Poštnina plačana t g«t«viati.
NaroCnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din
UREDNIŠTV(T~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
Ezltaja vsako nodello
Ili. LETO
Murska Sobota, 29. julija 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, poi strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 31
Julij 14
Avstroogrska je dne 23. julija 1914. 1. poslala tnali Srbiji ultimatum, kateremu so sledila leta strahot 1914 —1918. Zadnje zahteve dvojne monarhije so bile samo odurna krinka, kajti danes je znano, da je avstrijski poslanik baron Giesel še pred predajo ultimata imel v žepu že v naprej sklenjeno vojno napoved Srbiji. .Sedaj ali nikoli" je bilo njihovo načelo. Ultimatum sam je bil sestavljen tako, da je francoski „tiger" g. Clemanceau rekel : „Avstrija od Srbije ne zahteva nič drugega, kot da si slednja odreže glavo." Takratna srbska vlada je sprejela in storila vse, samo da se prepreči vojna. Saj je celo nemški cesar Viljem II. rekel, da je odgovor zadovoljiv in da boljšega odgovora suverena država ne more dati. Izbeb-kani aristokraciji na Dunaju to ni zadostovalo, njim je bila potrebna vojna, da izvrše svoje načrte in pokažejo svoje sposobnosti. Zgodovina zadnjih 50 let nam pove, kolikokrat jim je izpodletelo, da bi z ognjem in mečem uveljavili „nov kurz" saj so od Berlinskega kongresa leta 1878. vzdrževali drago plačani „oborožen mir" po načelu „če hočeš mir, pripravljaj se na vojno." Bolj in bolj so se v življenju Evrope vršili procesi, ki so grozili s katastrofo. Nemški imperijalizem je zlasti zrastel po francosko-nemški vojni 1870—1871. in je težil v tri smeri — spopasti se z dednim sovražnikom, Francijo — iskanje zaledja na bližnjem in daljnem Vshodu, t. j. uničiti in potujčiti Slovane ter z uničenjem zastarele Anglije izvesti idejo o svetovni nadvladi Nemčije „Deutschland über alles". Del teh načrtov naj bi izvedla njih dobri prijatelji na Dunaju in Budimpešti. Zlasti Avstroogrskra diplomacija se je trudila, da ne zamudi nobene prilike, kjer je bilo treba nastopati proti ju-goslovenskemu jugu, bodisi v svoji državi ali proti samostojni Srbiji in Črni gori. Stalno je iskala povod, da z vojno obračuna z nadležnim sosedom. Pokazala je to s carinsko vojno, z aneksijo Bosne in Hercegovine 1. 1908, ko je kršila mednarodni berlinski dogovor. Pokazala je to za časa italjansko-turške vojne 1911. 1., zlasti pa v balkanskih vojnah 1912 — 13. 1. Povsod je nadaljevala svojo proti-slovansko politiko, poslužujoč se celo
falsifikatov v znanih procesih proti Srbom in Hrvatom, ki so bili izdelani z vednostjo odgovornih činiteljev na Dunaju. Berlin se je zvezal z Avstro-ogrsko, t. j. s tisto velesilo, v čigar bodočnost so najmanj verovali. Berlin je podpiral Dunaj, in ta je izrabil sarajevski atentat, ki je bil plod nesrečne nemško-madjarske politike in napovedal Srbiji vojno.
Vojna je začela brez pristanka parlamenta. Dunajska vlada se je bala zasiišati svoje narode, ker bi se večina izrekla proti vojni. Tajna diplomacija je izvršila svojo nalogo, besedo so prevzeli generali. Za to je narod osupnil, sprejel je težki križ, noseč ga na največjo Kalvarijo človeštva.
Tudi naš narod je doprinesel svojo žrtev in doživel svoj Velik Pe-
tek. Saj pravi njegov največji glasnik: „To noč sem videl velik grob, segel je od planin do morja. Mrtvec je ležal v njem, tako svetel in lep, da so nebeške zvezde odmaknjene strmele vanj. Na obrazu njega, ki je ležal v grobu je bilo okamenelo, brezmejno trplenje, na ustnicah teh ubogih je trepetalo zadnje očitanje . . ."
Po težkih dnevih trplenja, sramote in groze je naš narod doživel svoje vstajenje. Po tisočletnem tlačen-stsu si je priboril svoj dom, svojo državo, uresničile so se sanje vodnikov in prorokov. Narod mučenikov in trpinov ve, da ni lahko pridobiti si svobodo, ali še težje si jo je ohraniti Narodna zavest in sloga sta najboljši oklep naroda in države, kjer naj hodijo poedinci kakor tudi celota po poti ljubezni in socialne pravičnosti.
PO L iZ\M
Kljub uvedbi smrtne kazni v Avstriji za vsa nasilna dejanja, se je zločinsko delo nezadovoljnežev še poostrilo. Dočim so namreč doslej izvrševali atentati tako, da ni bilo človeških žrtev, pa so začeli sedaj ubijati tudi ljudi. Tako so sredi Dunaja vrgli neznanci bombo v vojašnico Heimwehra. Dva člana Heimwehra se hudo ranjena borita s smrtjo, šest pa jih je dobilo poškodbe. V noči od 19. na 20. pa je bila izvršena cela vrsta atentatov na železnice, javne zgradbe in znane vodilne pristaše sedanje vlade. Šef dunajske policije je izjavil, da vlada odslej ne bo poznala več nobene milosti. Vsi atentatorji pridejo pred naglo sodišče in bodo brezpogojno obsojeni na smrt. Nihče ne sme upati na pomilostitev. Krvnik bo imel mnogo dela.
Velika stavka v Ameriki, ki je izbruhnila predvsem v San Francisao, je končana. Delavci so se vrnili zopet na delo. Računajo, da je gospodarstvo San Francisca s to stavko oškodovano za 150 milijonov dolarjev. Stavka je zahtevala 8 mrtvih in 197 ranjenih.
Ker bo v Nemčiji letošnja žetev do 23 odstotkov manjša od lanske, je državni minister za prehrano zvišal cene rži in pšenice, da na ta način nadomesti izgubo kmetov.
Bolgarska pravoslavna cerkev bo prostovoljno izvedla agrarno re-
formo na svojih veleposestvih. Vse, kar je več, bo razdeljeno med poljedelce, ki nimajo lastne zemlje. Večina samostanov, ki so doslej samo kopičili premoženje, bo popolnoma opuščenih in samostani spremenjeni v poljedelske šole. To je prvi primer, da Se je cerkev prostovoljno odrekla bogastvu in se zadovoljila s tem, kar ji je le neobhodno potrebno.
