaken, ki predstavlja svojevrstno armaturo bodočega zelenega tepiha. Potem preko sloja steklene tkanine položijo sloj treseta. Korenine rastlin prodirajo skozi tkanino in ko pridejo do betona, se razrastejo po njemu in medsebojno gosto prepletejo. Armatura je tako zraščena s tresetom. Taka zelena preproga je elastična in se lahko zvije v valj. Ta neobičajna preproga je lahko na zidovih in dnu kanala, »prijemlje« pa se v nekaj dnevih. Tako obloženim kanalom ne preti erozija niti pri najvišjem nivoju vode. Raziskovanja so pokazala, da je »zelena preproga« močnejša in trajnejša od betonskih plošč. Trak je prerezal delavec SGP Slovenijacest ob asistenci našega delavca in GP Primorje 12 — GRADISOV VESTNIK V imenu družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj je vse navzoče pozdravil predsednik občinske skupščine dr. Cvetko Doplihar in delavcem Gradenj tudi v bodoče zaželel toliko delovnih zmag, kot jih je bilo v preteklih 30 letih Simon Čeh je dobil nagrado za 15 let dela pri Gradnjah Kratek kulturni pr- ,;rs.m so pripravili učenci OŠ Juršind Stari stroji v novi mizarski delavnid Anton Kukovec je bil kar 25 let pri podjetju . za 0 ^uzek je že 10 let pri Grad- AntonVrabelj je dobil priznanje «jah. Sodelavci so se ga spomniti in 25-letno zvestobo za srečanje z Abrahamom Proslava 30-letnice TOZD GE Gradnje Ptuj Ivan Saver je najstarejši gradisovec po stažu, saj je pri Gradnjah že 28 let V PTUJU E BILO SLAVNOSTI^ IN VESELO Vsi, ki so 21. septembra letos šli po Ormoški cesti v Ptuju mimo našega TOZD »Gradnje«, so videli, da je tam vse pripravljeno za slovesnost. Pred upravnim poslopjem so visele gradisove zastave ter republiška in državna zastava ter zastava ZK. Še bolj svečan ton celi slovesnosti je dajala glasba Ptujske godbe na pihala. Da, slavili so naši ptujčani, slavili so trideset let podjetja, trideset let uspešnega dela in nenehnega razvoja. In niso slavili samo 30. obletnico podjetja, ampak tudi novo delovno zmago, v katero so sami vložili ure in ure prostovoljnega dela. Pohvalili so se, da so vsi skupaj naredili več kot 1.500 prostovoljnih delovnih ur in zato odpirajo novo mizarsko delavnico. To je sodoben objekt, ki bo zamenjal neustrezne prostore, v katerih so dosedaj delali mizarji. V novi mizarski delavnici so se v tem svečanem trenutku zbrali vsi delavci TOZD »Gradnje«, upokojenci in ostali gosti. Vse prisotne je pozdravil tov. ing. Franc Ivanuša, še posebej pa je pozdravil predsednika občinske skupščine Ptuj dr. Cvetka Dopliharja, namestnika sekre- tarja občinske konference _ o spet nekaj denarja, bi n; Ptuj tovariša Stanka . .Ljšisetau^^dek k upravni stavbi i predsednika SZDL Pt°J ^V^ijo im"res,li prostorske stiske, 1 Franca Zadravca, predseo bo dJO danes. Tudi te objeki občinskega sindikalnega na v0l;n ®rad,li z čim več prost< Janka Mlakarja, direktorji ga dela, kot je to bil pr šega TOZD v Frankfurtu ^ ravnokar odprto mizarsk riša Jožeta'Gašperšiča m ^,Co. torja kadrovsko socialne ^lavnj" Je ° §radnj' mizarske d« Gradisa tovariša Lojzeta r i|e_^ povedal obratovod ša. revZf sko de?.ydl^arel Lah. »Mizai Kot drugi je besedo pr SVoijaiVnico smo zgradili mi v direktor TOZD »Gradnje« patQ J'm prostovoljnim de|om j tovariš Julij Gjurasek, kije oj.g,.rektoai bi|0 nič čudno, da je d govoril o razvoju temeljne . delal pri pokrivanj nizacije od začetka pred n1 £itv nik v a da Je tehnični pomo« timi leti do danes in o Pflk L jis^al t0va saiT|okoInico,« je povt »Gradenj« leta 1975 h O fg?Sotne ,ris Lah in pozval vse pr kot 18. TOZD te delovne vda si bolj podrobno oglt nizacije. Ta priključitev J^ , |jen- ^njekt; stroji, ki so posta' vsekakor pozitivna, Je " >jlžat0 jjhc‘avnici so precej stari i tovariš Gjurasek, sajs0 .^Lie^jati ? n L0 treba čimprej zam< od takrat izredno napredo ^ ^ 10v>mi m bolj sodobnim so danes gradisov TOZD> P.0t,d 6() jn . ska delavnica je dok terem najhitreje narašča °ka 15 metrov. V njej dek. Na koncu je spregovorit!ave;L*ap°slenih 47 delavce razvojnih načrtih v nas'xnjef/5 mj]..Jskavrednostobjekta obdobju. Do konca let'° „jšcUh je iJ.?nov dinarjev in tovar leta naj bi naredili tud' tlov*‘r?a*lvalil koristd priložnost tet i železokrivnico in novo k° . t>i|3^blij.j ,Za Pomoč, ki so je bili co. Naslednja investicij3 u§6Jii^ayb0rred‘ta deležni od G gradnja nove menze in . y|i V j ' objekta, v katerem je P^ji^^ni7a^-U družbenoPolitični mizarska delavnica, kers ra^ ^Vzoče ^čine Ptuj je v< jekti že prestari in neup Pozdravil predsedni V občinske skupščine dr. Doplihar in hkrati zaželel delovnim ljudem »Gradenj« tudi v bodoče mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Za kratek kulturni program, ki je sledil tem pozdravnim govorom, so poskrbeli učenci osnovne šole Juršinci, nad katero ima naš TOZD Gradnje \ pokroviteljstvo. Po kulturnem programu so upokojencem in ostalim delovnim jubilantom podelili priznanja in nagrade. Z gromkim aplavzom so vsi pozdravili najstarejšega gradisovca v Ptuju tovariša Sauer Ivana, ki je že 28 let pri podjetju in je še danes aktiven. Priznanja in nagrade so do-bili tudi vsi za 10., 20. in 30 let skupne delovne dobe. Spomnili so se tudi tovariša Muzek Janka, ki je dobil nagrado za srečanje z Abrahamom. Uradnem delu proslave je sledila bolj sproščena oblika proslavljanja. Jesti in piti je bilo dovolj za vse. Igrala je domača glasba, edino gradbeniki so tarnali, zakaj med njimi ni več gradbenic, saj bi bilo ob plesu veselje večje. C. PAVLIN k Franc Horvat je delovodja s 27-let- Simon Meglič je bil Gradnjam zvest nimi izkušnjami pri Gradnjah 20 let Po pozdravnih govorih, podelitvi nagrad in priznanj ter po kratkem kulturnem programu se je veselje nadaljevalo ob dobri jedači in kupici vina Častni gostje na proslavi 30-letnice v Ptuju Nagrade je dobilo več kot 60 delavcev in upokojencev V splošni ambulanti niso brez problemov V čakalnici gradisove splošne ambulante na Mislejevi ulici v Ljubljani se vsakodnevno tare več kot 50 čakajočih na pregled pri doktor Poje-tu. Upravičeno se uprašamo, »ali so vsi čakajoči resnično bolani«? Isto vprašanje smo zastavili tudi doktor Pojetu in sestri Ivapki Kitek: »Sigurno je nekaj med čakajočimi takih, ki so prišli samo zato, da bi za vsako ceno dobili bolniški stalež pod pretvezo, da bolehajo za to in ono boleznijo, da jih nekaj zbada v križu, poleg tega, da tudi z želodcem imajo težave itd. Pri takem »pacientu« takoj lahko predvidevam, zakaj je prišel — rad bi bolniški stalež in ker ga ne dobi se znajde na zelo preprost način. V soboto in nedeljo odpotuje v domač kraj si tam pridobi stalež in potem ga po 14 in več dni ni nazaj na delo. Obstaja tudi druga možnost, da takega »bolnika« pošljem na dodatne preiskave, ki seveda trajajo in veliko stanejo, da bi na koncu ugotovili, da je pacient zdrav. Možnosti sankcioniranja takšnega pacienta so zelo zapleteni in brez pravega učinka.