z obrazom v svojega casa www.teaterssg.it abonmajska sezonà 07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski SOBOTA, 6. OKTOBRA 2007 Št. 236 (19.019) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,11 SIT) Cas je tudi v zgodovini relativen Martin Brecelj Vse kaže, da sta se voditelja Severne in Južne Koreje Kim Jong Il in Roh Moo Hyun le odločila, da naredita konec vojni, v katero sta državi formalno vpleteni vse od leta 1950. Na pravkar sklenjenem vrhunskem srečanju v Pjongjangu sta se namreč zavzela, da bi skupno z ZDA in s Kitajsko, ki so bile v sporu soudeležene, vzpostavili trajni mir, in sicer na osnovi premirja iz leta 1953. S tem se končuje eno izmed poslednjih poglavij hladne vojne, ki je razdelila planet takoj po drugem svetovnem spopadu. Kot znano, se je merjenje moči med vzhodnim in zahodnim blokom načeloma končalo pred dvema desetletjema z zlomom Sovjetske zveze in Varšavskega pakta, toda urini kazalci ne tečejo v vseh glavah z isto hitrostjo, tako da bi smeli upravičeno govoriti o relativnosti časa tudi v zgodovini. Za mir na Korejskem polotoku in sploh na svetu pa je najbrž važnejši drug dogovor, ki je prav tako dozorel v teh dneh. Tik pred srečanjem obeh korejskih voditeljev so namreč predstavniki Severne in Južne Koreje, Kitajske, Japonske, ZDA in Rusije pod okriljem Združenih narodov v Pekingu dosegli sporazum, s katerim se je Pjongjang obvezal, da bo zaprl vse svoje sporne jedrske objekte v Jongbjonu. Sporazum dokazuje, da je žarišča napetosti mogoče pogasiti tudi po mirni poti in ob spoštovanju mednarodne legalnosti. Podobno je bil svoj čas ustavljen libijski jedrski program. Smemo kljub relativnosti zgodovinskega časa (in prostora) upati, da se bo to ponovilo z iranskim? radiotelevizija rai - Santorova oddaja Annozero na zatožni klopi Televizijska oddaja o sodstvu v središču političnih polemik Mastella: Sem žrtev moralnega linčanja - Prodi: Nesprejemljiv pristop ko P er - Prvi sestanek med manjšinskima organizacijama SSO in Italijanska unija ubrala pot sodelovanja KOPER - Italijanska unija in Svet slovenskih organizacij sta se včeraj prvič srečala (foto FPA) in ubrala pot sodelovanja. Predsednika Dra- go Štoka in Maurizio Tremul sta koprski sestanek ocenila kot zgodovinskega. Govor je bil tako o odnosih med organizacijama, kot tudi o od- nosih med Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji in Hrvaški, ki so zelo dobri in se še nadalje razvijajo. Na 3. strani RIM - Italijanske politične kroge je hudo razburila četrtkova televizijska oddaja Annozero, v kateri je javni tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris zatožil pravosodnega ministra Clementeja Ma-stel lo, da sku ša do se či nje go vo pre me -stitev iz političnih razlogov. Minister je včeraj izrazil ogorčenje nad enostranskim potekom oddaje, katere se sam ni udeležil. Ob tem je pozval vodstvo RAI, naj preuči zadevo. Negativno mnenje je izrazil tudi predsednik vlade Romano Prodi, kije dejal, da Santorova oddaja se zadeve ni lotila s primernim pristopom. V oddaji je sodelovala tudi milanska sodnica Clementina Forleo. Na 20. strani Zahodni Kras: seznam potrebnih javnih del Na 8. strani Tržaški župan grozi z zaprtjem železarne zaradi prehude onesnaženosti Na 9. strani Poklicni zavod Jožefa Stefana želijo popraviti tudi s sredstvi iz vsedržavnega sklada Na 10. strani 10.000 goriških upokojencev prejema manj kot 650 evrov pokojnine Na 17. strani KATINARA - Osnovna šola F. Milčinskega Kmalu selitev Obisk slovenskih občinskih in rajonskih svetnikov TRST - Osnovna šola Frana Milčinskega se bo iz svoje od vode poškodovane, vsekakor pa obnove potrebne stavbe na Katinari najbrž po novembrskih praznikih preselila v začasne prostore v Istrski ulici. To je včeraj svetoi-vanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič dejala staršem otrok. Poslopje so si ogledali tudi slovenski občinski in rajonski svetniki (na sliki KROMA), ki so obljubili prizadevanje za rešitev vprašanja. Tako naj bi si v prihodnjih dneh šolo ogledali občinski tehniki, odbornik za javna dela Franco Bandelli pa je zagotovil popravilo celotne stavbe. Na 7. strani i o Y ^ ¡ Zaprto [mfledeijek in s rt d j icitolr Boljunec - m Trgu tel, (14tmsn92 ajj modo ^Pmalalan obutev • usnjena galanterija NeroGiardini JANET & JANET (J^ janetisport fRAU in priredi, bika na žaru Narodno UL, 28 Opčine Tel. 040.212136 2 Sobota, 6. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / pomoč po vodni ujmi - Dobrodelna akcija Evro za Franjo Partizanski bolnišnici Franji pomagajo tudi Unescove šole Pobudo je dala novogoriška gimnazija, ki je k akciji pozvala še druge Unescove šole NOVA GORICA - Zbiranju pomoči za partizansko bolnišnico Franja, ki jo je nedavna vodna ujma skoraj v celoti uničila, se je pridružila tudi novogoriška gimnazija in k temu povabila še preostalih več kot 70 Unesco šol v Sloveniji. Ker ima mreža Unescovih šol v svojem programu tudi skrb za spoštovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, so začeli z dobrodelno akcijo Evro za Franjo, je povedala koordinatorka mreže v Novi Gorici Katja Mahorčič. Od torka se je za sodelovanje v dobrodelni akciji odločila že dobra tretjina od 28 oddelkov novogoriške gimnazije. Vsak dijak naj bi tako prispeval po evro, ni pa še znano, koliko denarja so zbrali v treh dneh. K sodelovanju v akciji je novogoriška gimnazija povabila še preostale slovenske šole, članice Unescove mreže. Pobudo so podrobneje predstavili na včerajšnjem nacionalnem srečanju koordinatork Unescovih šol v Piranu, je pojasnila Mahorčičeva. Po tej poti sicer ne bodo zbrali veliko denarja, bo pa prispevek mladih vsekakor dobrodošel, predvsem pa simboličen, je poudarila. Narasla Pasica je skoraj v celoti uničila partizansko bolnišnico Franjo kroma SEŽANA - Zanimanje za visokošolski študij Na študiju informatike in računalništva vse polno Za prihodnje leto napovedujejo še študij oblikovanja in fotografije SEŽANA - S prvim oktobrom so v sežanskem Višjem in visokošolskem središču (VIVISS) pričeli novo študijsko leto; 60 študentom prvega letnika računalništva in informatike istoimenske ljubljanske fakultete so podelili indekse, 20 študentov, ki je napredovalo v drugi letnik, pa je dobilo urnik pouka in vaj. V četrtek, 11. oktobra, pričakujejo še 40 študentov prvega letnika portoroške Turistične - Visoke šole za turizem, kjer so se odločili, da bodo na Krasu izvajali program z naslovom »Poslovni sistemi v turizmu«. Po besedah koordinatorja študija v Sežani, profesorja Viljana Mahni-ča, so z vpisom študentov na Višjem in visokošolskem središču zelo zadovoljni. »Študij informatike in računalništva je perspektiven študij, saj je povpraševanje po kadrih s področja informacijske tehnologije še vedno večje od ponudbe, zato sem prepričan, da bodo vsi naši diplomanti brez težav našli službo.« Zanimanje za vpis je bilo veliko, zato so 12 prijavljenih preusmerili na izredni študij; ti se bodo po uspešnem zaključku prvega letnika lahko prepisali v redni študij. V drugi letnik pa je napredovalo 26 študentov. »Osip je bil sicer velik, vendar bistveno ne odstopa od povprečja v Ljubljani. Šest študentov je izrazilo željo po nadaljevanju študija programske opreme v Ljubljani, tako daje na informatiki v Sežani ostalo 20 študentov.« Prihodo novih bruce v je terjal tu di do dat ne učne pro sto re in kot je povedal direktor Višjega in visokošolskega središča Danijel Božič so do pričetka študijskega leta opremili dve predavalnici. »Za študente, ki bodo prišli drugo leto, pa sta že pripravljena dva laboratorija in ena predavalnica. Za naprej pa bo treba iskati nove prostore drugje po Sežani ali pa izvajanje študija v celoti preseliti drugam.« Po napovedih naj bi namreč v prihodnjem šolskem letu že odprli višješolski študij oblikovanja in fotografije. Ker so prvi študenti v kraško prestolnico prišli šele pred letom dni, študentskih domov v Sežani še nimajo in problem z ležišči rešujejo s pomočjo zasebnikov. Po podatkih iz VIVISS-a je prostora dovolj, zadovoljni pa so tudi z odzivom ponudnikov. »Ker vemo, da je v Sežani veliko stanovanj praznih, smo lastnike pozvali, naj se odločijo za oddajo. Odziv je bil dober in nekateri so celo napovedali, da bodo sobe pripravili še za drugo leto. Mi smo informacije posredovali študentom, ti pa so se z lastniki dogovarjali sami.« Na voljo je bilo 30 ležišč, ta so že zasedena, vendar težav ni. »Vsi, ki iščejo streho nad glavo, ne bodo ostali brez nje.« Nadzora, ali je ponudba ustrezna, sicer ni, izvedli pa smo, da zasebniki ponujajo predvsem stanovanja, ki so bodisi v hišah ali v stanovanj skih blo kih. V prihodnje pa obstoječa individualna ponudba ne bo zadostovala. »Dogovarjali smo se tudi z nekaterimi večjimi ponudniki sob (Motel Kompas na Terminalu, npr.),« je povedal Danijel Božič. »Upam, da se bo kdo opogumil in postavil zasebni študentski dom, v nasprotnem primeru pa se bomo trudili, da pripeljemo v Sežano državni študentski dom.« Irena Cunja ljubljana Danes ustanovna konvencija Združenje Zares bo postalo stranka LJUBLJANA - Združenje Zares, ki so ga v začetku junija ustanovili nekateri nekdanji poslanci LDS, se bo na današnji ustanovni konvenciji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani preoblikovalo v stranko. Prvi favorit za predsednika je nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Go-lobič. Zametki stranke, ki naj bi bila oblikovana v soboto, segajo v začetek letošnjega leta, ko se je začel razpad poslanske skupine LDS. Pred in neposredno po januarskem kongresu stranke so tako iz nje izstopili Matej Lahovnik, Pavel Gantar, Slavko Gaber, Davorin Terčon, Alojz Posedel, Majda Širca in Cveta Zalokar Ora-žem, februarja pa še Darja Lavtižar Bebler, Milan M. Cvikl, Anton Rop in Marko Pavliha. Medtem ko so se zadnji štirje pridružili SD, so preostali (razen Slavka Gabra, kije postal samostojni poslanec) ustanovili samostojno poslansko skupino nepovezanih poslancev in združenje Zares. Kot so v osnutku programske resolucije, ki naj bi jo sprejeli danes, zapisali člani nove stranke, se v novo stranko povezujejo zato, ker želijo in zmorejo več, kot je bilo narejenega do danes. Kot pišejo, verjamejo, da si Slovenija zasluži boljšo politiko, večje spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter večjo odprtost in več svobode. Po besedah predsednika kolegija združenja Pavla Gantarja na novinarski konferenci 24. septembra letos, ime stranke še ni določeno. Kot pravi, je med članstvom združenja prevladalo mnenje, da bi stranka ohranila neko simbolično povezanost z združenjem, zato naj bi se najbolj ogrevali za to, da se stranka imenuje enako kot združenje. Ni pa po njegovih besedah nujno, da bo temu res tako. Med najpogostejšimi imeni v zvezi s tem naj bi se omenjali Socialno liberalna stranka in Nova liberalna demokracija. Za predsedniški stolček nove stranke se bosta pomerila dva kandidata. To sta predsednik Društva brezposelnih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj in nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič. Poznavalci več možnosti za izvolitev pripisujejo Golobiču, ki bi se po nekaj letih odstotnosti z izvolitvijo dokončno vrnil nazaj v politiko. (STA) Predanova: Sodba mi vrača pravico govora LJUBLJANA - Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan se je na današnji novinarski konferenci odzvala na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je to zavrnilo pritožbo državnega tožilstva in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. V slednji je sodišče maja 2006 odločilo, da Predanova ni storila kaznivega dejanja klevetanja slovenske vojske in policije, ko je leta 1999 slovenske policiste in teritorialce obtožila, da so leta 1991 na Holmcu storili vojni zločin. Kot je povedala Predanova, je sodba zelo pomembna, saj ji ponovno daje pravico do govora, ki ji jo je država poskušala odvzeti. "Takšna odločitev Slovenijo postavlja v nek normalen položaj, ko postaja samoumevno, da je treba vojne zločine preganjati, ne pa da se neko mednarodno organizacijo za človekove pravice obtožuje, da obuja neke stvari, ki se niso zgodile," je dejala Predanova. Jutri in v ponedeljek v Komnu razstava gob KOMEN - Gobarsko društvo Sežana, ki deluje v okviru Mikloške zveze Slovenije, prireja jutri in v ponedeljek v gasilskem domu v Komnu razstavo svežih gob. Razstava bo jutri odprta od 9. do 17. ure, v ponedeljek pa od 8. do 16.ure. Namenjena je vsem ljubiteljem narave, še posebej pa mladim. Danes pa se bo sežansko društvo predstavilo na vaškem sejmu v Komnu s svojo stojnico, na kateri bo poleg svežih užitnih in neužitnih gob mogoče dobiti tudi recepte za slastne gobje jedi. V nedeljo, 14. oktobra, bodo priredili v Mladinskem hotelu v Pliskovici od 10. do 17.ure tudi razstavo svežih gob, hkrati pa bodo pripravili tudi pokušino gobjih jedi. Društvo za 20. oktobra pripravlja izlet na Goričko, strokovna ekskurzija po Slovenski Istri pa bo 3.no-vembra. (O. K.) V oddaji Ljudje in zemlja jutri o sadjarstvu in vinogradništvu KOPER - Jesen je prinesla nove darove narave. Tako tudi sadjarjem, pridelovalcem jabolk npr. Nagradila je tudi vinarje in vinogradnike. V Ljubljani so jim letos prvič podelili najvišja mednarodna priznanja londonskega De-canterja, ki odpirajo nove tržne možnosti. Tudi priznanja, denimo »šampioni« na minulem Radgonskem sejmu veliko obetajo. To je le nekaj poudarkov iz oddaje Ljudje in zemlja, ki so jo pripravili v Regionalnem TV programu v Kopru. Oddaja bo na TV Koper na sporedu jutri ob 18. uri. vipava - Kip bodo odkrili prihodnjo soboto v Mančah v Vipavski dolini Sporni spomenik Natlačnu Prisoten bo tudi finančni minister Bajuk - Odločna reakcija borcev in organizacije TIGR - Natlačen pisal vljudnostno pismo Mussoliniju VIPAVA - V Mančah v Vipavski dolini bodo v soboto, 13. oktobra, ob slavnostnem nagovoru finančnega ministra in predsednika NSi Andreja Bajuka odkrili kip banu Marku Natlačnu. Člani Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava so v pismu vipavskemu županu Ivanu Princesu dogodek ocenili kot "ostro rezilo v srce Primorske". Zgodovinar Bo ris Mla kar pa me ni, da je bil Na tla -čen tipičen meščanski politik, ki Slovencem ni želel škodovati. Postavitev spomenika nekdanjemu banu Dravske banovine Natlačnu, sicer rojenemu v Mančah, je na javnem zemljišču sporna, saj gre za narodnega izdajalca, je prepričan predsednik ajdovskih in vipavskih borcev Božo Novak. "Kmalu po okupaciji in priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji je Marko Natlačen v imenu slovenskih meščanskih strank poslal Mussoliniju zahvalno spomenico, ki je napisana v izredno vljudnostnem tonu ... Tako izražene besede kot so: lojalnost, vdanost, zahvalnost zanesljivo niso ponazarjale mišljenja večine Slovencev, še manj pa Primorcev," je zapisal v javnem pismu, naslovljenem Pobegli duh iz steklenice. Kot je pojasnil Boris Mlakar, strokovnjak za zgodovino druge svetovne vojne na Inštitutu za novejšo zgodovino, gre v primeru citatov za ponaredek Natlačnovega pisma, ki je bil objavljen v ljubljanskem časopisju. "Originalno pismo, ki je nastalo pod prisilo visokega italijanskega komisarja, j e bilo sicer vljudno, a ne tako ek-stremno, da bi ga zaradi tega mogli imenovati izdajalec," ocenjuje Mlakar, ki dodaja, da je bil Natlačen "predstavnik ob las ti, ki je de lo val sklad no s ta -krat veljavnimi mednarodnim vojnim pravom ob predaji oblasti." Mlakar je tudi zatrdil, da je bil Natlačen v svojem času vidnejši član pomembne politične stranke SLS, ter ta ko v te da nji druž bi po mem ben predstavnik. "Potrebno se je vprašati, kdo je bil zaradi njegovega delovanja oškodovan, prikrajšan ali celo ubit," poudarja Mlakar in dodaja, da je bil Natlačen "tipičen meščanski politik stare šole, ki Slovencem ni želel škodovati, ampak se je zgolj oportunistič-no prilagodil". "To dejanje je lažje bolj celostno razumeti v luči dejstva, da je Natlačen ob svojem prvem obisku Rima poročal o nasilju, ki so ga nad slovenskim narodom na Gorenjskem in Štajerskem izvajali nacisti, tudi izse-ljeniški vladi," še dodaja. Po mnenju Novaka spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Drago Tršar, ne bi bil sporen, če bi si ga omislili Natlačnovi sorodniki in ga postavili na lastnem dvorišču ali na steni družinske hiše, a bo stal na javnem zemljišču. Priprave na blagoslov spomenika, ki ga bosta odkrila poslanka SDS Eva Irgl in Princes, sicer potekajo v veliki tajnosti, je še dodal. Na skorajšnje odkritje spomeni- ka Natlačnu so se odzvali tudi v Društvu za negovanj rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Postavljati spomenik ali spominsko obeležje na Primor skem ne ko mu, ki je po slal za hval -no pismo Duceju, potem ko je ta že četrt stoletja s "svojimi fašističnimi hordami izvajal teror in raznarodoval-no politiko nad Slovenci, pomeni slaviti nekoga, ki je zanikal boj primorskih rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, trpljenje in ponižanje upornega primorskega prebivalstva in organizacijo TIGR", je za STA povedal predsednik društva Marj an Bevk. "Ti, ki danes postavljajo ta spomenik, pa zasmehujejo boj, trpljenje in žrtve primorskega ljudstva od konca prve svetovne vojne do osvoboditve, organizacijo TIGR in primorske partizane ter priključitev Primorske matični domovi ni," je bil os ter Bevk. Za komentar smo želeli povprašati tudi Irglovo in Princesa, a sta bila nedosegljiva. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 6. oktobra 2007 3 KOPER - Srečanje manjšinskih organizacij Italijanska unija in SSO tudi uradno navezala stike Zadovoljstvo Maurizia Tremula in Draga Štoke: To je zgodovinski mejnik KOPER - V prostorih koprske Skupnosti Italijanov »Santorio Santori-o« je včeraj potekalo prvo uradno dvostransko srečanje predstavnikov Italijanske unije in Sveta slovenskih organizacij. Voditelja obeh, Maurizio Tremul in Drago Štoka, sta se strinjala, da je bil to pomemben mejnik, čeprav sta ti dve krovni organizaciji sodelovali že doslej v okviru širšega dialoga med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji ter na Hrvaškem. Predsednik SSO Štoka je ocenil, da koprsko srečanje ne pomeni samo približevanja Evropi, ampak tudi dokončno slovo preteklosti, ki z manjšinama ni vedno ravnala najbolje. Po njegovih besedah so pripadniki obeh narodov »v Avstroogrski monarhiji živeli skupaj , sledilo je dvajset let fašizma, potem pa še hujša vojna in povojna leta z enobarvnim režimom v Jugoslaviji, ki je preprečeval takšna srečanja.« Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Tremul pa je želel posebej poudariti, da »ne glede na neposredne koristi obstajajo za sodelovanje etično-moralni razlogi, ki izhajajo iz humanizma, oziroma, če hočemo, iz krščanstva, in ki poudarjajo pomen solidarnosti.« Štoka se je popolnoma strinjal in dodal, da to prispeva tudi h krepitvi miru v Evropi. Voditelje UI in SSO je k okrepitvi stikov spodbudila tudi napoved ukinitvi schengenskega mejnega nadzora med Slovenijo in Italijo. Dogovorili so se, da bodo med božičnimi prazniki dogodek proslavili skupaj v enem od obmejnih krajev, ki ga bodo izbrali naknadno. Skupaj pa so opozorili, da bo selitev strogega mejnega režima na jug, na mejo med Slovenijo in Hrvaško, prizadela italijansko narodno skupnost v Istri, in se zavzeli, da bi nadzor izvajali na način, ki bi povzročal čim manj težav. Najbolj konkretno se sodelovanje med organizacijama izraža skozi projekte, kijih spodbuja in financira Evropska unija. Zato so to zelo podrobno obravnavali tudi na včerajšnjem sestanku. Javno pa so omenili samo dve pobudi. Od teh že poteka projekt Krščanstvo-Cris-tianita, v okviru katerega na pobudo nekdanjega predsednika SSO Sergija Pahorja predstavljajo romarske poti do svetišč na obmejnem območju, kjer so se dolga leta zbirali ljudje različnih narodnosti. V ta namen sta organizaciji leta 2005 pridobili sredstva pobude Inter-reg, projekt pa se mora zaključiti do konca letošnjega leta. V prihodnjem proračunskem obdobju pa UI in SSO ra- Poleg Draga Štoke so SSO na srečanju z Italijansko unijo zastopali še Janez Povše, Marij Maver in Giorgio Banchig fpa čunata na evropska sredstva za študijo o jezikih ob meji. To bi bil doslej najobsežnejši manjšinski projekt, zanj želijo iz evropskih skladov dobiti več kot tri milijone evrov. Udeleženci sestanka so se seznanili tudi s položajem in težavami na obeh straneh meje. Italijanska unija je »v imenu vseh Italijanov iz Slovenije in Hrvaške« izrazila zadovoljstvo nad potrditvijo seznama občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon za Slovence, in pričakovanje, da bo parlament Furlanije -Julijske krajine v prihodnjem tednu dokončno potrdil deželni zaščitni zakon. Od Slovenije pa UI med drugim pričakuje, da bo pri sprejemanju Resolucije o položaju italijanske in madžarske narodne skupnosti upoštevala pripombe pripadnikov manjšin. Poleg tega še vedno upa, da bo pri regionalizaciji države ustanovljena pokrajina s posebnim statutom, ki bi obsegala samo občine Koper, Izola in Piran. SSO se je Uniji in celotni italijanski skupnosti zahvalila za pozornost v zadnjih letih, ko se je med drugim s sporočili za javnost obračala tudi na oblasti v Rimu, in jih opozarjala na težave pri zaščiti Slovencev v Italiji. »Bodite prepričani, da bo tudi slovenska skupnost vedno na vaši strani, če boste doživljali kakšne krivice,« je novinarsko konferenco po srečanju zaključil Štoka. Bojan Kralj DEŽELA Po novem manj zdravstvenih ustanov VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini bodo razpolovili zdravstvene usta-no ve od šest na tri. Ta ko je vče raj skle -ni la de žel na vla da na pred log od bor ni -ka za zdravstvo Ezia Beltrameja. Sklep po postal pravnomočen po odobritvi deželnega sveta. Tržaška in goriška pokrajina bosta skupaj v novi zdravstveni enoti, videmska in pordenonska pa bosta imeli svojo. Beltrame je dejal, da je ta odločitev sad poglobljenih posvetovanj z lokal ni mi usta no va mi in z de žel no skup -ščino avtonomij, predlog pa je povzročil nekaj političnih polemik znotraj Il-lyjevega zavezništva. Če bo ne bo zapletov, bo preustroj deželnega zdravstva stopil v veljavo čez dve leti, medtem ko bodo prihodnje leto ponekod stekla pre iz kus na do ba. Deželni odbornik je tudi dodal, da vče raj odob re ni za kon ski pred log utr -juje sodelovanje med zdravniki z namenom, da se ustanovijo lokalne zdravniške enote, ki bodo 24 ur na dan v stiku s službami za prvo pomoč. POLITIKA - V vidiku deželnih volitev Afera Strassoldo povzroča velike težave desni sredini VIDEM - Dogajanja v videmski pokrajinski upravi povzročajo velike težave Domu svoboščin v vidiku spomladanskih deželnih volitev. Vse stranke desne sredine zahtevajo od predsednika Marzia Strassolda do-konč ni od stop in to rej pred čas ne vo -litve, Strassoldo pa okleva in računa, da bo, kljub škan da lu, os tal na svo -jem mes tu. Stras sol do je bil, kot zna -no, pri mo ran k od sto pu po tem ko je v javnost prišlo pismo, s katerim je nekdanjemu videmskemu podžupanu Italu Tavoschiju v zameno za volilno pomoč obljubil delovno mesto na Pokrajini. Strassoldo je sicer formalno od sto pil, svoj od stop pa mo ra po tr -di ti v ro ku dvaj se tih dni, v na sprot -nem primeru bo ostal za krmilom Pokrajine. V tem primeru bi imele stran ke des ne sre di ne kot edi no možnost za njegovo odstavitev nezaupnico, ki bi gotovo doživela tudi podporo opozicijske leve sredine. Marzio Strassoldo kroma V igri vse ka kor ni sa mo uso da videmske Pokrajine (Strassoldo je v vsakem primeru politično odpisan), temveč tudi usoda Dežele. Težave, v katere je zabredel predsednik videmske uprave, pomenijo namreč kar hud uda rec za ve ro dos toj nost des ne sredine in obenem "politične točke" za Riccarda Illyja, ki se noče vpletati v zdrahe znotraj nasprotnega političnega tabora. Predsednik deželnega od bo ra je ce lo po nu dil des ni sre -di ni po moč za skup no iz bi ro mo re - Edi Snaidero bumbaca bitnega komisarja, ki bi Pokrajino Videm vodil do spomladanskih volitev. V težavah je tudi predsedniški kan di dat " in pec to re" Do ma svo bo -ščin Edi Snaidero, ki naj bi se sedaj šele 25. oktobra izjasnil, če namerava ali ne kandidirati za predsednika Furlanije-Julijske krajine. V začetku je kazalo, da se bo furlanski podjetnik od lo čal ko nec sep tem bra, po tem je od lo či tev pre lo žil na za če tek ok -tobra, sedaj pa naj bi se izjasnil ob koncu meseca. ZAGREB Hrvaška vlada imenovala člane komisije za mejo ZAGREB - Hrvaška vlada je v četrtek oblikovala hrvaški del mešane sloven-sko-hrvaške komisije, ki bo določila seznam spornih točk na meji, in oblikovala hrvaški del mešane skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravni okvir za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški del komisij bosta vodila Zeljko Bačic in Davorin Rudolf. V delu komisije za mejo bodo poleg direktorja hrvaške geodetske uprave Bašica še Franjo Varga iz geodetske uprave, Branko Bolanča in Vjekoslav Majic z notranjega ministrstva, Dragan Medvedovic s Pravne fakultete v Zagrebu ter Andreja Metelko-Zgombic in Zoran Bradic z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) in evropske integracije (EI). V delu mešane komisije, za prenos spora o razmejitvi pred mednarodno telo, pa bodo poleg svetovalca ministrice za zunanje zadeve in evropske integracije Rudolfa, še akademik Vladimir Ibler, Davorin Lapaš in Maja Seršic s Pravne fakultete v Zagrebu ter Andreja Metelko-Zgombic, Irena Andrassy in Zoran Bradic z MZZ in EI. KOROŠKA - Včeraj deželni kongres OVP, danes zaseda SPO Socialdemokrati in ljudska stranka se pripravljajo na volilno tekmo s Haiderjem CELOVEC - Največje politične stranke na Koroškem se ta konec tedna na deželnih zborovanjih pripravljajo na volitve v koroški deželni zbor, ki bodo najkasneje marca 2009, po mnenju političnih opazovalcev pa že leta 2008. Ljudska stranka (ÖVP) je že včeraj zvečer v Celovcu imela svoj deželni kongres, na katerem je bil edini kandidat za predsednika stranke, in tudi za glavnega kandidata na prihodnjih deželnih volitvah, Josef Martinz. Ta stranko vodi od leta 2004 dalje. O njegovi vnovični izvolitvi pred kongresom ni bilo dvoma, saj ga je vodstvo stranke predlagalo soglasno. Deželni kongres socialdemokratov, prav tako z volitvami strankinega vodstva ter glavnega kandidata za deželne volitve, pa je na sporedu danes dopoldne v Beljaku. Sedanja predsednica stranke Gaby Schaunig je edina kandidatka za najvišjo funkcijo v deželni stranki in naj bi bila tudi glavna izzivalka Haiderja na prihodnjih deželnih volitvah. Kongres socialdemokratov bo zagotovo zasenčil konflikt deželne stranke s ce- Josef Martinz lovško strankino organizacijo zaradi nepravilnostih pri izvolitvi predsednika celovške SPO Ewalda Wiedenbauerja. Schaunigova je po odkritju manipulacij namreč zahtevala Wiedenbauerjev odstop, kar pa je celovška SPO zavrnila. Zato je velika neznanka, ali bo njena odločna zahteva po odstranitvi prvega moža celovške SPO imela posledice pri volitvah deželnega strankinega vodstva, saj je celovška SPO na kongresu zastopana s številnimi delegati in delegatkami. Če bi Schaunigova na volitvah za predsednico stranke dobila manj kot 70 odstotkov, bi to močno zamajalo njen polo- Gaby Schaunig žaj na čelu stranke, a tudi kandidaturo za glavno kandidatko na deželnih volitvah. Deželni glavar Haider medtem očitno že planira predčasne volitve. Tako je sredi tedna napovedal, da je proti »veliki volilni nedelji« marca 2009 z deželnimi, občinskimi in županskimi volitvami na isti dan. Zavzema se za ločene volitve na deželni in občinski ravni. Temu pa odločno nasprotuje predvsem koroška socialdemokratska stranka (SPÖ). Analize preteklih volitev so namreč pokazale, da so skupne deželne in komunalne volitve močno v prid socialdemokratom v deželi, kajti stopnja mobilizacije volivcev SPO je prav pri skupnih volitvah najvišja. Še pred kongresoma OVP in SPO je včeraj koroški dnevnik Kleine Zeitung objavil aktualno javnomnenjsko raziskavo, po kateri je deželni glavar Haider s svojo stranko spet številka 1 na Koroškem. Če bi bile v nedeljo volitve v deželni zbor, bi desničarski populist oz. BZO namreč prejel 36 odstotkov, socialdemokrati samo še 34, ljudska stranka 14, Zeleni 9 in svobodnjaki 7 odstotkov. Še bolj v prid Haiderju pa bi bile neposredne volitve deželnega glavarja: Haiderja bi volilo kar 44 odstotkov Korošcev in Korošic, Schaunigovo samo 21 odstotkov, Martinza pa skromnih deset odstotkov. Poleg tega 59 odstotkov anketiranih meni, da Koroška pod Haiderjem napreduje (22 odstotkov meni da zaostaja), celo 69 odstotkov pa je prepričanih, da bo nogometno prvenstvo EURO 2008 v Celovcu, za katero se je deželni glavar še posebej zavzel, v prid Koroški. Samo 15 odstotkov je nasprotnega mnenja. Ivan Lukan 4 Sobota, 6. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENSKI PROGRAM ORF Od jutri izvirna otroška nanizanka Mihec in Maja CELOVEC - Slovenska televizijska oddaja avstrijske državne televizije ORF Dober dan, Koroška bo od nedelje predvajala izvirno slovensko nanizanko Mihec in Maja. Scenarije za 21 zgodbic je napisal Rihard Grilc, nanizanko pa so producirali Slovenski spored ORF, Krščanska kulturna zveza (KKZ) ter Dolinšek film. Zgodbice Mihca in Maje prikazujejo običajne zaplete otrok in predstavljajo neobičajne rešitve zanje, pri njih pa je so de lo va lo oko li 100 slovenskih otrok z avstrijske Ko roš ke. Kot je na predstavitvi nanizanke dejal vodja Slovenskega sporeda ORF Marijan Velik, gre "res-nič no za zgo do vin ski do go dek, saj je uspelo k sodelovanju povabiti otroke iz celotne južne Koroške, od Zilje do Suhe". Snemanje je potekalo v glavnem na Radišah nad Celovcem ter v Šmihelu in Globasni-ci v Podjuni. Nanizanka je kombinacija gledališkega in lutkovnega ustvarjanja, ki med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem organizirano poteka že dobrih 30 let. Mihec Mahec je sicer lutka, ki deklici Maji pomaga najti rešitve za vsakdanje težave in zaplete majhnih otrok. Ven dar nje go ve po bu de "ni -so čr no-be le, ka kr šne bi pred la ga -li odrasli, temveč pisane", je razložil sce na rist Ri hard Grilc. Mi hec Mahec Majo namreč popelje v svet domišljije in ji predstavi različne vidike reševanja nastalih zapletov, predvsem pa zna prisluhniti deklici in njenim tegobam. Po Gril-čevih besedah nanizanka zato "ni poučna za otroke, temveč kvečjemu za odrasle", ki imajo premalo časa za otroke. Glavno vlogo Maje je odigrala osemletna Helena Gregorn. Mihcu Mah cu je po sodi la svoj glas Mi -ra Stadler, ki je lutko obenem animirala skupaj z Nataljo Hartmann. So de lo va lo pa je še oko li sto dru -gih otrok. Pos ne tih 21 po sa mez nih zgodbic Mihca in Maje je dolgih od štiri do šest minut in jih bodo 7. oktobra začeli predvajati v oddaji Do ber dan, Ko roš ka na dru gem programu ORF. Ponovitve so ob ponedeljkih na prvem programu TV Slovenija ob 15.10. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otroštvo danes Mnogokrat ugotavljamo, da smo bili mi, v naši otroški dobi veliko svobodnejši, predvsem pa, da nas je bilo veliko več. Svobodnejši, ker smo sami izbirali prostor za igro in sami organizirali svoj prosti čas. Čas za igre na prostem. Danes organizirajo otrokom prosti čas starši, največkrat matere. V povprečju preživijo manjši otroci več kot uro časa pred televizijo, trinajst ali več letniki pa še uro pa pol pred računalnikom - razvidno je, da večino svojega prostega časa otroci danes preživijo v hiši in ne več na prostem. Otroški svet se je spremenil. Nekoč smo mi bili majhni v velikem svetu okoli nas. Danes je svet postal majhen, otroci pa kaj kmalu veliki in seznanjeni z mnogo čem. Znano je, da se mladoletna populacija krči. Mnogi otroci rastejo brez bratov in sester, drugi so v družini sami z mamo ali z očetom. Tradicionalne družine s starimi starši skoraj ni več. Na prizorišču za otroke vidimo več odraslih oseb kakor pa otrok. Mnogi starši se bojijo, da bi se otroku, ko je zdoma, pripetilo kaj hudega, tako ga nikamor ne pustijo samega. Do take mere, da včasih zadušijo sleherno otrokovo samostojnost in odgovornost. Tudi če je poskrbljeno, da se otrokom ne bo zgodilo nič hudega pri šolskih ali zu-najšolskih dejavnostih, so starši prevečkrat pretirano zaskrbljeni. Svoje otroke opeharijo za izkušnje, ki bi jim kasneje v življenju prav prišle. Prevečkrat so starši pretirano v strahu. Že najmanjše odstopanje in nerodnost ter telesna nekoordinacija jih napoti k terapevtu. Otroštvo se je spremenilo: nekoč smo otroke pošiljali ven - na zrak, danes pa jim ukazujemo, naj gredo noter (v hišo, stanovanje) in se učijo. Mogoče je bilo nekoč tudi zaupanje v bodočnost večje, takrat smo ali so (naši starši) še verjeli, da je mogoče svet spremeniti na boljše. Tudi odnos do kazni se je preoblikoval: nobene klofute več, pa naj bo še tako »zdravilna«, pač pa »demokratično« prigovarjanje, naj otrok s tem ali onim napačnim početjem takoj odneha. Dejansko danes otroku skoraj ne dovolimo več, da bi izkusil nekaj neprijetnega ali manj dobrega in se na osnovi svojih izkušenj znal kasneje sam varovati. Še preden ga kaj zaboli, že mu preprečujemo, da bi sam ugotovil, kaj se dejansko lahko včasih zgodi, če nekaj naredi po svoji glavi. Odrasli pričakujemo, da bo otrok poslušal naše modre na- svete, ne da bi sam izkusil, kaj bi se zgodilo, v primeru, da bi jim ne sledil. Sam razvoj pa zahteva, da se posameznik mora začeti zanašati na svojo lastno sposobnost in moč. Nihče se ne more zanašati na doživljenjsko oporo staršev. Če želimo, da se bo naš otrok v svetu znašel, mu moramo zaupati in dovoliti, da marsikaj izkusi sam. Iz pouka naravoslovja se lahko spomnimo, da se v razvoju posameznika odseva razvoj vrste, v razvoju otroka torej razvoj človeštva. Vsak otrok potrebuje lastne pustolovščine. Otrokom veliko lahko pomeni in pomaga pri rasti, če se vključijo v organizacije, ki znajo poskrbeti za primerno doživljanje pustolovščin v naravi, kot so to skavti ali taborniki. Na različne starostne veje pripravljeni voditelji ponudijo otroku tisto, česar mu ne morejo dati starši pa tudi šola ne. Ponos, da je bil nečemu kos, da je prilezel na vrh gore, da si je v bivaku sam kuhal in skratka sam »preživel« noč in dan... Kljub temu, da imajo v taki druščini manjši otroci, ko se še niso prilagodili novim okoliščinam, veliko do-motožje, je koristno, da ostanejo v taboru. Samo tako se lahko privadijo na šume iz narave (veter, dež, živalski glasovi), ki jih sicer ne bi nikoli spoznali, in na primerno odzivanje nanje. Naučijo se medsebojnih odnosov, porazdelitve hrane in drugih dobrin v skupnosti, vadijo se v naklonjenosti in solidarnosti, saj doživljajo vsako »pustolovščino« skupno. Ko se napotijo s kompasom in nahrbtnikom zjutraj na pot, ne da bi vedeli, kje bodo spali zvečer, je preizkušnja dokaj zanimiva in spodbudna ter otroku lahko da veliko zadoščenje, ko ji je kos. Tako se otrok poleg učenja za oceno, katerega je navajen v šoli, uči tudi dodatnih veščin, ki mu bodo prav prišle v življenju. Medtem ko so morebiti od doma navajeni, da jim starši vnaprej pripravijo vse, se pri življenju z vrstniki v naravi, ob primernih in veščih voditeljih, učijo spoprijemati s stvarmi brez predpriprave in zaščite staršev. Tam, v naravi, kjer spijo v šotoru in lahko štejejo ponoči zvezde, imajo dovolj časa tudi za razmišljanje o sebi, o dogodkih okoli sebe in o tem, kar prinaša življenje. Tam ni ničesar, kar bi otroka na silo odvračalo od razmišljanja. Tam lahko v skupnosti spoznajo, da človek ne živi na zemlji sam in samo zase. Zelo pomembno je torej, da tu- di starši razmislijo o svoji ljubezni do otrok, da jo primerno uravnavajo in krotijo, da bo otrokom dejansko naklonjena in ne le sredstvo za za-doščanje starševskih želja in pričakovanj. Pomisliti moramo, da je glede na čas, ki smo ga poznali pred nekaj desetletji, tudi otroštvo postalo bolj zapleteno, prav kakor celotni svet. Od povsod nas prepletajo in zapletajo informacije, potrebe in zahteve. Ničemur se ne znamo več odreči in tako le s težavo zmagujemo vse obveznosti, ki nam polnijo čas. Prevelika opora in pretirana zaščita nikomur ne pomaga na poti k razvoju k samostojnosti. Starši, ki otroku ne dovolijo, da bi izkusil tudi nezadovoljstvo, žejo ali lakoto samo zaradi tega, ker ne prenesejo, da bi bil njihov otrok nesrečen, otroku delajo medvedjo uslugo. Žal nam tudi modeli, ki jih razkazuje in svetuje televizija, ne koristijo: kažejo nam le mogočne zmagovalce in bedne »zgube«. Mnogi otroci danes živijo tako, da jih starši pretirano ščitijo in varujejo pred izkušnjami. V tako hitro izmenjavajočem svetu, v kakršnem živimo, so tudi vzgojitelji (tako starši kot učitelji) včasih negotovi. Kaj je prav, kaj ni, katera izbira je najboljša za otroka? Danes se starši sprašujemo, koliko časa lahko pustimo otroka jokati, ker noče spati, preden gremo k posteljici, ali pa ne vemo, do kdaj je prav, da je zvečer otrok zdoma. Naši otroci naj bi bili »perfekt-ni« - zdi se, da jo to geslo naših dni. Starim vrednotam se odpovedujemo, ko novih še nimamo na obzorju. Nekoč so morali starši (in z njimi otrok) »odgovarjati« za svoje obnašanje, izbire, početje sorodstvu in sosedom, ki so na nek način sooblikovali otrokovo vzgojo. Danes se vse dogaja v ozkem družinskem krogu čedalje manj številnih družin. Iz take družine lahko otrok vsrka le zelo individualističen način življenjske kulture. Kadar nas starše tako razmišljanje zbode, pomeni, da nam je kdo - stopil na rep. Ne naredimo se kot da teh problemov v naši družini ni, raje reagirajmo pozitivno in če je še čas in možnost, skušajmo svoje videnje o vzgoji poravnati tako, da bo ta res koristna našemu otroku, bodoči odrasli osebnosti v družbi, ki prihaja. (jec) PREJELI SMO Slovenci in pobuda za ustanovitev »kraške občine« V objavljenih mnenjih o pobudi za ustanovitev »kraške občine« je bilo kar nekajkrat postavljeno vprašanje usode Slovencev, ki bi po ustanovitvi nove občine ostali v zmanjšani občini Trst. Usodo teh Slovencev so zapečatili voditelji slovenske manjšine že davnega leta 1978. Dne 15. julija 1978 je predsedstvo vlade poslalo deželnemu odboru Furlanije-Julijske Benečije osnutek odloka predsednika republike za izvajanje 8. člena Osimske pogodbe. Prvi člen predsednikovega odloka je določal: »I cittadini del gruppo etnico sloveno residenti nella provincia di Trieste hanno diritto di usare la loro lingua nei rapporti con le autorita ammi-nistrative e giurisdizionali aventi sede nella provincia di Trieste e di ricevere risposta dalle stesse in tale lingua...«. Deželni odbor je pripravil osnutek mnenja o osnutku odloka, ki se konča z besedami: »delibera di dare il proprio parere favorevole allo schema di decreto citato in premessa« (Bollettino d'informazione degli Sloveni in Italia, anno XVII, n.17, 15 settembre 1978, pp.4-5). Mislim, da je povsem jasno, da bi predlagani odlok predsednika republike jamčil rabo slovenskega jezika tudi na VII. pomolu, ki ga 5. oktobra 1954 še ni bilo. Mislim, da je enako jasno, da je bil odlok predsednika republike najboljša pot za uveljavitev tako občutljive pravice, saj mu ni bilo treba iti skozi parlamentarno razpravo. Toda voditelji slovenske manjšine so odločili, da je to »Nemogoč odlok« (Primorski dnevnik, 10. septembra 1978, str.1), ker ne obravnava Slovencev v goriški in v videmski pokrajini. S svojim stališčem so imeli popoln uspeh: posebna komisija deželnega sveta za obravnavo vprašanj, ki so povezana z izvajanjem osimskih sporazumov je dala negativno mnenje in deželni odbor je sporočil predsedstvu ministrskega sveta negativno mnenje. Odlok predsednika republike za izvajanje 8. člena Osimske pogodbe ni prišel nikoli več na dnevni red in do danes še ni bil izdan. Voditeljem slovenske manjšine seveda ne smemo zameriti, če niso poznali latinskega izreka »Bis dat, qui cito dat«, kot niso mogli vedeti, da bo »zaščitni zakon« izglasovan šele 24 let pozneje, morali pa bi poznati sloven- ski pregovor »Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi«. Kot je danes očitno, pa »globalni zaščitni zakon« ni niti golob, ampak je v primerjavi z vrabcem kvečjemu mušica. Vendar še ni bilo vse izgubljeno! Ustavno sodišče se je začelo izrekati o varstvu slovenske manjšine in leta 1992 je v razsodbi št. 62 določilo, da zaščita obstaja, če na naselitvenem ozemlju priznane manjšine pripadniki te manjšine niso prisiljeni, da v odnosih z oblastmi uporabljajo jezik, ki ni njihov materin jezik. Leta 1996 pa je Ustavno sodišče zapisalo v razsodbi št.15, da je z ratifikacijo Osimske pogodbe brez dvoma postala raven varstva, ki jo predvideva Posebni statut z dne 5. oktobra 1954, sestavni del pravnega reda italijanske države. To pomeni, da je zajamčena raba slovenskega jezika najmanj na celotnem ozemlju tržaške pokrajine (vključno s VII. pomolom), vsekakor pa na celotnem naselitvenem ozemlju slovenske manjšine in s tem tudi v Gorici, v Miljah in v središču Trsta. Toda v levi sredini, ki je izoblikovala »zaščitni zakon«, so prišli do veljave ljudje, ki so skrajno pozorni do občutljivosti italijanskih nestrpnežev. Tako je bil eliminiran seznam občin, ki so navedene kot slovensko naselitveno ozemlje v prilogi predloga zakona št. 229 z dne 9. maja 1996 (posl. Caveri) in št. 167 z dne 9. maja 1996 (sen. Sal-vato in drugi) ter celo v prilogi predloga zakona št. 3826 z dne 5. junija 1997 (posl. Di Bisceglie in drugi). Nihče se takrat ni skliceval na uradno ugotovljeno dejstvo, da so pri popisu prebivalstva 24. oktobra 1971 našteli v središču Trsta (k.o. Trst) 2984 pripadnikov slovenske manjšine, v predmestjih Trsta (od Barkovelj do Spodnje sv. Marije Magdalene) 8.005 pripadnikov slovenske manjšine, na kraškem predelu tržaške občine (od Križa do Bazovice) pa 5776 pripadnikov slovenske manjšine. Na takrat še nezakonito opredeljenem ozemlju »off limits« za slovenščino je na osnovi navedenih uradnih številk živelo 64,54% slovenske manjšine, katerim je »leva sredina« bila pripravljena dati samo skrajno okrnjeno varstvo preko zelo vprašljivega konzorcijskega »okenca«. Kje so bili takrat tisti, ki so danes tako zaskrbljeni za usodo tržaških Slovencev izven morebitne bodoče »kraške občine«? Takrat se tudi ni nihče skliceval na tri razsodbe Ustavnega sodišča in zlasti na tisto iz leta 1996, ki zagotavlja, da je raven varstva, ki jo predvideva Posebni statut iz leta 1954, brez dvoma se- stavni del pravnega rada italijanske države. Kot vemo, Osimska pogodba razlikuje med že sprejetimi ukrepi za izvajanje Posebnega statuta in med ravnjo varstva, ki jo predvideva Posebni statut in jo morata državni pogodbenici zagotoviti z notranjo zakonodajo. Italija je ukinila nekaj že sprejetih notranjih ukrepov, v 2. odstavku 28. člena »zaščitnega zakona« pa je določila kot najnižjo raven varstva »že uživano raven« (livello ... gia in godimento), kar je na področju rabe jezika približno 3% tega, kar predvideva Posebni statut. In v bistvu Posebni statut predvideva na področju rabe jezika tisto raven, ki jo je Ustavno sodišče Italijanske republike opredelilo v razsodbah št. 28 iz leta 1982, št. 62 iz leta 1992 in št. 15 iz leta 1996 kot najnižjo raven varstva, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave. Končno se takrat ni nihče skliceval na zemljevid 34 občin naselitvenega ozemlja slovenske manjšine, ki ga je leta 1994 objavil »Ufficio centrale per i problemi delle zone di confine delle minoranze etniche« ministrstva za notranje zadeve med stranema 272 in 273 knjige »Primo rapporto sullo stato delle minoranze in Italia«. Se mogoče parlament ni mogel zanesti na zveste uslužbence notranjega ministrstva? Samo Pahor / MNENJA, RUBRIKE_Sobota, 6. oktobra 2007 5 ODPRTA TRIBUNA - Pred nastankom nove stranke Razpotja mednarodnega obzorja Demokratske stranke Ko je pred nekaj meseci rimski župan Valter Veltroni sprejel kandidaturo za mesto državnega tajnika nastajajoče strankarske tvorbe, je snovanje Demokratske stranke, nove levosre-dinske reformistične sile na italijanskem političnem obzorju, doživelo sunkovit pospešek. Pozornost javnosti je tako zdaj razumljivo usmerjena v predvolilno tekmo, ki bo v nedeljo, 14. oktobra, prepustila zadnjo in odločilno besedo volivkam in volivcem. V ospredju so zdaj - hočeš, nočeš - posamezne osebnosti s svojim obrazom in takimi ali drugačnimi značajskimi potezami. Zato pa je nekaj temeljnih političnih in programskih vozlov porajajoče se stranke stopilo začasno v ozadje. A od njihovega razpleta bosta še kako odvisni njena življenjska moč in politična trpežnost! V mislih imam seveda v prvi vrsti vprašanje mednarodnih povezav nove stranke. Marsikdo se še spominja, kako so se vrhovi Marjetice še do nedavnega zaklinjali, da se nova stranka ne bo smela včlaniti v Evropsko Socialistično Stranko kot tudi ne v Socialistično Internacionalo. Oznanjali so naglas, čemu nasprotujejo, niso pa povedali, za kakšne povezave se pravzaprav sami zavzemajo. Voditelji Levih demokratov so potrpežljivo in spravljivo odvračali, da si ne morejo predstavljati Demokratske Stranke, ki bi tako ali drugače ne navezala tvornega razmerja z omenjenima mednarodnima povezavama. Pa ne le zato, ker si je predhodnica Levih demokratov za članstvo v njiju tako dolgo in navsezadnje uspešno prizadevala, pač pa predvsem zato, ker sta obe združbi sami, zlasti pa Socialistična internacionala, v zadnjih letih uspešno zastavili veliko naporov, da bi v svojo sredo pritegnili vrsto naprednih, sekularno in reformistično usmerjenih strank po svetu, ki niso pognale iz zgodovinskega debla evropskega delavskega gibanja. Poglavje zase je v tem oziru še vse večja vzajemna pozornost med Socialistično internacionalo in Demokratsko stranko ZDA. (Spomnimo naj, da so v Republiki Sloveniji člani obeh združb le Pahorjevi Socialni demokrati.) V globaliziranem svetu so mednarodne povezave nepogrešljivo obzorje strank, ki sicer delujejo in volilno nastopajo v nacionalnih okvirih. Tudi Marjetica ni brez njih. Domača sredstva javnega obveščanja komaj kdaj - če sploh - omenjajo, da so danes njeni evropski poslanci člani parlamentarnega kluba ALDE, namreč zavezništva evropskih liberalno-de-mokratskih strank, tretje najštevilčnejše skupine za prvouvrščeno Evropsko Ljudsko Stranko (ELS) in drugouvr-ščeno Evropsko Socialistično Stranko (ESS). V klubu ALDE pa Marjetičini poslanci sobivajo ne le s somišljeniki ministra Antonia Di Pietra in z Evropskimi Republikanci, pač pa tudi - kdo bi si mislil! - z italijanskimi radikalci in z njihovim tako rekoč že zgodovini zapisanim prvakom in evropskim poslancem Marcom Pannello na čelu. (Iz Republike Slovenije sta člana ALDE poslanca LDS Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko.) Ali z drugo besedo: poslanci Marjetice gladko shajajo v isti parlamentarni skupini s skrajno liberalno politično usmeritvijo, s katero se na domačem političnem prizorišču njihovi somišljeniki ostro razhajajo okrog kočljivih bioetičnih in biopolitičnih izzivov, do te mere, da se je Prodijeva vlada morala na njihov pritisk (spomnimo se, kako jo je zamajalo njihovo sodelovanje pri t. im. Family Day, ki so ga sicer oklicale desnosredinske sile) odpovedati načrtovani uzakonitvi družinskih zvez med istospolno usmerjenimi življenjskimi sopotniki (DI-CO). Vendar najodgovornejši v poslan skih klu bih AL DE in ESS vse bolj ugotavljajo, da jima pristransko drobljenje sil škodi pri skupnem zavzemanju za spoštovanje načela sekularnos-ti v javnih institucijah in v politiki sploh. Saj vemo: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi star pregovor. Tretji je v tem primeru Evropska Ljudska Stranka, ker ji razdvojenost tekmecev omogoča, da si zgolj z relativno večino zagotavlja v evropskem parlamentu udobno samozadostnost in številčno premoč. A tudi ta mednarodna zveza de-mokrščanskih strank ni obtičala v zgodovinskem zmrzovalniku. Na pobudo nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla (mimogrede: svetoval mu je pri tem osebni prijatelj in dotedanji generalni sekretar ELS dr. Thomas Jansen, danes naš miljski svak, ki se te dni pripravlja, da bo na pobudo Roberta Menie in Isidora Gottarda prevzel predsedstvo novoustanovljene des no sre din ske idej no kul tur ne fundacije Liberidea v Furlaniji Julijski Krajini...) in španskega premiera Az-narja se je že pred več kot desetletjem znala prisebno odzvati na izzive časa po koncu hladne vojne. Prelevila se je v desnosredinsko mednarodno povezavo tako, da je na krov vkrcala niz konservativnih ali - po domače - nazadnjaških strank, ki imajo malo ali komaj kaj opravka s krščansko demokratskim izročilom: njena polnopravna članica je tako postala Berlusconi-jeva Forza Italia. Za članstvo v njej pa si močno prizadeva Finijevo Nacionalno Zavezništvo. (V Republiki Sloveniji so njene članice vse tri tako imenovane »pomladne« stranke: Janševa SDS, Podobnikova SLS in Bajukova Nsi.) Poučno je zato zasledovati preslikavo političnih razmerij na evropski gladini v političnem prerazporeja- nju sil na domačem zamejskem prizori šču. Ob li ko va nje De mo krat ske Stranke in vztrajnost nekaterih podedovanih povezav silita namreč v objem slovenske člane in volivce Levih demokratov ter somišljenike in volivce Slovenske skupnosti (članstva pri njej po lastnih zagotovilih namreč ne poznajo ...). Prvi zagovarjajo in podpirajo Evropsko Socialistično stranko in Socialistično internacionalo, v Sloveniji naj bi jih vezalo sorodstvo pogledov s Socialnimi demokrati. Na tem koncu so stvari preproste. Mednarodne povezave Slovenske skup nos ti pa so manj eno znač ne. Stranka odvetnika Terpina je v Italiji že pred časom sklenila zvezo z Marjetico. A ko je šlo za volitve poslancev v Evropski parlament, sta se njuni poti razšli: poslanci Marjetice so v evropskem parlamentu zavezniki Marca Pannelle, Antonia Di Pietra in Sbarba-tijeve, medtem ko je Slovenska skupnost v evropskem merilu stopila v navezo z južotirolsko Volkspartei, tako da so glasovi njenih volivcev za kandidata Draga Štoko pripomogli k izvolitvi italijanskega poslanca nemškega jezika Michla Ebnerja, ta pa je v ev-rop skem par la men tu sto pil kaj pak v desnosredinski poslanski klub Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov), saj je Volkspartei njena polnopravna italijanska članica ob Berlusconijevi Forza Italia, Ma-stellovi UDEUR in Casinijevi UDC. Tako kot Mastellova UDEUR in južnotirolska Volksparte- i si je tudi vodstvo Slovenske skupnosti obulo dva različna čevlja: na domačih tleh levosredinskega, na evropskih desnosredinskega. A medtem ko se v drugem počuti udobno, jo prvi zelo pogosto žuli... V desnosredinskem čevlju se vodstvo Slovenske skupnosti zelo domače počuti tudi v Ljubljani. Kri ni voda, pravi ljudska modrost. Kdo bi se zato čudil, da »Pomladne« podružnice Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) v Sloveniji vse do danes priznavajo le Slovenski skupnosti zveličavno politično zastopstvo zamejskih Slovencev v Italiji pred ljubljansko oblastjo, kot se je spet izkazalo na predvečer zadnjega Prodijevega obiska v Sloveniji... ? Skratka: na tako razvejanem in protislovnem ozadju mednarodne vpetosti vodstva Slovenske skupnosti sta njegovi nedorečenost in polovičarstvo pri prizadevanjih za oblikovanje Demokratske stranke vredni razumevanja, potrpežljivosti in obzira. Stopiti z obema nogama na levo-sredinski breg mu lahko pomaga le polnoštevilna a svobodna udeležba njenih tradicionalnih volivk in volivcev na volitvah v ustanovno skupščino DS 14. oktobra. Ravel Kodrič* (*član slovenske komponente LD) ODPRTA TRIBUNA - Ob rojevanju DS Slovenci in zrel pristop do politike Slovenci smo, od »časa politike«, kot jo definira Dimitrij Rupel v svoji knjigi, to je odkar se s politiko soočaš demokratično in ne diktatorsko, zelo razvili svoj pristop do obravnave problemov, ki se tičejo skupnosti in ne le posameznikov. V Italiji, kjer je čas politike dozorel skoraj pet desetletij prej kot v Sloveniji, je politika s strankami vred, zaradi pomanjkanja primernih prenov, strohnela. Demokratska stranka si zastavlja cilj popolne prenove državne politike, ki bi nas, po kakovosti spet ponesla med države s kulturo demokracije, vsaj toliko staro, kot je naša. Česa takega v Sloveniji ne potrebujejo še, ker je politični strankarski sistem dovolj mlad, da je še aktualen. Slovenska manjšina v Italiji naravno sledi tokovom države v kateri biva, in je zato njen pristop do politike ravno tako okamenel, kot je državni. DS je izredna priložnost tudi za našo narodno skupnost, da se spusti v tek s časom. Verjamem v projekt DS in sem prepričan, da če že govorimo o Evropski uniji, o subjektu, ki postaja vedno bolj podoben eni sami celoti, je primerno tudi združevanje v velike evropske stranke. Ob tej misli se zaustavim in se sprašujem, ali smo res zreli za tak pristop, ali se je tudi za teh nekaj tisoč ljudi, ki živimo na Primorskem, zgodil čas politike. Na eni strani kot državljani EU ustvarjamo stranke, kot sta Evropska ljudska in Evropska socialistična, kjer se ljudje združujejo po načelu podobnosti misli, idej in načrtov. Isti stranki pripadajo Nemci in Francozi, narodi, ki so se do pred kratkim med sabo uničevali. Z druge strani, nekateri v naši stvarnosti predlagajo združevanje v etnično stranko, ki bi povezovala ljudi različnih svetovnih nazorov, ki bi popolnoma različno pristopili k raznim problemom moderne družbe. Edini skupni imenovalec je etnija. Spet izjema! Na milijone članov različnih narodov skupaj v isti stranki, nekaj tisoč Primorcev pa sami v svoji etnično čisti stranki. Izjemo opravičujemo, češ da smo manjšina. Dejansko so vsi narodi v EU manjšinski, saj nobena etnija v vedno bolj združeni EU ni večinska. Medetnično združevanje je novost tega tisočletja, ločevanje po jezikih, kulturah, verah in narodnostih pa je stvar prejšnjega stoletja. To, kar nekateri predlagajo pri nas, ni bodočnost, zato se sprašujem ali smo, kot narodna skupnost, zreli za politiko. S tem pritrjujem nekaterim predstavnikom SSk, ki trdijo, da nas Slovence v Italiji deli, že od časov mojega deda, ena velika razlika in to je vprašanje samostojnega političnega nastopanja. Edini način za premostitev te razlike je združevanje v italijanske in nadalje evropske stranke. V drugo smer ne gre, ker so etnične stranke preteklost. To ni niti stvar ideoloških konfrontacij, temveč potreba zrele demokracije po tekmovanju med strankami, ki so različne po programih in ne med strankami, ki so si različne po narodnosti. Normalno je, da pomeni vključitev v stranko podreditev njenemu sta- tutu in notranjim pravilom, sicer bi stranka delovala v anarhiji. Mislim in upam, da tudi SSk ima pravila. Statut in pravila pa določamo sami ob izbiranju nam najbolj podobne stranke ali ob njeni tvorbi. Podreditev deželnim in državnim odločitvam, ob spoštovanju določene avtonomije potrebne za pisani teritorij, v katerem živimo, ni problem, ker živimo v skupnosti, ki presega meje lokal-patriotizma. Lahko se zgodi, da prejete odločitve niso popolnoma v sozvočju z interesi naše manjšine, ker so potrebe celotne skupnosti nekoliko drugačne in je izbrana pot za vse skupaj boljša, kot bi to bila najboljša za manjšino. Jasno je, da od stranke, v katero se vključujemo, pričakujemo posebno pozornost do našega problema. Z zanimanjem prebiram izjave deželnega tajnika SSk Damijana Terpina na Novem glasu, ki v intervjuju trdi, da je SSk politična stranka. Javnosti sporoča, da ne prideta v poštev razpustitev stranke in posledična vključitev v DS. Kot najvišji statutarni predstavnik stranke zagotavlja, da v listi, ki podpira kandidata Morettona, »nastopajo sami naši kandidati«. Zaključuje z izjavo: »Torej bomo nastopili kot stranka in ne kot nepovezani posamezniki«. Dve stranki kot sta Marjetica in Levi demokrati, bivši demokrščani in bivši komunisti, sta se pripravljeni se spustiti v igro, na mizo postaviti vso svojo zgodovino in jo aktualizirati, pospraviti s starimi simboli. Pannella in Di Pietro sta ostala izključena iz procesa ustanavljanja DS, ker sta liderja dveh strank, ki se ne nameravata razpustiti in popolnoma vključiti v DS. Nekdo pri nas pa si spet pričakuje da bo izjema. Le šest dni po izjavah Terpina (potem, ko je SSk bila izključena iz primarnih volitev v DS), najvidnejša javna funkcija SSk, deželni svetnik Mirko Špacapan, v prizivu zoper izključitev popolnoma demantira svojega tajnika. Trdi, da SSk na primarnih ne sodeluje kot stranka, da se kandidati predstavljajo kot skupina državljanov. Nazadnje izvemo še, da SSk nima članstva, torej obstaja stranka brez članov. Sprašujem se potem, kdo sprejema odločitve v stranki brez članov in koga stranka in njeni izvoljeni statutarni predstavniki predstavljajo. Ali smo zreli za normalno politično nastopanje? Slišal sem, da glavnina Slovencev tvega ostati pri starem. Si ne upam trditi da bo to glavnina, a verjamem da se bo pomemben del Slovencev prepoznaval v DS, ker to stranko enostavno potrebuje današnji čas. To se bo zgodilo ne glede na kratkovidnost nekaterih manjšinskih politikov. Državnik Alcide De Gasperi je rekel: »Politik razmišlja na naslednje volitve. Državnik pa na naslednjo generacijo.«. Upam da bodo tudi predstavniki naše skupnosti manj razmišljali o kratkovidnih interesih izkupička posameznih volitev ali imenovanj in se posvetili srednje in dolgoročnim potrebam narodne skupnosti v tretjem tisočletju. David Peterin* (*član stranke Levih demokratov) ENERGIJA - Gradnja vetrnih elektrarn v Sloveniji Koalicija za Volovjo reber za mediacijo Koalicija je okoljsko ministrstvo tudi pozvala, naj podpre raziskavo, ki bi identificirala območja, kjer z vidika varstva ptic ni pričakovati ovir za postavitev vetrnih elektrarn. LJUBLJANA - Iz centra za mediacijo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) so v četrtek na predlog Koalicije za Volovjo reber na investitorja vetrne elektrarne, družbo Elektro Primorska, in občino Ilirska Bistrica posredovali predlog za mediacijo primera gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri. Koalicija je poleg tega okoljsko ministrstvo pozvala, naj podpre raziskavo, ki bi identificirala območja, kjer z vidika varstva ptic ni pričakovati ovir za postavitev vetrnih elektrarn. "V Koaliciji za Volovjo reber ves čas poudarjamo, da ne nasprotujemo vetrnim elektrarnam, pač pa se borimo za ohranitev Volovje rebri. Verjamemo tudi, da interes investitorja ni uničevanje najdragocenejše naravne dediščine v Sloveniji, kar bi se zgodilo s postavitvijo vetrnic na Volovjo reber, pač pa proizvodnja vetrne elektrike. Zato verjamemo, da konflikt ni nepremostljiv," je v včerajšnjem sporočilu zapisal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Andrej Medved. Koalicija je tako zaprosila PIC, da pomaga preseči družbeni konflikt projekta vetrne elektrarne z metodo okolj-ske mediacije. V PIC so ponudili brezplačno posredovanje in v četrtek posredovali predlog za mediacijo investitorju in občini Ilirska Bistrica. Odzivov na predlog mediacije še ni. Kdaj bi lahko bila končana, če se bodo stranke sploh pristale nanjo, je odvisno od njihove pripravljenosti na pogovor, je za STA povedala Tina Divjak iz PIC. Sicer gre po njenih besedah za netipično mediacijo, saj gre za umeščanje vetrne elektrarne. Po njenih besedah bi lahko šla mediacija v smer, da se poišče nova lokacija za gradnjo vetrnic. DOPPS je v torek na okoljsko ministrstvo naslovil pobudo, da bi podprlo izvedbo raziskave, ki bi identificirala "občutljiva območja za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor na Primorskem". Raziskavo bi izvedli po vzoru Britanskega kraljevega društva za varstvo ptic (RSPB). Rezultat bi bil zemljevid območij, kjer zaradi prisotnosti ogroženih vrst ptic postavitev vetrnih elektrarn ni sprejemljiva, in na drugi strani takšnih, kjer tovrstnih zadržkov ni. Tomaž Jančar iz DOPPS je včeraj za STA povedal, da bodo raziskavo izvedli, ne glede na to, ali bodo dobili podporo. Prejšnji teden je okoljsko ministrstvo DOPPS priznalo status stranke v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrne elektrarne. Jančar je povedal, da bodo v roku dveh tednov na Agencijo RS za okolje poslali zahtevo za obnovitev postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje. Delno gradbeno dovoljenje za postavitev 29 vetrnih turbin na Volovji rebri ter za gradnjo 20-kilovoltne kabelske povezave in 110-kilovoltnega povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica - RTP Volovja reber, ki gaje ministrstvo družbi Elektro Primorska izdalo 22. februarja, sicer še velja. (STA) 6 Sobota, 6. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / luka koper - Ob petdesetletnici slovenskega pristanišča Podaljšanje prvega pomola odgovor na vse večji pretovor V V«, I V Al* I • V • I • • • V f • V I V Gre za začasno rešitev - Janša: Najpomembnejša je modernizacija zelezmske mreže KOPER - Predsednik slovenske vlade Janez Janša in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar sta v četrtek v koprskem pristanišču položila temeljni kamen za podaljšanje prvega pomola v Luki Koper. Po postavitvi temeljnega kamna pa je potekala še svečana akademija ob 50-letnici Luke Koper, na kateri je navzoče nagovoril tudi premier Janez Janša. Nacionalni problem modernizacije železniškega omrežja je eden ključnih zalogajev, ki stoji pred slovensko državo in je v finančnem smislu slovenski največji razvojni izziv v prihodnjih desetih letih, je pojasnil premier. Povedal je, da so bile razmere pred 50 leti drugačne, danes je prostor, ki ga lahko luka zapolni, po njegovem mnenju bistveno širši, možnosti pa so nove in mnogo večje. Po njegovih besedah je Luka Koper v času, ko je nastajala slovenska država odigrala eno od ključnih vlog. Leta 2004 ob vstop v EU se j e prostor za Slovenijo in Luko Koper po njegovih besedah bistveno razširil, padle so carinske ovire EU, z začetkom naslednjega leta pa bodo padle tudi administrativne ovire, ko bodo ukinjene zahodne in severne schengenske meje. Gre za priložnost, ki jo po premierjevih besedah velja izkoristiti, kar ne dvomi, da bo luka storila. Za ustrezen odgovor na globalne izzive je treba zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo, ki lahko dokončno omogoči kvalitetne logistične storitve, je prepričan predsednik vlade. "Nič ne pomaga, če so usluge v pristanišču hitre in učinkovite, če blago potuje dolgo časa, tukaj pa je naš problem", je še dodal. "Glede na to, da je logistika po svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji vse bolj celota, v tem kot država in Luka Koper potrebujemo strateškega partnerja, ki bo sodeloval pri modernizaciji in financiranju modernizacije železniškega omrežja ter bo slovenskim logističnim podjetjem zagotovil širši doseg," je povedal premier. "Pri tem je tekmovanje odprto, interes pa je velik", je pojasnil premier in dodal, da gre pri tem za sodelovanje in ne za prodajo ključne logistične infrastrukture, kot se je to v preteklosti velikokrat napačno navajalo in potem te navedbe napadalo. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar pa je povedal, da je podaljšanje prvega pomola začasna rešitev, ker je za prilagoditev sodobnim zahtevam potrebna izgradnja novega kontejnerskega terminala na tretjem pomolu, a dokončna odločitev o tem še ni sprejeta.Luka bo s podaljšanjem prvega pomola pridobila Promet kontejnerjev v koprskem pristanišču v zadnjih letih narašča v povprečju za 19 odstotkov letno skupno 27.600 kvadratnih metrov novih površin. Skupna površina novega skladiščnega prostora (brez nove obale) bo znašala 22.570 kvadratnih metrov. Obstoječa obala kontejnerskega terminala bo daljša za približno tretjino. Tako bo sedanji kontejnerski terminal pridobil dodatni vez in nove zaledne površine za pretovor kontejnerjev. Investicijska vrednost projekta znaša približno 50 milijonov ev-rov. Dela naj bi končali v 22 mesecih, je nanizal Časar. Promet kontejnerjev v Luki Koper v zadnjih letih strmo narašča. V obdobju od leta 2002 do 2005 so dosegli 19-od-stotno povprečno letno stopnjo rasti. Še posebej rekordno je bilo obdobje od ja- nuarja do septembra letos, ko so tri mesece pred iztekom leta presegli lanskoletno količino. "Sedanji trend napoveduje, da se bomo konec letošnjega leta približali številki 300.000 TEU," je pojasnil Časar. Po prvih ocenah so v Luki od januarja do septembra na ladje naložili in razložili skupaj 11,2 milijone ton blaga, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji porast so dosegli kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in terminal za generalne tovore. Kontejnerjev je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 44 odstotkov več, avtomobilov pa za 28 odstotkov več. V prvih devetih mesecih so naložili in razložili skupaj 145.918 vagonov, kar je za 17 odstot- kov več. Luka bo gradila tudi novo upravno stavbo. Dela bodo začeli kmalu, zaključili pa naj bi jo v dveh letih. Glede domnevne prodaje pristanišča nemškemu logistu je Časar pojasnil, da ni videl nikakršnega projekta o povezovanju z Deutsche Bahnom. Prav tako nima nikakršnih podatkov, da bi se luka ali njeni deleži Deutsche Bahnu prodajali. "Je pa luški interes, da prodremo na bavarski trg," je pojasnil. "Ne moremo konkurirati lukam v severno nemških deželah, v južno nemških pa lahko," je še pojasnil in dodal, da so imeli pred časom na Brdu ravno pogovore o te vrste sodelovanju, kjer pa niso govorili o nikakršni prodaji. (STA) 54. gostinsko turistični zbor slovenije Z novostmi in trendi se bodo seznanili tudi gostinci SDGZ TRST - Naslednji teden bo od ponedeljka, 8., do srede, 10.oktobra, potekal tradicionalni gostinsko turistični zbor Slovenije v Termah Olimia v Podčetrtku. Gre za tradicionalno letno srečanje vseh slovenskih gostinskih in turističnih operaterjev, ki ga skupno prirejata Obrtna zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Prva združuje zasebne, v glavnem manjše in družinske gostinske obrate, druga pa večje turistične objekte, hotele, zdravilišča, igralnice in druge razvedrilne obrate. Na tridnevnem srečanju so predvidene razne prireditve, razstave in tekmovanja v spretnostih kulinarične umetnosti, gostinstva in ho te lir stva, ki bo do na spo re du v pro sto -rih termalnega kompleksa. Tekmovala bo tudi kuharska ekipa sekcije za gostinstvo in turi zem Ob moč ne obrt ne zbor ni ce Se ža na, ki je sodelovala z gostinkami Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na nedavnem večeru »čezmejne kraške kuhinje« v Kom nu. V hotelu Sotelia bodo na vrsti: kulina-rika, slaščičarstvo, dietna prehrana, artisti- ka, trak kakovosti, H.T. bife, barmani, som-melierji, receptorji in sobarice, v Aparthote-lu Rosa pogrinjki in kava. V gostilni Lipa bodo prikaz priprave jedi pred gostom. Na trgu Lipa bo pogostitev, prireditev okusiti Slovenijo in pivo. V teh treh dneh se bo torej možno seznaniti z novostmi in ujeti utrip novih teženj in premikov v slovenskem gostinstvu in tu riz mu. Vseslovenskega strokovnega in družabnega srečanja se bodo udeležili tudi slovenski gostinci iz FJK. Skupni obisk, z osebnimi avtomobili, bo v torek, 9. oktobra: zbirno mesto je ob 7. uri pred barom »G« na Fer-netičih, na italijanski strani. Ob 10. uri bo v kongresni dvorani hotela Sotelia svečana otvo ri tev, ka te ri bo do sle di li obi čaj ni ogled razstav in tekmovanj ter drugi dogodki. Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju vabi člane in druge gostince, da se udeležijo skupnega obis ka 54. GTZ. Kdor je zain te re si ran, naj se prijavi v tajništvu gostinske sekcije do ponedeljka, 8.oktobra, na tel. 040 6724824 ali mo-bitel 348-3060257. ENERGETIKA - Končan leta 2012 OMV pospešuje načrte za gradnjo plinskega terminala na otoku Krku LJUBLJANA - Vodilna naftna in plinska družba v Srednji Evropi, avstrijski OMV, skupaj s partnerji pospešuje načrte za gradnjo sprejemnega terminala za naravni zemeljski plin na hrvaškem otoku Krk. Konzorcij, ki ga sestavljajo OMV Gas International, Eon Ruhrgas, Total, RWE in ljubljanski Geoplin, je ustanovil družbo Adria LNG s sedežem v Zagrebu, ki bo pripravila natančne načrte in izdelala posamezne faze projekta izgradnje plinskega terminala na Krku. Kot so sporočili iz Geoplina, bi z realizacijo projekta Geoplin razširil možnosti nabave zemeljskega plina na nove dobavitelje in s tem dodatno povečal stopnjo zanesljivosti oskrbe svojih dosedanjih kupcev. "Z dodatnimi količinami zemeljskega plina v letu 2012 bo Geoplin lahko nudil zadostno in zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom tudi novim, danes na omrežje zemeljskega plina še ne priključenim uporabnikom zemeljskega plina," so zapisali v sporočilu za javnost. Kot ocenjujejo partnerji v projektu, bo od postavitve načrtovanega terminala za naravni zemeljski plin na otoku Krku imela korist celotna regija, saj bo boljša oskrba s plinom, prav tako pa bo možna boljša vključitev Hrvaške v evropsko mrežo naravnega zemeljskega plina. Začetna zmogljivosti novega terminala bo 10 milijard kubičnih metrov na leto, terminal pa bo omogočal tudi dostop tankerjev, ki lahko sprejmejo 265.000 kubičnih metrov plina. Po koncu raziskav in dokončanju načrtov, bi lahko terminal za naravni zemeljski plin začel delovati leta 2012, končna odločitev o podrobnostih projekta pa bo sprejeta prihodnje leto. Evropska centralna banka 5. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 5.10 4.10 ameriški dolar 1,4136 1,4109 japonski jen 164,60 164,51 kitajski juan 10,6106 10,5904 ruski rubel 35,2910 35,2590 danska krona 7,4518 7,4527 britanski funt 0,69285 0,69355 švedska krona 9,1848 9,1755 norveška krona 7,6530 7,6930 češka krona 27,530 27,535 švicarski frank 1,6623 1,6626 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,80 252,61 poljski zlot 3,7609 3,7711 kanadski dolar 1,3947 1,4082 avstralski dolar 1,5846 1,5943 bolgarski lev 1,9558 1,9559 romunski lev 3,3590 3,3760 slovaška krona 33,912 34,237 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7043 0,7037 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,25 86,73 turška lira 1,6779 1,7023 hrvaška kuna 7,3255 7,2969 Zadružna Kraška banka 5. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4313 1,4019 britanski funt 0,7026 0,6865 švicarski frank 1,6858 1,6448 japonski jen 168,8687 160,6312 švedska krona 9,4356 8,9843 avstralski dolar 1,6325 1,5636 kanadski dolar 1,4352 1,3806 danska krona 7,5957 7,3096 norveška krona 7,8853 7,5006 madžarski florint 258,9252 246,2947 češka krona 28,22337 26,84662 slovaška krona 35,0929 33,3810 hrvaška kuna 7,47932 7,11447 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 5. oktobra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4340 1,3987 0,7047 7,564 1,4296 167,05 1,6865 7,799 9,345 1,6119 7,57 0,6874 7,378 1,3944 162,93 1,6450 7,607 9,115 1,5722 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 5. oktobra 2007 Indeks MIB 30: +0,60 delnica cena € var. % AEM 2,755 +3,65 ALLEANZA 9,315 +0,00 ATLANTIA 25,15 +1,86 BANCA ITALEASE 13,97 +3,60 BANCO POPOLARE 17,47 +0,76 BPMS 4,485 +0,61 BPM 10,6 -0,76 EDISON 2,3225 +1,37 ENEL 8,055 +0,71 ENI 25,96 +0,97 FIAT 22,13 +2,03 FINMECCANICA 20,4 -1,54 FONDIARIA-SAI 33,54 -0,45 GENERALI 30,98 +0,13 IFIL 7,805 +0,85 INTESA 5,635 +0,04 LOTTOMATICA 25,58 -0,12 LUXOTTICA 24,88 +0,00 MEDIASET 7,36 +0,14 MEDIBANCA 15,52 +0,39 PARMALAT 2,6125 +1,26 PIRELLI 0,832 -1,54 SAIPEM 28,81 +0,24 SNAM 4,435 +0,84 STMICROELEC 11,52 +0,43 TELECOM ITA 2,07 -0,24 TENARIS 18,89 +0,57 TERNA 2,5975 -0,33 UBI BANCA 19,15 -0,21 UNICREDITO 6,33 +0,86 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 115 Sobota, 6. oktobra 2007 TRST / APrimorski ~ dnevnik KATINARA - Zaradi popravitvenih del v prostorih OŠ Frana Milčinskega Šola naj bi se selila po novembrskih praznikih Včeraj so si stavbo ogledali slovenski občinski in svetoivanska rajonska svetnika ^ --.Ti - Utrinki z včerajšnjega obiska občinskih in rajonskih svetnikov: pomenek z ravnateljico pred šolo (zgoraj), ogled podstrešja (spodaj levo) in poškodovane učilnice (spodaj desno) kroma Osnovna šola Frana Milčinskega se bo iz svojega poslopja na Katinari preselila v začasne prostore v Istrski ulici najbrž po novembrskih praznikih, v tem smislu pa bo potrebno vse urediti za prevoz učencev s šolskim avtobusom in za dodelitev slovenske spremljevalke. V začasnih prostorih bodo otroci in osebje šole Milčinski ostali ves čas, ki bo potreben, da katinarsko poslopje, v katero je ob zadnjih nalivih krepko pronicala voda, popravijo oz. da popravijo vsaj streho. Dela naj bi se začela predvidoma januarja prihodnje leto, šola pa bi v začasnih prostorih delovala zagotovo do junija, se pravi do konca tekočega šolskega leta. To je svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič včeraj zjutraj povedala staršem, ki so pripeljali svoje otroke v šolo, ob tej priložnosti pa so si poslopje ogledali tudi vsi trije slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu Igor Švab, Stefano Ukmar in Iztok Fur-lanič ter svetoivanska rajonska svetnika Edvard Krapež in Štefan Čok. Vtis, ki si ga človek ustvari, ko si ogleda od vlage in vode načete stene, res ni navdušujoč. Pravzaprav je stavba v celoti potrebna korenite prenove. Tako si svetniki niso ogledali le učilnice, v katero je začela dobesedno tekati voda, ampak tudi ostale prostore: povzpeli so se tako tudi v podstrešje, pri čemer so morali paziti, kam stopijo, saj je bilo varno stopati samo po posameznih tramovih oz. deskah. Ogledali so si tudi nekdanje hišnikovo stanovanje, ki je že dalj ča sa za pu šče no in si je za ra -di slabega stanja včeraj prislužilo oznako »hiša grozot«: v to stanovanje, kjer želijo v prihodnosti urediti še eno učilnico, so začasno spravili računalnike, saj se je v računalniško učilnico vselil razred, ki j e moral prostor v prvem nadstropju zapustiti zaradi pronicanja vode. Tudi zunanjost poslopja naravnost kliče po prenovi, začenši z dotrajanimi žlebovi in vertikalnimi žlebovi (eden od slednjih je bil sploh zunaj svojega mesta). Za nameček je ena od učiteljic opozorila, da se v zadnjih časih na stenah pojavlja tudi vedno več razpok. Svetniki so ravnateljici Benčiče-vi zagotovili prizadevanje za rešitev prob le ma. Za pri hod nje le to je za de -la v šolskem poslopju v občinskem pro ra ču nu že na me nje nih oko li 250.000 evrov, ki bi, j e bilo včeraj slišati oceno, lahko zdaj služili za le popravilo strehe, kar je vsaj začasno naj-nuj nej še. Ta ko je svet nik Uk mar vče -raj po ogle du šol skih pro sto rov go vo -ril z načelnico občinske službe za izredna popravila šolskih stavb Lucio Iammarino. V prihodnjih dneh, mu je bilo rečeno, si bodo poslopje ogledali občinski tehniki in na podlagi tega, kar bo do vi de li, se bo od lo ča lo o po se gu (zaen krat je na raz po la go 50.000 ev -rov). Svet nik Švab pa je go vo ril z ob -činskim odbornikom za javna dela Francom Bandellijem, ki je zagotovil, da bodo šolo popravili v celoti. Bandel-li naj bi se s slovenskimi svetniki sestal po končani Barcolani, se pravi po 14. oktobru, takrat naj bi dal tudi dodatna zagotovila. Za prihodnji teden pa se napoveduje sestanek staršev otrok šole Milčinski. Ivan Žerjal POLITIKA Volišča za novo stranko Pristaši Demokratske stranke bodo za primarne volitve prihodnjo nedeljo, 14. oktobra v naši pokrajini imeli na razpolago 23 volišč. Vsakdo mora voliti na volišču, ki sovpada z voliščem na rednih volitvah. Zaradi tega mora pri ti na vo liš če z oseb nim do -kumentom in tudi z volilno izkaznico. Za volitve bo treba plačati pri spe vek naj manj ene ga ev ra. Volišča bodo odprta od 7. do 20. ure. Vsakdo bo dobil dve glasovnici (eno za deželne in eno za državne volitve). Poglejmo kako so razporejena volišča. OBČINA TRST Odsek za zgodovino NŠK (stavba Kulturnega doma)-Ul. Petronio 4 za volilke in volike, ki volijo na šolah Gaspardis, Giot-ti, Petrarca in Manzoni. Krožek Acli v Ul. Muzio (Combi, Stock, Nordio). Krožek ACLI-Trg Sv. Jakoba 15 (šole Slataper, Laghi, D'Aosta, Nordio, LOvisato, S. Giusto, Bergamas in Galvani). Krožek ACLI pri Sv. Aloj-ziju-Ul. Aldegardi 15 (Lucchini in Galilei). Društvo Ivan Grbec-Ške-denj ( Marin,Lovisati, De Marchi, Gentili, Bergamas, Galvani in S. Giusto). Društvo Lipa-Bazovica (Tomažič in zadruga Bazovica). Društvo Barkovlje - Ul. Bonafata 4 (Battistig). Šotor na Trgu Cavana (Carli, Sauro, Carducci in Manna). Šotor na Garibaldijevem trgu (Galilei, Manzoni in Fonda Savio). Šotor v Rojanu - Trg tra i Rivi (Addobbati, Tarabocchia in Brunner). Šotor v Naselju Sv. Sergija - Trg 25. aprila (Don Marza-ri, Roli, Bosco Magico in Roda- ri). Šotor v Ul. Flavia - bar Flavia (Foschiatti in Rossetti). Melara - Ater (Collodi, Giotti, Laghi, Milčinski in Ri-smondo). Prosek - Kontovel: Društvena gostilna na Konto-velu (vrtec Silvestri in proseška nižja šola). Svet slovenskih organizacij - Ul. Donizetti 3 (Dante, Manna, Volta, Divisione Julia, Suvich, Galilei in Longo). Stadion 1. maj - sedež ŠZ Bor (Codermatz, Slomšek, Zupančič in Prešeren). Opčine - Prosvetni dom (De Tommasini in Lona). Križ - bivši Ljudski dom OKOLIŠKE OBČINE Devin-Nabrežina: Kam-narska hiša (vsa volišča) Zgonik - Občinska telovadnica (vsa volišča) Dolina - Gledališče Prešeren v Boljuncu (vsa volišča) Milje - Sekcija LD v Ul. Battisti 8 (vsa volišča) Repentabor - Kulturno društvo na Colu 18. 8 Sobota, 6. oktobra 2007 TRST / ZAHODNI KRAS - Rajonski svet soglasno odobril seznam javnih del na ozemlju Potrebna javna dela: ■ •• ■ • «v v kanalizacija, plin, parkirišča Podroben seznam del na šolskih stavbah, cestah, socialnih strukturah Dopolniti kanalizacijo v vseh vaseh, dopolniti plinsko omrežje v vseh vaseh in ureditev parkirišč po posameznih vaseh. To so javna dela prioritetnega značaja, ki bi jih morala tržaška občinska uprava opraviti na območju zahodnega Krasa. Seznam potrebnih javnih del je zahodnokraški rajonski svet soglasno odobril na četrtkovi seji. Rajonski sveti že vrsto let pripravljajo v začetku jeseni sezname potrebnih javnih del na posameznih ozemljih. Letos je postalo to opravilo še posebno aktualno, potem ko so se podobnega dela lotile tudi delovne skupine, ki po posameznih kraških vaseh tržaške občine podpirajo ustanovitev nove samostojne upravne enote na Krasu. Zahodnokraški rajonski svet je v seznam prioritetnih del vključil tudi najnujnejša dela, ki bi jih morala tržaška občina opraviti po posameznih vaseh. Tako bi morali na Kontovelu urediti kanalizacijo na odseku od vasi do morja z bonifikacijo tamkajšnjega potoka ter boni-ficirati in primerno urbanistično urediti kontovelsko Mlako in območje ob njem. Na Proseku bi morali na pokrajinski cesti, ki vodi skozi vas, zgraditi pločnik, in sicer na odseku od domačega Kulturnega doma do ceste, ki pelje na vaško pokopališče. Ob tem bi morali tudi razširiti pokopališče, za kar si rajonski svet prizadeva že vrsto let. V Križu je prioritetnega pomena tlakovanje Ul. Pucino pod vasjo, kije na nekaterih odsekih v zares slabem stanju. Poleg tega bi morali popraviti in urediti nekdanje rekreacijsko središče sredi vasi, da bi bilo namenjeno vaščanom, vaškim društvom in organizacijam, ne pa spremenjeno v skladišče ali garažo civilne zaščite, kot to namerava storiti tržaška občinska uprava. V Naselju S. Nazario bi morali urediti Napoleonsko cesto v smeri proti Opčinam in primerno obnoviti razgledni stolp na Vejni ter urediti poti, ki vodijo do njega. V seznamu so rajonski svetniki zelo podrobno porazdelili potrebna javna dela po področjih. Na šolskem področju bi morali na Proseku obnoviti prvo in drugo nadstropje osnovne šole Avgusta Černigoja, v poslopju nižje srednje šole Frana Levstika pa bi morali zamenjati vrata in okna ter urediti zunanje prostore. V Križu bi morali urediti vrt in dvorišče italijanske osnovne šole, italijanskega in slovenskega vrtca, obenem pa bi morali tudi preurediti zunanje zi- sporazum Krepitev prizadevanj proti utajam Tržaška občina in tržaško pokrajinsko poveljstvo finančne straže sta včeraj podpisala sporazum, ki naj bi omogočil, da okrepijo in obenem tudi olajšajo sistem kontrol krajevnih dajatev in obrazcev ISE ter ISEE. Dokument sta podpisala župan Roberto Dipiazza ter pokrajinski poveljnik finančne straže, polkovnik Giorgio Pani. Na srečanju so predstavili vse vidike in značilnosti sporazuma, ki ima kot cilj, da bi na davčnem področju vsi izpolnjevali svojo dolžnost, tako da bi vsi plačevali manj kot danes plačujemo. Napovedan je torej strožji boj proti utajam in izmikanju plačevanja davkov, taks, občinskih dajatev, še posebej Tarsu, Ici, Cosap. Dejansko se bodo posluževali navzkrižnega preverjanja podatkov, tako da bi odkrili še tistih 48% utajevalcev (kar je sicer dokaj pod državnim poprečjem), kolikor naj bi j ih bilo v našem mestu. Na seznamu javnih del, ki bi jih morali opraviti na zahodnem Krasu je tudi ureditev dvorišča šolskega poslopja v Križu dove. V Naselju S. Nazario bi morali urediti pločnik ob vhodu v otroški vrtec Silvestri. Na področju skrbstvenih struktur bi morali na Proseku opremiti zunanje igrišče za otroke, v Križu pa bi morali nekdanje rekreacijsko središče preurediti v jasli, prostore za udejstvovanje mladih ter za kulturne in športne prireditve. Velik je zalogaj na področju cest. Na Kontovelu bi morali urediti več ožjih poti in ulic. V zgodovinskem jedru vasi naj bi ulice tlakovali z laporjem, na seznamu pa je tudi tlakovanje ceste, ki pelje od Mlake do pešpoti za Miramar. Obenem bi morali primerno zavarovati cesto, ki pelje s kontovelskega Hriba proti Dolanji vasi. Na Proseku bi morali urediti pločnike na Kržadi, obnoviti trg pred vaško cerkvijo sv. Martina in asfaltirati cesto od spomenika padlim v NOB do nekdanje gostilne Martin, ki je sedaj v neznosnem stanju. Na kriškem območju bi morali pripraviti načrt za cesto, ki bi povezala Obalno cesto s pokrajinsko cesto Opči-ne-Nabrežina, kot to predvideva regulacijski načrt. Obenem bi morali obnoviti ceste in poti, ki vodijo do morja. Pot, ki pelje od Kontovela do Križa, je po- trebna vzdrževanja. Stopnišče od Obalne ceste do Mula bi morali obnoviti, odstraniti pa bi morali arhitektonske ovire ob vhodu na pokopališče in na pokopališču ter ob dostopu do vaške cerkve. V Naselju S. Nazario bi morali zgraditi pločnik do Napoleonske ceste in asfaltirati cesto, ki vodi od vrtca Silvestri do kontovelske Upuke. Na prometnem področju so na seznamu sledeči posegi: ureditev cestnih znakov in smerokazov s slovenskimi imeni na vsem rajonskem ozemlju; dvojezična poimenovanja ulic, pri čemer bi morali posvetiti posebno pozornost krajevni toponomastiki; namestitev naprav za upočasnitev prometa v vaseh. Na Kontovelu in na Proseku bi morali urediti parkirišči. Omenjena je ozemljitev električne napeljave v vseh vaseh. Rajonski svet je posvetil posebno pozornost ureditvi pokopališč in cerkev. Na kontovelskem pokopališču bi morali zgraditi skladišče za orodje, na proseš-kem bi morali odstraniti arhitektonske pregrade. V Križu bi morali popraviti zid, vse pokopališke kapelice pa bi morali urediti kot pokopališke vežice ter jih opremiti za verske obrede. Kriško cerkev bi morali obnoviti, urediti pa bi morali tudi zunanji prostor. Med raznimi posegi so omenjeni ureditev dveh štirn v Križu, obnova nekdanje pralnice v Križu in ureditev vodovodnega stolpa med Križem in Nabre-žino. V bližini gozdov bi morali namestiti vodovodne protipožarne naprave. Vodovodno omrežje bi morali razširiti v kontovelski breg, da bi služilo vinogradnikom in oljkarjem. Na glavnih cestah bi morali posodobiti odtočne kanale, da ne bi deževnica zastajala in botrovala mlakužam. Poleg tega se je zahodnokraški rajonski svet zavzel za dva zelo pomembna posega na socio-skrbstvenem področju. Na rajonskem ozemlju bi morala občinska uprava urediti dnevno zbirno središče za ostarele in bolnišniško ambulanto. V poslopju nekdanjega sedeža rajonskega sveta na Proseku pa naj bi uredili in opremili jasli s sekcijo slovenskega jezika. Posebno pozornost pa so rajonski svetniki posvetili trgom v vaseh zahodnega Krasa: le-te je treba obnoviti in jih polepšati, da bodo postali res prava vaška središča. Zahodnokraški rajonski svet je že poslal seznam javnih del tržaški občini. Sedaj bo od mestnih upraviteljev odvisno, ali bodo predlogom ustregli in jih vključili v občinski seznam javnih del, ali ne. Izkušnje zadnjih let niso v tem pogledu nič spodbudne. bazovica Divji v« v« prašiči na pokopališču? Na sredini seji vzhodnokraš-kega rajonskega sveta je predsednik Marko Milkovič med drugim poročal tudi o trganju cvetja iz vaz na bazovskem pokopališču. Spomnil je, da so v zadnjem času zabeležili več takih primerov in sporočil, da so karabinjerji poostrili nadzor, da bi izsledili storilce. Milkovič pa je tudi iznesel mnenje naravoslovca Nicola Bres-sija z mestnega naravoslovnega muzeja. Ta je ponudil za trganje cvetja iz vaz in razdejanje na pokopališču drugo, ne-človeško hipotezo: storilci bi morda bili divji prašiči ali srne. Obojim gre cvetje v tek, zato bi lahko ponoči pri-lomastili ali priskakljali na pokopališče ter si na svetem kraju privoščili živalski obed. Nadaljnja preiskava bo pokazala, ali je naravoslovčeva hipoteza utemeljena, ali ne. Predsednik Milkovič je na seji podrobno poročal o delovanju in srečanjih, ki jih je opravil od zadnje seje sem. Mnogo je bilo posegov zaradi nevšečnosti, ki jih je povzročilo deževje, to je luže in težave z odtokom deževnice zaradi zamašenih odtočnih kanalov. Te posege so opravili na Opčinah, v Padričah in Bazovici. Predsednik je tudi opozoril podjetje Acega-sAps, da zabojniki za ločeno zbiranje plastike in stekla v Bazovici so že dalj časa polni, ker jih ni podjetje pravočasno izpraznilo. Ob koncu je Milkovič še poročal o sredinem obisku tržaške občinske komisije za javna dela v Bazovici, kjer si je ogledala območje na Trmunu, osnovno šolo Primoža Trubarja in otroški vrtec. Vzhodnokraški rajonski svet se medtem že pripravlja na sestavo seznama javnih del, ki bi jih morala tržaška občina opraviti na tem ozemlju, da bi zadostila potrebam prebivalstva in teritorija. Rajonski svetniki so prejeli okviren program, ki ga bodo morali dodelati, in sicer po okoljih, katerim pripadajo. Dokument bo vseboval na eni strani seznam vzdrževalnih del na javnih poslopjih in cestah, na drugi pa načrte za posege na področju šolstva, prometa, socialnega skrbstva in drugih področjih. tržaška občina - Tiskovno sporočilo odbora za razpis referenduma Referendum za novo kraško občino Pobudniki predstavljajo najrazličnejše komponente prebivalcev, ki živijo na kraškem območju tržaške občine Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Ker se ob pobudi za razpis referenduma za novo kraško občino močno vnemajo duhovi in strasti, menimo, da je prav, da mimo vseh polemik, bolj ali manj pristranskega pisanja in osebnih izbruhov, pojasnimo koga pobudniki referenduma predstavljamo, kateri so naši cilji in zakaj bi bilo za kraško območje bolje, da bi prišlo do nove občinske upravne enote. Pobudniki akcije za razpis referenduma za ustanovitev nove občine na Krasu predstavljamo najrazličnejše komponente prebivalcev, ki živijo na kraškem območju Občine Trst. Zbrali smo se spontano, predvsem iz prepričanja, da je napočil skrajni čas, da se Kras reši pred odrinjenostjo in pro pa dom. Nuj no je, da se te mu ob -močju čimprej zagotovi uravnotežena razvojna perspektiva, ki naj bo skladna s pričakovanji in željami prebivalcev, ki na tem območju živijo. Vzporedno s tem pa morajo Kraševci dobiti primerne in kakovostne storitve, ki jih danes, kljub temu, da plačujejo sorazmerno visoke prispevke na ta račun, na žalost nimajo. Na ša po bu da je ne stran kar ska, naši cilji niso politični, so izključno upravljalnega značaja in preverjanja resničnih želja prebivalstva, kar je istočasno razlog, da se ne naslanjamo na no be no po li tič no stran ko, smo pa pri -pravljeni na soočenje z vsemi in v tem smislu sprejemamo dobre in konstruktivne predloge ter podporo vseh strank. Prepričani smo, da bi nova občinska enota: učinkoviteje upravljala kraško ozemlje, predvsem zaradi tega, ker bi bili občinski upravitelji domačini, torej ljudje, ki to območje in potrebe prebivalcev dobro poznajo; razpoložljiva finančna sredstva bi uporabljala bolj smotrno in bolj prozorno in to tudi upoštevajoč možnosti, ki jih nudi deželni zakon 1/2006, ki izrecno podpira in spodbuja sodelovanje med občinami, na osnovi pogod- benega in konzorcialnega povezovanja; razvoj kraškega območja bi načrtovala bolj uravnoteženo in ob upoštevanju njegovih enkratnih naravnih danos ti; znala bi ovrednotiti zanemarjen potencial, ki ga to področje ima in bi na ta način ustvarila priložnosti in pogoje za nudenje svetlejše bodočnosti na šim otro kom in vnu kom; učinkoviteje bi izkoriščala vse razpoložljive deželne, državne in evropske prispevke za podporo medobčinskih, čezmejnih in drugih projektov, za razvoj obrtništva, kmetijstva, gostinstva in trgovine in za ustvarjanje novih turističnih in tehnoloških dejavnosti, ki naj bodo skladne z naravnimi značilnostmi kraškega teritorija; zaščitila bi kraško okolje in zna-čil nos ti kraš kih va si ter pre pre či la oz. odpravila nepotrebno cementifikacijo V zvezi z očitki in pomisleki, da bi ustanovitev nove občine prizadela Slo ven ce v Trstu in slo ven ske usta no -ve v mestu, naj pojasnimo, da Sloven- cem ne daje finančne podpore Občina Trst, ampak država, dežela FJK, Pokrajina Trst, Republika Slovenija ter bančni zavodi in druge ekonomske ustanove. Glede na to, da je bilo s podpisom predsednika Napolitana končno določeno območje, na katerem se bodo izvajala zaščitna določila zakona 38/2001, v to območje pa spada tudi Občina Trst, je sedaj odvisno od paritetnega odbora kako in kdaj se bodo zaščitna določila dejansko uresničila. Po leg te ga pa ima mo tu di do lo či la Po -sebnega statuta in Osimskega sporazuma, na katera se lahko sklicujemo. Menimo, da bi bila nova občina pravzaprav pridobitev za vse Slovence na Tržaškem. Kjer je možno, bi lahko nudila tudi tržaškim Slovencem iste storitve kot Slovencem na Krasu, poleg tega pa bi nova kraška upravna struktura lahko še dodatno podpirala obstoječe slovenske ustanove.« Odbor za razpis referenduma za ustanovitev nove kraške občine / TRST Četrtek, 4. oktobra 2007 9 železarna - Po najnovejših izredno zaskrbljujočih podatkih Župan Dipiazza grozi z zaprtjem škedenjskega obrata Onesnaženost s PM10 in benzopirenom daleč presegla dovoljeno mejo - Že sinoči srečanje s sindikati »Če bodo podatki o onesnaževanju ostali takšni, kot so tisti, s katerimi razpolagamo, bo treba škedenjsko železarno zapreti.« Tako je včeraj izjavil tržaški župan Roberto Dipiazza ob rezultatih meritev, ki jih je opravil univerzitetni center CIGRA. Sedaj bodo počakali, da jim posredujejo še številke za mesec september, nakar bodo ukrepali, saj je po mnenju župana kaj malo verjetno, da se bo kaj bistveno spremenilo. V obdobju, ko so opravljali meritve, je namreč koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 in benzopirena daleč presegla najvišjo dovoljeno mejo Župan se je pri svojem izvajanju opiral na pismo, ki ga je prejel od glavnega direktorja podjetja za zdravstvene storitve Franca Rotellija. Slednji opozarja na prekoračitve MP10 in benzopirena, ki je kancer-ogen, in naglaša potrebo po primernih ukrepih za zaščito »javnega zdravja«. Za to zaščito pa je pristojen župan, ki se je že včeraj obrnil do podjetja za zdravstvene storitve s prošnjo, naj ga seznani še s podatki za september, tako da bi se izognil morebitnim očitkom vodstva železarne, češ so se razmere medtem izboljšale. »Če bodo tudi ti podatki potrdili prejšnje razmere, bom prisiljen izdati odredbo o prekinitvi dejavnosti v železarni«, je dejal Dipiazza. Z najnovejšim dogajanjem je župan seznanil ministrstvo za okolje, deželo, prefekta, državno tožilstvo in pokrajinsko upravo, ki je pristojna za kontrolo nad emisijami industrijskih obratov. Tokrat je prvič, daje govor tudi o ben-zopirenu, za kar obstaja razlaga: »Kontrolo je opravljal tisti, ki je bil kontroliran,« je pribil Dipiazza, najnovejšo analizo pa je naročil javni tožilec Frezza in je pokazala dejanske razmere. V tovarni je trenutno zaposlenih 550 uslužbencev in z njihovim zastopstvom se je Dipiazza sestal že včeraj zjutraj, sinoči pa še s sindikati Cgil, Cisl, Uil. Srečanja so se udeležili tajniki Franco Belci (Cgil), Luca Vi-sentini (Uil) in Luciano Bordin (Cisl). Župan jih je seznanil z najnovejšimi podatki in s svojo namero za prekinitev dejavnosti, če bo vse ostalo pri starem. Sindikalni zastopniki so se strinjali, daje treba podatke še preveriti, tudi sami se bodo obrnili do vodstva železarne in do podjetja za zdravstvene storitve. Obenem so izrazili zelo veliko zaskrbljenost, še posebno nad prisotnostjo kan-cerogenega benzopirena. Po eni strani se namreč zavzemajo za ohranitev delovnih mest, a tega ne morejo početi ob hudem tveganju za zdravje zaposlenih in tudi tamkajšnjih prebivalcev. V primeru zapore ali prekinitve dejavnosti se bo torej neizbežno zastavljalo težko vprašanja o usodi zaposlenih. Škedenjska železarna kroma univerza v trstu - Študij slovenskega jezika in književnosti V četrtek predstavitev Ob 16. uri na sedežu Filozofske fakultete - Na mesto Majde Kaučič Baša prihaja Matej Šekli Prihodnji četrtek, 11. oktobra, bo na sedežu Filozofske fakultete Univerze v Trstu na Dvoru Campo Mar-zio 10 (ob 16. uri v predavalnici F) potekala predstavitev študija slovenskega jezika in književnosti za akademsko leto 2007-2008. Slovenski jezik in literaturo je namreč na tržaški univerzi mogoče študirati v okviru do-diplomske študijske smeri sodobni tuji jeziki in kulture, dodi plom ske štu dij ske sme ri li tera tura ter v okviru dodiplomske smeri medkulturne vede in tehnike. Kot enega izmed obveznih jezikov je slovenščino mogoče vpisovati v okviru kakršnekoli študijske usmeritve, tudi v okviru 23. razreda dodiplomske študijske smeri vede in tehnologije likovnih umetnosti, glasbe, uprizoritvenih umetnosti in mode. Poleg tega jo je mogoče študirati tudi na Izpopolnjevalni šoli za poučevanje na srednjih in višjih srednjih šolah. V vseh teh primerih je za posamez- ne izpite predvidenih od 3 do 18 kreditnih točk letno. Študenti pa lahko izpopolnijo svoje znanje jezika tudi na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Univerzi v Ljubljani in v okviru mednarodnega sodelovanja z bližnjimi univerzami v Sloveniji. Študij slovenistike na tržaški univerzi bo letos potekal tudi v znamenju novosti kar se tiče predavateljskega kadra. Dr. Majda Kaučič Baša, kije bila doslej pogodbena profesorica za slovenski jezik, namreč odhaja s tega mesta, na katerega prihaja dr. Matej Šekli. Gre za pripadnika mlajše generacije strokovnjakov, ki se ukvarja s preučevanjem zahodnoslovenskih narečij, pri čemer je raz is ko val tudi go vo re v Ka nal ski do li ni, Re ziji in Bene -čiji. Drugače je predstojnik stolice še naprej dr. Miran Košuta, lektorja pa dr. Ljudmila Cvetek Russi in dr. Zol-tan Jan. Jutri v Praprotu skupščina o DS V osmici Borisa Škerka v Praprotu bo jutri ob 10. uri skupščina o Demokratski stranki, ki jo prireja sekcija Levih demokratov za De-vin-Nabrežino. Srečanje bodo uvedli Bruno Zvech, kandidat za deželnega tajnika nove stranke, ter domača kandidata za njeno deželno skupščino Mariza Škerk in Massimo Veronese. Sedmi Rojan Day Rojan Day je ena izmed osrednjih vsakoletnih pobud mladega Kul-turno-športnega društva Rojanski Krpan. Letošnja sedma izvedba se bo zgodila v jutri popoldne, ko se bodo udeleženci zbrali ob 15. uri pri openskem Obelisku. Predviden je sprehod, ki se bo vil po prvem delu Napoleonske ceste, mimo slikovitega Trsteniškega gozda, Ška-lešante in Piščancev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Perič Altherr (Ulica degli Olmi 23), prijazne Krpanove gostiteljice, običajna vrtna veselica. Krajši kulturni spored bo tokrat oblikovala sama gospa Anita, ki obljublja predvajanje originalnih diapozitivov o umetniku Lojzetu Spacalu. Rojan Day se bo zaključil kot ponavadi z družabnostjo in paštašuto v režiji Planinskega društva Rojan. Organizatorji seveda upajo v lepo vreme, vsaj drugi del programa pa bodo izvedli tudi v primeru dežja, saj razpolagajo s pokritimi prostori. Vabljeni seveda Rojančani, pa tudi sploh vsi simpatizerji Rojan-skega Krpana. Posebej dobrodošli so glasbeni instrumenti, prispevek k zakuski in... veselo razpoloženje. Kraški Oktoberfešt v Praprotu V Praprotu se nadaljuje 12. izvedba Kraškega Oktoberfešta v organizaciji SKD Vigred. Danes se bo praznik začel že ob 15. uri z likovnim ex tempore, za otroke in mla-dino,(od 3. do 14.leta).Vsak udeleženec dobi simbolično nagra-do.Ob isti uri bo startal tudi turnir v Briškoli, z bogatimi nagrada-mi.Zvečer od 19. ure dalje bosta za veselo vzdušje v šotoru poskrbeli dve skupini: Dej še'n litro in ansambel Slovenski zvoki. Jutri pa bodo odprli kioske ob 13. uri. Od 10. do 11. ure bo na prireditvenem prostoru zbirališče za vse, ki bi se radi udeležili 12. pohoda Na Krasu je Krasno. Pet kombijev bo udeležence prevažalo do Tubelj, odkoder bo ob 11.30 tudi štart. Pohod se bo zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu, tu se bo ob 15.30, začel 12. Kraški Muzik-fešt. OPČINE - Podjetje ATER otvorilo kompleks hiš s 54 stanovanji Na Mandriji nova ljudska stanovanja V kratkem se bo vselilo 150 ljudi - Namesto zaraščenih barak stavbe in dvorišče s prijetnim videzom - Na čakalni listi podjetja ATER več kot tri tisoč družin Dvorišče novih stanovanjskih hiš na Opčinah kroma Na Opčinah stoji nova skupina stanovanjskih hiš, ki jo je postavilo podjetje za ljudska stanovanja ATER. Na Mandriji, med ulicama Santa Fosca in Pa-paveri, je nastalo pravo malo naselje, v katerega se bo v kratkem vselilo 54 družin: Opčine bodo tako na en mah pridobile kakih 150 prebivalcev. Stanovanja so že dodelili družinam, ki so bile izbrane na podlagi lestvice iz leta 2006. Bodoči stanovalci si bodo ogledali prostore naslednji teden. Predsednica podjetja ATER Perla Lusa je razložila, da je nova gradnja zahtevala štiri leta dela (v izvedbi nekega sicilskega podjetja) in stroške v višini 5,6 milijona evrov. Otvoritve se je včeraj udeležil tudi tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Gri-lli, kije potrdil uspešno sodelovanje s podjetjem ATER ter dodal, da so Opčine za občinsko upravo zelo pomembne. Naj omenimo, da se na področju Mandri-je že nahajajo številne ljudske stanovanjske hiše. Perla Lusa je med drugim poudarila, da opravljeno delo predstavlja tudi okoljsko-estetsko pridobitev za Opčine. Preden bi postavili devet trinadstrop-nih stanovanjskih hiš (stanovanj je vsega skupaj 54) so namreč poskrbeli za popolno očiščenje in ureditev območja, ki je že dolgo let samevalo, saj zaradi slabega stanja ni bilo uporabno. Razpadajoče barake, v katerih so v preteklosti živeli istrski begunci, so bile v zadnjih desetletjih gosto zaraščene. Današnji videz je popolnoma drugačen. Dve vrsti stanovanjskih hiš raznih barv - detajl, ki daje poslopjem posebno svež izgled - ločuje pešpot, katero krasijo zelenice. Sredi stanovanjskega kompleksa je prostor za oddih s klopcami, onkraj dvorišča je park za otroke. Ob zgradbah sta tudi parkirišči, ki ju bodo lahko uporabljali tako novi stanovalci kot tudi ostali vaščani. V vsaki hiši je po šest stanovanj na treh nadstropjih, prisotna so tudi dvigala, ki so še kako pomembna zlasti za starejše osebe. Stanovanja se delijo v pet velikostnih razredov: najmanjša merijo 46, največja pa 94 kvadratnih metrov; vmes so še stanovanja, ki obsegajo 60, 70 in 80 kv. metrov. Prostora je za dve, tri, štiri ali pet oseb. Stanovanja v pritličju imajo neposreden izhod na dvorišče. Skratka, ljudska stanovanja sploh nimajo kaj zavidati drugim sodobnim bivališčem. Leta 2006 je podjetje ATER prejelo nič manj kot 3.800 prošenj za dodelitev ljudskega stanovanja. Doslej so zadovoljili skoraj 500 družin. Poleg openske nove gradnje so na vidiku še odprtja stanovanjskih poslopij na Trgu Niccolini (37 stanovanj), v Ul. Flavia (90 stanovanj) in v Ul. Cumano (kar 180 stanovanj). V teku so tudi obnovitvena dela v raznih že obstoječih stavbah. (af) 10 Sobota, 6. oktobra 2007 TRST / POKRAJINA - Odbornik Tommasini se je sestal s člani komisije za šolstvo Zavod Stefan želijo popraviti s pomočjo vsedržavnega sklada Na Canestrinijevi ploščadi naj bi delovala zavoda Stefan in Zois, na Vrdelski cesti pa liceja Prešeren in Slomšek Pokrajina Trst namerava popolnoma popraviti stavbo Poklicnega zavoda Jožefa Stefana na Canestrinijevi ploščadi na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice, v ta namen pa bo - gre tudi za edini primer med tržaškimi višjimi srednjimi šolami -državo zaprosila za sredstva iz Vsedržavnega sklada za šolske stavbe. To izhaja iz poročila odbornika za javna dela Maura Tom-masinija, ki se je včeraj dopoldne udeležil seje komisije za šolstvo pokrajinskega sveta, članom katere je orisal načrte pokrajinskega odbora glede ureditve poslopij višjih srednjih šol na Tržaškem. Pokrajina je za popravilo zavoda Stefan svojčas že namenila 700.000 evrov, kar bi odgovarjalo približno tretjini vse potrebne denarne vsote. Za ostali dve tretjini - približno dva milijona evrov v treh letih - bo zaprosila Vsedržavni sklad za šolske stavbe. Zaenkrat so že na voljo sredstva za izvedbo prvega odseka del (približno 1.200.000 evrov). Če bo zagotovljen tudi preostali denar, se z deli lahko začne že prihodnje leto, čeprav ni še točno znano, kdaj. Poleg tega, je naznanil odbornik Tommasini, je Pokrajina že sprejela sklep, po katerem bodo v prihodnjem letu poskrbeli za popravilo vhoda v stavbo Liceja Franceta Prešerna ter za celovito prepleskanje prostorov liceja Prešeren in Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa na Vrdelski cesti. V ta namen je pokrajinska uprava dodelila približno 700800.000 evrov. Drugače slovenske višje srednje šole čakajo po popravit-venih delih tudi precejšnje novosti. Tako je v načrtu, da se v prenovljeno poslopje zavoda Stefan vseli tudi trgovski tehnični zavod Zois (v stavbi na Canestrinijevi ploščadi že deluje njegov oddelek za geometre), tako da bo na enem sedežu celoten slovenski tehnični višješolski pol. Humanistični pol pa bo našel svoje prostore na območju, kjer trenutno delujeta licej Prešeren in zavod Zois: v izpraznjene prostore slednjega naj bi se namreč vselil Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška. Ta bi tako izpraznil prostore v Ul. Caravaggio, saj je tamkajšnja stavba v lasti Občine Trst. Težnja Pokrajine je namreč, da se višje srednje šole, za katere je pristojna, nahajajo v stavbah, ki so v pokrajinski lasti. Obenem želijo na Pokrajini tudi zmanjšati število podružnic (slednje so značilnost zlasti italijanskih višjih šol) in koncentrirati šole v kakovostne prenovljene stavbe. V ta namen se pripravlja nov večletni splošni načrt, ki naj bi bil nared v teku meseca oz. poldrugega meseca dni. (iž) Če bo denar zagotovljen, bodo popravitvena dela na zavodu Stefan stekla verjetno že prihodnje leto kroma Tihobitje v jarku jutri na Opčinah Jutri ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovalo Slovensko stalno gledališče, in sicer s predstavo Tihobitje v jarku. Ta produkcija SSG je bila pravi dogodek sezone 2005/06, ki je pritegnila pozornost publike in medijev na slovensko praizvedbo teksta enega od najbolj zanimivih, mladih talentov sodobne italijanske scene, genovskega igralca, režiserja in dramatika Fausta Paravidina. Hrvaška režiserka Nenni Del-mestre je postavila na oder-pravo areno reality-showa- »kri-minalko z robov italijanskega mesta«, ki predstavlja izzive aktualne teme in ekspresivne uporabe jezika. Na začetku je truplo nekega dekleta. Najde ga fant, ki se je zaletel z avtom v drevo. Od tega trenutka dalje se zvrstijo in prepletajo izpovedi različnih likov: Boy (Primož Forte), Cop (Vladimir Jure), Mother (Maja Bla-govič), Pusher (Janko Petrovec), Bitch (Nikla Petruška Panizon) in Boyfriend (Danijel Malalan). Vsakdo s svojo izpovedjo, ki se prepleta in navezuje na drugo ter nam odgrinja vse več novih detajlov zapletenega mozaika dogodkov in usod, ki nam razkriva različne pokrajine človekovega duha, obenem pa različne socialne in družbene nivoje, v katere so umeščeni posamezni liki. Predstava bo gostovala v nedeljo ob 18.uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Izredna ponovitev, ki jo bo gostilo KD Tabor, spada v pobudo »Vabilo k abonmaju«. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko dobili vse informacije o letošnji sezoni SSG in bodo lahko potrdili ali vpisali nove abonmaje. Novi abonenti si bodo lahko ogledali predstavo po promocijski ceni 2. evrov. SINHROTRON - Sporazum z univerzo v Pragi Sodelovanje za razvoj srednjeevropskih držav Krepitev medsebojnega sodelovanja in sploh prispevek k hitrejši tehnološki rasti vzhodno in srednjeevropskih držav glede uporabe svetlobnega pospeševanja sta glavna cilja sporazuma, ki so ga včeraj sklenili družba Sincrotrone Trieste, univerza Charles University v Pragi in češka akademija znanosti. Z včerajšnjim podpisom so v bistvu obnovili dogovor, ki so ga že sklenili pred petimi leti in v sklopu katerega so češki strokovnjaki pri sinhrotronu v Bazovici zgradili svetlobno linijo »Material Science«, katero nameravajo zdaj še razviti. Spo ra zum so pod pi sa li pred -sed nik druž be Sin cro tro ne Car lo Rizzuto, rektor univerze v Pragi Vaclav Hampl in Jan Ridky v imenu aka- demije znanosti. Cilj omenjene svetlobne linije je študija elektronskih last nos ti na nos truk tur, kar nu di možnost razvijanja novih tehnologij na industrijskem področju. V sklopu preteklega dogovora so češki raziskovalci - tudi v sodelovanju s češko industrijo - razvili precizne znanstvene naprave, so povedali, obenem pa so priredili izobraževalne tečaje za raziskovalce in tehnično osebje v okviru evropskega raziskovalnega območja (ERA). Dosedanje sodelovanje je bilo skratka zelo uspešno in je v 5 letih prišlo do več kot 150 izmenjav med sinhrotronom in češkimi znanstveniki, ki so udeleženi pri projektih za razvijanje sinhrotron-skega svetlobnega pospeševalnika Elet tra. Ba zo viš ki je da nes edi ni pospeševalnik na območju Srednjeevropske pobude (Sep) in tesno sodeluje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško. V njem se letno izmenjuje okrog tisoč raziskovalcev z območja Sep in iz 25 evropskih in zunajev-rop skih dr žav, med ka te ri mi so tu di ZDA, Japonska in Indija. Obnovitev sporazuma, so naglasili, bo še pospešila kooperacijo med Češko in italijanskimi raziskovalci v luči novih pobud s srednjeevropskimi državami. Ali bodo svetlobni pospeševal-nik res zgra di li tu di na Češ kem, smo ob robu srečanja vprašali Rizzuta. Pred log so v tem smi slu že iz nes li v Brnu, je povedal, zgradili pa naj bi ga z evropskim financiranjem. EU je v ta namen že sklicala konferenco, ki bo konec novembra s ciljem analize projekta. Pri tem bo seveda sodelovala tudi družba Sincrotrone, konference pa se bo udeležil tudi Rizzuto kot pred stav nik fo ru ma, ki na tem področju združuje vse evropske države. (A.G.) VIŽOVLJE - Zaključek na domačiji Pernarčič S konji po kraških stezah Okrog trideset konjenikov iz Italije in Slovenije je sredi septembra priredilo zanimiv izlet po kraških stezah in ga zaključilo na domačiji Pernarčič v Vižovljah. Udeležili so se ga člani Konjeniškega društva Soča, ki združuje ljubitelje konjev s področja Kobarida, Železnikov, Budanj in slovenskega goriške ga Kra sa, ter ko nje ni ki iz na ših krajev, predvsem iz Medje vasi, Vi-žovelj in od Hišarjev. Ravno v zaselku na doberdobskem ozemlju se je »delegaciji« iz Slovenije, ki je prijezdila od Renškega mlina preko Lokvic, Opatjega sela in Nove vasi, pridružila skupina goriško-tr-žaških konjenikov: pot jih je nato vodila skozi gozdove v okolici Ja-melj in Medje vasi vse do izvira Ti- mave in Ribiškega naselja. Druščina se je tu ustavila na plaži Seka-da, ki je nekoč veljala za medvej-sko kopališče, in nato nadaljevala z jezdenjem v smeri Devina, Črni-ce, Kohišča in Vižovelj. Na tamkajšnji kmetiji Pernarčič (na sliki) so jih pričakali s svojimi domačimi dobrotami, na njihovem dvorišču pa so ko nje ni ki in ko nji tu di pre -spali. Drugo jutro so odjezdili vsak na svoj dom, konjeniki z obeh strani meje pa v duhu novega prijateljstva, ki jih veže, že načrtujejo nove skupne pobude: sredi oktobra naj bi se srečali v Vipavi, prihodnje le to pa bi lah ko ce lo pri re di li pravi konjeniški treking »od Idrije do morja«.(pd) / TRST Sobota, 6. oktobra 2007 1 1 MIELA - Posvet o laičnosti žensk »Religija ovira ženske pravice« Priredila ga je deželna komisija za enake možnosti - Danes se nadaljuje ob 9. uri Deželna komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami si je zamislila dvodnevni posvet z naslovom »Laičnost žensk: domače navade in družbene pravice.« Ob letošnjem, evropskem letu enakih možnosti se namreč postavlja cela vrsta odprtih vprašanj o diskriminaciji in enakih možnostih. Predsednica omenjene komisije Renata Brovedani je uvodoma ponovno izpostavila potrebo po pogovoru, po vzgajanju, izobraževanju in ozaveščanju; oblikovati je torej treba pravičnejšo družbo, ki bi razmišljala trezno in se dostojno obnašala do svojih članov, čisto vseh, tako družbo, ki bi sprejemala doprinos različnih kultur in verskih prepričanj, tako, ki ne bi ogro ža la iden ti te te vsa ke ga po sa mez -ni ka. Včerajšnji, celodnevni posvet v gledališču Miela so ob moderatorki, psihanalistki Silvi- i Amati Sas, oblikovale ugledne gostje, ki so uo kvi ri le po lo žaj žensk v po -sameznih družbah v Sredozemlju, točneje v Italiji, Španiji in Franciji, s posebnim poudarkom na njihovih državljanskih pravicah. Govornice so se vsaka na svoj na čin po glo bi le v de li kat no tematiko laičnosti, predvsem v odnosu do žensk. Predsednica rimske fun- dacije Basso Elena Paciotti se je zaustavila pri širšem pregledu dejavnikov, ki se vsakodnevno dotikajo človekovih pravic in svobode izražanja. Kot je opo zo ri la, kon cept laič nos ti pre se ga da nes tra di ci o nal ne ver ske okvi re in zaobjema širše pomene. Laik je po njenem mnenju tisti, ki na razna vprašanja ne odgovarja z vnaprej danimi rešitvami, tistimi a priori torej, ampak lahko ponuja le čim bolj objektiven, pluralen pregled celote. Laična etika je v tem smi slu an ti te za to ta li ta ri stič ne -ga in dogmatskega modela. Predočila je dejstvo, da si Cerkev danes vse bolj utira pot v politiki in v širši javni sferi; spori, za katere smo menili, da so pozabljeni, pridejo od časa do časa spet na dan (polemike o verouku v šolah in pri sot nos ti ver skih sim bo lov v učilnicah, na primer). Laične države postajajo veri vse večja ovira pri oblikovanju novih identitet, temu pa se morajo upreti tudi ženske. Zaščita laičnosti države mora biti tudi v njihovem interesu, saj religija nasilno rine v od-no se med nji mi in moš ki mi ter jim jemlje določene pravice, kot so tiste o nosečnosti, kontracepciji in ločitvi. Podobne poglede je s Paciottije-vo delila tudi docentka zgodovine na turinski univerzi Luisa Passerini. Po- Številne ženske so se včeraj udeležile posveta v gledališču Miela kroma jasnila je pojem laičnosti v odnosih med posameznikom in državo, med zasebno in javno sfero ter ponazorila tri temeljne družbene principe: posluša nje, de ba ti ra nje in strp nost. Gle de žensk je tudi sama prepričana, da si nihče ne sme dovoliti odločati o njihovem te le su ter o vsem, kar je s tem po -ve za no; prav ta ko se je na klo nje no iz -rekla o t.i. »dico«, saj jih je treba spo-što va ti. Po uda ri la pa je vse ka kor, da je potrebno biti spoštljivi tudi do katoliške vere, vendar brez zapostavljanja av to nom nih vred not. Za zgo do vi nar -ko so za mikrofon stopile še predstavnice iz Španije in Francije, ki so uokvirile moralne vrednote in navade oziroma stanje v šoli in v družinskem krogu v svojih državah. Seveda ni manjkala konstruktivna debata, ki je dodatno poglobila predstavljene koncepte. Posvet se bo nadaljeval tudi danes dopoldne. Ob 9. uri ga bo uvedla docentka zgodovine na ljubljanski univerzi Marta Verginella, za njo pa bo do nas to pi le še pred sed ni ca ko mi -sije Renata Brovedani, docentka zgodovine v Pisi Anna Scattigno, predsednica komisije za pravice žensk v Španiji Carmen Alborch in pa pobudnica posega, tržaška docentka zgodovine Lu i sa Ac ca ti. ( sas) MIELA - Javna skupščina Županove odredbe glede revnih so vprašljive Revni ljudje niso sad odredbe. Zato ni mogoče prek odredbe pahniti revne z mestnih ulic in enostavno zatisniti oči, kot ne bi revni obstajali. Nasprotno, družba in v prvi vrsti javna uprava morata šibkejšim pomagati. In to mora veljati še zlasti za nekatere žu-pa ne, ki so v zad njem ča su spro -žili pravcati boj proti revnim. Toda uporabljajo napačno orožje. Prvič, ker niso doslej prijavljene osebe zagrešile kaznivih dejanj. Dru gič, ker se bo do o le gi tim nos -ti županovih ukrepov zdaj izrekla razna deželna upravna sodišča (DUS). Prob le ma ti ka se se ve da ti če tudi tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki je pred nedavnim izdal odredbo, na osnovi katere so mo ra li s ces te »iz gi ni ti« be ra či in sploh vsi, ki so na več načinov skušali kaj unovčiti. To dejanje je bilo povod za javno skupščino, ki je bi la v če tr tek po pold ne v gle da li -šču Mi e la pod zgo vor nim na slo -vom Kdo se boji revnih? Srečanje je pri re di la vrs ta zdru ženj, sin di -katov, strank, svetniških skupin opozicije v občinskem svetu in raznih organizacij, Dipiazzovo obnašanje pa je bilo le izhodišče za razpravo o tem, kaj v resnici dela javna uprava na socialnem področju in ali imajo take odredbe -za čen ši s tis to v Fi ren cah - sploh pravno podlago. Po uvodnem pozdravu vodje oddelka proti nasilju nad ženskami in otroki pri Zdravstvenem podjetju Daniele Gerin so o tem govorili kazenski sod nik na tr žaš kem so diš ču Lu i gi Dainotti, predsednik tržaške sekcije Italijanskega konzorcija solidar nos ti ( ICS) Gi an fran co Schi a -vo ne in so ci o log Lor en zo Mo nas -ta. Tržaško občinsko upravo zaznamuje nevaren zasuk na področju varnosti, je povedal Schi-avone. Toda revni nimajo z varnostjo občanov kaj opraviti. Dejstvo je, pravi Schiavone, da skuša mestna uprava na ta način prikrivati neustrezne javne socialne storitve, ki so popolnoma pomanjkljive. Takšno stanje postaja vsekakor že trend na državni ravni, ker se več mestnih uprav izogiba reševanju problemov in išče sicer nepre- hod ne bliž nji ce. To je v bi stvu kul -tur ni prob lem, po li ti ka pa ne zna oz. noče reševati takih vprašanj. V Trstu je to še bolj zaznavno, je poudaril Schiavone. Če se v drugih mestih uveljavlja politika korenčka in palice, se Dipiazza poslužuje le palice. Zgovoren je primer Srb ki nje, ki je dan po žu pa no vi odredbi prodajala vijolice po mestnih ulicah. Odredbe očitno ni spoštovala in zato so jo prijavili sodstvu ter kaznovali z globo 5 tisoč (!) evrov. Prek odvetnika Gi-anfranca Carboneja je vložila pri-ziv na DUS Furlanije-julijske kraji ne, ki naj bi se o le gi tim nos ti Di -pi az zo ve ga ukre pa iz re kel še pred koncem meseca. Že je vsekakor jasno, da ni zagrešila kaznivega dejanja, a da je kvečjemu šlo za upravni prekršek, kot je na to kasneje opozoril Dainotti. Isto velja za dva Ma dža ra, ki sta sta bi la na ces ti z le ta kom, na ka te rem je pi -salo »sem lačen«. Možje javnega reda so jih prijavili sodstvu in letaka zaplenili, sodstvo pa zaplembe ni potrdilo. Zanimivo je pri vsem tem vedeti, da je Srbkinja invalidka z dovoljenjem za bivanje in da biva v ljudskem stanovanju pod okriljem socialne službe tržaške občinske uprave... Prodajanje vijolic postavljajo na isto raven tatvine, je ocenil Schiavone. Očitno je, da je ne kaj na ro be. Dipiazza in drugi župani -prvi je to konec avgusta storil župan Firenc Leonardo Domenici, ki pa se je omejil na ljudi, ki čistijo šipe avtomobilov ob semaforjih -so v bistvu skušali prenesti kršitev odredbe na kazensko raven, je povedal Dainotti. Ozirali so se pač na člen 650 kazenskega zakonika o spoštovanju ukrepov, ki jih iz varnostnih razlogov sprejemajo oblasti. Kaže, da so se ušteli. V Firencah (kjer je sicer župan sprožil novo odredbo) je namreč sodstvo že ar hi vi ra lo vse pos top ke in od re di -lo povrnitev zaplenjenega. Županove odredbe nimajo torej nič kaj opraviti s kazenskim zakonikom, je poudaril Dainotti, ker so skušali prenesti morebiten upravni prekršek na kazensko raven, pri tem pa so se nepravilno sklicevali na člen 650. Aljoša Gašperlin ŠOLE - Tehnološki korak naprej za osnovni šoli Ivana Grbca in Alberta Sirka V Skednju in Križu boljši računalniki Šoli sta za pomoč zaprosili naš dnevnik - Mali Škedenjci veseli in radovedni, njihovi sovrstniki iz Križa so ob novosti kar zapeli Na slikah: levo »pevski« pozdrav na šoli Sirk, desno otroci se veselijo računalnikov na šoli Grbec kroma Dve slovenski osnovni šoli sta v četrtek naredili majhen korak naprej na tehnološki ravni. Zelo zastarele računalnike sta namreč zamenjali z ne ravno novimi, a povsem uporabnimi računalniki, ki prihajajo iz redakcije našega dnevnika. Šoli sta nas za tovrstno pomoč izrecno zaprosili. Najprej se je deset računalnikov znamke Macintosh preselilo iz Ul. Mon-tecchi na škedenjsko šolo Ivana Grbca, kjer jih je odprtih rok sprejel učitelj računalništva Marjan Coretti. Škedenjski otroci niso skrivali veselja in radovednosti ob novih pridobitvah. Marka Husuja, našega informatika, ki se je zavzel za to pobudo, je na osnovni šoli Alberta Sirka v Križu pričakal cel učiteljski zbor, otroci pa so prihod računalnikov praznovali z ubranim petjem. Husu, kije prejel od kriških otrok tudi ročno delo, je povedal, da so računalniki dobrih sedem let pripomogli k ustvarjanju dnevnika, neka učiteljica pa je svoje učence opozorila, »da so računalniki uporabni samo za tiste, ki znajo dobro pisati«. 12 Sobota, 6. oktobra 2007 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 6. oktobra 2007 VERA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.37 - Dolžina dneva 11.28. Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 16.59. Jutri, NEDELJA, 7. oktobra 2007 MARKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 1. , do sobote, 6. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul Belpog-gio (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio - 040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4 (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio), Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino SUPER - 16.00, 19.10, 22.20 «Ventiot-to settimane dopo», 17.30, 20.45 «Grindhouse - planet terror». TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clayton«; Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10, 22.15 «La ragazza del lago»; Dvorana 3: 17.30 »I Simpson -Il film«; 20.00, 22.00 «Cemento ar-mato»; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Un'impresa da Dio«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Rush hour - Mis-sione Parigi«. ;J Čestitke BREDI in ALEKSIJU voščimo veliko sreče in razumevanja na skupni življenjski poti. Teta Olga z družino. Iz Gročane v Gročano so namenjene želje, pot nas na sredo vasi pripelje, kjer VESNA tam živi in čestitka zanjo se tako glasi: draga sla-vljenka! S 85. ključem ste odprla življenjska vrata, iskrena voščila naj k Vam priletijo kot jesenska ptičja jata. Z zdravjem in veseljem naj bodo ta zalivana, s srečno nitko trdno še zašivana!Danilo, Karmela in Sonja. Dragemu pranonotu FRANCU pošiljata v Dolino 98 poljubčkov Nikola in Teodora. Naš mladostni FRANC BANDI 98 let ima, vendar se mu to prav nič ne pozna. Vedno dobre volje, smešni-ce pripoveduje in nas vsaki dan osrečuje. Radi te imamo, saj dobro veš kdo smo: Sonja, Salvina...in še marsikdo. Breda in Aleksij e odloi io izrei DA sta se odločila, da končno izrečeta svoj Vso srečo in veliko medsebojnega razumevanja vama želijo mama Sonja, očka Severino, brat Peter, nona Lucija, posebno pa ljubljeni sinček Vasja ALCIONE - 16.30 »Le vite degli altri», 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 21.00 »Espiazione«. CINECITY - 14.50, 16.36, 20.20 »I Simpson - Il film«; 18.20, 22.10 »Planet terror«; 19.45 »Il buio nell'anima«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Un impresa da Dio«; 15.05, 17.25, 22.05 »Hairspray« 14.55, 16.40, 18.30, 20.15, 22.05 «Rush hour: missione Parigi», 16.25, 18.20, 20.15, 22.15 «Cemento armato», 14.50, 16.35, 18.25, 20.10, 22.00 «Surf's up: i re delle onde», 15.20, 17.40, 19.45, 22.05 «Michael Clayton»; 14.40 »Shrek terzo«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. FELLINI - 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del lago»; 15.45, 17.15 »Shrek terzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.25, 22.20 »Ce-mento armato«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hair-spray«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20, 23.40 »Gasilca pred oltarjem«; 15.20, 18.00, 20.40, 23.20 »Zvezdni prah«; 17.10, 21.40, 23.50 »Planet terorja«; 19.20 »Nekaj dni v septembru«; 17.00 «Sim-psonovi». NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 15.50, 17.20, 18.50, 20.30, 22.15 »Surf's up - I re delle onde»; Dvorana 3: 18.15, 20.15 »Il buio dell'anima«; 16.30, 22.15 »Rush hour missione Parigi«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.20 »Un'impre-sa da Dio«. Danes stopata na skupno življenjsko pot Marija Rogan in Andrej Šik Mnogo veselja, uspeha in zadovoljstva jima želijo vodstvo in vsi kolegi SDGZ-ja, SERVIS-a, Euroservisa in Servisa Koper H Izleti KRD DOM BRIŠČIKI organizira brezplačen izlet za občane nad 65. let starosti, bivajoče v občinah Devin Na-brezina, Zgonik in Repentabor v sklopu projektov Prvega Območnega socialnega načrta. Izlet s kosilom vred in vodičem, bo v soboto, 13. oktobra 2007, in sicer v Ribnico (Slovenija) in okolico. Za informacije in vpise kličite čimprej na mobitel 346-5913119 (Norma). Mesta so omejena. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča prijavljence za izlet na Dolenjsko, da v nedeljo, 7. oktobra 2007, avtobus odpotuje ob 6.30 iz Doline, ob 6.40 iz Boljunca in ob 6.45 iz Boršta. Organizatorji prosijo za točnost. PO POTEH KILJANA FERLUGE. Obvestilo za tiste, ki so se vpisali na izlet, ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crikvenico in otok Krk: zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.10 pred pice-rijo La Tappa, ob 7.15 pri Koroščih, ob 7.30 na avtobusni postaji v Žavljah, ob 7.35 pri ex "Fiat Grandi", 7.50 na mejnem prehodu na Pesku (italijanska stran, na parkirišču zadnjega bara). Vzemite s seboj osebni dokument in nekaj kun. Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIA-TICA.NET CENTRO VIAGGI. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bas-sano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 0402176855 (Vojka). Vabljeni! IZLET NA BURNJAK: Kmečka zveza prireja v nedeljo, 21. oktobra izlet na praznik kostanja BURNJAK v Gorenji Tar-bij, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in FJK. V programu je predviden ogled Stare gore, ogled razstav in sejma kostanja in obrti, sv. maša in procesija, koncert moškega okteta » Odmevi« iz Saleža in ogled mesta Čedad. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 30,00 evrov. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30 po tradicionalnih poti: Bazovica, Opčine, Sesljan. TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. 81 Prireditve KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO RO-JANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007 tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 15. uri na Obelisku, nato sprehod po prvem delu Napoleonske ceste, mimo Trsteniškega gozda, Škalešante, Piščancev in Lajnarjev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Perič Altherr (ulica degli Olmi 23) običajna vrtna veselica. Ob 18. uri kulturni program s predvajanjem diapozitivov o umetniku Lojzetu Spacalu, sledila bo družabnost s paštašuto. Vabljeni! VOKALNO-INSTRUMENTALNA MLADINSKA SKUPINA KATIZBOR-CAT-TICORO organizira celovečerni koncert z gostovanjem polifoničnega otroškega zbora »Farnesiano« in Pia-cenze, v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah, danes, 6. oktobra, ob 20.30. Vabljeni! SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Ric-cardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Danes, 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli mu-zikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza danes, 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furlani, mezzo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni! V NEDELJO, 7. oktobra, ob 10.uri, bo na Trgu Verdi v Trstu, v okviru niza »Jesenski sprehodi«, koncert Pihalnega orkestra Ricmanje - dirigent Tomaž Nedoh. SKGZ v sodelovanju s SKD Lipa vabi na predstavitev brošure Pravica do imena in priimka, ki bo v sredo, 10. oktobra ob 20.30 v bazovskem domu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINAMIČNO KMETOVANJE, primerialna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Pra-protu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbanabre-zina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »CO-ROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vo-cale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associa-zione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. H Mali oglasi V TRSTU, v bližini Slovenskega stalnega gledališča, prodam komfortno stanovanje v dveh etažah, po zelo ugodni ceni, možnost odkupa parkirnega mesta. Za informacije v večernih urah na tel. št.: 040-229343 ali na 0038641905947. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM resno gospo za oskrbo starejše osebe na Krasu, 6 ur dnevno. Tel. 040229335. IŠČEM zazidljiv teren za enostanovan-jsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti na Kontovelu s pogledom na morje ali IŠČEMO URADNICO/KA veščo na uvozno-izvoznem področju z znanjem tujih jezikov, full time. Curriculum poslati na info@tri-butariosocietario.it ali na št. faxa 040-0642873. OSMICA PRI KOVAČU v Coljavi 2/A, pri Komnu, je odprta od 5. do 14. oktobra. PODJETJE GUŠTIN VW AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega in sposobnega mehanika in resnega vajenca. Tel. 040225343 PRIZNANO PODJETJE NA PODROČJU VARNOSTI IŠČE dinamične prodajalce/ke, tudi pluri-mandatarne, za širjenje prodajne mreže v Italiji in Sloveniji. Izredno visoke provizije. Tel. 3356780455. V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, ca 150-200 kv.m, prvo nadstropje. Tel. 3482812360 ZADRUGA NUJNO IŠČE VZGOJITELJE. Zahteva se diploma višje srednje šole, izkušnje na socialnem področju, lastni avtomobil. Ponudbe na Zadruga La Quercia, Corso Italia 10 - Trie-ste/Trst - fax 040-630762, e-mail gru.quercia@libero.it. Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan prireja jutri, v nedeljo, 7. oktobra 2007 ROJAH DAY ©ob 15. uri zbirališče na Obelisku ©sprehod po rojanskih gričih ©ob 17.30 na domačiji gospe Anite Perič Altherr pri Cesarjih (Ul. Olmi) kulturni spored ©sledi družabnost s paštašuto na novo zgrajeno hišo v istih conah. Tel. 040-662023. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. KMETIJA Komar iz Loga prodaja extra-deviško oljčno olje in sveža kokošja jajca. Tel. 040-380749. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste, lesene, prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 050-54390 ali 348-2801144. POBIRAM oljke. Tel. 347-0466075 ali 335-5268055. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrov-ce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337. PRODAM lepo, svetlo in popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje na mirni ulici v bližini Ljudskega vrta. Tel. 335-6002920. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE nujno išče lesene garderobne omare iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja. Tel. 040-632665/4 ali 340-8633712. V GORICI dajem v najem prostor, 50 kv. metrov, svetel, v hiši z vrtom, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 040-228262 ali 334-7855908. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno oz. monolokal in kopalnica ali podobno), najmanj 30/40 kv. metrov, tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do 310,00 evrov. Klicati na tel. št. 040-392018 ali 340-2620400. Id Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Boris Škerk v Praprotu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst TRST 13 Sobota, 6. oktobra 2007 TRST / Oljska | www.teaterssg.it vabilo k abonmaju TIHOBITJE V JARKU "Sodobna drama/kriminalka z robov italijanskega mesta" FAUSTO PARAVIDINO režiserka: Nenni Delmestre nedelja, 7. oktobra, 18.00 SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine četrtek, 11. oktobra 20.30 - Gledališče Verdi, Milje z italijanskimi nadnapisi za letošnje abonente vstopnina samo 2€ I info brezplačna tel.št. 800 214302 _ 13 Obvestila Vokalno-instrumentalna mladinska skupina KATIZBOR-CATTICORO organizira celovečerni koncert z gostovanjem polifoničnega otroškega zbora »FARNESIANO« iz Piacenze Cerkev Sv. Jerneja na Opčinah danes, 6. oktobra ob 20.30 Vabljeni! 45-LETNIKI IZ KRASA! Kdor bi se rad udeležil skupne večerje naj pokliče na tel. št. 040-213760 (Egon) ali 040214526 (Marko). ATELIER DEGLI ARTISTI vabi danes, 6. oktobra, ob 19. uri na otvoritev kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria - Pomorska postaja, Molo Ber-saglieri št. 3) in na nagrajevanje, dne 20. oktobra ob 17.30. Razstava bo na ogled do 20. oktobra s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupi-na letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30-18.30 na Opčinah; 2.sku-pina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.sku-pina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina -Škrati (od letnika 1992 dalje) tor.20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 338-6376575 ali 040220718. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info: tajništvo - tel. št.: 040-418605. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in spremljavi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Ischio, da se zberejo v nedeljo, 7. oktobra do najkasneje 9.10 v hali letališča v Ronkah. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Na-brežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. SKD F. PREŠEREN vabi ljubitelje latin-sko-ameriških in karibskih plesov na plesni tečaj pod vodstvom učiteljice Antonelle Vitale iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi se bodo vršili vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren, v dveh izmenah: 20.30-21.30 začetniki; 21.30-22.30 nadaljevalni tečaj. V torek, 9. oktobra bo vaja odpadla in jo bomo nadoknadili v četrtek, 11.oktobra z istim urnikom. Toplo vabljeni na poskusno vajo! SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAM-BURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Ser-gia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj ŠIVANJA NOŠE pod strokovnim mentorstvom Franke Slavec iz Folklorne Skupine »Stu Ledi«, vsak četrtek od 20.30 dalje, v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljene lanske in nove tečajnice! SKD F. PREŠEREN vabi osnovnošolce in najstnike na PLESNO ŠOLO pod vodstvom učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Dia-mante-FVG«. Treningi se bodo vršili v ponedeljek: 16.00-16.45 skupinske koreografije - hip hop za srednje in višješolce; 16.45-17.30 latinsko-ame-riški in standard plesi v parih za osnovno in srednješolce; 17.30-18.15 hip hop za osnovnošolce. V torek: 16.45-17.30 plesi v parih za višješol-ce. Toplo vabljeni na poskusno vajo! STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TAMBURAŠKI ANSAMBEL SKD »F. PREŠEREN« išče nove člane, da se jim pridružijo, vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje v občinskem gledališču v Boljuncu. Ansambel vodi domačin, izkušeni glasbenik Ervin Zerjal. TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati prve dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 7. oktobra procesija rožnovenske Matere Božje po maši od 8. ure. Vabljene noše, da se je polnoštevilno udeležijo. VZPI DOLINA - MAČKOLJE - PREBE-NEG obvešča, da je v teku nabiralna akcija po domovih za obnovo Bolnice Franja. Prispevke zbirajo Pepi Lo-vriha, Drago Slavec, Nino Slavec in Nadja Ota (Dolina in Kroglje), Danica Smotlak (Mačkolje) in Jordan Kuz-mič (Prebeneg). ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040212289. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 20002001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Na-brežini. Vabljeni vsi otroci. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo danes, 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040220680. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA od danes, 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest -srečanje godcev in pevcev domače -narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do danes, 6. oktobra. Info. tel. 380-3584580. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca -Skupina 35-55 prireja v nedeljo, 7. oktobra pohod od Socerba, z vodenim obiskom Svete jame, do Ocizelskih po-nikv. Zbirališče ob 9.30 na parkirnem prostoru pred socerbskim gradom. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. oktobra, na predstavitev knjige Rafka Valenčiča »Sv. Hieronim mož s Krasa«. Delo, ki je izšlo pri ljubljanski Družini, bo ob avtorjevi prisotnosti predstavil prof. dr. Rajko Bratož s Filozofske fakultete v Ljubljani. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLA-DINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTI-KANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 9. oktobra 2007 ob 18. uri v dvorani Baroncini, zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: metabolni sindrom. Govoril bo prof. Giuseppe Bellini, prof. tržaške univerze in direktor bolniške univerzitetne ustanove. Vsi so vljudno vabljeni! ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253 (Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 3388475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@melanie-klein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 3476849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. ok- tobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris -347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 12. oktobra 2007 potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Prispevki V spomin na Angela Saccona, Vilija Chermaza in Borisa Laurice daruje Bandi Sergio 30,00 evrov za AŠD Breg. Ob 10. obletnici smrti strica Marija Kozine darujeta Drago in Milena Bolčič z družinama 50,00 evrov za obnovo bolnice Franja. V spomin na Zdenka Hrvatiča darujeta Rika in Magda Kuret 15,00 evrov za obnovo bolnice Franja. V spomin na Celeta Sancina daruje Ana 20,00 evrov za obnovo bolnice Franja. V spomin na Celeta Sancina darujeta Patrizia in Walter Kovačič 20,00 evrov za SPDT. Namesto cvetja na grob Sonjinega moža Ivana darujejo Šentjakobski cerkveni pevci 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivana Lesizzo darujeta Ni-ko in Tanja Golemac 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Ginota Verginella darujeta Majda in Peter 20,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na 4. obletnico smrti Vitto-ria Možine daruje Pepca Šuber 25,00 evrov za SKD Primorsko iz Mačkolj. V spomin na Sašo Bratoš por. Milič daruje Edi Gomizelj (Repen 32) 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Mirka Calzija daruje družina Gomizelj - Škabar (Repen 32) 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Sonjine mame gospe Jolande Vecchietti por. Komar darujeta Isabella in Alessandra 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Vilka Rebulo darujeta Lara, Nadja in Srečko 20,00 evrov za obnovo bolnice Franja. Ob poimenovanju Ljudskega doma v Škednju po Zori Perello in v njen spomin daruje Tatjana Šmuc Koren 100,00 evrov za obnovljeni Ljudski dom Zora Perello. V spomin na dragega nonota Zdenka Hrvatiča darujeta vnuka Fabio in Ileana 50,00 evrov za TPPZ Pinko To-mažič. Ob 4. obletnici smrti Vittoria Možine se ga z ljubeznijo spominja žena Ema in prispeva 50,00 evrov za spomenik v Mačkoljah ter 50,00 evrov za SKD Primorsko iz Mačkolj. V spomin na Julka in Ivana Puriča daruje Karla 50,00 evrov za Kulturno rekreativno društvo Dom Briščiki. V spomin na Mirka Kalca darujeta Ivan in Marija 50,00 evrov za obnovo bolnice franja. Ob obletnici smrti Guština Castellani-ja daruje žena Marija 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Bruna Pernarčiča darujeta Pepi Legiša in Romana 100,00 evrov za obnovitev bolnice Franja. V spomin na Ivana Lesizzo darujeta Lidija in Maks Kralj 30,00 evrov za Sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. 6.10.1999 6.10.2007 Darko Jercog Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Dolina, 6. oktobra 2007 14 Sobota, 6. oktobra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Pogled orl Milan Rakovac_ Komunizem je mrtev, že od padca berlinskega zidu. Pa je mrtev tudi socializem, danes, ko se je evropska postkomunistična levica, brez kakršnekoli ideje in programa, vključno s socialisti in socialdemokrati preoblekla v liberalistični kostum? Andre Malraux, veliki francuski polihis-tor, pilot u Španjolskoj republikanskoj avija-ciji, izvrstan književnik, jedan od posljednjih velikih socijalista (kakvi su bili još, recimo, Brandt i Palme...) prije tridesetak godina upo-zorava komuniste da se izliječe od »sindroma Kerenski«. Komunizam je figurativno sahranjen kad se Jeljcin (car Boris) popeo na tenk koji puca po parlamentu (kao dio lažnog državnog udara) da spasi reformista Gorbačova (Miša »Limunada«), kojega je isti čas primorao na ostavku. Granatama po Zimskom dvorcu ne-stala je sovjetska vlast, svrgnut carski sustav, ali su komunisti, Lenjinovi »boljševici«, ujed-no svrgnuli i socijaliste, »menjševike« Keren-skoga; granatama po Dumi nestao je formalni komunizam - kao što je nastao granatama po Zimskom dvorcu. Nešto više od osamdeset godina izmedu dvije topovske salve. Kratka po-vijest - kratkog trajanja poretka koji je imao uspostaviti pravdu i jednakost medu ljudima. »Proleteri svih zemalja uozbiljite se«, gla-sio je stalni podnaslov beogradskog humoris-tičkog tjednika »Jež» (za koji sam tada pisao, pod pseudonimom, kao oficir Ratne mornarice), tamo 70-ih godina prošlog stoljeca, tako je medu prvima u svijetu pokušao sarkastično ukazati na krizu »medunarodnog radnič-kog pokreta« - eufemistička parola za komu-nističke pokrete diljem svijeta, mahom pod sovjetskim uplivom. Istih godina, Milovan Bi-las reci ce da je komunizam »istrošena snaga«. To su godine kada se isti taj »real-socijalizam« ponio kukavički, ako ne i izdajnički, prema stu-dentskom pokretu 1968, ostavljajuci ih na milost i nemilost demokršcanima, liberalima i so-cijalistima; izdaja interesa istog tog »klasnog raz reda me du na rod ne rad nič kog pokre ta«, mnogo grublja i fatalnija nego »sindrom Keren ski«. Uzalud je Tito gradio »socijalizam s ljudskim li kom«, uza lud je Ber lin gu e r stva ra o »com pro mes so sto rico«. I »eu roko muni zam«, Xproleteri svih zemaljaY nikad se nisu uozbi-ljili, nikad nisu napravili politički pakt sa so-cijalistima, i krah SSSR-a i trabanata ujedno kao da je označio i početak kraja socijalizma. Zapatero kako-ta ko ma ne vri ra sa post-Blai r kompromisima i manipulacijama, u Francus-koj Segolene dokazuje liberalima da su soci-jalisti izvorni liberali, u Rusiji traje tragikomični Vasja Zjuganov sa svojim komunistima-le-njinistima, po ex-Jugi se smješkaju rječiti »lje-vičarski« manageri a la Pahor ili Milanovic, u Italiji upravo traje nešto kao konačna agonija ljevice... Naslov ovog zapisa posudujem iz »Gior- na«, Ruggero Guarini ovako sardonično sin-tetizira današnju ljevicu: »Le ragioni per cui il socialismo e insie-me morto e vivo rimandano infatti ad alcune circostanze che al legendario S GUARDO DAQUILA (naglasio M.R.) dei massimi espo-nenti della nostra gauche, propio a causa del-la lor o mac ros copi ca evi den za, pos sono solo sembrare assolutamente irrilevanti«. Luca Ricolfi (La Stampa) ipak ide dalje od šamaranja ljevice, jer ima razumijevanja za promjenu klasne strukture, koju ljevica još kao da ne razumije, ostajuci zaštitnik zapravo privilegiranih, ex-proletera, zaposlenih, sindikalista, državnih službenika, penzionera, ne shvacajuci da postoje milijuni novih obesprav-ljenih: »Ma c'e anche un altra cosa, forse, che sta cambiando a sinistra. Poco per volta, lentamente ma ineluttabilmente, ci si sta renden-do conto che i deboli non sono piu quelli di una volta, e che ormai ne i partiti di sinistra ne i sindacati difendono i veri deboli'...«. Sguardo d'aquila, co muoj, altroke polas-tri e pipistreli; se domišljan ja naših maještric kad se deklamira pionirski pozdrav »za domo-vinu s Titom - naprijed!« i kad se gre saditi pi ne na Lun go ma re kan taj uci »pi o ni ri ma le -ni mi smo vojska prava, svakog dana rastemo ko zelena trava«. Pero'; sguardo d'aquila ima čuda njih, i biš ku pi i ras del qu ar ti e re i ban -kari i car ski finan ci. Ukrat ko, or lov ski pogled regulira društvene odnose tamo od Caesara preko Dužda i Jakobinaca, do modernih auto-ritarnih hijerarha (Lenjin, Duce, Hitler), sve do ovih novodobnih krojača naših sudbina. Tako da oštroumni kolega Guarini, svojim lucidnim pogledom sove (mudre ptice?), kako da je poša jeno malo na bandu? Konkretno (po toj besidi je Gestapo po Berlinu Anni Trenta pozna i capiva zadnje komunište u ilegali!), caro Guarini, sguardo d'aquila ima danas čuda ljudi, vržmo - Berlusconi, Fini, Bos-si, Heider e dita bella, ma ne vidin da Prodi o Veltroni o Rutelli (ossia Pahor & Milanovic & la Segolene.) gledaju kako akuile???!!! Prija ce biti, pjutošto, da CIUCIA LITRI (kako su se rugali šočališton u vrime K.und K.) danas kon-fuzno i milo gledaju kako i polastri, e a volte i ga el sguardo d'un videl - altroche' aquile e altri predatori! Kolektivni psiho-mentalni problem evropske levice je prav ta mehki, korektni, liberalni, kooperativni in permisivni pogled v objektiv tv kamere. Ta pogled generira in definira tudi sam svetovni nazor, Weltanschauung ljevice«. Strinjam se z Ricolfijem: »Chi sono i ve ri de boli? Questa e ' la do man da a cui - a si -nis tra - non si riesce piu ' da re una ris pos ta condivisa«. Mladi, brezposelni, manjšine, ženske, »extracomunitari«..., skratka, množice siromakov izven sistema (dela, sindikatov, strank) so novi proletariat, ki se za krožnik mi-neštre lahko postavi - le še v vrsto pred javno kuhinjo. REPEN - Predstavitev v Kraški hiši Nočni cvet: knjižni poklon sina Boruta slikarju Lojzetu Spacalu Borut Spacal o svojem Nočnem cvetu kroma V galeriji Kraške hiše v Repnu so pred dnevi predstavili knjigo Boruta Spacala z naslovom Nočni cvet, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Publikacijo, ki jo je o svojem očetu umetniku Lojzetu Spacalu spisal njegov sin in ki je na voljo tudi v italijanskem prevodu, so tokrat prvič predstavili na Tržaškem. Prvi dve predstavitvi sta se namreč zvrstili v Štanjelu, kjer na gradu stoji Spaca-lova galerija, in v Škrbini, kjer si je umetnik uredil svojo kraško hišo. Predstavnica založbe Martina Kafol je dejala, da je založnik s knjigo zelo zadovoljen, saj ima več lepih lastnosti, hkrati pa je tudi zelo lepo napisana. Borut Spacal je sicer po poklicu zdravnik, to pa je njegovo prvo literarno delo. Knjiga je pravo zgodovinsko pričevanje, hkrati pa nov kamenček, ki nam pomaga odkrivati celostno podobo tržaškega umetnika. Umetnikov sin Borut pa je o delu dejal, da se je pisanja spominov na očeta lotil predvsem iz nekakšnega čuta dolžnosti, saj je ostal edini, ki lahko o očetu pove še marsikaj osebnega. O Lojzetu Spacalu so namreč v preteklosti veliko pisali umetnostni kritiki in zgodovinarji, nihče pa ga doslej ni obravnaval kot človeka. Sam Lojze Spacal je o sebi zelo malo govoril. Ker bi bila strogo biografsko spisana knjiga za bralce verjetno precej dolgočasna, se je avtor odločil, da vanjo vnese anekdote iz družinskega življenja. Avtorjevemu posegu je sledilo branje odlomkov iz knjige Nočni cvet, ki sta jih prisotnemu občinstvu podala pesnik Roberto Dedenaro in predsednica zadruge Naš Kras Martina Repinc. Dedenaro je v svojem krajšem uvodu poudaril, da je knjiga dejansko zgodovinsko pričevanje, ki bi ga morali brati dijaki višjih srednjih šol na Tržaškem. Martina Repinc pa je prisotne spomnila, da je bil prav Lojze Spacal tisti, ki je prvi razstavljal galeriji Kraške hiše, in sicer takoj po njeni otvoritvi na prelomu šestdesetih in sedemdesetih. O Spacalu in njegovem delu pa je obširno spregovoril likovni kritik prof. Giulio Montenero, ki je v svojem daljšem posegu najprej orisal osebnosti, na katere lahko bralec naleti v knjigi, in sicer umetnikovo ženo Milojko, prezgodaj preminulega sina Sava Spacala, kije spadal med najbolj prominentne tržaške psihoanalitike, drugega umetnikovega sina Boruta, ki je hkrati avtor knjige, in samega umetnika Lojzeta Spacala. V drugem delu svojega posega pa je Montenero prisotnim predstavil tudi nekaj avtorjevih del. Poudaril je predvsem dejstvo, da se Spaca-love grafike niso omejevale na stilizirano upodabljanje Krasa, saj je umetnik svoj navdih črpal tudi drugje, denimo ob Ohridskem jezeru v Makedoniji ali v Sečoveljskih solinah. Bogat večer se je v galeriji Kraške hiše v Repnu sklenil s predvajanjem pol ure trajajočega filma, ki ga je ustvaril Iztok Premrov, sicer urednik kulturnih oddaj na osrednji slovenski radioteleviziji. O Lojzetu Spacalu je Premrov dejal, da je znal vedno povezovati Kras in Ljubljano. Film o Lojzetu Spacalu se seveda umešča v širše zastavljen projekt, s katerim je kulturno uredništvo slovenske nacionalke oveko-večilo like pomembnejših slovenskih umetnikov. V filmu o Spacalu nastopajo njegovi potomci, med njimi vnuk Martin, pa tudi tisti umetniki in likovni kritiki, ki so ga dobro poznali, denimo Franko Vecchi-et in zgoraj omenjen likovni kritik Giulio Montenero. Film je retrospektiva o življenju in delu Lojzeta Spacala, ki ga je v različnih obdobjih njegovega ustvarjanja moč videti tudi na arhivskih posnetkih. Primož Sturman TRST - Šesti mednarodni klavirski festival Mladi interpreti in veliki mojstri Za začetek je občinstvo lahko prisluhnilo izvrstnemu švicarskemu komornemu orkestru Festival String Lucerne - Organizator niza je združenje Chamber Music Komorni orkester Festival String Lucerne V dvorani Victor De Sabata tržaškega gledališča Verdi se je v ponedeljek začel 6. mednarodni klavirski festival, ki ga organizira združenje Chamber Music. Podnaslov pobude »Mladi interpreti in veliki mojstri« je tudi letos utemeljen, kajti na nizu štirih koncertov se bodo predstavili trije mladi in nadebudni pianisti, serijo pa bo sklenil starejši mojster Arnaldo Cohen. Otvoritev festivala je bila zanimiva ne samo za ljubitelje klavirja, temveč tudi za širše občinstvo, ki je lahko prisluhnilo izvrstnemu švicarskemu komornemu orkestru Festival String Lucerne. Sestav zelo uspešno deluje že preko pol stoletja in se je v Trstu predstavil pod vodstvom nemškega dirigenta Achima Fiedlerja. Orkester je oblikoval večji del programa, pianist je nastopil le v osrednji točki; koncert se je začel z Mendelssoh-novo Simfonijo za godala v C-duru št.9, ki nosi podnaslov Švicarska: delo sodi v ducat tovrstnih skladb, ki jih je Felix Mendelssohn-Bartholdy spisal med dvanajstim in štirinajstim letom starosti. Simfonije so po vrsti sveže, toda tudi otroško naivne; ne moremo govoriti o globoki tematski zasnovi, kljub temu pa so za poslušalca prijetne. Izvedba je bila na odličnem nivoju in je ovrednotila predvsem lahkotnost in svežino dela; švicarski podnaslov se nanaša na pastoralno temo, ki se oglasi v Triu tretjega stavka kot preprost napev, ki so ga godala podala z veliko mehkobo.Lepo interpretacijo smo lahko cenili tudi v drugem stavku, skoraj baročno suho, zato pa jasno v kontra-punktu. Devetindvajsetletni italijanski pianist Roberto Plano je nato ob spremljavi švicarskega orkestra zaigral Mozartov Koncert v B-duru KV 595: dialog je bil vseskozi uravnovešen, v pravem duhu komornega muziciranja, godalom so se pridružile tudi dvojice pihalcev, ki so se ubrano spajali s celoto. Ljubka in preprosta tema Majske pesmi, ki se ponavlja v zaključnem rondoju, je lepo zaokrožila pianistov nastop, ki je požel veliko aplavzov. Dodatka, s katerima se je pianist zahvalil občinstvu, pa nista bila v pravem sozvočju s programom, tako Ginasterov Argentinski ples kot Piaz-zollova melodija. Mo zart se je vrnil v dru gem de lu kon cer ta s Simfonijo v A-duru KV 201: izvedba je bila povsem prepričljiva, lahkotna, briljantna in dinamično zelo razgibana, orkester je odlično odgovarjal Fiedlerjevi taktirki ter na najlepši način sklenil prvi dogodek klavirskega festivala. Katja Kralj / KULTURA Sobota, 6. oktobra 2007 15 BENETKE - Začel se je glasbeni bienale Michael Nyman, avtor filmske glasbe med »velikimi« skladatelji Prvi monografski koncert je bil posvečen »arhitektu« zvoka Iannisu Xenakisu Michael Nyman v Benetkah Dva monografska koncerta sta odprla v četrtek program letošnjega glasbenega bienala v Benetkah. Prvi je bil posvečen »arhitektu« zvoka Iannisu Xenakisu, vsa pozornost publike in medijev pa je bila usmerjena v večerni dogodek z glasbo angleškega skladatelja Michaela Nymana, znanega avtorja filmskih glasbenih kulis (poleg mnogih filmov Greenawaya, tudi Campionin »The piano«), a tudi oper, komorne in simfonične koncertne glasbe. Uspešni avtorji filmske glasbe pogosto doživljajo frustracijo zaradi bolj skromnih sposobnosti na področju koncertnega ali celo opernega ustvarjanja. Meja med svetovoma lahko predstavlja oviro, ki jo samo nekateri sproščeno premostijo. Po mnenju umetniškega vodje 51. mednarodnega festivala sodobne glasbe Giorgia Battistellija je Nyman med redkimi, ki se lahko ponašajo z izrazito umetniško identiteto in s stilno koherenco na obeh področjih. Zato ga je tudi povabil v krog vrhunskih ustvarjalcev »resne« glasbe, v znamenju letošnjega festivalskega gesla »Onkraj linije«(Oltre la line a). Dogodek je privabil veliko publike in predvsem mladih, ki so napolnili gledališče v Arsenalu. Tri skladbe zelo različne narave, ki so nastale v različnih okoliščinah, so tvorile koncertni portret umetnika: orkestrska inačica glasbene kulise filma »The Libertine« iz leta 2004, v katerem je nastopal Johnny Depp, koncert za violino in simfonični orkester št.2 in cikel za glas in orkester »Pohotni soneti« (I sonetti lussuriosi) po renesančnih tekstih Pietra Aretina, kije nastal po naročilu beneškega festivala. Nymanov festivalski debi je počastilo sodelovanje prestižnega orkestra Akademije svete Cecilije, ki ga je v prvem delu koncerta vodil Carlo Rizzari, asistent stalnega dirigenta Antonia Pappana. S suito po filmu »The Libertine« je orkester najprej zavil publiko v žametni objem rahlih zvočnih odtenkov, nato se je prepustil pristnim ljudskim tonom anglosaške tradicije. Skladateljev minima-lizem sloni na ponavljanju vodilnega motiva v različnih instrumentalnih in dinamičnih kombinacijah, kar je v glavnem veljalo tudi za večdelni vio- linski koncert, ki je izvirno nastal za modnega di-zajnerja Yamamoto kot skladba za violino solo, nato je doživel priredbo za godalni kvartet. Slog je v določenih trenutkih skoraj popevkarski, oblikovanje zapletenih ritmičnih vzorcev pa je ena od glavnih značilnosti skladbe igrivega značaja. Solist je del celote, v skoraj enakovredni povezavi s člani orkestra. Občuteno in zagnano, čeprav z nekaterimi negotovostmi, je odgovornost solističnega parta nosil Francesco D'Orazio, dolgoletni sodelavec Luciana Beria. Druga vezna tema letošnjega bienala je erotika, ki jo je na izzivalno-humoristični način tolmačila uporaba Aretinovih vsebinsko »enosmernih« sonetov, ki neposredno obravnavajo seksualne odnose z mastnim izražanjem. Skrajni toni teksta bi se najbolj naravno spojili z ironično glasbo, kjer bi se prelili v ironični, karikaturni učinek, Nyman pa ni ubral te poti in je dal glasu in besedam solistke kontrastno svetlo, sentimentalno, vča sih sko raj ep sko pod la go, njej pa je za u -pal dolge in spolzke, pa še ritmično zahtevne fraze. Iz vseh vidik nelahko nalogo je prevzela avstralska sopranistka Marie Angel, kije pela z mikrofonom in se je odločila za karikirano, izumetničeno petje v legatissimu, ki se je zaradi nerazumljive izgovorjave teksta (kar je razvrednotilo smi sel upo ra be teh so ne tov, če prav je pu bli ka lahko brala verze na koncertnih listih) nerazločno vilo po tekstovnih in glasbenih strminah. Širok raz pon je omo go čil pev ki, da je lah ko brez te žav upo ra bi la dva raz lič na vo kal na re gi stra za pričaranje dialoga med moškim in žensko. Orkester je medtem z lepo barvo ponujal več fas-ci nant nih su ges tij pod vod stvom sa me ga av tor -ja. Ob koncu odobravanje publike ni bilo soglasno; med ploskanjem so izstopali tudi nekateri žviž gi, saj kon cert ni po pol no ma iz pol nil pri ča -kovanj in to poleg nekaterih izvajalskih spodrsljajev predvsem zaradi neposrečene glasbene interpretacije teksta, a je obenem ponudil povsem pri po roč ljiv, šir ši po gled na so dob no glas be no stvarnost, v katero spadajo tudi avtorji »onkraj linije«. (ROP) Do 17. oktobra 2007 M* */ RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 1 6 sob°ta' 6- °ktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTANDREŽ - Danes se začenja četrta izvedba mednarodnega kiparskega srečanja Skultura Jeremitišče zopet stičišče kultur in umetnosti Do 13. oktobra bo pred rumitarskimi domačijami ustvarjalo deset kiparjev iz Avstrije, Slovenije, Italije in Srbije Z včerajšnje predstavitve kiparskega srečanja Skultura na goriškem županstvu bumbaca V Ajdovščini logistični center V treh letih naj bi na južnem delu ajdovskega letališča zrasel logistični center, ki bo združeval gasilsko-reševalni center, policijsko postajo in regijsko skladišče civilne zaščite. Okoli štiri milijone evrov vreden projekt nameravajo v Ajdovščini uresničevati postopoma. Kot predvideva včeraj podpisana 330.000 evrov vredna pogodba med ajdovsko občino in podjetjem B Avtocenter, bodo do konca aprila leta 2008 uredili potrebno komunalno infrastrukturo. Pogodbo za izgradnjo infrastrukture logističnega centra, ki predvideva ureditev dostopne ceste do križišča z regionalno cesto proti Novi Gorici in ajdovsko obvoznico, ter vodovodnega, kanalizacijskega in električnega omrežja, sta v Ajdovščini podpisala župan Marjan Poljšak in direktorica podjetja B Avtocenter Tea Bajc. Center bo vključeval tudi logistično središče slovenske vojske za letalsko enoto in heliodromsko bazo. Panariello tajnikstranke SDI Giacomo Panariello je bil v soboto izvoljen za novega pokrajinskega tajnika Demokratičnih socialistov SDI. Pana-riellovo ime je predlagal njegov predhodnik, pokrajinski odbornik Marino Visintin, ki je odstopil zaradi delovnih obveznosti. Jeremitišče, zgodovinsko jedro Štandreža, se bo spet spremenilo v stičišče kultur in kraj umetniškega ustvarjanja. Od danes do sobote, 13. oktobra, bo namreč na travniku pred rumitarskimi domačijami potekala kiparska kolonija Skultura, ki bo letos dosegla četrto izvedbo. Štandreško kulturno društvo Skultura 2001, ki prireja uspešno po bu do vsa ki dve le ti, je tu di to krat povabilo v gostoljubni predmestni zaselek kiparje iz različnih držav, in sicer iz Avstrije, Slovenije, Italije in Srbije. Skupino sestavlja deset umetnikov in umetnic, ki bodo tokrat ob lesenih hlodih prvič obdelovali tudi kamen. Med letošnjimi protagonisti Skul-ture bo pet umetnikov, ki so se kiparskega srečanja že udeležili v prejšnjih izvedbah, pet pa bo novih. »Pobuda je iz leta v leto privlačnejša in ustvarja veliko zanimanja. Svoji ustvarjalnosti bodo letos na Jeremitišču dali duška Norma Antonini, Marco Bernot, Maria Teresa Cetani, Peter Gotthardt, Walter Hess, Vincenc Kovačec, Danijela Mršulja, Ermanno Plozzer, Zmago Posega in Zoran Poznič,« je na včerajšnji predstavitvi letošnje kiparske kolonije na goriški občini povedal Dimitri Braini, ki je z Mariom Muccijem koordinator Skulture. »Vsak umetnik bo izdelal en kip. Trije bodo obdelovali na-brežinski in repenski kamen. Ostalim bodo na razpolago hlodi iz akacijeve- ga in lipovega lesa, ki smo jih pridobili iz dreves, ki jih je občina odstranila s pločnikov na ulicah Fatebenefratelli in Zara. Hlod smo pridobili tudi iz sekvoje, ki je nekoč kraljevala v parku občinske palače,« sta povedala predsednik društva Skultura Marjan Brescia in Mucci. »Kot vsako leto nam bodo umetniki podarili izdelane kipe, s katerimi bomo okrasili razne predele Štandreža. V veliko spodbudo nam je tudi dejstvo, da se je marsikateri krajevni umetnik, ki se je udeležil Skulture v prejšnjih izvedbah, nato uveljavil na širši ravni,« je poudaril Brescia. »Občina rade volje podpira tovrstne pobude. Manifestacija se nam zdi pomembna, saj odkriva obrtniško in umetniško tradicijo našega teritorija,« je po ve da la od bor ni ca ob či ne Go ri ca Silvana Romano in pohvalila neutrudno delo štandreškega okrožnega sveta. Umetniki bodo na delu vsak dan med 10. uro in 12.30 ter popoldne med 14. in 17. uro. Zaključna prireditev bo v soboto, 13. oktobra, ob 19.30 na trgu sv. Andreja v Štandrežu. Prisotni bodo predstavniki ustanov, ki so finančno omogočile organizacijo enotedenskega srečanja, in sicer deželni odbornik Roberto Antonaz, odborniki za kulturo goriške občine in pokrajine, predstavniki Fundacije Goriške hranilnice in predstavniki družbe Elettrogo-rizia. (Ale) Ostaline vojaškega mostu iz 1. svetovne vojne ob izlivu Pevmice v Sočo w.princi SOVODNJE - Zasedala sekcija SSk Samostojnosti se ne odpovedujejo V prejšnjih dneh se je sestala sovodenjska sekcija Slovenske skupnosti. Sekcijski tajnik Peter Černic je uvedel razpravo o pripravi na primarne volitve za Demokratsko stranko, nato pa je Julijan Caudek orisal stališče Slovenske skup nos ti. »Slo ven ska skup nost bo ohranila svojo samostojnost, pri tem pa bo is ka la z De mo krat sko stranko tiste naveze, kot jih je imela z Marjetico. Predvsem je to pomembno v luči prihodnjih deželnih vo li tev, kjer na me ra va Slo ven ska skup nost nas to pi ti sa ma z last nim sim bo lom, kot ji to omo go ča nov de žel ni vo lil ni za kon,« je po ve dal Caudek in pojasnil, da Slovenska skupnost na deželni ravni podpira kan di da tu ro Gi an fran ca Mo ret to -na, ki je stranki obljubil, da si bo v primeru izvolitve za deželnega tajnika Demokratske stranke, prizadeval za sklenitev dogovora v luči deželnih volitev. Na državni ravni se je Slovenska skupnost odločila za podporo Walterju Veltroniju. Po živahni razpravi, v kateri je prišlo do potrditve po nujnosti, da se Slovenski skupnosti vrne v deželni svet s svojim imenom in simbolom, je sekcija sklenila, da bo člane spodbudila k udeležbi na primarnih volitvah za Demokratsko stran ko, obe nem pa jih po zva la naj glasujejo za listo »Slovenci za Mo-rettona«. V nadaljevanju zasedanja so člani sekcije obravnavali še vprašanje začetka del za gradnjo drugega sklopa obrtniške cone pri Malniš-ču. Razprava se je dotaknila še name re, da bi se z vsto pom Slo ve ni -je v schen gen ski pro stor ob no vi la cesta med Gabrjami in Mirnom. Sekcija Slovenske skupnosti se s pobudo strinja, obenem pa pojasnjuje, da je bilo to njen predlog, ki je bil iznešen pred leti v občinskem sve tu. PEVMA - Na zasedanju okrožnega sveta o Soči Nočejo novega jezu Svetniki pozvali župana Romolija, naj prepreči gradnjo nepotrebne rečne pregrade Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje je z ogorčenjem vzel na znanje novico o nameri izgradnje novega jezu na Soči, ki naj bi uravnaval tok reke in zagotavljal rezervo vode za potrebe namakanja. Ogorčenje je tem večje, ker se taki posegi načrtujejo mimo krajevnih organov in mimo prebivalcev, ki jih to vrste gradnje pobliže zadevajo. Svetniki so v ta namen naslovili na goriškega župana Ettoreja Romolija zahtevo, naj občinski svet prepriča načrtovalce jezu o nesmiselnosti takega posega, ki bi po mnenju svetnikov ne izboljšal namakalnih sistemov, nepopravljivo pa bi uničil goriški del soške struge. Naravne lepote tega edinstvenega okolja bi bile okrnjene, načeta pa bi bila tudi geološka sestava tal, ki je že sedaj pod Štmavrom zelo nestabilna in podvržena številnim usadom. Enega so sanirali prav te dni in s tem po dolgih mesecih odprli cesto do vasi. Jez nad izlivom Pevmice v Sočo bi vplival prav na nestabilnost strmih pobočij, nastalo jezero pa bi uničilo tudi kajakaški poligon v Solkanu. Če pa bi pregrado zgradili niže od izliva rečice, bi narasla voda zalila celotno njeno dolino in bi ogrozila kar nekaj stanovanjskih hiš. Prvega dela seje se je udeležila tudi občinska odbornica za družbene zadeve Silvana Romano, s katero so se pogovorili o težavah starejših občanov. Gre za pereče vprašanje, saj se Gorica kar hitro »stara«, struktur, ki bi bile kos temu stanju, pa še zdaleč ni dovolj. Izmenjava mnenj je segla tudi na šolsko in predšolsko področje, ki tudi bi potrebovalo nekatere posege, zlasti pri vzdrževanju in izboljšavi nekaterih šolskih poslopij. V drugem delu seje so se svetniki seznanili s programom pobud, ki se bodo v naslednjih mesecih odvijale na desnem bregu Soče. V četrtek, 11. oktobra, bodo v Štmav-ru uradno odprli cesto, ob kateri so sanirali velik zemeljski usad. V nedeljo, 21. oktobra, bo na vrsti že 18. pohod na Sabotin s štar-tom na mostu nd sabotinsko cesto ob 9. uri. Ob 10.30 bo med ruševinami cerkvice sv. Valentina maša, po sestopu pa bo na sedežu društva Sabotin v Štmavru sledila družabnost. Po dolgoletnem običaju bo 1. novembra potekala krajša slovesnost ob spomeniku NOB v Pevmi s polaganjem vencem, govori in krajšim kulturnim programom, v božičnem času pa naj bi se zvrstili trije koncerti (v cerkvah v Pevmi in Štmavru ter v kleti enega izmed vinogradnikov na Oslavju). Svetniki so vzeli v pretres tudi nekatere tekoče zadeve in so z veseljem sprejeli vest, da občina končno razpolaga z vso dokumentacijo, ki je potrebna za dokončanje športno-rekreacijskega centra v Pevmi. Zaključna dela naj bi zato stekla v najkrajšem času. (vip) NOVA GORICA - Zaskrbljenost ribičev »Z zajezitvijo bi izgubili zadnje naravno drstišče« Tudi ribiči iz Ribiške družine Soča iz Nove Gorice so zaskrbljeni nad vestmi, ki napovedujejo novi jez pri Pevmi in akumulacijsko jezero. »Tako bi izgubili zadnje naravno drstišče soške postrvi in lipana na spodnjem koncu Soče,« je povedal predsednik omenjene ribiške družine Emil Bašin, ki je prepričan, da bi v primeru izgradnje jezu nastala škoda ne le iz vidika izgleda struge, temveč tudi iz ekološkega stališča. »Soška postrv se drsti na prodiš-ču, ki mora biti čisto, brez usedlin ali mulja, voda pa mora žuboreti - jez bo pretok vode uničil, na dnu se bodo pojavile usedline, počasen pretok pa pomeni tudi segrevanje vode. Ta proces bo okrnil sedanji habitat,« razlaga Bašin. Toda v primeru zajezitve pri Pevmi ne bi bilo ogroženo le drstišče, temveč tudi kapelj, riba, s katero se soška postrv hrani, ta pa se največkrat nahaja ravno med kamni v čisti vodi. Če naravna reprodukcija soške postrvi ne bo več možna, novogoriškim ribičem preostane le še vlaganje postrvi v reko, vendar to predstavlja precejšen finančni zalogaj. Sedaj ribiška družina Soča Nova Gorica na leto vzgoji 20 do 25.000 mladic, po dveh letih lih le okrog 2.500 zrase do dolžine 30 centimetrov, kije primerna za vlaganje v matično reko. Osip je predvsem posledica naravne selekcije. »Mladica soške postrvi je draga. Za primerjavo naj povem, da šarenka v letu in pol zrase na 24 centimetrov, soška postrv pav istem času le na 12,« pojasnjuje Bašin in obenem izraža bojazen, da bo posledica vsega naštetega tudi manjše zanimanje ribičev za ribolov na tem območju. Bašin poudarja tudi zgledno sodelovanje z goriškim ribiškim okolišem in z njegovim predsednikom Walterjem Prin-cijem: »Nočemo, da bi dolgoletni trud obeh strani zamrl. Zavedati se moramo, da so vode dediščina, ki jo moramo ohranjati tudi za bodoče rodove!« Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 6. oktobra 2007 17 DOBERDOB - Predstavili vsebino sporazuma med vlado in sindikati 10.000 upokojencev prejema manj kot 650 evrov pokojnine Novati (SPI-CGIL): »Po petnajstih letih končno lahko pričakujemo povišek « 10.000 upokojencev iz goriške pokrajine prejema manj kot 650 evrov pokojnine. Podatek je posredoval pokrajinski tajnik sindikata upokojencev SPI-CGIL Pino Novati, ki je v četrtek v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu skupaj s tajnikom domače sekcije Olintom Zanierjem in predstavnikom sindikata UIL-Pensionati Brunom Flori-tom spregovoril o vsebini sporazuma o pokojninah, podpisanega 23. julija s strani zveznih sindikatov in državne vlade. »Prvič po petnajstih letih bi na podlagi sporazuma upokojenci, ki prejemajo manj kot 650 evrov na mesec, doživeli povišanje pokojnin,« je povedal Novati in pojasnil, da bi povišek v deželi FJK zadeval skupno 80.000 upokojencev, od katerih jih 10.000 živi v goriški pokrajini. Novati je razložil, da bo povišanje pokojnin odvisno od dolžine delovne dobe in od tipa zaposlitve, sicer pa naj bi upokojenci prejemali od 300 do 500 evrov več. Po Novatovih besedah vsebuje sporazum še eno pomembno določilo, in sicer da bodo v prihodnosti vse pokojnine višali sorazmerno z inflacijo, povišanje pa bo krilo 100-odstotni porast inflacije, ne pa 90-odstotni, kot se je dogajalo doslej. Dogovor o welfareju ne zadeva le upokojence, pač pa uvaja novosti tudi v trg dela in zaposlovanje mladih. O sporazumu se bodo delavci, upokojenci in brezposelni izrekli z referendumom, ki se je že začel, zaključil pa se bo 10. oktobra. »Ob zaključku doberdobskega zasedanja je svoj glas oddalo 50 ljudi, na dosedanjih 15 tovrstnih srečanjih, ki so potekali v raznih krajih pokrajine, pa smo zbrali že 1.400 glasov,« je pojasnil Novati in povedal, da bodo v prihodnjih dneh priredili podobna zasedanja v Tržiču, Ro-mansu, Vilešu in še v nekaterih krajih. Sporazum med vlado in sindikalnimi organizacijami bo postal zakon, potem ko ga bo odobril parlament, zato pa sindikati pozivajo k čim večji udeležbi na referendumu. Sindikalne organizacije predvidevajo, da bo sporazum podprlo 4 do 5 milijonov ljudi, kar bo nedvomno predstavljalo pomemben pritisk na parlament. Sporazumu nasprotuje Kritična levica, po mnenju katere dogovor med drugim podaljšuje delovno dobo, najnižje pokojnine pa naj bi se povišale le za 28 evrov. Ob tem Kritična levica opozarja, da so sindikati podpisali dogovor brez posvetovanja z delavci, zato pa poziva vse, ki se bodo udeležili referenduma, naj prekrižajo »ne« in s tem izrazijo svoje nasprotovanje sporazumu. (dr) Novatiju so v Doberdobu prisluhnili številni domačini bumbaca MIREN-KOSTANJEVICA - Čezmejni projekt v zaključni fazi Poti kmalu nared Stolp na Cerju naj bi predali namenu leta 2009 - Te dni praznujejo občinski praznik V občini Miren-Kostanjevica te dni obeležujejo občinski praznik. Prireditve so se začele v četrtek, s slavnostno sejo občinskega sveta in otvoritvjo prenovljene regionalne ceste skozi Bilje. Vse do jutrišnjega dne, ko bo ob Kulturnem domu v Mirnu osrednja prireditev, se bo zvrstilo še nekaj kulturnih in športnih dogodkov. V letošnjem letu bodo v občini praznovali še enkrat, in sicer ob koncu leta, ko bo v skladu s Schengenskim sporazumom po 60 letih odpravljena državna meja in bo omogočen prost pretok ljudi in blaga. Po besedah župana Zlatka Martina Marušiča bo to lepo božično-no-voletno darilo. Največja investicija na območju občine je bila v minulem letu prenova regionalne ceste skozi Bilje, ki je bistveno izboljšala prometne razmere in podobo kraja. Asfaltirali in uredili so tudi več drugih cest in krajevnih poti ter obnovili nekaj stavb. Gradi se nova obrtna cona Primorje. Hitro se širi tu- foto n.n. di obrtna cona v Opatjem selu. Med pomembnejšimi občinskimi projekti velja omeniti tudi zaključno fazo Interreg IIIA projekta Zgodovinske poti med Krasom in Sočo, pri katerem mirensko-kostanjeviška občina sodeluje s Tržiškim kulturnim konzorcijem, saj se ureja čezmejna povezava nekoč obstoječih poti. Po besedah tajnika občine Aleša Vodičarja bo projekt na slovenski strani zaključen do konca leta. O čezmejnem sodelovanju je povedal še, da je na občinski, predvsem pa na društveni ravni, zelo dobro razvito. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad obiskom izletnikov z druge strani meje, ki radi zavijejo na lepo urejene Poti miru na Krasu. Te so v jesenskem času še posebej privlačne. V zvezi z dokončnim padcem meje je župan Zlatko Martin Marušič povedal tudi, da bo treba po vstopu v Schengensko območju izboljšati prometne povezave preko mejnih prehodov, kjer na slovenski strani že dalj časa nihče ne izvaja nadzora. Župan, ki občino vodi že četrti mandat, si želi tudi, da bi se čimprej našlo način za dokončanje spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potrpežljivo čaka na boljše čase. Občina se bo ponovno prijavila na razpis za regionalne razvoje vzpodbude, in če ne bo prišlo do novih zapletov, naj bi stolp, v katerem bo urejen tudi muzej, ob pomoči državnih in donatorskih sredstev predali namenu v letu 2009. (nn) Predlog SGP Gorica zavrnjen Komisija občine Nova Gorica je v četrtek zavrnila predlog gradbenega podjetja SGP Gorica, po katerem naj bi občina odkupila ali zamenjala za stavbna zemljišča pločnike, ceste in ostalo infrastrukturo na zemljiščih, ki so v lasti SGP Gorica. Komisija je odločila, da se bo o predlogu izrekel novogoriški mestni svet. Oljni madež na ulici Včeraj zjutraj je bil zaradi oljnega madeža na cestišču v ulici XXIV Mag-gio v Gorici več ur oviran promet. Po telefonskem klicu mimoidočih so na kraju posredovali mestni redarji in občinski uslužbenci, ki so posipali več metrov dolg madež s posebnim peskom. Madež se je segal od kavarne Nino do parkirnih mest na križišču med ulicama XXIV Maggio in Duca D'Aosta. Tekoča snov se je po besedah mestnih redarjev verjetno izlila iz tovornjaka ali iz drugega vozila. Priprave na primarne volitve V torek, 9. oktobra, bo v občinski galeriji na trgu Cavour v Tržiču potekalo srečanje za promocijo primarnih volitev, preko katerih bosta 14. oktobra izvoljena državni in deželni tajnik Demokratske stranke. Srečanje, ki ga prireja pokrajinski odbor za ustanavljanje DS, se bo začelo ob 18.30, udeležili pa se ga bodo tudi kandidati za mesto deželnega tajnika DS. Pokrajinska skupščina SIK Danes ob 15.30 bo na sedežu SIK v Tržiču potekala pokrajinska skupščina stranke. Na dnevnem redu je razprava o manifestaciji, ki bo v Rimu 20. oktobra, in o finančnem zakonu. Colauttijeve fotografije Danes ob 18. uri bodo v večnamenskem centru v Ločniku odprli fotografsko razstavo Tullia Colauttija z naslovom »Femme«. Prireja jo Fotoklub Lucinico v sodelovanju s krajevnim svetom in Zadružno banko iz Ločnika, Fare in Koprivnega. Na ogled bodo črno-bele fotografije, ki bodo razstavljene do 14. oktobra. Župnijski praznik v Podgori Jutri bo v Podgori potekal praznik Roženvenske Matere božje. Ob 11. uri se bo v cerkvi sv. Justa začela sveta maša v slovenščini, ob 16.30 pa bosta na vrsti nagovor in procesija. Vodil jo bo novomašnik Marko Rijavec. Po blagoslovu bo na trgu pred cerkvijo potekala družabnost, ki jo bo popestrila godba na pihala iz Na-brežine. Pri organizaciji sodelujeta krajevna skupnost Podgora in domače prosvetno društvo. FARA - 31 -letni delavec padel z višine štirih metrov Zdravi se na Katinari Dobil je močan udarec v glavo, vendar naj ne bi bil v življenjski nevarnosti 31-letni delavec M.G. iz kraja Fossalta di Portogruaro se je včeraj popoldne hudo poškodoval med delom na gradbišču stanovanjske hiše v Fari. Moš ki je de lal na grad be nem odru, ki je bil postavljen ob strehi, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel s približno štirih metrov višine. Delavec je obležal v nezavesti, njegovi sodelavci pa so nato nemudoma klicali službo 118. Na kraj je prihitelo osebje goriške bolnišnice, kije takoj nudilo prvo pomoč poškodovancu. Ker je zadobil močan udarec v glavo, doživel pretres možganov in utrpel notranje poškodbe, so ga s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Iz bolnišnice so sporočili, da naj ne bi bil v življenjski nevarnos ti, si cer pa bo mo ral osta ti na zdravljenju kar nekaj časa. Na kraju nesreče, stari kmečki hiši, ki jo obnavljajo, so posredovali tudi gasilci iz Gradišča, ki vodijo preiskavo o vzrokih delavčevega padca. Delavcu je nudilo prvo pomoč osebje službe 118 bumbaca GORICA - Danes slovesnost ob obnovljeni freski sv. Barbare Mesto bo ponovno odkrilo del svoje preteklosti Gorica odkriva delček svoje zgodovine, ki sta ga čas in zanemarjenost izbrisala. Na drevoredu DAnnunzio, ki se s trga Ca-vou- r dviga v grajsko naselje, bodo danes ob 17. uri odkrili fresko zavetnice gasilcev, rudarjev, gradbenikov in topničarjev sv. Barbare, ki krasi stavbo s hišno številko 10. Freska Antonia Parodija iz leta 1794 je bila zadnjič restav-rirana leta 1937, nato pa so jo rastline in vlaga uničile. Po dolgoletnih pozivih Giovanni-ja in Maria Battija, nato pa še Luciana Chit-tara in arhitekta Diega Kuzmina, ki je leta 2004 opozoril na propadanje umetniškega bisera, se je letos končno začela obnova freske in baročnega okvira. Poseg, ki so ga poverili podjetju Arterestauro in ki mu je sledila Alessandra Martina iz Pokrajinskih muzejev, so omogočili Lions Club, Fundacija Goriške hranilnice in posamezniki. Na svečanosti bodo spregovorili župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag, predstavniki Lions clu-ba in fundacije, predstavniki gasilcev in Kuz-min. Predstavljena bo tudi publikacija, ki odkriva zgodovino freske in grajskega naselja, odkritju pa bo sledilo presenečenje. (Ale) Z obnovitvenega posega foto l chittaro 18 Sobota, 6. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Drevi v župnijski dvorani Boeing Boeing začenja sezono Dramski odsek društva se predstavlja s komedijo V štandreški župnijski dvorani bo drevi ob 20.30 dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s premier-no uprizoritvijo komedije Boeing Boeing vstopil v novo abonmajsko sezono ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jo prosvetno društvo prireja že sedmo leto zapored. Ravno v prejšnjih dneh je bil trud domačih gledališčnikov poplačan z udeležbo na 46. Linhartovem festivalu amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Potekal je v Postojni, Štandrežci pa so se z igro Balkanski špijon uvrstili med šesterico finalistov, kar je v konkurenci s stopetdesetimi skupinami zavidljiv rezultat. O štandreški dramski tradiciji in njenemu obsegu smo se pogovarili s predsednikom društva Markom Braj-nikom. »Pobudnik gledališke dejavnosti je bil nedvomno pokojni duhovnik Jožef Žorž, ki je v šestdesetih letih med svojim župnikovanjem v Štandrežu zbral okoli sebe lepo število vaščanov, ki so se za to dejavnost zanimali. Obenem si je prizadeval za izgradnjo prostorov, ki bi služili za kulturno delovanje v vasi. Leta 1965 smo dobili dvorano z odrom, kar je dramski dejavnosti dala novega zagona,« je povedal Brajnik in dodal: »Letos smo pripravili tri veseloigre od teh dve celovečerni, Balkanski špijon in Boeing Boeing, slednjo bomo v soboto (op.-ur. danes) občinstvu premierno zaigrali. Velik uspeh je na naših gostovanjih požela tudi krajša enodejanka foto vas Gremo v teater. Številne stike navezujemo z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami v Slovenji in zamejstvu. O tem pričajo gostovanja letošnje abonmajske sezone. Vsaki dve leti prirejamo revijo veseloiger Gledališče pod zvezdami. Pobuda ima manjšinski predznak, saj se je udeležujejo rojaki s Koroške, iz Madžarske, Benečije, predstavniki italijanske manjšine v Istri in tudi dramske skupine iz Furlanije.« Predsednika smo še povprašali, kdo in kaj se skriva v zakulisju pestre društvene dejavnosti: »Timsko delo, veliko požrtvovalnosti, resnosti in polna mera navdušenja, ki karakteri-zira vse naše člane od igralcev mimo kostumografov do tonskih mojstrov in scenaristov. Ob strani so nam s svojo strokovno pomočjo seveda tudi priznani gledališki igralci kot so Janez Starina, Jože Hrovat in Gorazd Jako-mini«. Igro Boeing Boeing bodo ponovili jutri ob 17. uri. (VaS) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 00481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.10 »Surf's up - I re delle onde«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cemento armato«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Rush Hour 3 - Missione Parigi«. Rumena dvorana: 17.45 »28 settimane dopo«; 20.00 - 22.15 »Il buio nell'ani-ma«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10 - 22.15 »La ragazza del lago«. Dvorana 3: 17.30 »I Simpson - Il film«; 20.00 - 22.00 »Cemento armato«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Rush Hour - Missione Parigi«. NOVA GORICA: 19.00 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00 »Zlom«. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA Cankarjeva ulica 8, Nova Gorica (tel. 003865-3351050) organizira pouk električne kitare, ki ga bo izvajal eden najboljših električnih kitaristov v Sloveniji, Robert Pikl; informacije in prijave na tajništvu Glasbene šole Nova Gorica do 15. oktobra. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da bo seja s starši, ki želijo vpisati otroke v glasbeno šolo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 18. uri v glasbeni sobi v Doberdobu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, na tel. 0481882071 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). POHOD NA VETERNIH bo v organizaciji turističnega društva Kal nad Ka- nalom danes, 6. oktobra, med 8. in 16. uro; informacije na tel. 0038653095034 (Metod Pirih). Čestitke Dragi LOJZE!Za tvoj 60. rojstni dan, najlepše naj ti bo darilo naše prisrčno in iskreno voščilo: veliko zdravja, veselja in prijetnih dni uživaj v družbi in v krogu domačih ljudi! KD Briški grič. Danes v Ščednem se bomo veselili, saj LOJZETU 60 let bomo nazdravili. Še obilo zdravja, bistro oko in mirno roko, mu želimo »trgači« inpri-jatelji Zelene bratovščine. Ü3 Obvestila ZBOROVODSKA ŠOLA 2007-08 - vokalna tehnika za zborovodje in kore-petitorje (II. stopnja) se bo začela danes, 6. oktobra, ob 9. uri v točki ZKD Nova Gorica, Gradnikove brigade 25 pod mentorstvom Franke Žgavec; informacije na tel. 003865-3351850 ali 0038651-673350. KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Ga-brje na 9. jesenski pohod Spoznavajmo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovo-denj in Štandreža. Po kosilu, ki je predvideno za 13. uro, bo kulturni program z nastopom kitarista Bojana Kureta. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). »CIRCOLO FOTOGRAFICO ISONTI- NO« obvešča, da se bo pričel v torek, 9. oktobra, ob 20.30 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti v Gorici začet-niški tečaj fotografije. Tečaj se bo nadaljeval v petek, 12. oktobra, v sredo, 17. oktobra, v torek, 23. oktobra, v petek, 26. oktobra, in v torek, 30. oktobra, med 20.30 in 22.30. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bra-tuž od 10. oktobra, ob sredah od 20. do21. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tečaj bo vodila Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481531445 od ponedeljka do petka od 9. do 12.30. MLADINSKI ODSEK KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira plesni tečaj. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, foxtrotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 3282580940. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdobskega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SPDG vabi v nedeljo, 14. oktobra, na tradicionalno družabnost ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 11. oktobra, v prostorih pri občinski palači v Mošu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v di-skografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mai-lu trst@zskd.org. ŠD OLYMPIA vabi na tečaj splošne telesne vzgoje za tretjo mladost vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; informacije in vpisovanje med urami vdabe ali na tel. 0481-82087 v jutranjih urah. Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: danes, 6. oktobra, ob 20. uri premierna komedija domačih gleda-liščnikov Boeing Boeing, v ponovitvi v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri; sledile bodo predstave Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. NA GRADU DOBROVO bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri predstavitev knjige Danile Zuljan Kumar z naslovom Narečni diskurz: diskurzivna analiza briških pogovorov, ki je izšla pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SA-ZU. GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in preprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). V FEIGLOVI KNJIŽNICI v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 18. uri prva letošnja pravljična urica. Slovenske narodne pravljice iz živalskega sveta bo pripovedovala Rudica Požar. Urice so namenjene otrokom od 3. do 7. leta starosti. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v torek, 9. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Annibel Cunoldi At-tems. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev publikacij in predavanje Metke Gom-bač, Slavice Plahuta in Borisa M. Gombača na temo Zapori in pregon za antifašiste na Goriškem; potekala bo na Gradu Kromberk v torek, 9. oktobra, ob 20. uri. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Společna sestava iz Prage, »Pasiones de corazon« F. Garcie Lorce; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). ODPRTJE 9. FOTO SREČANJA v organizaciji Skupine 75 in ZSKD bo v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 18.30. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frullani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vla-chy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: polifonsko društvo S. Maria Maggio-re (TS), Insieme Lumen vocale (UD), Officium Consort (PN), zbor Guar-neriano (UD), zborovsko združenje Citta di Gradisca (GO), polifonski zbor Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina Ars Musica (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ Le note allegre (GO), vokalna in instrumentalna skupina Cantare (TS), OPZ Fran Venturini (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale A. Sa-lieri (Videm), vokalna skupina Citta di San Vito (PN), zborovsko združenje Audite Nova (GO), ŽPZ Multifariam (UD); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo Cappella Tergestina (TS), zbor Cjastelir (UD), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 9.30, Mirella Ven-chiarutti vd. Stanic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 11.00, Silvana Marini por. Cucit (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Antonia Gal-lovics vd. Biasioli v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev; 11.00, Giuseppe Laurenti iz bolnišnice na pokopališče. Prosvetno društvo Štandrež komedija: Marc Camoleffi režija: Gorazd Jakomini Premierna uprizoritev DANES, 6. oktobra 2007 ob 20.30 V ŽUPNIJSKEM DOMU ANTONA GREGORČIČA V ŠTANDREŽU Ponovitev - abonmajska predstava JUTRI, 7. oktobra 2007 ob 17. url KULTURNO DRUŠTVO SKALA-GABRJE ^ vabi vse ljubitelje narave (od otročičkov do dolgoletnih upokojencev) jutri, 7. oktobra s pričetkom ob 9.30 na deveti netekmovalni POHOD "SPOZNAVAJMO KRAS" \Vsi udeleženci bodo postrežem s pasto in pijačo, na koncu pa še presenečenje..j vabljeni! Prosvetno društvo Štandrež AB0HMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUP/H Nedelja, 7.10.2007 ob 17. url P P.D. ŠTANDREŽ - dramski odsek Marc CAMOLETTI, BOEING BOEING, komedija Nedelja, 28.10.2007 ob 17. uri g Gledališka skupina KUD DOLOMITI - DOBROVA T Marsha NORMAN, LAHKO NOČ MAMA, drama g Nedelja, 18.11.2007 ob 17. uri Gledališka skupina BC - BOVEC Zdravko DUŠA,ZADREGE V BOLNIŠNICI DR. EGIDIJA SRŠENA, komedija Nedelja, 16.12.2007 ob 17. uri e Amatersko gledališče VRBA - VRBJE Fran MILČINSKI, BUTALCI, komedija Nedelja, 27.1.2008 ob 17. uri t P.D. ŠTANDREŽ - dramski odsek Carlo GOLDONI, PRIMORSKE ZDRAHE, komedija v /I «6Ž 200> VSE PREDSTAVE BODO V ŽUPNIJSKI DVORANI »ANTON GREGORČIČ« V ŠTANDREŽU. Informacije, prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: Tabaj Božidar 0481 20678 Katoliška knjigarna - Gorica na blagajni eno uro pred vsako predstavo / PRIREDITVE Sobota, 6. oktobra 2007 1 9 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V sredo, 10. oktobra ob 11.00 / Gostovanje MGL, J. Boko: »Gledališka ura«. Abonma Morski pes. POPRAVEK Bralce obveščamo, da naj ne upoštevajo urnikov predstav objavljenih prejšnje dni. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 7. oktobra ob 18.00 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Ti-hobitje v jarku«. Režija: Nenni Delme-stre. MILJE Gledališče Verdi V četrtek, 11. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Del-mestre. Z italijanskimi nadnapisi. BARKOVLJE SKD Barkovlje, Ulica Bonafata 6 V petek, 12. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. BOLJUNEC KD France Prešeren V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 6. ob 20.30 in jutri, 7. oktobra ob 16.30, v torek, 9. ob 16.30, v sredo, 10. v četrtek, 11. v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30, v nedeljo, 14. in v ponedeljek, 15. ob 16.30, v torek, 16. ob 16. 30, v sredo, 17., v četrtek, 18., v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Vita di Galileo«. Urnik: v torek, 9. oktobra ob 20.30, v sredo, 10. ob 16.00, v četrtek, 11., v petek, 12., in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 16.00. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 17.00. GORICA Kulturni dom Danes, 6. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Il cappello di carta«. Nastopa gledališka skupina "Linea di confine" (Rim). V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30 / "Komigo 2007", »5 žensk.com«. Nastopa gledališka skupina Špas teater iz Mengeša. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: v četrtek, 11., v petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.00. Danes, 6. oktobra ob 20.00 / Miroslav Kreža: »Gospoda Glembajevi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V ponedeljek, 8. oktobra - 19.3020.55, in v torek, 9. oktobra - 11.0012.25 / Jean-Baptiste poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. V sredo,10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. V četrtek, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. Mala drama Danes, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 8. oktobra - 20.0021.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 9. avgusta - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 12. oktobra - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 6. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 8. oktobra ob 19.30 in v torek, 9. oktobra ob 18.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V sredo, 10. oktobra ob 19.30 / Martin Crimp: »Podeželje«, gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 13. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 6. in jutri, 7. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 10. oktobra ob 20.00 / Rok-gre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 13. oktobra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. Cankarjev dom Dogaja. Premiera mladinske predstave. Zamisel: Maja Dekleva, Gregor Kam-nikar, Tomaž Lapajne in Andreja Rauch. Urnik: v petek, 12. oktobra ob 11.00 in 19.00 ter v soboto, 13. oktobra ob 11.00 in 17.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Luc-chesini. V petek, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. ■ Note Timave Danes, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.00 / Koncert: Armenske in tatarske pesmi. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 9. oktobra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / Godalni kvartet Janaček. Gost: Miloslav Jelinek -kontrabas. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: od danes, 6. oktobra (otvoritev ob 19.00) do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bratuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: od jutri, 6. oktobra (otvoritev ob 11.00) do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. TRST - Galerija Cartesius Danes odprtje razstave lesorezov Lojzeta Spacala Številne pobude in tematske razstave so letos počastile lik enega izmed najvidnejših likovnih ustvarjalcev slovenskega in italijanskega teritorija, slikarja in grafika Lojzeta Spacala ob stoletnici rojstva. Tako tudi vodstvo galerije sodobne umetnosti Cartesius, kjer bodo drevi od 18. uri odprli razsta- vo lesorezov »Lojze Spacal - Lesorezi od 1937 do 1978«. Dela so povečini povezana s primorsko krajino in kažejo na veliko umetnikovo ljubezen do Krasa. Razstava bo odprta do 30. oktobra s sledečim urnikom od torka do sobote od 10.30 do 12.30 oziroma od 16.30 do 19.30. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. ok- tobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): od torka, 9. do srede, 30. oktobra bo na ogled instalacija »Euforum«, ki jo je postavila goriška umetnica Anni-bel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 20 Sobota, 6. oktobra 2007 ITALIJA / RAI - Televizijska oddaja Annozero obravnavala vmešavanje politike v sodne postopke Santorova oddaja izzvala kopico kritik in polemik Minister Mastella: Gre za nedopustno linčanje - Kritičen tudi premier Prodi RIM - Televizijska oddaja Annozero, ki jo ob četrtkih zvečer na mreži RAI2 vodi časnikar Michele Santoro, je tudi ta teden sprožila val polemik. Govor je bil o vplivu politike v italijanskem sodnem sistemu, pri čemer so bila posebne pozornosti deležna trenja med pravosodnim ministrom Clementejem Mastello in javnim tožilcem iz Catanzara Luigijem De Magistri-som. Mastella je pred časom predlagal premestitev De Magistrisa in nekateri menijo, da je odločitev povezana s preiskavo, ki jo javni tožilec vodi v zvezi s sporno dodelitvijo evropskih sredstev, s katerimi naj bi se okoristili tudi nekateri politiki vse do premiera Romana Prodija. Santorove oddaje sta se med drugimi udeležila sam De Ma-gistris in milanska sodnica za predhodne preiskave Clementina Forleo, podtajnik na pravosodnem ministrstvu Luigi Scotti pa je s težavo odbijal številne kritike, ki so letele na račun ministrstva in ministra Mastelle. Slednji je včeraj najprej poslal višjemu sodnemu svetu dopolnilo k obtožnici zoper De Magistrisa izpred nekaj tednov, nato pa je sklical tiskovno konferenco, med katero je dal duška svojemu besu. Izjavil je, da je v teku pravo linčanje in da se sam počuti kot grešni kozel, končni cilj žolčnih napadov pa naj bi bil predsednik vlade Prodi. Pozval je upravni svet radiotelevizije RAI, naj ukrepa in določi pravila, ki bi preprečevala takšno politično zlorabo oddaj, sicer da ga bo treba odstaviti. »Kar se dogaja na televiziji ne more iti mimo generalnega direktorja« je bil odločen minister, ki j e še dej al, da mu nekdo osebno grozi. Isto je med oddajo trdil o sebi tudi De Ma-gistris, ki je poudarjal, da že tri leta dela pod silnimi političnimi pritiski. Ministrovo ogorčenje je seveda sprožilo vrsto reakcij. Do četrtkove oddaje je bil kritičen tudi premier Romano Prodi, ki se je postavil v bran ministra. Menil je, da »v oddaji ni bilo moč zaslediti resnosti, profesionalnosti in uravnovešenosti, ki bi morale opredeljevati program o tako občutljivi temi, kot je sodstvo«. Prodi je pozneje poudaril, da sploh ne razmišlja o krnitvi svobode izražanja po televizijskih oddajah. Generalni direktor RAI Claudio Cap-pon je dejal le, da pozorno spremlja dogajanje in da bo oddaja Annozero gotovo na dnevnem redu naslednje seje upravnega sveta. Voditelj Michele Santoro se je odzval s trditvijo, daje pripravljen sprejemati kritike, a se mu ne zdi umestno, da se politiki delajo žrtve, saj lahko ob podpori medijev spregovorijo vsakič, ko se jim to zaželi. Posnetek z oddaje Annozero s sodnico Clementino Forleo v ozadju VOLILNI ZAKON - Berlusconi za takojšnje volitve Marini: V interesu vseh je skleniti premirje za reforme MILAN - V zadnjih časih se je veliko govorilo o možnosti, da se bosta vladna večina in opozicija dogovorili o volilni reformi. Kazalo je, da za vse predstavlja sprejemljivo izhodišče proporčni volilni sistem z vstopnim pragom, kakršnega poznajo v Nemčiji. Toda voditelj FI Silvio Berlusconi je zdaj spremenil mnenje. Na prazniku NZ v Milanu je dejal, da je dober tudi sedanji volilni zakon. Bistveno zanj je, da bi čim prej razpisali predčasne volitve. »S to levico ni mogoče delati reform. Reforme bi nudile le izgovor za to, da bi se nadaljevalo životarjenje sedanje vlade,« je dejal. Predsednik senata Franco Marini pa je drugačnega mnenja. Govoreč na srečanju mladih podjetnikov na Capri-ju, je dejal, da je v interesu vseh nujno potrebno »premirje za reforme«. Isto misel je izrazil kandidat za voditelja Demokratske stranke Walter Veltroni. V radijski oddaji Radio anch'io je menil, da volitve ne morejo biti izhod iz sedanje krize. »Lahko bi šli tudi osemnajstkrat na volitve, pa bi problema ne rešili. Izvesti moramo volilne in druge reforme, ki bi omogočile, da bi politični sistem učinkovito deloval,« je pojasnil. Kar zadeva usodo vlade, ostaja še vedno v ospredju problem pokojninske reforme. Minister za socialne zadeve Paolo Ferrero (SKP) je dejal, da na vladni seji 12. t. m. ne bo glasoval za odobritev julijskega sporazuma, razen če ga ne bodo temeljito popravili. To stališče zagovarja tudi voditelj SKP Franco Giordano. Predsednik senata Franco Marini »Nedorasleži«: neprimeren vzdevek RIM - »Nedorasleži« (it. bamboccioni). Tako je minister za gospodarstvo Tom-maso Padoa Schioppa v četrtek označil tiste mlade, ki se vse pozneje ločijo od domačega gnezda. Ob sila neprimeren vzdevek pa se je med drugimi obregnil tudi rimski župan Walter Veltroni, ki je izpostavil izredno hude pogoje, s katerimi se danes soočajo mladostniki. Sicer ga je minister uporabil, ko je predstavil sklop ukrepov v okviru finančnega zakona, ki bodo mladim nudili nekaj osnovnih olajšav in jim omogočili, da se ločijo od staršev. V šestih vagonih 500 let umetnosti RIM - Šest vagonov nekakšnega muzeja na tirih (Treno dellArte) te dni Italijanom predstavlja 130 vrhunskih del iz 500 let italijanske umetnosti od Tiziana do t. i. »street arta«. Prva postaja nenavadnega vlaka je bil v ponedeljek glavni kolodvor v Rimu. Potujočo razstavo je oblikoval pisatelj in kurator Antonio Maria Pi-vetta. Vlak se bo ustavil na skupno 22 postajah na vseh koncih Italije. Končna postaja umetniškega vlaka, ki najprej potuje po jugu, nato pa se bo usmeril še na sever Italije, prinaša pa dela tako pomembnih umetnikov, kot so Caravaggio, Canaletto, De Chirico in Fontana, bo centralna železniška postaja v Milanu. Tja bo vlak, ki želi prebivalcem približati umetnost, predvidoma prispel 10. novembra. Ogled del je brezplačen, v vsakem kraju pa se kompozicija z dragocenim tovorom praviloma ustavi za dva dni. Prevozila bo 3000 kilometrov. Pijan do smrti povozil štiri osebe: 6 let zapora ASCOLI PICENO - Z dostavnim vozilom se je v noči na 23. april zaletel v skupino mladih, ki so se peljali z motorji. Samo eden se je rešil, za štiri ni bilo več po-moči.Včeraj so šoferja dostavnega vozila, 22-letnega Roma, Marca Ahmetovica, obsodili na 6 lest in šest mesecev zapora. Kazni pa ne bo prestajal v ječi, temveč v hišnem priporu, a šest mesecev bo prebil v neki skupnosti, kjer se zdravijo alkoholiki. Med obravnavo je bilo v sodni dvorani zelo napeto, mlademu Romu so grozili prijatelji njegovih žrtev, a svojci so se znašali tudi nad njegovim odvetnikom, ki se je zavzemal za nižjo kazen. Tudi javni tožilec je predlagal nižjo kazen, štiri leta zapora in dva meseca are-sta, sodnik pa je menil drugače. Poleg tega je Ahmetoviča, njegovo mater kot lastnico vozila in zavarovalnico obsodil na plačilo odškodnine svojcem mladih žrtev, vsaki od treh družin po 200 tisoč evrov. Ahmetovič je bil obtožen nenamernega umora, upiranja javnemu funkcionarju in vožnje v vinjenem stanju: v krvi je imel šestkrat več alkohola kot je dovoljeno. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Wall Street Journal, The Financial Times in The Economist podpirajo Prodijev finančni zakon Prodijev finančni zakon skoraj nepričakovano podpirajo trije pomembni mediji, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj italijanskega gospodarstva v okviru globalizirane ekonomije. Newyorški The Wall Street Journal namreč piše, da finančni zakon utrjuje novo italijansko davčno ureditev in da Italija stopa, pa čeprav počasi, na pot ureditve svojih javnih računov. Finančni zakon, ki ga je odobrila Prodijeva vlada, po oceni ne-wyorškega dnevnika zmanjšuje državni primanjkljaj in uvaja sicer majhno znižanje davkov za lastnike stanovanj in za podjetja. Uspeh finančnega zakona je odvisen tudi od uveljavitve sporazuma s socialnimi partnerji, ki uvaja vrsto novosti v sistemu pokojnin in zaposlitve. Vsekakor ameriški finančni časopis ugodno ocenjuje prizadevanja italijanske vlade, da bi postopoma uredila državne račune in zagotovila trajni gospodarski razvoj. Londonski The Financial Times poroča, da je Prodi še enkrat pokazal svojo sposobnost pri vodenju svoje kregave koalicije in da z novim proračunom vodi Italijo proti mirnejšim vodam po času neurejenih računov prejšnje desno sredinske vlade. Jav-nomnenjske raziskave sicer kažejo, da je vlada nepriljubljena, delno zaradi visokega davčnega pritiska predvsem pa zaradi svojih stalnih internih prepirov. Treba bo videti, če bo napovedano znižanje davkov spremenilo nasprotovanje javnosti, obenem spravilo javne račune na varnejšo pot, predvsem pa zmanjšalo izredno visoko javno zadolžitev. Britanski The Economist pa ocenjuje, da finančni zakon res zmanjšuje pritisk na podjetja, vendar dopušča še vedno previsoke javne izdatke. Prodi je svoj čas dejal, da je v Italiji težko ločiti med resnimi vprašanji, o katerih nihče ne govori, in navideznimi problemi, okrog katerih tečejo najbolj ostre razprave. To se je zgodilo prav ob tokratnem finančnem zakonu, kriv pa je predvsem sam Prodi. Javnosti je namreč z največjim poudarkom predstavil zmanjšanje davka na stanovanja in podporo revnejšim družbenim slojem, komaj omenil pa je, da so znižali davek na podjetja s 33 na 27,5 odstotka in da so tudi zmanjšali deželni davek. Prav to pa bo lahko pospešilo korak italijanskega gospodarstva brez nevarnosti povišanja inflacije, medtem ko uspeh boja proti davčnemu zatajevanju omogoča znižanje davčnega pritiska brez zmanjšanja davčnega priliva. Če je torej s finančnim zakonom nekako v redu, kaj pravzaprav grozi Prodiju? Madridski El Pais ugotavlja, da se premier spopada z nekakšnim neskončnim tekom z ovirami, saj sta se po odobritvi finančnega zakona odprli dve novi fronti: reforma pokojnin in trga dela. Prav s te strani prihaja največja nevarnost za preživetje vlade, in to s strani levih sil, ki so sestavni del zavezništva. Spopad bi lahko privedel celo do padca Prodi-jeve vlade, ki pa si ga verjetno nihče ne more privoščiti, meni španski levo usmerjeni dnevnik. Če je v ospredju mednarodne pozornosti vprašanje italijanskih financ, ne gre pa brez tega, zaradi česar je Italija najbolj znana po svetu: poleg pice, mandoline in mode je to »amore«. Ljubezenskim podvigom italijanskih loverjev posvečata dopisa španski El Mundo in švicarski Le Temps, pa čeprav o dveh osebnostih, ki sta na nasprotnih skrajnostih ljubezenskega dogajanja in okusa nasploh. Madridski El Mundo poroča, da je konec septembra umrl psihiater Andrea Dotti, univerzitetni profesor, ki se je leta 1968 poročil z igralko Audrey Hepburn, eno najbolj lepih, elegantnih in rafiniranih igralk vseh časov. Takrat je Dotti postal predmet zavisti moških po vsem svetu, piše El Mundo, pred kratkim pa je »Don Juan« umrl v starosti 69 let, zelo verjetno zaradi napake zdravnikov. S tem ostarelim play boyem odhaja del koz-mopolitske in ležerne Italije, ugotavlja El Mundo. »Satir preoblečen v jagnje«, tako piše švicarski frankofonski dnevnik Le Temps o italijanskem pornoz-vezdniku Roccu Siffrediju, ki je predstavil svoje zadnje filmske proizvode na mednarodnem salonu erotike v Ženevi. Siffredi je pred tremi leti opustil igralski poklic in se posvetil proizvodnji pornofilmov. »Sedaj delam v Rusiji, ker so režiserji na zahodu izgubili interes za strasti in prikazujejo samo spolne akte,« je pojasnil človek, ki se hvali, da je ljubil več kot 3 tisoč žensk. Italija torej izgublja na račun konkurence držav vzhodne Evrope ne samo tekmo v proizvodnji, pač pa tudi v ljubezni? Sergij Premru / SVET Sobota, 6. oktobra 2007 21 PAKISTAN - Na današnjih posrednih volitvah predsednika države Vrhovno sodišče le pogojno sprejelo Mušarafovo kandidaturo Medtem je Mušaraf včeraj pomilostil nekdanjo premierko v izgnanstvu Benazir Buto ISLAMABAD - Pakistansko vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da lahko za danes predvidene predsedniške volitve potekajo v skladu z načrti in da lahko na njih sodeluje tudi sedanji predsednik Pervez Mušaraf. Obenem je odredilo, da rezultate glasovanja ne bodo objavili, dokler sodišče ne preuči pritožb, ki jih je proti Mušarafovi kandidaturi vložila opozicija. Mušarafova usoda - na današnjih posrednih volitvah predsednika, ki potekajo v državnem parlamentu in pokrajinskih skupščinah, bo sicer skoraj zagotovo zmagal - bo tako znana šele, ko se bo vrhovno sodišče odločilo, ali bo rezultate volitev potrdilo kot veljavne ali ne. Glede pritožb opozicije naj bi sodišče začelo odločati 17. oktobra. Pritožbi sta na vrhovno sodišče v torek vložila dva od šestih predsedniških kandidatov, ki jih je pred tem potrdila volilna komisija, in hkrati glavna Mušarafova tekmeca - upokojeni sodnik Vadžihu-din Ahmed in podpredsednik Pakistanske ljudske stranke nekdanje premierke Benazir Buto Makdum Amin Fahim. V pritožbah poudarjata, da volilna komisija ni ravnala v skladu z zakoni, ko je potrdila Mušarafovo kandidaturo, ker je zaradi svojega vojaškega položaja neprimeren za kandidaturo. Vrhovno sodišče je pred tem že zavrnilo vrsto podobnih pritožb opozicijskih strank, civilnodružbe-nih skupin in posameznikov. Medtem je Mušaraf včeraj podpisal odlok o narodni spravi, s katerim je pomilostil vse politike, proti katerim so bile v letih 1985-1999 vložene obtožbe zaradi korupcije. Ta ukrep sicer koristi predvsem nekdanji premierki Benazir Buto in njenemu soprogu Asifu Aliju Zardariju, ki že 8 let živita v Veliki Britaniji v izgnanstvu, medtem ko se na nekdanjega premiera Navaza Šarifa ne nanaša. Pakistanski premier Šaukat Aziz je glede predsednikovega odloka, ki ga je pred tem potrdila vlada, dejal, da bo v državno politiko prinesel »ozračje tolerance in harmonije«, brez maščevanja in polarizacije, ki sta zaznamovala pakistansko politiko 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Včerajšnja pomilostitev nekdanje premierke odpira pot za zavezništvo med njo in Mušarafom. Pogovori o morebitni delitvi oblasti med siceršnjima političnima nasprotnikoma so potekali več mesecev, pri čemer sta bila glavna pogoja Butove, da se Mušaraf odreče svojemu vojaškemu položaju ter da se ovržejo vse obtožbe proti njej in drugim opozicijskim politikom. (STA) Benazir Buto in Pervez Mušaraf MJANMAR - Odposlanec ZN na zasedanju Varnostnega sveta Gambari za čimprejšnje srečanje Than Shweja in Suu Kyijeve NEW YORK - Varnostni svet ZN je včeraj razpravljal o razmerah v Mjan-maru po nedavnem nasilnem zatrtju prodemokratičnih protestov. Udeležence je nagovoril posebni odposlanec ZN za Mjanmar Ibrahim Gambari, ki je med drugim dejal, da ga »previdno opogumlja«, da je vodja mjanmarske hunte general Than Shwe izrazil pripravljenost na pogovore z opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi. Ob tem je pozval k »maksimalni fleksibilnosti« pri dogovarjanju za čimprejšnje srečanje. Kot je poudaril Gambari, ki se je v okviru štiridnevne misije v Mjanmaru nedavno sestal s Than Shwejem in kar dvakrat s Suu Kyijevo, predstavlja srečanje - če bo do njega prišlo - »zgodovinsko priložnost«. Pred tem je VS ZN nagovoril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je mjanmarski režim pozval k »pogumnim ukrepom v smeri demokratizacije in spoštovanja človekovih pravic« ter uporabo sile nasproti mirnim protest-nikom znova označil kot »ostudno in ne- Ibrahim Gambari sprejemljivo«. Vodja mjanmarske hunte je v sredo zvečer na državni televiziji sporočil, da je pripravljen začeti neposredne pogovore o spravi z Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, a pod dvema pogojema: če se bo Suu Kyijeva pred tem odpovedala svojim taktikam »konfrontacije« in če bodo zahodne države preklicale sankcije proti Mjanmaru. Suu Kyijeva se namreč po besedah generala zavzema za »konfrontacijo, popolno opustošenje, gospodarske sankcije proti Mjanmaru in druge sankcije«, kar je nesprejemljivo. »To je potencialno dobrodošel razvoj dogodkov, ki pa zahteva maksimalno fleksibilnost na vseh straneh,« je ocenil odposlanec ZN. Kot je dodal, je srečanje »prvi in nujen korak za preseganje visoke stopnje nezaupanja« med prvim človekom hunte in voditeljico prodemokratične opozicije, ki že vrsto let živi v hišnem priporu, zato bi se moralo zgoditi čim prej. Pozval je tudi k izpustitvi vseh političnih zapornikov, še posebej starejših in bolnih. Ameriški veleposlanik pri ZN Zal-may Khalilzad je na zasedanju opozoril na pomanjkanje sodelovanja s strani mjanmarskih oblasti in zagrozil, da so pripravljene ZDA v VS ZN predlagati sprejetje sankcij proti Mjanmaru, če režim v Yangonu ne bo konstruktivno in hitro odgovoril na zahteve. Predstavnika Kitajske in Rusije sta nasprotno vsako ukrepanje VS ZN v tem primeru izključila, saj naj bi situacija v Mjanmaru ne ogrožala miru in varnosti. (STA) Osnutek nove pogodbe EU na voljo po internetu BRUSELJ - Osnutek nove, reformne pogodbe Evropske unije, ki so ga po dobrih dveh mesecih usklajevanja pripravili pravni strokovnjaki EU, je na voljo na spletnih straneh Sveta EU. »Delo se sedaj seli nazaj na politično raven,« je ob tem poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. »Verjamem, da je politično soglasje o odprtih vprašanjih mogoče doseči na neformalnem vrhu 18. in 19. oktobra v Lizboni. Vse države članice pozivam, naj pomagajo uresničiti ta cilj,« je pozval. US Airbus kupuje 92 Airbusovih letal PARIZ - Evropski proizvajalec letal Airbus je dobil veliko naročilo iz dežele svojega konkurenta Boeinga. Ameriška letalska družba US Airways je namreč podpisala pogodbo o nakupu 92 Air-busovih letal. US Airways je med drugim pri Airbusu naročil 22 letal za polete na dolgih progah A350. Prva leta A350 nameravajo v Airbusu kupcem predvidoma dobaviti v letu 2014. Voditelji SND skušajo obnoviti organizacijo DUŠANBE - V glavnem mestu Tadžikistana so se zbrali voditelji Skupnosti neodvisnih držav (SND). Na tokratnem vrhu so skušali voditelji 12 nekdanjih sovjetskih republik dati nov zagon organizaciji, katere učinkovitost vse bolj najedajo notranja razhajanja in birokratske ovire. Med drugim so sprejeli načrt, s pomočjo katerega naj bi SND postopoma dosegla »kvalitativno novo raven interakcije« med državami članicami. V nesreči letala v Kinšasi 39 mrtvih KINŠASA - V četrtkovem strmogla-vljenju tovornega letala v revni četrti prestolnice DR Konga Kinšasa je po zadnjih podatkih umrlo 39 ljudi, med njimi tudi otrok. Le-ta je umrl za posledicami opeklin, ki jih je dobil v požaru. Gasilci so včeraj uspeli ogenj pogasiti, tako da so reševalci okrepili iskanje preživelih in trupel. Rešili vse rudarje JOHANNESBURG - Iz rudnika zlata v Južnoafriški republiki so do četrtka zvečer rešili vseh 3200 rudarjev, ki so bili ujeti več kot 2,2 kilometra pod zemljo. Nesreča se je zgodila, ko je v sredo dopoldne po lokalnem času zlomljena hidravlična cev poškodovala električne kable dvigala, zaradi česar je bil rudarjem onemogočen izhod iz rudnika. (STA) IRAN - Milijoni udeležencev na zborovanjih v podporo Palestincev Ahmadinedžad: Obstoj Izraela »žali človekovo dostojanstvo« TEHERAN - Milijoni Irancev so včeraj na shodih po vsej državi glasno izražali svojo podporo Palestincem. S shodi, ki so se v veliki meri prelevili v proteste proti ZDA zaradi njihove podpore Izraelu, so obeležili »dan Jeruzalema« ali »dan al Kuds«, ki je hkrati zadnji dan muslimanskega svetega postnega meseca ramadana. Na tisoče Palestincev se je medtem včeraj zbralo tudi na območju Gaze, ki je pod nadzorom gibanja Hamas. V prestolnici Teheran se je na ulice zgrnilo na stotisoče ljudi, ki so vzklikali »Smrt Ameriki« in »Smrt Izraelu« ter zažigali ameriške in izraelske zastave. Po poročanju državne televizije podobna zborovanja potekajo tudi drugod po državi. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v govoru izjavil, da obstoj Izraela »žali človekovo dostojanstvo«, ter ponovil, da Palestinci ne bi smeli plačevati za zločine Evropejcev nad Judi med drugo svetovno vojno. Spet je tudi predlagal, da bi bilo treba judovsko državo prestaviti z Bližnjega vzhoda v Evropo ali na Aljasko, ter evrop- ske in ameriško vlado vprašal, »ali bi dovolile najprej okupacijo dela svojega ozemlja pod pretvezo in nato govorjenje o oblikovanju dveh držav«. Na protestih, ki so jih iz solidarnosti do Palestincev za včeraj sklicale iranske oblasti, se je zbralo tudi na tisoče prebivalcev območja Gaze, ki je od junija pod nadzorom gibanja Hamas. Protestniki so korakali od kraja Bejt Lahija do Džabalije na severu Gaze in pri tem zažigali zastave Izraela, ZDA in Velike Britanije. Proteste je organiziralo skrajno gibanje Islamski dži-had, ki je med drugim odgovorno za pogosto raketiranje Izraela z območja Gaze. Iran ne priznava Izraela in vztraja pri Palestini, ki jo sestavljajo območje judovske države ter Zahodni breg in Gaza. Po islamu je prerok Mohamed v Jeruzalemu začel svojo pot v nebesa. Praznik al Kuds, kar je arabsko ime za Jeruzalem, so iranske oblasti uvedle po revoluciji leta 1979, s katero je bila oblikovana islamska republika. Od takrat v Iranu na ta dan vsako leto potekajo številni protesti in shodi v podporo Palestincem. (STA) Mahmud Ahmadinedžad nagovarja Irance ZDA - Na jezo republikancev Senator Craig noče odstopiti WASHINGTON - Republikanski senator iz zvezne države Idaho Larry Craig je v četrtek sporočil, da bo ostal na svojem položaju do izteka mandata januarja 2009, ne glede na to, da mu sodnik v Minnesoti ni dovolil umakniti priznanja opolzkega obnašanja na stranišču letališča, ko je skušal zapeljati moškega policista v civilu. Njegova odločitev pomeni dodaten glavobol za republikansko stranko, saj bo verjetno prišlo do zelo javnih in podrobnih zaslišanj v senatnem etičnem odboru. Craiga so aretirali na letališču v Minneapolisu 11. junija. 8. avgusta je priznal neprimerno opolzko obnašanje in plačal denarno kazen. Zadeva je prišla v medije 27. avgusta in Craig je trdil, da je nedolžen in da je priznal ob obljubi, da bo zadeva ostala skrita. Craig odločno zanika homoseksualno spolno usmerjenost, kar je doslej podkrepil z rednim glasovanjem proti vsem pravicam zanje. Po izbruhu škandala je obljubil, da bo odstopil s položaja 30. septembra, stranka pa gaje medtem diskretno odstranila z vseh pomembnejših položajev v odborih. Strankarski kolegi so mu z bliskovito naglico obrnili hrbet in Craig si je nato premislil ter dejal, da se bo boril. Ostal bo v senatu dokler sodišče ne bo odločilo o njegovi zahtevi po umiku priznanja. Sodnik Charles Porter je to storil v četrtek z besedami, da je njegovo prostovoljno, točno in inteligentno priznanje podprto z dokazi, zato je prošnjo zavrnil. (STA) 2 2 Sobota, 6. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - A liga Po pokalnem polomu prvenstvo se... revnejše UEFA: Presenetljive izločitve - Udinese danes v Bergamu, Milan jutri v Rimu spet tvega Bo Ibrahimovič zadel tudi danes proti Napoliju? ansa »NAŠA NAPOVED« - Robert Kalc »Milan se bo pobral po nastopu na tekmi za svetovni klubski naslov« »Letošnja A liga bo končno nekoliko bolj zanimiva,« meni dolgoletni nogometaš in sedaj predsednik Zarje Gaje Robert Kalc, ki navija za Milan. »Glavni favoriti so Roma, Inter in Juventus. Milan? Seveda tudi rdeče-črni. Ostali pa so brez možnosti.« Milan pa je v krizi... »Pri Milanu že načrtujejo osvojitev svetovnega klubskega naslova, ki bo decembra na Japonskem. To je strategija kluba. Vsekakor kriza bo kmalu mimo in Milan v nadaljevanju ne bo imel težav. Prav gotovo se bo uvrstil v drugi del lige prvakov in se zatem prebil vsaj do polfinala.« Pri Juventusu se soočajo z afero Del Piero? Bo Pinturricchio podpisal pogodbo ali ne? »Del Piero je resda simbol Ju-ventusa, toda v modernem nogometu simboli niso pomembni. Vse se vrti okrog denarja. Del Piera bodo potrdili le, če se jim bo to zdelo primerno.« Udinese igra zelo nihajoče... »Videmsko moštvo ima velike težave s koncentracijo. Ko igrajo stoodstotno težko izgubijo, ko pa se za trenutek sprostijo, je katastrofa. Res je tudi, da imajo novega trener- Robert Kalc kroma ja in tudi nekaj novih igralcev, ki se niso še povsem integrirali. Z Atalanto jim bo vsekakor trda predla. Zmagala bo ekipe iz Bergama.« In Triestina? »Na nivoju B-lige sta le Alle-gretti in Granoche. Vsi ostali so igralci nižjih lig. Borili se bodo za obstanek v ligi.« (jng) Kalčeva napoved Atalanta - Udinese 1 (2:1) Inter - Napoli X (1:1) Catania - Livorno X (0:0) Fiorentina - Juventus 1 (3:2) Genoa - Cagliari X (1:1) Palermo - Reggina 1 (2:0) Parma - Roma 2 (1:2) Siena - Empoli 2 (1:2) Torino - Sampdoria X (1:1) Lazio - Milan X (1:1) Vicenza - Triestina X (1:1) MILAN - Mednarodni »intermezzo« je še ošibil podobo italijanskega nogometa, ob porazu Milana na Škotskem predvsem zbuja začudenje »morija« v pokalu UEFA, kjer se je samo Fiorentini posrečila uvrstitev v fazo po skupinah (in še to šele po streljanju enajstmetrovk), Palermo, Sampdoria in Empoli pa odhajajo z repom med nogami, saj so jih izločili predstavniki ne ravno čislanih švicarske, češke in danske lige. Nadaljevanje A lige predstavlja kajpak za navijače tolažbo, za medije pa pri-ložnosr, da »bedo« spet pokrijejo z dnevnim bliščem, ki pa je morda samo navidezen. Vsa pozornost je tako že usmerjena v današnjo tekmo Inter - Napoli (ob 20.30) ter jutrišnja derbija kroga Fiorentina - Juventus in Lazio - Milan (ob 20.30). Slednja tekma bo še posebej težka za Milan, ki ga ne more potolažiti niti včerajšnja novica, da je bil Brazilec Kaka po izboru 45.000 nogometašev z vsega sveta, imenovan za najboljšega igralca leta 2007, nasledil pa je rojaka Ronaldinha. Prav s Kakajem menda ni vse več tako rožnato, kot je bilo, da se vse bolj glasno govori o njegovi možni »razporoki« z milanskim klubom, po bednem šovu v Ligi prvakov pa je popolnoma na tleh tudi vratar Dida, ki bo moral verjetno prepustiti mesto hrvaškemu Avstralcu Kalacu. Že danes (ob 18.00, Tv Sky) bo igral tudi Udinese, v Bergamu proti Atalanti pa skoraj gotovo ne bo mogel računati na svojega napadalca Di Nataleja, ki gaje zelo prizadela smrt še mlade mame (57 let), na katero je bil zelo navezan. »Njegov položaj je težek. Ne vem, kako se bo odločil, so pa v življenju pomembnejše stvari od nogometne tekme, zato o tem, ali bo igral, niti ne bi razpravljal,« je povedal trener videmskega prvoligaša Pas-quale Marino, ni pa hotel razkriti, kdo bo morebiti Di Nataleja zamenjal. »Nasprotnikom nočem dati nobene prednosti,« je pribil, zdi pa se, da bi napadalno konico sestavljali Pepe, Floro Flores in Quagliarella . S tremi napadalci smo doslej dosegli tri zmage v štirih tekmah,« je dejal Marino. NOGOMET - Triestina danes v Vicenzi, 14. v Ravenni Dve zaporedni gostovanji, nasprotnika pa sta skromnejša Zmaga proti Mantovi je bila za Tri-estino kot prepotrebna doza kisika pacientu, ki ima težave z dihanjem. Verjetno s tem niso bile odpravljene vse komplikacije, bolnik ni še popolnoma okreval, vendar je stanje občutno boljše. Igralci Triestine pa bodo morali sedaj še izboljšati svoje zdravstveno stanje, beri položaj na lestvici, čeprav jih čaka dvojno gostovanje. Dva kroga brez igranja na Roccu nikakor ne smeta pomeniti dva tedna brez osvojenih točk. Trža-čani bodo namreč igrali proti dvema skromnejšima nasprotnikoma, ki sta že v precejšnjih težavah in na lestvici Triestini sledita. Danes se bodo Allegretti in soigralci podali na (kratko) pot v bližnji Veneto, kjer bodo ob 16.uri igrali proti Vicenzi (v nedeljo 14.oktobra bo na vrsti še Ravenna). Lani je Triestina prav na stadionu Menti doživela zelo hud poraz s 3:0, v največje težave pa je obrambo Triestine spravil izkušeni južnotirolski napadalec Stefan Schwoch. Zanimivo bo videti, kako bodo Tržačani igrali brez edinega pravega strelca prvega dela prvenstva. El Diablo, hudič, Pablo Granoche - pet golov zanj v tem prvem delu prvenstva - je namreč diskvalificiran, ob istočasni poškodbi Della Rocce pa trener Maran ne more računati na nobenega postavnejšega srednjega napadala-ca. V tej vlogi se bo moral posledično znajti Graffiedi, ki pa bi lahko občutil fizično premoč obrambe domačih. Adut Triestine bo morala torej biti hitrost. Razen te spremembe v napadu naj bi trener Maran v celoti potrdil postavo, kije pred tednom dni strla odpor Mantove. Obramba na tej tekmi se je izkazala, na sredini pa sta Petras in Lima pokazala nepričakovano ui-granost. Na sredini je aktivnejši Gorgone znova v prednosti nad Piangerellijem in 28-letni branilec Triestine Ildefonso Lima je z glavo nevarne tudi v napadu. Z reprezentanco Andore je v 44 nastopih dosegel 4 gole kroma Maran precej računa na doprinos trojice hitronogih: Antonellija, Sgrigno in Šedive-ca. Trener domačih Gregucci ima precejšnje težave, ker je pričetek prvenstva pod pričakovanji. V društvu sicer med poletnim prestopnim rokom niso bili zelo aktivni, tako da ima trener na razpolago skromen izbor igralcev. Ni slučaj, da je Vicenza doslej zbrala le štiri točke, ostaja pa še brez zmage. V napadu nekako še gre (šest golov kot Triestina), doslej pa se je slabo odrezala obramba, saj so belordeči prejeli že enajst zadetkov. Trener bo potrdil postavitev, ki je zanj trenutno najprimernejša. To se pravi, da bo Schwoch edini napadalec, pomagala pa naj bi mu polšpica Capone. Nazadnje pa še poglsavje televizijskih pravic. Končno naj bi ugladili spore med B ligaši in televizijskimi mrežami Rai in Sky. Če gre vse po načrtih naj bi že naslednji teden znova predvajali v neposrednem prenosu vsaj nekaj drugoligaških tekem... Verjetna postava Triestine: Rossi; Ky-riazis, Petras, Lima, Peana; Antonelli, Gorgone, Allegretti, Sgrigna; Šedivec; Graffiedi. Sodil bo Ciampi iz Rima. (I.F.) B LIGA PO TV - Pričakovana zelena luč za Tv prenose tekem B lige se na seji Združenja klubov ni vžgala. O zadevi bodo spet razpravljali v torek, v znak dobre volje, naj bi Raisat satellite danes (morda) predvajala drugi polčas tekme Bologna -Lecce. FORMULA1 Hamilton oproščen VN Japonske jutri ob 8. uri PEKING - Mednarodna avtomobili-stična zveza (FIA) ne bo kaznovala vodilnega dirkača v skupnem seštevku SP Lewisa Hamil-tona. Slednji se je moral braniti obtožb o nevarni vožnji na prejšnji dirki na Japonskem, na kateri je sicer zmagal, ko naj bi posredno povzročil nesrečo tedaj drugo- in tret-jeuvrščenih Marka Webbra in Sebastiana Vettla.FIA je na zaslišanje povabila Hamiltona ter dirkača Tora Rossa Sebastiana Vettla in Red Bulla Marka Webbra in predstavnike moštev. Skupaj so si ogledali posnetke spornega dela japonske dirke, tudi amaterski posnetek nekega gledalca, ki naj bi dokazoval, da je Hamilton z nenadnim zaviranjem in zmedeno vožnjo za varnostnim avtomobilom posredno pripomogel k trčenju med Webbrom in Vettlom, zaradi katerega sta morala slednja končati dirko. »Delež Lewisa Hamiltona v nesreči smo osvetlili tudi z dokazi, ki so jih podali on in ostali dirkači, odločili pa smo se, da ne bo kaznovan,« je sporočila FIA. Obenem je krovna avtomobilistična organizacija tudi zmanjšala kazen Vettlu; ta je zaradi trčenja v Webbra najprej dobil kazen v obliki deset mest slabšega startnega izhodišča na dirki v Šanghaju kot ga bo dosegel na sobotnih kvalifikacijah, zdaj pa je dobil le strog ukor. Jutrišnja dirka, na kateri bi Hamilton že lahko postal svetovni prvak, se bo pričela ob 8. uri (Tv raiuno). DOPING Jonesova priznala krivdo WASHINGTON -Trikratna olimpijska prvakinja Marion Jones je priznala jemanje prepovedanih poživil. Pred uspehi na olimpijskih igrah v Sydneyju 2000 naj bi si atletinja pomagala s steroidi. Časnik Washington Post se sklicuje na pismo, ki ga je atletinja poslala prijateljem in sorodnikom, piše pa, da je Jonesova od leta 1999 dve leti jemala steroide. Atletinja v pismu razkriva, da je prepovedana sredstva dobila od svojega tedanjega trenerja Trevorja Grahama, ki je je razložil, da gre za dodatno prehrano na osnovi lanenega olja. Sama se zaveda, da je storila napako, ko ni posumila v trenerja, ki ji je venomer ponavljal, naj bo ta dodatna prehrana tajna in naj o tem ne govori. Prav tako je čutila, da so se ji po zaužitju snovi povečale sposobnosti. Zdaj 31-letna atletinja je doslej venomer trdila, da si ni pomagala s kakršnimikoli prepovedanimi snovmi. Leta 2004 so j o proti-dopinški preiskovalci povezali s škandalom v zloglasnem laboratoriju podjetja BALCO v San Francis-cu, vendar ji dopinga doslej niso dokazali. Mednarodni olimpijski odbor ji lahko po pravilih odvzame kolajne, zmage in rekorde za osem let nazaj. / ŠPORT Nedelja, 7. oktobra 2007 2 7 ODBOJKA - Jutri bo Sandra Vitez začela svojo pot v Al -ligi Z dobrimi nastopi bi si lahko utrla pot na OI v Pekingu Unicom Starker Kerakoll Sassuolo Volley ji bo tudi v najvišji ligi omogočil igranje v začetni postavi Italijanska ženska odbojkarska A1 liga, ki se pričenja jutri, je v Italiji edini ženski ekipni šport, ki se po odmevnosti, profesionalni organiziranosti in finančnih vložkih lahko vsaj delno primerja z velikimi moškimi prvenstvi. Čeprav tudi to panogo po malem že načenja konkurenca vse bolj bogatih tujih prvenstev (kot že velja za nogomet, košarko in moško odbojko), je menda še vedno najboljše na svetu. Da obrača za ženske razmere lepe denarce, pove tudi podatek, da je dvanajsterici »azzurr«, ki so preteklo nedeljo v Luksemburgu osvojile naslov evropskih prvakinj, razdelila federacija 800.000 evrov nagrade. Vsaka igralka je torej spravila v žep 55.000 evrov. Za nas bo letošnja že 63. liga, v kateri nastopa 12 ekip, še posebej zanimiva, ker bo v njej prvič igrala tudi 20-letna Kontovelka Sandra Vitez, ki je v najvišjo ligo napredovala letos z emilijskim društvom Sassuolo Volley. Nadaljuje se torej pravljica o uspehu na še odboj karice, ki je v enem samem letu poklicnega igranja že dosegla celo vrsto osebnih uspehov: igranje v začetni postavi in napredovanje s svojim izjemno ambicioznim klu bom, vpo klic v član sko repre zen -tanco in nastop na tekmovanju World Grand prix, v četrtek pa je bila vključena še v širši seznam 18 igralk za novembrski nastop na svetovnem pokalu na Japonskem. Prav včeraj je na uradni predstavitvi prvenstev v Milanu povrhu prejela še priznanje Združenja prvoligašev za najboljšo mlado igralko v lanski A2-ligi. Kljub temu, da nastopa v A1-ligi kar 55 tujk, tako da j e za domače igralke, včasih celo za reprezentant-ke, zelo težko najti mesto na igrišču, ima Vitezova v svojem klubu - vsaj na papirju, tudi letos zagotovljeno mesto v začetni postavi, kar predstavlja zanjo en kratno pri lož nost, da z dob -rimi nastopi še zrase v očeh selektorja reprezentance Massima Barbolini-ja, ki bo prihodnje letos izbiral igralke za olimpijske igre v Pekingu (če se bo Italija seveda kvalificirala). In Peking je prav go tovo cilj am bi ci ozne Sandre, ki pa je sicer dovolj mlada, da lahko razmišlja tudi vsaj še o igrah leta 2012 v Londonu. »Dobro se zavedam, kako pomembno je lahko prvenstvo zame in sr čno upam, da mi bo us pelo do kazati, da sem spo sob na igra ti tudi na najvišji ravni,« je previdna Sandra pred pričetkom lige. »S Sassuolom ne ciljamo previsoko, saj smo zelo mlada ekipa, kar velja tudi za nove tujke. Mislim pa, da so fizične sposobnosti naše ekipe zelo velike in si za nas letos zamišljam vlogo »plavajoče mine«, ki lahko v teku sezo ne pre ma ga tudi mno go bolj -še nasprotnice, čeprav se po drugi stra ni lah ko zgo di, da bodo na ši rez -ultati zaradi neizkušenosti zelo nihajoči,« je povedala Sandra, ki se po malem vendarle spogleduje tudi s MOŠKA Al LIGA - Po zmagi v Trevisu Maniajev Montichiari na vrhu lestvice Acqua Paradiso Gubeca Montichiari, za katero igra tudi Števerjanec Loris Mania', po dveh krogih vodi v odbojkarski A1-ligi brez izgubljenega niza. V četrtek so Loris in tovariši v gosteh z gladkim 3:0(25:22, 25:19, 25:22) ugnali favorizirani Sisley. S polnim izkupičkom točk je na vrhu lestvice presenetljivo še Taranto. Vrstni red: Montichiari in Taranto 6, Cuneo in Padova 5, Roma 4, Corigliano, Modena, Peru- gia in Trento 3, Piacenza 2, Macerata in Milano 1, Latina in Trevi-so 0. Tekma 3. kroga med Tarantom in Padovo bo že danes ob 18. uri (Sky sport 2), Montichiari pa bo jutri doma igral proti Cori-glianu. play-offom, v katerega se bo po rednem delu uvrstilo prvih osem ekip. V pripravljalnem obdobju je Sas su o lo do segel dob re rez ul tate, vendar so rezultati na prijateljskih tekmah in turnirjih lahko zelo varljivi. V li gi bo pela dru gač na pesem. Vsaj z obstankom vsekakor ne bi smelo biti težav, saj bo letos izpadla samo ena ekipa, ker bodo v prihodnji sezoni prvenstvo razširili na 14 moštev. Slabši od Sassuola pa bi morali biti vsaj Altamura, Forli' in Busto Ar-si zio. V začetni postavi Sassuola Volley je le tos pri šlo do ne katerih spre -memb, saj za razliko od A2-lige sme v A1-ligi igrati tujka več, to pomeni, da jih je lahko na igrišču hkrati štiri na sedem, če upoštevamo libera. Začetno italijansko vrsto Sassuola bi morali poleg Vitezove sestavljati 20-letna podaj alka Pincerato in 22-letna libero Cozzi, tujo vrsto pa poleg Romunk, prve dame ekipe, 31-letne ko-rektorice Turlee in 27-letnega centra Nucu, ki sta igrali v Sassuolu že lani, še novinki, 21-letna nemška tolkači-ca Margareta Kozuch in 25-letni češki center Ivana Plčotovo, ki pa bo v nedeljskem prvem krogu zaradi poškodbe verjetno prepustila mesto Goričanki in nekdanji valovki, 21-let-ni Francesci Devetag. Čeprav je klub iz pokrajine Modena zapustila izkušena tolkačica Barbara De Luca pa bo konkurenca za mesto v postavi za Sandro vseeno večja kot je bila lani, saj v njeni vlogi igrata tudi Čehinja Helena Havel-kova (19 let) in Lucia Bosetti (18 let). »Zlasti za Bosettijevo nisem vedela, da je že tako močna. Vsekakor ne pričakujem, da bom igrala vedno. Bolj verjetno je, da se bomo vrstile zaradi sprejema servisa, ki je morda naša šibka točka,« je povedala naša šam-pionka, ki je letos dobila tudi novega trenerja, saj je Luciana Pedullaja, ki si je Sandro močno želel v svojem klubu, zamenjal Tomy Ferrari. »Novega trenerja nisem še dovolj dobro ocenila. Način dela se vsekakor ni spre me nil, lah ko pa rečem, da delamo nekoliko manj kot prej,« je še povedala Sandra, ki kot domala vsi napoveduje, da bo boj za naslov omejen na Perugio, Novaro, Bergamo in Jesi, ki že dalj časa krojijo italijanski ženski odbojkarski vrh, Perugia pa je v četrtek zvečer v tekmi za superpokal s 3:0 premagal Jesi. « i^/COM parker Tiin» Vitezo vo odboj ka ze lo zaposlu -je, saj ima s klubom tudi drugačne obveznosti. Poleg dveh dnevnih treningov so tu še obveznosti s sponzorji. Ko smo jo poklicali, se je ravnokar vrnila z razstave keramike v Bologni, kjer so mo ra le igral ke Sas su o la predstavljati sponzorja, podjetje kera-mič nih plo ščic Kera kol l. Pre cej je bi -la zadnje čase zaposlena tudi z zamenjavo stanovanja. Zdaj v Sassuolu živi sama. Tam se bo mudila tudi med božičnimi prazniki, redno kolo bo namreč tudi 22., 26. tn 29. decembra. A1-liga bo dvakrat prekinjena, prvič dalj časa že novembra, ko bo na Japonskem svetovni pokal, ki bo dolo- čil tudi tri potnice za Peking 2008. Sandra, kot rečeno, je v širšem seznamu reprezentantk Italije, vendar dvomi, da bo šla na Japonsko. Glede njenega položaja v reprezentanci je zanimivo še to, da jo zveza pri objavi seznamov igralk vztrajno označuje kot korektorico (torej rezervo od-lič ne Kuban ke Agu e ro), klub pa kot kri lo. » Jaz sebe bolj vidim kot ko rek -torico, najraje namreč samo napadam, toda imam na svoji reprezentančni poti veliko več možnosti kot krilna tolkačica. Visokih igralk, ki znajo tudi sprejemati servis, v Italiji na mreč ni ve li ko.« Aleksander Koren BARCOLANA - Za mlade Barcolina uvod v Barcolano Danes in jutri v tržaškem zalivu tudi člani Čupe in Sirene - Do včeraj 403 vpisi Snaidero že drevi Uvod v največji jadralni praznik v tržaškem zalivu bo predstavljala Barcolina, regata mladih jadralcev, kije postala v programu Barcolane že tradicionalna. Danes in jutri bodo na novi lokaciji, in sicer pred sedmim pomolom tekmovali mladi od devetega do sedemnajstega leta v razredu optimist (kadeti in mladici), tyka (katamara-ni), FIV 555 in z jadralnimi deskami tipa techno 293 (under 15 in under 17). Regate, ki bo v tržaški zaliv privabila več kot 300 mladih jadralnih upov (več kot 150 v razredu optimist), se bodo udeležili tudi predstavniki obeh slovenskih jadralnih klubov, Čupe in Sirene, ki tudi letos ciljajo na najvišje uvrstitve. Lani je med mladici prvo mesto osvojil Tito Rodda, ki bo tudi letos med favoriti. Predvidenih je pet regat za mladince in štiri za kadete. Uvodnega športnega dogodka se bodo udeležile tudi posadke Slovenije, Avstrije, Madžarske in Nemčije. Na Velikem trgu bo Barcolino spremljal tudi atraktivni nastop Walter-ja Bellija, najboljšega italijanskega kolesarja BMX. V pričakovanju vrhunca - Barcolane - bodo v tržaškem zalivu od torka, 9. oktobra do sobote, 13. oktobra potekale regate razreda RC44, kjer bo nastopil tudi Sirenin jadralec Jaro Fur-lani, ki se bo kosal s profesionalci ameriškega pokala. Tržaška preizkušnja velja tudi za predzadnjo etapo mednarodne turneje, ki bo svoj epilog doživela v Dubaju. Od četrtka, 11. oktobra do sobote, 13. oktobra bo že tradicionalna regata sta-rodobnih jadrnic Barcolana Classic, v soboto pa nočna regata jadrnic tipa Ufo 28. Do včeraj so se za Barcolano prijavile 403 posadke. Sporočili so tudi, da bo za varnost skrbelo 30 plovil (tudi slovenskih), 5 rešilcev in 5 helikopterjev. Hokej: zmaga orlov BRUNECK - V krstnem nastopu A1-lige v hokeju na ledu so tabeljski orli v gosteh zmagali s 3:1 proti moštvu Val Pusteria iz Brunecka. Zaradi megle je bila tekma štirikrat prekinjena. VIDEM - Videmski prvoligaš bo tekmo 2. kroga košarkarske A1-lige igral že drevi, s pričetkom ob 20.30 v Vareseju. Med nasprotniki bo tudi Tržačan De Pol. Izid vnaprej igrane tekme: Teramo - Lottomatica Rim 83:69. Milje: kakvosten turnir v ženski košarki Ženska košarkarska ekipa Interclub Muggia, ki bo letos nastopala v A2-ligi, bo danes in jutri gostila kakovostni turnir. Ob domači ekipi bodo nastopale še Sernavimar Marghera (A2-liga), Treviso (elitna B-liga) in Santa Maria di Sala (VE; elina B-liga). Uvodno srečanje med Marghero in Trevisom bo danes ob 18.00, domača ekipa pa bo nastopila ob 20.00 proti ekipi Santa Maria di Sala. V nedeljo bosta na sporedu tekma za 3. mesto (ob 16.00) in finale (ob 18.00). Treningi SK Devin na plastični stezi Čeprav smo v teh dneh že v jesenskem obdobju, a nas predvsem dnevne temperature spominjajo na poletne dneve, se pri SK Devin že uvajajo v smučanje. Ker je prav v občini na razpolago plastična smučarska steza, so se odločili, da izrabijo to priložnost in tako je na razpolago proga ob sobotah tako za šolo kot tudi za uvajanje v tekmovalne prvine najmlajših, ki so se že v lanski sezoni izkazali na nekaterih tekmah. Za delo s to skupino so začrtali kar 10 dveurnih treningov tja do decembra, ko bodo opravljeno delo preizkusili na snegu na zimovanju za božične praznike ter nadaljevali od januarja do konca sezone, ko bodo sodelovali tudi na zamejskih tekmovalnih preizkušnjah. Skupino vodi mladi Alessio Sibilla, ki je po nekajletnih uspešnih tekmovalnih nastopih prav v letošnji zimski sezoni v Italiji dokončal obsežne tečaje in opravil vse potrebne izpite ter postal smučarski učitelj in tako lahko zdaj vse nabrane izkušnje posreduje najmlajšim. 