Ruska vlada je odpovedala velika naročila, ki jih je nedavno dala italjanskim ladjedelnicam glede zgraditve večjega števila trgovskih in vojnih ladij. Rusija je vsa te naročila oddala Franciji. Seveda je v Italiji radi tega veliko razburjenje.
Avstrija se oborožuje z za-branjenim ji orožjem, pod pretvezo obrambe proti hitlerjevskemu nasilju. Tako dobi dunajska policija ročne granate, oklopne avtomobile in šest novih letal, urejenih tako, da bodo mogla metati tudi bombe. Tudi vse orožniške čete dobijo najmodernejše orožje. Po mirovnih pogodbah Avstrija nima pravice do takega orožja.
Madjarska in naša vlada sta se zedinili, da likvidirata nekatera vprašanja, nanašajoč se na promet med obema državama. Delegacija, ki je končala svoje delo, je podpisala sporazum.
KakSne so razmere v Evropi,
je najboljši dokaz, da oborožitev stalno narašča. V preteklem letu je bila
proizvodnja vojnega materiala zelo velika, toda letošnjih prvih šest mesecev je večja kakor lani celo leto.
NemSka vlada pripravlja uredbo za prisilno delo. Posamezni za to določeni uradi bodo imeli pravico odpremljati delavce v kolonije na prisilno delo. Število delavcev, ki bodo zaposleni, bo znašalo 300.000.
Kmetijsko ministrstvo izdeluje zakonski načrt o pospeševanju čebelarstva. Zakon bo vseboval odredbe za pospeševanje čebelarskih izdelkov, za pobijanje čebelnih bolezni in za nadzorstvo nad trgovino s čebelarskimi izdelki. Novi zakon bo dal množ-nost za mnogo večjo proizvodnjo čebelarskih izdelkov in za razvoj čebelarstva posebno v siromašnejših krajih.
Bolgarska vlada je glede komunističnega rovarjenja sklenila, da ustanovi koncentracijska taborišča, v katera bo zaprla vse komunistične agitatorje.
Noši gospodarski članki.
Cenjenim čitateljem našega lista je prav gotovo znano, da smo v preteklem času objavili številne članke, napisane od priznanih strokovnjakov, ki so obravnavali vse gospodarske panoge, zlasti svinjorejo, način nabiranja in pakiranja sadja, namenjenega za eksport i. t. d. Vsi ti članki so velike važnosti in se jih mora, ako se hoče pri eskportu svinj in sadja udejstvovati, čimbolj upoštevati. Z ozirom na številne ponudbe iz naših sosednih krajev, pa tudi iz inozemstva, je danes vnovčenje kmetijskih produktov, namenjenih za inozemstvo, zelo težavno in prihaja le prvovrstno blago v poštev, ki mora biti pripravljeno za eksport natančno po željah odjemalca.
Ker se je tovarni gospoda Benko, le z velikimi težavami in le vsled dobrih vez, ki jih tovarna ima doma in v inozemstvu, posrečilo dobiti izvoz svinj na Angleško, apeliramo na svinjerejce, da si obdrže za izvoz na Angleško v poštev prihajajočo pasmo in da jo vrhu tega pravilno — večinoma z ječmenom izkrmijo. Posejtev bodoče več ječmena, s katerim vam ne bo Ie omogočeno obdržati današnji sloves naših svinj, marveč še povečati prodajo, kar vam bo samo v korist.
Za izlete in letovišča smo Vam pripravili veliko izbiro lahhih in zračnih čevljev.
BAT'A, Murska Sobota.
Priporočamo vam, da marljivo čitate navedene članke in da Mursko Krajino širite med kmetovalci, pouda-rajoč važnost tega lista, ki vedno obravnava, poleg drugega, tudi gospodarske zadeve, z ozirom na danàinje razmere na gospodarskem trgu.
Petnajst let svobode v Prekmurju.
Te dni bo minilo 15 let odkar so bile pretrgane verige tisočletnega suženjstva prekmurskih Slovencev. Lendavski Sokol bode te zgodovinske dogodke proslavil 8. in 9. septembra. Tudi vsa druga nacijonalna društva v Lendavi se z vso resnostjo pripravljajo, da doprinesejo po svojih močeh svoj del k tej obletnici. O vseh podrobnostih bomo poročali.
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo: 11 poljskih delavcev in hlapcev, 1 kovač, 2 str. ključ., 8 mizarjev, 1 vrvar, 1 krojač, 1 čevljar, 1 mlinar, 3 peki, 3 zidarji, 1 slikar, 1 tesar, 2 trg. pomoč., 1 uradnik, 3 težaki, skupaj 40 možkih; 1 poljska delavka, 4 gosp. pomočnice, skupaj 5 žensk. Ponujeno delo : 1 hlapcu, 1 mlinarju, 1 kuharici in 4 gosp. pomočnicam.
Nai« kopališče.
V zadnji štev. „ Murske Krajine" smo čitali o nameri Soboške občine, ki misli do prihodnje kopalne sezone staviti v obrat odprto letno kopališče. Prostor za kopališče je že določen. V poštev pride zemljišče ob Fazaneriji. Idealna lega tega lepega konpleksa bi se dalo tudi idealno urediti. Ni treba misliti samo na to kar bomo lahko samo mi zgradili, generacije se obnavljajo in ali lahko kdo pove zahteve deset generacije za nami? S smotrnim programom, ki mora segati daleč v bodočnost pa vendar lahko olajšamo delo kasnejšim rodom.
Na tem kompleksu je dovolj prostora za vse panoge sporta, ki se deloma že gojijo pri nas, ki bo pa v bodoče zavzele še večji razmah ; zato
ne smemo samo na slepo začeti z gradnjo kopališča, ki bi z nesrečnim situiranjem gotovo bilo samo v na-potje celoti. Ni treba misliti na Muso-linijev forum v Rimu — saj smo tudi z manjšimi stvarmi zadovoljni — čeravno včasih godrnjamo.