« POTREBNO BI BILO VEČJE SODELOVANJE KSS PO TOZDIH Analiza poslovanja obratne ambulante v prvi polovici letošnjega leta nam pokaže, da je v tem obdobju bilo pregledano 5.566 pacientov, kar pomeni v povprečju 42,5 pacientov dnevno ali 7.08 na uro. K tej obremenitvi moramprišteti še dnevno povprečno 6 sprejemov pred nastopom v službo. Za tak pregled je normativ 50 minut. Ob taki dnevni frekvenci je razumljivo, da dela zdravniška ekipa že na skrajnem robu zmogljivosti še posebno, ker postaja ambulantno delo tudi administrativno vedno bolj zahtevno. Ekipa ambulante kompenzira to obremenitev s podaljšanjem rednega delovnega časa tudi do dve uri dnevno in opuščanjem polurnega dnevnega odmora. dr. Alojz Poje pregleda tudi do 60 pacientov dnevno v naši obratni ambulanti j UPm Da bi vsaj delno razbremenili zdravstveni tim, bi bilo nujno večje in bolj organizirano sodelovanje kadrovsko socialnih služb po tozdih, kajti vedno več je problemov, ki so veliko bolj kadrovsko-socialni kot pa medicinski. fak že omenjen problem, ki je tudi iz leta v leto večji, je priznavanje bolezenskih izostankov iz drugih ambulant oziroma republik. Ugotavljanje verodostojnosti teh bolezenskih izostankov, običajno so tudi zelo dolgi jemlje ekipi ambulante ogromno dragocenega časa. Nepriznavanje le-teh pa vodi do težkih konfliktov med delavcem in zdravnikom, ki zaenkrat še edini odloča ali se tak stalež delavcu prizna ali ne. Tak bolj administrativni in manj medicinski problem bi morali urejevati na tozdih. Večje sodelovanje bi bilo potrebno tudi pri zaposlovanju invalidov, pri zdravljenju alkoholikov, pri delu s kroničnimi bolniki, pri sistemskih pregledih in pregledih pred sprejemom v službo itd. Kako je z delavci, ki pogodbeno delajo za Gradis in potrebujejo zdravniško pomoč? smo vprašali sestro Kitkovo. »Kljub naši preobremenjenosti smo v prvi polovici leta v obratni ambulanti pregledali 255 delavcev, ki pogodbeno delajo za Gradis in iščejo zdravstveno pomoč pri nas. To pa seveda še dodatno obremenjuje naše delo. Delo z njimi je tudi administrativno veliko bolj zahtevno, ker je plačnik vseh zdravstvenih storitev druga republika.« ANALIZA BOLNIŠKEGA STALEŽA V LJUBLJANSKIH TOZDIH — NAJBOLJ POGOSTA OBOLENJA V GRADISU V prvem polletju letošnjega leta smo na ljubljanskih tozdih zaradi bolniškega staleža izgubili . delovni dan, kar pomeni 8,1- • procentov bolniškega staleža. Katera obolenja se najbolj p°?°* slo pojavljajo?, smo vprašali doki*’ Pojeta. »Še vedno so na prvem mestu P° gostnosti raspiratorna (prehla°n7 obolenja (vnetje grla, nosne sluzn ce, sinusov, akutni in kronični bro hitiš in pljučnica), ki pa niso resne) ker ni previsoko število izgubljen delovnih dni in sama bolezen p° n‘ vadi ne traja dalj časa. Prav raspir® torna obolenja so v večji meri po? jena z naravo dela v gradbenis|v Največ izgubljenih delovnih dnU radi teh bolezni so imeli na O’ GE Ljubljani in Železokrivnici- ^ Po pogostnosti so na dru?6^ mestu poškodbe izven dela. V z* njih petih letih opažamo stalno 'aščanje poškodb izven dela, po^. bej pa je zaskrbljujoče večanje P^ centa izgubljenih delovnih dni- ^ vseh obolenj je procent izgubi]6 delovnih dni najvišji prav pfl K. škodbah izven dela. Največ iz? j Ijenih delovnih dni zaradi bo izven dela so imeli na Kov,n .j. obratih, OGP in Ljubljana — 0 j ci a* Pogostost izostankov iz dei^, radi nege je sorazmerno velik, dar skupina teh izostankov W Y^, blematična. Največ izgubljeni ^ lovnih dni zaradi nege imajo, DSSS, Biroju in Upravi delavS domov. osli Na četrtem mestu po po?0* (0c pojavljanja so bolezni lokom ^ nega aparata, vendar je s* mere h 'Čn° razgradnjo do takt nom-J „ ‘i ®°. do zravljenja popol-*etošniee^rit'^n'' ,K*jub temu smo \ Praviti 1° Polle'ju poizkušali pri-k0v. 7ad°. zdrav|jenja 18 alkoholi le 7 ,V'i.Zdrav|ianje Pa se je odločile nizaciip1 HCeV" °dnos delovne orga-ntoral n d° tega Problema se bc hoteli ,|U^n° ^Premeniti, če bomt V nr °Segati pozitivne rezultate za invalid POllcljli smo Predlagal Večina postoPck -M delavcev lovne ,1", avcev je zaradi kratke de gana • C nizke starosti predla 2a štiri 'M.va idnost UL kategorije gali prekvalifiVClaVC.e Sm° predla najpoziiiv fkac'J°' kar je sigurne k JPozmvnejsa oblika rehabilitaci ak“ i.® ^ Pre8ledi delavcev pre< »Plan pregledov delavcev pred zaposlitvijo za letošnje leto je bil 400 pregledov. V prvem polletju pa smo opravili 449 pregledov. To pomeni, da smo že v prvem polletju dosegli in presegli plan za letošnje leto.« DELAVCI NE MARAJO STACIONARIJA : »V želji, da bi čimbolj pomagali bolnim delavcev, predvsem takim, ki potrebujejo nekajdnevno ležanje in nego smo lansko leto organizirali v domu na Mislejevi štacionarij, kajti zdravljenje v stacionariju je bolj učinkovito. Po nekaj mesecih truda smo sta-cionarij opustili. »Bolniki« njso hoteli v stacionarij, ker so seveda imeli druge plane in druge posle, ki so jih planirali v času bolniškega staleža. Iz dneva v dan smo paciente pregovarjali, naj se odločijo in gredo za tri dni v stacionarij, kjer bi ležali, jemali zdravila in imeli potrebno hrano, kajti toliko časa je največkrat dovolj za pozdravitev prehlada, driske in podobnih obolenj. A vse je bilo brez uspeha. Tisti, ki so bili resnično bo-lani, so se še nekako odločali za sta-cionarij, ker v samskem domu niso imeli potrebne pfeskrbe, simulanti in ostali »bolniki« pa so stacionarij energično odklanjali. Stacionarij smo organizirali tudi zato, ker navsezadnje vemo, da komaj desetina tistih, ki so na bolniški zares tudi leži, vendar naše želje in pobude so naletele na gluha ušesa,« je o delu v stacionariju povedala višja medicinska sestra Ivanka Kitek. Da bi zmanjšali bolniški stalež in število izgubljenih delovnih dni, je potrebno večje sodelovanje kadrov-sko-socialnih služb tozdov z obratno ambulanto, večje možnosti sankcioniranja simulantov in redne kontrole bolniškega staleža po domovih in samskih domovih. Tako bi v primeru, ko zdravnik kot terapijo predpiše tudi obvezno ležanje in bi »bolnika« ne našli doma, takoj začeli postopek proti takemu delavcu. Nujno bi bilo, da vsi Gradisovi tozdi ljubljanskega področja združijo sredstva in čimprej zgradijo delavsko menzo in tako omogočijo vsem delavcem redno prehrano, kajti vse več naših mladih delavcev boleha za obolenji želodca in prebavnega sistema, dobra prehrana pa je predpogoj zdravja. Po drugi strani pa bi tudi z nekaterimi tehničnimi izboljšavami pri delovnih pi očesih, z upoštevanjem navodil zdravstvene službe o varovanju pred težkim fizičnim delom in z upoštevanjem predpisov iz varstva pri delu zmanjšali število delavcev, ki resnično zbolijo med delom in po njem. Tako bi privarčevali prenekateri dinar. C. Pavlin Zdravi zobje so pogoj za zdravje človeka Osnova delovnega uspeha je vsekakor zdravje neposrednega proizvajalca. Pomemben faktor zdravja so tudi zdravi zobje. Prav zaradi tega smo obiskali našo zobno ambulanto v Ljubljani. Že po številu čakajočih je bilo razvidno, da ima zobozdravnica Nada Rihar polne roke dela. »Imate vsak dan tako »gužvo«?, je bilo prvo vprašanje. »Ko naročamo paciente«, je povedala zobozdravnica Nada Rihar,« jih naročimo 15 na dan, vendar se zgodi, da pridejo tudi nenaročeni in tisti z zobobolom, tako da dnevno popravim zobe tudi 20 in več pacientom. To pa je le nekoliko preveč, kajti pri tako številnih posegih nujno pada kvaliteta dela.