24 Nedelja, 7. oktobra 2007 ŠPORT / KOŠARKA - Jutri se začenja pot združene ekipe v C2-ligi Pri Jadranu previdni, drugi pa ga uvrščajo v sam vrh Prvo gostovanje v Portogruaru temnopoltemu Taylorju navkljub naj ne bi bilo pretežko Jadran Mark bo jutri ob 17.30 (sodnika Wassermann iz Pordenona in Ivan iz Sacileja) začel s prvenstvenimi nastopi v deželni C2 ligi v Portogruaru. Nasprotnik je lani pristal na sredini lestvice in tudi letos ne kaže posebno visoko letečih ambicij. Najel je sicer eksplozivnega temnopoltega krilnega igralca Taylorja, ki smo ga lani občudovali v Dolini proti Bregu v play-offu D lige v dresu Aviana. Pod košema izstopa tudi izkušen kril ni cen ter Bi an co, ki je igral tudi v Caorlah v višji ligi. Sicer sloni zunanja linija Portogruara v glavnem na mlajših igral cih. V vsakem primeru pa nedvomno skriva uvodno gostovanje v novi ligi marsikatero past za Jadran, ki mu je vodstvo kot rezultatski cilj postavilo uvrstitev v play-off, poznavalci pa ga uvrščajo v ožji krog favoritov za takojšen povratek na državno raven. V Jadranovem taboru imajo za sabo temeljite priprave, tako da v ligo stopajo z optimizmom. V postavi zagotovo ne bo mladega Aleša Uk-marja, ki je poškodovan, vprašljiv pa je nastop Andreja Šušteršiča. Dean Oberdan, ki je nekaj dni počival zaradi prejetega udarca, bi moral biti povsem nared za igranje v običajni vo dil ni vlo gi. Tre ner Boban Popovič lahko po pravilniku pošlje na igrišče dvanajst mož, kar želi glede na širok izbor razpoložljivih košarkarjev tudi izko ris ti ti. Under 15: tudi Jadran ZKB Konec tedna se je začelo tudi košarkarsko državno prvenstvo Under 15. V njem bo v konkurenci petnajstih deželnih ekip nastopal Jadran Zadružna kraška banka, ki ga vodi trener Mario Gerjevič, njegov pomočnik pa je David Ambrosi. Jadra-novci so bili v prvem krogu prosti, tako da bodo krstni nastop opravili šele *< -Ii- ESöl Saša Ferfoglia bo moral letos pokazati še dodaten napredek I) 4 .Vfs. F kroma v soboto v gosteh proti Servolani. Trener Gerjevič razpolaga s košarkarji dveh letnikov (1993 in 1994) in vsi so letos zaposleni na dveh frontah: starejši igrajo tudi v prvenstvu U17, mlajši pa bodo nastopali še v ligi U14. Dejansko se bodo fantje srečevali samo na tekmah, saj gre za košarkarje, ki sodijo v dve različni vadbeni skupini. POSTAVA JADRANA ZKB: Tomaž Dell'Anno, Luka Dellisanti, Domen Frandolič, Riccardo Longo, Marko Pegan, Luka Sacher, Tadjan Škerl, Ivan Zudek (1993), Teo Chemelli, Erik Daneu, Erik Gregori, Jan Kraus, Erik Malalan, Mitja Pertot, Martin Pipan, Giacomo Toffolutti, Igor Valič (1994); trenerja Mario Gerjevič in David Ambrosi. C1-LIGA Bor Radenska po točke v Marghero V drugem krogu državne C lige bo Bor Radenska iskal prvi prvenstveni točki jutri (18.00, sodnika Benedetti iz Trevisa in Mar-ton iz Conegliana) v Margheri. Nasprotniki so pred dvema letoma debitirali na državni ravni in jih je v nižjo ligo pahnil v dramatičnem play-outu Jadran, lani pa so po repesaži igrali v B skupini C lige, v kateri so pristali na presenetljivem tretjem mestu. Letos jih je zveza spet vključila v skupino C in v prvem krogu so Benečani postregli z zelo bledim nastopom, saj so izgubili z 59:48 v Spilimber-gu proti skromnemu tekmecu. Nosilci igre Marghere so play-maker Liberalato, branilec Bordignon, izkušeni krili Olmesi-ni in Sar tor ter cen ter, ve teran in bivši prvoligaš Battistella. Gre za prekaljene košarkarje, ki jih gre najbrž spraviti v težave s hitro in agresivno igro. Borova četa se je na srečanje primerno pripravila in jutri odločno cilja na zmago, čeprav naloga prav gotovo ne bo lahka, prav nasprotno. Proti Ca-orlam je bil nastop Radenske iz več vidikov pozitiven, nedvomno pa je tre ba ko rak na prej pokazati v obrambi, ki je na prvi tekmi šepala. Trener Andrea Mura še ne ve, če bo lahko na gostovanju računal na doprinos Stefana Babi-cha, ki do sinoči ni treniral zaradi bole čin v hrb tu. Vsi ostali igral -ci pa so zdravi in so redno vadili po obi čaj nem rit mu. NOGOMET - V promocijski ligi Juventina želi doseči prvo zmago, Vesna pa maščevati lanski poraz ODBOJKA - Jutri Devetnjasti Memorial Kokoravec Jutri bo AŠZ Sloga priredilo tradicionalni ženski mladinski mednarodni turnir za Pokal Sonje Koko ra vec, ki bo le tos na spo -redu že devetnajstič zapored, Slo gini odbor ni ki pa ga pri reja jo v spomin na svojo mlado igralko, ki je umrla v prometni nesreči. Turnir je namenjen kategoriji under 18 (torej igralkam letnika 1990 in mlajšim) in bo potekal v obliki troboja. Poleg Sloge bosta na njem nastopila še OK Grobničan in AVC de Witt Klagenfurt iz Celovca, ki bo tokrat prvič gost Sloginega turnirja na mladinski ravni. Vse tekme bodo v telovadnici srednje šole na Op-či nah. Razpored: 10.30: Sloga -OK Grobničan; sledi poraženec 1.tekme - AVC de Witt; sledi zmagovalec 1. tekme - AVC de Witt Po skupnem kosilu bo na sporedu nagrajevanje nastopajočih ekip in najboljših posa- ELITNA LIGA Juventina (0 točk) - Gonars (4) V taboru štandreške Juventine so prepričani, da so se v nedeljo v Manzanu (poraz s 5:0) dotaknili dna. Navijači torej jutri pričakujejo pozitivno reakcijo in seveda prvo prvenstveno zmago. Gonars je solidna ekipa, prav gotovo pa ni nepremagljiva. Trener Dante Portelli ne bo imel na razpolago le diskvalificiranega Pantu-sa in Liuta. Vesna (3) - Azzanese (3) Navijači kriške ekipe se najbrž še zelo dobro spominjajo lanskega domačega visokega poraza (4:0) proti moštvu iz Az-zana Decima. »Tokrat ne bo tako,« obljubljajo v taboru Vesne. Trener Ruggiero Calo ne bo imel na razpolago le poškodovanega Ervigija. Vsi ostali so čili in zdravi. Sodnik: Alessandro Marcon iz Čer-vinjana DANES: Monfalcone - Pordenone, Tolmezzo - Manzanese PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex (6) - Pro Romans (4) Kras bo tudi v nedeljo igral v Rep-nu, kamor prihaja Pro Romans, ki je v lanski sezoni izpadel iz elitne lige. Vodstvo goriškega kluba je precej spremenilo podobo ekipe, v kateri igrajo glavno vlogo mladi. Pri Krasu bodo seveda skušali še tretjič zapored zmagati. Trener Sergej Alejni-kov ne bo imel težav s postavo. Odsotna bosta le poškodovana Stefano Stabile in Jaš Grgič. Trenerjev sin Arthur bo danes oblekel dres združene ekipe naraščajnikov, ki bo v okviru srečanja manjšin pod imenom Kras jutri v Repnu brez Stabileja ZSŠDI v Trebčah ob 10.30 igrala proti moštvu Unije Italijanov. Sodnik: Sabbadini iz Vidma. DANES: Pro Gorizia - Capriva, San Lorenzo - Mariano. 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje (1) - Primorje Interland (0) Čeprav bo jutrišnji šele 3. prvenstveni krog, bo derbi slovenskih goriško-tržaških društev že prava tekma za obstanek. Sovodenjci naj ne bi imeli večjih težav s postavo, pri Primorju pa je situacija nadvse dramatična: dolg spisek poškodovanih nogometašev ima še novo ime. To je Roberto Dagri, ki je v nedeljo utrpel močnejši udarec. Obeta se zelo borbena tekma. Sodnik: Giordano iz Vidma Primorec (3) - San Canzian (1) Trebenski Primorec bo še drugič zapored igral na domačem pravokotniku. Trener Roberto Sorrentino še ne bo postavil na igrišče najboljše postave, kljub temu pa rdeče-beli resno računajo na novo zmago, saj je San Canzian ena slabših ekip skupine C. Sodnik: Covaceuszach iz Vidma DANES: Aquileia - Gradese, Pon-ziana - San Sergio. 2. AMATERSKA LIGA Muglia (1) - Breg (1) Brežani bodo jutri v Miljah skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili na nedeljski domači tekmi proti Žavljam. Trener Davor Vitulič je odličen motivator in bo skušal čimbolje pripraviti svoje varovance. Zarja Gaja (3) - Opicina (3) Opicina bo prav gotovo trd oreh za Zarjo Gajo, ki bi morala jutri nastopiti s popolno postavo. Opicina je v 2. krogu kar s 6:0 premagala Mosso. Pri Zarji Gaji še ne bo igral Palmisano, ki mora prestati še kazen iz lanske sezone. DANES: Costalunga - Chiarbola, Piedimonte - Moraro. 3. AMATERSKA LIGA Mladost (1) - Castions (6) Doberdobci jutri ne bodo imeli lahke naloge. Castions je v prvih dveh krogih dosegel prav toliko zmag. Varovanci trenerja Fabia Samba morajo igrati požrtvovalno in se ne smejo predati malodušju kot na zadnji tekmi v Tapoglianu. (jng) Domači šport Danes Sobota, 6. oktobra 2007 NOGOMET DEŽELNI mladinci 15.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Vesna; 17.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina ZAČETNIKI 7:7 15.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Pon-ziana B - Pomlad B; 16.00 v Štandrežu: Ju-ventina - Fincantieri A KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Dolini: Breg - AIBI Fogliano; 21.00 v Perteolah: Perteole - Kontovel ODBOJKA DEŽELNI POKAL ZA ŽENSKE 18.00 v Červinjanu: Sporting club Cervignano - Sloga List 6. SREČANJE MANJŠIN 10.30 v Trstu, stadion 1. maj, na Pa-dričah in v Trebčah: prireja ZSŠDI POKAL MESTA GORICA 15.00 v goriškem Kulturnem domu in Slovenskem športnem centru: prireja ŠD Govolley Jutri Nedelja, 7. oktobra 2007 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA 18.00 v Margheri: Marghera - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA 17.30 v Portogruaru: Portogruaro -Jadran Mark NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Štandrežu: Juventina - Gonars; 15.30 v Križu: Vesna - Azzanese PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Repnu: Kras Koimpex - Pro Romans 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trebčah: Primorec - San Canzian; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Primorje Interland 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Miljah: Muglia - Breg; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Opicina 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu: Mladost - Ca-stions DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Vidmu, Ul. Fornaci: Dona-tello - Pomlad DEŽELNI NAJMLAJŠI 10.30 na Padričah: Pomlad - Li-gnano NAJMLAJŠI 1994 10.30 v Trebčah: Pomlad - Ponziana ZAČETNIKI 11:11 10.30 igrišče Ervatti na Proseku: Pomlad A - San Sergio A ODBOJKA MEMORIAL KOKORAVEC 10.30 na Opčinah: nastopajo Sloga, Grobničan, ACD de Witt POKAL MESTA GORICA 10.00 v goriškem Kulturnem domu in Slovenskem športnem centru: prireja ŠD Govolley 13 Obvestila AŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 12. oktobra ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo jutri 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvigred.org. ŠZ BOR sporoča, da se bosta v torek, 9. oktobra pričeli popoldanska in večerna rekreacija po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 3331755684 (v večernih urah). ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). / RUBRIKE Sobota, 6. oktobra 2007 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Nadaljujejo se polemike med novonastalo Narodno delavsko organizacijo in socialističnim dnevnikom Il Lavoratore. Slednji ji tokrat očita, da je izdala tržaške železničarje, ker naj bi bila brez pooblastila s strani delavcev izročila spomenico vodstvu Južne železnice, v kateri je med drugim zahtevala »vzdrževanje akordnega sistema pri delu«. Predsedstvo Narodne delavske organizacije je v Edinosti objavilo daljše poročilo, v kateri je obtožbe označilo kot golo laž. »Ako nam pa tukajšnja socijalna demokracija vkljub temu podtika izdajstvo delavcev, se da to tolmačiti le kot zad nje sred stvo v obup nos ti in one mo glos ti.« Pozivajo se vsa slovenska društva, ki bodo v zimski sezoni priredila plesne vaje, naj pazijo »da se bo naša mladina vzgajala v narodnem duhu«. Na takih tečajih je namreč vse več udeležencev, ki ne obvlada slovenskega jezika. »Ščebeta-nje v tujih jezikih naj se na vsak način odpravi -in to, ako bi ne šlo z le pa, pos to pa naj se z vso energijo. Oni, ki trde, da se na plesu obuja ljubezen do slovenskega jezika njim, ki (da-si so slovenskega pokolenja) ne znajo slovenski, oni se varajo same sebe. Prizore, na katerih radi enega Laha govori 10-20 in več Slovencev laški, naj se odpravi. Slovence pa, ki brez nujne potrebe govori laški, ni pravi Slovenec, ampak je le nekak slovenski - Italijan!« Dramatično društvo bo svojo letošnjo sezono pričelo z burko Prvi!, ki je za Trst prava »noviteta«. Iz njegove pisarne sporočajo, da si je za celo sezono mogoče zagotoviti tako lože kot par-terne in galerijske sedeže. Cene za vseh petnajst predstav v abonmaju se sukajo med devetdesetimi kronami (za prve štiri lože) in štiriindvajsetimi kronami (za galerijske sedeže). »Nadalje se je mogoče abonirati tudi gledališke liste (letake), za katere znaša naročnina za vso sezono 2 kroni; te liste se bo drugače prodajalo posamič po 10 vinarjev.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Agencija Tass je 4. oktobra javila, da so sovjetski znanstveniki uspešno pognali v vesolje umetni zemeljski satelit, ki sedaj kroži 900 kilometrov nad Zemljo, njegova pot okoli nje pa traja eno uro in petintrideset minut. Satelit, ki tehta okrog osemdeset kilogramov, je opremljen tudi z dvema radijskima oddajnikoma, ki vsake tri sekunde oddajata posebna telegrafska sporočila. Uspešni izstrelitvi, ki se uvršča v okvir mednarodnega geofizičnega leta, naj bi v kratkem sledile druge, na katerih bi Sovjetska zveza uporabila še večje in težje satelite. Vest je presenetila ameriške znanstvenike, ki so že izrazili upanje, da jim bodo sovjetski kolegi posredovali »znanstvene podatke te izkušnje«. V ZDA medtem že napovedujejo poizkuse »z raketami, ki bodo spomladi pognale v vsemirje ameriški satelit«, iz Moskve pa poročajo o načrtih »za pošiljanje ra- ket na Luno in živih bitij na Mars in Venero«. Zadnja seja izvršnega odbora Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze je bila posvečena tudi novi sezoni Slovenskega narodnega gledališča, ki naj bi se pričela v najkrajšem času: zaenkrat je cenzura prepovedala uvodno predstavo Prihodnjo nedeljo. Vodstvo gledališča po vsekakor dalo predvsem večji poudarek dramskim delom slovenskih avtorjev (Tavčarja, Hofmana, Torkarja), izvršni odbor SGKZ pa je poudaril, da bi moralo gledališko vodstvo »voditi tako repertoarno politiko, ki bi ustrezala vsem obiskovalcem gledališča. Ne sme se pozabiti, da ima tudi gledališče narodno obrambni značaj in bi bilo treba zaradi tega uvrstiti v načrt dela, ki bi bila dostopna vsem slojem gledaliških obiskovalcev. To bi se dalo doseči s tem, da bi gledališče dalo več poudarka komedijam priznanih avtorjev...« FILMI PO TV Sobota, 6. oktobra, italia 1, ob 21.uri LLera glaciale Režija: Chris Wedge in Carlos Saldanha Ledena doba je risanka, predvsem pa komedija, ki nas popelje dvajset tisoč let nazaj v čudežni čas in svet, ki ga poseljujejo veličastna bitja. Tiger, mamut in številne prikupne zverine iz davnine se znajdejo v položaju, ko rešujejo človeškega mladiča - malo dete. Vrniti ga želijo ljudskemu plemenu, vmes pa se jim v sicer prazni ledeniški pokrajini, ki sama po sebi ne kaže pretiranih znakov življenja, dogodi kopica zapletov, nevarnosti in preobratov, ki jim sledi tudi ganljivi razplet. V njihova doživetja se pretihotapi kopica sodobnih športnih panog, ki prebudijo spoznanje njihove davne izvor-nosti. Sobota, 6. oktobra, rete 4, ob 21.10 Fuga da Alcatraz Režija: Don Siegel Igrajo: Clint Eastwood, Patrick McGoohan, Roberts Blossom in Jack Thibeau Nepopravljivi kriminalec in najbolj nadarjen načrtovalec pobegov iz zaporov Frank, prispe leta 1960 v Alcatraz, zapor zgrajen na skalnatem otoku, obdanim z morjem in morskimi psi. Takoj po prihodu je povabljen na razgovor z upravnikom, ki mu zagotovi, da tokrat ne bo mogel pobegniti. Frank med zaporniki kmalu dobi nekaj prijateljev, a si kaj kmalu ustvari tudi nekaj sovražnikov, ki ga skušajo celo umoriti. Po končani kazni izve veselo novico, da sta v zapor prispela njegova stara prijatelja Jack in Clarence. Z njima takoj prične načrtovati pobeg, toda upravnik zapora spremlja vsak njihov korak, saj dobro ve, da pripravljajo nekaj sumljivega. Nedelja, 7. oktobra, canale 5, ob 02.30 Cose molto cattive Režija: Peter Berg Igrajo: Christian Slater, Cameron Diaz, Daniel Stern in Jeanne Tripplehorn Plavooka in plavolasa protagonistka Bergove-ga celovečerca je romantično dekle, ki z velikim pričakovanjem ureja še zadnje detajle za dan svoje poroke. Njen fant pa je na tem, da še zadnjič proslavi s prijatelji svoj samski stan. Njegovi pajdaši, so si sicer zamislili nekoliko svojevrstno praznovanje, ki se bo spremenilo celo v nekaj veliko hujšega... ^//Juvw Torek, 9. oktobra, rete 4, ob 21.10 Rapporto confidenziale Režija: Orson Welles Igrajo: Orson Welles, Michael Redgrave in Mi-sha Auer Nekoliko različno Wellesovo delo pripoveduje o Guyu Van Strattenu, brezobzirnem pustolovcu, ki se nekega dne približa bogatašu Gregoryju Arkadinu z namenom, da ga opehari. Van Stratten je seveda nepridiprav in Arkadin se tega kaj kmalu zave, a se kljub temu odloči, da bo izrabil njegove zle namene, zato, da si vsaj delno očisti zasenčeno preteklost. Arkadin pa pri tem pozabi, da ima sam tudi prikupno hčerko Raino, ki ne sprejema najbolj ravnodušno Van Strattonovega dvorjenja. Sreda, 10. oktobra, Rai 1, ob 21.10 Tutto puo succedere Režija: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton in Kea-nu Reeves Ze priletna, a še vedno prikupna pisateljica, mora na lepem skrbeti za starega ženskarja, ki je pred tem uspel očarati tudi njeno dvajsetletno hčerko. Harryija, tako je osivelemu play-boyu ime, je namreč doletel infarkt ravno v družbi pisateljičine hčerke in tudi zato se je mati odločila, da bo lahko okreval kar na njihovem domu. Situacija pa se spremeni, ko se Harry postopoma zaljubi v Marino mamo Eriko, ki predstavlja njegovim letom bolj primerno družbo. Komedija Nancy Meyers prav gotovo ni ciljala na to, da bi se zapisala v anale kot eden najboljših filmov: prisotnost protagonistov Jacka Nicholsona in Diane Keaton pa sta prav gotovo zagotovila filmu dober uspeh. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV RAZBRZDANO VESELJA-ČENJE, ORGIJE AZIJSKA DRŽAVA Z GL MESTOM MASKAT JUTRANJA ZARJA, ZORA STAROGRŠKO BRENKALO PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALIJI GRŠKI BOG LJUBEZNI NAJVEČJA CELINA REKA V RUSIJI SKUPINA MEDSEBOJNO POVEZANIH NAPRAV NEDA UKRADEN TANJA ZAJC GERMANSKI BOGOVI STRUPEN MEHURČEK MAKEDON. HEROJINJA BERI PRIMORSKI DNEVNIK TOVORNI AVTOMOBIL Z ZABOJEM REKA V JUŽNI AMERIKI ROJAK PABLA NERUDE NEKD. BRAZ. NOGOMETAŠ OZVEZDJE NA SEVERNI NEBESNI HEMISFERI OPERNI SPEV IVAN RIBIC LETOVIŠČE PRI OPATIJI MOČ TINA TURNER ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI NEIMENOVANA OSEBA DALJŠE OBDOBJE SKAKALNA DESKA ZBOR DEVETIH PEVCEV PIJAČA STAR. SLOVANOV ITAL "ROZA" PISATELJICA ANGLfSKA MERA ORGAN VIDA ARGENTINSKI GENERAL IN POLITIK (JULIO) INDUSTRIJSKA RASTLINA NAŠA KNJIŽEVNICA ŽERJAL PREBIVALKA VEČJE AZIJSKE DRŽAVE TOVORNJAK PRIPADNIK STARIH GERMANOV GLAVNO MESTO HONDURASA NAŠA ČASNIKARKA SUHADOLC GOGOLJEV LITERARNI JUNAK BULJBA MESTO V ŠVICARSKEM KANTONU BERN KEM. SIMBOL ZA NATRIJ KOST POD-LAHTNICA HERCEGOVEC ZNAMKA SUZUKIJE-VEGA AVTA ORODJE KAMENE DOBE RIBJE JAJČECE ITAL. REŽISER (PUPI) VULKANSKI IZMEČEK CRAXIJEVA STRANKA EVROPSKI VELETOK NAČRT OGRINC ZORAN TEKOČINA V ŽILAH ACE MERMOLJA ALDO RUPEL IVO BAN TOLSTOJEVA JUNAKINJA (ANA) GLAVNO MESTO JORDANIJE NAJNIŽJI MOŠKI GLAS SLOVARČEK - ACEVA = makedonska narodna herojinja (Vera - Dosta) • ALTO = avtomobil znamke Suzuki • LIALA = italijanska pisateljica roza romanov • RAMIREZ = Španski kitarist • ROCA = argentinski general in politik Sobota, 6. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Sprva bo oblačno in deževno, ob morju bodo še nevihte. Dež bo v severovzhodnih krajih ponehal že zjutraj, v južni Sloveniji pa šele popoldne. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C. Naše kraje bo zajela hladna fronta, ki bo občutno povečala nestanovitnost. Jutri bodo začeli pritekati od severovzhoda suhi in stanovitni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.37. Dolžina dneva 11.28. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 16.49. A X-f Nad severno Italijo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se počasi premika preko severnega Jadrana. S severovzhodnimi vetrovi k nam priteka precej hladen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva še obremenilen, čez dan bo obremenitev postopoma oslabela z njo pa tudi vremensko pogojene težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 20,3 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najnižje -46 cm, ob 8.51 najvišje 44 cm, ob 14.54 najnižje -24 cm, ob 20.22 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.37 najnižje -49 cm, ob 9.14 najvišje 49 cm, ob 15.21 najnižje -33 cm, ob 20.57 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............11 2000 m . 1000 m............9 2500 m . 1500 m............7 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. CELOVEC O 7/16 O GRADEC 7/17 MARIBOR O 8/18 M. SOBOTA O 6/18 ZAGREB 9/16 d Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem bo pretežno jasno, tam bo še pihala burja. V ponedeljek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem bo oslabela. ŠPANIJA - Od leta 2003 ji je prepovedano delovanje zaradi povezav z Eto Prijeli skoraj vse člane vodstva baskovske organizacije Batasuna MADRID - Španska policija je po nalogu sodnika Baltasarja Garzona v četrtek zvečer prijela večino članov vodstva Batasune, političnega krila baskovske separatistične organizacije Eta, ki so še na prostosti. Aretacijo 22 članov vodstva so izvedli med njihovim sestankom v Baskiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Operacijo so izvedli v kraju Segura. Med prijetimi iz sicer 38-članske-ga vodstva je tudi Joseba Permach, eden glavnih tiskovnih predstavnikov stranke. Med aretiranimi je tudi Juan Jose Petrikorena, ki je pristojen za komunikacije znotraj Batasune, ter nova člana vodstva Rufino Etxeberria in Marije Fullaondo. Španski generalni državni tožilec Candido Conde-Pumpido je potrdil izvedbo operacije, aretacije pa utemeljil s tem, da prijeti »še naprej izvajajo prepovedane dejavnosti in se zbirajo«. Ba-tasuni je od leta 2003 prepovedano delovanje, ne sme pa pa niti kandidirati na volitvah zaradi povezav z Eto, katere nasilnih dejanj izrecno še ni obsodila. Garzon je po navedbah neimenovanega sodnega vira aretacijo odredil zara di su ma, da je bil na men sestan -ka v Seguri prenos oblasti s starega na novo vodstvo Batasune. Aretirane naj bi sedaj odpeljali v Madrid, kjer naj bi pred Garzonom nastopili danes ali jutri zara di sode lo vanja z Eto in nje ne ga financiranja. Že obtožene teh dejanj naj bi sod nik ob sodil zara di pono vitve kaznivega dejanja, ostale pa naj bi obtožil zaradi »članstva v teroristični organizaciji«. Do operacije je prišlo potem, ko so v torek že prijeli Joseba Alvareza, enega glavnih tiskovnih predstavnikov stranke, ki je pristojen za mednarodne zadeve, medtem ko je vodja Batasune Arnaldo Otegi zaprt že štiri mesece. Operacija pomeni nov udarec Batasu ni, potem ko je pred šti rimi me -seci Eta spo roči la, da se vra ča k obo -rože ne mu boju, s tem pa zada la uda -rec poskusu reševanju vprašanja Bas-kije z di a lo gom, ki ga je špan ska vla -da skušala začeti v času prekinitve ognja Ete v lanskem letu. Eta, ki je odgovorna za smrt 819 ljudi v 39 letih atentatov proti španski dr žavi v okviru pri zade vanj za ne odvisno Baskijo, je letošnje poletje izvedla šest manjših akcij, med njimi tudi eksplozijo avtomobila bombe blizu vo-jaš ni ce, v kateri sta bi la ra nje na dva člo ve ka. Vodja Batasune Arnaldo Otegi, eden od glavnih snovalcev propadlega mirovnega procesa, je priprt od 8. junija. Priprli so ga tri dni po tem, ko je Eta prekinila enostransko razglašeno premirje. Priprli so ga na podlagi lanske obsodbe, ko je bil zaradi zagovarjanja terorizma obsojen na 15 mesecev zapora, še poroča AFP. (STA) Med aretiranimi je tudi Juan Jose Petrikorena, pristojen za notranje komunikacije ansa RUSIJA Poslanec bo poletel v vesolje MOSKVA - Ruski poslanec Vladimir Gruždev bo oktobra 2008 kot šesti vesoljski turist poletel v vesolje, je včeraj poročal ruski časnik Kommersant. Gruždev, sicer član vladajoče stranke Enotna Rusija in bogat poslovnež, ki ima rad pustolovščine, je po besedah predsednika te stranke Borisa Grizlova že prestal vse potrebne medicinske preiskave ter je trenutno v skupini testni astronavtov in bo gotovo letel v vesolje Stroške Gruždovega izleta v vesolje, ki je pri njegovih predhodnikih znašal povprečno 14 milijonov evrov, bo plačala Enotna Rusija, kot »naš prispevek k proračunu vesoljskega programa,« je Grizlove besede povzel Komersant. Gruždev je iz leta v vesolje tako izrinil Richarda Garriotta, ameriškega programerja računalniških igric, ki je prav tako nameraval leteti na Mednarodno vesoljsko postajo oktobra 2008, saj ima po besedah predstavnika ruske vesoljske agencije prednost pred Garriottom. Belgijska princesa Matilda pričakuje četrtega otroka BRUSELJ - Belgijski prestolonaslednik, princ Filip in njegova soproga, princesa Matilda pričakujeta svojega četrtega otroka, so sporočili iz kraljeve palače. Novica je bila objavljena na drugi rojstvi dan njunega drugega sina, princa Emanuela. Iz kraljeve palače so še sporočili, da bo princesa Matilda rodila spomladi. Prvorojenka prestolona-sledniškega para je stara pet let, njun starejši sin pa štiri. Filip, sin kralja Alberta II., se je z Matildo poročil leta 1999. Albert je na prestolu nasledil svojega brata Baudouina, ki je umrl leta 1993, ni pa imel otrok. Filip je prvi v vrsti za nasledstvo, sledita pa mu Elizabeta in Gabriel. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 6. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: MlPZ NSŠ Ciril in Metod - Sv. Ivan 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 7.00 9.50 10.20 10.35 10.40 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.10 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.30 23.50 23.55 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Variete: ApriRai Vremenska napoved Koncert orkestra policije Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Genova (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007: ZDA - cesta bluesa, iz Memphisa do Nashvillea Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Kviz: L' eredita' Dnevnik Rai tg šport Kviz: Affari tuoi Varaiete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Rai Due 6.00 6.15 6.45 7.50 8.00 9.30 9.35 10.00 10.30 11.15 11.25 13.00 13.25 14.05 15.50 17.10 18.00 18.10 19.00 20.00 20.25 20.30 21.05 22.40 23.25 0.10 Variete: Spensieratissima Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Kitajske (poskusne vožnje) Dnevnik, vreme Variete: Jutro v družini Dnevnik Dok.: Na poti v Damask Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: Otok skrivnostni (dram., ZDA, '01, i. L Hamilton) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih - Tedenski pregled, 19.20 Reality Nan.: Dva človeka in pol Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 ^ Rai Tre 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.00 Aktualno: Art News 11.00 47. Salon navtike v Genovi 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Bellitalia - MaratonArte 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija 15.50 Sobotni šport: SP v sabljanju, 17.25 Magazine Champions League 18.10 Šport: 90. minuta 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Zlato in zakladij (vo- dita Piero in Alberto Angela) 23.30 Dnevnik, deželne vesti 23.50 Aktualno: Dan na sodišču - Proces Fabio Buosi 0.50 Tg3 nočni dnevnik, vreme Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Življenje čarovnice, 8.20 Robinson - Dol s šolo! 8.00 Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) 9.30 Nan.: Sherlock Holmes: Pes iz Ba- skervillea (krim., ZDA, 700) 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Poirot - Izginuli testament (i. David Suchet, Hugh Fraser) 17.00 Včeraj in danes na TV 17.50 Aktualno: Donnavventura 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Dok.: Srečanje z zgodovino 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Fuga da Alcatraz (dram., ZDA, '79, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood, Patrick McGoohan) 23.25 Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo) Canale 5 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.00 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasbena odd. o liriki: Loggione Film: Moj bratranec Vinny (kom., ZDA, '92, r. J. Lynn, i. Joe Pesci, Ralph Macchio, Marisa Tomei) Tg com/Meteo5 Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe-ly Fisher, Aislinn Paul) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) TV film: La diga della paura (pust., ZDA, '03, i. Bruce Boxleitner) Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg com/Meteo5 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) O Italia 1 6.00 Šport/Odprti studio 6.35 Nan.: I-Taliani 6.55 Variete za najmlajše 10.15 Nanizanka: Power Rangers Lost Galaxy 10.45 Nan.: Raven - Zbudi se, Victor, 11.15 Čarovnica Sabrina 11.50 Nan.: Tata 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-ranza 14.00 TV film: Popstar (kom., ZDA, '05,r. R. Gabai, i. Aaron Carter) 15.00 Tg com/Meteo 15.55 Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA, '06, i. Marcy Rylan) 17.00 Tg com 17.55 Šport: Slamball (vodita Dan Peterson in Giacomo Valenti) 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 TV film: Dragon Ball Z 20.00 Tg com/Meteo 21.00 Film: L' era glaciale (ris., ZDA, '02, r. Chris Wedge) 22.35 Aktualno: Rtv 23.30 Športna oddaja: Vodič nogometnega prvenstva ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Koncert klasične glasbe 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.55 Košarka Snaidero Udine 14.20 Oddaja o potovanih 15.40 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Film: Codice criminale (krim., ZDA, '98, i. Charlie Sheen) 22.55 Aktualna oddaja 23.30 Komedija v narečju: Le scondario-le (L' Armonia) LA 6.00 7.00 9.20 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: Intervju Film: Baby - Skrivnost izgubljene legende (pust., ZDA, '85, i. William Katt, Sean Young) Šport 7 Nan.: Matlock Film: Detektiv Extralarge VN Francije Superbike Film: Il sole a mezzanotte (dram., ZDA, '85, i. Mikhail Barišnikov) Dok.: Jules most dangerous Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Daniel Casey) Dok.: Umori - Primer Rina Forti Jr Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 7.50 8.20 8.45 9.00 9.35 10.45 12.00 13.00 13.15 14.00 15.55 16.20 16.35 17.00 17.15 17.20 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.05 22.00 22.35 22.35 0.35 2.00 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe: Potegavščina Pod klobukom Oddaja za otroke Kratki dok. film EBU: Felicijino življenje (Švedska) Dok.: V dotiku z vodo Kino Kekec - Film: Obuti maček Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Umko, najboljša zabava za umne glave Film: Deček, ki ni več govoril Vrtiljak O živalih in ljudeh Prvi in drugi Poročila, šport, vreme Ozare Vrtiljak: Turistika, Absolutno, Na vrtu, Politični dialogi, Spot, 18.05 Očitno užitno Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Kviz: Ljubljana prestolnica EU Nad.: 4400 povratnikov Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Deadwood Film: Leif Ericson (ZDA) Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 9.25 9.55 10.05 10.35 10.55 11.45 13.40 15.40 17.00 18.45 19.15 20.00 21.35 22.00 22.20 22.45 Zabavni infokanal 13.05 TV prodaja Skozi čas Primorski mozaik Študentska Dok.: Zadnji dnevi slavnih Film: Srečanje Eme in Daniela Nogomet: Manchester United -Wigam (angl. prvenstvo, prenos) Koncert Anike Horvat z Big Ban-dom RTVS Košarka: Union Olimpija - Helios (liga NLB) Kraji in ljudje Očitno užitno: Hare Krišna Film: Mladi, lepi in zadeti - Young, Beautiful and Screwed Up (ko-prod., '04, r. Igor Sekulic, i. Matthias Van Kache, Richard Bohringer) Slovenski magazin Prvi in drugi Dok. nan.: City Folk - Split Nad.: Pokvarjena dekleta 23.35 Dnevnik zamejske TV 0.00 Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Mladinska odd.: Ciak junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Košarka: Jadranska liga NLB 21.35 Alter eco 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Koncert 23.45 Vsedanes aktualnost Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Polka in majolka 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.40 Videospot meseca 18.45 EPP 18.50 Med Sočo in Nadižo 19.15 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 vesolje zabave 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Rokomet: Intra GO Leasing - Jeruzalem Ormož 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar i n napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert udeležencev Medn. poletnih tečajev komorne glasbe Alpe Jadran; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Zid, jezero (Dušan Jovanovič, r. Mario Uršič); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 11.00 Spoznajmo primorsko osebnost septembra; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica in oglašanja z nogometnih igrišč; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mi-slej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Te- denski mozaik; 18.15 Kolaž... sledi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.05 Nogomet; Popevki tedna Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasbene generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki iz opere; 18.00 V podvečer; 20.00 ...; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. v Sloveniji ft lercator Center Koper Dolinska cesta 1a, 6000 Koper, Tel.: +386 5 66 36 830 ercator Slovenska košarica Predstavljamo vam izbrane kakovostne izdelke iz Slovenske košarice. Celotno ponudbo 41 izdelkov lahko najdete v vseh Mercatorjevih prodajalnah z živili. Štajersko kislo zelje 1 kg 0.99 EUR Tuhinjska klobasa vak. pak. cena za kg v kosu Meso Kamnik. Kamnik 9.84 EUR pa(posneto mleko r svtfr Mleko sveže, 1.6% m.m., 1 liter Ljubljanske mlekarne, Ljubljamna 0.59 EUR Jota s kislim zeljem, 840 < Eta, Kamnik 1.59 EUR Surovo maslo domače, 125 g Pomurske mlekarne, Murska Sobota Jogurt LCA več okusov: breskev, gozdna borovnica, vrtna jagoda ali višnja, 180 g Mlekarna Celela, Petrovče 0.36 EUR Toaletni papir exclusive, tisk 3-slojni, 8 rolic Paloma. Sladki Vrti 1.89 EUR keramična, latvica, 0 27 cm Kili, Uboje 3.69 EUR M " I lli*™ Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercatorjevih nakupovalnih središč v Kopru in Novi Gorici ne odlikuje le bogata ponudba kakovostnih izdelkov v hipermarketih. V njih so trgovine z oblačili, obutvijo, športno opremo, igračami, frizerski salon, cvetličarna in drugo. Med nakupi lahko svoj avtomobil pustite v avtopralnici, po nakupih se še dobro najeste, medtem ko se vaši najmlajši zabavajo na pisanih igralih. Obisk Mercatorjevih centrov je veliko več kot nakup. Je doživetje, zabava, sproščenost in prihranek časa. ft ^ O " h*- a tiva■ r« 11 ■ i r-41 i«i* ni*>i i ■ L J Ponudba velja od 1.9. do 30.11.2007 X ^ HlHx Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica, Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure