VteMi alivaj «a sadove feta in marljivosti!
ZiM 39.
Sefc*ja	30tti*
ne »Wo Uto Dfc» » -
«a pol	,
as ino*«w»tt«
—le !®to m« »■-l*s<ariitt po 1«rlf». - Pia-jfcosris
se-ji iloit imb!« m »4-§W«s>r. —
a m *a«p r»>j<M»*v#.
Leto VII.
ZoiMpiM se ■« vr::-»•}•. — ^ue« i* toži
wm * ^SiHfMi. — Ured-j>»i> hi ap7»Ta je v LfafeUMi v Ksl««ivorski rifai Utrr. 7. — Teict- n Mer. ». Ni. ■— Račun za-
S*. tt.MS.
tate*, žtlmc is »Irtafe Mi *«?M8 «»#*&!
Ljubljana, dne 2. septembra 1925,
F.iteiaa piafesa t
Kmetska misel na pohodu. - Hrvatski seljački poslanci. - G. Karlo Kovačevič. • Kongres slovenske kmetske mladine. • Vseslovanska lipa na Bledu. - Kongres češkoslovaške
kmetske stranke.
Kakor vsako leto doslej, te bo tudi letos na Mali šmaren, dne 8. s e p -t • «1» r a vršil
Kmetski praznik na Bledu.
Na ta dan naše kmetsko ljudstvo rado poleti v ta lepi kraj naše mile iemovine Slovenije. Letos pa bo imel naš kmetski praznik na Bledu še prai poseben pomen. Velika manifestacija sloge slovenskega kmetskega ia »ploh podeželskega ljudstva na Krškem polju dne 23. avgusta 1925 bo kronana šele na Bledu. Tam se vrši namreč ta dan kongres »Zveze društva kmetskih fantov in deklet«, ki bo udaril idejne temelje za delo in organizacijo naše mladine, ki je prej ko slej up in nada naše boljše in lepše bodočnosti! Ta kongres bo velikega vzgojnega in idejnega pomena za naše nove cilje in napore, da končno pride naše slovensko ljudstvo res do prave veljave v tej državi in sicer v bratski vzajemnosti s hrvatskim in srbskim kmetskim narodom. Zato bo 8. septembra tudi dan manifesta-
•	i i e našega zdravega kmetsko-delavskega ljudskega pokreta. V ta namen •e udeleže tega praznika tudi zastopniki Srbov in Hrvatov ter njihove mladine. Važnost tega praznika se razvidi iz tega, da pridejo na Bled med drugimi tudi številni parlamentarni zastopniki hrvatskega kmetskega gibanja s svojim predsednikom h s č e 1 u !
Poletje se nagiba h koncu in mnogi so ga uživali s počitnicami. Ljudstvo pa ni imelo nobenih počitnic, zakaj kmetsko-delavsko ljudstvo je moralo pridno delati, da pridela to, kar vsak dan rabi vse človeštvo. Toda vsaj ®n dan v letu naj tudi naše delavno ljudstvo praznuje, da znova poživi svojo dušo, jo okrepča z novimi mislimi in idejami ter jo dvigne k nebu. Ne samo pridne roke in zdrav razum, tudi zdravo in pogumno dušo potrebuje ljudstvo v svojih težkih življenjskih borbah. To priliko bo naše kmetsko in delavno ljudstvo obenem porabilo tudi za manifestacijo: Povedati hoče i« mora svoje namene*in želje!
Pridite torej možje in žene, fantje in dekleta ca Mališmaren na Bled. Pokazati se morate svetu in v lepi slogi povdariti svojo kmetsko in ljudsko misel o suverenosti naroda, o svojih ljudsko-socialnih težavah in ciljih ter
•	potrebnem napredku našega slovenskega ljudskega gospodarstva.
Ljudstvo mora biti složno in ene volje ter enega duha! Samo tako bo moglo zaščititi svoje življenjske interese in prisiliti vsakogar, da bo spoštoval njegovo voljo. Toda to je še premalo. Ljudstve in zlasti naše kmetsko ljudstvo mora tudi pokazati, da ima resei namen syojo voljo tudi uveljaviti v našem javnem in državnem življenju. 0(1 daleč bodo prišli zastopniki novega, resnega in mogočnega kmetskega gibanja, da pozdravijo naš mali in še mladi narod slovenski, da nam stisnejo roke in nam obljubijo vzajemno samopomoč. Za vse to pa je potrebno, da tudi naše kmet-sko-delavno ljudstvo pokaže voljo in glasno ter jasa« pove: Tudi mi hočemo poštenja, pravic in svobode!
Pridite torej, možje z ženami, pridite Vi fantje, ki ste bili ali pa šele boste vojaki in pridite ve dekleta, ki ste steber naših domov, 8. septembra na Bled, da iam na kmetskem prazniku izpraznimo svoja srca in znova opogumimo svoje duše za nadaljnje boje in veljavo naše kmetsko-ljudske ideje.
Velika je naša misel, izrečimo jo odkrito in jasno!
Vsi 8. septembra na Bled!
Kmeisfca misel na pohodu.
Kmetsko ljudstvo! Pomemben in važen je kmetski praznik na Bledu. Proslava je našega dela in manifestacija i kmetske misli.
Po težkem in trudapolnem poletnem j delu si je določilo kmetsko ljudstvo j en dan, da praznuje in proslavi svojo j kmetsko misel in vse one cilje, za ka- j tere smo stopili v boj pod geslom »Z a ' Staro Pravdo«.
Radi tega moralnega pomena mora i slovensko kmetsko ljudstvo, prepoje- j no z enim samim duhom, storiti vse, j da pripomore k čim večjem sijaju j kmetskega praznika.
Vsi, ki ljubimo kmetski narod, ki cenimo svojo drago zemljo, katerim je kmetska inisel zvezda vodnica v vsem [ življenju, v dejanju in nehanju, mi vsi i »mo dolžni, da na kmetskem prazniku i
jasno pokažemo in povemo, kdo in kaj smo, kakšni so itaši kulturni, socialni in gospodarski cilji, po katerih potih moramo hoditi in kako jih bomo dosegli.
Veličasten kmetski praznik na Krškem polju je vzkipel kot zmagoviti val kmetske misli, ki prodira skozi srca in duše slovenskega kmetskega ljudstva in se ponovno vzpne v zračne višave iz tisočev src in duš manifestan-tov kmetskega praznika na Bledu.
Iz 15 tisoč grl je zaklicalo na Krškem polju: Živelo slovensko-hrvatsko bratstvo!
Živel sporazum!
Živeli bratje Srbi, vsi, brez razlike, a posebno srbski kmetje!
Iz ravno toliko grl bo odmevalo 8.
septembra na Bledu.
Hrvatski seljački po- j
sianci.
Na seji poslaniškega kluba hrvatske seljačke stranke v četrtek dne 27. avgusta je bilo sklenjeno, da se udeleži kmetskega praznika na Bledu odlična delegacija poslaniškega kluba.
G. Karlo Kovačevič.
Kmetskega praznika na Bledu se udeleži predsednik poslaniškega kluba hrvatske seljačke stranke v sprem- f stvu več odličnih poslancev.
Kongres siuirenska kmetske mladine.
i ■
; Ob priliki kmetskega praznika na I Bledu se vrši istotam kongres »Zveze | društev kmetskih fantov in deklet«. ! Otvoritev ob pol 9. uri dopoldne v j »Zdraviliškem domu«. Na kongres pri-| dejo zastopniki mladinskih organizacij vseh slovanskih držav.
| Vseslovanska lipa j na Bledu.
i Po končanem kongresu slov. kmet-) ske mladine na Bledu se vrši zborova-S nje s slavnostnim nagovorom pri vse-j slovanski lipi na Bledu, ki je bila zasajena lansko leto ob priliki prvega vseslovanskega kongresa agrarne omladine.
Kongres češkoslovaške kmetske stranke,
dneh 5., 6. in 7. septembra se vrši vsedržaven kongres češkoslovaške kmetske stranke. Na kongres odpotujeta poslanca hrvatske seljačke stranke gg. Avgust Mošič in Miško Račan. Udeleži se tudi predsednik poljske kmetske stranke g. Vitoš.
Kmetskega praznika na Bledu
se udeleži tudi g. Pavle Radič, minister agrarne reforme, ako mu bo le mogoče.
Vozni red
za kmetski praznik na Bledu.
Odhod Iz Ljubljane	Prihod "v Lesce | na Bled	
5. uri 22 min.	659	816
6. „ 43 „	8'35	956
8. uri 25. iz Gor. kolod.	1105	—
11. uri 40 min.	1323	1425
Odhod k Bleda
1815 1935
Iz Lesc
1926 2049
Prihod v Ljubljano
2102 2217
Udeleženci, ki se pripeljejo iz Ljubljane, naj vzamejo vozne listke do postaje Lesce in tu izstopijo.
Kmetski praznik se vrši na vrtu tov. Westra.
Kako potujem na Bled!