« Kako pa gradisovd skrbimo za svoje zobe? »Moje nekajmesečne izkušnje (kajti nadomeščam zobozdravnico Šuštaršič Darjo, ki je na porodniškem dopustu), so pokazale, da Gradisovi delavci zelo slabo skrbijo za svoje zobe, a to predvsem pomeni, da si neredno umivajo zobe in sploh ne skrbijo za higieno ustne votline. Opazila sem tudi, da velika večina tistih, ki si zobe umivajo, delajo to nepravilno, premalo časa porabijo za umivanje zob in to delajo dokaj mehansko. Zobe moramo umivati po vsaki jedi, kajti edino tako lahko odstranimo ostanke hrane iz ust in preprečimo kvarjenje zob. Od teh faktorjev: dednost, prehrana in redno umivanje zob, bi morali dajati največji pomen prav zadnjemu in z redno higieno zmanjšati število pokvarjenih zob.« Kakšne posege je potrebno največkrat narediti pri pacientih? »Prav zaradi prej omenjenih kot 70 odstotkov konservirajočih zdravstvenih storitev, a le manj kot 30 odstotkov je protetičnih storitev. Poseben problem za Gradis je tudi veliko število sezonskih delavcev in delavcev, ki so na terenu. Le-ti ne morejo nikoli imeti popolne zobozdravstvene oskrbe, kajti pacient pride le enkrat ali dvakrat na zdravljenje, potem je premeščen na teren in tako ga ne moremo oskrbeti do konca. Za prenekaterega pacienta je tudi predpisana participacija previsoka in prav zaradi te participacije, ki je v primerjavi s participacijo v drugih deželah res minimalna, se dosti naših pacientov odloči, da bo rajši kar brez manjkajočega zoba. To je tudi eden od pokazateljev kako smo zanikrni in nekulturni glede zobozdravstvene kulture. Včasih nam je bolj pomembno, da imamo ne vem kakšen imeniten avto, ali pa supermoderne ploščice v kopalnici, niti malo pa nas ne skrbi, ker si z isto zobno ščetko že deset let enkrat dnevno umivamo, ali si jih sploh ne umivamo. Kako pa je z opremljenostjo naše zobozdravstvene ambulante in pa z materiali s katerimi delate? »Aparatura, s katero popravljam zobe, je bila pred šestimi leti kolikor je minilo od otvoritve te ambulante, še kar primerna, sedaj pa obstajajo že veliko bolj sodobne aparature, ki predvsem omogočajo lažje delo zobozdravnika in povzročajo manj bolečin pacientom. Z materiali, ki jih uporabljam pri konservirajočih zobozdravstvenih posegih nimam nobenih problemov. Pri Kemofarmaciji dobim vse potrebne materiale za vsakodnevno delo in še nikoli se ni zgodilo, da ne bi dobila naročilnice, ko grem nakupovat material.« C. P. Veliko naših delavcev je ostalo pod ruševinami in le hitra akcija reševalcev je pripomogla, da žrtev ni bilo Poveljnik akcije tov. Joško Repše in tov. Martinčič kot načelnik dajeta poveir za ekipe na območju KO Ljubljana in SPO m**! mm Hiter prenos ranjencev do zdravniške oskrbe je v katastrofah zelo pomemben Potres so spremljali tudi požari, katere pa so naši gasilci hitro za du»>- Dobro smo pripravljeni! Radijska zveza je bila hitro vzpostavljena med štabi, krajevno skupnostjo ter občinskim štabom Po vsej Sloveniji smo 29. in 30. septembra preizkušali svoje zmogljivosti in pripravljenost za primer nepredvidenega ali izrednega stanja. Tudi v ljubljanskih TOZD Gradisa je bilo tako in kako smo se »držali«? Že navsezgodaj je bil alarm, ki je zaposlene obvestil, da je potreben takojšen umik iz stavb zaradi močnega potresa. Nato je akcija potekala prav tako, kot bi šlo zares in končna ugotovitev je bila, da so vsi obvezniki zelo resno pristopili k izvajanju svojih nalog. Naše fotografije, ki jih je posnel dežurni fotograf za ta dan ing. Rajko Kogej in na teritoriju KO in SPO Ludvik Šnajder, bodo vsekakor več povedale kot pisana beseda: Nuši strokovnjaki so akdjo zelo uspešno pripeljali do konca Naša zdravstvena ekipa v svojem sanitetnem šotoru Trije žerjavi nad Rušami Če vas slučajno pot zanese po tavski dolini iz Maribora proti tavogradu, boste že po nekaj mi-utni vožnji opazili na levi strani eOst, siv steber dima, ki se počasi a siaJn°vali iz ruške tovarne dušika, i: ~a.^e nekaj boste zagotovo opazi-• In velike rumene stolpne žerjave z znakom Gradisa. Sedem let je od tega, ko je Gradis Pncel z večjimi deli v Rušah. V tem su je ustvaril za 16 milijonov del. eautno potekajo dela v vrednosti eko 1 () milijard dinarjev. Naj naš-cJem samo nekaj večjih objektov: VJ 2a Proizvodnjo ferosilicija z u m' pripadajočimi objekti, Za!.na zgradba tovarne dušika — rsine okrog 4.000 in stanovanj-rnTadnia M- tron jud'> kolikot jih je zaposlenih kran“,no vv Rušah, je razmeroma tov • em času zgradilo veliko objek-ln ustvarilo precejšen dohodek. Mjr(?pJa ?radbišča je gr. inž. tov. Pa i vlmorac- Njegova desna roka ze nekaj časa gr. tehnik tov. ‘ ara Starovasnik-Medved. Tu je deln,ripJavn'k tiojan Zakelšek ter jn °Vodje: Javornik, Zarnec, Guček dei., °SI' Prav>jo, da imajo odlične ce’ le premalo jih je. Potrebo- vali bi jih še, pa kaj, ko delavcev primanjkuje tudi na drugih gradbiščih. 55 stanovanj, ki jih trenutno gradijo v Rušah, so že odkupila ruška podjetja; zgrajena pa morajo biti do konca prihodnjega leta. Zanimivo je to, da so v Rušah uvedli delo po skupinah: tesarji, že-lezokrivci in betonerji. Po besedah inž. Primorca gre sedaj hitreje in delo se lažje akordira. Te skupine krožijo po gradbiščih, in je zategadelj lažje planirati delo. Verjetno bodo v najkrajšem času organizirali tak način dela tudi za zidarje. Uvodoma sem zapisal, da se nad Rušami vali gost siv steber dima. Pa se ne bo več dolgo. Nova peč za fero-silicij, ki mora biti zgrajena do februarja prihodnjega leta, prehaja počasi v zaključno fazo. Potlej ne bo več tega zoprnega prahu in dima, ki človeku sili v oči in nos. Rušani so se ga nekoliko navadili, tudi naši delavci so se ga, pa bodo le presrečni, ko ga ne bo več. Še najbolj se bodo oddahnili žer-javisti, ki sedaj visoko nad strehami tovarne »požirajo« ta prah in se v vročem poletnem soncu »pražijo« v kabini žerjava. Zamikalo me je, da bi se povzpel na enega izmed njih, pa kaj, ko je v kabini prostora samo za enega. Ob prvi priliki pa bi se le rad pomenil z njimi, s temi žerjavisti, ki tukaj v Rušah vztrajno, a previdno vrtijo žerjavno ročico, na kateri je. pritrjena tabla z napisom Gradis. ŠTROF NOVICE IZ GE MARIBOR — V akcijo Nič nas ne sme presenetiti smo se tudi delavci gradbene enote Maribor aktivno vključili. Akcija je potekala na treh mestih: obrati Pobrežje, samski domovi ter na gradbišču novega gledališča. Pokazalo se je, da smo dobro pripravljeni, nekatere napake pa bo potrebno analizirati in jih v prihodnosti odpraviti. Podrobnosti o akciji bomo še poročali. — Pričeli smo z deli na novi kotlovnici Maribor—Jug. Sektorni vodja ing. Čač Vlado se je z vso resnostjo lotil dela, kajti z gradnjo objekta bi morali pričeti že pred mesecem dni, pa zaradi sprememb v projektu nismo mogli. Š.F. V Mariboru pričetek gradnje kotlovnice so sv^-rat*'Sovem