V	zatišju že obstoječih velikih dreves, ki obrožajo ta del zemljišča in katerim menda še ne preti sekira, bi se naj uredil kotiček v katerem bi se čutil sleherni sproščenega, prav posebno pa še doraščajoča mladina. Sem bi se naj preselilo nogometno igrišče, ki naj bi bil nekakšen center celotne naprave. Okrog tega igrišča bi se uredilo tekallšče, katero bi služilo tudi kolesarskemu športu, nadalje naprave za raznovrstne skoke. S. K. Mura se že nekaj časa bori z idejo gradnje tribune, torej tudi na to se ne sme pozabiti v bodoče. Tribuna bi lahko bila deloma pokrita, deloma pa pod milim nebom, ki ni nikjer na svetu tako krasno kakor pri nas, vsak zase se lahko o tem prepriča, seveda za nekatere z ogromnim trudom — opazovati vshod in zaton solnca.
V	zvezi z nogometnim igriščem se naj predvidi prostor za tenis igrišče, ki se da zelo rentabilno izrabiti — poleti za tenis, pozimi pa za drsališče.	(Dalje.)
nflSfl KFjflJinfl
— Slovo. Več tednov je že minulo, odkar je bil premeščen sekundarij tuk. bolnišnice g. dr. Franjo Smerdu v bolnico v Maribor. Uradno pa je bil razrešen svoje dolžnosti še le te dni ter je zapustil naše mesto. Odhajajočemu je tuk. Sokolsko društvo priredilo odhodnico, ki je bila kot si jo je bil sam želel, in prav takšna kot je bil sam med nami : prisrčna in skromna. Vedno uslužen, ljubezniv in dober, si je pridobil priljubljenost svojih bolnikov, njegovo temeljito in obširno znanje, njegova ambicija pa je bil vzrok spoštovanja, ki ga je užival pri svojih predpostavljenih. Vsekakor utrpi naša bolnišnica z njegovim odhodom veliko škodo. Kot javni delavec pa se je posebno udejstvo-val pri dram. odseku tuk. Sokola. Vodil je dram. tečaj ter dal vsemu tukajšnjemu teaterskemu delu nove smernice in nov polet. Kot igralca in
režiserja smo ga spoznali v Hlapcih in Otroški tragediji, ki so pač dosegli največji uspeh. V načrtu so bile še druge igre, pa je dolžnost posegla v započeto delo in moral nas je zapustiti. Za njegovo kulturno delo pri nas vso priznanje in hvala 1 Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva !
—	Kolesarska dirka. V nedeljo smo končno vendar doživeli kolesarsko dirko večjega formata. Mura je organizirala dirko iz Murske Sobote skozi Dobrovnik v Dolnjo Lendavo in skozi Beltinec nazaj v Mursko Soboto. Velika vročina in močan veter je tekmovalce močno oviral, toda kljub temu so bili doseženi odlični rezultati. Pri startu se je pojavilo vsega 8 tekmovalcev, ki so vozili prve km v strnjeni vrsti. Kmalu sta postala dva vozača žrtvi ostrega tempa ter sta odstopila od nadaljnega tekmovanja, že v Dobrovniku pa je moral izstopiti vsled defekta sicer dober vozač Malačič (Mura). Do Dolnje Lendave so tekmovalci često menjavali svoja mesta, v Dolnji Lendavi pa je stopil na čelo Ahčin ter je ostal v vodstvu do Murske Sobote. Do Črenšovec so vozili štirje tekmovalci tik drug za drugim, toda Ahčin je začel s Pavli-čičem oster tempo, tako, da sta prišla do znatnega naskoka. Vrstni red se do Murske Sobote ni spremenil, tik za Ahčinom je vozil Pavličič, v večji razdalji sta sledila Gomboši in Curin. Sredi Aleksandrove ceste pa je začel Ormožan z neverjetnim špurtom, Ahčin se je dobro držal, toda v ostrem finischu je podlegel za nekaj metrov. Zmagal je torej Pavličič (Ormož) v času 2 uri 07 min., 2. Ahčin (Mura) 2. uri 07 min. 05 sek., 3. Gomboši (Panonija) 2 08.10, 4. Curin (Ormož). Ahčin je častno podlegel rutiniranemu nasprotniku, ki je preteklo nedeljo premagal tudi znanega mariborskega vozača Rozmana.
—	Za kopališče so še darovali deloma kot podporo, deloma kot brezobrestno posojilo sledeči gg. :
Bac Ljudevit 1000, Adanič Josip 1000, Dr. Vučak Štefan 1000, Dr. Škrilec Mihael Nadai, Josip 1000, Brata Heimer 1000, Holc-man Stefan 1000, Hollosy Zoltan 1000, Šiftar Pavel, mlinar 1000, Cor Ana 1000, Nemec Janez 1000, tv. Kardoš Josip 1000, Je-zovšek Vladimir 1000, Dr. Vadnal Ljudevit 1000, Kiihar Franc 1350, A. Fürst in Sin 1000, Heimer Oskar 1350, Dobray Vilma 1500, Berger Béla 1000, Pertot Kristjan 1000, Hanc Emerik 1000, Kohn Samuel, trgovec 1000, Benko Ludvik, trgovec 1000, Gregorič Franc 250, Nišelvicer Slavko 250, Puncer Ivan 250, Ing. Eiselt Erik 250, Ing. Miklav-šič Jože 250, Kunarski Ladislav 250, Fried-
rich Štefan 250, Marič Alojz 250, Komotar Metod 250, Gomboši Štefan 250, Koren Josip 250, Hradil Josip 300, Šiftar Štefan 250, Kočevar Heda 250, Dragovič Štefan 250, Puhan Nikolaj 250, Kožic Viktor 250, Rusa-nov Igor 300, Klemene Alojzij 250, Detela Franc 250, Lah Rudolf 250, Vodišek Josip 250, Cvetko Oton 250, Marič Ludvik 250, Gomišček Izidor 250, Bole Franc 250, Kol-tai Štefan 250, Barbarič Nikolaj 250, Gom-boc Janez 250, Perkič Franc 250, Kološa Aleksander 250, Lazar Alojz 250, Fabič Stanko 250, Jerič Franc 250, Valenček Henrik 250, Banfi Matija 250, Kerčmar Ludvik 250, Antalič Štefan 250, Horvat Nikolaj 250, Štubelj Mirko 250, Skale Otmar 250, Kollarš Bela in Elemer 250, Šušteršič Jože 250 Din. Iz okolice: Vogler Viktor, Cankova 500, Vezer Geza, Martjanci 1000, Celeč Ferdo, Rakičan 500 Din.
