Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
L£T0 XXIV. — številka
99
J^tanovltelji: ob5. konference SZDL ranice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ■ Trži« _ izdaja CP Gorenjski tisk ^^J- Glavni urednik Anton Miklavčič * Odgovorni urednik  Albin Učakar
J^ASILO. SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUD
KRANJ, sobota, 25. 12.1971 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik in sicer ob sredab in s o b o t a h.
STVA  ZA GORENJSKO
DOHITEVANJE ZAMUJENEGA
BlJsf Gorenjskem se prav tako kot v republiškem Var U n'k°Sar ne moremo pohvaliti, da bo otroško fttr t0 kmalu urejeno. Za kar največje število
d.ru"k V varstvu se ne zavzemajo samo starši, pač pa Z "a v celoti. Mi še sicer docela prodrlo spoznanje ^^^ernbnosti varstva in vzgoje predšolskih otrok v j^S°jno-varstvenih ustanovah za nadaljnji razvoj otroka tak** ena^ start v življenje. Me manjka pa nam samo 8. e °sveščenosti, pač pa tudi denarja za širitev pro-s. ra v vzgojno-varstvenih ustanovah. Razvitejše občine tUj|Cer Pomagajo s samoprispevki, več možnosti imajo 0k». Dr> najemanju posojil, medtem ko manj razvite <Uf 108 s svojo finančno nemoč jo le še prispevajo k j^^nciaciji tudi po tej strani. Kljub delnemu napred-2 > Pred tem si ne smemo zatiskati oči, pa je vendar sk Vse Premalo otrok v varstvu. Program republiške $t Prosti otroškega varstva predvideva, naj bi se jq ^~J° otrok v varstvu v naslednjem letu povečalo za «pej stotkov. V nekaterih občinah bo to uspelo, drugje fce Na regionalnem posvetovanju o politiki otroški t ,Varstva v Kranju ta teden so celo ugotovili, da ftohT maIhno število otrok, ki jih ne zajamejo prav Ijj oblike varstva. Z družbeno akcijo bi morda Okvf !* tla °* 23 take otroke poskrbeli za varstvo v Or«' n možnosti, ki jih že imamo (razne specializirane »artizacije), a so premalo izkoriščene
ftar!*e^tev za otros^0 varstvo pa bo treba iskati še biti Samoprispevek za varstvene ustanove ne more re ' *ra1na rešitev, prav tako pa bo, vsaj tako kaže, v»ak kreditov za  gradnjo varstvenih ustanov
^Srrto 'Cto mani- *e program sam očitno kaže na novo ^»nerjenost — republika bo vse manj prispevala v kot°Ve' Vcć pa ^° dajala za neposredno pomoč otrokom *Oc|S|° otr°ški dodatki, pomoč novorojenčku in pomoč •alno orgoženim otrokom. Zato si bodo v občinah tre^alt Pomagati na druge načine. Ker je jasno, da je i,jv utn<> aktualni samoprispevek le prehodna oblika j^stiranfa v otroško varstvo, naj bi vire iskali drugje. °rfe 116 ^' ^'!o U8Pe*no takšno sodelovanje z delovnimi ^ r»izac;jarnji da bi le-te namensko prispevale denar l0VnttT°sk° varstvo ob istočasnih razbremenitvah de-V^J organizacij pri nekaterih drugih prispevkih. stVQ k°r Pa bi pri razdelitvi sredstev za otroško var-Oo*. ye'laIo upoštevati družbeni dogovor v posamezni «j(^J?'- Ne tako majhno vlogo pri tem bi morale imeti "topolitične organizacije. Problem varstva naj ne sku. Sarn° problem delavcev temeljnih izobraževalnih ^n?n°St' in vzžojno-varstvenlh zavodov, pač pa druž-Voi^. pr°hlem, ki se ga je treba lotevati z vso odgo-^stjo. L. M.
NAft/IESTO VOŠČILNIC
Delovna   skupnost   uredništva   in uprave ^'usci je sklenila, da namesto novoletnih voščil-10   podari   denar,   namenjen   za voščilnice, °snovni šoli Lučine v Poljanski dolini.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GLASA
TITO MA BRDU — V četrtek dopoldne je prišel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko. Ma železniški postaji v Kranju so ga pozdravili predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franc Rogelj in komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Stane Potočar. V vili Brdo pa so Tita pozdravili še član izvršnega biroja predsedstva ZKJ in član federacije Edvard Kardelj z ženo Pepco, predsednik republiškega izvršnega sveta. Stane Kavčič, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Tone Kropušek in sekretar sekretariata CK ZK Slovenije inž. Andrej Marine. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Priprave na gradnjo šol in vrtcev
Danes teden smo pisali, da je kranjska občinska skupščina razpravljala o poročilu koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov v občini. Zapisali smo, da je skupščina
sprejela predlog odbora, da se zaradi povečanih stroškov za uresničitev programa ne zmanjša gradbeni program, pač pa da se začasno odloži nakup zemljišč, ki v prvi fazi niso potrebna, da se le delno
Za združitev zavarovanj
Odborniki kranjske občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tudi o predlogu za združitev zdravstvenega zavarovanja za kmete in za delavce. Kot je znano so se za podobno združitev pred nedavnim že odločili v dolenjskih občinah.
Odborniki kranjske skupščine so predlog o združitvi podprli. Enakega mnenja je bil tudi delavski svet za zdravstveno In socialno varstvo pri občinski skupščini. Poudarjali so, da na Gorenjskem ta odločitev ne bi smela biti problematična, saj je od vseh zavarovancev na Go-
renjskem le 7,6 odstotka kmetov.
Sodeč torej po sedanjih razpravah je tudi na Gorenjskem že gotovo, da bo o takšnem predolgu prihodnje leto stekla javna razprava. Pogoj za uresničitev predloga pa je uspešen izid referenduma. Će bodo torej tudi v drugih gorenjskih občinah za predlog o združitvi in če se bodo zanjo odločili tudi na referendumu, bi bih lahko z začetkom 1973. leta obe zdravstveni zavarovanji na področju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj združeni. A. Ž.
uredijo športni objekti ob šolah in da v vseh objektih ne bodo nabavljali nove opreme.
O tem bo torej prihodnji mesec v občini javna razprava.
Osnovno pri tem je, da začrtani program ne bo zmanjšan in da bo kot vse kaže, spomladi že stekla gradnja vseh objektov.
Predvidoma konec leta 1973 bo v kranjski občini pet novih podružničnih šol (KoRrl-ca, Orehek, Maklo, Trboje, Besnica), dve novi centralni šob" (Vodovodni stoln in P-e-doslje). Posebna osnovna Šola, tri šole, ki so bile nedavno tega dograjeno, dobijo prizidke (Plasma. Šenčur, Stra-ž'šče), nadali« je v programu adaptacija oziroma dozidava šole na Jezerskem in nenazadnje v kratkem bo znano tudi. aH bo na Prlmskovem nova šola, ali bodo sedanjo preuredili in novečali.
(Nadalj. na 32. str.)
XII. NOVOLETNI SEJEM	OD 16.- 26. E)	IECEH	fIBRA 12
			
Priznanja ob občinskem prazniku
Skupščina občine škofja Loka je na zadnji seji potrdila predloge komisije za odlikovanja, komu naj letos podeli že tradicionalna primanja ob občinskem prazniku.
Veliko plaketo bodo za dolgoletno uspešno delo prejeli trije kolektivi in štirje posamezniki. Kolektivu Alpine jo bodo podelili za dosežene uspehe pri modernizaciji proizvodnega procesa in razvoju ter prizadevanjih za reševanje družbenoekonomskih pro blemov krajevne skuonosti Žiri, odboru »Po stezah partizanske Jelovice« za 15-Iet-no uspešno delo pri oreaidzi-ranju zimskih športnih prireditev na pobočjih Jelovice in za uspešno delo pri obujanju tradicij narodnoosvobodilnega boja, planinskemu društvu škofja Loka pa za 65 let delovanja in še posebno za razvijanje planinske dejavnosti med odraslimi in mladino.
JESENICE
Najvišje priznanje ob občinskem prazniku bo prejel tudi Anton Jobst iz Žirov za 60 let prizadevnega dela v glasbeni dejavnosti v domačem kraju, Miloš Mlejnik za dolgoletno sodelovanje pri gospodarskem razvoju občine, Vinko Primožič za 25-Iet-no uspešno vodenje podjetja Kroj in Janez šter za dosežene usoehe in izgradnjo tovarne Al ples v Železnikih in načrtno vključevanje podjetja v mednarodno delitev dela ter dolgoletno družbenopolitično delo.
Malo plaketo pa bodo prejeli: ing. Janez Ahačič, Lado Bernard. Darij Erznožnik in Viki žakeli. Praktične nagrade pa bodo podelili Francu Benedičiču, Tomažu Demšarju, Lojzetu Kodru, Matku Li'Tnarju in Stanislavu Široku.
Priznanja bodo oodelili na slavnostni seji občinske skupščin«, ki bo 8. januarja v Žireh. — Ib
% V torek, 21. decembra, je bila skupna seja tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice in občinske konference ZM Jesenice. Na seji so razpravljali o predlogu programa dela za prihodnje leto, o proračunu, o nalogah in akcijah ZM v prihodnje in o boljšem sodelovanju obeh mladinskih organizacij v občini. D. S.
0 V stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju je bila v petek zadnja seja komiteja občinske konference ZK v tej mandatni dobi. Na dnevnem redu so bile kadrovske priprave za organe novoizvoljene občinske konference ZK, ki se bo sestala na prvi seji takoj po novem letu. Na seji so se obenem poslovili od članov komiteja, ki jim poteka mandat in od nekaterih dosedanjih sekretarjev osnovnih organizacij ZK. T. M.
^ Seje organizacij zveze komunistov v kranjski občini se nadaljujejo. Na njih razpravljajo o stališčih 21. in 22. seje predsedstva zveze komunistov Jugoslavije. — O sklepih 21. seje predsedstva ZKJ, nadalje o sklepih 3. konference ZKS in 24. seje CK ZKS pa je v sredo popoldne razpravljal tudi politični aktiv ZZB NOV.
0 Pri občinskem sindikalnem svetu Kranj sta se ta teden sestali komisija za informiranje in komisija za podpore. Komisija za informiranje je obravnavala delovni program.
A. Ž.
RADOVLJICA
0 Na zadnji seji v tem letu se bo v torek popoldne sestala radovljiška občinska skupščina. Polog sprejetja nekaterih odlokov bodo razpravljali tudi o demografskih in ekonomskih podatkih v občini.
0 V krajevnih organizacijah socialistične zveze v občini se nadaljujejo seje političnih aktivov, na katerih razpravljajo o pripravi konferenc socialistične zveze. Konference kot vodstvene organe krajevnih organizacij socialistične zveze pa nameravajo ustanoviti na Bledu, v Radovljici, Gorjah in v Bohinjski Bistrici. A. Ž.
TRŽIČ i
0 Včeraj popoldne sta bili v Tržiču dve seji. Ob štirih se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, uro kasneje pa je bilo zasedanje plenuma občinskega sindikalnega sveta. -Jk
0 Včeraj je bila v Tržiču zadnja letošnja seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Člani odborov so si najprej ogledali Kratek film o Tržiču, nato pa so obravnavali dokončen projekt Gornji Jadran, teze /a nadaljnji razvoj turizma v Tržiču. -Jk
V torek je obiskal Iskro Elektromehaniko Kranj podpredsednik ministrskega sveta s ske zveze in predsednik državnega gospodarskega plana Nikolaj Konstantinovič Bajbako spremstvom. S predstavniki združenega podjetja in kranjske Iskre se je pogovarjal o P vodnji tega podjetja.
Sovjet-
Za osnovno šolo v Cerknem
Občinska konferenca ZM na Jesenicah in tovarniška konferenca ZM v železarni Jesenice sta se pred nedavnim sestali in se dogovorili, da letos ne bodo pošiljali novoletnih čestitk. Denar, ki bi ga sicer uporabili za nakup čestitk, bodo namenili za gradnjo osnovne šole v Cerknem.
Glavni stanovanjski problemi borcev rešeni
V četrtek je bila v Kranju seja sveta za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov pri skupščini občine Kranj. Ko so obravnavali poročilo o reševanju borčevske problematike, so člani sveta ugotovili, da so glavni stanovanjski problemi borcev in udeležencev NOB rešeni, kar pa seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljali novi. člani sveta so obravnavali tudi poročilo komisije za stanovanjske zadeve in reševali prošnje borcev za družbeno pomoč. — Jk
Vietnamski mladinci v Kranju
Danes dopoldne je v Kranj dopotovala delegacija zveze mladine za osvoboditev Južnega Vietnama, ki Je že več kot teden dni na obisku v Jugoslaviji. Ob 10. url jih bo sprejel predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalo-kar. Zatem se bodo mladinci iz Vietnama pogovarjali s predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij. Popoldne pa si bodo ogledali zanimivosti Bleda in Bohi"la.
-lb
Uspehi ali neuspehi komunistov so tudi uspehi ali neuspehi borcev
Na političnem aktivu borcev NOB kranjske občine Je v sredo, 22. decembra, govoril Vinko Hafner, član CK ZKS in podpredsednik IS skupščine SRS. Zadnje dogodke na Hrvaškem je označil kot odraz raziner i*1 problemov v celotni zvezi komunistov Jugoslavije, ne samo v zvezi komunistov Hrvaške. Tovariš Hafner se je zadržal predvsem pri globljih vzrokih krize in nos tih za njeno razreševanje. V povojnem razvoju Je prišlo v naši družbi do velikih socialnih sprememb. "° eni strani velik napredek glede življenjske ravni, gospodarstva in družbenih odnosov, po drugi strani pa velike spremembe v socialnem položaju ljudi. Pred petindvajsetimi leti smo bili bolj enaki, kajti vsi smo bili revni« Danes so razlike velike, v takih razmerah pa je idejna enotnost teže dosegljiva. Teže je postaviti v ZK take cilje, ki bi vsem enako ustrezali. # .
S tem so povezani tudi ekonomski problemi širs>n družbenopolitičnih  skupnosti  in  nerešena sisternsk vprašanja, ki so lahko povod za spodbujanje nacionalističnih in celo separatističnih teženj, kot je to sedaJ primer na Hrvaškem. Ne gre podcenjevati tudi vP*lV zunanjih sil. Vedeti je namreč treba, da smo še vedn^ trn v peti reakcionarnim kapitalističnim silam na hodu, kot tudi, da smo v globokem idejnem sporu deželami administrativnega socializma in tako torej predmet pritiska z obeh strani. «
Tovariš Hafner je poudaril pomen 21. seje predse -stva ZKJ in politične aktivnosti ZK po tej seji n» Hrvaškem in v vsej Jugoslaviji in dejal: »Doživeli sn» po eni strani hud udarec, ker nismo odločno ukrepa In s tem dopustili, da nas je kriza na Hrvaškem po" nila na rob državljanske vojne, pa tudi veliko zi«a-*' ki jo izpričuje odmev na sejo predsedstva po v* ' Jugoslaviji In hitro osveščanje in ukrepanje hrvaški komunistov.« .
V razpravi po uvodnih besedah tov. Hafnerja J sodelovalo več borcev, ki so vsi podprli oceno tova|^,jn Hafnerja, hkrati pa kritično spregovorili o slabostih napakah v naši družbi. Omenjali so primere zaslužka^ stva, špekulantstva in drugih oblik prisvajanja tUJi^ dela brez lastnega  truda, kar bi morali PrcprC^sii Ljudje |r» vidijo in upravičeno kritizirajo. Komun in borci, kot so poudarjali, morajo biti pobudniki P^ odstranjevanju nepravilnosti In slabosti na vseh P ročjlh  našega  življenja  in   družbenega  razvoja j usmerjevalci k osrednjim, skupnim ciljem v izgra socialistične družbe. • c
Končno so še sprejeli sklep, da se volilne konfeiLM organizacij ZB odložijo na jesen 1972 in da bodo se<^ j le članski sestanki, na katerih bodo pretresali "^f^je napotke tovariša Tita v današnjih razmerah in sta' v svojih organi/arijah. K. M.*»«
Brez poslovne izgube
^T,(? * r STRAN
Gospodarske organizacije kamniške občine so v prvem Polletju ustvarile 143 milijonov dohodka. Na začetku teta so predvidevali, da bo celotni dohodek v gospodarstvu letos porastel za 10 odstotkov, toda zdaj je že na dlani, da bo porastel za 21 odstotkov.
V kamniški občini je zabeležen vsestranski razmah gospodarstva. Tovarna Stol je gradila novo tovarniško halo proizvodnjo pisarniškega Pohištva. Tovarna usnja je Modernizirala in razširila Proizvodne obrate. Tovarna Jitan nadaljuje z izgradnjo druge etape rekonstrukcije. Tudi v Svilanitu so nabavili Oove stroje in povečali pro-
izvodnjo. Obrtno montažno podjetje Alprem, ki ima že izdelan elaborat o rekonstrukciji, ni moglo uresničiti načrtov zaradi zaostrenih kreditnih pogojev in celotne investicijske politike, ki se izvajajo za umiritev gospodarstva.
Da v kamniški občini les dobro gospodarijo, najbolje govorijo naslednje ugotovitve:
Nobena gospodarska organizacija v občini ne izkazuje poslovne izgube. Gospodarstvo občine Kamnik nima nepokritih investicij. Osebni dohodki so naraščali počasneje kot celotni dohodek. Delovne in druge organizacije v občini so upoštevale spre-
jete družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Le na področju gostinstva in turizma niso doseženi zaželeni uspehi, sicer pa so v kamniški občini upravičeno zadovoljni in ponosni na letošnje uspehe.       J. Vidic
,1
,E SAMO DO NOVEGA LETA TRAJA 5 % POPUST PRI MAKUPU V NAŠI BLAGOVNICI V TRŽIČU ZATO POHITITE — KONKURENČNE CENE
Mercator
Možnost nakur>a na potrošniški kredit
Pohištvo za Antarktiko
Vzemite naslov za šalo, resnica pa je, da je Franc Vo-grinec, direktor tovarne Stol Kamnik, izjavil: »Naše podjetje je poznano, razen v domovini, tudi po širnem svetu, saj smo ie prodali svoje izdelke na vseh kontinentih sveta — razen Antarktike.«
Nekatera podjetja manj uspešna kot lani
Industrijska podjetja na Gorenjskem so letos dosegla v Poprečju za 35 odstotkov Večjo vrednost proizvodnje kot lani, merjeno po družbenem proizvodu. Vendar pa Realno povečanje ni bilo tako veliko. Okrog 20 odstotkov povečanja vrednosti mo-ranio pripisati povečanju Ubogljivosti in višjim oseb-6ir»i dohodkom. Ce pa uspeš-
nost merimo le po dejanski povečani vrednosti, so podjetja v škofjeloški občini letos za 13,5 odstotka boljša kot lani, prav toliko v Radovljici, na Jesenicah za 14 odstotkov in v Kranju za 8 odstotkov.
V škofjeloški občini so bile najuspešnejše Loške tovarne hladilnikov,  ki  so vrednost
proizvodnje povečale za 36 odstotkov, prav toliko tudi Gorenjska predilnica, sledi Elra z 32 odstotki, Alpina z 22 odstotki itd. Slabši rezultat kot lani pa so dosegli Jelovica, ki je kar za 11 odstotkov manj uspešna kot lani, sledi Iskra iz Železnikov z 9 odstotki in AIples, ki je letos za 5 odstotkov manj uspešen kot leto prej.
gorenjska kreditna banka
St.
Ko boste praznovali
novoletne praznike
v krogu svojcev
in znancev, ki delajo
v zamejstvu,
jim poleg najboljših
zelja
svetujte
naj denarne zadeve urejajo
pri svoji banki gorenjski kreditni banki
KRANJ • BLED • JESENICE • RADOVLJICA TRŽIČ • ŠKOFJA LOKA • ŽELEZNIKI • ŽIRI
Nadalje je direktor Vogri-nec povedal primer, kako znana je tovarna Stol po svetu. »Dobili smo ie pisma naših poslovnih partnerjev iz Kanade in Avstralije,« je dejal Vogrinec, »ki so bila naslovljena samo s Stol, Kamnik, brez navedbe driave. Morda bo kdo rekel, da je to iznajdljivost poštarjev, vendar je lahko tudi obratno.«
Zvedeli smo tudi to zanimivost: Nova tovarniška hala pisarniškega pohištva na Duplici je zazidana na površini 10.000 m2. Dolžina hale je 200
metrov. Skupni investicijski stroški z opremo so znašali 18 milijonov dinarjev. Pretežno so bila to lastna sredstva, drugo pa premostitveni kredit. Novo tovarniško halo so odprli šele pred kratkim, toda vsi krediti za to tovarno bodo izplačani ie do konca leta.
Ko bi povsod najemali in tako hitro vračali kredite, bankam nikoli ne bi zmanjkalo denarja, ne bi bilo nepokritih investicij in nelikvidnosti.
J. Vidic
Še nekaj pripomb
Puštal pri škof.ii Loki je z urbanističnim načrtom mesta Škofje Loke namenjen za zeleni pas in rekreacijsko področje, razen starega vaškega jedra, kjer se hiše in t predstavniki drugi objekti lahko obnav- nosti Puštal ljajo, vendar le v skladu z zahtevami zavoda za spomeniško varstvo. Na predlog političnih organizacij Puštala je bil izdelan osnutek zazidalnega načrta, ki naj bi v mejah, ki jih določa urbanistični načrt, pokazal, kje in kaj je še možno pozidati. Predlog zazidalnega načrta je bil tudi javno razgrnjen. Občani Puštala so dali precej pripomb, ki jih je obravnaval svet za urbanizem in komunalo, ven-
dar vsem tU mogel ugoditi. O spremembah v zazidalnem načrtu so razpravljali tudi na sredini seji škofjeloške občinske skupščine. Ker so krajevne skup-imeli še nekatere pripombe oziroma so zahtevali, da se še enkrat preuči možnost dodelitve nekaterih lokacij, odborniki odloka o spremembi urbanističnega načrta na območju mesta Škofja Loka in zazidalnem načrtu Puštala niso sprejeli. Imenovali pa so posebno komisijo, ki bo preučila dodatne predloge in poročilo predložila januarski seji skupščine. —lb
Hotel Transturist odprt
Že nekaj dni je v Škofji Loki odprt nov hotel Transturist. Stoji v parku ob Kidričevi cesti. Bela betonska stavba z velikimi površinami se lepo ujema z okolico. Obiskovalce, ki jih tudi v prvih dneh ni malo, je prijetno presenetila tudi notranja oprema. Zelen tapisom, lepi leseni stropi in pohištvo temno rjavega oreha, vse to pa kombinirano z veliko cvetja in zelenja, daje prijeten občutek domačnosti.
Transturist je hotel visoke B kategorije. Ima 46 sob s 96 ležišči. Sobe so eno-, dvo-in troposteljne. Restavracija, več klubskih prostorov in kavarna imajo skupno 250 sedežev. V prvem nadstropju pa ie poseben dnevni prostor s TV prejemnikom za pci:-z'pnske fltoste. Hotel ima tudi bazen let <jq bo-io v teh dneh napolnili z vodo. V kratkem
bo urejena tudi savna, kozmetični in frizerski salon. Hotel bodo opremili tudi s slikami škofjeloških slikarjev.
Med prvimi gosti so bili ▼ hotelu upokojenci podjetja Transturist. Uprava podjetja jim je pripravila sprejem z zakusko, zatem pa so si ogledali tudi gradnjo novih mehaničnih delavnic na Trati.
Za smučarje bo zanimiv tako imenovani »paket« storitev. Poslužili se ga bodo lahko, če bodo v hotelu ostali vsaj tri dni. V ceno od 82 do 92 dinarjev je vračunan celodnevni penzion v hotelu, prevoz z avtobusom do Luše, neomejeno število voženj z žičnico na Starem vrhu ter kopan ie v bazenu. Čeprav so hotel šele odprli, je povpraševanje precejšnje in kaže, da bo že v letošnji zimski sezoni zaseden -lb
a razvoj samoupravo
V torek je bil na seji občinske konference ZKS škofja Loka za novega sekretarja komiteja izvojen dipl. oec. in politolog Tine Kokelj. Rojen je bil 18. februarja 1942. leta v Mlaki nad Lušo. Kot srednješolec se je aktivno vključil v delo mladinske organizacije, ob prihodu na univerzo pa je takoj začel delati v študentskem gibanju. Pred štirimi leti se je zaposlil v občinski upravi v Škofji Loki kot analitik. Že po treh mesecih je postal načelnik oddelka za gospodarstvo. Takoj
se je vključil tudi v delo na terenu. Je predsednik KS škofja Loka, član IO republiškega sveta sindikata družbenih dejavnosti, opravlja pa še nekatere druge funkcije. Izkoristila sem priložnost in ga zaprosila za nekaj besed o nalogah in delu organizacije ZKS v Škofji Loki.
»Gospodarstvo v loški občini v zadnjih letih beleži zelo dobre rezultate. Narodni dohodek se je skoraj pod vojn, za 50 odstotkov so se povečale industrijske zmogljivosti, doseženi  so bili pomembni
uspehi v kmetijstvu, šolstvu in drugod. Res pa je tudi, da je razvoj samoupravnih odnosov zaostajal. Boj za samoupravne odnose pa je razredni boj. Za nas komuniste Je odločujoče merilo, kako in koliko bomo v tem boju sodelovali, kako bomo sodelovali pri reševanju družbenih protislovij, kako bomo razvijali samoupravne odnose. Za tistega, ki deluje proti uveljavljanju teh načel, ki ovira razvoj ni mesta v naših vrstah, prav tako ne more opravljati javnih funkcij In zasedati vodilnih položajev.«
Tržičani obiskali obmejne enote JLA
Tako kot v ostalih gorenjskih občinah so tudi v Tržiču slovesno proslavili letošnji dan JLA. Ob tej priložnosti so prebrali tudi najboljšo šolsko nalogo na temo JLA. Tekmovanje v pisanju šolskih nalog o armadi je razpi sala komanda obmejnih enot v Radovljici. Komisija je prisodila prvo mesto Martini Lužar, učenki 8. razreda s Križev. Martina je nalogo prebrala tudi na sprejemu, ki
ga je ob prazniku naše armade v torek priredil predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak.
V sredo pa so predstavniki tržiške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, ZRVS, teritorialne obrambe in tovarne Peko obiskali karavle obmejnih enot na Ljubelju in v Medvodah v Jelendolu. Ob tej priložnosti so karavlo na Ljubelju preimenovali v karavlo kokr-
škega odreda, karavlo v Medvodah pa v karavlo Srečka Perhavca. Slovesnosti se je udeležil tudi nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prežel j-Stane. Zanimivo pri tem je, da obmejnih enot niso obiskali le predstavniki organizacij in društev, temveč so k vojakom prihajali tudi posamezniki, jim čestitali in prinašali darila.
Jk
Pomoč otrokom z motnjami
Odveč bi bilo zdaj razpravljati o potrebnosti obstoja dispanzerja za mentalno higieno in nevropsihiatrijo v Kranju, saj so številke o otrocih potrebnih pomoči tega lani ustanovljenega dispanzerja več kot zgovorne. Potrebe so celo tolikšne, da že razmišljajo o razširitvi te službe tako s kadri kot tudi lokacijsko. Kot vsi načrti, so tudi načrti kranjskega dispanzerja odvisni od denarja, že sedanja skupina strokovnjakov bi se razšla, če je ne bi vezalo navdušenje za delo z otroki. V naslednjem letu bo verjetno financiranje urejeno tako, da bodo za delo dispanzerja prispevale vse temeljne izobra/evrdne skupnosti gorenjskih občin.
Delo dispanzerja, ki je usmerjen za delo z otroki, je v polr.i zasedbi steklo šele letošnjo jesen. Največ pacientov — če jim tako lahko rečemo, saj so to le normalno duševno in telesno razviti otroci, vendar z motnjami —
OPEKO
kupite najugodneje pri Kmetijski zadrugi Bled
Sprejemamo naročila za dobavo v pomladnih me secih po dosedanjih pogo jih in cenah.
Pri plačilu z deviznimi sredstvi običajen popust
PRIPOROČAMO SE
je takih s cerebralnimi motnjami. To je minimalna možganska okvara pri normalnem otroku, ki pa staršem, učiteljem in otro1 om povzroča veliko skrbi. Prej so taki otroci veliali samo za skrajno nemune in poredne, zdaj pa — potem ko |e ''o' ;vrna okvara na mož"an;h — jih obravnavamo povsem drugače. Dobiv^io zdravila, pa tudi učitelii jih imajo za enako sposobne kot vse dru tre otroke. Dostikrat so otroke s cerebralnimi motnjami premestili na posebno osnovno šolo, eenrav tak otrok lahko v redu konča redno osemletko Idealni zan'e bi seveda bili razvoini oddelki na rednih osnovnih šolah. Med 445 otroki, ki že imajo svojo kartoteko v disnanzerju, je otrok s cerehralnimi motnjami več kot 10 odstotkov. Zdravijo pa tudi otroke z napadi nočnega strahu, vedenjsko motene otroke in druge.
Največ motenj v otrokovem razvoju se odkrije v šoli, čeprav bi lahko z boljšo povezavo in izdelanim siste-rnr>m zdravstvenih in socialnih služb otrokove motnje lahko odkrili že takoj po rojstvu in jih takrat začeli tudi zdraviti. Uspešnost delovanja dispanzerja pa bo v bodoče odvisna tudi od trdne povezave med to ustanovo ter šolo in starši. V šoli sami se že sedaj kažejo potrebe po specialnih službah. Socialnim delavcem in psihologom se bodo verjetno sčasoma pri družili še logopedi. Ti stro-
kovni delavci naj bi v dispanzer pošiljali le težavnejše primere. Vse bolj se kaže potreba, da bo treba na otroke v šoli gledati ne samo z vzgojnega stališča, pač pa tudi z medicinskega. Ne nazadnje se bo tako zmanjševal tudi osip na šolah.    L. M.
OK ZKS Škofja Loka je v zadnji mandatni dobi posvetila veliko pozornosti uresničevanju ustavnih dopolnil.
»Uresničevanje ustavnih dopolnil je še vedno naloga slehernega komunista. Določila dopolnil kot npr. odločilni položaj delavca v združenem delu, raznoiaganje delavca z ustvarjenim dohodkom in s tem direktno vplivanje na enostavno in razširjeno reprodukcijo, podlaga za reševanje bistvenih vprašanj dmžbeno-ekonomskega položaja delavca in samoupravnih odnosov, še posebno pa se bomo morali prizadevati pri uresničevanju drugega dela ustavnih sprememb, ko bo boMe določen in z dosedanjimi spremembami usklajen družben o-ooli t ični sistem občine, krajevne skupnosti itd.«
»Katere so naloge komunistov pri. naoonh za stabilizacijo gospodarstva?«
»Cenrav smo v zadnjih nekaj letih v občini dobro gospodarili, imamo še vrsto neizkoriščenih možnosti za še boljše delo. Smo v času intenzivnih priprav srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja občine in Gorenjske. Tu se moramo komunisti prizadevati, da v programe vgradimo tudi srednjeročne in dolgoročne politične c"*e »n vse povežemo v enotni c-'fj — čimboHše gospodarjenje. Jasna stališča pa moramo zavzeti tudi do nekaterih manjših delovnih organizacij v občini, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali pa so ž« celo dolgo nerentabilna. Ne moremo biti brezbrižni do življenja več kot 300 delavcev.«
Tine Kokelj
»Ob hitrem razvoju gospodarstva vedno bolj primanjkuje sposobnih delavcev. Boste v prihodnje posvetili vcČ pozornos t i izobra že van j u ?«
»Zvezi komunistov kot avantgardi delavskega razreda ne more biti vseeno, kdo sedi na vodilnih in
vplivnih
položajih v vzicino-izobraže-valnih institucijah, v gospodarstvu in drugih delovnih skupnostih. Z'-^sti moramo b:*i pozorni, kadar gre 13 mlošnj
bolj
pozorni, vzgojo mladine. Ob vzgoji pa bomo morali 1 poskrbeti tudi za izobraževanje komunistov, predvsem mladih. Ob tem nI brez pomena pravilna in zadostna h* formativnost o dogodkih ma in v svetu.«
L.B.