domu na Pohorju gradni,V,n° Ppdpisali pogodbo o iz-Takn . kotlovnice Maribor-Jug. tega Pr'četek gradnje obiev, Mariboru, tako potrebnega a- Svečanosti so se poleg predstavnikov PROJEKTA, GRADISA, IMP in investitorja prisostvovali še predsednik SO Maribor tov. Rafael Razpet, predstavnik Kreditne banke Maribor, predsednik SIS za komunalno dejavnost ob- PC-**vc Proti desni: direktorji TOZD GE Maribor Franc Gačnik, to-Krbe v “gradnji Franc Strelec in IMP Maribor Vlado Ulčar čine Maribor ter drugi gostje. Uvodoma je o pomembnosti tega objekta spregovoril predsednik SO Maribor tov. Rafael Razpet ter poudaril, da obstajajo realne možnosti, da bo objekt končan do prihodnje kurilne sezone. Energetska kriza je naredila svoje. Objekt zaradi spremembe projekta kasni že za cel mesec. Toda predstavnik mariborskega GRADISA tov. Franc Gačnik je v svojem govoru povedal, da je končno prišel čas, ko mariborska podjetja enotno nastopajo pri tako pomembni gradnji in ravno to je po njegovem mnenju jamstvo, da bo kotlarna do roka zgrajena. Gradbeni delavci bodo poskusili vse, da nadoknadijo izgubljeni čas, direktor mariborskega IMP tov. Ulčar Vlado je poudaril, da je to tretji takšen objekt v naši državi ter dodal, da so njihovi monterji v celoti pripravljeni za začetek gradnje. Nobenega dvoma ni, da so se mariborski izvajalci del skrbno pripravili na gradnjo tega objekta,da bodo v bitki s častim tudi zmagali. ŠTROMAJER FRANJO Tone - 50 let Anton Rajk 50 let je —in ni dolga doba. Kakor se vzame. Odvisno je od človeka. Za Toneta Rajka bi lahko rekli, da ni. Če ga pogledaš, kako dan za dnem hiti po pobrežkih obratih v delovnem plašču in vedno z kakšnim zelezjem v roki, mu nikakor nebi prisodili, da je letos srečal Abrahama. Saj težko verjamem, da ga je, kajti venomer samo hiti. Od Kovinskih obratov, tovarne avtomobilov, varilne šole in gu-marne. V svojem »volksvvag-nu« prevaža reduktorje, oso-vine, vijake in še kaj, kajti separacija in celotni obrati ne smejo biti dalj časa v okvari. Tone Rajk — strojni tehnik vodi namreč remontno skupino pri GE MARIBOR in skupaj s svojimi fanti — varilci, ključavničarji skrbi za to, da stroji na obratu nemoteno tečejo. To jim uspeva. Nemalo po njegovi zaslugi. Ob njegovem jubileju so mu sodelavci podarili sliko starega dela Maribora — Lenta ter mu zaželeli obilo zdravja ter plodnega in ustvarjalnega dela v Gradisu. I_________________________________J Novice iz GE Maribor — Eno od večjih gradbišč je prav tako osnovna šola Pobrežje. Sektorski vodja Šafarič Janko ima nemalo težav pri začetku gradnje, skrbi pa ga predvsem rok izgradnje, ki je izredno kratek (začetek prihodnjega šolskega leta). — O gradnji tovarne sladkorja v Ormožu smo že veliko napisali. Zaenkrat ta dela, ki jih opravlja Gradis, potekajo v roku. To so že večkrat poudarili na skupnih sestankih in mislim, da lahko izrazimo priznanje in zahvalo.vsem delavcem Gradisa v Ormožu. — Dela pri rušitvi in obnov(,SNG Maribor lepo napredujejo. Delo je precej težavno in nevarno zaradi dotrajanosti zgradb. Kaj več pa bomo objavili v prihodnji številki. Zaključna dela na podvozu Erjavčeve, Puharjeve in Cankarjeve ulice Že koncem junija smo odprli za promet novo Prešernovo cesto, ki je speljana nad Erjavčevo cesto in Puharjevo in Cankarjevo ulico, vendar s tem dela za delavce tozda GE Ljubljana niso končana, kajti takrat so bili narejeni le mostovi za podvoze na novi Prešernovi cesti, ostala dela pa še vedno niso končana. Po dograditvi podvoza za novo Prešernovo cesto so se z večjo intenziteto lotili podvoza pod železnico Ljubljana-Trst. Ta most je tudi že dograjen. Dolžina mostu je enaka dolžini cestnega mostu, to je 22 metrov, vendar je ta most širok le 10 metrov, cestni pa 20 metrov. Tretji most, ki je sedaj v gradnji, bo namenjen le pešcem za dostop iz Rožne doline v Tivoli. Most je po dolžini enak obema predhodnikoma, širok pa je 4,5 metra. Kompleks treh mostov na Erjavčevi cesti bo končan do letošnjega leta, čeprav bo promet po poglobljeni Erjavčevi cesti stekel že konec oktobra. Po ureditvi Erjavčeve ceste za promet bo treba urediti še 4-me- trske hodnike za pešce in kolesarske steze na obeh straneh, kakor tudi rampo, ki bo omogočala dostop invalidom na vozičkih in mamicam z otroki do Tivolija in ureditev vseh preostalih tlakovanih delov. Tudi oba podhoda na Puharjevi in Cankarjevi ulici sta bila zgrajena do konca junija le toliko, da sta omogočala nemoten promet po novi Prešernovi cesti, potem pa so se dela nadaljevala in trajajo še danes. Na Cankarjevi ulici se podhod rasteza pod novo Prešernovo cesto in pod železniško progo Ljubljana-Trst. Na Puharjevi ulici sta bila predvidena dva podhoda. Eden pod Prešernovo cesto in drugi pod železnico, vendar je za enkrat odpadel podhod pod železnico in je narejen le podhod pod Prešernovo cesto. Finalna dela na teh objektih bodo trajala do konca letošnjega leta, ker je preostala še postavitev tlaka na površinah za pešce. Tu pa se je vse nekoliko ustavilo, kajti dobavitelj tlaka — mariborski Igmag neredno Podhod na Cankarjevi: pešd in kolesarji uporabljajo ie dalj časa Tlaki na površinah za pešce in zelenice okoH podhodov bodo urejeni do kottrrs trtn Podhod v Puharjevi ulici tudi še čaka na zaključek del ■ Del poglobljene Erjavčeve ceste je že asfaltiran • , cbhsSSM Erjavčevo cesto bomo odprli 22. oktobra letos M Aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov pred občnimi zbori tatut Zveze sindikatov Slovenije ® v prvem členu določa, da so »te-eljni nosilci delovanja zveze sindi-atov delavci, organizirani v osnovni rganizaciji zveze sindikatov« in Je> da je »osnovna organizacija n_?z® sindikatov temeljna oblika 't'cne8a organiziranja in delovala delavcev v zvezi sindikatov. V novni organizaciji delavci organi-an° uresničujejo svoje interese in ut ar ne pravice in dolžnosti.« tiH a na^ela so močno poudarjena m ! v dosedanjih razpravah o dekel [atlzac>j> odnosov in krepitvi zv e. twnega dela in odgovornosti v dlli . s|ndikatov Slovenije. Prevla-buH ° ,mneni.a’ da bo Titovo po-urP ° 0 kolektivnem vodenju možno vinr,Clt> *e *ako, da bomo krepili oblfv 0snovn'b organizacij in drugih lovnC,organiziranja sindikata v de-0r '1 organizacijah in sestavljenih bo i, ,IZaC'iah združenega dela, kar tud; SHVanl0 pogoje za uspešno delo tov ru®’*1 organov zveze sindikatu^,CmLl, močan poudarek dan vensv t bližnj' Prvi konferenci slo-y k'h sindikatov. DravS,eut0 mora biti v ospredju v pri-nih 1 na.občne zbore naših osnov-rganizacij. Predvsem moramo kadrovskim vprašanjem posvečati največjo pozornost. V izvršne odbore moramo kadrovati delavce, ki so sposobni in bodo tudi pripravljeni, s svojim delovanjem, zagotavljati uresničevanje omenjenih temeljnih usmeritev aktivnosti zveze sindikatov. Zato je nujno, da se v aktivnost vključujejo tudi organizacije zveze komunistov. Opažamo namreč, da povezanost subjektivnih sil v posameznih konkretnih akcijah ni zadovoljiva pa tudi sicer komunisti v sindikatu ne odigravajo vloge, ki jim jo nalagajo statut in stališča zveze komunistov. To nam do neke mere kažejo tudi podatki, ki smo jih lahko zbrali iz razpoložljive evidence o članih izvršnih odborov. Razpolagamo s podatki o članih 16 izvršnih odborov. V vseh je 215 članov in od teh je 47 članov zveze komunistov. V teh 16 osnovnih organizacijah pa je 10 predsednikov izvršnih odborov, ki so člani zveze komunistov. Celotna aktivnost, ki je potrebna v pripravah na občne zbore, določajo tudi pravila osnovne organizacije. Te bi nujno morali vskladiti s statutom oz. sprejeti na novo, če jih osnovna organizacija v prejšnjih letih še ni sprejela. Vzorec za sestavo pravil o organiziranosti delovanja osnovne organizacije je bil že aprila objavljen v Sindikalnem poročevalcu (št. 5 z dne 14. 