Iz delovnih kolektivov naše občine
Ijubljanska banka, Mubljano
Prenovljeni prostori bančne zgradbe na Subičevi. V prenovljenih prostorih bančne zgradbe ob križišču Subičeve in Titove ceste v Ljubljani, so zdaj po-leg Združenja banke Se nekatere služ-be Združene banke in Gospodarske banke.
Združena banka ima v zgradbi, inšti-tut za ekonomiko investicij, uredni-štvo glasila »Ljubljanska banka«, sek-tor za razvoj organizacije in tehnologi-je, sektor za gospodarsko-računske za-deve in službo za SLO in družbeno samozaščito.
Gospodarska banka pa ima v zgrad-bi z vhodom s Šubičevo službo za ka-drovske zadeve in z vhodom s Titove službe za pravne zadeve. Od 6. marca do konca letošnjega septembra bodo v pritličju zaradi prenove v Mestni hra-nilnici opravljali vse posle za občane (tudi upokojence). Avla te zgradbe je zelo lepo urejena. Po 1. oktobru pa bo v avli posloval referat dinarskih bla-gsjn Mestne hranilnice Luubljana.
Ob stoletnici ustanovitve Mestne hranilnice. Letos 1. oktobra bo minilo sto let, odkar je v Ljubljani začela po-slovati Mestna hranilnica ljubljanska. Ob ustanovitvi je bila edini pomemb-nejši slovenski denarni zavod na vsem ozemlju, kjer so v tednji Avstriji živeli Slovenci. Ta visoki jubilej Mestne hra-nilnice ljubljanske pa ni samo zgodo-vina predhodnica današnje LB-Go-spodarske banke, temveč iz iye lahko razberemo tudi razvoj celotnega slo-venskega banCništva ter slovenskega in predvsem Ijubljanskega.gospodar-stva.
Čas, ko so v Ljubljani zavedni slo-venski izobraženci začeli razmišljati o ustanovitvi slovenske hranilnice, bi nekako lahko primerjali z današnjim, ko smo se Slovenci znova zavedli svo-jih korenin in svoje narodne biti ter strnili svoje vrste. Leta 1882 so Sloven-ci pri volitvah v ljubljanski občinski svet prvič dobili večino v občinskem svetu. S tem je bilo konec nemške oblasti na ljubljanskem magistratu in Ljubljana je dobila prvega slovenske-ga župana. Ta slovenska zmaga je od-mevala po vsem slovenskem ozemlju. Novi občinski svet se je takoj lotil res-nega dela. Že na prvi seji je slovenski obrtnik predlagal, naj bi v Ljubljani ustanovili mestno hranilnico. Pri gla-sovanju so predlog kJjub nasprotova-nju nemških odbornikov, ki so bili v manjšini, sprejeli z večino glasov. Tako so po dolgih, danes bi rekJi biro-kratske nacionalističnih zapletih 1. ok-tobra 1889 končno slovesno odprli Mestno hranilnico ljubljansko. O pre-novitvi prostorov Mestne hranilnice, njenem razvoju in proslavi ob 100 let-nici bomo še pisali.
UKCl|«bliana
Darila za UKC se obrestujejo v zdravju. Delovne organizacije Slo-venijales, Indules in Jugotekstil so Univerzitetni kliniki za nevrokirurgijo podarile TV sistem, ki bo služil za pre-gledovanje vzorcev, kijih bodo odvze-ll na stereotaktični način. Tako bo ope-racijska dvorana št. 45 v prihodnje na-' menjena tudi stereotaktičnim pose-
gom (funkcionalni in stereotaktični bi-opsiji) in prav ti posegi bodo predstav-tjali veliko posodobitev.slovenske ne-vrokirurgije. Delo v nevrokirurgiji ni mogoče brez mikroskopa in kamere. Vse to sodobne opremo imenujemo TV veriga in prispfevek te posodobitve je neprecenljiv tudi v učnem procesu. Ob dejstvu, da števila možganskih tu-morjev v zadnjem času izredno naraš-ča, je bila misel, da so še ljudje, ki so pripravljeni pomagati razvoju sloven-ske nevrokirurgije, skoraj pomiijajo-ča. Darilo delovnih organizacij je torej denar, ki se bo obrestoval v ozdravlje-nih ljudeh.
Koncerti za bolnike in razstave, »Koncerti za bolnike« v ljubljanski osrednji bolnišnici bi lahko letos pro-slavili svoj jubilej - deseterico. Saj je spomladi leta 1979 y avli, v prostoru pred predavalnicami, zaigral naš slovi-ti trio bratov Lorenz. Od takrat se vr-stijo, praviloma vsako zadnjo sredo v mesecu, razen med počitnicami. Pri-reditve so namenjene bolnikom, ki se z.dravijo na klinikah v novogradnji na Zaloški 7, pa tudi v starih bolnišničnih stavbah na drugi strani Zaloške ceste, če le niso priklenjeni na posteljo. Na-men »koncertov za bolnike« kulturno-umetniškega društva UKC in MP je dvojen: med zdravljenjem naj bi bol-nik doživel utrinek umetniškega nav-diha, sprostitev in tudi zabavo, obe-nem pa naj bi na tem »odru« predsta-vili javnosti tudi amatersko dejavnost članov glasbene in likovne sekcije. V preteklem desetletju je na »koncer-tih za bolnike« nastopilo več sto izva-jalcev, večinoma z zborovskim petjem.