Iz Dolenjskega se pripeljejo v Ljubljano 8. septembra ob 5. uri in 10 min., ali pa ob 7. uri 38 min. Iz Ljubljane na Bled se odpeljejo tisti, ki pridejo s prvim vlakom, ob 5. uri 22 min., tisti pa, ki pridejo z drugim vlakom, ob 8. uri 25 min. z Gor. kolodvora (Šiška).
Iz Kamnika pridem v Ljubljano ob 6. uri 50 min. in se odpeljem na Bled z Gor. kolodvora v Šiški ob 8. uri 25 min.
N o t r a n j c i pridejo v Ljubljano ob 10. uri 39 min. in se odpeljejo na Bled ob 11. uri 40 min.
Iz Vrhnike pridemo v Ljubljano ob 6. uri 54 min. in se odpeljemo na Bled z Gor. kolodvora v Šiški ob 8. uri 25 min.
Iz Zidanega mosta pridemo v Ljubljano ob 7. uri 30 min., iz Maribora in Zagreba ob 9. uri 57 min. in se peljejo na Bled prvi ob 8. uri 25 min. iz Šiške in drugi ob 11. uri 40 min. z Glav. kolodvora.
Spored:
1.	0b 8. uri dop. slovesna sv. maša na Bledu.
2.	Ob pol 9. uri dop. letni kongres »Zveze društev kmetskih fantov in deklet« v zdraviliškem domu.
3.	Ob 14. uri slavnostni sprevod z godbo na čelu na veselični prostor.
4.	Ob 15. uri manifestacijsko zborovanje kmetskega ljudstva, na katerem bodo pozdravili navzoče slovenski in hrvatski poslanci.
5.	Kmetska veselica.
Zbirališče konjenikov in sprevoda pri »Blejskem domu«.
Kako ravnam s polovično vožnjo I
Polovična vožnja za kmetski praz-! nik na Bledu po vseh progah dovoljena.
Na vstopni postaji kupim cel vozni listek do postaje Lesce in ga pustim žigosati z mokrim postajnim žigom. Pri izstopu v Lescah listek obdržim. Na prireditvenem prostoru dobim izkaznico za polovično vožnjo, ki velja z obdržanim voznim listkom za po-vratek.
Pozdravljena mladina!
Zopet se zbiraš, slovenska kmetska mladina, da daš duška navdušenju, ki Te vodi v boj za zmago kmetske misli, za zmago kmetskega pokreta.
Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na veseličnem prostoru na Bledu
Razširjajte vselej In povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti !
_________________ __„**..............m	.....m	■! .......■ !« ■	^m^^m miimm i. i WI11I i i i ........m !■ i m ■ ■ I I i ■ —Pi > ' I f ■ 11 it" " ■ ~ i i r ITI i ......i i ■ III .. m lili« i ----...„ L«...-._.. . ... .

Zbiraš se, tla se navžiješ novih sil, da si nabereš novih moči za svoje stvar-no in pozitivno delo.
Radujemo se Tebe, ko vidimo v Tebi in Tvojem delu poroka boljše bodočnosti, ki čaka naš hudo preizkušeni kmetski narod. Ponosni smo na Tebe, ko vidimo, da ne govoriš mnogo, pač pa tem več delaš, delaš resno, vztrajno in marljivo. Mladina, ostani neupogljiva in neomagljiva, ohrani svojo idejo čisto in neoskrunjeno ter vztrajaj v neumornem delu, ki naj bo Tvoje edino orožje!
Pozdravljena! Naj bo Tvoje delo uspešno in naj obrodi sad, ki bo koristen Tebi in celemu narodu!
Na podlagi sklepa Glavnega odbora »Zveze društev kmetskih iantov in deklet« v Ljubljani sklicujemo
redni ietni kongres
Zveze društev kmetskih fantov in deklet na dan 8. septembra 1925 na Bledu,
Program:
Dopoldne: Ob pol 9. uri kongresno zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Pozdravne izjave gostov. 3. Pomen kongresa za kmetsko mladino. 4. Agrarizem kot svetovni nazor (univ. prof. dr. Veber). 5. Naš prosvetni program. 6. Naš gospodar-tko-socialni program. 7. Zaključni govor,- — Popoldne: ob 14. uri sprevod i godbo skozi Bled na veselični prostor, kjer se vrši manifestacijsko zborovanje slov. kmetskega ljudstva.
Kaj hočejo kmetje?
V Osjeku izhaja v nemškem jeziku pisani list >Die Drau« (»Drava«), V tem listu je nedavno izšel lep članek o hrvaških kmetih, ki zasluži že z ozirom na podobnost slovenskih in hrvaških kmečkih razmer, da ga ponatis-
18IUO.
>Naš hrvaški kmet«, piše »Die Drau«, je bil večen suženj. Njegovo suženjstvo je trajalo ves srednji vek do 1. 1848 in potem do svetovne vojne. Danes pa bo posijalo aolnce tudi pred kmežk* vrata.
Kmet na sebi ni nikdar čutil, da je *otek. Za svojega grajščaka je moral garati kot črna živina. Zaradi najmanjše neposlušnosti je bil tepen. Kmečke žena in hčera niso bile nikdar varne pred pohotnostjo plemeni-tašev. Plemenitaši so imeli celo sveto praviao omadeževati nedolžnost mladih kmečkih nevest. Te simpatije so Imenovali >jus primae noctis« — pravico do prve noči.« Mnoge naše fevdalne veličine, imenitni vojskovodje in patrijoti so bili kmečki zatiralci. Nekaj izjem je bilo, toda malo. Spomi-njajmo se le onega dela naše zgodovine, ko so se naši kmetje uprli. Uboge mučen i k« neomejeno vladajočih in neusmiljenih plemenitašev so imeno-tali »puntarje« in so napravili ž njimi kratek^proces. Z raabeljeno železno
krono kronani »kmečki kralj« Matija Gubec naj bi bil strašilo za druge ■, »puntarje«.
Grajščinskega gospodstva pa je bilo enkrat konec. Naš kmet naj bi bil postal svoj gospod. L. 1848 so ločili sužnje od gospode. A glej! Pri razdelitvi zemlje in odkupu zemlje je bil prejšnji suženj zopet prikrajšan. Dobre gozdove, travnike in polja so dobili grajščaki, slabo zemljo pa — kmet.
Ali pa je kmet kot svoboden mož užival.plodove svojega dela? Poglejmo! S prejšjimi gospodi, s katerimi je postal »enakopraven«, se je moral kmet večno tožariti. Plemeniti gospodje z odkupom zemlje niso bili zadovoljni in so hoteli kmete še naprej odirati. To so dosegli s pomočjo advokatov in one inteligence, ki stoji vedno na strani onih, ki imajo denar. Nikdar ni kmet dobil tožbe, ampak vedno le grof ali baron. Vedno so se našla sredstva in pota, da so se postavila tudi sodišča na stran grofov.
Kakšno pa je bilo razmerje med krnefom in podeželsko inteligenco? Na strani kmeta sta stala le učitelj in del duhovščine. Vsa druga inteligenca v kmetu ni nikdar videla človeka. Navadni pisači, ki so stali moralno in umstveno globoko pod kmetom, so kmete zasmehovali. Na deželi je vse veselo živelo na kmečke stroške, žan-darji in financarji, pisači in advokati.
Advokati so kmetom popolnoma za-! vili vratove. Zaradi pravdnih stroškov i je šlo na tisoče kmetij na boben.
! Enkrat pa so kmeta le vsi poznali. I To je bilo pri volitvah. Takrat so se visoki gospodje ponižali tudi med kmete in govorili o »jedru hrvaškega naroda«! Svoj namen so gospodje navadno vselej dosegli. Po volitvah se je pa kmet lahko zopet brisal pod nosom.
Toda po svetovni vojni se je ta od vseh zaničevani kmet strahovito maščeval. Tudi vojna je bila za kmeta nova, težka preizkušnja. Kmet ni mogel preko vsega, kar je doživel, brez posledic. V dobi prevrata so kmetje nekaj časa počeli, kar so hoteli. Ko so pa videli, da nered nikamor ne pelje, so se vrnili zopet na delo. Tujci, ki so prišli v našo državo, so kmečko delo občudovali. Celo Angliji so rekli, da hrvaški kmet angleškega nadkriljuje.
Kmetom pa se kljub temu zadnjih sedem let ni godilo bolje. Dobivali so
batine, za vsako malenkost so jih zapirali, v mestih so jih pretepali, z eno besedo: nikjer niso ravnali ž njim kot s človekom.
Vse to pa se je godilo »v prid hrvaškega naroda«! To se je godilo v »blagor hrvaške domovine«, ki jo obdeluje 85 procentov kmetov!
Hrvaški kmet pa zaničuje večno suženjstvo. Tudi hrvaški kmet hoče postati enkrat človek. Proti temu vse nič ne pomaga. Že danes je hrvaški kmet pustil obsedeti vse one, ki bi radi uganjali na kmečkih hrbtih protikmečko politiko.
Skupno s srbskimi in slovenskimi kmeti bo hrvaški kmet svoj boj zmagovito končal. Gre za to, da vsi kmetje z združenimi močmi ustvarijo člove-čansko državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri bodo tudi kmetje ljudje.