4. 1979). Sprejem pravil je nujen, saj pravila opredeljujejo tudi organiziranost osnovne organizacije v sindikalne skupine, kar moramo nujno upoštevati tudi pri sestavu izvršnega odbora. Ob tem velja poudariti novost, ki jo prinaša statut zveze sindikatov Slovenije glede na prejšnji statutarni sklep o organiziranju in delovanju zveze sindikatov Slovenije. Med tem, ko smo prej sindikalne poverjenike (člane izvršnega odbora) izbirali in volili v sindikalnih skupinah in je občni zbor samo verificiral na ta način sestavljen izvršni odbor, sedaj izvršni odbor volimo na občnem zboru in to praviloma s tajnim glasovanjem, po predhodnem kandidacijskem postopku v sindikalnih skupinah. V razgovorih, ki smo jih v zadnjem mesecu izvršili v osnovnih organizacijah o pripravah na občne zbore, smo’v smislu navedenega že opredelili okvirne programe aktivnosti, ki so potrebne za uspešno izvedbo občnih zborov. Tako smo v oktobru predvideli se- stanke sindikalnih skupin, na katerih bi evidentirali oz. predlagali možne kandidate za člane organov v osnovni organizaciji pa tudi za organe pri konferenci OOZS. GIF Gradis. V novembru bi nato na sestankih izvršnih odborov pripravili predlog kandidatne liste za novi izvršni odbor ter zadolžili posameznike za pripravo dokumentov, ki bodo predloženi v razpravo in sprejem na občnem zboru. V decembru sledijo zaključne priprave in seveda izvedba občnega zbora. Da bi zastavljene programe lahko izvedli, je potreben odgovoren odnos vseh članov dosedanjih izvršnih odborov do teh nalog, predvsem pa tistih, ki v izvršnih odborih opravljajo najodgovornejše funkcije. K aktivnemu sodelovanju pa seveda pozivamo vse člane sindikata. Predvsem pa poudarjamo potrebno polno mero odgovornosti in resnosti pri izbiri kandidatov za posamezne organe v osnovni organizaciji. Ta poziv je namenjen vsem članom sindikata, pa tudi drugim subjektivnim silam na čelu z zvezo komunistov. MASTEN VALTER Rudolf Horjak 33 let pri Gradisu | tQ.fira,c*kišču H E Solkan sem sre-riš-i 'u?Vgo*etne8a gradisovca to-HORJ.AK Rudolfa, ki je s Pomočnikom meril teren in od leta 1951 opravlT tole: 8 Že _ ___________ da sem!?1 ,V!|a Seodetska dela, tako gfadhičA u skoraj na vseh večjih TeshnOgradenjkih gradenj in še Prei 1947°!'.SCni Pr> Gradisu že od leta na M-irih SC?1 kQt zidar začel delati anborskem otoku. Ker se mi je E ^UJolflTT. ......... ter H*>rjak — gradisov geome- ponudila možnost šolanja in dodatnega izobraževanja, sem se vpisal v srednjo tehnično šolo in le-to uspešno končal leta 1951. Iz šole sem šel na gradbišče v Vuzenico, kjer sem začel delati kot geometer in to delam tudi danes. V Vuzenici sem ostal dve leti. Od tam sem šel na izgradnjo našega prvega mostu v Vuhred in potem sem delal še na naslednjih večjih gradbiščih: HE Ožbalt, avtocesta Za-greb-Ljubljana, cesta Ravne na Koroškem-Dravograd. Predvsem naporno je bilo moje delo na gradbiščih cest in avtocest, saj sem moral vsak dan prepešačiti tudi več kot 20 kilometrov. Spominjam se, da sem dobil prvo prevozno sredstvo — kolo — ko smo skoraj že končali rekonstrukcijo ceste Ravne-Dravo-grad. Leta 1962 sem bil premeščen na izgradnjo Titovega mostu v Mariboru. Vodja gradbišča je bil inž. Mušič, s katerim sem izredno lepo sodeloval. Pelo geometra na gradbišču je zelo težavno, po drugi strani pa večkrat naletim na ljudi, ki mojega dela ne cenijo posebno in ne pazijo na označbe, ki jih naredim na gradbišču, tako da moram včasih tudi večkrat ponoviti določena merjenja. Leta 1968 sem odšel na gradbišče železniškega mostu v kraj Hneda — Sirija. Most, ki smo gradili preko reke Eufrat, je bil dolg 650 metrov. V Siriji sem poleg geometerskih del opravljal tudi nadzor nad deli arabskega podjetja, ki je delalo priključke na most. Dela na tem mostu so bila zelo zahtevna, saj je bil nasip za most visok 20 metrov in v bati širok 100 metrov. V Siriji smo imeli izredno težke pogoje dela. Temperatura je bila tudi do 60 stopinj. Nosilci so se tako segrevali, da jih z golo roko nismo mogli prijemati, zato smo vedno morali imeti rokavice. Trpeli smo tudi za žejo. Sam sem si skuhal vsako jutro liter čaja in ga nesel s seboj na gradbišče, ter po malem pil. Vodja gradbišča v Siriji je bil inž. Hvastija, naš sedanji direktor. V zvezi z mojim takratnim delom v Siriji je zanimivo povedati tudi tole. Ko sem prišel v Siriji sem imel plačo 4.700,00 dinarjev, to je bilo enkrat več kot doma. Po vrnitvi iz Sirije leta 1970 sem šel na gradbišče v Čadavico in dobil isto plačo kot sem jo imel v Siriji, to pa zato, ker so se v naši odsotnosti v domovini izredno povečale plače, tako da za delo v Siriji nisem kaj posebnega zaslužil. Potem sem nekaj let delal na izgradnji obeh avtocest (Vrhnika-Po-stojna in Hoče-Levec) in mostovih v Prelogah, Trbovljah in Hrastniku ter na izgradnji HE Formin. V Solkan sem prišel od avtoceste Vrhni-ka-Ljubljana. Ko gledam danes, kako hitro gradimo ceste, hale, industrijske objekte, stanovanja itd., ne morem, da ne spregovorim vsaj nekaj besed o tem, kako smo mi nekdaj delali. Večino del smo opravili kar ročno, ker strojev nismo imeli, zato si sploh ne morem predstavljati, koliko časa bi takrat gradili tako zahteven odsek avtoceste Vrhnika-Ljubljana. Spominjam se, da smo na avtocesti Ljubljana-Zagreb imeli parni valjar, ki smo ga kurili s premogom, na gradbišča okrog Maribora je vozil tovornjak na parni pogon. Voznik je paro za pogon tovornjaka dobil tako, da je vodo segreval s pomočjo drv. Kiperjev in ostale mehanizacije, ki jo imamo danes, nismo poznali. Čeprav sem že 33 let pri Gradisu, lahko povem, da mi ni žal, da sem mu ves ta čas ostal zvest. Včasih je res bilo tudi hudo, toda ko smo tako krizo preboleli, smo šli novim delovnim zmagam naproti. Nekateri, a teh v 33 letih ni bilo malo, so v težkih trenutkih omagali in zapustili Gradis, vendar to niso nikoli bili pravi Gradisovci.« C. PAVLIN IZVLEČKI IZ SKLEPOV DELAVSKIH SVETOV TOZD TOZD GE Celje GRADIS TOZD GE Celje — 12.9. 