—	Na dan Rdečega križa so darovali za tukajšnji sreski odbor društva Rdečega Križa, na nabiralni poli g. notarja Jezovšeka in g. Čižeka sledeči gg : Majer Štefan 10, ing. Mik-lavčič Jože 5, Šerbec Jože 10, Pojbič Marjeta 10, Fürst Eduard 10, Justin Marija 10, Armič geomt. 10, Kološa Josip 10, Pertot 50, Kollarš 9, Ceh 20, Žmavčeva 10, Tivar 10, Hartner Ferd. 50, Kirbiš 10, Trautman H. 10 Kolarš Bela 10, Hradil Jožef 10 Din. (Nadaljevanje.) Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje!
—	Križevci. Prošlo nedeljo se je vršilo pri nas veliko nagradno stre-lanje tukajšnje strelske družine. Ker je bilo lepo jasno vreme, je prišlo na strelišče mnogo občinstva in številni prijatelji strelskega sporta iz sosednjih občin. Streljanje je trajalo ves popoldan. Šele ko se je začelo mra-čiti, so se strelci razšli. Med najboljšimi strelci so se h koncu razdelile lepe nagrade. Uspeh je bil sledeči :
I.	Papič Josip žand. kaplar Križevci 61, 2. Dšuban Josip, šol. upr. Križevci 61, 3. Radišič Križevci 59, Khar Franc mesar Križevci 56, 5. Uršič Drago fin. pregi. Prosenja-kovci 50, 6. Lasnik Ivan kom. žand. stanice Križevci 48, 7. Kološa Aleksander obč. tajnik Prosenjakovci 48, 7. Brümen Josip mizar Prosenjakovci 48, 9. Hari Janez posest. Križevci 45, 10. Dšuban Lado akad. Križevci 44,
II.	Hari Aleksander posest. Križevci 42.
—	Kam pa v nedeljo 29. julija ?
Ta dan gremo vsi v Gor. Lendavo, kjer bo slovesna otvoritev strelišča. To že zahteva nacijonalni čut z ozi. rom na obmejni kraj.
Jan M.
Trplanovina. 12
(Nadaljevanje.)
„Do križa se bom peljal," je povzel Tone, „od tam imam najbližje domov."
„Kam?"
„Na Trplanovino."
„Dobre pol ure hoda."
„Danes bo nekaj več. Udaril sem se na nogi, ko sem prej padel na cesti."
„Padel ?"
„Ja. Sredi ceste sem bil, ko se je zadela kočija v mene. Blatniki so me udarili v ramena, da sem se z vso silo zvalil po tleh."
„Kočija ? Kakšna pa je bila ?"
„Zdi se mi, da je bila zelenkaste barve."
„In niso se zmenili za vas, ko ste ležali na tleh ?" ,JNe I"
„Svinje. Poznam jih. Takšni so 1"
In voznik je k vso silo udaril po konjih, da so se v hipu vspeli, na to
se pa podali v dir. Voz je odskako-
val na kameniti cesti, dokler se niso težki konji umirili in zopet stopali v enakomeren len korak. Hlapec je popustil vajeti in se zazrl v Toneta.
„Pravili ste, da ste od tu doma pa ne poznate ljudi."
„Trideset let sem bil z doma. Delal sem v nemških rudnikih, sedaj na stara leta so me pa nagnali, ker sem bolan. . ."
Enakomerno je voz ropotal in besede so zamirale v trušču. Voznik je strmel nepremično na hrbte svojih konj, ki so se potno bleščali v soncu. Zadušeno mrmranje mu je sililo iz brezzobih ust, a ni se ozrl v Toneta, ki se je naslonil na ročico in se topo zazrl v kopita, ki so zapuščala v prahu motne obrise.
„Pravili so naj grem v svojo domovinsko občino. Prišel sem, a župan mi noče dati potrdila 1"
Sunkoma se je voznik obrnil k njemu.
„Meni ga tudi ni holel dati, ko sem ga rabil pred leti, kljub temu, da se nisem ganil iz občine. Na mojega očeta se je izgovarjal, češ, dani
bil sem pristojen. Pa sem šel h gospodom v mesto in tam so tako uredili, da me je nekoč župan kar s ceste poklical v svojo sobo in mi napisal potrdilo. Kar v mesto pojdite. Če je pravica na vaši strani, vam je ne more jemati župan."
„Tako bom storil. Še jutri poj-dem v mestu, če bom le mogel 1"
Enakomerno je zvenela trda pesem ceste. Tonetu pa je postalo vse lažje, saj je videl pred sabo lebdeti iskrico upanja, ki je naraščala od trenutka do trenutka, se je razširil v plamen, ki ga je vsega objel. Krčevito se je oklenil tihega upanja in iz mraka mu je vstajala vera v svojo pravico, kakor sonce nad zasneženo in mrzlo pokrajino. Ko se je pri križu poslovil od voznika, se mu je odtrgal smeha, daje ves plašen prisluhnil.
„Pravite, da vas je župan poklical v sobo, da vam je dal potrdilo."
„Seveda. Pa še prijazen je bil z menoj kot s kakšnim gospodom."
„Če bo z menoj tudi takšen pa ga s kolom po hrbtu."
Voznik je uravnaval vajeti in se
pripravljal na pot. Tone, ki se je že nameril proti gozdu, je nenadoma obstal. V njegovih besedah je trepetal smeh in zadovoljstvo.
„Samo po hrbtu bi ga usekal. Vem, da bi bil zadovoljen. Kakor če bi mu dal cigaro. Saj njemu mora biti to prijetno. Vsak človek pač nima takšno hrbtenico, ki se pripogiba če samo pljuneš na njo ... Ha ha ha..."
„Pa je le gospod 1... Ha ha ha... Hijo I"
Škripajoč se je voz premaknil z mesta in kmalu izginil za drevesi. Tone se je napotil v hrib. Le počasi je lezel navkreber in bilo mu je kot bi imel tisočero igel zasajenih v koleno. Večkrat se je naslonil na drevo in ko je bolečina ponehala, se je zopet pognal v hrib. Že pozno v mraku je dospel do koče. Ko mu je Liza iz-prala rane na kolenu in ramenu, je povečerjal in se podal k počitku. Pred spanjem je še ženi pripovedoval o svoji poti v vas. Besede pa so postajale vedno bolj zategnjene, zamolklo so odmevale v nizki sobi, zdrsele v mrmranje in zamrle. (Nadaljevanje.)
V TOVARNI JOS. BENKO
se dobijo ob torkih» sredah» četrtkih in petkih:
Sveže svinjske noge 4 kom. za 1 Din. Sveže svinjske glave 4 Din za 1 kg. Mesnate svinjske sveže kosti 3 Din za 1 kg Manj mesn. svinjs. sveže kosti 2 „ „1 kg Svinjski želodci	2 kom. za 1 Din
Prekajene svinjske noge 2 Din za 1 kg.
TT7ed tednom :
DOTTifl:
Mesto Kostajnico v Bosni je zadela huda nesreča. Vsled neprestanega dežja in velikih nalivov je prihrumela voda iz bližnjega hriba ter vdirala v stanovanja, rušeč pred seboj vse, kar ji je zapiralo pot. Štiri polne ure je voda divjala in rušila. Več hiš je popolnoma porušenih. Uničena je vsa žetev kjer je tekla voda, kar je za itak že siromašno ljudstvo velika nesreča. Povzročena škoda znaša nad pet milijonov dinarjev.
Cigani so ukradli nekega papirčka v vasi Plesmu v Slavoniji. Ko so se z ugrabljenim dečkom vozili skozi neko vas, je fant zbežal in poklical kmete na pomoč. Razjarjeni kmetje bi pobili vse cigane do smrti, da jih niso rešili orožniki, ki so jih uklenili in odpeljali v zapore.
Pri okopavanju koruze sta se sprla kmeta Selimanovič in Muharem doma iz vasi Popariči v Bosni. Pri tem je Muharem vsekal Selimanoviča s koso preko ledij, ter mu presekal lopatico in vse kosti. Tudi Muharem He dobil pri tepežu težke poškodbe I tako, da bosta oba plačala svojo vročekrvnost z življenjem.
V	Košicah pri Žetalah so se pri klanju bolnega vola okužile 4 osebe z vraničnim prisadom. Prepeljali so jih v bolničnico in ena izmed teh irtev jo že umrla. Stanje ostalih je težko.
OF^UGOD :
V	bližini Varne (Bolgarija) je iletela v zrak smodnišnica v čigar kletnih prostorov je bilo nad 3500 leg eksploziva. Število smrtnih žrtev ie ni točno dognano. 15 km daleč
I naokrog so popokale vse šipe. Zračni Ipritisk je bil tako silen, da sta se Icelo v Varni sesule dve hiši.
Na visoko morje v korejskih
■	vodah, se je podalo troje brodovij
■	ribiških ladjic, na katerih je bilo 1560
■	ribičev. Na morju jih je ujel vihar in I so vsi ribiči utonili.
Mestni avtobus se je s 25 potniki prevrnil v bližini Münstera. Pet oseb je bilo ubitih, nekaj pa smrtno nevarno ranjenih.
Hud potres je divjal v Afganistanu. Ponekod je bil sunek strašen. Neko vas s 150 hišami, je zemlja kar pogoltnila.
V nedeljo, dne 22. t. m. smo imeli v Murski Soboti bogat športni program. V nogometu je gostoval SK. Ptuj s I. in rezervnim moštvom ter je moral dvakrat kloniti dobro razpoloženim domačinom ; skrajno zanimiva pa je bila kolesarska dirka v Dolnjo Lendavo in nazaj, ki je dokazala, da so prekmurska tla pripravna tudi za kolesarski sport.
Mura L B. — Ptuj L B. 6:3 (4:3).
Zelenobelo moštvo Mure je zasluženo zmagalo, čeprav je moralo pogrešati 7 najboljših igralcev. Najboljši mož na terenu je bil desno krilo Mure Šrimf, ki je s svojo agil-nostjo neprestano ogrožal nasprotnikova vrata.
Mura I. — Ptuj I. 3:2 (2:1).
Domačini igrajo proti vetru, toda kljub temu preidejo takoj v napad ter ožja obramba gostov le s težavo
reši nevarno situacijo. Mura ne poneha in že v 5 min. doseže Türk iz neposredne bližine vodstvo. Domačini vehementno napadajo in ptujska vrata so v neprestani nevarnosti. V 19. min. doseže končno Türk s krila drugi gol za Muro (2 ; 0). Kmalu nato zgreši Kardoš I. v kazenskem prostoru roko, enajstko pošlje Hamann mimo gola. V 33. min. preigra Brumen ožjo obrambo in doseže z neubranljivim strelom gol za goste (2: 1).
V	drugem polčasu igra Mura večinoma v kazenskem prostoru gostov, toda napadalci oklevajo preveč pred golom in ne morejo doseči pozitivnega uspeha. Šele v 34. min. poviša Šerbec z lepim strelom rezultat (3:1). Domačini, svesti si zmage, nekoliko popustijo in Brumen doseže z razant-nim strelom drugi gol za goste (3:2).
Rezultat ne odgovarja povsem poteku igre, ker so bili domačini mnogo več v napadu. Pri Muri so igrali trije novinci Šerbec, Hojer in Kran-čič, ki so kljub pomanjkanju rutine dokaj zadovoljili. Pri zmagovalcih je bila najboljša formacija krilska vrsta, kjer je bil prav dober Horvat. V ožji obrambi je bil Kardoš I. v začetku izvrsten, kasneje se je pa spuščal v avanture. Kos golov ni bil kriv. Napad je pogrešal pravsga eksekutorja.
Ptujčani so imeli najmočnejšo oporo v ožji obrambi. V napadu sta bila prav dobra Brumen in Kukovec.
Sodil je zadovoljivo g. Türk Josip.
V	nedeljo je ČŠK v čakovcu po lepi igri sigurno premagal v nogometu SK Rapida iz Maribora z rezultatom 4:1.
Istočasno se je vršila v čakovcu nogometna tekma med čakovečkim Gradjanskim in ptujsko Dravo neodločeno 2:2, čeprav so bili Dravaši v premoči in bi zaslužili zmago, ako-ravno so nastopili samo z devetimi igralci.	Nc.
SOKOL
Vse edinice ponovno opozarjamo na jesenske tekme.
Ne pozabite poslati prijave za taborenje. Te prijave pošljite neposredno župni upravi.
Onim, ki so naročili potom nas premog sporočamo, da prijav nismo odposlali, ker ni bila zadostna množina (1 vagon).
Br. čete pozivamo ponovno, da uredijo vsaj do 15. avgusta članski kataster. Tiskovine dobite pri nas ali pa pri Jugoslovenski Sokolski matici.
Tajnik društa Murska Sobota uraduje vsako nedeljo od 11. do 12. v Sokolskem Domu. Zdravol Uprava Sok. dr. Murska Sobota.
V mesecu septembru 1934 tombola Sokolskega društva v Murski Soboti.
GASILSTVO:
Po dosedaj dospelih poročilih, se je 15. julija 1934 pri vseh četah mursko-soboške župe prav svečano proslavila gasilska slava. Povsod so se gasilci zbrali ob določenih urah pred gasilskimi domovi in v odredih odkorakali k službam božjim Po cerkvenih opravilih so se zbrali v zborih na določenih prostorih, kje so starešine in deloma predstojniki ob-lastev obrazložili gasilske dolžnosti s posebnim ozirom na novi gasilski zakon. Temu so sledili strumni mimohodi. Pripomniti moramo, da se je na posebno svečan način vršila proslava v G. Lendavi, Puconcih, Cankovi, Bo-donci, G. Petrovci, Šalovci, Križevci, Sotina in Sv. Jurij. Narod je proslavo spremljal z velikimi simpatijami. V znak slave so na mnogih gasilskih domovih vihrale zastave.
Vsem tovarišem, gasilskim funkcionarjem, gasilcem in zastopnikom oblastev, ki so pri tako lepo uspelih proslavah sodelovali, se župna uprava iskreno zahvaljuje!
Izlet v G. Radgono. Vse one čete, ki niso še svoječasno prijeto prijavnico odposlale četi G. Radgona, naj to takoj store pa tudi če se zleta ne udeleže.
Krog. Pri nas se bodo vršile dne 19. avgusta 1934 okrožne gasilske vaje. Že danes opozarjamo na zanimiv vspored vaj in vabimo ne samo tovariše gasilce, marveč tudi občinstvo na prireditev.
Raklian. Tukajšnja gasilska četa priredi dne 12. avgusta 1934 v vseh prostorih gostilne g. Cači-noviča plesno veselico, na katero vljudno vabimo vse tovariše gasilce in občinstvo.
Gasilska Četa na Petaniclh bo obhajala dne 12. avg. t. 1. svojo desetletnico. Cenjeno občinstvo in vse bratske čete vljudno vabimo k udeležbi in jih prosimo, naj na ta dan po možnosti ne napovejo kake prireditve. V slučaju slabega vremena se bo obletnica preložila na dan 15. VIII. 1934.
Gasilsko slavnost v ša-
lOVClh. Prostov. gas. četa v Šalov-cih proslavi dne 2. sept. 1934 desetletnico — jubilej — svojega plodonos-nega delovanja združeno z okrožnim
zletom IV. okrožja gas. župe sreza M. Sobota. Ob tej priliki se bo tudi raz<-vil in blagoslovil novi gasilski prapor, katerega bo podaril četi njen častni načelnik — predsednik — tov. Benko Josip, župni načelnik in narodni poslanec iz Murske Sobote. Vabijo se vse tov. čete, posebno iz imenovanega okrožja, kakor tudi gasilstvu naklonjeno cenj. občinstvo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži ter na svečan način manifestira za gasilsko idejo, na najskrajni točki našega sreza v Šalovcih. Obširnejši program sledi.
Iz delovanja Združbe trgovcev \? TT7urski Soboti.
Prodaja blaga v obmejnem času.
Narodna banka Kraljevine Jugoslavije v Beogradu je izdala z dne 17. VII. 1934. pod št. 129100/158, v zvezi izjav zainteresiranih prebivalcev iz obmejnih pasov, od Ministerstva financ dostavljeno Narodni banki sledeče naznanilo : „Trgovci, kateri stanujejo v obmejnem pasu lahko prodajajo blago tudi v tuji valuti, katero pa morajo v teku 8 dni predati pooblaščenim denarnim zavodom ali pa menjalnicam.
O prednjem se obveščajo vsi gg. trgovci sreza murskosobočkega, da če prodajajo blago v svojih trgovinah za tujo valuto Šilinge ali Pengö-je, da morajo to valuto potem t. j. v teku 8 dni, ko so to prejeli, izmenjati oz. prodati za našo valuto pri pooblaščenem denarnem zavodu v državi.
Važna odredba za izvoz jajc v Nemčijo in perutnine v Avstrijo !
Trgovinski in kmetijski minister sta izdala naredbo, s katero seizpre-minja naredba o kntroli jajc za izvoz v Nemčijo, v breme carinskih kontingentov od 15. septembra 1933. Po tej naredbi se morajo vsi izvozniki prijaviti Uradu za kontrolo izvoza živine. Predložiti morajo tudi dokaze o izvršenem izvozu v Nemčijo 1932 leta. Dokumenti se morajo predložiti najkasneje do konca septembra 1934. Kontingenti se bodo razdelili tako-le. 75% dobe izvozniki, ki so predložili dokaze o izvozu v letu 1932, ostanek pa vsi ostali. Seveda morajo izvozniki izpolniti tudi druge pogoje, da se jim dodele kontingenti.
Glede izvoza perutnine v Avstrijo (kar velija tudi za Nemčijo) je novost v tem, da morajo izvozniki prijaviti količine izvoza iz leta 1931, vse podatke pa je treba poslati Uradu za kontrolo izvoza živine dokonča sept. 1934. Stari izvozniki dobe 75% kontingentov, ostanek pa prijavljeni.
Taksa za potrdila
o prejemu denarja za prodano blago.
Zbornica za TOl v Ljubljani je izdala to okrožnico o taksi za potrdila o prejemu blaga za prodano blago:
Z9. julija 1934 vsi v Gornjo Lendava h slavnostni otvoritvi strelišča ! !
Z razpisom z dne 11. aprila 1934., št. 29104 je finančno ministrstvo pojasnilo, da podlegajo posebna potrdila, odnosno note, ki se izdajajo o plačilu blaga, ki na fakturi ni potrjeno, plačilu takse po tar. post. 33 taksne tarife (72%)- Po tem razpisu so oproščena 1/2°/o takse samo ona plačila, ki se potrjujejo na fakturi sami.