Šolski center v Radovijici
Ob koncu zadnjega šolskega leta je bilo v osmih razredih osnovnih šol v radovljiški občini 350 učencev. Od teh se jih je v srednje šole na Gorenjskem vpisalo okrog 270, nekaj pa jih je odšlo na šolanje v Ljubljano. Predvidevanja glede raztresenosti mladih prebivalcev radovljiške občine v prihodnje so podobna. letos jih je namreč v osmih razredih 390 in velika veČina bo želela nada-l; vati šolanje na srednjih Idah.
Ko so v občini razpravljali O možnostih izobraževanja mlo'ine na srednjih šolah, so PPOtoviH, da bi se te še bolj p< \i!e, če bi imeli tudi v občini nekaj več srednjih šol. Trenutno imajo nami č le poklicno kovinarsko šolp v Radovljici in poklicno gostinsko šolo na Bledu. Droge srednje šole, za katere se odločajo učenci pa so v Krenili, na TfIffllfah ali pa v Ljubljani. Prav oddaljenost pa pomeni za mnoge precejšen materialni strošek, nekateri pa se raje odločijo
tudi za takojšnjo zaposlitev.
Na zadnji seji občinske skupščine so ustanovili šolski center, ki naj bi začel delati 1. februarja prihodnje leto. V njem so združili poklicno kovinarsko, tehniško strojno in delovodsko strojno šolo v Radovljici ter poklicno gostinsko in tehniško gostinsko ali poslovodsko šolo na Bledu. Razen tega pa so zraven priključili še dom učencev srednjih šol na Bledu.
Odločili so se torej, da v Radovljici razvijejo tudi tehniško šolo. Ker pa ima-io podobni šoli tudi v Kraniu in na Jesenicah, se bodo glede ureditve oziroma razporeditve srednjih šol na Gorerjskem skušali konkretneje dogOVOrlti na svetu gorenjskih občin. Pi edl »Rajo namreč, da bi v Radovljici poučevali za poklic ključavničarja, orodjarja. sti"<\u j.i in strojnega tehnika. Za vse te poklice pa bi bilo dovolj uč.ncev, če bi se za t-d«*no do'elitev oziroma ureditev strinjali oziroma do-
drugih gorenj-
govorili tudi \ skih občinah.
Hkrati ob takšni zamist pa so v Radovljici razini*'.'** li tudi o zagotovitvi pogoji"7 za delo. Sedanjima šolama J* občinska skupščinama ž* d delila poslopje stariji Šol Radovljici in n:\ Bledu, ureditev obeh bo okrog 5 milijonov, k temu 11 bo treba dodali še okrog *J tisoč dinarjev za preuredite sedanje gostinske Šole v i ternat.
V naslednjem obdobju pa nameravajo zagotoviti sredstva   za   delo   šol. Bj* tretjino bi  zagotovila °DCt.? ska  skunščina, drugo tretJ* no naj bi dale delovne oi2Sj nizacije. ostanek  pa rep"" ška   izobraževalna skupnog Računaio. da bi tak "en l!;,vcl". financiran in srednieg* stva uredili že do konca J .
v
prepeljal*
Hkrati
nnarja pi i bodo |e leto. — pa se nameravajo do ta* v delovnih <>• eanizai li:'''-
ki
koV-
so znin>' <'<-s;r>n" za stro niake. ki bi prišli iz -JJ •dogovoriti za zbiranje *r stev. A«7"
■UfUI ■ ^   H   %T ■ H BHj B Bi
Že pred dobrim letom smo zapisali, da Veletrgovina Loka iz škofje Loke pripravlja Na kresu v Železnikih gradnjo sodobne blagovnice. V njej naj bi bila samopostrežna trgovina z delikateso in oddelek za prodajo tehničnega blaga in gospodinjskih aparatov. Čas vselitve je že potekel, a lopate še vedno niso zastavili. »Zakaj ne? Kdo je kriv za zasioj?« sprašujejo občani, ki na trgovino težko čakajo. Morda je za zavlačevanje gradnje odgovorna Veletrgovina Loka aH podjetje za stanovanjsko in komunalno gradnjo Lokainvest, ali kmet Anton Mesec, ki se ne more ločiti od kozolca in sadovnjaka?
Posredujemo prodajo
KARAMBOLIRANEGA VOZILA
OSEBNI AVTO RENAULT R 8, letnik 1970, z 21.300 prevoženimi kilometri, začetna cena je 12.000 din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 29. decembra do 12. ure.
Znani evropski turistični strokovnjak je izjavil, češ da P nič bolj koristnega za tu-Ttstično gospodarstvo in turistično politiko neke dežele, kot vsaj ena ali dve izrazito slabi sezoni. Takrat začno ljudje, posebno pa tisti, ki Uve ali se ukvarjajo s turizmom, razmišljati...
Zaradi informacij iz raznih turističnih krajev o navalu Kristov in polni zasedenosti,
posebno sredi sezone, na kar so vplivali tudi zunanji činitelji, na primer kolera v Španiji, lahko trdimo, da z zgoraj omenjenim razmišljanjem ne bo nič. Vsaj s takim ne, ki bi bistveno vplival na kvalitetnejšo rast našega turizma.
Će govorimo o turizmu v naših razmerah, moramo upoštevati neko posebno okoliščino, ki ne velja toliko za
ostale gospodarske veje. To so naravne lepote in možnosti za rekreacijo, ki jih ponuja narava, to je zemljepisna lega v bližini velikih turističnih krajev z naraščajočo potrošnjo, to so drugi, večkrat omenjeni izjemni pogoji za razmah turizma. Vse to daje turizmu, kot gospodarski veji, poseben privilegij. Zakaj? Samo izrazito slabo vreme v sezoni ali kakšni drugi politični in ekonomski pretresi v deželah našega turističnega trga bi lahko pripeljali do katastrofe v turizmu. Ker pa se to še ni zgodilo in se ne dogaja, dohodek od turizma le vztrajno narašča, narašča devizni priliv, in vse skupaj daje videz, da je vse v redu in da ni vzrokov za razburjanje. S tem nočemo reči, da je položaj slab. Gre za to, kolikokrat bi bila lahko naša turistična bera zaradi pogojev boljša, koliko izrednih možnosti, ki nam iih ponujajo ti pogoji, ne izkoristimo.
Zadostuje, če primerjamo dosežke nekaterih drugih evropskih turističnih dežel s podobnimi ali kvečjemu slabšimi naravnimi pogoji z našimi, ugotovimo, da bi lahko mi dosegli nekajkrat večii promet, zlasti devizni dotok, kot ga dosegamo v sedanjih razmerah. Zato so vsakoletni ugodni rezuttati našega turizma bolj ali manj relativni.
Zapisali smo, da ima pri nas turizem privilegij v odnosu do ostalih gospodarskih panog. Seveda ne mislimo, da ima ta panoga ugodnejše in privlačnejše pjgoje gospodarjenja. Narobe. Privilegij tiči v odnosu do kupcev. Samo pomislimo, koliko mora narediti neka industrijska veja, da se utrdi in plasira svoje proizvode na konvertibilni trg. Samo da pridobi tamkajšnjega kupca. Koliko dohodka mora žrtvovati za tržne raziskave, za odpiranje predstavništev, za kadre, ki delajo s trgom, za cenejšo proizvodnjo, da bi bila vsaj na meji konkurenčnosti! Ta, za izvozno industrijo pomemben proces (in sredstva), je v turizmu minimalen. £amo podatek, da v Franciji, kjer je naš perspektivni turistični trg, ki že sedaj polni naše zmogljivosti, nimamo stalnih turističnih predstavnikov.
Kaže torej, da raven organiziranosti in poslovnosti našega turizma še nekoliko ustreza sedanjemu prometu in ponudbi, nikakor pa ne prometu, ki bi ga lahko in morali doseči, če bi vsaj približno izkoristili naravne (privilegirane) možnosti in naraščajoči) moč naših turističnih trgov,
J. Košnjek
Trgovski prostori v Železnikih so isti kot so bili pred vojno in ne morejo zadovoljiti potreb potrošnikov. Zato je gradnja blagovnice upravičena. Veletrgovina Loka je pripravila idejni načrt in z Lokainvestom sklenila pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Lokainvest mora priskrbeti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo in prevzeti tudi izvedbo del. Veletrgovina Loka pa naj zagotovi denar. Od tedaj pa so se gradbeni stroški podvojili. Namesto 2500 dinarjev za meter prodajne površine bo morala Veletrgovina Loka odšteli 5000 dinarjev ali več. Sprejet pa je bil tudi odlok o obveznem 30-odstotnem pologu za vse negospodarske investicije, kar je gradnjo podražilo še za tretjino. Odlok velja do decembra 1972. leta. Veletrgovina Loka pologa ni pripravljena plačati, pač pa bo do decembra prihodnje leto zagotovila denar za gradnjo. Nekaj bo zbrala lastnih sredstev, ostalo pa s pomočio kreditov.
Lokacija za blagovnico je določena v sadovnjaku kmeta Antona Mesca Na kresu 3 v Železnikih. Tako je bdo določeno že z urbanističnim načrtom leta 1958, ko je bila parcela izbrana za gradbeno in nacionalizirana. Vendar je še naprej ostala v posesti Antona Mesca oziroma njegove matere, ki je tedaj gospodarila. Na vlogo Lokam vesta za določitev lokacije trgovine ie nriVfoina sln>ba pri   skupščini   škofja Loka
izdala odločbo o odvzemu zemljišča z določilom, da se za zemljo, kozolec, ki stoji ob robu parcele, in sadno drevje določi primerna odškodnina. Sprva so pri Loka-investu sklenili postaviti blagovnico tam, kjer stoji kozolec. Lastniku so proti odškodnini 32.000 dinarjev predlagali, da ga prestavi. Odškodnino so določili tudi za zemljo in sadno drevje. Anton Mesec se je pritožil, da kozolca nima kam prestaviti, zahteval pa je tudi višjo odškodnino za zemljo in sadno drevje. Zavrnitev ie dala novo nritožbo in zadeva se je začela vleči. Sedaj čaka na odločitev vrhovnega sodišča SFRJ.
Ker se niso uspeli pogovoriti zaradi kozolca, so se pri Lokainvestu odločili za gradnjo sredi sadovnjaka, čenrav zadeva še ni rešena, bi z rrrad-njo lahko začeli spomladi, saj je zemlja nacionalizirana in spor teče le zaradi odškodnine.
In kaj še zahteva Anton Mesec? Kozolec je p'iwnv-Ijen podreti, če bi dobil lokacijsko in gradbeno d 'Voljenje za gradnjo šum za stroje in seno na nasnrot-nem robu parcele. Teg? mu ne moreio dati, ker so možnosti, da bi se bb"iovn;ca kdaj razširila. Podpisal pa ie izjavo, da nristrme ha zamenjavo zemlie, četudi bi bila i ! : 'liena od kmetije, le da je enakovredne?'! razredi. Če ne, pa zahteva tako o^š'-od-rmo, da bo lahko kupil drugo. L. Bogataj
Odslej tudi živila instalacijski material obutev in usnjena galanterija
v
BLAGOVNICI
ŠKOFJA LOKA
Danes odpiramo NOVI PRIZIDEK
ŠKOFJA LOKA
V novih prodajnih prostorih je potrošnikom odslej na voljo tudi najširši asortiment
ŽIVIL, DELIKATES, SADJA IN ZELENJAVE,
MESA IN MESNIH IZDELKOV
VSEH  VRST PIJAČ  IN  SADNIH SOKOV
INSTALACIJSKEGA MATERIALA
MODNE MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE
OBUTVE
in
USNJENE GALANTERIJE
Povečana in razširjena pa je tudi izbira pohištva
gospodinjskih aparatov
akustike
ter
izpopolnjena restavracija.
Odslej torej vse blago v eni hiši
tudi v
BLAGOVNICI
S nuan inman
ŠKOFJA LOKA I
Skrb za prizadete otroke
V kranjski občini je po podatkih za socialno delo 5?5 otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Vsi ti otroci so bili kategorizirani. Komisija za kategorizacijo (sestavljajo jo psiholog, ortopedagog, pediaier, nevro-psihiater in socialni delavec) je ugotovila, da je med otroki motenimi v razvoju, največ takih z duševnimi motnjami, kar 82 odstotkov. Telesno in obenem duševno je prizadetih 5 odstotkov otrok, samo telesno pa 12 odstotkov.
Večina duševno prizadetih Otrok je vključena v posebno osnovno šolo, saj je stopnja njihove duševne prizadetosti lažja. Le manjši del — 16 odstotkov — teh otrok je srednje in težje duševno prizadetih. V posebno osnovno lolo je vključenih — kot navaja poročilo kategorizacij-ske komisije — tudi dokaj š-nje število mejnih primerov Inteligentnosti. Zaradi zahtevnosti pouka pa otroci, ki so na meji inteligentnosti, ne morejo dohajati pouka na redni šoli. Redno bi se lahko šolali le ob izdatnejši pomo-& učiteljev in staršev. Taka
i
pomoč pa je posebno težko Izvedljiva tam, kjer žive otroci v neurejenih družinah, ali v družinah, kjer starši otrokom niso sposobni pomagati. Fo mnenju komisije za kategorizacijo vsi otroci s slabio inteligenco sodijo v nor-
malno šolo, treba pa jim je pomagati: s socialnim delom v družini, pomoč pri učenju pa naj organizirajo šole same.
Medtem ko se otroci, ki končajo osemletno šolanje na posebni osnovni šoli, razmeroma lahko vključijo v poklicno dejavnost, pa je drugače s srednje duševno prizadetimi, ki niti za šolanje niso sposobni. Ti otroci so bili do lanskega leta v večini primerov doma, le trije so se delovno usposabljali v zavodu v Črni na Koroškem. V dveh oddelkih za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok pri posebni osnovni šoli v Kranju je trenut-
no 13 otrok, število otrok je glede na potrebe veliko premajhno. Otroke iz oddaljenih krajev občine že zaradi ncurejs? jsaja prevoza ni mogoče v ki j liti v omenjena oddelka, vendar pa tudi prostorska utesnjenost in pa finančna sredstva ne dovoljujejo povečanja števila otrok v oddelkih.
Komisija za kategorizacijo v občini Kranj tudi meni, da bi bilo potrebno vse otroke, ki so bili kategorizirani, spremljati tudi kasneje, po končanem šolanju na posebni osnovni šoli ter po končanem usposabljanju v zavodih za telesno ali duševno prizadeto mladino.
Dokončna ugotovitev žrtev nacističnega nasilja
Na zadnji seji komisije za zapornike, ir.ternirance in de-portirance pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice so pregledali dokončno dokumentacijo o preganjanju na-šm ljudi med drugo svetovno vojno. V to delo je bilo vloženega mnogo truda, posebno še zato, ker je živelo pred vojno r.a Jesenicah mnogo ljudi z vseh strani Jugoslavije in mnogo primorskih
Večje nadomestilo za brezposelne
Oktobra letos je bilo v Sloveniji 16.041 brezposelnih delavcev. Pravico do denarnega nadomestila je imelo le 323 brezposelnih delavcev; drugi namreč ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Začasno brezposelni delavec namreč lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila le, če njegevi dohodki skupaj z dohodki članov njegove ožje družine ne dosegajo zneskov, ki so določeni po zakonu. Do sedaj dobi pravico do denarnega nadomestila tisti brezposelni delavec, ki ima mesečno manj kot 460 din mesečnega dohodka na člana njegove ožje družine ali 920 din skupnega letnega katnstrskega dohodka od zemljišč, ki so njegova lastnina oziroma lastnina članov njegove ožje družine.
Pred kratkim je Izvršni svet SRS predložil rcpubli-ški skupščini predlog zakona o spremembi zakona o denarnem nadomestilu delavcev med začasno brezposelnostjo. Zakon naj bi sprejeli po hitrem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem. Zaradi povečanja življenjskih stroškov bi zgoraj omenjeni znesek, ki je eden od pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, zvišali od 460 na 535 (oziroma 920 na 1070).
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo znaša 50 odstotkov poprečnih mescinlh akontacij osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem dela. Skupaj z iv 1. inc-H'em pa se dshtvcu izplačuje še dodatek za ožje družina" e Hane, ki jih preživlja, v vi:";ini 5 odstotkov nn č'«nn, ver"!;:r trlco, da denarno nadomestilo in dod"'ek za družinsi.e l r.c skupaj ne presežeta 75 odstotkov osnove.
Komunalne skupnosti za zaposlovanje določajo tudi najnižji in najvišji znesek nadomestila. Na predlog skupščine republiške skupnosti zu zaposlovanje bo odslej najnižje nadomestilo za brezposelne znašalo 500, najvišje pa 1500 din. J. Vidic
rojakov, ki se po vojni niso več vrnili na Jesenice. Treba je bilo vsestransko ugotavljati prek popisa, kakor tudi pregleda iz okupatorjevih zapiskov, ki so v muzeju v Begunjah. Tov. Tušar Stane, kustos odelka NOB pri tehničnem muzeju Železarne, ki je vodil in urejeval to delo, je k temu napravil tudi obširno razlago, tako da je ta do-mentacija res popolna.
Pri pregledu dokumentacije lahko ugotavljamo, da so prebivalci sedanje jeseniške občine prispevali velike žrtve za svobodo in neodvisnost svojega naroda. 1435 ljudi te občine je šlo skozi zapore v Begunjah in nemalo jih je šlo dalje v koncentracijska in druga taborišča. Skozi Št. Vid nad Ljubljano, kjer je bilo zbirno taborišče za dc-portirance, je šlo 480 naših ljudi in skozi Medvode oziroma Goričanc 424. Pri teh številkah niso všteti otroci.
Na gestapu na Jesenicah je t>ilo več ali manj časa zaprtih 71 ljudi. Zaradi mučerja jih je umrlo v zaporih in koncentracijskih taboriščih 120, talcev pa je bilo ustreljenih 146. Končno je tu še 85 vojnih ujetnikov, ki so bili ob zlomu stare Jugoslavije odpeljani v Nemčijo.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo januarja prihod njega leta pripravili srečanje preživelih predvojnih revolu cionarjev, ki so bili leta 1940. internirari v Ivanjici v Srbiji in so bili izpuščeni pred začetkom druge svetovre vojne. Veliko jih je izgubilo svoja življenja v boju z okupatorjem, več jih je umrlo v povojnih letih in tako jih je danes živih le še okoli 15. Prav zaradi tepa so člani komisije P1 lepili, da se jih ob 30-letni-ci moramo spomniti. Na to "nnje na bodo povabili, tu-tP f' r\ -Vi-t-inje španske borec ''i žh:;n na področju je-s?;.:škc občine.
srš
POSLANSKA PISARNA
ODGOVOR TELEFONSKIM NAROČNIKOM
£ Pisah smo o želji telefonskih naročnikov v Dupljah« da bi se s PTT podjetjem Kranj pogovorih glede cene «» nadaljnjega razvoja telefonskega omrežja na njihovem območju. 13 telefonskih naročnikom v Dupljah Podjetje za PT* promet Kranj takole odgovarja:
»Znano vam je, da se omrežje avtomatskih telefonskih central na Gorenjskem razvija v skladu s smernicami generalnega plana razvoja PTT prometa v Jugoslaviji in skladno s potrebami na določenem območju. Na področju ATC Kranj smo v zadnjih nekaj letih morali zadovoljiti potrebe po novi« telefonskih priključkih tako, da smo v Preddvoru, na Jezerskem, v Šenčurju, Cerkljah, Mavčičah, Žabnici in pred kr*"" Jcim v Naklem stare in nove naročnike vključili v končne avtomatske telefonske centrale.
Z montažo avtomatske telefonske centrale v Naklem so bili izpolnjeni pogoji za uresničitev prošenj s področja D^" pel j. V glavnem so bili vsi interesenti seznanjeni s stroški' ki bodo poleg pogovorov po števcu (po telefonski tarut bremenili naročnike.
Vsaka avtomatska telefonska centrala ima namreč lahko vključene telefonske naročnike ožjega (v kraju. Kjer je ATC/ in širšega okoliša. Naročniki širšega okoliša pa morajo razefl vzdrževanja telefonske naprave in pogovorov po števcu placr vati še vzdrževanje telefonskega voda.
Upamo, da smo pojasnili pravilnost in utemeljenost sedanjih računov in prosimo, da jih naročniki čimprej poravnaj* V nasprotnem primeru jim bomo morali telefon izključiti i* prometa.«
ŽELIJO KONKRETNE ODGOVORE
0 Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Huje, Planina, Čirče so na poslansko pisarno na' slovili več vprašanj, na katera želijo konkretne odgovore.
Zanima jih, kako bo z gradnjo vzgojno vaistvenc ustanove-za predšolsko in šolsko mladino na področju krajevne skupnosti. Pravijo, da so sedanje razmere nevzdržne. — Pritožujejo pa se tudi čez cesto. Pravijo, da bi bilo treba čimprg urediti naslednje cestne odseke: Savska cesta od tovarne Intcks proti čirčam, cesto na Planini, Zupančičevo cesto o hišne številke 10 do 29. Razen tega sprašujejo, če je mogoč* povezava z Ručigajcvo ulico in Planino. Pri Starctovi & Nadižarjevi ulici oziroma poti pa predlagajo, da se najpf uredi lastništvo.
Ker imajo na Planini že vrsto let težave z vodo Hi so & komunalna dela za novo naselje že začela, prebivalce zanima* če bo na nov vodovod povezano tudi staro oziroma sedanj^ naselje. Razen tega predlagajo, da bi bilo ponekod na Plan'n treba urediti javno razsvetljavo. Veliko liki manjka V same'; naselju, pa tudi gozdiček proti čireani bi bilo treba osveth'■ • Nazadnje pa jih tudi zanima, kakšne so možnosti za uredite platoja pred kranjskim pokopališčem.
POJASNILO: O rubriki Poslanska pisarna, ki smo jo P^j1 nekaj tedni uvedli v našem časopisu, smo dobili že več pohy • Povedati moramo, da smo jo uvedli zato, da o mnenjih, Pl° n j ah, težavah in kritikah posameznikov In organizacij * ra0 ličnih krajev zvedo tudi drugi in zato, d-   . njo pripomore k poživitvi neposrednih stikov volivcev oziroma občanov poslanci in različnimi službami ter organizacijami v obe" • Eden od vzrokov pa je tudi ta, da vprašanje, ki je JaVI zastavljeno (objavljeno) terja tudi čimprejšen javni odgovof' Pripomnimo naj, da je bilo prek poslanske pisarne (*** T pisarne je v občinski stavbi, Trg revolucije 1, soba 6 — ' **J< Pavle Lužan) na različne službe in druge naslovljenih -J vprašanj, ki smo jih tudi objavili. Na kar precej vpra»*T pa še ni odgovorov. Zato bomo v eni prihodnjih številk o vili vsa vprašanja, na katera še ni odgovora.
Drugo, kar smo pojasnili je, da gradivo, ki ga objavJJ*,l*f| dobivamo  v  poslanski   pisarni.   Vcvsili   se   n.?v ■ r:' strinjajo /. raznimi mnenji, kritikam^'n vprašanji in se °' jj, čajo na naše uredništvo. Prav je, da se v tnkš-i-h pVlVa~ oglasijo tudi v poslanski pisarni, kjer bodo morebi'H n ,ltji razum  najlaže  rešili,  mi  pa  bomo  njihovo stuUscc objavili.
SIcer pa bomo v uredništvu veseli vsakega nasveta, P^ pombe In mnenja kako bi rubriko lahko še ho! i Zato vas vabimo, da nam sporočite svoja mnenja.
A. žalaf
SOBOTA — 25. decembra 1971
GLAS * 7. STR \N
Cenejše zavarovanje živine
Zveza kmečkih društev za Vzajemno pomoč SRS nam je poslala sestavek, ki ga je napisal diplomirani veterinar Martin Hribar. Sestavek obravnava dejavnost Društva kmetov kranjske občine in organizacijo cenenega zavarovanja živine. Na željo zve-*e objavljamo sestavek, in sicer v nekoliko skrajšani obliki.
»Društvo kmetov za vzajemno pomoč v Kranju je
Ali bo ostalo le pri papirjih ?
Odbor gospodarskega zbora zvezne skupščine za kmetijstvo in gospodarstvo je na *voj| zadnji seji postavil zvezni vladi naslednje vprašanje: kdaj bo zvezni izvršni svet predložil zvezni skupščini dokončne in konkretne ukrepe v kmetijstvu, kar sta sklenila zbor narodov in gospodarski zbor zvezne skup-Ščiue v nedavni razpravi o aktualnem položaju v kmetijstvu.
Na to vprašanje Je odgovoril zvezni sekretar za kmetijstvo Ivan Kuštrak. Dejal Je. da zvezni vladi niso dali dovolj časa za pripravo ukrepov v kmetijstvu, vendar |>0 Izvršni svet vseeno Predložil najnujnejše rešitve. ■M konkretnih rešitev pa bo Vsebovala resolucija o temeljih družbene in gospodarske politike v letu 1972.
rešitve se bodo nanašale Predvsem na kredltnomone-*arni sistem In devizni re-»m. .jk
Olajšave pri uvozu kmetijskih j strojev
Zvezni izvršni svet Je predlagal zvezni skupščini, naj spremeni zakon o carinski ta-Pri tem naj bi imeli Ju-Koslovanskl delavci, ki so zaposleni v tujini, nekatere °ljašave pri uvozu. Zvezni Izvršni svet med drugim predla, da bi naši delavci, ld *° zaposleni v tujini, lahko Uvažall nekatere vrste orodja '-a storitveno, obrtniško in kmetijsko dejavnost po 1*-odstotno znižani carinski *,0Pnjl, vendar pod pogojem, d« takšnega orodja pri nas ** Izdelujemo ali pa Je domača proizvodnja premajhna.
-Jk
bilo ustanovljeno pred dobrim mesecem in je razen ostalih nalog začelo reševati tudi vprašanje cenejšega zavarovanja živine. Društvo kmetov je kmečka organizacija, katere namen je vsestransko pomagati kmetom in vplivati na kmetijske gospodarske organizacije, politične in oblastne dejavnike, da bi hitreje reševali pereče kmetijske probleme. Kranjsko društvo kmetov ima 380 članov in je povezano z Zvezo kmečkih društev, ki ima sedež v Ljubljani. Vanjo je včlanjenih že 25 društev, član društva kmetov lahko postane vsak kmet, ki izpolni pristopno izjavo in plača 10 dinarjev pristopnine, ki je obenem tudi letna članarina.«
Veterinar Martin Hribar nato nadaljuje: »Upravni odbor društva v Kranju je na zadnji seji sklenil, da bo tudi na območju kranjske občine uvedel zavarovanje vzajemnega varstva živine na društveni vzajemni osnovi. Tako zavarovanje mora biti čim cenejše in mora pospeševati razvoj živinoreje. Kakšno Je tako zavarovanje? Vzajemno varstvo živine je samo za člane društva In je popolnoma prostovoljno, živino sprejemajo v varstvo vsako leto novembra   In   decembra za
obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Zavarovanje se vsako leto obnavlja, živino sprejema v varstvo veterinar in še dva člana društva, ld poznata živino. Sprejema se samo zdrava živina, ki se zaznamuje z ušesnimi številkami in se vpiše v »Hlevski Ust«.
Kakšni so prispevki za varstvo živine?
če plača član 60 dinarjev, ima pravico do brezplačnega zdravljenja živali in v primeru pogina do odškodnine po 6 dinarjev za kilogram žive teže živali, ko je bila le-ta še zdrava, če plača član 80 dinarjev letno za eno žival, ima pravico do brezplačnega zdravljenja in v primeru pogina dobi 8 dinarjev za kilogram žive teže. če pa gre žival v zakol, dobi lastnik živali razliko med vsoto, ki jo je dobil pri klavnici In vrednostjo. Primer: krava je bila težka 500 kilogramov in Je bila zavarovana po 60 dinarjev, če pogine, dobi lastnik 3000 dinarjev, če na je bila zaklana in je dobil lastnik klavnice 1500 dinarjev, dobi od društva še ostalih 1500 dinarjev.«
Tovariš Hribar nato pojasnjuje pomen vzajemnega varstva živine za kmeta. Pravi,
da je varstvo popolnoma v roikah kmetov in sami odločajo o prispevkih, odškodninah itd. Strokovnjaki kmetom le svetujejo in izvršujejo njihove sklepe. Zaradi varnosti je ustanovljen med-društveni varnostni sklad, in to za primer večjih škod, ki jim eno društvo ne bi bilo kos. Del tega denarja gre tudi za izobraževanje kmetov. Kaj bo z denarjem, ki ostane na koncu leta, odločajo kmetje sami. Primer iz Brežic kaže, da je bil ostanek denarja uporabljen za zdravljenje živine v decembru, za nepredvidene škode, ostanek pa je upravni odbor društva določil za preprečevanje bolezni in nesreč, nekaj denarja pa je dal tudi meddruštve-nemu varstvenemu skladu.
Kranjsko društvo kmetov sporoča, da vsak kmet, ki želi zavarovati svojo živino pri vzajemnem varstvu v Kranju, to z dopisnico sporo čil na naslov: Društvo za vzajemno pomoč Kranj, Zg. Brnik številka 79, pošta Cerklje pri Kranju, 64207. Tam lahko dobi vsak tudi podrobnejše informacije. Prijave sprejemajo do 15. januarja 1972. leta. Po tem datumu bo komisija začela sprejemati živino v vzajemno varstvo!
J. Košnjek
Spet podražitev umetnih gnojil
V nedeljo. 19. decembra, je bila v Stražišču seja zadružnega sveta kmetijske zadruge Sloga iz Kranja. Zadružniki so najprej obravnavali koope-racijske pogodbe za 1972. leto in pri tem ugotovili, da se bodo srečali z vrsto težav. Na prvem mestu je podražitev umetnih gnojil od 9 do 23 odstotkov. Skok cene bo zanesljivo vplival na že tako majhno porabo gnojil, le-ta pa na slabšo kvaliteto krmnih rastlin in padec staleža goveje živine. Poraba umetnih gnojil pri nas je že tako in tako majhna, razen tega pa so proizvajalci umetnih gnojil ustavili dobave, ker niso vedeli, kdo bo premiral njihovo proizvodnjo. S 1. oktobrom so bile namreč zvezne premije ukinjene in je bla ta obveza prenesena na republike. Ker kaže, da se bo to vprašanje uredilo, lahko pričakujemo, da se bodo umetna gnojila spet pojavila na trgu. Po splošnih ocenah je repiibMka že zagotovila dovolj denarja za regresiranje in premiranje kmetijske proizvodnje. Vprašanje pa je, če bo denarja dovolj zaradi podražitve umetnih gnojil.