1979 1. Tov. Šljivar Ismetu, ki je na nedovoljen način in brez predhodnega soglasja komunalne službe prenočeval v samskem domu svojega sina, se mu zaradi kršitve določil hišnega reda in določil TOZD o evidenci stanovalcev izreka kazen z opominom. Izrečena kazen v višini 200 din za kršitev določil prijavno-odjavne službe občine se anulira, plača pa .1 nočnine po veljavni tarifi v višini 180 din. Komunalna služba z objavo na oglasni deski v samskih domovih obvesti vse stanovalce, da so domovi zaprtega tipa in da prenočevanje tujih oseb ni dovoljeno oziroma je prepovedano. 2. Pritožba tov. Reš Mire na sklep o prerazporeditvi se zavrne kot neutemeljena. ■ Z ozirom na potrebo po zasedbi delovnega mesta v tehnično obračunskem oddelku v skladu s sklepom samoupravnih organov o izvajanju nalog rednih mesečnih obračunov, ki služijo za nagrajevanje po delovnem uspehu in analizo poslovanja po delovnih enotah, delavski svet smatra, da je razporeditev tov. Rešove v oddelek tehnično-obra-čunske službe nujna, upravičena in utemeljena. Utemeljitev, da v oddelku za obrtniško-kooperantska dela zadostujeta samo dve osebi, delavski svet potrdi. Ti sektorji so: — Stolpnica 1 + 8 in Pipanova — Pekarna Rogaška Slatina —* Dijaški domovi Celje — Nove Jarše — Ljubljana 6. Potrdi se predlog, da v zimskih mesecih, ko je učinek dela manjši, privatnih kooperantov ne bi zaposlovali, razen skupin na objektih, kjer je delo zaradi kratkih rokov nujno vendar pod pogojem, da je delo prevzeto po enoti dela. Sprejme se informacija izhodišč za sestavo srednjeročnega plana 1981 —1985 o investicijskih naložbah TOZD, ki bodo omogočale boljše efekte v proizvodnji: — modernizacija betonarne v Celju; — skladišče za cevne odre v bazi; — delavnica in deponija za opaže, panoje; — betonarna v Podgori z razširitvijo v obrat gradbenih elementov (hala); — nakup stanovanjskih — garderobnih, sanitarnih in pisarniških kontejnerjev za delovišča; — transportna sredstva (večji kombiji za prevoz na delo); — naložbe v manjše stroje; Skep delavskega sveta je tudi v skladu z določili 47., 48. in 49. člena Pravilnika o delovnih razmerjih. Sklep o prerazporeditvi je bil sprejet z večino, t. j. 17 glasovi »ZA«, proti sklepu ni glasoval nihče. .1. Delavski svet sprejme analizo poslovanja za preteklo obračunsko obdobje in program ukrepov za inti-ziviranje proizvodnje. Naloge, ki izhajajo iz obveznosti niso in ne bodo lahke, toda z vztrajnostjo in doslednostjo morajo biti izvršene. Za večjo produktivnost in efekt dela smo sposobni; potreba je še večja discipliniranost, izboljšana organizacija dela, maksimalna angažiranost in izkoriščenost mehanizacije, maksimalna uporaba tehnoloških novitet in zmanjšanje ekonomsko neutemeljenega opravljanja nadur, ter drugo. 4. Za vse sektorje, ki so po podatkih analize za I. polletje negativni se rezultati poslovanja ponovno preverijo oziroma analizirajo. Iz obračuna proizvodnje, ki ga redno mesečno pripravi tehnično-obračunska služba (za mesec nazaj) mora vsak sektor oziroma delovna enota sproti obravnavati in analizirati, na sektorjih z negativnim rezultatom pa tudi ugotoviti vzroke in jih odpraviti. 5. Potrdi se poročilo o akordnem obračunu po normativih za sektorje za mesec julij 1979. Sektorji, katerih delovni učinek ni bil dosežen se prizna oziroma se potrdi sklep komisije, da se izjemoma prizna izplačilo OD v višini 100%. dosežek 72,52 % dosežek 95,2 3 % dosežek 48,29% dosežek 67,12 % — razna orodja in inventar; — večje naložbe v stanovanja po odplačilu stroškov za samska domova v Velenju in Celju. Ocenjena vrednost teh naložb bi po današnjih cenah znašala ca 90 mio/din, od tega bi iz lastnih sredstev vložili 50 za 50% vrednosti naložb pa bi najeli posojila. 8. Predlog Samoupravnega sporazuma o programu stalnega izobraževanja delavcev na področju kulture v občini in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, delavski svet ne potrdi. Utemeljitev: Delavski svet potrjuje stališče OOS, ki je predlog že obravnavala in ki je zavzela stališče, da je to dodatna obremenitev TOZD in smatra, da bi se iz sredstev skupne in splošne porabe, ki se združujejo za kulturno skupnost,Te-ta bila namenjena za tovrstno dejavnost. DS tudi ugotavlja, da je u ozirom na specifičnost panoge TOZD že ta- ko obremenjena za zadovoljitev kulturnih dobrin z nabavo televizorjev, radijskih sprejemnikov, vrste časnikov in revij v vseh dislociranih in stalnih bivalnih objektih (samski domovi) — skratka TOZD je v neenakem položaju z drugimi delovnimi organizacijami v občini, ki teh problemov nimajo. 9. Potrdi se poročilo s posveta v Ljubljani, kjer je bilo sklenjeno, da se Gradis vključi v izgradnjo stanovanjskega naselja Škaljari-Kotor v Črni gori. Naloge TOZD so obzidava fasadnega zidu iz silikatne opeke na 17 montažnih hišah. Potrdi se tudi, da se bo delavcem, ki bodo začasno na delu v Črni gori izplačevali osebni dohodek po obstoječih razredih povečanih za štiri (4). Delavcem, premeščenim v Črno goro se za prvih petnajst dni priznajo cele dnevnice po 250 din na dan. potem pa znižane dnevnice v višini 180 din na dan. OD in dnevnice se izplačujejo po skupnem dogovoru vseh TOZD udeleženk pri gradnji stanovanj-skega naselja v Kotorju. 10. Za nakup novih zemlji^ na območju kamnoloma za večjo eksploatacijo kamna se odobri 20.000 din iz poslovnega sklada. 11. Odobri se nabava kam>°na 640A Zastava po predračun6 * 8*1 vrednosti 54.3.078 din. 12. Delavcem, ki so premeščeni na delovišče Novo mesto, se do p0-polne ureditve naselja v smislu Pra-vilnika o prejemkih iz materialn' stroškov prizna za prve .3 (tri) polna dnevnica od dneva preme811' tve od 4. (četrtega) dne do uredit'|e naselja pa znižana dnevnica v srmslu 15. člena tč. b) v višini 15.3 din na dan, za vsak dan, ko je delavec na te" renu. Po prenehanju izplačevanj^ dnevnic, ko bo urejeno naselje.s izplačuje terenski dodatek pod ena kimi pogoji in v enaki višini kot g imajo delavci TOZD Ljubljani okolica na gradbišču v Nove mestu. TOZD GE Jesenice TOZD GE Jesenice — 31. 8. 1979 L Sklep o zmanjšanju angažiranosti privatnih kooperantov se razveljavi. Zaradi novih obveznosti angažiramo privatne gradbene skupine. 2. Delavski svet podpira angažiranje v Črni gori. Delo bo izvedeno z našimi organizatorji proizvodnje, našimi delavci in kooperanti. Zaposlenim v Črni gori bo nuden boljši zaslužek; — dnevnice, — omogočeno nadurno delo, — plačani potni stroški za obisk doma 1-krat mesečno. Pri delavcih bomo iskali soglasje za premestitev, organizatorji proizvodnje so dolžni oditi na to delo. Tehnična služba je pooblaščena za nabavo manjših osnovnih sredstev, tudi kontejnerja. .3. Zavračamo določbe .30. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. Naše stališče sporočimo Skupni komisiji za Samoupravni sporazum v gradbeništvu Ljubljana. Od konference OO ZS GIP GRADIS iščemo tolmačenje kakšno je končno stališče Konference OO ZS do člena .30 omenjenega sporazuma. 4. Najame se kredit za gradnjo stanovanj za trg na PLANINI v Kranju is.: — pri Samoupravni stanovanj'8 skupnosti občine Kranj v znesku o' 15.000. 0000 in — pri Ljubljanski banki, Py družnici Kranj v znesku d 20.000. 0000 z 5 % obrestno mer0' odplačilno dobo .31. 8. 1980 iz zm Ženih sredstev po 1.3. členu Repube škega zakona. Za podpisovanje kf ditne pogodbe in ostalih dok urne tov v zvezi s kreditom pooblašča _ tov. LUKAČ Božidarja in SAM'’ Vlada. 5. Za čas pripravljalnih del l začetka gradnje do ureditve nase J je za novo gradbišče Žirovski vr večje stroške na terenu odobre naslednje povračilo: ...; — Delavci, ki se dnevno vozO^ avtobusom iz naselja Struz ■ prejmejo znižano dnevnico v vl 100 din na delovni dan, ko so v n lju Kranj prejmejo 40 din TD na ledarski dan. jep Delovodja KNEŽEVIČ in sektorski vodja jELOL^v Bojan prejmeta znižano dnevni višini 180 din na delovni dan P vozne stroške. vp — KNEŽEVIČ Mladen - P^. nitev stroškov za redni prevoz niče — Kranj — Jesenice. nj-— JELOČNIK Bojan — P0^ tev stroškov z lastnim pre''.? / sredstvom na relaciji Ra<^oV %ira' Žirovski vrh — Radovljica. pf3-čun po drugem odstavku 18- c: |„jh vilnika o prejemkih iz mater stroškov. TOZD 0GP Ljubljana TOZD Obrata gradbenih polizdel- Ljubljana, za pridobitev »K kov l. 9. 1979 sojila za nakup stanovanj >1 favi 1. DS soglaša, da se sredstva skih TOZD s pogojem, da se « £ pO amortizacije vloženih stanovanj v predhodni razdelilnik sre znesku din 626.220,.30 vežejo v LB IOZD. KAKO IZBOLJŠATI ORGANIZACIJO OBVEŠČANJA V GRADISU »Organizacije združenega dela m°rajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini j11 °oliki dostopno obveščanje o ce-otnem poslovanju organizacije roženega dela in njenem mate-'alno-finančnem stanju, o pridobi-nnju in delitvi dohodka ter uporabi zrf-ev’ 0 rezultatih doseženih z ruževanjem sredstev iz minulega : e 11 v vseh oblikah združevanja dela li s|r.?dstev’ ° Pripravah za splošni J „sk' odpor in o uresničevanju uzbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna x uPravljanje, odločanje in uresni-t \anJe samoupravne delavske kon-dpi e << ^a*40 je Zakon o združenem n a na splošno opredelil in pojasnil sam etnbn°st obveščanja v procesu Siejmo^kakšnrT t °dIočanja- Po: n J ”, Kaksno situacijo imamo pri za ^Gradisu in kaj lahko naredimo °bvešč S3rl'*e osnove ‘n organizacijo narp iNaibo!i nujno in potrebno je kam ll! raziskavo o informacijsko-su yn'^ac|js*(em sistemu v Gradi- kon' e^.ultat' raziskave bi nam v °"en, fazi prinesli naslednje: v p,r °?eno informacijskga sistema ^adisu v sedanjih pogojih, depolnft6^*0®6 mozn‘b izboljšav in Ijanlp an°j.tno uvajanje in spremno! PrecHagariih sprememb in done bi Gradis z 8.000 zaposlenimi droc-i- S?le* ^a*40 pomembnega po-samottiu®-j,e obveščanje, prepustiti lavinn ,IJskem reševanju in obde- ZaIUev ,mn? d°JUtri’ amPak času in nterna‘lm družbenega sistema pride^. 'n zat0 J6 najbolj primerno osnovi6 na znanstveno dognanih taka raziskaP^edl°8ih’ k' bi jih dala Hasan Majerič 2. Sistem informiranja ne more delovati tako, kot smo si zamislili, če v njega ni vključeno čimveč ljudi, zato je potrebno poživiti delo informacijskih skupin po TOZD. Ni dovolj, da ima vsaka TOZD svojo informacijsko skupino, temveč je nujno potrebno da so člani v skupini aktivni in da z svojimi prispevki omogočijo dodatno obveščenost vseh. Člane informacijskih skupin je potrebno redno izobraževati s področja obveščanja. Letošnji seminar je že dal nekaj stalnejših sodelavcev, vendar je v poletnih mesecih in po njih tudi delo le-teh stagniralo. Potrebno bi bilo v taki situaciji neaktivnosti članov informacijske skupine poklicati le-te na enodnevni posvet, jim dati konkretne naloge in na ta način prebroditi krizo. 3. Gradisov vestnik je zaenkrat le glasilo o dogajanjih, ki so že za nami (včasih tudi par mesecev za nami), dokumentarno sredstvo za zasledovanje del na gradbiščih in na posameznih TOZD, ne more pa posegati v pripravo delavca na določeno odločanje, kar je največja hiba našega glasila. Zato je nujno spraviti naše glasilo na 14 dnevnik. S tem bi naše glasilo postalo nekoliko bolj aktualno in tudi polemično. Prav kritičnega v delovni organizaciji v Gradisovem vestniku manjka. Naše glasilo bi lahko bilo bolj akcijsko, kritično in polemično, s posluhom za problemske teme. Za enkrat je glasilo preveč »mehko« in daje bralcu občutek, da v Gradisu ne poznamo nobenih problemov in kritičnih situacij. 4. Kako naj bo delavec uspešen samoupravljalec, če ni dobro in pravočasno obveščen in kako naj odloča, če nima popolne in kompleksne informacije. Ne sme nam biti vseeno, kako so delavci obveščeni in ali so sploh-obveščeni. Neobveščen de-# lavec ne more pravilno odločati, to v končni fazi pomeni, da niti ni pravi samoupravljalec. Z odločitvami nezadostno obveščenih delavcev pa se najlaže manipulira. Ce smo za Gradisov vestnik ugotovili, da ne more posegati v. pripravo delavca na samoupravno odločanje, potem z veliko mero sigurnosti lahko trdimo, da bi to bolj uspelo Informatorju. Le-tega bi uporabljali (kajti dosedaj smo ga preveč zapostavljali in premalo uporabljali) za hitro informiranje vseh zaposlenih o pomembnih dogodkih, problemih in pojavih v delovni organizaciji. Tako bi Informator imel najpomembnejšo vlogo v samoupravnem Zdravo drogovi Sa ovim pismom želim da vam uputim mnogo pozdrava i da vas obavestim, da sam sada u Skopju. Kao zidar radim od 7 do 13 sati. Mogu vam reči da je polovi na voj-nog roka več završena i da jedva čekam kad ču se opet vratiti u Gradis. Preko naših novina želim svim radnicima u Gradisu, a posebno u GE Ljubljana mnogo ljepih dana. Želim pozdraviti svoju generaciju učenika iz godine 1974. HASAN MUJAR1Č V. P. 9817-3 91002 Skopje sistemu informiranja in bi delovnemu človeku dajal izvirne, pravočasne in popolne informacije, na osnovi katerih bi odločanje bilo bolj pravilno. 5. Preveč zapostavljeno sredstvo informiranja so tudi oglasne deske, ki jih imajo skoraj na vseh gradbiščih, vendar so neustrezno in zelo pomankljivo opremljene. Razen zapisnikov s sej organov upravljanja na oglasnih deskah ne najdemo nič drugega, pa še ti zapisniki visijo največkrat mesece in mesece, ne da bi jih kdo snel. 6. V informativne pa tudi v propagandne namene bi bilo potrebno večkrat sklicati tiskovno konferenco in ne le-teh seznanjati širšo javnost o delu v naši delovni organizaciji. CVETO PAVLIN Viktor Pernat je odšel v pokoj Po več kot triindvajsetih letih dela pri mariborskem Gradisu je odšel v pokoj tov. Pernat. Psa ta leta je opravljal različna dela, nazadnje je delal kot vodja sektorja. Neizprosna bolezen ga je prisilila, da je odložil preveliko breme. Moral je v pokoj, čeprav star komaj 55 let. Pogrešali ga bomo, saj je z uspehom oral ledino tudi pri sindikalni organizaciji. Tovariši so mu ob slovesu podarili lepo oljno sliko Koroške domačije, šopek cvetja ter oljno platno —tihožitje. Želimo mu, da bi se mu zdravje izboljšalo in da bi se čim večkrat vračal med nas, v svoj kolektiv. ŠTROF V_____________________y V Biogradu smo začeli V začetku meseca septembra smo delavci TOZD Ravne na Koroškem pričeli z izvajanjem pripravljalnih del na našem (bodočem) počitniškem domu v Biogradu. Že pri izkopu gradbene jame pa so nastale težave. Zemljišče je na terenu V. kategorije, torej iz sten apnenca, tako da ni bilo mogoče izkopa vršiti z nobenim težkim strojem. Teren je bilo potrebno izvrtati na 380 mestih do globine 4 m in ga minirati. Ta dela je izvajal Geološki zavod iz Ljubljane, TOZD Vrtalno minerska dela. Težav pa s tem še ni bilo konec. Prestaviti smo morali tudi komunalne inštalacije — napeljave (elektriko, vodovod in telefon) katere so prečkale gradbeno jamo. Mi Korošci smo navajeni mehkega terena, zato smo v Biogradu i naleteli na »trd oreh«. Kljub vsem ostalim težavam pa dela napredujejo po planu. Izkop bo v kratkem zaključen, tako da bomo lahko v predvidenem roku začeli z izvajanjem temeljev in kletnih prostorov. Trenutno je na tem gradbišču zaposlenih 14 delavcev ter 5 vajencev. Stanujemo v počitniškem domu občine Ptuj, kjer imamo organizirano tudi prehrano. Podali smo vam vsaj približno sliko začetka izgradnje našega počitniškega doma v Biogradu. V napredovanju del na tem objektu vas bomo sproti obveščali, kajti smatramo, da mnoge zanima, kje in kako se bo lahko poleti predajal soncu in morju. DRAGO BRAČKO LUDVIK RUDOLF Delavci geološkega zavoda pri vrtanju minerskih vrtin Skupina učencev pri sestavljanju NOE opažev Upokojenci na gradbišču tovarne sladkorja v Ormožu I;; . P Prijetno srečanje Sindikalna organizacija Gradis in razlagal ves potek predelave o TOZD GE Ljubljana je tudi letos prejema sladkorne pese do samce povabila svoje bivše člane, sedanje sladkorja in pripovedoval zanimiv « • • v i _v__• • r\ itvorinii imiarnp upokojence, na tovariško srečanje združeno z izletom. Dne 15. 9. 1979 smo se zbrali ired upravo Kovinskih obratov na Imartinski cesti 32. Tega izleta se nas je udeležilo 30 upokojencev. Spremljali so nas poleg predsednika sindikata tov. Kolar Martina še tov. Janko Miklavžin in tov. Jovič Ljubo. Pred odhodom nas je v imenu sindikalne podružnice in uprave GE Ljubljana pozdravil tov. Janko Miklavžin, šef kadrovskega oddelka in nam povedal, da smo to pot namenjeni v Ormož na ogled tovarne sladkorja. Na kratko nam je razložil potek izleta in zaželel vsem skupaj dobro počutje, nakar smo se ob pol osmih z avtobusom odpeljali proti Štajerski. Med vožnjo smo se pogovarjali in obujali spomine. Prva postaja je bila Gomilsko. Tu smo se v gostilni pri Košenina okrepčali z obaro. Razpoloženi smo nadaljevali pot v Ormož. V Ormožu smo odšli naravnost na ogled tovarne sladkorja, ki jo pravkar končujejo. Tu nas je dočakal šef gradbišča inž. Željko Petovar iz gradbene enote Maribor. Šef gradbišča inž. Petovar nas je vodil po tovarni in nam razkazoval sti o gradnji tovarne. Iz gradbišča smo odšli v sejn dvorano. Tukaj nam je šef gradbišč podrobno razložil celotni P®1 ■ gradnje te tovarne in pripomnil, je to prva tovarna sladkorja v Slove ičer nas je zanimala celotna grad n ja te tovarne, smojx>stavljalis 8r„ldbiščlra„z"a vprašanja na kat nam je šeF posebej natančno odgo-arjal. Od tu smo se od (id tu smo se odpeljali do železni ške postaje v gostilno Grivec na k silo. Med potjo smo si še ogledali na selje naselje novih montažnih Po izdatnem in dobrem kosilu s še malo posedeli in pokramU8 tako nam je čas hitro minil. Zadovoljni, ker smo videli to ji novega in lepega smo se odpel) proti Ljubljani. Med vožnjo je tov. Janko Mikj^{ žin izrekel nekaj besed in še en ' poz dravil vse navzoče, na kar s tov. Jože Ovi jač vimenu vseh ude j žencev zahvalil Sindikatu in upr» za lep izlet z željo, da nam ta ■ srečanja še priredijo. Našemu P.^ Hipfin na zdimo mnoeo posl0 djetju pa želimo mnogo posl' uspehov in sreče predelu OB MEDNARODNEM LETU OTROKA Kako sc pišeš? ~~ Mihec. Pa Priimek? ~ Svetnik. Ali me zezaš? nj ~~ Pa kaj bi drugega po tej vroči- Se Pravi, če ne bi bilo vroče bi...? Približno tako. Drugače... Poslušaj Mihec, zdi se mi, da si ti hudič kot svetnik! Tako mi tudi drugi pravijo. In kaj misliš ti? r~ Fifti-fifti. Wi.e(N Pa te imam dovolj! Ti si M'ha Svetnik? Saj sem vam tako rekel. a J® težko biti svetnik? Z !;e- Če se tako pišeš. -VJatU’ V Poljanski dolini? In kaj delaš? ske~klcfram n°8°met 'n 8u**m ®ol-^k®teri razred pa hodiš? met? ^ 1‘ 8re bolje šola ali nogo- Kakoetoa?Ume’ n°g0met- tisto Jako! Tisto kar ni treba, ti gre, S u , ,moraš Pa ne-drUgj rak5n™ uspehom si izdelal j'' S prav dobrim. _> vidiš, da ti gre! šico n3’ ^*° je’ ker sem imel tovari-težje armko’ zdaJ> v tretjem bo tažak?3^ ^ ie tretji razred tako s°to tovarišancaie’ dobjli »nevaren« GašPerJa. ki je zelo -te/*.se učiš? krvj v ClS ne uč*5- Zlobo ima v Kie am. Je sedaj jasno? V lrvraš no8°met? SekliK>>Stari vrh«' _ ,ub 'menuje tako? AliJd- Kratko »Vrh«. na vrbu’ ker se tako vrhn vr*1u ravno ne, je pa pri ^e razumem. •e? 0 ia> drugi je. Sedaj razume- **azumem. povTako. ^'v*jen^u?m' ^'^a' Kaj te muči v nista i*uči me> ker mama in oče k u°ma. ^)e Pa sta? Že Y ^Cmč'ji. e dolgo? — Ja, precej časa. Zakaj sta pa odšla v Nemčijo? — Da bi zaslužila za hišo. Pa ste že začeli graditi? — Onadva gradita. Kako, če pa sta v Nemčiji? — Ja, lepo. Prideta na letni dopust in gradita. Kdaj pa počivata? — Najbrž ponoči. To ni lahko! — Ni! Ampak navadila sta se. Jaz tudi. Pri kom pa živiš, ko sta onadva v Nemčiji? — Pri stari mami. In kako ti je pri stari mami? — Lepo! Navadili smo se tako. Imaš mogoče brata ali sestro? — Ne, nimam. Oče in mama veliko delata in nimata časa misliti na to. Pa bi želel impti? — Bom imel, ko se oče in mama vrneta. Kaj bo, ko končaš šolo? — Nekaj bom že delal, da si bom zaslužil za življenje. Že zdaj o tem misliš? — Seveda. Oče in mama sta mi rekla, če bi prej mislila, ne bi sedaj bila v Nemčiji. Potrebuješ denar? — Ja, včasih! Vi ga ne potrebujete? Nisem tako rekel. — Pa vprašali ste me tako. Mogoče, ampak nisem tako mislil. — No ja, kaj pa vem, kaj ste mislil. Kako pa je kaj s športom? — S športom? Šport je za šalo. Kako za šalo? Nekaterim je to kruh. — Mislite na prvo ligo? Ja. — To vem. Ne samo, da jim je kruh, ampak tudi kolač. Samo težka je pot do prve lige. Če si v mestu je težko, če si pa na vasi pa nimaš zveze. Kaj ti ne bi igral? — Bi, ampak raje bom delal. Je to bolje? — V začetku mogoče ni bolje, pozneje pa je. Ce znaš delati, te do konca življenja nihče ne more zafrkavati. Kaj pa je potem za tebe šport? — Samo igra. In... — In konec! Priredil: ANDRIJA PAJTAK Ko bi le vsi otroci sveta imeli možnost oskrbe v zdravstvenih domovih - ambulanta v Ptuju Informacija Železniško gospodarsko podjetje iz Ljubljane nam je posredovalo nove vozne rede delavskih vlakov, ki bodo mogoče marsikomu v pomoč pri odhodu v službo ali iz nje: Odhod: Prihod: Maribor Ptuj Podvelka Maribor Celje Celje Velenje Velenje 6.04 15.10 4.31 14.30 4.35 14.30 4.35 14.15 Ptuj 6.53 Maribor 16.03 Maribor 5.20 Podvelka 15.18 Velenje 5.29 Velenje 15.21 Celje 5.28 Celje 15.16 *,r*dnlkl*M tlj* K ,8n ^eH,ve* vh*° Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični 134 a, Ljubljana. P Nagradna križanka v današnji številki Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 15. 11. 1979, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Ljubljana, Šmartinska 134 A. Nagradna križanka