Hrvatski „Novi List" o Krškem.
Malo mestese, s komaj tisoč prebivalci, Krško, se je dostojno pripravilo za proslavo 353 letnico hrvatsko-slo-venskega kmetskega punta pod Matijem Gubcem. Že na vse zgodaj je Krško vstalo v sto in sto zastavah, v morju zelenih vencev in z improviziranimi slavoloki, ki so nosili razne napise, med katerimi je vzbujal največjo pozornost napis: »Svobodne pozdravljajo svobodni in za svobodo v letu 1573. v Krškem umrli tisoči Cubčevih upornikov!«
Zgodaj zjutraj so se pričele zbirati T Krškem mase naroda. Prišle so peš prav vse okolišne vasi. Cel niz vlakov in voz je dovelo na tisoče in tisoče ljudi iz Slovenije, Zagorja, Zagreba in ostalih krajev Slovenije. Prihajali so sprevodi za sprevodi, mnogi od njih z godbo na čelu; vsak sprevod z zastavo. Množica novinarjev in fotografov. V celoti najmanj 15.000 ljudi, od katerih večina v živopisanih narodnih nošah.
Spored za proslavo je bil zelo bogat: Najprej je bila na sejmišču v Krškem prirejena konjska in živinska razstava, ki je v vsakem pogledu uspela. Po kosilu na prostrani poljani, pol ure iz Krškega, konjska dirka; nato proslava kmetskega punta z velikim zborovanjem hrvatske in slovenske kmetske stranke in potem velika ljudska sve-
čanost, za katero je bilo pripravljena množica paviljonov itd.
Okrog frruge ure popoldne je krenila iz Krškega ogromna, večtisočglava, izredno slikovita povorka. Na čelu so jezdili konjeniki v zgodovinskih slovenskih narodnih nošah; za konjeniki so se uvrstile goste vrste slovenskih in hrvatskih kmetov v narodnih nošah in pod zastavami, a na koncu dolga vrsta voz, ki so vzbudili splošno pozornost, na katerih je bilo prikazano vse, kar se na vasi dela in pridobiva na polju, v hiši, v vaški delavnici in v domačem obrtu. Ta impozantna, premična izložba, katera je služila kot j gosposkim zgagarjem. dokaz velikanskega slovenskega orga-nizatornega dela, je izzvala vseobče navdušenje.
Na širnem polju, kamor je prišla povorka, je bilo že vse pripravljeno za konjske dirke in za veličastno zborovanje.
Množica od čez 10.000 ljudi je
Iz slovenskega časopisja. Slovenski mladodemokratski in klerikalni listi pripovedujejo, da se na Hrvaškem vse obrača od Radiča. Samostojni demo-kratje pravijo, da vsi hrvaški kmetje prestopajo na njihovo stran, klerikalci pa trdijo, da bodo oni vse radičev-ske glasove pobrali. Na drugi strani pa isti listi poročajo, da se srbski radikali Radiča silno boje in da ga na vso moč odvračajo od obiskov med srbskimi kmeti. To protislovje naj razume, kdor more. Če vsi Hrvati res derejo od Radiča proč, zakaj naj bi se bali srbski radikali njegove konkurence? Kakor vedno, je tudi v tem slučaju resnica druga, kakor jo postavljajo slovenski žerjavovci in klerikalci. Resnica je, da stoje vsi hrvaški kmetje strnjeni za Radičem in srbski radikali se boje po pravici, da se ne bi Radicu pridružili še srbski kmetje. Človeka, od katerega vse proč beži, se nihče ne boji. Vse to pa je nov dokaz, kako bi nekateri slovenski časopisi radi farbali svoje lastne ljudi.
Kdo je pridobil in koliko? »Gospod
Stjepan Radič ni nič pridobil s tem, da je sprejel bivše »kmetijce« v svojo stranko. Že doslej se je težko skliceval na glasove, ki so za ITRSS padli v ljubljanski in mariborski oblasti. Kajti, da razni komunistični in drugi napeteži niso dali Radiču glasov za današnjo njegovo politiko, je nedvomno.« Tako stoji v »Jutru«. Nam se pa zdi, da so z zvezo z radičevci pridobili »kmetijci« in radičevci, sicer se ne bi bili pridružili. Zgubili pa so jutrovci in zato vpijejo, ker jih naša združena moč boli! Odgovor na vprašanje, kdo je pri zadnjih volitvah glasoval za »radičevce«, pa »Jutro« lahko najde v volilni statistiki, ki či-■ sto jasno pove, da za nas niso glasovali niti »komunisti«, niti Nemci, niti kaki »prenapeteži«, ampak sami pošteni in pametni kmetje in obrtniki. Ti bodo glasovali za nas tudi pri prihodnjih volitvah, če ne iz drugega vzroka pa že zato, ker »Jutro« samo piše v isti številki, na isti strani in v istem članku, »da dobro ve, da radi-čevcem sporazum z radikali ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance ali federaliste«.
Kaj je res? V »Jutru« stoji, »da ra-dicevcem sporazum z radikali ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance in federaliste«. Pred par tedni* pa je »Jutro« grmelo, da je Radič sramotno kapituliral, in da »republiko prodal in zatajil«! Kdaj je pisalo »Jutro« resnico, ta teden ali pred nekaj tedni?
Ta pa drži! »Še bo prilika govoriti o velikem delu samostojnih demokratov za kmetski stan«, se baha »Jutro«. Da, res je tako! Še bo prilika govoriti o tem in sicer temeljito in korenito!
Koliko ljudi je bil ona Krškem polju? Zagrebški »Jutarnji list«'poroča, da jih je bilo 15.000. — »Novosti« cenijo število udeležencev na 10.000, ravno tako tudi »Obzor«. — »Politika« jih ceni na 8000—10.000. — »Slovenec« trdi, da jih je bilo 2500, med temi dve tretjini Hrvatov. — »Slovenski Narod« jih je naštel 10.000. — »Jutro« pa pravi, da jih njegov poročevalec ni štel. Ta je bil najbolj pameten. Da ne bo nobenega prepira, povemo mi sami, da je bilo na shodu le 9 oseb. To je bil Stjepan Radič, dr. Pernar, dr. Basariček, dr. Maček, dr. Laza Markovič, dr. Ninko Peric, posl. Pucelj, g. Pire in g. Prepeluh. Imena teh gospodov so našteta v vseh listih. Vsi drugi so bili samo slovenski in hrvaški kmetje, ki za mestne časopise po stari navadi ne štejejo drugače kakor le pri volitvah. Devet oseb in »nekaj malega kmetov« pa že tudi nekaj zaleže. Tudi kmetje sami brez teh : 9 oseb nekaj zaležejo, kolikor toliko, i Oni kmetje pa, ki so bili sami v Kr-| škem, sami dobro vedo, koliko jih je bilo, brez časopisov, ker imajo vsi prav zdrave oči, in kmetom bodo kmetje verjeli, kaj in kako je bilo v Krškem, in ne raznim pokvarjenim
10.000 ljudi. Po tem računu je moralo priti na Krško polje samo iz bližnje okolice najmanj devet tisoč in sedemsto ljudi! »Slovenec« pa je povedal, da je bilo vseh ljudi 2500, med temi dve tretjini Hrvatov! Hrvatov je moralo priti torej na Krško polje po tem računu najmanj 1600, »Jutro« pa pravi, da jih je bilo le 150! Tako se sekajo gospodje v svoji zadregi sami po zobeh in prav imajo, ker nam vsaj eno delo prihranijo. Kmetje pa bodo po teh številkah znali pravilno ceniti vrednost tistega časopisja, ki ga piše in širi med ljudi oha gospoda, ki se za kmeta še nikdar ni zmenila kakor samo ob volitvah.