Na nedeljski seji zadružnega sveta so razpravljali tudi o novi ceni mleka, čeprav so cene zamrznjene, slovenski proizvajalci mleka želijo, da
bi se odkupna cena mleka sukala okrog 1,90 dinarja, prodajna pa naj bi bila 2,80 dinarja za liter mleka. Fiksna cena naj bi bila okrog 1,60
dinarja, ostanek pa naj bi bil odvisen od kvalitete in moči mleka. Organizatorji proizvodnje, v tem primeru so to zadruge, pa naj bi dobile od litra mleka 0,20 dinarja. Zadružniki so dobili pojasnilo, da je malo upanja, da bi se cena mleka do konca januarja dvignila. Nekatere republike so s tem pohitele in povišale ceno mleku pred zamrznitvijo. Slovencem pa zaradi nesporazuma med družbenim in zasebnim sektorjem to ni uspelo, člani zadružnega sveta Sloge so ponovno zastavili vprašanje, kdaj se bo pri kranjski   mlekarni osnoval
poslovni odbor, v katerem bodo tudi zasebni proizvajalci mleka. Stvar se že nekaj časa vleče, obljublja in odlaša, vendar od vsega skupaj še ni nič. Nekateri razpravljavci so menili, da se mlekarna teh odborov boji. Ti odbori bi namreč spremljali poslovanje mlekarne ter skrbeli, da se sredstva, ki so jih ustvarili zasebni proizvajalci mleka, ne bi odtujevala, Kmetom je jasno, da mora imeti mlekarna denar tudi za razširjeno reprodukcijo; prav tako ne nameravajo mlekarne »pljačkati« kot je dejal ne-
kdo. Želijo le enakopravno sodelovanje pri delitvi ustvarjenega dohodka. Kmetje nočejo mlekarne, ki bi životarila! Take poslovne odbore naj bi ustanovili rudi pri mesarskih podjetjih in klavnicah.
Zadružni svet kmetijske zadruge Sloga je razpravljal tudi o spremembi obrestne mere pri zadružni hranilno-kreditni službi. Pri kratkoročnih kreditih bo obrestna mera 10-odstotna (sedaj 9), pri dolgoročnih kreditih pa bo obrestna mera 8 odstotkov (sedaj 7). Seveda pa bi republika še naprej registrirala obrestno mero. Prav tako so poudarili, da bi se morala pri dolgoročnih kreditih doba vračanja podaljšati vsaj na 10 let, višina kredita bi dosegala lahko tudi 8 milijonov starih dinarjev. To za sedanje razmere gospodarjenja ni preveč. Vedno bolj bodo gledali, da bodo dobili kredit tisti zadružniki, ki imajo že svoje vloge pri hra-nilnokreditni službi.
Na koncu seje so se dogovorili, da bo zadruga Sloga prispevala denar v občinski sklad za zdravljenje mastiti-sa, obenem pa se bo trudila, da bo zaposlila svojega veterinarja, ki bi skrbel za preventivno zdravljenje ter pospeševal živinorejo. J.Košnjek
Kaj je rodovniški pes?
Mnogokrat se ljubitelji psov pogovarjajo o rodovniških psih. Nekateri tudi pravijo, da imajo doma rodovniškega psa, toda na žalost, zaradi tega ali drugega razloga, nimajo potrdila o tem. Kaj pa je pravzaprav rodovniški pes?
Rodovniški pes je čisto-pasemski pes, ki mu kinološka zveza izda dokument o poreklu, t. i. rodovnik. V rodovniku so vpisani vsaj starši, stari starši in prastari starši psa, t. j. trije čisti rodovi, pa tudi podatki o psu, kot so ime in spol psa, naziv psarne, datum skotit-ve ter o lastniku in vzre-ditelju psa, pa tudi številka vpisa v register mladih psov in številka vpisa v rodovno knjigo. Mlade — neocenjene pse čistorod-nih staršev vpišemo najprej v register mladih psov. V rodovno knjigo pa se vpišejo čistopasem-ski psi iz registra mladih psov, ki so pozitivno ocenjeni in se jih lahko uporablja za pasemsko vzre-jo.
Pri pasemskih živalih se namreč določene lastnosti pravilno dedujejo in tako pri potomcih lahko pričakujemo lastnosti staršev. Zato je veliko bolje kupiti čistopasemskega psa kot pa križanca, pri katerem ne vemo, katere dedne lastnosti bodo prevladale. Seveda pa se prene-katere lastnosti čistokrvnih psov razvijejo le s pravilno nego In vajo psov.
V Jugoslaviji imamo štiri samonikle pasme: kraškega in hrvaškega ovčarja, šarplaninca in dalmatinca. Zadnja dva sta javnosti bolj poznana, predvsem dalmatince, kl je razširjen po vsej Evropi. Dalmatince je lovski pes, medtem ko so ostali trije pastirski psi. Kraški ovčar ali kraševec se je oblikoval na našem Krasu kot čuvaj ovčjih čred. O kraških (ilirskem) ovčarju je pisal pisatelj Janez Jalen v zgodbi Ovčar Marko. V Slovenski Bistrici je selekcijska postaja, ki skrbi za pospeševanje načrtnega razvoja te pasme. Kraški ovčar Je pogumna in dobrodušna žival ter odličen čuvaj. Vdan je svojemu gospodarju, toda nezaupljiv do tujcev. S šar-planincem sta si deloma podobna, vendar sta to dve samostojni pasmi. Dr. mag. S. Bavdek
Poznavalca abstraktne umetnosti
Ob razstavi Kiara Meška v Mestni hiši v Kranju
ri
O slikarstvu Klara Meška Je Marijan Tršar napisal že več člankov, posebno pa nas je opozoril na vprašanje izvedbene zadostnosti v likovni umetnosti v sedmi številki Sodobnosti, ko je pisal še posebej ob Meškovi retrospektivni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Zdi se mi potrebno opozoriti na to iz dveh razlogov: prvič je Me-ško na tej retrospektivni razstavi postavil na ogled podobo kritikov (»Poznavalca abstraktne umetnosti«, ki jo razstavlja tudi v Kranju) in jo tudi osmešil s svojo najnovejšo likovno govorico, ki pa ji prav kritik Marjan Tr-Šar oporeka, češ, da je tehnično prelitje vsebine v adekvatne forme zavestno malomarno in nedorečeno in da hoče slikar očitno z nepopolnostjo prizadeti gledalca. Najnovejši stopnji Meškovega slikarstva, ki jo slikar sam imenuje »elektrika epske klasike«, predvsem nekaterim slikam, očita Tršar preveliko dozo ho t ene nespretnosti, ki že naravnost žali estetska do-
Lansko leto Je diplomiral Jože Eržen na ljubljanski akademiji in že se je predstavil z veliko samostojno razstavo v avli skupščinske stavbe v Kranju. Ze pred tem Je razstavljal leta 1969 na skupinski razstavi v Ljubljani in točno čez eno leto od prve samostojne razstave v Kranju ga ponovno srečujemo v galeriji v Prešernovi hiti. In to ne z majhnim izborom, temveč za kiparsko snovanje knr obširnim opusom portretov in portretnih študij, skratka s kvantiteto, ki Jo redkokje še srečamo v tolikšnem obsegu. Prav to pa nas deloma skrbi ob mladosti avtorja, mladega po letih In po urr.ct dškem stažu, kajti, in ne da bi hoteli negirati vrednote, za mladost Je značilna dtffaviKMt, manjka ji premišljenega stopanja cilju naproti.
Res Je s?cer, da na marsikaterem področju velja pravilo, da se rodi iz kvantlte tudi kvaMteta, toda na umetniškem področju Je to pravilo samo za delo, za vajo, za ponavljajoče napore pri iskanju pr?vc poti do pravega cilja. Cilj pa nikakor ne sme biti v nastopih za vsako ceno, na hitro si sledečih razstavah, kjer nikakor ne moremo predstaviti občinstvu vseh tihih naporov, spopadov s samim seboj, ki umetnika obletavajo kot hude sanje v nočeh brez trdnega spanca. S tem ne mislim mireči kvalitete portretom Jožeta Eržena, koten ga samo opozoriti,
jemanja gledalcev, ki tega šoka zaradi postavljenih meja ne morejo več sprejemati kot nekaj novega, pač pa samo še kot stopnjevanje, kot močnejše ponavljanje prejšnjega. Seveda obstaja za vsako stvar več razlag, več možnih variant ene in iste stvari, toda menim, da ob vsem povedanem lahko še sam spre govorim in pridodam neko misel, ki me ob slovenskem slikarstvu zadnje čase preganja, preganja od pogovora z nekaterimi slikarji, od pogovora, ko smo to misel tako rekoč iznašli. Za Meška je bilo vse do najnovejše faze značilno iskanje v slikarstvu, ki se je ukvarjalo z iluzijski-mi realizacijami, igral se je s perfektno tehnično izvedbo, mikale so ga strukture in tako dalje. Slikar je vedno bolj obdeloval detajl, več pozornosti je posvečal tako rekoč eni sami potezi čopiča, parcialni graditvi slike, kot pa celoti. Celoti v smislu vedute, široke kompozicije, skratka neki širini, ki jo zaman pričakujemo pri vseh slikarjih,
da je premišljen izbor del za razstavo večkrat boljša pot do uspeha, kakor pa razstavljanje vsega, kar je nastalo.
Dela so nastala brez dvoma pod vplivom profesorjev ljubljanske akademije, pri katerih je Eržen študiral, so tu tihi sledovi Draga Tršarja in Slavka Tihca, toda oba preglasi Zdenko Kalin skoraj povsem, vendar pa ne totalno, kajti pod to skorjo šolskega akademizma se od časa do časa preblisne hotenje po osebni izpovedni noti, po svojskem prijemu. Trde formalistične prvine, ki se pojavljajo, še vse prevečkrat zabriše gladko oblikovana forma, ki jo narekuje prevelika želja po podobnosti s portrctlrancem. Opuščanje svobodnejših pristopov pa ima za posledico, da ne čutimo kiparjevega prizadevanja za psihološko poglobljeni portret v taki meri, v kolikšni ga tudi zasleduje.
Krivični bi bili, če bi ne priznali tudi velikega dejanja, ki ga je storil: namreč za moderno formo In brezob-Ikno gmoto bi prav lahko skril neproblemsko delo. Tega ni storil, temveč Je pogumno zakoračil v današnji dobi, ki daje pristašem sodobnih modernističnih stru-janj nekritično vsa priznanja, na pot realističnega oblikovanja, kar pa Je danes že redkost In moramo priznati, da navsezadnje pogum na vztrajanju pri taki usmeritvi tudi nekaj velja.
A. Pavlovec
kar jih je vzgojila naša akademija. Gre za slovensko posebnost, morda za dedovanje po naših kmečkih prednikih, ki se je izkristalizirala v skrbi za dobro zemljo, ki se vali izpod pluga, varno vodenega s trdo roko, medtem ko oko sledi brazdi, torej detajlu, ne vidi pa vsega polja. Verjetno se je prav tega ozkega pogleda naenkrat prestrašil tudi Meško in da bi mu ušel, se je premaknil s svojim slikarstvom od drobne stvari k širši, kompozicijsko urejeni sliki, kjer pa mu naenkrat vsa tehniška izvedba ne pomeni prav ničesar — nasprotno: še boji se je, da bi ne zapadel ponovno v minuciozna lovljenja drobnih efektov; skratka, želi, da gledalcu ne bi bilo treba hoditi z nosom ob sli-ik in drobnogledno se naslajati pri posameznih užitkih, ki mu jih nudi posamezen delček platna, temveč ga hoče odriniti, da bi od daleč opazoval slikarsko misel.
To je misel, ki sem jo hotel že dolgo spraviti v svet in je pač najbolj prav, da gre med gledalce prav ob Me-škovem slikarstvu, ker je odgovor tudi na njegovo sliko, s katero smeši kritike, pa naj velja, da tako kot slikar ob svojem de'u tudi ml premišljujemo o njegovem.
A. Pavluvec
Menda zares ni težko iskati vzrokov za povsem jasno in znano dejstvo, da amaterske dramske skupine po domala vseh krajevnih skupnostih ne le životarijo, ampak so po-nekdo popolnoma prenehale delati. Problem amaterskih dramskih skupin postaja vse-bolj očiten in ga ne bi smeli puščati tako zelo ob strani.
Pri tem ne igra odločilne vloge pomanjkanje denarja ali menjava generacij, zaradi katerih nastajajo občutne praznine in vrzeli. Problem ima globlje in vsebolj vznemirljive korenine v sami miselnosti, češ amaterski odri sploh niso več potrebni, saj imamo dovolj dobrih profesionalnih gledaliških ansamblov. Da je to tako, nas prav gotovo lahko prepričajo skoraj prazne g'edališke dvorane v malo večjih naseljih in mestih.
Res je, da je kvaliteta amaterskih ansamblov skoraj zanesljivo slabša in se ne more primerjati z visoko in najvišjo kvalitetno izvedbo profesionalnih skupili. Obenem pa bi se morali zavedati, kako široko kulturno poslanstvo opravljajo prav amaterski zbori in skupine, saj v svojih vrstah igralce vzgajajo, poučujejo in jim omogočijo aktivno delovanje na umetniškem področju. In s tem, ko se sami izobražujejo, kulturno vzgajajo, plemenitijo, prenašajo znanje drugim — številnim poslušalcem in gledalcem. Prav gotovo posamezna dramska skupina naredi precej več s svojo, sicer ne najbolj kvalitetno predstavo, kot pa predstava najboljšega gledališkega ansambla, ki ga lahko gledamo na televiziji.
Tega vsekakor ne bi smeli zanemarjati ali pozabljati. Prizadevati si bomo morali, da z odhajanjem starejše     generacije amaterske
dramski skupine ne bodo^ prenehale delati, prizadevati si bomo morali, da bodo imele zagotovljena denarna sredstva. Še bolj kot to pa bi morali spremeniti samo incri-taliteto ljudi, kajti dramske skupine Še najbolje opravljajo sicer ne tako kvalitet no, vendar zadosti ' *M
turno  poslanstvo in s Ww ohranjajo naše kulturne vrednote. *■ D. S.
SOBOTA, 25. decembra, ob 15.30 in 17.30 za otroke tovarne Iskra — M. Košuta: ŠlJ{£ JE FANTJE MUZlKANTJb, ob 11. uri za otroke tovarne Iskra, ob 15.30 v Voklem W ob 17.30 v Trboiah — Tittel-bachova: DEBELA REPA -lutkovna predstava;
NEDELJA. 26. decembra, ob 10., 15. in 17. uri za otroke tovarne Sava - M. Košuta. ŠTIRJE FANTJE MUZIKAN-T JE; ob 14. in 16. uri na Z|-Beli — Tittelbachova: DEBb-LA REPA — lutkovna Vl'ca' stava;
PONEDFi Ti7K, 27. decembra, ob 1530 in 17. uri za otroke   tov:-"- Poruka/"!
M.KoSuta: ' r|R,E EANTJ MUZIKANT"': ob 15.30 .na Visokem in ob 17.30 na Pi^JJ" skovom — Tittelbachova: DEBELA REPA — lutkovna predstava;
TOREK, 28. decembra, ob 15.30 za Otroke sole F- ?V* šercn in ob 17. uri za otroke šole S. Jenko - M. Košuta. ŠTIRJE FANTJE \U /1 FANTJE; ob 17.30 v Goricah Tittelbachova: DEBELA KUPA — lutkovna predstava I
V soboto so v galeriji na loškem gradu odprli Severjevo spominsko razstavo. RazstavU so fotografije r. nepozabnimi liki z gledaliških odrov, filmskih platen In malih ekranov, kazana Je njegova igralska pot, od prvih del, pa do zadnjega, nedokončanega, Bocacc televizijski nadaljevanki Decamcron. (Ib) — Foto: F. Pcrdan
kmete se davki ne bodo spremenili
Za čiste
Na račetku prihodnjega leta bodo začele republike in avtonomne pokrajine samostojno odločati o davčnem sistemu, njihovih virih,- taksah in o vseh davščinah, ki jih plačujejo organizacije združenega dela in občani. Slovenski skupščinski organi so že izdelali osnutek zakona o davkih, kar je prvi korak republike pri oblikovanju samostojne davčne politike. Republiška družbenopolitična skupnost bo na ta način lahko uveljavila takšno davčno politiko, ki bo v največji meri prispevala k uresničevanju ciljev njene gospodarske in socialne politike.
Ne bomo ponavljali, da je davčna politika pomembno orožje, ki ga ima vsaka drsava. Z davčnimi predpisi se
da marsikaj usmeriti in uravnavati, zato je vsak davčni sistem odsev določene družbene ureditve.
Osnutek republiškega zakona temelji na sedanjem sistemu in je le prvi korak k formiranju republiške davčne zakonodaje. Pričakujemo, da bo doživela davčna politika v prihodnje vrsto vsebinskih sprememb, preden bo dobila dokončno obliko. Že sam osnutek izhaja iz stališča, naj bodo občani, ki dosegajo višje dohodke, relativno bolj obdavčeni. Večji poudarek bo tudi na obdavčenju premoženja in dohodkov od premoženja. To pa terja hitrejši razvoj in izpopolnitev služb, ki bodo lahko učinkovito ukrepale v primerih davčnih utaj.
Razen davkov, ki so nam že znani, predlaga osnutek zakona o bodoči davčni politiki uvedbo dveh novih davkov: davek na določene premoženjske predmete in davek od nenapovedanega dohodka. Davek na določene premoženjske predmete se bo plačeval za nekatere stroje, orodje in inventar, za gozdove itd. Pri tem so seveda mišljena sredstva večje vrednosti, ki prinašajo občanom dohodek. Osnutek davčnega zakona predlaga, da bi znašal na primer davek od traktorja do 25 konjskih moči 120 dinarjev. Davek od gozda pa naj bi plačevali le tisti lastniki gozdov, ki jim kmetijstvo ni osnovni vir za preživljanje in katerih letni dohodek na člana družine presega v zakonu določen znesek.
Največja novost v osnutku republiškega zakona o davkih pa je, da bi tudi kmetje plačevali davek od skupnega dohodka tako kot drugi občani in pod enakimi pogoji. S tem bi bili davčni zavezanci in njihovi dohodki ustrezneje obremenjeni. Ta davek bodo morali plačevati tisti, katerih skupni čisti dohodek bo večji od zneska, ki ga bo določila republiška skupščina za vsako leto posebej. Osnutek pojasnjuje, kaj je čisti
Na zadnji seji sveta gorenjskih občin na Jesenicah so v glavni točki dnevnega reda razpravljali o izhodiščih dolgoročnega programa razvoja Gorenjske. Iz programa, ki ga je pripravil institut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in na osnovi katerega je pripravila komisija za družbeno-ekonomski in samoupravni razvoj Gorenjske pr| svetu gorenjskih občin svoja stališča, je očitno, da Gorenjska zaostaja v gospodarskem razvoju, sal je porast gosnodarstva nižji kot v republiki.
Prav gotovo se kažejo najvažnejši problemi, ki zavirajo gosnodarski razvoj nekdaj močne in gospodarsko dokaj razvite regije v socialno-eko-nomskl, ekonomsko-tehnlčni, regionalni in Infrastrukturi, v zaposlovanju, v izoblikovanju modernih nodjctlj, ustrezni orpanlzacljl družbenih služb Itd.
Usoešnega In hitrejšega gospodarskega razvoja ne zavira le sedanja, razmeroma še zelo trdna, zakoreninjena struktura v gosnodarskem in družbenem razvoju, ampak tudi problem zaposlovanja kvalificirane in visoko kvalificirano    delovne    sile. Ta
nffih)(.ni nntfp'>n<i J<e *">ose-
bej načrtno in sistematično
dohodek in pravi, da je to dohodek, ki ga je zavezanec dosegel po odbitku vseh prispevkov in davkov.
Za tako imenovane »čiste« kmete se davčne obremenitve ne bodo bistveno spremenile. Povečane obveznosti so predlagane za tiste, katerim kmetijstvo ni osnovni vir za preživljanje. Za te zavezance bi stopnje republiškega davka znatno poskočile, in sicer od sedanjih 18 oziroma 14 odstotkov na 30 oziroma 26 odstotkov. Drugi predlog pa pravi, da bi se stopnja republiškega davka povečala na 24 oziroma 20 odstotkov. Ce bo tak predlog sprejet, je vprašanje, če se bo tistim, ki jim kmetovanje ni osnovni poklic, sploh še splača obdelovati zemljo.
Tudi pri davčnih olajšavah osnutek zakona ne predlaga bistvenih sprememb. Neko liko večje olajšave bodo imeli kmetje, ki imajo mladoletne otroke. Osnutek davčnega zakona tudi predlaga, da bi se znesek neobdavčenega katastrskega dohodka znižal od 200 na 100 dinarjev.
Vse torej kaže, da so se-stavljalci zakona želeli zajeti čim več tistih davčnih zavezancev, katerim daje kmetijstvo le dopolnilni dohodek, ne pa osnovnega. J. Košnjek
reševati, saj podatki sami narekujejo dosledno in zavzeto izobraževanje: zdaj je na Gorenjskem zaposlenih 2,5 odstotka delavcev z visoko izobrazbo, čez petnajst Jet pa jih bo gospodarstvo Gorenjske potrebovalo kar 63 odstotka. Obenem z zaposlovanjem se pojavlja problem Investicij, turizma, prometa Itd.
Na zadnji seji sveta gorenjskih občin so poleg gospodarskega razvoja poudarili tudi problem nadaljnjega razvoja negaspodarstva, povezave gorenjske regije z drugimi, s Primorsko itd.
člani sveta gorenjskih občin so podorli predlog, da bi člani komisije za družbenoekonomski in samoupravni razvoj pripravili akcijski program o vseh tistih vprašanjih, ki so že dovolj jasna in Izdelana.
člani so na seji tudi sklenili, da bodo na eni prihodnjih sej boli temeljito obravnavali izgradnlo gorentskega dela cestnega križa In Izgradnje karavanškega nredora, kajti strinjali so se, da z odgovorom rennbHSke skupščine, ki nI vsebo"'*! konkretnih poiaentl o gr'«'*-''? ''""te, ne morejo biti zadovolji'
D. S.
Janez Snedic
Velika množica ljudi je v ponedeljek popoldne na pred-dvorskem pokopališču spremila k zadnjemu počitku, kmeta, borca, družbenopolič-nega delavca in iskrenega tovariša Janeza Snedica s Sp. Bele pri Preddvoru. Od njega so se poslovili vaščani, sobojevniki iz prve svetovne vojne, soujetniki iz ujetništva v Italiji, tovariši iz narodnoosvobodilnega boja in težkih let povojne izgradnje. V svobodo in socializem je Janez neizmerno veroval. Prav njima je daroval velik kos svojega življenja, časa in truda. To najbolj ve njegova številna družina. To vedo brazde na njivah, ki jih je leta in leta oral v upanju, da bo iz niih vzkalilo bopato seme. To dobro vemo Beljani. Nanre-dek te vasi. v kateri se je rodil in dočakal zadnji dan življenja, je bila niegova prva in zadnja skrb. Zaradi tega so Janeza poznali daleč naokoli. Poznali pa so ga t'"8 zaradi prešernega vcs",;a, pesmi in vriskov. Le redki so zato verjeli, da bo tako kmalu in nenadoma odšel...
Janez Snedic je dočak-il napredek vasi in ga je bil otroško vesel. Vendar je ?'o-boko v sebi nosil bolečino, da na stara leta, po tolikem garanju za lepši današnji dan, ko je rad pozabil nase in na svoje najbližje, ni zaslužil in dobil najskromnejše podoo-re. Ko je že vse kazalo, da bo dobil skromno priznavalnino, je za vedno zatisnil oči.
še danes imamo živo pred očmi, kako vesel in srečen ie lani 12. decembra ob svoji 70-letnici ogledoval, božal in prenašal rdeče nageljne, kako ponosen je bil na priznanje Osvobodilne fronte. Takrat smo Janezu vsi zaželeli še na mnogo leta. Prepričani smo bili, da jih bo doživel. Tako čil, zdrav in krepak se nam je zdel. Vendar se zahrbtna smrt ni zmenila za iskrene želje . . . Premagala je njegovo trdno postavo. Podarila mu je nageljne. Vendar" so se tokrat zgrinjali nad njegovo krsto. Nageljne in pesem je imel vedno rad kot fant in kasneje kot družinski oče. Zato je lepa slovanska pesem zadonela tudi oh njegovem grobu. J. Košnjek
Izjemna priložnost za ugoden nakup!
0d 20. do 31. decembra 1871
BLAGOVNICI
nMinnMi
Škofja Loka
10% novoletni popust
za gotovinski nakup
MOŠKE,  ŽENSKE  IN OTROŠKE
KONFEKCIJE.
Novoletni popust poklanja
nI MEKE
ŠKOFJA LOKA
vsem potrošnikom kot voščilo za zadovoljno in uspešno novo leto 1972.
Programska Izhodišča za dolgoročni razvoj Gorenjske
Mednarodna monetarna kri-■a je končana, bančniki vsega sveta pa imajo še vedno •bilo dela s preračunavanjem ■ovih vrednosti valut. Predstavniki desetih najbogatejših dežel sveta so se v VVa-shingtonu po dolgih in zapletenih pogovorih naposled domenili, katera valuta bo izgubila in katera pridobila na veljavi. Dolar je devalviral za 7,89 odstotka, italijanska lira ter švedska krona za odstotek. Japonski jen je reval-viral za 7,66 odstotka, zahod-nonemška marka in švicarski frank za 4,61, nizozemski gul-den in belgijski frank pa za 2,76 odstotka. Zlata pariteta britanskega in francoskega franka se ne bo spremenila. Dosegli so tudi soglasje o novi ceni zlata, izraženi v dolarjih: poslej bo treba za fino unčo zlata (31,103 grama) od-iteti 38 dolarjev, doslej pa je veljala 35. Zadnja devalvacija dolarja, ki so ga kot valuto uvedli že leta 1792, je bila leta 1934. Monetarne krize je torej konec, toda kaj so s tem dosegli in kakšen bo poslej položaj na svetovnem trgu? Predvsem je treba povedati, da je s sporazumom deseterica, ki je seveda nujen
kompromis med željami in zahtevami vseh udeleženk, precej zadovoljna večina tistih, ki so sodelovali pri njegovem oblikovanju — vsi ostali pa se lahko samo pritožujejo ali pa zadovoljno mane j o roke, kakor pač kdo. Resnica je namreč, da se je deseterica domenila o teh rečeh izključno v svojem ozkem, skorajda bi lahko rekli družinskem krogu in ne da bi kogarkoli vprašala za mnenje, čeprav je kajpak jasno, da bodo posledice občutili prav vsi. Jez med bogatimi, manj bogatimi in revnimi skoraj ne bi mogel biti bolj poudarjen kot je bil. S tem, ko je predsednik Nixon ukinil še dodatno desetodstotno takso na uvoz, ki so jo uvedli avgusta letos (in zoper katero so kar vsi takoj zagnali velik trušč in hrup), se je razmerje dokončno utrdilo in ustalilo. Američani so sicer morali priznati, da je konec njihovega dolarskega gospodarstva, toda priznanje jim je prav gotovo olajšalo dejstvo, da so pri tem vsekakor potegnili daljši konec, saj kar vsi po vrsti priznavajo, da jim bo nova razporeditev valut prinesla precejšnje kori-
Devalvacije, revalvacije
sti. Nekateri so brž izračunali, da kar okroglih devet milijard dolarjev! Nedvomno bo držalo, da bo devalvacija dolarja delovala v Združenih državah Amerike kot neke vrste učinkovita injekcija, ki bo pomembno poživila njihovo gospodarstvo. Trdijo, da pomeni to nič manj kot 500.000 do 600.000 novih delovnih mest in nadaljnji razmah gospodarstva. Dežele, ki so revalvirale svoje valute, bodo sedaj svoje izdelke na ameriškem tržišču morale prodajati dražje, medtem ko se bodo ameriški na njihovem trgu pocenili.
Tudi pri nas smo ob devalvaciji dolarja nestrpno pričakovali, kakšen bo vpliv rešitve mednarodne monetarne krize na dinar. Pravzaprav je bilo treba devalvacijo dinarja pričakovati. Visoki zunanji primanjkljaji in notranja inflacija v našem gospodarstvu so razveljavili vse poglavitne funkcije denarja, ki bi jih moral opraviti dinar.
Odprta so bila tri vprašanja: kdaj devalvirati, za koliko devalvirati in s kakšnimi ukrepi pospremiti devalvacije.
Na vprašanje kdaj, je dal odgovor razplet svetovne denarne krize. Na vprašanje za koliko, pa je več odgovorov. Devalvacija nasproti dolarju z razmerja 15 proti 1 na 17 proti 1 pomeni, da se je dolarska vrednost dinarja nasproti prejšnji dolarski vrednosti zmanjšala za 11,765 odstotka. Vrednost dolarja v dinarjih pa se je povečala za 13,33 odstotka. In še tretji podatek, ki potrjuje, da gre za devalvacijo za 18,73 odstotka. To je namreč stopnja devalvacije dinarja v razmerju do zlata. Pred sedanjo devalvacijo je bil dinar uradno vreden 59,245 miligrama čistega zlata, po devalvaciji pa se je uradna vrednost zmanjšala na 48,147 miligrama zla ta, torej za 18,73 odstotka manj. Skratka, vsi trije podatki so pravilni, hkrati pa kažejo, da je dinar doživel
najglobljo devalvacijo med vsemi valutami.
Izvoz našega blaga se bo sedaj lahko povečal. Večji bo tudi devizni dotok od turizma in od naših delavcev v tujini. Vzporedno s tem pa se bo podražil uvoz, kar bo povečalo stroške v naši piede-lovalni industriji in pri precejšnjem delu investicij.
Devalvacija torej narekuje čimprejšnjo izdelavo dodatnih in daljnosežnih ukrepov v našem gospodarskem siste-mu in politiki. To te<vbolj, ker so se cene po letošnji devalvaciji dvignile za 13 odstotkov, gostinske storitve celo za 26 odstotkov, izvoz se je zmanjšal, uvoz pa povečal za 25 odstotkov. Prva mnenja slovenskih gospodarstvenikov ob sedanji devalvaciji so: Preprečiti vsakršen dvig notranjih cen.
IN
DOGODKI
Splošno gradbeno
podjetje Graditelj Kamnik
Splošno gradbeno podjetje Graditelj Kamnik je bilo ustanovljen« 1. julija 1964 lete lz takratne gradbene •note Novogradnje Tržič. Ker Je to podjetje gledalo na obrat v Kamniku bolj mačehovsko in ni nudilo nobene obetajoče prihodnosti, se je ta enota osamosvojila.
Ob ustanovitvi je imelo podjetje le par starih mešalcev, en kamion in osnove se-paracije. Težke mehanizacije, t. j. buldožerjev, bagerjev ni poznalo. Razen tega je bilo ob likvidaciji matičnega podjetja obremenjeno leta 1965 še za 65 milijonov starih dinarjev. Ta dolg je moralo plačati brez kredita.