Toda že z nadaljnim razpisom z dne 16. aprila 1934, br. 30153 je finančno ministrstvo na podlagi pred-stavk gospodarskih korporacij to pojasnilo v nastopnem dopolnilo, odnosno popolnilo :
1. Ako se ob nabavi blaga zbog tehnične nemožnosti ali notranje ureditve poslovanja plačilo ne potrdi takoj v fakturi ali računu, temveč se posebej potrjuje in je tako posebno potrjevanje tudi časovno v neposredni zvezi z nabavo blaga, se za tako potrdilo ne pobira V2% pobotniška taksa, ampak se smatra, da je plačilo potrjeno na sami listini.
Ako se blago po veljavnem običaju daje na kredit, pa se ob tej priliki ne napravi za kreditirano vsoto posebna listina (dolžno pismo, menica), naknadna potrdila o plačilu blaga ne podlegajo 72% pobotniški taksi.
3. V primeru, da se daje blago na kredit, pa se za kreditni, odnosno dolgovinski odnošaj napravi posebna listina ali se obstoj kredita ali dolga potrdi na fakturi, se za potrdila o plačilu iz takega kreditnega (dolgo vinskega) odnošaja pobira 72% pobotniška taksa.
Zaradi pojasnila, kako je v praksi tolmačiti te odredbe, so se go spodarske korporacije obrnile na referente finančnega ministrstva, ki za stopajo stališče, da že zaključnica (naročilnica, sklepno pismo) predstavlja listino, ki utemeljuje kreditni, odnosno dolgovinski odnošaj, odnos, no nadomestuje potrdilo kupca na listini o nakupu. Vsled tega so mnenja, da morajo biti potrdila o odplačilu kredita v smislu zaključnic taksirana s 72% pobotniško takso, češ, da zaključnice osnavljajo dolgovinski odnos in da podpis kupca na zaključnic! ali naročilnici napravlja iz listine poseben instrument, ki 'mora služiti za dokaz obstoja dolga, kot posebna listina, s katero se zasnavlja dolgo vinski odnos, se smatra po njihovem mnenju tudi menica, katero da kupec blaga na kredit prodajalcu.
Končno so gg. referenti izjavili, da potrdila o prejemu denarja za odplačilo fakture v smislu točke l.in2. te okrožnice, morajo taksirati s takso po tarifni postavki 34 taksnetarife, t. j. tako kot račune.
Na to informacijo so gospodarske korporacije naslovile na finančno ministrstvo posebno spomenico, v kateri so nujno utemljevale potrebo, da se pojasnilo izpremeni v interesu olajšanega poslovanja, vendar je ministrstvo z razpisom, z dne 23. junija ,1934. br. 49954 odgovorilo, da svojega stališča ne more spremeniti.
Potrdila o odplačilu faktur so po teh pojasnilih :
a)	takse prosta samo ako se izdajajo na fakturi sami istočasno ob izročitvi blaga.
b)	zavezana taksi 1 Din, ako se izdajajo na posebni tiskovini izven fakture ali se izdajajo za plačila, ki se na izvrše takoj ob nabavi, odnosno izročitvi blaga, ako in v kolikor so dani pogoji navedeni pod c)
c)	zavezana taksi 72%, ako se ž njimi potrjuje prejem denarja v kupčijah, za katere obstoje poleg fakture še zaključnice, sklepna pisma, naročilnice, menice itd., ali vobče listina, s katero potrjuje kupec obstoj dolga iz blagovne kupčije.
KmETIJSTCO
Svinjereja.
(Nadaljevanje.)
Drugo, kar zahtevajo vsa živa bitja, je zrak in sicer sveži zrak. Hitreje, ko žival raste, več zraka rabi.
Večina naših svinj pa preleži celo življenje v temnih zaduhlih in mokrih prostorih, kjer se zrak redko-kedaj menja. Zrak v hlevu pa je k temu še okužen po smrdljivih plinih, ki se razvijajo iz gnojšnice. Naše svinje so pravzaprav še zelo odporne in zdrave, da vse to vzdržijo. Nemo-remo pa pričakovati, da bi se pri takih pogojih hitro razvijale in dnevno pridobile zadosti na teži.
Posebno po zimi je v naših hlevih z vodeno paro in smradom prenasičen zrak, tako, da človek v takem prostoru sploh ne bi mogel vzdržati. Pravijo, da se hlevov nesme prezračiti, da ne bo svinj zeblo. Je že prav, da so mladiči dokler sesajo in doječe svinje na toplem. Toda ta toplota mora biti suha in ne vlažna. Sveži zrak se hitreje segreje, kot za-duhli in vlažni. Svinjski hlev mora biti dobro prezračen, suh in topel. To dosežemo najlažje v lesenih hlevih in v hlevih zidanih iz žgane opeke. V teh pa že mora biti primerna ventilacija, toda ne prepihi. V vlažnih in zaduhlih hlevih imajo svinje slabši apetit in postanejo manj odporne proti različnim kužnim in drugim boleznim, katerim so tu tako izpostavljene.
Boljše je, če je svinjski hlev mrzel, kot pa topel in vlažen, samo, da je suh in prezračen. Suh mraz je za svinje boljši in bolj zdrav, kot pa vlažna toplota.
Kretanje (gibanje na prostem) je za svinje, posebno plemenske, neobhodno potrebno. Svinje bi morale biti čimveč na prostem, za to bi morali imeti, če ni drugega prostora, posebno tekaiišče. Dokazano je, da svinje, katere so dosti na prostem, lažje in hitreje ubrejijo in da tudi lažje kotijo. Tudi apetit in prebava se s tem poveča, mišičevje (meso) se bolj razvije, kar da večjo težo in boljšo kvaliteto.
Svetloba, zrak in kretanje na prostem so glavni pogoji dobička-nosne svinjereje. Svinje se naj pusti kolikor mogoče dosti na prostem. V poletnih mesecih bi naj bile vse svinje
noč in dan in pri vsakemu vremenu zunaj, razven brejih svinj tik pred kotenjem, doječih svinj in mladičev, dokler sesajo.
Tudi merjasci se na prostem dobro počutijo, morajo pa biti ločeni od ženskih svinj, da jih ne nadlegujejo. Nad polletni prašički (projnikl) so lahko sploh vedno na prostem in se jih lahko zunaj tudi krmi. Sploh se lahko vse svinje, razven brejih in doječih, drži po zimi in po leti na prostem, kritje (streho) rabijo le pri slabem vremenu.	(Dalje.)
Premovanje plemenskih konjev.
Z odobritvijo Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17-V. 1934 III. No 3921/1 se vrši letos premovanje plemenskih konjev v Dravski banovini v Beltinci, dne 4. 9. 1934 za sreza Murska Sobota in Dol. Lendava. Začetek ob pol 9. uri.
K premovanju so pripuščene.
1.	Plemenske kobile z letošnjim žrebetom.
2.	Žrebice 3 in 4 letne mrzlo-krvne morajo biti oplemenjene, 3 letne mrzlokrvne in 4 letne toplokrvne so lahko oplemenjene.
3.	Žrebice 2 leti stare.
4.	Žrebice 1 leto stare.
Vse živali, katere se predstavijo, morajo imeti neoporečeni dokazani rod in to z uradnimi spuščalnimi listi.
Žrebci se letos ne bodo premovali, bodo se pa določili posebno lepi letošnji žrebčeki, kateri bodo dobili po posebnem pravilniku, ki se bo na premovanju razglasil, vzdrže-valnino in se bodo v slučaju dobrega razvoda nakupili kot plemenski žrebci.
Žrebeta, ki bi prišla v poštev, morajo imeti obojestransko dokazani rod, ter morata biti oče in mati iste pasme.
Konjerejec, ki sprejme darilo in ni član Konjerejskega društva se mu 20-— Din. odtegne članarine za to društvo.
Letos se bode tudi povsod pričelo z rodovniško knjigo. Za vsako v rodovniško knjigo sprejeto kobilo ali žrebico, se bode vplačalo enkrat za vselej 10 Din. V rodovnik sprejete živali se bodo z žigom zaznamovale. Natančneje se bode pri premovanjih razglasilo. Vsakemu konjerejcu pa še bode na prosto dano, se selekcijske-ga dela udeležiti ali ne.
Kjer obstoje podružnice Konjerejskega društva, vplača vsak, ki dobi darilo 2 Din. v blagajno podružnice.
Vsi konji naj bodo lepo očiščeni, kopita primerno negovana in opremljeni z dobrimi uzdami, odnosno povodci.
Gradba kmetskih silosev po načrtih in s pomočjo kovinastih vpaž sresk. kmet. odbora v M. Soboti se je pričela ta teden pri g. Titan Janezu v Černelavcih. Kot je bilo pričakovati, je šlo v začetku bolj po malem. Prehodnji teden se bo gradilo pri Perkiču in Kuminu v Veščici, So-čiču v Černelavcih, nato pa pri Ve-zérju v Martjancih. Kovinaste opaže
(modeli) se proti pričakovanju dobro obnesejo. Priporočamo vsem, ki nameravajo graditi silose, da si ogledajo, kako se gradi in prepričani smo, da se bo vsakdo sprijaznil s temi načrti in s tem sistemom kot najbolj praktičnem za naše maìokmetske prilike.
2ržne cene:
Živina.
Tedenski sejem v Kar» lovcu dne 17. julija 1934. Prignano je bilo skupno 2.800 komadov živine. Cene so bile sledeče : teleta Din 5-6, junci Din 2-4, voli Din 3-4, biki Din 2—4, krave za klanje Din 2-4, telice Din 200-600, krave za pleme Din 2.500-4 000, kobile Din 300 do
I.000,	konji Din 5Ö0-5.000, svinje za mesnice D.n 6—8 50, prasci Din 80 do 160, plemenske svinje Din 7 do 10, ovce Din 60 do 130 kom., koze Din 55—120 kom.
Petrlnja dne 16, julija 1934. Prignano je bilo vsega skupaj 493 komadov goveje živine, 294 svinj, 106 konjev in 437 kom. drobnic. Cene so bile sledeče : teleta Din 4-6. junci Din 2-2 75, svinje debele Din6 - 7.50,
II.	vrste Din 5-7, prasci Din 100 do 175, ovce Din 40—75, konji Din 800 do 2 400, voli krmljeni Din 2 50—J I kg. žive teže.
Tedenski sejem v Zagrebu
18. julija 1934. Prignano je bilo skupno 552 komadov goveje živine, 444 kom. konjev, 287 kom. svinj in 270 kom. prascev. Cene so bile sledeče za 1 kg : Biki Din 3, krave za mesarske svrhe Din 2 80—4, krave za klobasßrje Din 2 - 2 20. voli II. razr. Din 4. voli bosanski Din 2 50, teleta živa Din 4 50—5 50, zaklana Din 6> do 7, svinje zaklane Din 10—1050, prasci komad Din 70—120 ; lahki konji par Din 4000-5000, srednji konji par Din 5000 6000, teški konji-par Din 6000-7000 ; lahka žrebeta komad Din 1250—1500. srednja žrebeta komad 1500 - 2000; konji za klanje kg. Din 1 — 1 50.
Žitni trg.
Sombor, 20. 7. 1934. Pšenica bč. okol Sombor 79 kg. nova Din 102* do 106, gbč. 79 kg. nova Din 104 do 106, sr. 79 kg. nova Din 102-104, slav. 79 kg. nova Din 102.50—105, 79 kg. Din 102-104, bč. bn. potiške 79 kg. nova Din 115 117.50 Ječmen 63-64 kg. Din 84-86, Koruza: bč. žel. promt. Din 90—92, bač. za avg. Din 93 - 95, bč. ladje kanal Din 99* do 101, bč. ladje Donava Tisa Din 101 — 103. Moke: bč. in Ogg. Din 180 do 200. št. 2: Din 160-180, št. 5: Din 140-160, št. 6: Din 125-140, št. 7: Din 105-115, št. 8 : Din 110 do 115.
Novi Sad. Pšenica : gbč. 2% kg. 77 stara Din 105—10750 gbn. nova 79 kg. 2% Din 102 50 -105. Ostalo je vse neizpremenjeno.
Dečka od poštene družine za
vajenca
sprejme VUKAN LUDVIK, hotel „Krona" Dolnja Lendava.
V najem se da gostilna jrefa!
leži na lendavski cesti na zelo prometnem kraju. Proda se radi odpotovanja v Ameriko. Poleg gostilne se še proda: mlada kobila z novimi kolami, 1 koles in omot, kotel za žganje, 2 lestvici male in večje nove, dober gramafon Honest Koaker z 18 ploščami. Več se poizve pri JOSIP ŠALIN--GER, BOGOJINA štev. 8.