PTTLjubliana
Skupni imenovalec mora biti do-bro delo. Leto je naokoli in pred vrati so zaključni računi. Prav kmalu bodo znani poslovni rezultati Podjetja za PTT promet Ljubljana, doseženi v mi-nulem letu. Kot ponavadi bodo y ryih razpravljali na zborih delavcev in de-lavskih svetih. Zveza sindikatov je tu-di letos pripravila obsežno akcijo v zvezi z zaključnimi računi. V njej gre predvsem za to, da se delavci seznani-jo in pošteno razčlenyo vzroke za uspešno ali neuspešno poslovanje de-lovnega kolektiva. Za prvo polovico leta je bila značilna stroga omejevalna politika cen za za PTT storitve, tako da so se neugodne težnje iz preteklih let nadaljevale tudi globoko v minulo le-to. Devetmesečno poslovno poročilo je bilo že bolj obetavno, čeprav ne bleščeče. Brez dvoma so veliko prispe-vali notranji ukrepi za smotmejše in učinkovitejše gospodaijenje.
Kako je bilo z zadnjimi tremi meseci lanskega poslovanja. bo pokazal šele zaktjučni račun. Vemo, kako je bilo z cenami in da je zaradi višjih cen pro-met na začetku nekoliko upadel.
Razprave o zaključnem računu mo-rajo biti usmerjene predvsem na sub-jektivne dejavnike, se pravi na to, kar lahko sami storijo za uspešnejše poslo-vanje in gospodarjenje. Skupni imeno-valec mora biti dobro delo. Pod tem pojmom pa se skriva tako delovna vnema kot visoka produktivnost, učinkovitost, indvativnost ali uspeš-nost. Veljati bi moralo povosd in za vsakogar.
Večja izkoriščenost voznega parka.
V preteklem letu so v PTT z avtomobi-U prevozili 5.420.180 kilometrov in po-rabili 424.083 litrov bencina ter 235.039 litrov plinskega olja. Če podatke pri-meijamo z letom 1987, se je število prevoženih kilometrov povečalo za 4,7 odstotka, poraba bencina za 5,7 odstot-ka in plinskega olja za 1,3 odstotka. Izkoriščenost voznega parka se je po-večala.
Za kolesa na motorni pogon so pora-bili 65.756 litrov goriva, kar pomeni, da se je poraba na prejšnje leto zmanjšala za 2 odstotka. Število prevoženih kilo-metrov pa se je zaradi limitov pismo-noš glede dostave denaija povečalo za 5,3 odstotka.
Povprečna poraba tekočega goriva na 100 kilometrov se je za 12,33 Utra v letu 1987 znižala na 12,16 litra v letu 1988 in je bila med najnižjimi v zadnjih letih.
Avtomatske telefonske govorilnice na ietone. Konec minulega leta so z velikim pompom vključili deset go-vorilnic na žetone v javni telefonski promet. Prve govorilnice na žetone je uvedla Italija in sicer zaradi velike de-valvacije narodne valute takoj po voj-ni. Predelava govorilnic je bila zaradi sprememb kovanega denarja tako po-gosta, da novični aparati tega niso več prenesli. Iz istega razloga so govorilni-ce na žetone uvedli tudi pri nas. Zato trdijo, da so te govorilnice le izhod v sili, upajo pa, da ne za dolgo, saj morajo tudi pri nas zasijati boljši časi. Avtomatske govorilnice na žetone iz-deluje Iskra, vneda pa te govorilnice še nimajo atestnega dovoljenja za jav-no uporabo. Iskrine govorilnice so iz-delane za dve vrsti žetonov: žeton A predstavlja vrednost treh, žeton B pa vrednost tridesetih tarifnih im-pulzov. Izkušnje, ki jih imajo do sedaj s temi govorilnicami, niso preveč spodbudne, prepričani pa so, da se bo tudi pri nas uveljavil ta način telefoni-ranja.
Železnliko gespodantve, Mubliana   "^^
Prenova    sindikalne    organizacije.
Pred časom so bile oblikovane teze za prenovo sindikalne aktivnosti in orga-niziranosti v ZG Ljubljana. Februarja je bil že prvi sestanek predsednikov osnovnih organizacij sindikata v zvezi s pripravami za uresničevanje tega po-litičnega projekta. Tako naj bi dobili sindikat prometnih delavcev v infra-strukturnih dejavnosti SVTK in elek-troenergetike, sindikat tehničnovo-zovne dejavnosti, sindikat vzdrževalne dejavnosti (Centralne delavnice), sin-dikat strokovnega osebja in sindikat strojnega osebja (vleka vlakov). Po-možni sindikati naj bi bili od 9 do 29 članski, iz njih pa naj bi neposredno volili delegate v sindikalno konferen-co ŽG LJubljana. Druge osnovne orga-nizacije sindikata, ki se ne bi združeva-le v tako imenovane pomožne sindika-te, naj bi volile svoje delegate v konfe-renco sindikata ŽG Ljubljana nepo-sredno. Sindikalne konference ZG Ljubljana naj bi štele 55 do 65 članov, sindikalna organiziranost in aktivnost v tozdih pa naj bi ostala enaka sedanji.