2a leta 1964 so začeli z gradnjo večjih objektov v Kamniku In z gradnjo stanovanj za trg. Postavljeni so bili pred veliko preizkušnjo, ker ko bili brez mehanizacije, obratnih sredstev In brez nstrezajočega kadra. Velik del dohodka so morali vlagati v opremo, tako da so bili osebni dohodki pod poprečjem v panogi, v občinskem merilu pa na koncu lestvice. Delovni kolektiv se je zavestno odrekel dohodku, zavedajoč se. da brez opreme ne bo mogel uspešno delovati.
Podjetje ima danes vso težko mehanizacijo, mehani-■acyo za visoke gradnje, sc-
paracijo, betonarno itd., tako da lahko prevzame vsako delo, razen zelo specialnih težkih gradenj.
Z dograditvijo stranskih obratov in nabavo mehanizacije so dvignili proizvodnjo. Število zaposlenih se ni povečalo. Leta 1967 je postal trg v Kamniku premajhen. Dejavnost so postopoma razširili na področje Domžal, Mengša, Ljubljane in Kranja. Letos odpade več kot 50 odstotkov proizvodnje na kraje zunaj občine Kamnik. Med večjimi objekti gradijo vrtec v Črnučah, rekreacijski center v Mengšu, v Kranju pa tovarniške objekte za Kovinsko podjetje, Exoterm in Tekstilni center.
Vrednost proizvodnje je narasla od začetnih 500 milijonov starih din v letu 1964 na 2,5 milijarde din letos. Indeks osnovnih sredstev v primeru z letom 1964 pa znaša danes 4000.
Osebni dohodek je do lela 1969 zaostajal zaradi vlaganja v osnovna sredstva. Danes pa že dosegajo republiško poprečje panoge in se podjetje lahko drži dogovorov in osnov, ki jim jih nalaga samoupravni sporazum za panogo iz leta 1969. Ker bo gradbena dejavnost v naslcd-
Stanovanjski blok v Kamniku
njih dveh letih doživljala stagnacijo, ne planirajo večjega povečanja proizvodnje, niti števila zaposlenih. Vsekakor bodo razširili proizvodno dejavnost zunaj Kamnika, tako da ne bodo odvisni od trenutnega stanja kamniškega gospodarstva. Nadaljevali bodo z gradnjo stanovanj za trg, ker menijo, da bo prav pri tem, kljub močnim re-strikcijam, še najbolj stalna zaposlitev. Zato gradijo stanovanjsko naselje Graben v Kamniku, pripravljajo pa se že na gradnjo stanovanj v Mengšu hi v Domžalah.
Podjetje ima tudi svoj projektivni biro, kateremu je uspelo osvojiti tak način gradnje, ki omogoča plasirati na tržišče poceni stanovanja. V potrdilo tega lahko navedemo, da bo cena stanovanj, ki so tik pred vselitvijo, le 2350 din za kvadratni meter. Pomembno je, da kljub nestalnim cenam, še nobenemu kupcu ni bilo treba doplačati niti dinarja več od pogodbeno dogovorjene cene.
Podjetje Je leta 1964 začelo obratovati s 3 gradbenimi tehniki in brez 1 ' >e ga kadra za   upravljanje z
gradbeno mehanizacijo. Danes pa Je v podjetju 15 srednje in visoko kvalificiranih gradbenih strokovnjakov. Strojno Inventarni park * stranskimi obrati pa Inu i* 45 zaposlenih, Vsi ti strokovnjaki so se šolali s sredstvi podjetja. Podjetje Ima zaradi tega najverjetneje najmlajši strokovni kader v svoji panogi. Skupno je v podjetju za-pos!cnih 280 delavcev.
Kamniški Graditelj je torej v sorazmerno kratkem času dosegel lepe gospodarske uspehe, razvoj in napredek.
73
Miha Klinar
Aprilsko sporočilo
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI. KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben)
Hitler je tiste dni med 22. in 25. avgustom 1939 sploh rad meditiral v dolgih monologih s svojimi generali, ki še vedno trdijo, da takrat Hitlerjevih 'namenov niso jemali resno', kar pa jim lahko verjame samo tisti, ki ne pozna zgodovine Hitlerjevega vzpona, pri katerem so imeli odločilno besedo prav 'revanšistični generali, ki so se že pred letom 1933 zakleli, da bodo oprali versajsko sramoto'. Zato Haldcrjevemu sporočilu o 'neresnem jemanju Hitlerjevih vojnih namenov s strani generalov, zbranih 22. avgusta 1939 v Obersalzbergu pri Hitlerju' ne moremo verjeti. Preživeli nemški generali bi radi zvalili krivdo, pri kateri so botrovali, samo na Hitlerja kakor vsi, ki bi morali odgovarjati za vojne zločine. Sicer pa Halder ne more zanikati, da so se generali strinjali s Hitlerjevim mnenjem, da je treba Poljsko takoj napasti in jo zbrisati z evropskega zemljevida.
»Zdaj vladajo ugodne okoliščine,« je dokazoval Hiiler. »Glavno seveda zavisi od mene, od mojega bitja, mojih političnih zmožnosti... V prihodnosti prav gotovo ne bo nikoli več na svetu moža, ki bi predstavljal in užival večjo avtoriteto kakor jaz. Moje bitje je torej veliki činitelj,« je dvigal svojo 'nadčloveško osebnost', poleg nje pa še Mussolinija kot 'živčno najbolj krepkega moža Italije' in še Franca, medtem ko v Angliji in Franciji 'ni nobene močne osebnosti, nobenega pravega gospodovalca, nobenega mo/a dejanj'.
Potem je meditiral o novo nastalem mednarodnem položaju po podpisu nemško-sovjetske nenapadaine pogodbe. Zahod je menil prevalili breme morebitne vojne prav na Sovjete, /daj ko bodo le-ti ostali izven konflikta s Poljsko, je 'velika verjetnost, da se tudi zahod ne bo vmešal' v njegov obračun s Poljsko, toda: o
»Mi moramo biti vseeno z najbrezobzirnejšo odločnostjo pripravljeni na vse in vzeti tveganje nase z jeklenimi živci, z jekleno odločnostjo.«
Govoril je tudi o premoči nemške vojske in kako slabo in nesodobno oborožene so armade nemških nasprotnikov:
»Ja, njihov poseg (mislil je Francijo in Anglijo) je nemogoč, izključen . .. Dolgotrajne vojne ne bo . . . Nesmisel je, če govore, da hoče Anglija voditi dolgotrajno vojno . .. Poljska je po svoji neumnosti v položaju, kakršnega sem si želel... Ni se nam treba bati kake blokade . . . Bojim se samo, da bi mi v teh zadnjih trenutkih pred napadom kak svinjski pes (irgendein Schvvein-hund) ponudil kak načrt za posredovanje.«
Tudi pri drugem pogovoru z generali, je poudaril, da je prepričan, da blokade, kakršna je bila v pr\j svetovni vojni in ki je Nemčijo odrezala od uvoza čilskega solitra (važne surovine za izdelavo smodnika in razstreliv, za katere je poskrbel potem judovski profesor Haber s svojimi izumi), ne bo.
»Računati pa je treba s trgovinsko zaporo in prelomom diplomatskih odnosov s strani zahodnih velesil,« je rekel in menil, da bo to nadomestil s svojo magično močjo, s katero bo Nemcem še bolj vcepil v meso in kri jekleno odločnost', 'bojno pripravljenost na življenje in smrt'. »Vivadil jih bom na najtrša in najtežja bremena . . . Predolgo obdobje miru bi ne bilo dobro zanje, pomehkužilo bi jih, odvzelo bi jim možatCT-it ... Friderik Veliki je dosegel svoj končni uspeh samo » jekleno voljo svojega duha . .. Zapreti srce prod slehernemu usmiljenju in sočutju! ... Postopati brutalno . . . Močnejši ima vselej prav,« je proglašal pravico močnejšega
nad slabotnejšim. »Ta pravica me bo popeljala k zmagi,« je zatrjeval in obljubljal, da bo že te dni sprožil tako propagando, ki mora sprožiti vojno, četudi bi lahko sleherni uganil, da je izvita iz trte: »Zmagovalca ne bodo vpraševali, ali je govoril resnico ali ne. Ob začetku in vodenju vojne ne govorimo o pravičnosti, marveč o zmagi,« je pribil.
Kmalu po tem pogovoru pa se je zgodilo, bilo je 23. avgusta 1939, da je Hitler zaradi Rib-bentropove odsotnosti moral sprejeti britanskega poslanika Hendersona, ki je prinašal (AdG 4181 F)
CHAMBERLAINOVO PISMO
Iz Chamberlainovega pisma je Hitler razbral, da bo Velika Britanija spoštovala svoje obveznosti do Poljske. Spomnilo ga je indirektno tudi na nemški poraz leta 1918 in na besede s katerimi so Nemci opravičili svoj vstop v vojno leta 1914:
»Zatrjevali so, da bi v primeru, ko bi vlada Njegovega veličanstva jasneje obrazložila svoje stališče (vladi nemškega cesarstva), prav gotovo ne prišlo do velike katastrofe. Ne glede na to, če tej trditvi pripisujete pomen ali ne, se je vlada Njegovega veličanstva odločila in poskrbela, da bi v sedanjem primeru ne prišlo do podobnega tragičnega nesporazuma.
V primeru sile je vlada Njegovega veličanstva odločena in pripravljena uporabiti vse svoje razpoložljive sile in bi bilo potem težko predvideti konec sovražnosti, ko bi se začele. Bila bi nevarna utvara, da bi se v takem primeru začeta vojna pravočasno končala, celo v primeru uspeha in zmage na eni izmed front, na katerih bi se vojna bila.«
To je bila grožnja, ki pa se je Hitler ni bal, saj je v Chamberlainovi pripravljenosti na pogajanja za odstranitev napetosti in preprečitve vojne, pripravljenosti, ki jo je Chamberlain v nadaljevanju pisma vnovič poudarjal, videl angleško slabost. Tega seveda ni odkril Hendersonu, marveč je zaigral pred njim sceno užaljenega besa zaradi 'angleškega nerazumevanja do Nemčije' in njega osebno. Za napetost med Nemčijo in Poljsko je zvračal krivdo na Poljake. Poljaki preganjajo in zatirajo pripadnike nemške nacije v svoji državi. Mnogi Nemci na Poljskem tega ne vzdrže več in so prisiljeni k begu v Nemčijo. To je bilo-seveda res, le da jih k 'begu' niso prisilili Poljaki, pač pa Hitler sam, ko je svoji peti koloni na Poljskem ukazal, naj določeno število Nemcev s Poljske demonstrativno 'zbeži' v Nemčijo, ker bi brez takih pobegov le težko govorili o 'nasilju nad nemško manjšino na Poljskem, o zatiranju, ki ga je kriva tudi Anglija s svojim bianco-čekom', ki ga je dala Poljski. Le kako nepremišljena in slepa je Anglija.
»Iz moža, čigar velika želja je bila, da postane njen največji prijatelj, je napravila svojega sovražnika,« je igral vlogo zavrnjenega, nesrečnega ljubimca ali razočaranega in ogoljufanega prijatelja.
Tako se je zaklinjal pred Hendersonom. Toda komaj je angleški poslanik zaprl za seboj vrata, se je Hitler zakrohotal in rekel: »Chamberlain ne bo preživel tega pogovora. Njegova vlada bo padla še nocoj!«
Seveda pa je Hitler tokrat moral odgovoriti na Chamberlainovo pismo in odgovor popoldan istega dne izročiti Hendersonu, kakor ga je le-ta prosil.
HITLERJEV ODGOVOR
seveda ni ničesar govoril o kakih pogajanjih za rešitev spornih vprašanj in za preprečitev vojne, marveč je obšel Chamberlainov predlog z obtožbami proti Poljski, 'incidentom', popolnem preziranju 'njegovega resnično vvlikodušneea predloga Poljski marca letos', obsojal 'angleško ga-
rancijo', ki je Poljake delala še bolj trmoglave, da počenjajo nad Nemci na svojem ozemlju iz dneva v dan večja 'grozodejstva', o nemški volji in pripravljenosti Nemcev, da 'vzamejo nase raje sleherno skrb in nesrečo, kot da bi pljunili na svoje nacionalne interese in na svojo nacionalno čist', mimo tega pa je Zahodu tudi zagrozil, da bo v hipu mobiliziral vse nemške vojne sile, 'mobiliziral v trenutku, čim bi zahodne sile uresničile mobilizacijske mere', ki jih je omenjal Chamberlain, ni pa povedal, da je nemška mobilizacija pravzaprav že v teku in da se redne enote nemške armade že zbirajo v bližini poljskih meja, da bi zavrnile sleherni incident s poljske strani z vso silo.
Hitler je hotel vojno. To je nehote vrgel v obraz tudi Hendersonu, ko je rekel, da raje vodi vojno sedaj, ko mu je petdeset let, kakor da bi jo moral voditi pri petinpetdesetih ali celo šestdesetih letih'.
Tudi datum je bil že določen. Vojna naj bi izbruhnila 25. avgusta 1939. Ljudje, ki bodo povzročili 'poljske vpade', so bili že pripravljeni. Zanje sta poskrbela Reinhard Hevdrich — 'Him-mlerjeva desna roka' in šef gestapa Heinrich MiAller. Ta dva sta že poskrbela, kako bodo ob natančno določenem času potekali
VPADI POLJSKIH BANDITOV
na nemško obmejno ozemlje. To je petindvajset let po vojni povedal tudi nekdanji SS-sturmbahn-fuhrer Alfred Naujocks, ki bi moral biti v Nurn-bergu leta 1946 obsojen kot vojni zločinec, pa se mu je, edinemu izmed vojnih zločincev, zaprtih v Nurnbergu posrečilo pobegniti in se 'skriti in skrivati celih dvajset let v Hamburgu', kjer se je z njim sestal reporter Ouicka in napisal napeto reportažo o njegovem 'junaškem begu pred vešali, ki bi ga čakala, če ne v Nurnbergu, pa na češkem ali Poljskem, ki sta terjali in še vedno terjata njegovo izročitev in kazen za dejanja, ki jih je med vojno počel na Češkem in Poljskem že od prvega dne vojne, saj je bil prav tajni agent in esesovce Naujocks zločinec, ki je začel s svojo akcijo drugo svetovno vojno. To je bila tako imenovana 'Akcija Gleivvitz', ki jo je Hevdrich poveril Naujocksu.
Med pripravami vojne proti Poljski je Hitler hotel naprtiti krivdo za prve strele Poljakom, da bi lahko oznanil svetu, da je Poljska napadla Nemčijo. Tega bi takrat seveda nihče ne verjel, prišlo pa bi v zgodovino in naprtili bi Poljakom krivdo za vse milijone žrtev, ki jih je terjala druga svetovna vojna. To bi se prav gotovo zgodilo, ko bi zmagal Hitler, ki je bil takrat prepričan, da bo druga svetovna vojna revanša za prvo in da bo v drugi svetovni vojni zmagovalka Nemčija in potem uresničila prerokbo 'o III. nemškem tisočletnem Reichu, ki bi mu moral služiti suženjsko ves svet'. Hitler ni hotel preiti v zgodovino kot napadalec. In ker je vedel, da Nemčije ne bo nihče napadel, predvsem pa Poljska ne, je potreboval 'poljske bandite' — v poljske uniforme preoblečene esesovce, gestapovce in policiste, izšolane v ta namen v največji tajnosti v policijski šoli v Braunau pri Berlinu. Tam se je vadilo 150 najbolj zanesljivih mladih nacistov, da bi ob natančno določenem času pripravili 'poljske vpade' na obmejne nemške postaje Ra-tibor, Hohenlinde in Pitschen ter na radijsko postajo Gleivvitz (poljsko Glivvice). Večina teh esesovcev je bilo iz Zgornje Šlezije In pravzaprav poljskega rodu, ki pa so ga ti iznarodeli zgornješlezijski nemčurji prav tako sovražili kakor slovenski nemčurji (celo hitlerjevci jih niso imenovali Nemce, marveč 'folksdojčerje) Slovence.
Program šolanja v tem tečaju je obsegal pouk v poljščini, ekserciranje in vojaške službe po pravilniku poljske vojske, poveljevanje v poljskem jeziku Sorva tečajniki niso vedeli, zakaj vse to. Povedali so jim le, da jih vadijo v poljskem jeziku z; o. ker jih bodo po opravljenem tečaju namestili na poljski meji.
Nekaj dni ga je še pustil in vohljal za Petrom ter čakal na primeren trenutek. Čakal je tudi na oberstuimfuhrerjevo soglasje, da ne bo spet kaj narobe.
Gorskega pa se je ogibal. Nič kaj prijetno se ne bi počutil z njim v tem trenutku. Pa je bilo nepotrebno, kajti Gorski ga ni iskal. A tudi s tem ni bil zadovoljen; za tem je čutil VVernerjev prst.
Potem je zmajal tudi nad VVerncrjevim sporočilom. »Ne izpostavljajte se zaradi malenkosti. Imenovanega je treba dobiti pri delu . . .«
Sledili so še nadrobnejši napotki in spoznal je, da bo še vedno v nevarnosti, v domači vasi. A naročilo je bilo jasno ...
Kmalu je Peter padel v nemško zasedo!
Zdaj je tudi Peter odšel po Aleševih stopinjah. Filip pa je napeto čakal, da bo dal Werner poloviti še druge, vendar razen Petra niso vzeli nikogar drugega. Obersturmfuhrer je le od njega zahteval vedno več.
»Navežite stike z bataljonom! Navodila slede!«
Filipu ni šlo v račun, zakaj ga pošilja v nevarnost. VVernerjeva počasnost se mu je zdela škodljiva in vedno pogosteje se je zalotil, kako skrbno in boječe se ozira okoli sebe! Kaj če ga čaka kaka partizanska zaseda, če ga morda lovi kako skrito oko? Ko se je bližal stanovanju, je vselej pazil na vsako malenkost in vsaka sprememba mu je bila odveč! Vse ga je plašilo. Zato je pogosto menjaval stanovanje. In kako nave-
Na trdnem dnu človek zares prav začuti sebe. Dvojna skrivnost pa vsemu daje le še večji užitek.
Vse bolj si je odpuščala in priznavala, da je doživetje najlepše tedaj, ko je za vse druge skrivnost in je tako neposredno, da ji je porok za molčečnost smrt.
Saj bi se najbrž tudi drugi večkrat spozab-ljali, če bi se upali in bi imeli priložnost. Pa če bi vedeli, da ne bo nobenih prič
Zaradi moža se ni grizia. Najmanjši glas vesti je takoj zatrla. Poglavitno je, da tega ne izve, poštenjak! Imava otroke, delava trdo, skrbiva drug za drugega. Če mi je mož, to še ne pomeni, da je to tudi moški, ki me osrečuje. Takega potrebujem. In untersturmfuhrer je tak! Ob njem ne bi bilo težko ostati zvesta.
Filip je na njej takoj opazil neko spremembo, razlagal pa si jo je po svoje. Vendar je bil zdaj z Rozo obzirnejši kot včasih, ko si je marsikaj dovolil.
Prirojeni čut je Rozi povedal, kako se mora vesti, da ne bo spet žrtev okolice. Njena vrnitev se je ljudem zdela čudna. Okolica, hladna in nezaupljiva, ji je pomagala k iztreznitvi. K temu so jo silili tudi otroci in še skrb za domačijo. Zrelost in resnoba pa sta še bolj poudarjali njeno prikupnost.
Filip, ki se je že tako dolgo smukal okoli nje, ji je postal dober šele, ko je spoznala, da se v teh razmerah ne bo mogoče shajati z lepim gestapovcem. Dnevi v zaporu so bili doslej njeni
zati stike z bataljonom? Zdaj? Ena skrb večja od druge. Vse skupaj se je pomešalo tudi z vrnitvijo Golobove žene Roze. Saj je vedel, da bo z njo in Golobom poskusil VVerner nekaj novega, vendar bi se po njegovih računih morala vrniti oba hkrati in nekoliko pozneje. Zdaj ni vedel, kaj hoče VVerner. Karkoli že, poslal mu jo je o pravem času!
Poslej ji ni dal miru. Golobova hiša je bila spet polna Rozinega žgolenja. Moža še ni bilo iz zaporov in nemara ga bodo celo ustrelili. Roza je preveč rada živela, da bi kar naprej mislila na smrt in na svojega postaranega moža, čeravno mu ni želela slabega. To je VVerner vedel, in zaprli so ju vsakega posebej. Pri njenem zasliševanju je bil samo enkrat, prepustil jo je prikupnemu untersturmfuhrerju. Zasliševanje se je sprevrglo v dvorjenje in zapeljevanje. Untersturmfiihrer je to dobro znal. Nihče pa ne bi mogel reči, da niso varovali njene časti. Nekajkrat so jo odvedli zasliševat šele proti večeru. Pogovor z njo je pokazal, da je bistra, na marši kaj pripravljena ženska.
Ni trajajo dolgo, ko je izpod okna zasliševal-nice odpeljal siv dekavec. Ustavil se je na vrtu tihe in lepe vile, iz njega pa sta izstopila untersturmfuhrer in Roza ... iz vile, ki jo je še pred vojno, a le od daleč včasih videla skozi zelenečo Ograjo, sta odhajala šele proti jutru. Roza se je po svoje rolevali sama in tudi za moža je skušala zastaviti dobro besedo.
Kdo bo zvedel o taki pustolovščini? In unter-sturmfiihrcr je bil pok <• vsega zelo prijeten in neverjetno krepak (ant, pravi moški, ki ji je zbrisal vse dotedanje predstave in govorjenje o služabnikih velikega rajha. Roza se je z njim počutila izredno lepo in p ičaščcno, kajti oficir je bil Uglajen, kavalhski. Ko je sleVel uniformo, je bil privlačen, lep človek. Ob njem je svojo nenasitno ženskost lahko sprostila. (>e tapovec jo je v presledkih tudi kaj spraševal. Nekaj mu je priznala, vendar ne veliko, niti vsega tistega ne, kar je že vedel. Delala se je nevedno z izgovorom, da je politika nič ne briga. Lepi unter-stui nifiiluvr jo je zelo razvadi!, šele /daj je prav spoznala, kaj tiči v njej. To je bilo najhuje. In v zaporu. Njena nemirna kri je bila /daj še bolj poželjiva. Na ljubezenske užitke je čakala kakor pijanec na nlkmol. Sele med zapornicami se je skušala strezniti. To so bile grenke ure, kajti okolica jo je opominjala na globino, ki jo je tako čudno pogoltnila.
najlepši. Tam ji nihče ni mogel ničesar dali ne vzeti, nihče ji zavidati in jo opazovati. Bila je skrita pred opravljivkami. Fanta z lepimi očmi, ki so ostale resne tudi med smehom in ljubeznivostmi, tu ne bo več. Le kakšna patrulja se je tu in tam oglasila pri njih, vendar so bili novi.
Zato je bil zdaj Filip ves v ognju. In Roza se mu je vdajala ob mislih na lepega gestapovca. Vojske še ni bilo konec, zato tudi zanjo morda ni vse končano. Bila pa je silno previdna, zato tudi o doživetjih v zaporu Filipu ni povedala vsega.
Martina je bila vsa drugačna. Ni si hotela priznati, da prave moči za beg v gozdove nima že vse od trenutka, ko so ujeli Aleša. Nihče je ni ustavljal En čeravno je čutila, da bi bilo dosti bolje, če bi se Filipu ognila, je bila kar naprej pri njem. Še vedno je v njej gorelo rahlo upanje, da ni vse tako črno, kakor ji je hotel dopovedati Aleš.
Vendar so jo k njemu gnale prav Aleševe besede. Vsa vznemirjenost, ki jo je že toliko časa tlačila, je ob srečanju z na videz mirnim Filipom izbruhnila na dan.
— Kakšne zveze imaš? Govorila sem z Alešem . . .!
Vse je hotela zajeti s temi besedami, ne da bi izrekla še kaj drugega. Filip je pričakoval, da bo prej ali slej zaigrala z odprtimi kartami. Vendar jo je radovedno vprašal:
— Kako je bilo?
— Filip, si res zmožen česa takega? Zdelali so ga.
— Kaj govoriš? česa zmožen? Kar povej!
— Si res tudi ti govoril z. njim?
Filip jo je strmo pogledal in r.meh z njegovega obraza je izginil kakor bi trenil. Namesto odgovora je rekel:
— Kadar je hudo, se marsikdo la/e! . . . Raje povej, če so bili s teboj prijazni ali ne?
Martino sta /giabila neučakanost in nemir.
— Kaj nočeš razumeti, da sem govorila z Alešem? Ti si tisti ... je vrisnila ostro in pričakujoče ter še vedno željna, da ji ne bi pritrdil« Hotela |e resnico, vendar bi zdajle raje slišala laž. 2e zaradi sebe, ker bi se potem čutila še bolj samo in izgubljeno.
— Kdo tisti? je trdno odbrusil Filip in jo DalasČ prehitel. — Morda tisti, ki izdaja?
MartiM je razprtih, splaš-mih oči zrla vanj. Namesto nje je to izgovoril on!
— Ne zavijaj in ne izgubljaj časa! Je res ali ne?
— Pa se pogovoriva do kraja ... Kaj je še rekel?
Martina se je tresoča umaknila korak nazaj.
— Potem je le res? Povej!
— Ni kaj povedati, dokler ne zvem, kaj je še rekel?
— Nekaj takega, česar ne morem verjeti. Da si nevaren tudi meni, sestri?
Martino je zmrazilo, čeravno ni bilo hladno. Vanjo so zrle ledene Filipove oči. Tuje in pričakujoče, i
— In še kaj? \ Martina je zdaj zlomljeno kriknila:
— Nastavil si se mu obvezan, krvav, pretepen! Si bil ti? In da si izdajalec, ki je zapeljal tudi mene, svojo sestro?
Še vedno je upala, da ji bo z zanikan jeni olajšal težo, ki jo je čutila vsak hip huje. Filip pa je potiho, preteče z raztrganim glasom začel:
— Ne vpij zdaj tako neumno! Ko da ne bi mogla vedeti, kako se dobi tako dovoljenje. Raje imenujva stvari s pravimi imeni .. . Dobro me poslušaj! če boš imenovala to, kar sem naredil, izdajstvo, potem sem izdajalec. Če bova pa rekla, da gledam na življenje in spopad med gestapom in partizani kot nekaj, kar bo nekega dne minilo, bo to pravilneje. Izdajalec sploh ne morem biti že zaradi tega ne, ker sebi nisem nikoli lagal. Vedno sem bil zvest svojemu prepričanju. Razumeš? Zato se ne bodi z bikom tedaj, ko je močan in podivjan, ker te vsak hip. ne da bi to komu kaj koristilo, lahko pritisne ob steno. Kaj še ostane potem? Negibna, krvava vreča. Bik bo še nekaj časa divjal, potem Pa bo omagal in le malo bo treba, pa bo spet P1*1" klenjen. Je potem nenaravno ali neumno, če se ne bodem z biki? živeti hočem, živeti po pameti, česar pa nekateri nočejo in ne morejo razumeti. Živeti pa moraš tudi ti, poleg tebe pa celo Aleš in še marsikdo. Le pamet, pamet!
Filip, ki se je zdaj govorniško razvnel, in ko mu ni bilo več treba igrati, ne bi še nehal, Pa ga je pretrgala Martina:
— Svinja umazana!
To ji je vrnilo nekaj moči. Zakadila se Je vanj in ga hotela spraskati s tako ihto, da jo Je komaj še zgrabil za drhteče roke. i
— Ne nori, trapa!
Bledega obraza se je iztrgala močnim Filipovim rokam in se naglo obrnila proti vratom.
Filip ni skočil za njo, temveč je mrzlo žare nča I:
— če hočeš dobro sebi in njemu, ne hodi« Raje me poslušaj!
Filip se je vedel, kot bi vnaprej natanko vedel, kaj bo storila. Martina je obstala za vrati» kot bi ohromela, šele zdaj je Filip počasi stopu k njej, jo razumevajoče prijel za ramena in i1 pomagal, da je sedla za mizo. Vsak njen gib Je bil slaboten, kakor bi pravkar prestajala hudo bolezen. Skoraj neslišno, bolj sebi kakor FiliPu je rekla:
— Aleš se torej ni motil!
Po bledem licu so začele polzeti solze..«
To je Filip pričakoval, zato jo je nekaj trenutkov prepustil njenim mislim in obtožbam. Potem je spet prišel v napad:
— Kar delam, delam zato, da bi ti pomagal. Kaj ne vidiš, kako ...
— To prihrani raje /ase Res bi morala PrC* misliti prej, je tiho, obžalujoče rekla in se zazrla v daljavo. ,
— če bom molčal, ne bo nič bolje. Zato poslušaj!
Martina je še vrtala.
— Si me ti »priporočil« gestapovcem ali JO vmes morda kdo drug? Še vedno je upala, da Filip še m zaigral vsega.
— To ni pomembno. Glavno je, da zdaj P°" m.n.t vsak, kdor more.
Martina je še vedno zdela vsa pretresena od %poznanj, ki jih je doslej nasilno odganjala od aebe. ZatO s takim pojasnilom ni mogla biti zadovoljna. In kakor tla ga je preslišala, je mo* notono, kot bi mislila na glas, rekla:
— Zato sva doma še oba! čudno, da nap* pat ti/.mi pustijo pri miru!
Filip jo je spet nekaj časa pustil, njen obup pa si je razlagal kot znamenje popuščanja. Dotlej |e VSe delala tako, kot bi se šla slepe ini-1. Poslej bo drugače.
Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17-. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob r,edeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Uri ter radijski dnevnik ob 9., 12 - 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30.
25. DECEMBRA
430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalom orkestrom pod vodstvom Francija Puharja — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.20 Pri vas do-tta — 12.10 Leo Delibes: Co-gPelia - baletna suita - 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače / domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevd _ 16.00 Vrtiljak — 16.40 Pet minut z orkestrom dunajskih simfonikov — 16.45 § knjižnega trga — 17.10 Gre-JUo v kino — 17.50 Z ansam-Mom Jožeta Kampiča — 18.15 *z operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 10.00 J*ahku noč, otroci — 19.15 Jetnajst minut za EP — 20.00 Spozna\.• j:-.o svet ir. domovino — 21.30 Prijetne melodije sobotni večer — 22.20 Od daj a za naše izseljence — "•05 S pesmijo in plesom v n°vi teden
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Glasbeni varijo — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Godala v ritmu — 16.40 Sobotni mozaik *- 17.35 Dobimo se ob isti Uri — 19.40 Popevke iz studia — 19.00 Pet minut humor-Ja — 19.05 Vedri napevi in mi zvoki — 20.05 Mojstri pokalne polifonije — 20.45 Operni koncert — 21.40 Igrajo kar ste izbrali — 2355 Iz slovenske poezije
26. DECEMBRA
6-00 Dobro jutro — 8.05 Ve-Sc'i tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se ponv [}He tovai i i — 10.25 Pesmi °°rbc in dela — 11.20 Naši Poslušalci čestitajo in popravljajo — 13.30 Nedeljska feportaža — 13.50 Z domači-1,1' ansambli — 14.05 Vedri zvoki z velikimi orkestri ~"~ 14.30 Humoreska tega ted-£a — 14.50 Deset minut za ep — 15.05 Nedeljsko športno Popoldne — 17.05 V svetu Sp*n»ih melodij — 17.30 Rajska igra: Orvct — 18.50 *»«Sbona   med igra   — 19.00
Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz a vse
Drugi program
9.35 Z orkestrom Kookie rreeman — 10.00 Nedeljski sprehodi — 1135 Svetovna reportaža — 1135 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih
— 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom belgijskega radia — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas — 20.05 športni dogodki dneva
— 20.15 Christoph VVillibald Gluck: Orfej in Evridika (odlomki) — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Salzburški festival 1971 — 23.15 Minute za novo slovensko glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije
stenski koledar za leto 1972
2  12  barvnimi slikami dobijo brezplačno vsi dosedanji in novi naročniki
Priporočite Glas vsem.
27. DECEMBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Minute za mladino — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.20 Pri vas doma — 12.10 C. M. von Weber: Koncertna skladba za klavir in orkester v f-molu, op. 79 _ 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13 30 Priporočajo vam — 14.10 Iz zborovske zakladnice španskih skladateljev — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lepe melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 . Z orkestrom RTV Ljubljana
— 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 1835 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Bedrich Smetana: Prodana nevesta (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe
Drugi program
1305 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Atija So-ssa _ 1435 Glasbeni variete
— 15.40 Z orkestrom Paul Bo-nneau — 16.05 Naš podlistek
— 1.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku —
1735 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja — 20.05 Boutique lahke glasbe — 2030 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov zabavne glas-skih festivalov jazza — 21.40 Tri Beethovnove sonate — 22.40 Novi posnetki slovenske filharmonije — 23.55 Iz slovenske poezije
23. DECEMBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Slovenski ljudski napevi v izvedbah na instrumente — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital violinista Karla Žužka — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Baxter
— 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radi;-ska igra: Kdo govori? — 21.10 Koncert lahke glasbe — 22.15 Iz albumov Karola Szvma-novvs' .ga — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Ja.-z na II. programu — 16.05 1 ahka glasba za razvedrilo — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Zvoki z orkestrom VVerner Mtiller — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Srečanja ob lahki glasbi
— 20.25 V korak s časom — 2035 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — Slavko Osterc
— 23.15 Nocturno s Handlom
— 23.55 Iz slovenske poezije
29. DECEMBRA
4.30 r»~,v,ro jutro _ 8.10 Glasbe i a rnatine'a — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev)
— 9.25 Vedno lepe melodije
— 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomki iz slovenskih oper
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje akademski pevski zbor Tone Tomšič — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Plesni ritmi z opernih odrov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom
Mario Ruiz Armengol — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Rezervirano za mlade — 1735 Na mednarodnih križ-potjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli —"21.05 Koncertanti jazza — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 2335 Robert Schumann: An-dante in varijacije za dva klavirja, op. 46 — 2355 Jz slo venske poezije
baterije
30. DECEMBRA
430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 935 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 W. A Mozart: odlomki iz opere Idomeneo — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesmi iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.45 Enajsta šola — 15.40 Tenorist Anton Dermota poje slovenske narodne — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Capitol — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Godala v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni nokturno — 22.15 Iz opusa Dmi-trija Sostakoviča — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jaza — 23.40 Popevke na tekočem traku
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorj: — 14.35 Glasbeni variete — 15 40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu - 16.40 Sestanek ob juke-bo\u — 1755 Kultuni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev m radijskih oddaj — 18.40 Z orkestrom Ray Conniff — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pet minut čez osmo — 2030 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21.40 Prizori iz domačih oper — 22.00 Festival v Schvvetzingenu 1971 —• 23.55 Iz slovenske poezije
31. DECFMP.R1
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
— 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Male virtuozne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli - - 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Otroci pojo pesmice o dedku Mrazu — 14.35 Naši posluša ci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Igrajo domači ansambli — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Signali — 17.10 Veselo silvestrsko otroško popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Silvester 1971
— 24.00 Srečno 1972 — 24.01 Prvi ples v novem letu — 02.05 Spomini in *e1je — 04.05 Z vedrimi mekdijarni v novoletno jutro
Drugi program
13.05 Panorama /.rokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 1'.40 Slovenski pevci zabavne glasbo
— 16 05 Operetna glasba — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 1835 Svet in mi — 17.45 Rad imam glssNo — 18.15 Z orkestrom Hagen Galatis — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Odmevi z pio-ra — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Silvester na III. programu — 23.55 Iz slovenske poezije — 24.00 Srečno 1972
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 °'o popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
25. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 16.30 Košarka Zadar : CZ — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Po domače, 18.20 Obzornik, 18.35 Dedek Mraz pri nas, 18.55 Mali vitez — serijski film, 19.25 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Filmska burleska: Stan in Olio, 21.55 Odclek S — serijski barvni film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Radost Evrope (RTV Beograd), 19.00 Mali šlager (RTV Sarajevo), 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
26. DECEMBRA
8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.35 Po domače z ansamblom Richija Vadnala (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton — serijski film, 15.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 15.30 Rokomet Crvenka : Partizan — prenos, 16.30 Košarka Borec : Jugo-plastika — prenos (RTV Beograd), 18.05 Dedek Mraz pri nas, 18.25 Lisjaki, mišjaki — češki film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zabava vas Filip VVilson (RTV Ljubljana), 21.25 Videofon (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubi jara) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
27. DECEMBRA
9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), .14.45 TV v šoli' — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.40 Madžarski TV pregled4 (RTV Beograd), 17.00 Dedek Mraz pri nas, 17.25 Veseli tobogan, 18.25 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubijana5, 19.05 Maksimetcr (RTV Beograd), 19.50 Cikcak,
20.00 TV dnevnik, 20.50 3-2-1, 21.00 Jean Anouilh: Cecilija ali Šola za očete — predstava MGS, 21.45 Kulturne diagonale, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila (RTV Zagreb), 17.00 Vaterpolo Partizan : Stock-holm (RTV Beograd), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
28. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Dedek Mraz pri nas, 17.45 Tik-tak, 1755 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Festival v Har-lemu — II. del barvne oddaje, 19.00 Mozaik, 19.05 Iz psihiatrije: O samomoru pri mladih, 19.30 Sodobno gospodarstvo: Kibernetika — II. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Nekateri so pritekli (Izkorcni-njenci) — ameriški film, 22.45 Literarni nokturno: Ivan Mi-natti, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored): 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža, 19.00 Glasbena oddaja, 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
29. DECEMBRA
8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.45 Smučarski skoki
— barvni posnetek iz In-nsbrucka, 16.45 Dedek Mraz pri nas, 17.05 Doktor Dolittle
— serijski barvni film, 17.30 Obzornik, 17.45 Hokej Jugoslavija : Poljska — prenos, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 W. D. Home: Igra v štirih — kdo dobi — predstave MG 1.jublj.ua, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Risanke, 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18JO Hokej Jugoslavija : Po\jska (RTV Ljubljana), 19.10 Vaterpolo Partizan : Madžarska (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev 'RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.25 Dedek Mraz pri nas. 17.40 E. Peroci: Očala tete Bajavaje, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Republika dedka Mraza, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 G. Boccacio: O pastirju, ki je volk postal — Dekameron, 22.20 Kulturne diagonale, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika <RTV Zagreb), 18.30 Cevlon-ski ansambel, 19.00 Srečanja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
31. DECEMBRA
15.55 Madžarski TV pregled <RTV Beograd), 17.15 Dedek Mraz pri nas, 17.35 Naočnik in Očalnik, 18.15 Obzornik, 18.30 TV kažipot, 19.00 Mestece Pevtor. — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.50 3-2-1, 21.00 Novoletni spored (RTV Ljubljana in Beograd), 9.00 Odpoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.00 Heidi — otroški film, 18.30 Stava stoletja — otroška oddaja, 19.10 Šport vTetu 1971, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV
MARKIC KATARINA
izdelava copat
Na novoletnem sejmu vam  nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat   ter ortopedskih copat po ugodnih cenah
PRIPOROČA SE IN VAM ZELI SREČNO 1972
MARKIC KATARINA, BECANOVA 1, TRZIC
Kranj CENTER
25. decembra franc. barvni film BORSALINO ob 16. in 20. uri, amer.- franc. bar vrni film ŠEHEREZADA ob 18. uri, premiera italij. barvnega filma POPOLNOMA NARAVNO ob 22. uri
26. decembra švedski barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 10. uri, franc. barv. film BORSALINO ob 15. in 19. uri, amer. franc. barv. film ŠEHEREZADA ob 17. uri, premiera nem. barv. filma JAVNA HIŠA ob 21. uri
27. decembra italij. barvni film POPOLNOMA NARAVNO ob 16., 18. in 20. uri
28. decembra franc. barvni risani film ASTF.RIX — GALSKI JUNAK ob 16. uri, italij. barv. film POPOLNOMA NARAVNO ob 18. in 20. uri
Kranj STORžIČ
26. decembra Šved, barv-ni film PTKA NOGAVIČKA ob
14. in 16. uri, amer. barv. CS film DOLINA SMRTI ob 18. in 20. uri
27. decembra šved. barvni film PIKA NOGAVIČKA ob 16. uri, amer. barv. film OD KOD VONJ PO SMODNIKU? ob 18. in 20. uri
28. decembra šved. barvni film PIKA NOGAVIČKA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
25. decembra amer. barvni risani film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 16. uri. amer. barv. film OD KOD VONJ PO SMODNIKU? ob 18. in 20. uri
26. decembra amer. barvni risani film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. film OD KOD VONJ  PO   SMODNIKU? ob
15. in 19. uri. amer.-sovjcfski barv. CS film VVATERLOO ob 17. uri
27. decembra amer .-sovjet, barv. CS film VVATERLOO ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
25. decembra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET ZA PROFESORJE ob 16. in 18. uri, premiera slov. filma POSLEDNJA POSTAJA ob 20. uri
26. decembra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET  ZA PROFESORJE
30. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Arglcščina, 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta razstava del akad. slikarja Kiarja Meška.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava akad. kiparja Jožeta Eržena. V kleti razstavlja akad. slikar Henrik Marelici.
Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure. Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan od 10.—12. ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure.
ob 15. uri, slov. fiim POSLEDNJA POSTAJA ob 17. in 19. uri
27. decembra nemški barv. film PEPEK, STRAH iN TREPET ZA PROFESORJE ob 18. in 20. uri
Krvavec
26. decembra amer. barvni CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 16. in 19. uri
Jesenice RADIO
25. decemb?-a amer barvni film JUNAKI ZAHODA
26. decembra amer. barvni film JUNAKI ZAHODA
27. decembra amer. barvni film BOBNI VZDOLŽ MO-HAWKA
28. decembra franc.-nem.-italij. barv. CS film KATARINA, DOVOLJ SI LJUBILA
Jesenice PLAVŽ
25. decembra frana-nem.-italij. barv. CS film KATARINA, DOVOLJ SI LJUBILA
26. decembra franc.-ncm.-italij. barv. CS film KATARINA, DOVOLJ SI LJUBILA
27. decembra amer. barvni film JUNAKI ZAHODA
28. decembra amer. barvni film JUNAKI ZAHODA
Dovje Mojstrana
25. decembra amer. barvni film NEPREMAGANI
26. decembra amer. barvni film  VRNITEV V BATAAN
Kranjska gora
25. decembra amer. barvni film ČLOVEK IZ ARIZONE
26. decembra amer. barvni CS film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA
28. decembra amer. barvni film BOBNI VZDOLŽ MO-HAVVKA
Javornik DELAVSKI DOM
25. decembra amer. barvni film  VRNITEV V BATAAN
26. decembra amer. barvni film ČLOVEK IZ ARIZONE
škofja Loka SORA
25. decembra amer. barvni film JAGODE IN KRI ob 13. in 20. uri
26. decembra italij. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 17. in 20. uri, amer. barv. film JAGODE IN KRI ob 15. uri
27. novembra šved. barvni film UPOR V ADALFNU ob
19. uri
28. decembra jugoslovanski b«rv. film BITKA NA NERETVI ob 20. uri
Železniki OBZORJE
25. decembra šved. barvni film UPOR V ADALENU ob
20. uri
26. decembra franc. barvni film POT V KATMANDU ob 17. in 20. uri
Radovljica
25. decembra franc. barvni film R I. KRUT ob 16. uri, franc. barv. film ZIDOVI GREHA ob 18. uri. ameriški barv. film DIVJI CLOVF.K ob 20. uri
26. decembra amer. barvni film SMEŠNO DEKLE ob 15.30. amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 18. uri, amer-italij. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 20. uri
inetnepa merila za razvoj obrti
GRADITELJI! Preskrbite si pravočasno
gradbeni ma
LJUBLJANSKE OPEKARN
i L
Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne izdelke preko zime
V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves drug gradbeni material in stavbno pohištvo.
Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon štev.: 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLE J Andrej, Kranj — Nazorjeva4 (poleg nebotičnika), telefon štev. 23-138, KZ Bied, telefon štev. 77-425.
Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava
■ ■ v/
reisic pnzii
Republiška in občinske konference SZDL letos že tretjič razpisujejo pogoje za Podlaganje kandidatov za podelitev  priznanj  OF sloven-
skega naroda. V kranjski občini je ta priznanja doslej prejelo 24 družbenih delavcev, ki so se odlikovali po svoji delovni vnemi in izred-
ni dolgoletni požrtvovalnosti pri družbencpoMtičnem delu.
Pri dosedanjih obravnavah kandidatov pa ie žirija pri Občinski konferenci SZDL ki sprejema predloge in podeljuje priznanja, ugotavljala, da ie zajetje kandidatov preozko.
Dorlej eo nam nekatere krrvievne organizacije SZDL in ZB, lansko leto Izjemoma tudi ena organizacija ZK in RK. predlagple kandidate. Glede na široko razvefanost organizacij SZDL. ZB, ZK In thuftfh organizacij, je krog kandidatov premajhen. Do slei nI niti ena samoupravna organizacija predlaga'a svoHb zaslužnih de'avccv, čeprav deluje na tem področju dosti uspešnih ljudi.
Pozabljene so tudi družbenopolitične In druge delavke, ki z velikim uspehom prostovoljno sprejemajo in opravljajo razne družbene naloge.
S tem kratkim opozorilom skušamo opozoriti vse člane družbenopolitičnih in drugih organizacij na možnost predlaganj,* kandidatov za prejem priznanja OF. Predvsem b| bilo treba upoštevati občane, ki že več let sodelujejo pri takem delu, pa so bili zaradi skromnosti vedno v ozadju In prezrti.
Žirija za nodelitev priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL KR\NJ
Obrt je pomembna gospodarska panoga, ki dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in gradbeništvo na eni in ugodi potrebam potrošnikov na drugi strani. Hiter razvoj industrije in gradbeništva sili obrt, da svoje dejavnosti prilagodi njihovim potrebam in individualni potrošnji. Razvoj industrije in gradbeništva ne vodi v stagnacijo obrti, amntk vpliva na obseg in strukturo nroizvodnje in storitev obrti.
Č^nrav smo že večkrat ugotavljali, da ima obrt zelo pomembno vloeo v gospodarskem »~*zvotu. so v vseh go-ropskih občinrh za njen razvoj nrom^lo zavzemali. Se posebej "»lia to za storitvene r>nno<?e. Značilno za družbeno obrane delavnice ie v tem da so se v večini primerov preusmerile v proizvodnjo, čeprav so "h ustanovili z namenom da hj opravljale razne storitve. Prav to velia tudi za samostojne obrtnike ki se nrei^rnerjajo v serijsko proiVvo^nio z izdelovanjem raznih delov za industrijo.
Družbena obrt na Gorenjskem
Na Ooreniskem je 66 obrtnih delovnih ormnizacij. in tWr v Tr/i'vu sedem, v šk. T oki 19. v Radovljici 18. v k"ran in 10 in v jeseniški občini 12. Akumulacija v obrti drn/hone^a sektorja ie visoka v primerjavi z ostalimi panogami in se je lani v pri-m^rinvi 7 lotom noprej pove-r1" za *>9 odstotkov.
Po nodatkih Vi iih je zbral in prinravil oddelek za gospodarstvo in finance pri skup-?e;ni občine Trž'č. je stopnja pi-urnulaciie v obrtnih delovnih orsranizaciiah goreniskih občin 7'To različna, kar ie odvisno od strukture obrtnih delavnic.
V torek je bilo v Kranju posvetovanje o aktualni kmetijski problematiki, katerega so se udeležili predsedniki občinskih konferenc SZDL, predstavniki kmetijskih delovnih organizacij z Gorenjske, predstavniki Gospodarske zbornice ter predsedniki kmečkih sekcij pri republiški in občinskih konferencah SZDL. Na posvetovanju so obravnavali osnutek zakona o združevanju kmetov, osnu-
Dancs teden so se na Bledu sestale predsednice konferenc za družbeno aktivnost žensk iz vseh gorenjskih občin. Razpravljale so o pripravi proslave za 8. marec. Dogovorile so se, da bo prihod-
Krediti za obratna sredstva so se lani povečali od 10,8 milijona na 20,3 milijona. Največ so se povečali v občini Kranj, na Jesenicah, v Tržiču, Škofji Loki, najmanjše povečanje pa je opaziti v radovljiški občini, in sicer za 3 odstotke.
Družbene obveznosti, ki pripadajo občini, so v gorenjskih občinah različni, čeprav so si prizadevali, da bi jih poenotili.
Zasebna obrt
Zasebno obrtništvo v gorenjski regiji ni dovolj razvito. Posamezne stroke obrti močno zaostaja jo, nekatere ce-io izumirajo. Prav gotovo bo v prihodnje treba težiti k večjemu razvoju obrti na Gorenjskem, saj obstajajo možnosti, da se zasebna in družbena obrt razvijata, ker je zadosti strokovnega kadra, usposobljene delovne sile in povpraševanje po kvalitetnih obrtnih izdelkih in storitvah.
Število obrtnih delavnic se neprenehoma spreminja. V primerjavi z letom 1969 se je število rednih obrtnikov zmanjšalo za 89, novih zahtev po registracijah obrti pa ni veliko.
Zaradi neenotnosti in razlik ki se kažejo v obremenitvah, v kontroli kršilcev zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov itd., bodo morale vse gorenjske občine v prihodnje stremeti in uskladiti svoje kriterije, uskladiti davčne stopnje na Gorenjskem, amortizacijske stopnje na osnovna sredstva, uskladiti delovanje kontrolnih služb itd. Zasebna in družbena obrt bo prav gotovo morala po novem zakonu dobiti svoje pravo mesto in vrednost.
D. SedeJ
tek zakona o ustanovitvi zadružne zveze Slovenije ter rezultate javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov. Udeleženci razprave so vse omenjene spremembe in novosti na področju kmečke zakonodaje sprejeli ter poudarili, naj jih republiški organi čim prej sprejmejo. Več o značilnostih posameznih predlaganih zakonov bomo še pisali.
-jk
nje leto osrednja proslava za dan žena v festivalni dvorani na Bledu. Ob tej priliki nameravajo v avli festivalne dvorane pripraviti tudi razstavo.
A. 2.
	Modna konfekcija
	KRIM
	obrat Kranj
V januarju	sprejmemo večje
število krojačev in šivilj, lahko	
tudi priučene.	
Zaslužek od 900 do 1300 din. Potne	
stroške na delo	povrnemo.
SIMON PRESCJIERN
Trbiž (Udine) Italija tel. 2137
trgovina električnih strojev
AVTORADIO # GLASBILA # RADIO * TELEVIZIJA 0 ŠIVALNI STROJI © SVETILKE ® KOLESA $ OTROŠKI VOZIČKI % GORILNIKI ZA OLJNE PECI # PRALNI STROJI # PISALNI IN RAČUNSKI STROJI
Priporočamo se za obisk
Nova zakona pred vrati
Osrednja proslava na Bledu
Ljubljanska NAMA včeraj, danes in jutri
Trgovsko podjetje Nama letos praznjuje srebrni jubilej. Ob ustanovitvi pred petindvajsetimi leti je imela le
blagovno hišo v Ljubljani in nekaj manjših poslovalnic V drugih krajih Slovenije. Te so se kmalu osamosvojite, toda po letu 1%2 se je Nama spet začela širiti. Tako ima sedaj pet velikih blagovnic. Kupec lahko i/bira blago na več kot 15.000 metrih prodajnega prostora. Samo v Ljubljani ima tri velike blagovne hiše: Veleblagovnico pri pošti, blagovnico s stanovanjsko opremo v Wo!fovi ulici in konfekcijo v Čopovi. Pred tremi Teti je odprla blagOV-nico v Škofji Loki, leto zatem v Kočevju in ta teden najlepšo in najmodernejšo vele-blagOVnlcO doslej v Velen;n Trna tri ctaž,\ Na XM9 me»r;h prodajne površine je potrošnikom na voljo blago od živil do stanovanjske opreme.
Cez leto aH dve pa bo M »-nbor dobil nMvečjo trgovsko IdŠo   Name.   Nova sodobna
blagovnica bo imela prek 10.000 metrov prodajnega prostora in bo veleblagovnica v pravem pomenu besede, saj bo potrošnikom na voljo vse od šivanke in avtomobila. Nama namreč predvideva, da bo v novi hiši uredila tudi avtomobilski salon.
Kupci širom po Sloveniji verjetno že vedo, da je v blagovnicah tega slovenskega trgovskega giganta mogoče kupiti pohištvo, gospodinjske in akustične aparate, lahko i/l lira jo med številnimi modeli moške, ženske in Otrotte konfekcije. Vendar to še ni vse. V posameznih oddelkih katerekoli veleblagovnica se ponujajo lepi čevlji, kozmetični izdelki, ierače. perilo pletenine in še dolga vrsta drugih artiklov.
p,I-laovnln Nama v Skof|l I.okl ie bila odprta junija t9f8. Irta. Nama je v ni mo »"-radnio vložila prek 370 mi-j!i«-.r>ov listnih sredstev. Trgovina je vsekakor velika pri-
dobitev za mesto, saj do tedaj na Loškem nI bilo trgovske hiše s tolikšno izbiro blaga in sodobno tehniko prodaje. Morda je prav zato prodajni prostor že v nekaj letih postal premajhen, pa čeprav je blago razstavljeno v treh etažah s 1300 kvadrat-
stora  bodo  potrošnikom na
voljo artikli, ki jih do sedaj v Nami še niso mogli kupiti ali pa je bila izbira manjša. Gospodinje bodo gotovo vesele sodobne samopostrežne trgovine, v kateri bodo lahko kupile vse, kar potrebujejo za gospodinjstvo: živila, deli-
NJIMI HM
niml metri površine. Da bi ustregla številnim kupcem, se je Nama odločila, da blagovnico v Škofji Loki poveča. Za loško Namo je zrasel prizidek. Novi del bo začel prav danes poslovati. Ob 9. url bo sveča* a otvoritev. Na novih 800  metrih  prodajnega pro-
kate.se, meso, sadje, zelenjavo, kruh, mleko in drugo. V novem delu Name bo I udi oddelek za prodajo zlata, kristala, ur in bižuterlje, oddelek za prodajo elektroinštala-cijskega materiala, tam bodo lahko kupili barve, lake, kemikalije in drugo.
Seveda pa bodo v novih Prostorih zastopane tudi druge vrste blaga. Povečala s* bo izbira športnih potrebščin konfekcije, pokrival, oblog za tla, tapet in preprog. VeČ prostora bo dobila tudi restavracija, ki bo razširila !-'<> stfnsRi del.
Takšna je Nama dan** Vsako predvidevanje, kaj ho jutri, je težko. Vendar b«*<* cilja nI podjefja. Predvsem, pravijo v Nami, Imajo v OJ črtu razširiti mrežo hlafioV-nlc v vse tiste kraje, kij razvoj drugih gospodarskih panog daleč prehiteva razvoj trgovine In gostinstva. R»*T »ajo pa tudi na uveljavite* v tako Imenovanih shonP'"* centrih, ki se bodo prav gf t ovo razvili v nekaterih večjih mestih in postali sredic trgovskega In potrošniške?9 prometa.
Pri Nami tudi obljubljaj* da bodo v prihodnje razveselili potrošnike z še večjo izbiro in kvaliteto blaga P° zmernih cenah.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1 GOVEDO, 7. STRAST, 13. OBELIŠ, 14. KLETKA, 15. SE-,£M, 16. SLADKOR, 17. TRAM, 18. UTEK, 19. AJA, 20. IZRO-D£K, 23. OMO, 26. RAJA, 27. OPEL, 31. ZADREGA, 33. IKO NA. 34. NORIJA, 35. KLOZET, 36. ARAKAN, 37. MOŠEJA.
•    ,       ••    9TRŽNI PREGLED
loterija*
NAGRADNA KRIŽANKA
IZŽREBANI REŠEVALCI
Prejeli smo 108 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) dobi Marija Zupan, Kranj, Stošičeva 5; 2. nagrado (20 din) prejme Janez Klančar, Kranj, Cesta na Brdo 10; 3. nagrado (10 din) pa Karel Mi-lavec, Kranj, Ulica 1. avgusta 3. Nagrade dobite po pošti.
Vo^OE)ORAVNO: I. kar od sveče kaplja, 7. kraj pri Med-okl denarno nadomestilo za službeno potovanje, 14.
Can°P.no vozilo. 15- Emil Jannings, 16. nepridipravi, raztrganci, tar Si 18" pris,ov venkaj, 19. glavna hrana Kitajcev, 21. ta-Ha . Poglavar; kaplja, mastna sraga, 22. peščeno obrežje, „ 1 t°h morju; slaba jed ali pijača, 24. izražanje misli z . °rJenjem, 26. dolge osi; ostre rese na klasu, 27. današnji G ' 28- pripovedne pesmi, eposi, 29. ime filmske igralke 22 dner, 31. ograjen prostor z nasadom ob ali okoli hiše, • Pokrajina v Avstriji, 35. veznik, 36. vedno bolj pri nas 4q ^bijena beseda za kljubovanje, zanalašč, 38. borov les, težaki, tisti, ki garajo, 41. južni sadež.
Vni^AVPICNO: I. vzvišen prostor v gledališču, 2. prodajalna S. J}' 3- Agrokombinat Emona, 4. kratica za polivinilklorid,
5. «groKomoinai cmona, t. uaiiv« *a ^...m...
J; grx.°<J Sešel francoske revolucije, 6. upodabljajoči umetnik, ^Scinj '>°g g°zdov, rastlinstva in pastirjev, tudi gospod v 10. Vj 8- latinski veznik, 9. travnata stepa v tropskih krajih, *rka a^avina kneza, 11. mozoljavost, 13. kositer, 17. grška igoUov" V matematiki označba za drugo neznanko, 20. pisec totij 2s'ne mesta Kranja, Josip, 23. znak za kemično prvino l>0ra avtomobiIska oznaka za Benetke (Venezia), 26. pod-°Uerć |Plranie' 21- Porast, dviganje, 28. Hercegovec, junak V ^ 1 OVa Gotovca, 30. denar v vzhodni Indiji, 33. tovarna hevj^en industrija bombažnih izdelkov), 34. ime slovenske 39- *nak°PCVk SrSenove' 37- znak 23 kemično prvino talij, * za kemično prvino Indij.
J Rešitev pošljite do četrtka, 30. decembra na na-% sl°v: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Na-% 5agrad"a križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3,: 10 din.
Srečke s	so zadele
končnicami	din
0	6
32740	500
22860	2000
572760	10.000
556570	10.000
71	10
0791	200
14551	1000
300071	10.000
787591	10.000
489831	10.000
2	6
38412	500
88862	1000
243802	10.000
03	10
63	20
31213	500
10713	500
24663	500
677923	10.000
686183	150.000
94	10
78424	500
24024	2000
320934	10.000
875	.50
9555	2000
30405	1000
084315	10 000
56	20
14606	500
85126	500
553246	10.000
7	6
70937	500
02657	1000
699537	10.000
471047	10.000
78	30
848	100
78148	500
346778	10.000
056778	10.000
162228	50.000
59	10
69	10
63589	1000
493779	10.000
237689	10.000
poročil	i so se
V KRANJU
Fajan Janez in Horjak Ne-venka, Kolctič Slavko in Jamnik Lidija
V TRŽIČU
Kavar Janez in Karničar Marija, Rožič Filip in Gum-merer Margarethe
V ŠKOFJI LOKI
Leban Darko in Steinber-ger Silva, Možina Alojzij in Pire Majda, Jereb Konrad in Maček Antonija, Železnik Janez in Bradeško Frančiška
V KRANJU
Solata 6 do 7 din, špinača 8 din, korenček 3 do 3,50 din, slive 6 dni, jabolka 3 din, pomaranče 6 din, limone 8 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 do 3,50 din, kaša 5 din, kokoši 16 do 18 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka
3 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 do 13 din, orehi 30 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje
4 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 8 din, krompir 1 din, med 12 do 13 din, žganje 15 din
V TRŽIČU
Solata 5 din, korenček 3,50 din. slive 5 din, jabolka 4 do
5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa
3 din, kaša 4.80 din, med 12 din. banane 7 din, ajdova moka 4,80 din. iaička 1,30 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 32 din, skuta 7,50 din. sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din. kisla repa
4 din, krompir 1,10 din
NA JESENICAH
Solata 5,05 din, špinača 5,20 din, korenček 3 din, slive 7,50 din, jabolka 2,80 din, pomaranče 5,10 din, limone 6 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,95 do 1 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 37 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 3,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 5,60 din, krompir 1 do 1,10 din, peteršilj 6,50 din
umrli so
V KRANJU
Janko Friderik, roj. 1909, Sušnik Janez, roj. 1896, Gubane Anton, roj. 1924, štefe Jožef, roj. 1910, Burnik Vladi-slav, roj. 1901, Rudež Ivana, roj. 1903, Štele Alojzija, roj. 1898, Jcrala Jožef, roj. 1914, Snedec Janez, roj. 1900, Pogačnik Alojzija, roj. 1891
V TRŽIČU
Mallv Justin, roj. 1884 in Stcfc Jožef, roj. 1910
V ŠKOFJI LOKI Nose Marija, roj. 1893
Zimska košarkarska Siga
Tekmovalna skupnost Gorenjske za košarko bo po nekaj letih spet organizirala zimsko košarkarsko ligo za člane. Tekme bodo igrali po ligaškem sistemu. Za prvenstvo so se prijavile naslednje ekipe: Triglav, Kranj, Radovljica, Kroj, Jesenice, Gorenja vas. Kropa, Gotik. Pari prvega kola: Triglav : Gorenja vas, Kranj : Kropa, Kroj : Radovljica, Jesenice : Gotik.
J. A.
Veleslalom na Starem vrhu
V nedeljo ob 10.30 se bodo na Starem vrhu nad Škofjo Loko v veleslalomu za kategorizacijo pomerili mlajši pionirji in pionirke ter cicibani in cicibanke. Tekmovanje je bilo namreč predvideno v Belih vodah, toda zaradi pomanjkanja snega je organizacijo tega tekmovanja prevzel SK Transturist iz škofje Loke. Obenem pa Ločanj sporočajo, da nočnega slaloma danes zaradi tehničnih ovir ne bo.
P. P.
Hokej
Trzic : Triglav 0 :7
Področno tekmovanje za jugoslovanski hokejski pokal, Tržič : Triglav 0:7 (0:3, 0:2, 0:2), igrišče za Virjem, gledalcev 300, sodnika Repi na in Zupančič (oba Ljubljana).
Strelci golov za Triglav: Ko-liša 2, Hudobivnik 2, Nadižar 2, Zagore 1.
Hokejisti Triglava so v prvem kolu hokejskega tekmovanja za jugoslovanski pokal tokrat v Tržiču brez težav odpravili solidne domačine.
-dh
Slovenija
Poslovalnica Kranj, Titov trg 1
avto
Nudimo vam novoletni popust pri nakupu:
• motornega kolesa 200,00 do 300,00 din
• moškega in ženskega kolesa 35,00 din
• otroškega kolesa 20,00 din
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK
V Glasu št. 98 smo pomotoma objavili napačne popuste. Za napako se opravičujemo.
Korošci vahm
Ljudski pisatelj Janez Jalen mm ^iesv1
ii
Sfovon*
Zapis ob 80. obletnici rojstva
V prejšnji številki Glasa smo nanizali nekaj živ-ljenjepisnih podatkov o pisatelju Ovčarja Marka, Tropa brez zvoncev in Bobrov. Danes pa bi radi vsaj v glavnem orisali nekaj značajnih potez tega čvrstega Gorenjca.
KAR METAL BI SE
Spisateljem Finžgarjem ni Jalen Te bližnji rojak — njuna rojstna domova sta le nekaj kilometrov vsaksebi — druži ju tudi prav izrazita gorenjska pre-šernost.
Finžgar je v »Letih svojega popotovanja« večkrat omenil svojo korajžo in pripravljenost, da bi se spoprijel s komerkoli, če bi bilo to potrebno.
Prav tak je bil tudi naš Janez Jalen. Sam je pravil, kak pretepač da je bil v svojih zadnjih gimnazijskih letih v Kranju. Takrat, ko je bival v dvoriščni stavbi današnjega »Jelena«. Zanj je v onih dneh skrbela dijaška mamica Jakličeva.
Na zunaj trd in robat mo-*ak. »W srci **a <*~*n"T kot kmečki kruh. ie Jalen še v letih, ko je župnikoval in Ljubnem izzival svojega po letih znatno mlajšega gosta, »ali se greva metat? Ne vem, kdo od naiu bo ostal spodaj in odnehal!«
Kdor pa ie kdgjkoM nrišel V stik z Janezom Jalnom, vsak bo rad izpričal, kako imeniten družabnik je bil r»i-sateli. čeprav v~*krat n?gai'V pa tudi oster. TV) gorenjsko je. rad ^nr?sel--d«: nenoučcrtl ali na k^k snTznomchk<-»h^HJ je Utefcnfl cln zimeriti. Bil pa ie Jpl'»n tiKb' I'.vratni) govornik. Tn zv->st »"viri? . . . F^\$T PISATELJEVANJA
Gspodarsko nadarjeni ljudje — recimo jim kar mntcrnlisti — seveda ne bodo mogli nikoli razumeti ljudi, ki se ukvarjajo s pisan'"m, na najsi pišejo povest; in nes»ni ;.Vi pa študije in wwe*C. Te malokateri pripadnik m?:,mega naroda, ki se je noavHll pisaniu, je obogatel. Navadno se nisci s svojimi s srčno krvjo nismi-mi deli niM pošteno preživljati ne morejo. Treznemu pvsteŽU se ljudje, ki pišejo to ali ono literarno zvrst, zde celo malo čez les, kot se pravi na Gorenjskem.
A vendar, kdor je obdarjen s strastjo po pisanju, ne bo nehal oisati, dokler — po Prešernovo — ne bo v grobu vtihnil . . . Tako je pisal tudi Janez Jalen: n^ ftfađa na 1 ;vo in desno. Bil ie v svofe *">isa-teMsko poslanstvo trd o uver-jca
Značilno za Jalnove začetne pisateljske korake so bile odklonitve nekaterih urednikov. Mar je bilo njegovo sončno prikazovanje življenja presvetlo, preoptimistično. Moda je takrat — v letih po prvi svetovni vojni — hotela v literaturo uvesti črn pesimizem, strah in obup. Hoten razkroj, dadaizem, futurizem, ekspresionizem, surrealizem — vse se je zavijalo v balad-ne tone senc in noči. Sončno jasna pastirska idila — v to zvrst sodi večji del Jalnove proze — seveda ni mogla ujeti koraka z modno žalob-no histerijo.
šele čas vojne in okrutne okupacije je vlil v ljudi željo, celo potrebo po branju zgodb iz lepšega sveta, sredi gora in gozdov. Ali so ljudje iskali uteho, ko so z branjem Bobrov bežali v preteklost? Če kaj, to drži: .Talna smo zavzeto brali v najbolj črnih dneh. In bili smo vsaj v onih trenutkih ob branju pomirjeni in srečni...
lovec in gornik
p s-nemo V7"f! tega do-^ slovno, saj Jalen ni bil nikak lovec na meso pa tudi noben gorski prvopri-stopnik ali celo alpinist. V obeh dejavnostih je iskal bolj romantiko, lepoto, poezijo.
Seveda ni dvoma, da so bližnje gore in peči okrog domačega Stola fantiča navdale že v prvih polzrelih letih z navdušenjem za gorništvo. Kot nlamncc je kaj kmalu našel st;k z lovci, nosebno takimi, ki so na svojih poteh iskili čudežno rožo mogoto, triglavski cvet. ki z?celi vse rane, kot jih je zacelil smrt-
noranjenemu zlatorogu, bitju iz bajk naših otroških dni.
Jalen je eden naših najboljših pisateljev, ki so v svojih delih zapeli visoko pesem lepoti gora. Mehka doživetja sredi skalnih gmot — to je zrcalo pisateljevo: mehak v trdi, grobi skorji... Za Trop brez zvoncev pa je literarna zgodovina že odločila, da je to delo najboljša slovenska lovsko-planšarska povest.
Za lov je Jalen skoro v vseh svojih delih znal najti pravo zanesljivo besedo. Posebno v trilogiji Bobri je Jalen umel prikazati lov v vsej svoji mogočni čarobnosti — kot torišče razboritih mož, ki jim ne zatrepeta srce in ne omahne roka, če se srečajo z  medvedom ali turom.
Vt>vttev na gorenjsko
?r bomo v naslednjem zapisu spregovorili nekaj več o Jal novem literarnemu delu — o žetvi, kot bi sam rekel — naj danes le to še zapišemo, da je davna želja: poslednja njegova postaja je bila na Ljubnem, naislikovileiši vasi v srcu Gorenjske. V ta ljur~r kraj se je prišel spočit in umret...
S Kranjem pa je pisatelja Jalna vezal lep spomin na gimnazijskega profesorja Maksa Pirnata, ki je bistrega študentka vnel za pisateljevanje. Drug tak stik s Kranjem pa je bilo Jalnovo dolgoletno nriiateljevanic s nrofesorjem Vilkom Rusom, ki ie bil gotovo eden najboljših in naj-n H a d .^vnc i š i h s red n jc.šol s k i h učiteljev slovenščine v letih po osvoboditvi.
(Se bo nrinSlirv-do) Črtomir Zoreč
Vsako leto — zdaj bo ie enaindvajsetič — se zbero naši koroški rojaki na velikem Slovenskem plesu v prostorni dvorani Delavske zbornice.. Ta dan pridejo v Celovec Slovenci oa Zilje, iz Roža in s Podjune pa tudi od vsepovsod drugod, kjer naša beseda še ni zamrla.
Seveda Slovenski ples v Celovcu vsako leto izzveni v duhu sporazumevanja naših rojakov vseh političnih naziranj, P'e počastita s svojim obiskom tudi koroški deielni glavar t naš kofizul, oba s številnim spremstvom.
Izrecno pa naši koroški rojaki iele, da bi prišlo na njin°v tako reprezentančno prireditev čimveč obiskovalcev tudi '* matične dežele, posebno iz sosednje Gorenjske.
Zato bo turistično podjetje Creina oskrbelo avtobusni pr& voz iz Kranja v Celovec in nazaj. Informacije glede ure o • hoda in cene lahko dobite v njihovi poslovalnici v hotel Creina ali pa telefonično (21-022).
Slovenski ples bo v tej sezoni že v soboto, 8. januarja 1*'*» s pričet kom ob 20. uri. .
Sodelovali bodo: kvintet bratov Avsenik, instrumetalni trio Kivado z Bleda in folklorna skupina iz Železne Kaple-
Gotovo ne bomo razočarali koroških rojakov, ki so Pr pričani, da jih bomo s svojo številno udeležbo podprli v ni hovem boju za obstoj slovenstva onstran Karavank.
Zaradi vsakoletnega velikega zanimanja in ker bi SoS{? radi rezervirali mize, je potrebno, da bi se interesent! ct preje zglasili v turistični poslovalnici Creine. *
Dobra zamisel dedka Mraza v Prešernovem
gledališču v Krsnju
Letošnje novoletno praznovanje bo za mladino kranjskih šol pa tudi za odrasle prav prijetno presenečenje.
Igralska družina Prešernovega gledališča je pod režisersko taktirko Jožeta Voz-nyja pripravila ljubko igrico Štirje fantje muzikant je (po Grimmovi pravljici priredil Miroslav Košuta).
Pred predstavo pa se bo vsakokrat zvrstila tudi otroška modna revija, ki jo je pripravila Konfekcija mladi
m
rod iz Kranja. Reči >nora'. da je stvar močno usklajena-na otroški prireditvi otros* modna revija! Prisrčno rodne  mate manekenke manekenčice zares ljubezni predstavlja in vodi mladi nez Kovačič. Tako prijetne^ konferansjeja   ie dolgo smo videli pri podobnih P reditvah. Gre pa vse priznanje in *?
hvala Konfekciji Mlademu r du tudi zato, ker je *J*JJJ podprla celotno predsta ^ oskrbela zahtevne kosnrne^
izkazala kot
,delovan% dar
Pisatelj Janez Jalen (na desni) v prijateljski družbi na Ljubnem
se sploh mecen.
Prav takemu soaKV^uM gledališča z gospoda" {a partnerjem gre tudi za dedka Mraza, ki bo W}° -u tos v zares novem s^ajU.0nlo šel med svoje otroke S t besedo in lepimi daru'- .
Ob  tej hvalevredni podjetja  Mladega r0<;"atii mladega   rodu   v   a nViia (predstava  se  bo ?°"LlY, menda kar osemnajsta se nam nehote utrne '")/r. kaj ko bi se za sleherno< ^ sko stvaritev igralske ^ ne pri Prešernovem V. šču v Kranju našel s* pokrovitelj. Premier /< (f0je zoni morda le dvoje al' — močnih gospodarim o jetij pa je v Kranju « dosti več. . reti,
AH sinemo že sedaj ^ da se Kranjcem vendar' tajo bolj svitli dnovi- ^
SOBOTA — 25. decembra 1971
GLAS a 21. STRAN
a pri Kovkarju
Nekega mrzlega decembrskega jutra sta se dva obveščevalca škofjeloškega odreda napotila z Ojstrega vrha nad Železniki proti Gabrški 8°ri. Kdo ve, kaj sta spotoma premlevala, ko sta drobite pot po znanih partizanskih stezah po vseh mogočih gra-Pah, pobočjih, skozi gozdove in čez polja. Prečkala sta Cesto, ki skozi Lušo pelje pro-" Lenartu in Rovtam ter se naPotiia proti »Zagrebu«. Šla sta Po poti, ki od Luše vodi proti Krivemu brdu. V podkožju tega hriba samevata *jVe koči. Pri prvi hiši se po oornače reče pri Kovkarju, Partizani pa so hiši dali taj-a° ime »Zagreb«. Kurirji in °oveŠčevalci niso rekli: »Grem *a javko h Kovkarju,« am-PaK, »Grem na javko v Zagreb.«
,       Kovkarju so živele tri enske: mati in že priletni *amski hčerki Julka in Mar-Jkaanca; od teh živi le še Jul-
]c^Dveščevalca sta se že na jjj  rnetrov približala »Zagre-i ko so iz gozda odjeknili Ve^11 brzo^trolk in pušk. Ob-Scevalca sta padla v domo-ransko zasedo. Andrej Golar iz Gosteč pri KofJ» Loki je bil eden od
teh dveh obveščevalcev. Dogodka se takole spominja:
»Z menoj je bil obveščevalec Lojze Šink iz Škofje Loke. Hotela sva proti Mlaki, kjer sta sinka čakali mama in sestra. Oborožena sva bila samo s pištolami. Po prvih strelih sva stekla nazaj po čistini proti potoku, že po prvih strelih sem bil ranjen v levo nogo. Po potoku sem bežal, dokler nisem omagal. Domobranci so me ujeli. Ko so me ob potoku vodili proti Kovkarju, sem zagledal mrtvega tovariša Lojzeta Sinka. Eden od domobrancev ga je ustrelil, ko je ranjen ležal ob potoku. Odpeljali so m« v »Zagreb«, kjer so mi za silo pomagali obvezati rano.«
Morda je minilo le deset do petnajst minut, ko je po isti poti prišel Jože Trpin-Vi-tez, načelnik narodne zaščite za Selško dolino. Vitez je doma iz Smoleve nad Železniki, v partizanih pa je bil od 1942. leta. Letošnjo jesen je več dni hodil z menoj po vaseh v Selški dolini, kjer sva zbirala podatke o nekaterih dogodkih iz vojnih dni. Vitez, ki zdaj živi kot upokojenec v Kranju, si je zapomnil imena skoraj vseh ljudi v krajih, kjer je partizanil. Sku-
paj sva odšla na kraj, kjer je bil pred 27 leti ranjen. Naenkrat je dobil toliko strelov, da je pravi čudež, da je ostal živ.
Domobranci so ga odpeljali h Kovkarju, kjer je že bil ranjen Andrej Golar. Vitezu so odvzeli orožje in torbico, eden od domobrancev (to je bil Melov iz Lenarta) pa mu je sezul škornje. Misleč, da bo umrl, so naročili Jurjevi Francki iz Luše, naj ga v košu s konjem odpelje v škofjeloško bolnišnico. Domobranci so se umaknili čez hrib, Francka pa je konja obrnila proti Lenartu.
Tistega dopoldneva sem bil tam s skupino partizanov. Slišali smo strele, toda nismo vedeli, kaj se dogaja. To smo zvedeli šele, ko je Francka pripeljala k Zahribu v Lenartu ranjenega Viteza. Pomagal sem ga odnesti v hišo, kjer mu je Zahribova mama z žganjem očistila rane. Tja je potem prišel dr. Brane Štangel, zdravnik Prešernove brigade, ki je nudil Vitezu prvo pomoč. Od tam so ga odpeljali v bolnico Franja, kjer sta ga operirala dr. Franc Derganc in dr. Franja Bidovec. Zanesljivo vem, da v Selški dolini živita še dva
Julka Pokoren-Kovkarjeva in Jože Trpin-Vitez pred »Zagrebom«, kjer je bil Vitez hudo ranjen. — Foto: J. Vidic
domobranca, ki sta bila takrat v zasedi (imam njihova imena).
Sicer bi lahko o tej zadevi napisal še kaj več, toda o dogodkih iz tistih dni y Selški dolini pripravljam obširnejšo reportažo, saj sem zato letošnjo jesen obiskal že okrog 40 domačij.
Toda prav ta zaseda in spomini preživelih so me spodbudili na razmišljanje o točnosti opisanih dogodkov. Marsikdo včasih pogodrnja, ko o takih stvareh bere v časopisih, češ, dobro vem, da
ni bilo tako. Andrej Golar trdi, da se je to zgodilo 10. decembra 1944. leta, Vitez pa navaja, da je bilo to 22. decembra. Pravi, da se to lahko ugotovi po dnevniku bolnice Franja.
Ta primer navajam zato, ker je iz njega razvidno, kako je včasih težko zadeti res? nico. In še težje je kontrolirati lastne spomine. Po tolikih letih pač ne smemo zameriti ljudem, če se za kakšen dan zmotijo. Končno, saj v partizanih nismo v ženili nosili koledarje.    J. Vidic
^ekaj postnih in postnih običajev iz Bukovice v Selški dolini
^nc Potočnik iz Bukovice v Selški dolini nam je že pred 2Qtn na kratko opisal nekaj običajev v zvezi s pustom in obt 1 časom po njem. Pravi, da ti običaji še niso bili lju*v,Jeni, zato jih pošilja za rubriko Gorenjski kraji in
POSTOVA ŽLAHTA
Jev^011 od takin starih običa-^rtj] katerega še rišem za-vaji ' da  °i 8a objavili v
ss/l'priki' Je bil Prod pu~ Vo j,' "raznovali smo pustoši to' V torek' teden dni feust Pustom, je imel god DuS( brat, v četrtek pred br^^Pa je godovala živa 5tlk> i ,CM prazničnih dneh ^ustni      Za kosil
o meso, na io. v 1 l'an Pa tudi za večerji ft^0r včasih za te dni sam prernogcI mesa, je imel
vso pravico, da je za meso prosil pri premožnih kmetih. Zanimivo je bilo, da ti ljudje, ki mesa sami niso imeli, niso nikdar prosili zase, ampak vedno le za pusta. Ko je tak človek stopil v hišo, je rekel: »Za pusta bi malo prosil.«
Na pustni torek pri večerji je bilo na mizi suho svinjsko meso in flancati. Krofi so bili na semanji dan. Po veferjj je gospodinja vso posodo, ki se rabi v kuhinji.
temeljito pomila. Tudi posoda namreč ni smela imeti v postnih dneh ničesar, kar bi »dišalo« po mesu in zabeli.
Ves post ni bilo r.a mizi ničesar mesnega. Nobena jed tudi ni bila pripravljena s svinjsko mastjo.
TEHTANJE ZA REKORD LETA
Po obilni večerji na pustni torek so se prišli vsa vaščani v našo hišo vagati. Takrat smo imeli še vago na cente in funte. Vago so obesili na tram, ki je nosil strop. Tisti, ki se je tehtal, se je usedel na vago kot na gugalnico. Kdor je bil tisti večer najtežji, je ta rekord nosil vse leto, do naslednjega vaganja ob pustu.
Tehtanju je bilo važno tudi za dekleta. Dokler namreč dekle ni tehtalo en cent (56 kilogramov), se ni smelo poročiti. Spominjam se, da se r.eko dekle na pustni torek ni hotelo tehtati. Ta je potem kmalu odšla v Ameriko, jaz. pa sem bil po tistem trdno prepričan, da mora vsak v Ameriko, kdor se na pustni torek zvečer noče stehtati.
PLES ZA DEBFLO REPO IN
KORENJE
Ko je bilo tehtanje končano, so odšli vsi starejši na ples. Na pustni torek ;e biia navada, da ie bil ples samo za starejše. Kdor na pustni torek ni plesal, ni imel debele repe in korenja, tako so
menili. Da pa je bila repa debela, si je lahko vsak pomagal tudi s tem, da je pošteno lagal tedaj, ko je za repo vozil gnoj.
Ves post smo potem pošteno stradali. Na predpostno sredo pa je bila boljša južina (kosilo). Na mizo so postavili skledo žgancev, ki so bili za-beljcni z masovnikom. Ma-sovnik je bil kuhan iz mleka, ki je ostal od surovega masla (putra).
NAJDEBFLEJŠO BABO ŽAGAJO
Ravno takrat, ko smo jedli te žgance, obilno zabeljene z masovnikom, so pod Hrastnikom žagali najbolj debelo babo. Nas otroke so starši vedno silili, naj gremo gledat, kako babo žagajo. Seveda bi oni med tem časom pojedli žgance. Prav zaradi tega nismo nikdar hoteli videti žaganja najdebeleiše ženske. Otroci smo seveda verjeli v to potegavščino in smo potem še celo leto ugibali, katera ženska je najbolj debela, katera bo prišla v poštev, da jo bodo na predpostro sredo razlagali.
Maškarado na pustni torek so izrabili otroci za beračenje. Okrog so hodili taki, ki so res živeli v pomanjkanju, pa tudi taki, ki darov niso bili najbolj potrebni. Prav zaradi tega smo od njih velikokrat zahtevali, da se morajo odkriti, če so hoteli dobiti klobaso, ki so jo seveda imeli najraje
GOLJUFIJE PRI POBIRANJU PREŠC
Ravno tako je bilo z obhodi treh kraljev. Razlika je bila le v tem, da so za pusta hodili okrog otroci iz domače vasi in iz bližnje okolice, trije kralji pa so vedno prišli od škofje Loke. Po prešce — pred praznikom verrih duš — pa so hodili otroci iz Železnikov. Po te prešce so hodili otroci v večjih skupinah in če se je le dalo, so darovalce okrog prinašali tako, da so tisti, ki so prešce najprej dobili, leteli okrog hiše in prišli še enkrat na vrsto. Naša mati pa jih je navadno takoj, ko so prišli, preštela, potem pa prinesla toliko hlebčkov, kolikor jih je bilo. Če je potem kdo goljufal, je seveda nekdo drugi ostal brez prešce.
Toliko o starih običajih, ki se jih še spominjam. Oprostite slabi pisavi in napakam, sem pač preprost kmet, ki mi bolje stojijo v rokah vile kakor pa pero.
Franc Potočnik Bukovica
GORENJSKM
IN LJUDJE
Pogovori o Besnici
(16. nadaljevanje)
Tako je naneslo, da mora s sklepom leta biti tudi kor nec naših pogovorov o Besnici.
Seveda bi utegnil kdo reči, saj nisi še vsega povedal. Kaj vse bi se še dalo reči o tej prezanimivi gozdnati deželici na pragu današnjega velikoga Kranja! To je že vse res — toda obiskati moramo še druge gorenjske kraje — da ne bo zamere ne po tej, ne po oni plati. Gotovo pa se bo naše pisanje še kdaj vrnilo v kraje pod Rovnikom in Jelovico, saj se nismo še ničesar pogovorili o Nemil j ah in njihovem novem bazenu, niti o Podblici in brinjevcu, ki je le tam še pristen, niti o pogumnih Janinieanih, ki so tako zvesto stali na mrtvi straži v času narodnoosvobodilnega boja. — Dola, ki ga prenašamo v prihodnje leto, je tudi beseda o možeh, ki so bili bodisi pomembni domačini ali pa zaslužni za to lepo zeleno dolino, za Besnico.
LOVSKO VESELJE
Vsekakor pa si moramo zdaj vzeti čas in dati prostor razgovoru o besniškemu lovišču, o lovcih in »raubšicih«, o lovnem živalstvu pa tudi o »svetih« lovskih šegah.
Najprej je treba ovreči domnevo nepoučenih, da bi se kdo z lovom preživljal. To je bilo mogoče le v prav starih časih; pa še tedaj je bilo prav mogoče, da je lovče-va družina ostala lačna. Tudi tisto o divjih lovcih, da preživljajo sebe in svojce z divjačino, bržčas ne bo držalo. Če so »raubšici« prinesli kdaj kaj domov, je bilo to le občasen priboljšek, pa še ta le v strahu použit . . .
Reči moramo, da je bil lov — vsaj v novejši zgodovinski dobi — 1 jedem bolj v razvedrilo. Dobička nikoli ni bilo bnega. Stroški so bili z gonjači, s čuvaji, z gojitvijo, z orožjem in municijo, s poravnavanjem škode po divjadi, z rejo lovskih psov, 7. vzdrževanjem prež in lovskih koč. Zato so že stari ljudje, sere predvsem trezneži, pu-steži in skoporitneži rekah, da je »jaga rit naga«. S tem so hoteli reči, da lov veliko stane in da postane revež, kdor zapravlja z lovom, posebno »na zadnjih pogonih«, t. j. v gostilni, po uspešnem ali neuspešnem lovu, v veselje ali v uteho ...
<*219 HEKTARJEV
Toliko meri lovišče, ki ga sedaj upravlja Lovska družina »Jošt« (prej se je imenovala »Besni-ca«). Prostominsko obsega njeno lovišče kar šest katastrskih občin, med njimi se-
ve obe Besnici, Jošt in Ne-milje, pa še del Sorskega polja. Gozdovi pokrivajo celi dve tretjini lovišča. V strnjenih gozdovih sestavih, posebno v brežinah, živi srnjad; v globokih jarkih, obraslih z grmičevjem, je raj gozdnih jerebov, ob robovih gozdov, a blizu poljskih kultur gospodarijo fazani. V mračnih mokrotnih globelih žive divje svinje, jelenjad pa je v Besnici le prehodna divjad, a se često pojavlja. Jerebic je na besniških njivah bolj malo, za njihove prelete je ravnice premalo. Najlepše doživetje za slehernega lovca pa je poslušanje velikega petelina, ki domuje in poje le na obrobnem gorovju, na Dovjcžu, okrog Kosmate skale, nad Jelenovimi lužami, na Površniku in tam okrog. Tudi gamse imajo Besnieani v svojem lovišču, drže se nad Belo pečjo na robu Jelovice. Zajcev je po vsem lovišču po nekaj, dosti pa ne. Tako, da so morali lovci še pred leti osveževati kri z uvozom zajcev iz Češke. V tem letu so bili v nekatere predele besniškega lovišča naseljeni mufloni (vrste divje ovce). O lisicah, jazbecih, kunah, vevericah pa o kljunačih, prepelicah, golobih in divjih racah ni mogoče reči, kie se od časa do časa pojavljajo, so pa v lovišču besniških »jagrov« doma ali pa v gosteh.
SVETI HUBERT
Kot so svetniki v sodobnem svetu prišli precej ob veljavo, tako je sveti Hubert, lovski zavetnik, še vedno v časteh. Vsaj pri lovskem krstu se ga »jagri« vedno spomnijo. Temu obredu noben pravi lovec ne uide. »Kandidat« se mora po-trebuške vleči na klop, »sodnikov asistent« mu za hlače, na golo, nasuje grobe soli in
nato zalije s poličem .vina Strogi sodnik vzame zdaj lopar in trikrat z vso močjo udari po ubogem novincu, da se mu sol kar zaje v podaljšek hrbta. Potem mora krščenec plačati še »takso«, toliko in toliko litrov vina. Pri udarcih z loparjem sodnik izgovarja: »V imenu svetega Huberta, zaščitnika vseh lovcev — prvikrat! V imenu lovske bratovščine, ki te zdaj krsti — drugikrat! In v imenu lovske pravičnosti in divjadi, ki si jo uplenil — tretjikrat!«
VEČNA LOVIŠČA
Trdno se lovci drže tudi šeg ob pokopu umrlega tovariša. Pospremijo ga na poslednji poti, v večna lovišča, oblečeni v lovske kroje, krsto v jami posu jejo s smrekovimi vejicami s svojih klobukov. — V sprevodu, pred krsto, nosi eden od lovcev zlomljeno puško umrlega druga. Ob spuščanju krste v grob, po pokopališču razpostavljeni lovci, streljajo v poslednji pozdrav; razstreseno, kot na brakadi. — Tak je lovski, salva pa je vojaški pozdrav in slovo!
Skoro srhljiv je tudi običaj »pozdrav uplenjeni divjadi«. Lovski plen po zaključku brakade lovci zlože v vrsto, lovski rog monotono zatrobi, lovci za hip po-molče in se odkrijejo. Nenavadno in nerazumljivo — a navada gre iz lovskega rodu v lovski rod ...
Potem je tu poseben običaj »poslednji grižljaj« — v srnjakov gobček vtakne lovec smrekov vršič, poslednji grižljaj ... Še drugačna je šega po odstrelu velike divjadi (gamsa, jelena). Lovski spremljevalec (v državnem lovišču lovec-vodnik) utrga smrekov ali borov vršič, ga rahlo omoči s krvjo upi jen je ne divjadi, poklekne, se odkrije in na klobuku poda vejico uspešnemu strelcu. Ta si jo zatakne za klobuk. Nato se moža — lovca rokujeta.
Na lovu hodijo pravi lovci tiho, ne govore med seboj.
Koča besniških lovcev pri Jelenovih lužah
Bodoči bcsniškl lovci skrbe za prehrano srnjad! v zimskih dneh
če zakurijo ogenj, ga ob odhodu do poslednje iskre pogase; vse odpadke, papir, embalažo, kon/erve škatle — zakopljejo; nobenih sledov lovce ne pušča /a seboj.
LATINSKE PRAVLJICE
Kot po vsej Gorenjski, tako tudi v Besnici pravijo, če kdo kako reč pretirava ali pa se jo kar izmisli, »ta je pa lovska«! In ni take zamere, kot če bi rekli, da laže.
Sicer pa je splošno znano, da lovec tudi popolnoma nc-šolani — kar dobro obvladajo latinščino. Kajti tako se pravi lovskemu pretiravanju, sprenevedanju in izmikanjem. Kaj vse bi tak Iovcc-latincc postrclil, če ne bi krogla stran zavila in če ne bi bilo toliko praznega prostora okrog cilja. Tisočero je opravičil za slab strel, vse je krivo, le tak Ipvec ne, čeprav po nerodnem »fali«.
Po lovu so se besniški lovci v prejšnjih časih zbrali v gostilni »pri Stihcljnu«. Tam so moževali znani »jagri« Ja-kobč, Krašovec. afertovc in javorniški kovač Joža Sedlar. Gostje iz Kranja so bili nnd-učitclj Franc Poitna. Ciril Mohor in Ruda Hlrbš
Tn še kitica nesmi, napisana po »besniško«: Ta star DoJ»r<'> t.\ nv/o zdi, mem pride JakobČ z dveim psi.
Seveda tem svoiim sestankom v Štihelinovi -»ostilnici niso nič drugačne rekli, kot dfl so to »j;i<rersk<* šole v katerih se mož o ii uče no steno govoriti. Kajti na lovu
N
in doma morajo biti bolj il'
ho...
POGLAVJE ZA SLOVO
aše pisanje — tega se dobro zavedamo — 'doseglo  kake P°Pol"„ sti. Lotevali  smo se teh onih   stvari   pa  tudi o«P nekaj vprašanj. In spodbUJJ li  k njihovi  I■.■n-rcšitvi. • smo se ognili nekaterim » vem. ki sta jih temeljito ° delala £e Frančišek Pokora^ svoji      Zgodovini     »e Z (1900) in Franc Puhar v diji Bcsnica pod vplrvorn^ dustrijskega razvoja, ra je domačin   France  K02^- [n objavil v Glasu (leta ^ {. 1%9) številne črtice o h ški preteklosti, o kraj navadah in dogodkih. ^
Vendar pa bomo Vfi ^ globoko /:ulMscenie, bodo v prihodnjih Letin ^ ničili nekateri nfr;'' isib smo jih v letošnjih ^ predlagali in če se P° jkiji-katerc krajevne porna" ^ vosti, ki smo jih rahlo . . H> celo med vrsticami 8» ^ odpravile.   Tako nai
10  ne vaj n cestni ^ ^ »V potokih«, bolje na ^ oskrbov Ji spomenik. k ležja NOB. medilo prm ^
besivškim  toplicam W p0.
pn gurnu; o niarloran
teh iz Besnlce na Kl v   (ii P
.lošta. na Mohori« *[ Rcs-
m nogo b hvaliti; <>a ,s()3 ie niškem ie/.eru. ki ie ,L sen bodočnosti, niti $ biti prevelik ontirmst
Črtomir W*
(Konec)
JJfcOTA — 25. decembra 1971
GLAS * 2?. STRAN
Občinska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin je ob 30. obletnici vstaje in ob dnevu JLA razpisala nagradni natečaj za najboljše literarne sestavke in likovne prispevke na temo JLA ali NOB. Obe nagradi sta dobili učenki iz osnovne šole ko-krškega odreda iz Križev: Martina Lužar za nalogo *i ne razumeš in Majda Poljanec za likovni prispevek.
Dolgi Rudi in sofa
Ti ne razumeš!
Stara
^ r* sabo pet vagonov. Vle-
^ -~ra, lena lokomotiva vle-
mti ne morem odložiti Je8a sestradanega otroka,
Mcai!1 PO do,Sin rjastih trač-
iSS' d°lg5h do tja' kjer je 'todnv SUrove§a  ravnanja z
^aštvo in trpljenje. lt0 ^0n| so nabito polni, ta
*Vo
Vi •
{gsj e grabi za vrat in po-toih Preimka usta, iz katerih '^ani-a nezen' tožen glas. Harrr3'   man"ca  moja ...
7akai ne greva doki * Mamica, veš, kako rad Vft* ?a mizo in gledal "lovi a' daJ' greva do"
De fj *• Peljeva se daleč, ne ra7umeS ... v... tale L/e- sine!« Roke so se me
•»C oklem,e in maia>ku-
<5 n a glava se mi je nasloni-fej0 dprsi- Misli pa mi uha-%n     č nazaj, naprej, mi-
hj. jjna otroka, ki ga imam •tiorai6 m°rem verjeti, da bo %6 ' v taborišče, v tabori
t<$koStradati, umreti. Kako "ein0„r,y Je pri srcu, skoraj
**s> to*' a vendar» to Je M|l       ho vendar zgodilo! ' kl jih dolga leta nisem
poznala, mi vdirajo v oči. Da, zadnjič sem jokala takrat, pred petimi leti, a takrat sem jokala od sreče, ker sem dobila v naročje tebe in danes jočem, ker te bom izgubila. Vem, zgrabile ga bodo šapa-ste roke, ga odpeljale — in kdo ve, če bo ostal pri življenju, če ga bom še kdaj prijela za roke... me bo sploh še kdaj poklical.
Tedaj začutim, kako mi je v obraz butnil ledeno svež zrak. Vrata so se odprla na-stežaj; v vagon je pogledala obrita glava in z ostrim, osornim glasom poklicala: »Otroke, otroke sem, ven z njimi, dajte, dajte!« »Sine moj, sine, nikar, prosim ne, vzemite mene!« »Otroka, otroka, ne vas!« Potegnil mi ga je iz rok in me pahnil med gnečo mojih ljudi.
Zgrudila sem se, a slišala še, kako je moj otrok klical mamico, prosil, naj ga vendar vzame v naročje. A jaz sem bila daleč, daleč proč in v sanjah omedlevice grabila po njem, ki ga ne bom nikdar več objela.
Na naši šoli se često zgodi kaj imenitnega: prijetnega ali neprijetnega. Učenci smo zelo pridni zbiralci cvekov. Vozimo jih domov, ker staršem kar dobro rabijo kot nadomestilo za električni tok v času redukcije.
Tudi meni se je pripetilo nekaj zelo imenitnega, kar vam lahko opišem.
V torek je bilo. Sonce je že sijalo skozi okna kabineta za nemški jezik in tovariš je tudi že začel spraševati. S sabo je prinesel piškote v obliki krogcev, plusov in minusov. Kmalu je poklical mene in me vprašal »nekaj« nemškega. Nekaj »nemškega« sem mu jaz tudi odgovoril, kar je bilo dovolj za lep okrogel
Prašič
So nekoč pri nas doma
prašiča klali,
bil je debel in rejen.
Ko so na stol ga dali,
se ustrašil je in jim ušel,
ušel tja v gozd teman.
Klavci tekli, tekli,
tekli so za njim —
ujeli ga pri Kokri.
Mesar tedaj je nož potegnil,
se na široko zasmejal,
prašiča našega zaklal.
Mojca Poljane, 6. a r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur
s^o0'"očasno   nedeljsko   popoldne. Vsi
Mi
bili doma, kajti vreme je bilo slabo. d0*|iVay 2 bratom sva se še prav posebno ^ale CaS^a" Da bi nama ure hitreje potega ' sva v sobo prinesla mačka. Lepo sva tnicJtlamcstila na kavč, da bi zaspal, a kot je ^a tudi on ni hotel. Na vse načine si sp^kadeval priti iz sobe. Čisto po go-t0(j ° Sem ga prijela in vzela v naročje. ^a °n za oblike prijemanja ni imel ni-Hi^e^a Posluha. Izpod njegovih oblazinje-ljen- a^-ic so namreč pokukali ostri zakrivaj. krempeljčki. Z njimi je potegnil po JI občutljivi koži.
Krt v postelji
"Auu!«
sem zavpila. Oče naju je že ht^u p?strani gledal, ko pa je dobil ro£j • Je zarobantil. Vzel je mačka v na-jaz, in ga odao st Ven- Pri tem pa je v predsobi nerod-le n-i?^' na nekaj mehkega. Gredoč nazaj «3 kVt*'1^110 P°Klcdal in videl, da je stopil
J^klenaani maček!« je zaklel. V^raš ,|'  Si  SL  prestrašil?«  sem nagajivo "T'h3"
»j> bodi! Kaj to tebi mar, če sem se!« Sla sVZlla' 1°.« sem triumfalno la/rlasila. *G4jPein k Živalici, jo pogladila po svileni
'n se nasmehnila.
<0?.i,
>°'     DO na* muc tako priden, imam I' da bom imela nekoč krznen plašč
%Xl}\ krtovin kožic* ^bi^jj1, Packa. Nikoli več te nc pogledam.« v      Sl> ie ter odhitel v sobo.
»Tako me pa ne bo zmerjal, ne. Mu bom že kaj naredila, da bo vedel, da se s hčerko tako ne ravna.« Kovala sem maščevalni načrt in sklenila, da mu krta, zavitega v vrečo, položim na blazino. Nakana se mi je posrečila. Potem sem odhitela v sobo gledat film. Ko ga je bilo konec, sem začela:
»Izključite televizijo, saj vidite, koliko je že ura! A nič ni pomagalo.«
»Jutri moram zgodaj vstati!«
»Naj ti bo, sitnica!« je gredoč k televizorju, zamrmral oče in ga izključil.
»Pa je zmagala moja!«
Spravili smo se v postelje. Mir. A kmalu zaslišim:
»Kaj me pa žgečkaš?«
»Jaz?« ga užaljeno zavrne mati.
»Zopet si me!«
Čeprav je mati dokaj popustljiva, ga je tokrat pošteno ozmerjala.
Potem je oče le vstal in prižgal luč. Odgrnil je posteljo in našel podtaknjenega krta. Najprej se je stresel, potem pa je z raketno hitrostjo »priletel« v najino sobo.
»Kdo mi je nastavil krta?« je zavpil.
»Maček,« sem se oglasila izpod odeje in komaj zadrževala hihitanje.
»Zelo je bil pameten. Še V vrečko mi ga je zavil. Kdo ga mi je nastavil?« je še enkrat zavpil.
Ni bilo odgovora. Potem pa je dokaj grobo potegnil odejo in rekel:
»Dokaj velik muc si. Kaj muc, lisica, lisica si! Vslani in nesi krta ven!«
»Ga sam ne upaš?« sem ga vprašala.
Dobila sem zaušnico. Vstala sem in molče odnesla krta.
Valerija Kuster, 8. a r. osn. šole Šenčur
kanditov piškot. Užaljen sem, ker me pri nemščini ob vsaki lekciji opravljajo z »der tange Rudi«. Sicer pa vsa stvar ni tako huda, ker sem se s tem »dolgim« dejstvom že nekako sprijaznil.
Pogosto je naš rešitelj zvonec in vsi zbegani se selimo v drug kabinet.
Rudi Oseli,
8. a r. osn. šole
Stanko Mlakar,
Šenčur
Zimska noč
V cerkvenem zvoniku je že zdavnaj odbilo polnoč. Ni mi do spanja. Naslonim se na okno in se za-zrem v temnino noči.
Vse naokrog je groba tišina. Vas pod menoj je pusta in moiči v svinčenem molku. Ugasnila je še zadnja luč in sedaj sem čisto sama. V sladki melodiji vetra nemoteno poplesavajo drobne snežinke. V lahkotnem plesu sedajo na strehe, ulice, hribe, doline.
Veter enakomerno narašča in gozd za hišo zabu-či. Ledeni hlad mi buta v lica in odganja spanec. Zebe!
»Skovik! Skovik!« se oglasi iz daljave.
Tudi sovo zebe in burja je ne pusti pri miru.
Zima .. .! Noč___Mraz!
Ivica Bohinc. 8. a r. osn. šole Železniki
espremenjene csne
Moj stari oče je kovač. Sedaj je že v pokoju.
V prostem času še vedno rad šari po železu. Večkrat se napoti v vaški »pru$«, kot pri nas pravimo gramozni jami. Ko pa pride domov, vsakič prinese vsaj malo starega železja in pravi: »Ja, bil sem v samopostrežni trgovini. Izbira je bolj slaba, cene pa so
še stare kljub podražitvi.« In kadar izgovarja te besede, se vedno nasmiha v kotičku ustnic.
Stari oče je dober šaljivec, zato ga vedno rad poslušam.
Franci Pilar, 6. a r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur
Igra na snegu
»Hej, umakni se!« sem vzkliknil in že zdrvel po hribu s svojimi novimi smučmi.
»Osel!« mi je dejal nazaj oni tam sredi hriba. Jaz pa sem se že peljal mimo njega in veselo vijugal med postavljenimi koli.
Staro leto je že mimo
Staro leto bo že mimo,
novo leto bo prišlo,
vsi si zaželimo,
da bi dobro nam bilo.
Polnoč ura je odbila,
luč ugasne v slovo,
staro leto je že mimo,
novo je prišlo.
Vietnamu zaželimo,
da bi vojna se končala
svoboda zasijala,
mir in bratstvo zavladala.
V novem letu pridno se učimo
veliko znatno že,
da starše razveselimo
Z lepimi ocenami.
Branko Bcnedičič,
6. a r. osn. šole
Cvetko Golar, škoija Loka
»Joj, kako je to fino,« so vzkliknili še drugi in se spustili za menoj. Toda nekateri so padli, še preden so prišli do vznožja hriba. Drugi pa smo se jim smejali. »Le počakajte!« so se jezili.
Jaz pa sem se nato še bolj zasmejal. Toda tudi meni je zmanjkalo tal in štrbunknil sem, kar se je dalo. Takrat pa se je tudi meni nekdo zasmejal. A nisem se kregal, temveč sem pograbil sneg, napravil kepo in mu jo zalučal v glavo. Nato sem se hitro pognal naprej po hribu in odšel domov.
Matjaž Tilinger, 6. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj
GLAS « 24. STRAN
Nakupujmo darila:
Za velike in majhne otroke
NUiče se tako ne veseli novoletnih daril kot otroci. Nič ni bolj vznemirljivega kot pričakovanje, kaj bo pustil dedek Mraz pod smrečico. Kaj bomo kupili otrokom? Ce že sami otroci ne napišejo pisma z željami, ki jih mimogrede razredčimo in pravilno usmerimo že med pisanjem, je stvar malo težja. Za nobeno darilo ne velja tako strogo pravilo o primernosti kot prav za otroke. Igrače, ki jih bomo kupili, naj bodo resnično primerne otrokovi starosti. Pri tem imejmo vedno v mislih, da bo otrok z
igračo nekaj počel. Ce bo igrača le za gledanje, jo bo pozabil v enem dnevu. Ne moremo zgrešiti, če otrokom kupimo igrače, ki se sestavljajo. To so lego ali nogi kocke za sestavljanje, za mlajše plastične žebljičke, lesen vlak, ki se sestavlja, naluknjane kroglice, ki se s paličicami dajo sestaviti v najrazličnejše like itd. Za najmlajše pa seveda kocke različnih velikosti. Deklicam bodo všeč lutke, katerim lahko menjajo oblačila, majhni štedilniki in drugi gospodinjski aparati, s katerimi se bo lahko igrala »mamo*. Tudi barvni svinč-
Kotiček
za ljubitelje cvetja
Občutljive sobne rastline
PISE: IN2. ANKA BERNARD
Občutljive sobne rastline, ki so doma v tropskih gozdovih z veliko zračno vlago in temperaturo od 20 do 30 stopinj razumljivo ne moremo uspešno gojiti v stanovanju. Ce je že stanovanje zanje dovolj toplo, pa je gotovo zrak presuh. Kupljeno rastline zato hitro propadejo ali pa se pojavi rja, napadajo jih škodljivci, kar vse je znamenje, da jim stanovali iska klima ni pogodu.
Običajno nimamo primernega zaprtega cvetličnega okna, ki bi bilo urejeno kot mali rastlinjak za gojitev teh rastlin. Tako okno ni lahko urediti. Tropskim rastlinam pripravimo primerne po oje za rast, če jih postavimo v manjše ali večje zaprte steklene posode, na primer v prazen akvarij, lepo stekleno posodo ali bučo ali pa v samostojno stoječo vitrino. Tu si rastline ustvarijo svojo lastno vlažno in toplo klimo tropskega pragozda, saj jim le tako okolje prija. Posode pa ne smemo postaviti na okensko polico kamor pripeka sonce, pač pa na svetel prostor, nizko omarico, pisalno mizo, severno okno in podobno. Pohoda je lahko poljubno velika. Posodi priir *rno izberemo tudi rastline, raje manjše kot prevelike, m| bodo še /rasle.
Na dno moramo dati plast drenaže, kamor odteka odvečna voda, da ne bodo rastline stale v vodi in gnile. Drenažo pripravimo tako, da dobro operemo in prekuhamo rečni pesek ter ohlajenega pomešamo z zdrobljenim lesnim ogljem, nato pa ga nasujemo v posodo v višini 2 do 3 cm. Na to pkisi nasujemo dobro razkuženo zemljo a lončnice pomešano s šoto. Najbolje je, če kupimo pri vrtnarju TKS zemljo, ^ij je ne potrebujemo veliko. V tako pripravljeno podlago /.i ,'diino mlade sadike: tropske praproti, uzambarsko vijolico, drobne peperomije, plazeči fikus, zemeljske orhideje, anturij in podobno. Rastline previdno zalijemo, da ne nastane nuKviiie, nakar posodo pokrijemo s steklom. Nadaljne zalivanje ni več potrebno. Posodo odpremo le, če se stene zarose, da i/hlapi odvečna vlaga in kadar je treba odstraniti od-e velele dele rastlin. Bujna rast v vitrini nam predstavlja nadvse zanimivo vegetacijo tropskega pragozda. Poskusite — ne bo vam ial!
niki in zvezek ali celo majhna tabla in barvasta kreda so zelo primerno darilo. Kredam dodamo še plastelin. Za fante okoli šestih let bo imenitno darilo majhno orodje, za večje mogoče kakšen poceni fotografski aparat. Otroke boste razveselili tudi z zlatimi ribicami, majhno mucko, psičkom ali kako drugo živalco. Slikanice, tudi take, ki se dajo pobarvati in izrezovati, so vedno lepo darilo. Knjigo kupimo sploh vedno takrat, kadar smo v zadregi Z izbiro primernega darila.
Za večje otroke so seveda primerne tudi smuči, drsalke, sani in drugi športni rekviziti. Večje otroke, take, ki so Že krepko v puberteti in že čez, pa razveselimo z oblačilnimi predmeti. Kapa, brezrokavnik, pulover, srajca, nogavice, bluza, kučma, torbica, spalna srajca, moderen obesek, usnjen pas, smučarska očala, smučarska torbica, moderen pas za uro, volnen ali svilen šal, prva krema ali prva vodica za po britju, plošče, pisan dežnik ter še in še.
L. M.
Metka M. iz Kranja — V
dar sem dobila temno rjav žamet. Rada bi imela obleko za gledališče. Stara sem 25 let, visoka 167 cm in tehtam 60 kg.
Marta — Model na lev i ima nekoliko večji izrez. Obleka je v pasu rezana in nabrana. Tudi rokavi se proti zapestjem širijo, zaključeni pa so s trakom. Obleka je dolga, zapenja pa se zadaj. Rokavi so vstavljeni na zanimiv način.
Druga obleka je prir.ces kroja, zapenja pa se prav tako na hrbtni strani. Rokavi so prav taki kot pri prvem modelu. Stroječ ovratnik je nekoliko odmaknjen od vratu.
Vnetje sapnika (2)
Bolezen traja osem
do
štirinajst dni, v težjih primerih celo dlje. Na trajanje in razvoj bolezni vptf-vajo nekateri življenjski Pogoji in navade. Posebno kajenje zelo poslabša bolezen. Vsako zdravljenje je le polovično uspešno. Če bolnik med boleznijo ne Preneha kaditi. Tudi bivanje v zakajenem prostora slabša bolnikovo stanje, kajti vneta sluznica je tako le *e bolj v/dražena-Zato naj bi se bolnikov* svojci in prijatelji vzdrževali ei -rei, kadar *° Pri bolniku.
Slabo za bolnika je todi uživanje alkohola. Pa naj bo to redno uživanje Pa občasno kot je z alk*-holom zdravljeni »P«** lad«. Tudi topel in zrak v centralno ogrel* nih stanovanjih ali z elektriko gretih prostorih dr* ži sluznico sapnik*.
Zdravljenje vnetja »P n|ka Je različno. Odvisno h od tega, na kakšni stop nji je bolezen. Uporabi)* m o sredstva za izkaJlje**' nje, hr laclj* z aeros^ Po ; otrcbl damo bolni*" tudi antibiotike.
Bolezen se pojavlja o*{ PogJS»eJe spomladi in J seni,  takrat  ko Je Ć »prehladov«. zen nc izbira glede *taf; »ti. vendar pa se v naJb~ *ih oblikah   pojavi P** Pri zelo mladih In P» *g «"lh   ljudeh. Vsak
I
»prehlad« naj hI
primerno       *"*- 'ei<r Zdravnik bo vedel vati najbolje.
dr. Gorazd Zavrn*
DIJAAK1 DOM
V KRANJV Kidričeva 2. razpisuje delovni mesti:
VZGOJITEIJA za nedoločen Čas
2. VZGOJITELJA za določen Čas W 31. g. 1972) Pogoji: višja ».obrazi jj dagoške smeri in vcseV Rok za prijave Je do decembra 1971.
Ekskurzija slušateljev Poslovodske šole
Marketing, sodobna prodaja— o vsem tem beremo in Pokušamo vsak dan. Vendar sPoznavamo, da pri nas še Vse premalo vemo o načinih podobne prodaje. Ker prav končujemo z gradnjo ene naJrnodernejših veleblagovnic P1"1 nas so se slušatelji Poslovodske šole pri Šolskem cen-za  blagovni   promet v
^ranju odločili, da organizirao strokovno ekskurzijo v Švico, kjer bodo obiskali centrc sodobne prodaje. V ^ntrih si  bodo ogledali so-
dobni marketing, proučevanje tržišča, sodobne načine propagande itd.
Slušatelji upajo, da bodo od gorenjskih trgovskih podjetij dobili finančno pomoč, ki jim je nujno potrebna za ekskurzijo. Ob tej priliki se vnaprej zahvaljujejo delovnim organizacijam za razumevanje in pričakujejo, da bodo pridobljeno znanje lahko koristno uporabHi pri delu na svojih vsakdanjih delovnih mestih.
B.Jalovec
Sprejeli bodo upokojence
Veletrgovina Živila Kranj ~° danes pripravila v Klubu "°spodarstvenikov sprejem za vse nekdanje člane kolektiva.
Pokojencev ima sedaj podaje že prek 60. Pred nedav-11,111 so namreč imeli poslovilno srečanje z desetimi člani *°l<-'ktiva, ki so letos odšli v Pokoj. Vsakemu letošnjemu ^Pokojencu so izročili nagra-v višini letošnjega popreč-
nega mesečnega osebnega dohodka v podjetju.
Razen tega se je letos kolektiv veletrgovine Živila Kranj odločil, da sodelavcem, poslovnim partnerjem in prijateljem ne bodo pošiljali novoletnih čestitk. Znesek, ki bi ga sicer porabili za čestitke, bodo raje namenili za gradnjo vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini.
A. i.
Sindikalno tekmovanje v odbojki
kim i° m,° Pred krat-
io   k°nčan° tekmovanje ekip sindikalnih organizacij v okviru sindikalnih Y 0rtnih iger je tekmovanje ^ e.l Športni panogi vodila Hhna komisija, ki je ekipe ^«eliia v tri skupine.
elr' Prvi skl,Pim Je oi,a Pm j^J hkre, druga ekipa pro-
h>tn'n delavcev Preddvor in
jj. Ja ekipa sindikalne orga-
*****   oziroma   I KOS. V
Vi
skupini je vrstni red
takle: 1. Sava, 2. Komunalni zavod za socialno zavarovanje, 3. IBI. V tretji skupini pa je prva ekipa Elektro Kranj, druga osnovna šola Lucnan Seljak, tretja Planika in četrta skupščina občine.
V finalu so se pomerile najboljše ekipe iz posameznih skupin. Po tem tekmovanju je bila prva ekipa sindikalne organizacije Elektro Kranj, druga ekipa Iskre in tretja ekipa Save.
A. 2.
Tečaj za šivanje >n vezenje v Škofji Loki
^ **°etku tedna se je v 01 ii Loki začel začetni in
Hje ,L'^aJ  23 kroje-
j  ' "vanje iri vezenje. Tečaj j^P''Pravljen   v prostorih ' 'loškega  gasilskega do-
ma. Kot vsakokrat, se je tudi tokrat v oba tečaja — začetnega in nadaljevalnega — prijavilo precejšnje število deklet in tata iz Škofje Loke in okoliških krajev.
Jk
opomnili se bo-<3o 70- letnikov
u
K,-'i<-v,,.(
'Mier,
organizacija soci
' '  /v v/c Mošnje v ra-
VJ
Pol d   Kl občini bo jutri po-e   Pripravila srečanje
vseh nad 70 let starih vašča-nov oziroma članov socialistične zveze. Srečanje bo v kulturnem domu v Mošnjah.
čeprav blejsko jezero še ni zamrznilo, imajo na Bledu letos že led. Naravni led so pripravili na prostoru, kjer je v prihodnje predvidena izgradnja umetnega drsališča. — Foto: A. /.alar
Šola za metalurške delavce
Pri Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah so letos poleg tehnične šole, ki se deli na metalurško in strojno stroko ter poklicne šole s celoletno organizacijo pouka, ustanovili šolo za metalurške delavce. V to vpisujejo učence, ki imajo najmanj šest razredov osnovne šole. Ustanovili so jo z namenom, da bi se čimveč ljudi usposobilo za metalurške poklice, saj tega kadra v Železarni Jesenice vse bolj primanjkuje.
Na Železarsko izobraževalnem centru se vsako leto vpiše v tehnično šolo dovolj dijakov in je zanimanje za poklic strojnika ali metalurga zadovoljivo. Vedno več težav pa imajo s slabim vpisom na poklicno šolo. Zanimanje za kovinarske in metalurške no-klice upada, kar hudo občutijo v Železarni, obenem pa ostanejo prostori v poklicni šoli neizkoriščeni.
Z na novo ustanovljeno šolo, v kateri bodo izobraževali slušatelje za poklic talilca, valjavca pločevine in trakov, žičarja, upajo, da bodo problem pomanjkanja tega kadra vsaj deloma omilili. Vsi, ki se bodo vpisali, bodo lahko dokončali tudi osnovno šolo.
Pa tudi sicer v Železarni Jesenice skrbe za kader, saj jim z ugodnim štipendiranjem omogočijo dobre možnosti za šolanje. V Železarni štipendirajo vse dijake poklicne šole. Višina štipendije (od 160 do 540 dinarjev) je odvisna od stopnje študija in od šolskega uspeha. Dijaki, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije, bivajo v domu Železarne, ki lahko sprejme 120 dijakov. Se posebne skrbi pa so deležni dijaki, ki iz-
hajajo iz socialno šibkih družin. Vsem dijakom Železarna oskrbnino v domu dodatno
regresira, in sicer znaša oskrbnina 500 dinarjev, dijak plača 160 dinarjev, razliko pa plačuje delno ali v celoti Železarna Jesenice.
Kljub temu, da nudi izredno ugodne pogoje, pa vpis vsako leto bolj upada. Ce bi hoteli zadostiti vsem potrebam po kadru, bi se moralo vsako leto vpisati v poklicno šolo Železarske izobraževalnega centra najmanj 120 dijakov. Letos se jih je vpisalo le 51, v prvi razred šole za metalurške delavce pa 18 učencev.
Že dalj časa organizirajo na Železarsko izobraževalnem centru skupaj s kadrovskim sektorjem v Železarni razna predavanja, tekmovanja, vendar pravega odziva in večjega zanimanja ni.
Na šoli pravijo, da b: bila najboljša rešitev poseben sistem poklicnih šol, kjer bi upoštevali šole s periodično in celoletno organizacijo pouka. Mnenja so, da bi morali sistem poklicnih šol reševati enotno, nc glede na to, kakšna je organizacija pouka. Zdaj že razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto uvedli periodično organizacijo pouka. D. S.
Šolski center ZP Iskra Kranj
v Kranju, Savska loka 2
razpisuje prosto delovno mestu za angleški in za slovenski jezik na tehniški elektro in strojni šoli v Kranju.
Za to delovno mesto se zahteva visoka i/obrazba. Na-top slu.'bc 1. februarja 1972.
Prijave sprejema Šolski center ZP Iskra Kranj petnajst dni po objavi tega razpira.
GLAS * 26. STR A V
	m.	TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
	t r i g 1 a v	Darila, primerna za praznike, izberite pri nas!
		
EMO
PEČI
ENKRATNA PRILOŽNOST!
EMO nagrajuje med 8. novembrom in koncem leta vsakega kupca peči na olje EMO-3, EMO-5, EMO-6 ali EMO-8 z garnituro posode. Nagrada vas čaka v trgovini.
MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA Prodajalna Kranj, Maistrov trg 1
Obiščite nas na novoletnem sejmu v delavskem domu v Kranju od 16. do 26. decembra.
Nudimo vam veliko izbiro slikanic, igrač in drugih ekskluzivnih artiklov za otroke,
— knjige ter razna druga primerna  darila za vsakogar
—-■ novoletni nakit in voščilnice
Cenjenim kupcem želimo srečno novo leto 1972
Obrtno podjetje
Instalacije
Škofja Loka
razpisuje prosta delovna mesta:
1. preddelavca v pločevinami
Pogoj: V K ključavničar z najmanj 3 leta prakse ali KV ključavničar z najmanj » let prakse za obdelavo pločevine in izdelavo omar clektroopreme ter potrebno strokovnostjo ravnanja z ustreznimi stroji
2. KV ključavničarja
za delo na industrijskih elektroinstalacijah Pogoj: delavec mora imeti opravljen tečaj in izpit za varjenje
Delovno mesto pod točko 1. je treba zasesti do 1. lebruarja, pod točko 2. pa do 1. marca l97^' Podjetje želi, da imajo kandidati pod točko 2 lasten osebni avtomobil zaradi dela na terenu. . ,
Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitv| nebnih dohodkov in v pravilniku o delovnih n°r' mah.
K.mdidatl naj prijave z dokazili o strokovnosti P dosedanjih zaposlitvah vložijo v tajništvo podjc'1 do vštetega 30. decembra 1971. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v bližini Škofje Loke.
VELETRGOVINA UVOZ-IZVOZ LJUBLJANA, TITOVA 77 telefon: 315-955    telex: 31248
PRIPOROČA
nakup v svoji poslovalnici v Kranju, Prešernova 10 in v Ljubljani v sodobni blagovnici na Titovi 79
ODDELEK DARIL: ZLATNINA, URE, SPOMINKI. GALANTF" 11 \ OTROŠKI ODDELEK: KONFEKCIJA IN IGRAČE ŠPORTNI ODDELEK: ZIMSKA ŠPORTNA OPREMA TER VSE IZ NAŠEGA BOGATEGA ASORTIMENTA ŽENSKO, MOŠKO KONFEKCIJO IN KRZNO
Za nakup se vam
pri-
poročamo in vam žen* mo srečno in uspeš110 novo leto 1972
SOBOTA — 25. decembra 1971
GLAS * 77. STRAN
komponibilni program IVI A RIE L
Razstava pohištva — spalnice, dnevne sobe, kuhinje na novoletnem sejmu v Kranju, delavski dom od 16. do 26. decembra. Pri nakupu pohištva vam nudimo:
5 % popust, dostava na dom brezplačna, kredit za garniturno pohištvo do 10.000 din.
Umi
Potroš
i KI
s
Od 15 do 31. decembra 1971 nudimo gospodarskim organizacijam in potrošnikom pri nakupu daril v vred-nosti 100 din 5 °/o popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v »Delika* \si« v Kranju.
Se priporoča in vam želi srečno 1972 Trgovina »DELIKATESA« gost. in trgovsko podjetje c -NTRAL KRANJ
Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju.
Poslovno združenje za cestni promet VEKTOR LJUBLJANA
razglaša delovno mesto kuharice
za nedoločen ali določen čas, za počitniški doni na Voglu
.Nastop službe takoj.
Kandidatk, naj se osebno zglase na direkciji združenja Ljubljana, Smartinska 104/1.
Po
Tovarna prešitih ode i ODEJA
Škofja Loka
razglaša prosto delovno mesto voznika C kategorije
i: voznik mora imeti opravljen izpit C katego-laposliti se mora s 1. januarjem 1971 in imeti vanje v Škofji Loki.
TOVARNA OBUTVE
alpina
i ŽIRI
Nudimo vam bogato i/biro ženske in moške obutve ter smučarskih čevljev
Obiščite nase prodajalne v Kranju na Jesenicah in v Škofji Loki
Priporočamo se za obisk Vsem cenjenim kupcem želimo srečno novo leto 1972
Posebno obvestilo za naše delavce, dopustnike iz inozemstva! Spoštovani dopustniki!
Ob vašem dopustu v domovini vam izrekamo prisrčno dobrodošlico! Verjetno je dovolj stvari, o katerih želite biti informirani (možnost zaposlitve doma, carinski predpisi, zavarovanje, varčevanje, gradnja stanovanjskih hiš, obrtna dovoljenja itd.) zato so se Socialistična zveza. Zveza sindikatov in Zavod za zaposlovanje odločili, da v zvezi z vsemi problemi, ki jih imate, organizirajo z vami
tovariški razgovor
Za dopustnike iz občine Kranj, Škofja Loka in Tržič bo razgovor v sredo, 29. novembra, ob 15. uri v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju, Trg revolucije 3. Za dopustnike iz občine Jesenice in Radovljica pa bo razgovor v ponedeljek, 27. decembra, ob 15. uri v restavracijski dvorani hotela Jelovica, Bled.
Po razgovoru bo za vse navzoče organiziran kulturni program. Hkrati vas obveščamo, da so uvedene za vas uradne ure na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj in njegovih izpostavah v Škofji Loki, Radovljici, na Jesenicah in v Tržiču v času od 15. decembra 1971 do 10. januarja 1972, razen sobot, nedelj in praznikov, vsak dan od 7. do 12. ure, v sredah pa še popoldne od 14. do 16. ure.
Komunalni zavod za zaposlovanje je izdal posebno informacijo o možnostih zaposlitve na Gorenjskem. Na uslugo vam je na zavodu Kranj, vseh Izpostavah zavoda in na sedežu Občinskih sindikalnih svetov.
Na razgovor in tovariško srečanje vas vljudno vabimo!
OK Soc. zveze del. ljudstva Občinski sindikalni svet Zavod za zaposlovanje
nrmpni p
v
mlinčka za kavo cofim in mocca
Prodam nov kombiniran MIZARSKI STROJ (7 operacij) 2000 D. Naslov v oglasnem oddelku 6295
Prodam PRAŠIČA za zakol. Naklo 101 6330
Prodam skoraj nove vprež-ne SANI. Kovor 20, Tržič
6331
Prodam od 30 do 45 kg težke    PRAŠIČKE. Osterman, Luže 2, Šenčur 6332 Prodam PRAŠIČE. Srednja vas 36, Šenčur 6333 Prodam   električno vodno ČRPALKO. Dorfarje 6, Zab-nica 6334 Prodam PURANE za zakol. Rupa 16, Kranj 6335 Prodam  DNEVNO SOBO. Srednje Bitnje 45 6336 Prodam po 20 kg težke PRAŠIČKE. Poljšica 13, Zg. Gorje 6337
Prodam KRAVO s teličkom n sedem mesecev brejo TE-I ICO ali zamenjam za konja. Zapoge 11, Vodice 6338 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK kiipersbusch. trajno ža-rečo  PEC  in 4 OKNA. Pri-stov Franc, Radovljica, Staneta Žagarja 26 6339 Prodam   PEC  na  olje in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Štular   Franc,    Hrast je 80. Kranj 6340 Prodam  PRAŠIČA za zakol. Lahovče 37 6341 Prodam majhne mlade KOZE za rejo ali za zakol. Mahne. Podljubelj 7, Tržič 6342 Prodam motorno SLAMO-REZNICO ultra 3 z verigo in puhal nikom  ter MLATILNI-CO z dvojnim čiščenjem na . zobe. Pšata 32, Dob pri Ljubljani 6343 Prodam    sedem   let   stan/' i KONJA.  Naslov v oglasnem oddelku 6344 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vogljc 52 6345 JABOLKA in ZELJE v • h vah prodam in po želji dostavim na dom. Bišt, Veleso-vo 31. Cerklje 6346 VPITALISCU v HRASAH ffl na razpolaeo  večja količina kurjega (i MOJA po 15 din m2. Interesenti   naj   se čimnrej
lavtjo v pitai.iscu hrasf..
Smlednik 6347 Prodam PRAŠIČA za zakol no izbiri in rabljen KONTRA BAS.  Hotema/e 5. Pivddvor 6343
Ugodno prodam skoraj novo    namizno STRUŽNICO,
stružne dolžine isomm za
1500 din in dve ročni STISKALNICI (knrdrcr) na enem nnstavku za 1000 din. Cesta Kokrskega odreda 26, Kranj 6349
Prod im ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK In HLADILNIK < 1000 din Kosic Vida. Dolenčeva 6, Kranj (Orehek) 6350
FILATELISTI! Imam 3000 ZNAMK iz raznih tujih držav. Zelo lepi primerki. Cena ugodna. Cater Milan, Kranj, c. Kokrškega odreda 3651
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 35 6352
Prodam  KOKOŠI nesnice.
Mlaka 60, Kranj
6353
Pristni   DOLENJSKI CVIČEK se dobi v Kranju, Jezerska cesta 8 ^35* Poceni prodam skoraj nove vprežne SANI. Poklukar, J*
Gorje 67
'6355
Prodam tri KRAVE s teletom ali brez. Razgledna W» Rečica, Bled 6356 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Selo \l Žirovnica 6357 Prodam 170 kg težko SVINJO. Tatincc 3, Preddvor
6358
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE  in  suhe DRVA-Zalog ^1, Cerklje 6359 Prodam   dobro ohrani** globok OTROŠKI VOZICFK (svetle barve). Kajuhova 34, Kranj ali telefon 22-462 6360 Prodam PRAŠIČA za zak<>l Zbilje 37 6361 Prodam hrastovo SPALNICO. 0<ded od 14.30 do 15. mosori Slavka, Kranj, Moše r* Usta dA 6362
svi-
jade 46
Prodam 120 kg težko NJO a zakol. Lahovče 42
tm
Prodam motorno ZACO. SLAMORF.ZNICO in s,,hJ DRVA. Trstenik 25 »5
Prodam    mlado KRAV" pred  felitvijo. Sp. Otok Radovljica JE
Prodam lest mesecev brej0 TELICO. Dolina 1, Tržič ^
Prodam 150 kc td**f PRAŠIČA. Sp. Bela 2, PfgJ dvor gf
Prodam  PUNTE in KINE. Cerklje 107 6 ,
Prodam PRASICKF. Srn'' no 29. Cerklje Jj
Prodam mesnatega PP,A . CA za zakol. Glinje 12. r^8g
Prodam PRAŠIČA za **2j Zg. Brnik 7 *f
Prodam dva delovna VO,,g0 Anno i, Cerklle .ni
Prodam PRAŠIČA za CeSnJevek 9 Cerklje      v• t
Prodam PRAŠIČA za *»gj| Sn. Bmik 6
Prod,ffl   <ost   let stjr« KONI1A   ali   500   kg f^JJ n»em i i ■• ,  VOLA. Zajjj,,',< Martin, Ziganja vas 22, '^,,gj
Pr< id.....Iva
PRAŠIČA ''■ ka po 55 kg Grad 43, 1 ^ V\c J»
Prodana dva PRASKA al m!   Luže {|. Šenčur
Prodam plemenskega I.A. S. nično 15. TržiČ &
Prodam PRASICKF. S"1^ no 28. Cerklje        „. aviR-
Prodam 120 basno i n,'!-SKO HARMONIKO JfjJ d registrov). PraprotniK ^ tod, Ljubno 86 a
Prodam šest tednov stare ^JSKE. Očan, Kranj, Partijska 46 6399
Ugodno prodam dobro {hranjeno SPALNICO. Bunc, T<*stilna ulica 4, Kranj 6407
Kupim dva BIKA, stara po ^o leto. Naslov v oglasnem °ddelku 6368
Kupjm gradbeni LES (hlo-r? in trame). Burgar Miha, ^aše H, Smlednik 6315
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske za-^ge, posestva, kmetovalci!
zamenjujemo ajdo, pšeni-00 in vse vrste žitaric za •noko
Prodajamo naj kvalitet "eJšo moko, krmilno mo ?°> koruzo, pšenični zdrob g koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 4,0 16. ure vsak dan tudi v *oboto
TOHNA VOZILA
t^m0dno Prodam osebni av-0 NSU TYP 110, letnik 1967, Erženih 50.000 km. Infor-jj.'^'je vsak dan po 14. uri pri lu Hubertu, Kranj, Staja Rozmana 1 6317
1967    Un FQRD 17M' letnik jk,' ^formacije po telefonu ~'23 6318
l967°dam VW 1300' lc,nik *     Vehovec Marjan, Valjav-
»Ui-Kran> 6319
«a«ft Rco" 1966 zamenjam i^fPACKA. Naslov v oglas
J!1 °<ldelku 6370 - ■•ARa-z.o (U|,);im v zimskih j^l^'h najboljšemu ponud »V,",   Ponudbe   poslati pod
rS^odni stolp II« 6371 ci p''.:),1> GARAŽO na Kokri-HiL ",/Vl' se v Kranju.^Dprcš-
K°va 12 6372
Oddam GARAŽO v najem. Strahinj 28, Kranj 6373
Oddam v najem triple.x GARAŽO v novem naselju Vodovodnega stolpa. Ponudbe poslati pod »navedite ceno«
6400
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Naklo 93
6401
!. STAMOVAi
Vojaška oseba išče začasno družinsko STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »dobro plačam« 6374
Oddam SOBO dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku 6375
Iščem SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
6376
Oddam SOBO in KUHINJO s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku
6402
«
V bližini Kranja kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali stanovanjsko Hišo zgrajeno do tretje gradbene faze. Ponudbe poslati pod »Takoj peto vina« 6282
Prodam zaraščen GOZD pri Olševku. Kuster Stane, Zlato polic 3. Kranj 6377
ZAMENJAM vrstno HIŠO v bližnji okolici Ljubi jare za enako na Bledu ali bližini. Ponudbe poslati pod »novejša« 6378
Prodam enostanovanjsko HIŠO. Skvarča, Trboje 84. Smlednik 6379
Prodam do prve plošče zrrraicno HTšO. Vprašati v Cerkljah 160 6403
Kunim stm-o HIŠO na Gorenjskem. Možnost adaptaci-ie. Naslov v oglasnem oddelku 6404
Proste ure za rekreacijo na drsališču v športnem parku med tednom vsak dan od 10. do 15. ure in od 16.30 do 19J0, v sobo tah in nedelhib: od 10. do 13. ure In od 14. do 19.30
V dopoldansko VARSTVO vzamem dva otroka. Naslov v oglasnem oddelku 6380
Takoj vzamem v službo NATAKARICO za bife v Škofji Loki. Nedelja in prazniki prosto. Ponudbe oddati v podružnici Glasa v škofji Loki pod »7 ur« 6381
ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Pišite, pridem na dom. 4557
Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA na ČEPU-LJAH 31. decembra 1971 ZAPRTA. 6382
ZŠAM TRžIC bo organiziralo tečaj za pridobitev kvalifikacije voznikov motornih vozil. Tečaj se bo pričel v polovici januarja. Vse informacije daje in prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35 do 10. januarja 1972 6405
KUD ZALOG pri Cerkljah priredi 31. decembra ob 19. uri SILVESTROVANJE, Kje* bomo v veseli družbi pričakal li novo leto. Dobimo se v dvorani šole v Zaloau. Iaraio VESELI TRGOVCI. Vabljeni) 6384
GOSTILNA pri JOŽU KU-RALTU v Sp. Gorjah pri Bledu še sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE. Telefon 77-636 6!?85
Obdarujte svoje drage z DROGESAN kozmetičnimi kolekcijami.
Kem. kozmet. obrt P. Šin kovec, Kranj, Prešernova ul. 19.
Obveščam, da bo 30. decembra ob 8. uri JAVNA DRAŽBA na občinskem sod-šču v Kranju. Prodajala se bo 1/3 hiše v Kranju, Moša Pijade (primerno za lokal). Smrekar Anton, Šorlijeva 20, Kranj 6328
Gospo, ki je vzela URO v Zlatarni in urarni Milan Le-vičnik okrog 10. decembra z maihnim belim listkom št. 6102, na drugi strani je bil žigosan, lepo prosim, naj se zglasi v trgovini. Milan Levič-nik 6383
INSTRUIRAM angleščino za osnovno šolo. Hrastje L
Prosimo tovariša, ki sporoča z dopisnico s poštnim žigom Kranj, 3. decembra, da ima PEC HUSOUARNO, naj pusti svoj naslov v oglasnem oddelku Glasa. Lepa naerada.
6406
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE
priredi v petek. 31. de cembra ob 19. uri
SILVESTROVANJE
za staro in mlado. Igra narodno zabavni kvintet fantje izpod Jošta
Vabljeni!
Upokojenci Puškarne se najlepše zahvaljujemo vodstvu podjetja, ki je pripravilo naše srečanje in ki so ga pripravili z nesebično pozornostjo do nekdanjih sodelavcev.
Vsem v Puškami želimo srečno Novo leto 1972 podjetju pa veliko delov
nih uspehov!
h
ii iitu iirmi iiiibmiiii
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE prireja v nedeljo ob 17. url PLES. Igrajo TURISTI.
Vabljeni! 6025
^GOSTILNA ZELENICA pri OSVALDU Žirovnica prireja vsako soboto ob 20. uri ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROT-NIKA s PEVCEM 6286
Dežurni veterinarji
Od 24. 12. do 30. 12: Rus Jože, Cerklje, telefon 73115;
od 31. 12. 71. do 7. 1. 1972: Cepuder Bogdan, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22994;
od 7. 1. 1972 do 14. 1. 1972: Bedina 'Anton, Kokrica teL 23518;
od 14. I. 1972 do 21. 1. 1972: Rus Jože, Cerklje, tel. 73115;
od 21. L 1972 do 28. 1. 1972: Cepuder Bogdan, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22994;
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Srečko Strici
bivši poslovodja
Pogreb bo v nedeljo, 26. decembra 1971 ob 15. uri iz mrliške vežice an kranjskem pokopališču.
Kolektiv in sind. podružnica trg. podj. ELITA Kranj
Slovenija
avto
POSLOVALNICA KRANJ, TITOV TRG 1 POSLOVALNICA KRANJ, CESTA JLA 10
Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1972
Zahvaljujemo se za obiske v naših prodajalnah in se še nadalje priporočamo
nesreče
__________ __,
Zahvala
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega in nenadomestljivega moža, očeta,
in svaka
Franca Šetina
iz Trboj
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Hriberniku, g. župniku, sosedom, pevcem, gasilcem in tovarni Tekstilindus opi. II Kranj. Se enkrat vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Antonija, sin Franci, hčerke Tončka, Anica in Marija z družinami
Zahvala
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Štefeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Posebna hvala osebju bolnice Golnik za vso skrb in pomoč ob težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Retnje, Križe 21. decembra 1971
Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinama, brat in sestre
Zahvala
Ob izgubi nepozabnega moža in očeta
Jožeta Jerala
Modrijanovega iz Sp. Besnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč, zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Golnik, častitemu gospodu Pavlinu, pevcem, osn. šoli Lucijan Seljak Stražišče in podružnici Besnica. Vsem iskrena hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Sp. Besnica, 21. decembra 1971
Žalujoči: žena z otroki, brat in sestre
Zahvala
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Janeza Snedica
Sneščevega ata s Sp. Bele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za darovano cvetje, vence in izrečena sožalja. Še posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju, gospodu župniku, kolektivu Jelovica, obrat Preddvor, Kmetijski zadrugi Sloga, Vodovodni zadrugi Preddvor, Krajevni skupnosti Bela in organizaciji ZB Bela. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, pevcem z Bele in predstavniku družbenopolitičnih organizacij Bele za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči: žena,   sinova Janez in Ciril z družinami, hčerke Lojzka, Manca, Johanca in Tončka z Sp. Bela, 20. decembra 1971 družinami in drugo sorodstvo
TRČENJE NA POLEDENELI CESTI
Na cesti prvega reda med Kranjem in Bistrico je v četrtek* 23. decembra, ob pol šesti uri zjutraj začelo na poledeneli cesti zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Viktor Karu iz Zg. Dupelj. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avtomobil Mihaela Konca iz Goric. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Karu, lažje pa voznik Konc in sopotnica, škode na avtom0" bilih je za 12.000 din.
TRČIL V TOVORNJAK
V četrtek, 23. decembra, nekaj pred osmo uro zvečer je na cesti drugega reda pri Lahovčah zaneslo v levo osebni avtomobil Alojza Boltežarja iz Mengša. Pri tem je avtomobu trčil v tovornjak, ki ga je vozil Venčeslav Trafela iz Ptuja-Pri trčenju je bil hudo ranjen voznik Boltežar, sopotnica Jožica Boltežar pa lažje. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 11.000 din.
VOZIL PO LEVI STRANI
V petek, 24. decembra, ob pol eni uri zjutraj je na cesti prvega reda med Bistrico in Nakloni prišlo do hude prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila nemške registracUe Ahmed Delić iz Zagreba je na ravnem delu ceste zapeljal o* levo stran In tam trčil v nasproti vozači avtomobil Brank* Benedika iz škofje Loke, Novi svet. V hudem trčenju j* voznik Benedik umrl, hudo ranjeni pa so bili sopotnik* Roman Eržen, Cvetko Deželak, Vojislav Ramčilovič In Mak« šifrer, vsi iz škofje Loke. Zdravijo se v ljubljanski bolnišnici. Hudo ranjen je bil tudi voznik Ahmed Delič. škode na vozilih je za 36.000 din. L. M.
Požar
V četrtek, 23. decembra, ob 23 JO je na gospodarskem poslopju Ivana Hudobivnika iz Dvorij št. 39 pri Cerkljah izbruhnil ogenj. Požar so lo-
kalizirali in pogasili kranjski gasilci.    Pogorelo    je iU„0 ostrešje nad kuhinjo, 8ar?* in shrambo, škode je za II  10.000. Vzroke požara ugotavljajo.
še
CINTRAL
KRANJ
Obiščite novo trgovino s prehrambenim blagom in gospodinjskhrii potrebščinami na Klancu, Oprešni-kova ulica št. 84.
Velika izbira blaga, solidna postrežba, zmerne cene, odprto dnevno od 7. do 11. ure in od 13.30 do 19. ure. Ob nedeljah od 7. do 11. ure.
CENTRAL KRANJ
V globoki žalosti sporočamo, da je v 74. letu starosti umrla naša dobra mama, žena, sestra in stara mama
Frančiška Jošt
roj. Lukanc
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 26. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Strahinju na pokopališče v Naklo.
Žalujoči: mož  Peter,  otroci Francka,
Peter, Joža, Pavel, Marica in
jfMM. Janez z družinami ter drugo
o.   i . .     , . sorodstvo Strahmj, Naklo, Duplje, Rupa, Zabije
Zahvala
Ob hudi izgubi drage mame
Justine Pcternelj
roj. šTRAUS
m zahvaljujem sorodnikom in sosedom za poinoc
oh njeni hole/ni m smili. Posebna /.»hvala gospodu /upniku in gospodu organistu /i  lep cerkveni pO;
c.iei) Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, |o spi<-,|ml na zadnji poti U) mj izrekli spžalj
Sorlca, 23. decembra 1971
Sin Marjan
SOBOTA — 25. decembra 1971
GT_AS * 31. STRAN
Pokal osvojen po enajstih tekmovanjih
Zmaga strelcev SO iskra
Pogovor tedna
Bogdan Norčič:
Prvo srečanje z velikani
Na letošnjo novoletno skakalno turnejo bo odšel tudi 18-letni Kranjčan Bogdan Norčič, ki letos prvič nastopa v članski vrsti. V naši državni reprezentanci bosta z Gorenjske še Kranjčana Marjan Mesec in Peter Stefančič. Pred odhodom na Intersport turnejo smo za našo rubriko pripravili pogovor s tem mladim športnikom.
»Prva velika želja je izpolnjena. Dres z državnim grbom bom nosil tudi jaz,« je pričel pripovedovati talentirani skakalec.
£ Prvi trener?
»Tekmovati sem začel 1965 in sem izšel iz planiške skakalne šole Kranj. Tandem — Javornik-Šink — ima največ zaslug za moj hitri in nepričakovani vzpon.«
% Prvi največji uspeh?
»V minuli sezoni sem na tekmovanju za Pokal Kranja v Planici premagal vse člane. Hkrati pa sem osvojil tudi naslov državnega mladinskega prvaka. Najbolj pa sem vesel letošnje uvrstitve v reprezentanco za turnejo Intersport.«
% Vzorniki?
»Za vse mlade kranjske skakalce so že več let vzorniki najboljši jugoslovanski skakalci, predvsem Kranjčan Mesec in štefančič. Moj veliki vzornik pa je Ceh Jifi Raška <
# Zelic?
»Za začetek sezone je moja največja želja izpolnjena. Težko pričakujem nastopa na skakalnicah novoletne turneje, zlasti pa na 100-metrski skakalnici v Bischofs-hofnu. Upam, da bom upravičil zaupanje, ki mi ga je dal naš zvezni trener Zdenek Remza.« P. Didic
Preteklo soboto je bilo v Ljubljani prvo republiško pr-v^nstvo v streljanju s pre-£'Zno zračno puško in pištolo, a! Sc Ba je udeležilo skupaj 1 Slovenskih tekmovalcev in *kniOvalk. Gorenjski strelci, Predvsem Kranjčani, že ne-™  let   nastopajo s takimi J**vi/jti, zato so pričakovali 0'iših uvrstitev, kot so jih <>vl'li  na prvenstvu. Pokaralo se je, da imajo Ijubljan-1 strelci novejše, predvsem j(a kvalitetnejše puške in pi-M'i   »^rcn'h sc i° tako uvr-iele   na   sedmo mesto,
Telovadna atademija v Kranju
r Partizan Kranj bo pri-<'tk  ' °b koncu leta telovadno
■demijo. Prireditev bo v g^deljek, 27. decembra, ob r.o Ur' v Ven^' telovadnici os-
v"c šole France Prešeren.
J. A.
Petcrncl pa je bil četrti s pištolo.
Nerazumljivo majhna je bila udeležba članic (3), mladink (2) in mladincev (3). To prav gotovo ni v čast slovenskemu strclstvu, posebno če pomislimo, da bo prihodnje leto v Beogradu evropsko prvenstvo. Ob taki številčno sti slovenski strelci ne morejo pričakovati, da bi se kdorkoli uspešno potegoval za vstop v jugoslovansko reprezentanco. To mnenje potrjujejo tudi doseženi rc/ul tati.
Rezultati — člani: 1. Brc zoviuk (Ljubljana) 371 krogov, 2. Otrin (Jesenice) 369, ... 7. Frchh 357 , 9. Žagar 354, 10. H. Petcrncl j 353, 11. \ • 'ič 346, 12. Rozman 344 (vsi Kranj) itd.; članice: 1. Potokar (Ljubljana) 362. 2. Krali (Jesenice) 332, 3. Pni nar (Krani) 329; mladinke: L
k ieasenc (UnMImm) 359, 2.
Sarič (Kranj) 321.
B. Malovrh
Strelska družina »Sava« je povabila na 16. tekmovanje v počastitev dneva JLA pet kranjskih strelskih družin. Od leta 1961 še nobeni ekipi ni uspelo, da bi osvojila pokal trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, da bi ga tako dobila v trajno last. Letos se je to posrečilo ekipi SD »Iskra«, ki je doslej zmagala tudi v letih 1969 in 1970. Tako je vrsti pomembnih uspehov v letošnjem petnajstem letu delovanja dodala še to dragoceno trofejo. Vinko Frelih, ki je član te družine, pa je dosegel najboljši rezultat tekmovanja.
Rezultati — EKIPNO: I. SD »Iskra« 708, 2. SD »T. Na-
Letna konferenca športnikov
V sredo popoldne je bila v Tržiču redna letna delovna in volilna konferenca Občinske zveze za telesno kulturo. Na konferenci so ugotovili da kljub velikemu družbene-pomenu za telesno kulturo ni pravega zanimanja, posluha in pomoči. Dogovorili so tudi o uporabi šolskih športnih objektov. Te naprave v glavnem izkoriščajo šole, podeželska športna društva in organizacije pa bi rade te objekte imele tudi za vadbo svojih članov. O tem bo v prihodnje v Tržiču še govora. -jk
dižar« 659, 3. SD »Sava« 656, 4. SD »S. Kovačič« 643 , 5. SD »Br. edinstvo« 630, 6. SD »Sla\ec Ivo-Jokl« 581; POSAMEZNIKI:   1. Frelih (Iskra)
Kranjska gora bo po novoletnih praznikih spet gostiteljica ' »pisane karavane« najboljših alpskih smučarjev na svetu. Na standardnih progah na Vit rancu se bodo 5. in 6. januarja že enajstič pomerili najboljši slalomisti in veleslalomisti za pokal VI-tranc ter prvič v novoustanovljenem evropskem pokalu.
Organizator ima polne roke dela pri prioravi prog. Rok tekmovanja je zgoden — obeta pa, da se bo na vitrauških strminah zbrala vsa svetovna elita v slalomu in veleslalomu, saj v tem času v Evropi ni pomembnejše tekme — tako da bodo morali progo, da bo zdržala vseh sto tekmovalcev, ki jih pričakujejo v Kranjski gori, utrjevati umetno, že to nedeljo bodo s pomočjo gasilcev okoliških vasi na progo brizgali vooo.
Poimenske prijave so doslej poslali le Poljaki in Spanci. V poljski reprezentanci je prav gotovo najbolj znana oseba bronasta kolajna z zadnjega svetovnega prvenstva v Val Gardeni v kombinaciji   Andrzej  Bachleda, v
184, 2. Lombar (S. Kovačič) 181, 3. Rozman 179, 4. Malovrh (oba Iskra) 176, 5. Studen (Sava) 175 itd.
B. Malovrh
španski pa Aurelio Garcia. Za tekmovanje so vabila poslali dvajsetim državam, med katerimi pa bo kompletna A reprezentanca ZDA in Kanade, žal pa ne bomo videli vedno boljših japonskih tekmovalcev, ki že konec decembra odpotujejo v domovino.
Pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem je spet prevzela Lesnina, finančno pa jim bodo pomagali Slovenija-les, Emona Ljubljana, lokalni hoteli Kompasa, Gorenj ke in Kvarnerekspresa ter kot vsa leta doslej skupščina občine Jesenice.
D. Humer
GORA
Zmagalo je boljše orožje
Smučarski koledar - teki
Smučarji tekači so v nedeljo s prvim tekmovanjem na Pokljuki odprli novo tekmovalno sezono. Njihova najvažnejša prireditev sezone bo tudi v tej zimi 6. in 7. januarja v Bohinju, kjer bo tradicionalno FIS tekmovanje. Sicer pa je razpored domačih tekmovanj v tekih naslednje:
DATUM	KRAJ	ORGANIZATOR NAZIV TEKMOVANJA		UDELEŽBA
26. 12.	Bohinj	SK Bohinj	memorial Tomaža Godca	za vse kategorije
30. 12.	Gorje	TVD Gorje	tek ob bftklah	člani in mladinci
2.1.	Dol	TVD Dol	za srebrno palico	vse kategorije
6.-7.1.	Boh. Bistrica Organiz. odbor		teki in štafete	FIS
8. 1.	Lancovo	SK Radovljica	Po stezah part. Jelovice	pionirji
9. 1.	Dražgoše	SK Transturist	Po stezah part. Jelovice	člani in mladinci
15. 1.	Kamnik	SK Kamnik	meddruštvene tekme	vse kategorije
16. 1.	Kočevje	TVD Kočevje	medd rast vene tekme	pionirji
22. L	Zlobe	SK Olimpija	Istcničev memorial	vse kategorije
23. 1.	škofja Loka SK Transturist		prvenstvo SFRJ	pionirji
23. 1.	Ihan	SK Ihan	meddruštvene ! ' me	vse kategorije
29.-30.1.	Igman	SK Sarajevo	|piianski marš — 30 km	člani
30. 1.	Ncmilje	SK Triglav	Bcštrov memorial	vse kategorije
6.2.	Maribor	SK Maribor	prvenstvo SRS	pionirji
12.-13.2.	Ravne	SK Fužinar	piAcnstvo SRS	člani in mladinci
12.-13. 2.	Mavrovo	SK Mavrovo	tek in štafete	člani
19.2.	Železniki	SK Alples	meddruštvene !:kmc	vse kategorije
26.-27. 2.	Mikopal	SK Mrkopal	Memorial 26. zmrznjenih	državno prvenstvo
			partizanov	v biatlonu za člane
				in mladince
4.3.	Mojstrana	SD Jesenice	Janšev memorial	vse kategorije
12.3.	Rateče	SD Jesenice	Ro/ičcv memorial	člani in mladinci
Za pokal Vitranc in evropski pokal 1972
»Pri obravnavati ju ključnih vprašanj v občini se organizacija ZKS Škofja Loka ni ustavila le pri opredeljevanju stališč, temveč so njeni predlogi našli odmev v občinski skupščini, zadružnem svetu, kulturni skupnosti, skratka, v organih, ki so odgovorni za reševanje problemov v občini«, pravi inž. Marko Vraničar, ki je bil v pretekli mandatni dobi sekretar komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka. »Občinska organizacija ZKS pa je dokazala, da je za odprto reševanje vprašanj tudi s tem, da jih je obravnavala skupno z drugimi družbenopolitičnim organizacijami. Začela je akcijo za pospeševanje kmetijstva v občini, nemalo zaslug ima za ustanovitev kulturne skupnosti in določitev njene vloge, pri pripravah na Splošni ljudski odpor, veliko pozornosti je posvetila uresničevanju ustavnih dopolnil itd.*
Otvoritve prenovljenega muzeja v Begunjah In izpopolnjene muzejske zbirke so se udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja radovljiške in nekaterih drugih občin ter nekdanji zaporniki in njihovi svojci. O obnovitvenih delih je na otvoritvi spregovorila tudi direktorica radovljiških muzejev Maruša Avguštin. — Foto: F. Perdan
Prenovljeni muzej v Begunjah
Muzej talcev v Begunjah je dvanajst let po otvoritvi že začel kazati znake staranja. Zato so se muzeji radovljiške občine skupaj z občinsko skupščino in družbeno političnimi organizacijami odločili za obnovo muzeja in izpopolnitev zbirke. Obnovljeni muzej in izpopolnjeno zbirko so po govorih predsednika občinske skupščine Stanka Kajdiža, predstavnice radovljiških muzejev Maruše Avguštin in predstavnika občinske organizacije zveze združenj borcev NOV odprli v sredo dopoldne. Otvoritve, kjer je nastopil tudi radovljiški oktet, so se udeležili predstavniki radovljiške in nekaterih drugih občin ter
preživeli zaporniki in njihovi svojci.
Muzej talcev v Begunjah si vsako leto ogleda prek 30 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi precej tujcev. Prenovljeni muzej (pri vsebinskem urejanju je sodelovala Mira Mi-hevčeva, likovno pa ga je uredil Lojze Gostiša), lahko rečemo, je  vzorno  urejen in
edinstven v Jugoslaviji pa tudi v svetu. Sredstva za obnovitev so prispevali republiška in občinska kulturna skupnost, občinski odbor zveze združenj borcev in občinska skupščina Radovljica. Pri obnovi pa so sodelovali tudi strokovni sodelavci republiškega muzeja revolucile.
A. Z-
Priprave na gradnjo šol in vrtcev
(Nadalj. s 1. strani)
Po uresničitvi šolskega gradbenega programa bo v kranjski občini nova 101 učilnica v katerih bo prortora za 3000 otrok. (Sedaj le v osnovnih lolah v kranjski o'-'ini 7200 učencev). Z izgradnjo šolskih objektov pa bo novih tudi II prostorov za različne namene (rekre'»c?5a, šport, družabne priredl'"e), nadalje bodo nove štiri telo-vadnlce, 9 kuhini, 29 bivalnih prostorov za šolske In pred-
šolske otroke, šest stanovanj in 7 prostorov za dojenčke.
V primerjavi s sedanjim položafein bo to vsekakor ogromen korak naprej na drur'enem področju nasploh, PO -bno pa pri odpravi lan ju •<>• ■'■•'■uh razlik, Izobrazbenih razlik Itd.
Ni pod!->gi razprav o Idejnih nrolektih (upoštevane so bile tudi pripombe občanov in strokovnih služb) so bile I* los sklenjene pogodbe s tr mi projektantskimi organizacijami za Izdelavo glav
NAROČNIKI
Zaradi tehničnih težav boste barvni stenski koledar za leto 1972 prejeli v prvih dneh novega leta.
nih projektov. Pred sklenitvijo pogodb je koordinacijski odbor od izvajalcev glavnih projektov zahteva! tri osnovne pogoje:
(t da je pri projektiranju treba upoštevali republiške normative o gradnji osnovnih šol v Sloveniji in da bodo objekti Funkcionalni,
O da bodo zanle Izbrani enotni in racionalni materiali in
(© da bodo stroški fc£n ad nje teh objektov čim nižji.
Te zahteve sekretariat koordinacijskega odbora ves < is preveril oziroma sodeluje s projeklanH.
In da bo odločitev oziroma sprejem prolektov rci pravilen In čimbolj ustrezen, bodo o predlaganih glavnih projektih pred sprejemom ra/.prav-Ifali povsod na terenu, k fer bodo nove šole ozlrom:« vrtci.
A. Zalar
Pri notranji ureditvi muzeja so med drugim sodeloval' tjjPj strokovni sodelavci republiškega muzeja revolucije. — r F. Perdan