Nepotrebno razburjenje. Nekateri slovenski listi so v svojih poročilih o shodu na Krškem polju poročali, da je rekel Radič v svojem govoru med drugim tudi to, »da je med 100 slovenskimi duhovniki le eden dober«. To poročilo je dalo nekaterim gospodom povod na ljute napade na Radi-s ca. Poslanec dr. Kulovec je napisal v »Slovencu« o tem dolg Članek, duhovniki cerkniške dekanije pa so priobčili slovesen protest. Vse razburjenje zaradi te »izjave« pa je neutemeljeno. Res je sicer, da je Radič govoril tudi v duhovnikih, toda nekoliko drugače kakor so poročali slovenski listi. Mi smo v zadnji številki našega lista ponovili poročilo zagrebškega »Jutarnje-ga lista«, ki je precej drugačno kakor pa poročilo v »Slov. Narodu« in poročilo v belgrajskem listu je zopet malce drugačno kakor v zagrebšhih listih. Iz teh različnih poročil se vidi, da točnega in zanesljivega poročila o tem, kako je Radič besedo zasukal, nimamo, kar je tudi razumljivo že iz same-r ga »Slovenčevega« poročila, ki pravi, , »da slovenski poročevalci mnogo mest Radičevega govora niso razumeli in so izpraševali svoje hrvatske in srbske tovariše, kaj da je rekel«. Splošno znano je, da Radič vedno ostro razlikuje med vero in politiko, tudi pri duhovnikih. Verskih in cerkvenih naukov se on ne dotika; če pa govori o cerkvi, duhovnikih itd., govori vedno o njihovem političnem delovanju. Politično delovanje duhovnikov pa je podvrženo javni kritiki tako kakor politično delovanje vsakega drugega

V zadregi. Kdor je bil na shodu na Krškem polju, se je lahko sam na svoje oči prepričal, koliko ljudi je bilo tam. Takega političnega shoda ne spravijo skupaj niti liberalci niti klerikalci in tudi ne oboji skupaj. Mogočen vtis velikega kmetskega zborovanja pa bi ti gospodje silno radi zabri-vzeia prostor okrog govorniške tribu- \ šali z izmišljenimi številkami. Pri svo-
eieveka. Če bi Radič nastopal proii veri in proti verskim naukom, ki jik oznanja duhovščina v cerkvi, bi bM zagrebški nadškof, ki je gotovo dober kristjan, že zdavnaj moral javno aa-stopiti proti Radiču, a do danes ieg» še ni storil. Na Hrvatskem stoji v Ra-dičevem taboru velik del katoliška duhovščine, kar je zopet dokas. d« Radičevo politično delovanje ni naperjeno proti veri kot taki, sicer bi bili tudi hrvaški duhovniki vsi organizirani v hrvaški pučki (ljudski) strank, ki je podružnica Slovenska ljudske stranke. Večina hrvaške katoliške duhovščine pa politično raj* sledi Radiču, kakor dr. Korošcu. T krajih, kjer imajo radičevci absolutno večino, so cerkve ravno tako polna kakor pri nas, kar je zopet dok a a, da Radičeva politika nikogar ne odganja od vere in cerkve. Evharističnega kongresa v Zagrebu se je kljub Radi-čevi politiki udeležilo nad 100.00f ljudi in med temi je bila prav gotov« ogromna večina Radičevih političnih pristašev. Iz vsega tega je jasno, da v verskem oziru nikomur nič ne škoduje, če je politično pristaš Radičeve kmečke stranke. Tudi mi smo opetovano naglašali, da se kot politiki n* borimo proti veri kot taki, niti proti duhovnikom. Če pa se duhovnik udei-stvuje ne samo v cerkvi, ampak tudi v politiki,- za kar ima kot državljan vso pravico, mora pa biti pripravlje* tudi na kritiko njegove politike. Mi n. pr. ne trdimo, da so dr. Korošcevi verski nauki za nič, trdimo pa, da ja njegova politika od muh in za Slovence pogubna in to čutijo danes že vsi pametni ljudje. Razburjenje zaradi Radiceve izjave na Krškem polju ja torej popolnoma neutemeljeno in na-potrebno.
Maček in pes. »Mačka imata gospoda Pucelj in Prepeluh od svoje zveze z Radičem že sedaj«, piše »Jutro«. AM ni bolje vsaj mačka imeti, kakor pa priti na psa, kakor samostojni deia#-kratje?
Izjava poslanca g. Sušnika. Poslanec g. Sušnik je izjavil belgrajskis« časnikarjem, da Radičev nastop v Sloveniji Slovenski ljudski stranki »e more škodovati. — Zakaj se pa potem i gospodje v »Slovencu« in v »Domoljn-' bu< tako strašno razburjajo zaradi i Radiča?

Shodi in razne prireditve.
Mesečna seja okraj, odbora Kamnik
bo v nedeljo dne 6. septembra ob 10. uri dop. pri tov. Cerarju. — Poroča tov. Prepeluh. — Fr. Kristan, predsednik.
Seja okrajnega odbora Kranj bo v
pondeljek dne 7. septembra ob 10. uri dop. pri »Peterčku«. Poroča tov. poslanec Pucelj. — Joško Benedik, tajnik okrajnega odbora.
Krajevna organizacija »Zveze slovenskega ljudstva« v Komendi sklicuje javen shod v nedeljo dne 6. septembra ob 3. uri pop. pri tov. Vodetu v Kaplji vasi. Poročata tov. poslanec Pucelj in tov. Prepeluh. — Fr. Dre-šar, predsednik kraj. organizacije.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Preteklo nedeljo se je vršil javen shod »Zveze slov. kmetskega ljudstva« v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Na shodu so poročali tovariši Debelak, poslanec Kelemina in Bukovec. Shod je bil zelo lepo obiskan. Po shodu je bil sestanek okrajne organizacije za rogaški okraj. Enodušnost in odločnost kmetskega ljudstva nam zagotavljata popolno zmago.
Prostovoljno gasilno društvo v Pod-brezju priredi v nedeljo dne 6. septembra t. 1. veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom. Prebivalci oko-lišnih vasi in občin se najvljudneje vabijo k čim večji udeležbi. — Odbor.
Sestanek članov društva Slovenskih absolventov kmetijskih šol se vrši v soboto dne 5. t. m. ob 10. dop. v gostilni pri Novem svetu (Prešernova soba) na Gosposvetski cesti. Razpravljalo se bo o nujnovažnih društvenih zadevah; zlasti o eventualnem razidu društva ter pristopu k društvu »Kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo«.
Prosimo točne in sigurne udeležba. — Odbor.
Mala Nedelja. Narodno kultur*« društvo je v nedeljo 23. avgusta vpri-zorilo rusko kmečko žaloigro »Mo« teme«. Prireditev je bila zelo dobre obiskana. Vsekakor pa bi zaslužila vprizoritev te znamenite ruske žal«-igre iz kmečkega življenja še več pozornosti in .obiska od strani domačega kmečkega prebivalstva. Največ zaslug za uspešno vprizoritev ima visokošo-lec g. Bratko Kraft, kateremu se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno delo. Gotovi nevoščljivi elementi so sicer hoteli prireditvi škodovati, kar pa e« jim v nobenem oziru ni posrečilo. — Vsem udeležencem od blizu in daleč, kakor tudi vsem, ki se iz kateregakoli vzroka niso udeležili prireditve, kličemo na svidenje pri prihodnji prireditvi.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo ima svojo glavno letna skupščino v soboto in nedeljo 5. i« 6. septembra 1925 v Ljubljani. Priče-tek 5. septembra ob 11. uri v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3. — Dnevni red prvega dne obsega poleg formalnosti važna stanovska in druga vprašanja (7 samostojnih referatov, več predlogov itd.) in se vabijo zate vsi člani na polnoštevilno udeležbo. 6. septembra se vrši ogled velesejma, razstave živine ter ev. skupni poučni izlet. — Ker nam četrtinska vožnja ni bila dovoljena, se je poslužiti 50% vozne ugodnosti z legitimacijo za ve-lesejem. — Tovariši, ki reflektirajo na skupni obed ter na prenočišče (od 5. na 6. septembra), toda to še niso naznanili načelstvu, naj sporoče to nemudoma tov. V. Rohrmanu, kmet. svetniku, Ljubljana, Turjaški trg 3.
Izid konjskih dirk na Krškem polju-
za-
ne, da čujejo govornike. St. Radič še ni dospel, ko je predsednik kmetijske organizacije v Krškem, Alojz Pire, otvoril zborovanje in podal besedo bivšemu ministru in kmetskemu poslancu Ivanu Puclju. — Nato sledijo govori, ki jih je prinesel zadnji »Kmetski list«.
jih številkah pa so imeli smolo. Tako je »Jutro« poročalo, da se je pripeljalo iz Slovenije s posebnim vlakom v Krško 150 ljudi, iz Zagreba pa tudi 150. To znaša skupaj 300 ljudi. Poročevalec »Slovenskega Naroda«, ki je glasilo iste gospode kot »Jutro«, pa je zapisal, da je bilo na Krškem polju
Izid konjskih dirk na Krškem polju 23. avgusta. — I. dirka, 3 do 4 letni konji. Prvo darilo Alojzij Kocjan, Bučka, s kobilo prevozil 1800 m v 4.55 minutah (darilo 800 Din). Drugo darilo Franc Kužnik, Videm, z Vranko prevozil 1800 m v 5 min. (darilo 600 dinarjev). Tretje darilo Janez Banič, Drama pri Št. Jerneju, prevozil 1800 metrov v 5.10 min. (darilo 500 Din). II. dirka 5 letni in starejši konji. Prvo darilo Alojzij Pungeršič, Škocijan, s 7 letno »Ričko« prevozil 2700 m v 6.26
min. (darilo 800 Din). Drugo daril• Ignac Furer, Šmalčjavas pri Št. Jerneju, prevozil 2700 m v 7.6 min. (darilo 600 Din). Tretje darilo Josip Petan, Sromlje, z »Zoro« prevozil 2700 metrov v 7 min. (darilo 500 Din). — III. dirka enovprežni mrzlokrvni konji . Prvo darilo Franc Žnideršič, Le-skovec, s štiriletno kobilo prevozil 1800 m v 5.6 min. (darilo 800 Din). Drugo darilo Leopold Bučar, Kostanjevica, s sedemletno kobilo prevozil 1800 m v 5.7 min. (darilo 700 Din). —
Razširjajmo vedno in povsod misel zedlnjenga slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta !
IV'. dirka enovprežna amerikancev.
Prvo darilo Martin Kocjan, Mihovca (Št. Jernej), prevozil daljavo 900 m v 1.37 min. z žrebcem »Danko«, častno darilo in 500 Din. Drugo darilo narednik Šešerko z državnim žrebcem, darilo 500 Din (900 m v 1.40 min.) V. dirka dvoprežna. Prvo darilo Ignac Furer, Šmalčjavas, s kobilo »Gidran« dveletno in štiriletno »Furiozo« prevozil 2700 m v 7.13 min. (darilo 600 dinarjev). Drugo darilo Janez Babic, Gradišče, z dveletno in štririletno kobilo prevozil 2700 m v 7.47 min. (darilo 500 Din). Tretje darilo Martinčič Franc, Drama, s kobilo »Mrzouk« šest-
letno in »Valentini« štiriletno prevozil 2700 m v 7.52 min. (darilo 400 Din). VI. dirka jahalna. Prvo darilo Nor-bert Schimetschek iz Vidma, s sedemletnim konjem »Rudi«, daljava 2700 metrov v 2.51 min. (darilo 800 Din). Drugo darilo Josip Strojin, Ostrok pri Št. Jerneju, s kobilo »Lisko«, daljava 2700 m v 2.54 min. (darilo 700 Din). Tretje darilo Anton Juvančič, Videm, s konjem »Apolo«, daljava 2700 m v 2.57 min. (darilo 600 Din). Četrto darilo Tomaž Božičnik, Križe, s štiriletno »Vranko«, daljava 2700 m v 2.58 min. (darilo 500 Din).
Dopisi.
KRANJSKO.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Strašna nevihta s točo nad Sv. Križom pri Kostanjevici je divjala v nedeljo, t. j. 23. t. m. Točno ob 12. uri se je nebo potemnilo in iz črnih oblakov se je vlil dež, med katerim je padala huda toča. Nekaj minut za tem je dež nekoliko ponehal ter se usula sama toča, katera je naredila po vinogradih in polju več milijonsko škodo. Vinogradi so stepeni, kakor obriti, grozdje po tleh, niti najstarejši ljudje nef pomnijo take katastrofe. Pomoč je nujno potrebna.
Iz Velike Loke nam poročajo, da je tamkajšnji posestnik, trgovec in gostilničar Franc Goreč padel z voza, ko je nakladal otavo ter se tako poškodoval, da je drugi dan v Ljubljani v bolnici umrl. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok.
Vič pri Ljubljani. Tudi v naši občini se pričenja svitati in to je povsem naravno. Saj smo, morda v Sloveniji najbolj izrazita, občina kmetov, delavcev in obrtnikov, katerim je posvečen >Kmetski list«, ki se je z hvalovredno vnemo poprijel dela, ki mora prej ali slej roditi za prizadete obilega sadu. Kdaj? to je pa stvar prizadetih samih. Vse druge stranke, brez razlike, pa naj si nosijo še tako visokodoneče naslove, so pokazale tekom zadnjih sedem let svojo absolutno nesposobnost za reševanje zadev, ki se tičejo najširših plasti naroda in to je kmetski, delavski in obrtniški stan. Morda bo kdo rekel: Kaj pa je storila »Zvera slovenskega kmetskega ljudstva«? Temu bodi povedano: Vsi v »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva«, ki naj se, če nas bo dovolj, razširi v > Zvezo slovenskega kmetskega in delovnega ljudstva« brez frakcije in brez strankarskih parasitov. Demagogov in frazerjev smo do grla siti, to tudi pri vsaki priliki kažemo. To pa ne zadostuje. Poprijeti se moramo skupno dela za skupne interese. Skupne interese pa imamo delavci, obrtniki in kmetje. Geslo >Kmetskega lista«: »Kmet, delavec in obrtnik, naj bodo "narodu vodnik«, naj postane živo meso in čas ni več daleč, ko se bo moral državni voz preokrenati in usmeriti svojo nadaljno pot do cilja, po katerem stremi delavec, kmet in obrtnik.
Z Iga. (Boj z Goljatom.) Hud je boj z duševnim velikanom za preprostega kmeta. Pa ker se je tudi mali David ubranil velikemu Goljatu, tudi jaz ne obupan. Točka tega boja, katerega je izzval g. kaplan Milauc, je poprava kaplanije. Isti zahteva, da županstvo skrbi za popravo, odreka pa županstvu oblast in trdi, da ima on pravico oddajati proste sobe gostačem v najem, in da gre stanarina od gostačev njemu. Nasprotno pa ne zahteva drugega, kot da, kdor ima oblast nad ka-planijo, in kdor vleče njene dohodke, ta naj skrbi tudi za popravo. Zato se gre. Torej g. kaplan naj si vzame tri gostače v proste sobe. Ti naj uničujejo tlakove in drugo pohištvo, on naj pobira od njih stanarino, županstvo pa naj skrbi za popravo Ker prinaša »Domoljub« teden za tednom njegove dopise, mu moram odgovoriti: Dopisnik pravi: »Kaplanije popravljajo vse občine v ižanski fari. Vsaka teh občin bi imela po mnenju dopisnika tudi pravico zahtevati za se po eno sobo, da z isto razpolaga po svoje, in vsak ižanski kaplan bi pa šel lahko stanovat k g. županu na svisle, kjer ima kaplanija samo 4 sobe.« Odgovor: Naša občina je največja. Nosi več davčnih bremen, kot vse druge in kot centralna občina. Zato se s tem govori vse na njeno ime. Ne zahteva nika-ke sobe za se, ampak kar donaša kaplanija, naj se porabi za popravo iste. Dopisnik taji, da ne vleče 1800 kron stanarine in pravi, da nekdo vleče do-pisuna za nos. Dogovor za to vsoto je bil med županstvom in najemnikom (priča za to županstvo). Dalje pra-vi: Čemu vlači dopisnik na dan neko slikanje sob. Pismena zahteva dopi-suna leži pri županstvu. G. kaplan pravi: Dopisnik ne ve, da huhovske hiše ne spadajo pod stanovanjski za-
kon. G. kaplan, vem, da ne spadajo, zato bo pa še boljše za Vas, ker Vam ne bo treba plačevati davka od stanarine. Dopisnik pravi v »Domoljubu«, št. 30 v stavku: Mi ne bomo farjem itd., je jedro vsega prepira. Jaz pa pravim, da jedro tega prepira je to, ker on pobira dohodke, popravo pa zahteva od občine. Dopisnik stavi vprašanje v »Domoljubu «št. 32, naj mu jaz povem ime tistega moža, ko je rekel: Mi ne bomo farjem nič popravljali, naj si kar sami popravljajo. S tem izrazom, ki ga je najbrže sestavil sam po svoje, je ovenčal že vse njegove dopise. Kar je bilo pri seji, sem mu že povedal na njegovo vprašanje v prejšnjih dopisih. V svojem dopisu v »Domoljubu« št. 30, sam pravi: Mož, ki je to izrekel, ne gre nikoli v cerkev, farna cerkev in duhovščina mu je deveta briga. Torej že sam ve! Pač hinavski človek je tisti, ki vprašuje za stvar, katero že sam ve. Prosim dopisnika, naj pove, koga smatra za istega, ker je zahteval podpis, in mu ga jaz nisem dal. Pač pa sem prosil tov. urednika »Km. lista« naj ne drži v tem časnikarske tajnosti. Če pride tja g. kaplan Milavc osebno, naj mu pove moje ime. In kaplan je šel vprašat v tajništvo. Ali je kaj vihal nos, ko je stal v pisarni, to še nisem vprašal tov. urednika! V svojem dopisu pravi, da njega nič ne briga, kdo ravno piše, samo zvedeti sem hotel dopisnika, da mu dam primerne tvarine v premišljevanje. In s tem bije sebe po zobeh. Ker noče poštenega boja, zato se je brigal, da je zvedel za dopisnika, da ga očrni in oblati pri Do-moljubovih bralcih. Dopisnik si tudi brusi jezik radi napisov na zvonu. Povedal je v »Domoljubu« št. 30 imena odbornikov, katerih napisi so na zvonu. Za to se mu vsi zahvaljujemo, da zvedo »Domoljubovi« bralci za dobavitelje ižanskih zvonov. Ali si ni mar odbor pridobil za to zaslug? Ali bi imela ižanska fara ta ponos, tako težke in lepe bronaste zvonove, če bi odbor ne pričel delati zanj prvočasno in vztrajno in tako previdno, da je spravil pravočasno skupaj do malega milijonsko vsoto in naročil 4 zvonove. Dobil je iz Amerike pomoč 140.000 kron. Samo mesec dni zamude, pa bi viselo v našem zvoniku železo, kakor po sosednih farah, ker se je podražil bron za 30%. Kakšen vtis bi napravili med fcirani, če bi se odstranili naši zvonovi in se obesili železni. Ali bi ne živel tak človek v proklestvu med fa-rani, če bi pripomogel do tega. Ali se ni pokojni g. župnik sam na leči pred vsem ljudstvom zahvalil in izrekel velike zasluge odboru? Ali ni prevzvi-šeno knezoškofijstvo priznalo napise na zvon s tem, ker je odbilo pritožbo nekaterih zavistnežev, ki so jo vložili proti napisom. In Vi g. kaplan si s tem brusite jezik. Ali ne bo morda mogoče, da bo čez dolga leta kdo poslušal ubrane glasove, ali pa si ogledoval to krasno napravo, in se vprašal, kdo jih je pridobil. Torej niso tako brez potrebe. Ali se ne zbuja čut radosti v srcu slehernega, ko zapoje 33 centni bronasti orjak. Le Vam užiga zavist v Vaši nehvaležni duši. Če bi to napravili Vaši pristaši, bi jih nosili v deveta nebesa. Dopisnik v »Domoljubu« brije tudi nekaj norce, ker me naziva »Janez Samostojni«. Kdo je pa izvlekel občinski voz iz mlake, kjer je tičal po zaslugi klerikalcev. Ali ne sa-mostojnež? Kdo je plačal občinske dolgove in v teku 3 let županovanja odštel občini 74.000 kron prihranka, in to z znižanimi občinskimi doklada-dami. Ali mar nisem bil jaz tisti? Dopisnik prav lahko brije norce. Povem mu pa, če bo šel s sličnimi izrazi naprej, bo na zadnje ostal sam to, kar drugim očita — Ivan Šenk.
ŠTAJERSKO.
C ven pri Ljutomeru. Kolo jahača in vozača je obhajalo 15. in 16. avgusta 50-letnico svojega obstoja, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudstva, iz razloga, da pride Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je bil
k obletnici tudi vabljen. Ljudstva se je nabralo od blizu in daleč, ker bi rado videlo svojega ljubega vladarja, pa ga žalibog ni bilo. Ob enem je bila tam razstava najlepših ljutomerskih konj. Dirkalci so svojo nalogo izborno rešili. Vozili so tudi starčki začetniki društva, žene v narodnih nošah so vozile izborno, in štirivprežna vožnja je pokazala trdno voljo in veselje našega muropoljskega konjerejca. Dne 9. septembra bo pa na Cvenu zopet veliki živinski in kramarski sejem, na katerega že sedaj kupce in prodajalce vljudno vabimo, ker je pri nas za dobiti krasno govejo in konjsko živino. Lažidopisniku v »Naši Straži« z dne 25. februarja 1925 o Slabostojnežu Drašeku in njegovem brodu po odgovarjam, da si naj sedaj ta nesramni obrekovalec svoj brod ogleda v kako slaben stanju da je, in se naj preveč ne boji za življenje ljudi in živine, ker ta brod je v takem stanju, da se ima iskati enakega. Tistega dopisnika pa bi gotovo škoda ne bilo, če bi se že potopil na Draškovem predpotopnem brodu.
Šmarje pri Jelšah. Vsled preobilnega dela v poletnem času se malokdaj oglašamo iz naših krajev. Zato prosim tovariša urednika za malo prostora v našem glasilu »Kmetski list«, da izve širša javnost o raznih novicah. Shod SLS se je vršil dne 26. julija, na katerem so bili kar trije govorniki in sicer gosp. poslanec-duhovnik Kranjc, gosp. Žebot in Skoberne. Predsednik shoda je bil gosp. župan Stokla. Bil je zelo žalosten, ker je bila udeležba tako pičla, da ni bilo govornikom po-volji. In še med tistimi par poslušalci je bilo največ naših odličnih mož. Izvajanje govornikov je bilo klaverno. Nobenega odmeva ni bilo, pač pa samo godrnjanje. Na vsak odstavek bi se lahko odgovorilo obljubarjem. Toda pristaši naše velike kmečke misli so se držali organizacijske discipline in dostojnega obnašanja. Vsak naš pristaš že dobro pozna klerikalno farbanje. Danes vsak čuti globoko usekane rane, katere nam je prizadja-la nepremišljenost za časa volitev narodnih poslancev, naj si bo Žerjavovih ali pa Korošcevih. Tu tiči krivda današnjih žalostnih razmer, da je cena pri živini padla, da so se davki povišali, povišali izvozni in carinski tarifi in s tem se je preprečil izvoz naše živine svinj in poljskih pridelkov, preprečil se je tudi uvoz industrijskih ia-delkov. Zatorej so krivi neznosne draginje in gospodarskega propada. Podeželsko ljudstvo, organiziraj se pod zeleno kmetsko zastavo, svojo stanovsko stranko SKS, da si priboriš svoje pravice nazaj, katere tepta meščanska gospoda. Orjuna je obiskala to leto tudi Šmarje. Tako je napovedala zopet ta mesec dne 15. veselico in obhod z godbo in zastavami. Zborovanje je bilo na prostem napovedano. Število obiskovalcev se je sil-skrčilo, druge nesreče ni bilo. Povdar-jam pa, da je žalostno, ako se mešajo ali celo pristopajo ljudje podeželskih stanov v meščansko Orjuno, od katere nimajo ničesar dobrega pričakovati. Podeželski stanovi ne potrebujejo Orjune in ista naj nikar ne išče udov po deželi in vaseh, ampak v mestu za gosposke parade. Nevihta dne 15. avgusta popoldne; težki nalivi, vihar in debela toča, je obiskala naše kraje. Uničeni so vinogradi, poškodovana vinska trta, sadje, spomladanska setev, strašno so trpeli prebivalci. Koliko truda in stroškov, a to strašno neurje pa je pokončalo vse, kar je sedaj zunaj, v 25 minutah. Voda in toča je drvela in odnašala rodno zemljo iz vinogradov preko njiv na travnike, podvalila travo in poblatila drugo košnjo. Uboga živina, ki mora tako hrano imeti, a zraven tudi ljudje, ki toliko trpe, a nazadnje pa od vsega trpljenja nimajo ničesar. Težko so prizadete občine Sladkagora, Lemberg, Sv. Peter na Medvedovem selu, Regin-ska gorca in spodnji del občine okolice Šmarje pri Jelšah. Vsled takih nezgod se opozarja vse naše somišljenike, naj se z vso vnemo zavzamejo in naj javijo Občinskemu uradu, da župani store in ukrenejo vse potrebno pri višji oblasti s prošnjo, da se znižajo davčna bremena ali pa priskoči na pomoč, ako so sredstva na razpolago. Nadalje obveščamo vse krajevne odbore, ki spadajo v področje Okrajnega odbora v Šmarje pri Jelšah, da bodem v najkrajšem času obiskal z mojim tovarišem Debelakom vse krajevne odbore, kolikor jih še obstoji, kjer niso ustanovljeni se bodo ustanovili, ker tudi v tem oziru moramo storiti našo dolžnost, ker naš cilj kmečke misli moramo doseči. — Janez Taborne, predsednik okraj. org.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Kot popotnik sem imel vendar enkrat priliko potovati po novozgrajeni železnici iz Ljutomera v Ormož. Izstopil sem v
ivanjkovcih z vlaka, da jo tako mahnem peš v hribovnati del ljutomerskih goric. Stopil sem v bližnjo restavracijo, da pokrepčam svoje otrpljene ude. Zahtevam četrtinko vina, katerega s težavo spijem, kajti imelo je namreč okus po plesnobi. No, cena je bila precej velika namreč 18 dinarjev liter. To me še ni tako razočaralo. Pač pa me je iznenadilo, da se tam toči tudi šmarnica. Kmalu nato zapustim gostilno in jo odkurim v hrib proti Svetinjam in od tam proti Jeruzalemu. Najbolj so me mikali vinogradi, katere sem imel priliko občudovati v tem kraju, kjer rastejo imenitna vina ljutomerskih goric. Kmalu na to pri-
dem do velikega vzornega vinograda. Ker me pa povsod tira radovednost, sem si pač vinograd natančneje ogledal. Vidim, da je vinograd izkrpan z izabelo. Zdelo se mi je neverjetno, ker niti svojim očem nisem mogel verovati. Mislim si sam pri sebi: gotovo ne bom več na kaj takega naletel. Pa zmotil sem se. Pridem bliže manjšega vinograda. Istotam pa najdem vinograd izkrpan s šmarnico, katero še veliko manj ljubim. Res me je osupnilo to nepravilno ravnanje z vinogradi, ki bi moralo biti vzor Jeruzalema. Priporočal bi, da si višji strokovnjaki ogledajo te vinograde malo bližfe ter napravijo red. — Popotnik.
illl
Vinarska in sadjarska šola v Mari-
\ boru, ki je bila doslej dvoletna, se je J spremenila v enoletno. Pogoji za spre-'• jem so razpisani tudi v »Kmetovalcu«
■	od 15. avgusta t. 1. Prošnje za sprejem j se morejo pošiljati še do 1. oktobra, \ ker je začetek novega šolskega leta za S novince preložen na prve dni novem-
bra, o čemer se bo vsakega prosilca ; posebej svoječasno točno obvestilo.
Vrednost dinarja. V Švici plačuje-s jo za 100 dinarjev 9 frankov. Ker je ! bil zlati švicarski frank vreden pred | vojno nekaj krajcerjev manj, kakor | zlata avstrijska krona, lahko računa-\ mo, da je 1 dinar vreden 4 stare kraj-\ cerje ali 8 vinarjev. Na podlagi te i vrednosti lahko vsak izračuna, koliko t so razne reči danes dražje ali cenej-
■	še, kakor pred vojno. Vžigalice n. pr. ? stanejo danes 1 dinar škatljica, to je ; štiri krajcerje, dočim so veljale pred
■	vojno le 1 krajcer. Žemlja, ki stane | danes 2 kroni, velja toliko kot pred
i ....................
i
j GOSPODINJE! Ne samo za navadno 1 perilo, ampak tudi za najfinejše tka-I nine uporabljajte le milo »GAZELA«.
POPOLNOMA. VARNO NALOŽITE DENAR ▼ Ljubljansko posojilnico ▼ Ljubljani, Mestni trg 6, ker jamčijo za vloge vsi zadružniki n« le 8 svojimi deleii, temveč še a stokratnim zneskom istili.
vojno, namreč 2 krajcerja. Kdor si da ostriči lase z mašino in obriti, plača 9 dinarjev ali 36 krajcerjev. Pred vojno je veljalo to delo 15 do 20 krajcerjev. Dobri čevlji stanejo danes v trgovinah 400 do 500 dinarjev, to je 16 do 20 starih goldinarjev. Pred vojno si dobil izvrstno obuvalo za ravno toliko kron! Tako računa in primerja lahko vsak sam, kar ga najbolj zanima.
Sreča Vas išče!
EFEKTNA LOTERIJA NARODNO-KULTURNEGA DRUŠTVA MALA NEDELJA. 300 dobitkov y rrednosti 15.550 dinarjev. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. Srečka stane samo 5 dinarjev. Kupujte in naročujte srečke takoj skupno pri Narodno-kulturnem društvu Mala Nedelja, Pošljit« znamke v pismu !
Najugodnejši nakup
OBLEKE
JOS. ROJINA, LJUBLJANA
Vam
nudi
»BUDDHA« čaj na velesef-mu; oglejte si »H« paviljon štev. 461—465.
Gospodatrsf^o,
Opaža se, da je krompirjeva letina zelo neugodna; na eni strani je zelo škodljivo preobilo deževje, vsled katerega je mnogo krompirja že segnilo v zemlji in drugi še hujši škodljivec krompirja je hroščev črv. Skoro ga ni krompirja, ki bi bil popolnoma zdrav, letošnje leto. Na močni in debeli zemlji bolj trpi na gnitju, po peščenih pa na črvu. Zato se opozarja pridelovalce krompirja, da cena 1 Din za kilogram nikakor ne odgovarja in naj s prodajo nikakor ne hitijo preveč, ker bo pozneje, ko se ljudje prepričajo, kako skromen pridelek je letos, gotovo cena boljša, kakor danes.
VELESEJEM V LJUBLJANI.
V soboto, dne 29. avgusta je otvo-ril trgovinski minister, g. Krajač, v prisotnosti zastopnikov vseh oblasti V. ljubljanski velesejem. Že prvi trije dnevi velesejma, ki je letos izvrstno organiziran, so pokazali kako potreb-I na je ta institucija v Ljubljani. Poset-nikov je bilo v nedeljo okrog 20.000 ; in v pondeljek 15.000. Bolgarski tr-; govci so nakupili velike količine že-leznine. V splošnem obeta velesejem ; velik uspeh tudi letos.
i KMETIJSTVO NA VELESEJMU. ; Kmetijska družba je na sejmu razstavila vse kmetijske potrebščine, ki jih ima v zalogi. Priporočamo, da si vsak to razstavo ogleda.
Dolnjeavstrijska kmetijska zbornica je letos razstavila svoja žitna semena. Ta zbornica se peča sama z j vzgojitvijo semen na ta način, da stro-j go nadzoruje semenogojska posestva.
Priporočamo vsem posestnikom, da si
I ta oddelek velesejma (Paviljon »G«) dobro ogledajo, kar bo za marsikoga ; velik dobiček.
HIGIJENSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU.
! Po otvoritvi velesejma se je vršila ; otvoritev higijenske razstave, ki jo je ; otvoril gospod inšpektor ministrstva narodnega zdravja, dr. Katičič. Ob tej priliki je govoril minister trgovine, dr. Krajac, ki je v svojem govoru po-vdarjal potrebo higijenske razstave j posebno za pravilno zdravstveno vzgo- ! jo mladine. Izjavil je, da Slovenci prednačijo tudi v tem oziru, kajti I Slovenci izvrše delo, nato pa se po- j vspno na gore ter od zgoraj pogleda- i jo, kaj so izvršili. Izjavil je željo, da ' se pošlje kopija te razstave v Beograd. j Razstavo je priredil Drž. higijenski j | zavod v Ljubljani. Sodelujejo pa na- ! slednji zavodi: Drž. higijenski zavod, i
Zavod za socialno higijensko zaščit® dece, Histološki institut medicinsk« fakultete in Ženska bolnica, vsi v Ljubljani; dalje Ambulatorij za spolne bolezni in Kirurški oddelek splošne bolnice v Mariboru in Pasteurjev zavod v Celju.
Uspeh lanskoletne razstave ob priliki velesejma, ki jo je obiskalo nad 40.000 ljudi, je dal prirediteljem nalogo, da ob času letošnjega velesejma prirede novo higijensko razstavo, večjo in popolnejšo. Kot kažejo prvi utisi se jim je to v polni meri posrečilo. Lajiška kot tudi strokovna kritika sta polni hvale in iskrenih čestitk prirediteljem. Na razstavi je stalno zdravnik Higijenskega zavoda, ki demonstrira razstavljene predmete. Kot ču-jemo, se bodo tekom razstave vršila vodstva po razstavi z natančnejšo razlago posameznih oddelkov.
SADNI OGLEDI.
Sadjarstvo zavzema v našem gospodarstvu čedalje večjo veljavo. Trdi se lahko, da je za nas Dolenjce posebno, poleg živinoreje in vinarstva, najvažnejša panoga našega kmetijstva.
Letos, sedaj na jesen, je naša dolžnost vseh, ki se zanimamo za sadja?-stvo, da doženemo kakšne vrste, oziroma kakšne sorte sadja, predvsem jabolka, uspevajo pri nas in katere izmed njih so najboljše, zlasti za trgovino. Najlepša prilika za dosego tega važnega cilja se bo nudila s prireditvijo sadnega ogleda in to v Brusnicah na nedeljo dne 20. septembra dopoldne v občinski dvorani v stari šoli, ki ga priredi državni ekonom iz Novega mesta. V Toplicah'pri Straži pa se vrši sadni ogled na nedeljo dne 27. septembra ob 3. uri popoldne v ta-mošnji ljudski šoli.
Naprošajo se vsi župni uradi, šolska vodstva in napredka željni sadjarji bližnjega okoliša, da z vso vnemo poagitirajo za čim večjo udeležbo na teh velevažnih sadnih ogledih.
Razstavljeno sadje se bo po prireditvi preneslo in razstavilo na glavno sadno razstavo na Grmu meseca oktobra, ki jo priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Novem mestu.
Vrednost
Za 1 dolar .... Za 1 funt šterling . . Za 100 čeških kron . Za 100 lir ... . Za 100 švic. frankov . Za 100 avstr. šilingov
55.50 Din
272,— Din 165.— Din 212,— Din 1085.— Din 785.— Din
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker Se z njim se širi najuspešnejše naša ideja l
£91
a
r f
Javljamo prežaiostno vest, da je dne 25. avgusta t. 1. v čateških toplicah po kralki mučni bolezni umrl gospod
Jožef Polanc
posestnik in gostilničar iz Št. Jerneja
katerega zemeljske ostanke smo pokopali na Čatežu pri Brežicah.
Podpisani rodbini izrekava najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so blagopokojnika počastili na poti k večnemu počitku. Osobilo se pa zahvaljujeva šentjernejskemu prostovoljnemu gasilskemu drušlvu, Sokolu iz St. Jerneja ter darovalcem vencev in cvetja.
Št. Jernej, 28. avgusta 1925.
Polanc - Gantar.
Krojači, pozo
V Sv. Križu pri Kostanjevici se odda soba s kuhinjo in delavnico za vsako obrt. Najboljša eksistenca se nudi krojačem, ker bi bil brez konkurence. Pojasnila daje lastnik Josip Kodrič, istotam.
Dva dobra
Žagarja
specijalista za rezanje bu-
kovine na venecijanki se takoj sprejmeta. Ponudbe na Ljubljana, poštni predal štev. 85.
Fižol
vseh vrst, suHe
gobe, repno seme, knmno, mrav ijinčna jajca in droge pridelke kupuje
SEVER & KOMP., LJUBLJANA.
Ob priliki razstave »LJUBLJANSKEGA UELESEIMJS" p Vas vabimo, da si ogledate našo bogato zalogo
raznovrstne žeteznine, potrebi čtne za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike-poljedelce, štedtl-nike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesaljke, portland-cement, nosilke, strešno leper.-Illllillimiiun ko in drugo pri tvrdki llllllllllllllllll
ZAtTA & ŽILIC
trgovina z železnino
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 11
Cene nizke, posrežba loč na In solidna T NA DEBELO I	NA DROBNO!
Cene
sporočimo htevo.
pozor!
IGRALCI
iPBBBBBSSHBi^
B
Dozori i
NA HARMONIKO
Letos praznuje naša firma svoj
45 letni jubilej
odkar je pričela izdelovati harmonike. Vsled tega jubileja smo se odločili, da znižamo cene našim harmonikam jjlobolco po«I normalne cene« da omogočimo vsakemu nabavili si po jubilejni ceni dobro in trpežno Lubas-harmoniko. Pazite na zaščitni znak.
CENE HARMONIK SO SLEDEČE:
B
m m m m m m m i K
Nemško uglašene harmonike:	jubilejne cene		normalne cene
Model ,H" 3-vrslna 2-glasna . .	. Din	2.000 —	2-600-—
Model »K" 3-vrstna 3-glasnn . .	. Din	2-200 —	2-800 —
Model „K" 3-vrstna 4-glasna . .	. Din	2-500 —	3-400-—
Model „L" 4-vrstna 2-glasna . .	. Din	2-250 —	2-900 —
Model 4-vrstna 3-glasna . .	. Din	2-350 —	3100 —
Model „M" 4-vrslna 4-glasna . .	. Din	3 000 —	4*000'—
Kromatično uglašene harm. 43 tipk	. Din	2-400-—	3400'—
Kranjsko uglašene harmonike:	jubilejne cene		normalne cene
Model „Kr" 3-vrstna 2-glasna . .	. Din	2-100 —	2-700-—
Model „Kr" 3-vrstna 3-glasna . .	. Din	2-250 —	2'900'—
Model „Kr" 4-vrstna 3-glasna . .	. Din	2'500'—	3-500 —
Kovček za harmoniko .....	. Din	300*—	400 —
B
I
Ne zamudite torej te ugodne priložnos-ii in si oglejte in kupite harmoniko, ker ne bodete nikjer tako ugodno kupili. Vabimo Vas, da nas obiščete na Ljubljanskem velesejmu, paviljon ,G', koja 36S in 369
Avstr. Izdtltvalnica
harmonik
FRANC LUBAS IN SIN
CELOVEC
St. Vaittrstrassi 3C
■C
I
II a fi
m p
lil
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D.
UUBUANA, Dunajska cesta št. 35
[Brcojavi: »Stroj".	Talefon it. 1« ii\25C
»
Transmisije
^TURBINE in ieleine konstrukcije ARMATURE NjOVjI Ognjegasne potrebščine SESALJKE ŽELEZOLIVARNA	KOVINOLIVARNA
—- STROJI ZA OBDELOVANJE LESA —
HAVRE-NEWYORK, samo 6 dni žez morje.
FRANCOSKA LINIJA (FRENCH LINE.)
Cie. file. Tr«nsatlantique in družba Chargeurs Reunis za pomsrske vtžnjs
v sever, in južno Ameriko, Avstralijo in Kanado
EKSPRESPARKiKl: Perij, Friit«, d« Graita.
Dtbra hrani in »Ijife BRFZfLAČKO.
Vozna listke in tozadevna fasjstnila daje I I/AN KRAKER, zastopnik v Ljubljani
Kolodvorska ulice 41.
■■ms VOHiftMABtaH
Edino
vmfA** mm,
šivalni stroji in kolesa - j. JOSIF pinmiNe*a
Ljubljana
(blizu PreŠarnovega apomenika ob vodi)
inamke Grltzner, Phonix in Adier
za rodbinsko, obrtno ln Industrijsko rabo. Pouk t vezenju tat krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
Najcenejše
strešno
kritje!
na tu I
Združene opekarne d. d.
Ljubljana. Miklošičeva cesta 18. preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDO
audijo v poljubni množini — takoj dobavno — aajboljše preizkušene modele strešnikov a eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in eidao opeko. — Na željo §e pošlje takoj popi* in ponudba'
Prometni zavod za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi ia industrijska podjetja in razpečava na debelo
jar- INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste iu vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koka za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.

na surovo olje, nov, proda PckajaiMki »aved *a na-nMMiit t Lj«Uja»i. Aleksandrova **(ta 12.
I1
SPAGO
dreto in vse vrste vrvafr-akih itdelkov ter ▼ to
»troko »padajoče blago dobite v akladlšlu
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Oeaposvnialra I.
SVOJI K SVOJIM!
"Vsakovrstno usnje, koie, gonilna jermena, čevlje od priprostih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, (orbe za orožnike, gamoše itd. Dalje veliko izbiro kofit,-čevljarskega orodja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov nudi na drobno in debelo	—
ANTON MARKUN, Ljtbljana, Kolodnrska ul ca 41 (tU glavnega kolodvora).

posojilnica
r. z. z o. 7.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Ve^ie in sfalne vlsoe B&reslflle po ilDD0V0ni.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
\7DT Džamonja in drugovi, V lV 1 dr. z o. zev,, Maribor.
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves
(čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
Poslušaj, bebica moja!
Da je perilo lepo bleščeče in tona prijeten vonj, se mora prati vedno le r „GAZELA
milom, ki je najboljši domači izdelek
Izgini, zaman se trudiš I
li daiBS mlilmi It iMn pspiltlH
kljub svojim krč-nim žilam, zakaj jaz nosim
ANTIVARiX.
Obveza An'ivarix je patentovana zdravniška iznajdba in jamstvo vsem, ki trpe na krčnih žilah in so zaradi tega
ogroženi po opasnih posledicah: nenadni smrti, bolečinah, vnetju žil, ekce-
_ _	mih, gnojenjih,
čirih itd. Takojšnja dela/možnost zajemčena. Ležanje v postelji nepotrebno. Naročite si takoj An!ivarix. Prili je osebno in se oglasiti v Ljubljani v trgovini g. M. BARTIiOVE, spec. parf., Stritarjeva ulica, nasproti magistrata.

Jugoslovanski kreditni zavod v LjublN
Marijin trg Štev. S
smssmmas
«Maa*B»tsuit3
sprejema hranilne vloge in vloge b* tekočI račun ter Ufe obrestuje nt»|«0O<lneje- Vesan« vloyo obrestuj« po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebna, trgovske ia obriu«, posebno kraikoročae kredite.
Naročajte
HI
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, kloi v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razne mila. Potrebščine za šivilje, čev Ijarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
Ženitna po-- nudba.
Poiten mladenič, etar 28 let, z večjo doto, ieli znanja v »vrho ženitve s poštenim, 18 — 30 let »tarim
dekletom, ki bi imela večje premoženje. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, je poslati na upravo »Kmetskega lista< pod šifro : »Srečna bodočnost«. Tajnost strogo zajamčena!
HOTEL IN RESTAVRACIJA
MIKLIČ
LJUBLJANA nasproti glavnega kolcdvera. Znano dobra kuhinja. Prvovrstne pijače. Zmerne cene.
n, iietiiiikii
Došli so vsakovrstni
poljedelski stroji,
katere dobite po najnižji ceni
pri tvrdki
FRANC HITU, Ljubljana
Martinova cesta 2.
a™ sv
poleg Prešernovega spomenika ob vod Ljubljana Telefon 913.
DO BRATOVI
■
trgovska agentura
S LJUBLJANA, Gosposvetski cesta štev- 2 ■
2 si dovoljuje tem potom p. n. interesente najvljudneie obvestiti, da zastopa sledeče tvrdke:
5 Konopjuta d. d. promet konopnenih in jugi tastih izdelkov, centrala Zagreb, skladišče za Slo-
■	venijo: Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 2.
S Simon Semler, Plzen, tovarna galanterij-B skih izdelkov (vlasnice, knoflice, plctilke, risalni žebljički i. t. d.).
S	Suddeutsche Schmirgelwerke
■	A. G., Memmingen, Beyern, tovarna smirko-
■	vega :blaga,» lako] na platnu kakor na 'papirju, in
■	vseh vrst gladil za čevljarsko in mizersko industrijo.
■	Tovarna nogavic „KL]UČ'*
| Ia časa n\mm paviljon „£", koie \l li, iS.
BaMiiniiHniiiiiiiiiiiH"lllu"
varaj arafrik: MILAI M1AVLJH.
■k Kaaaerti} Katatikat« MstorIVA.* PSeMJ, e»r«-<»f patlaaee.
Satlinila tUkara« >Merkurc. trf.-lndL d. d. v ljaWJa*l.
2348535353915348535353532348535353484853235323484848235348024853234848020102020202485348535348535353