Uscela Latclišks Ca_kve v iSpa_lji. — Kulturni svet se jo zgražal nad zažiganjeai cerkva, c.rkv.nih liiš in samostanov, ki so ga uprizorile kcmunistično in radikalne tolpe kraalu potem, ko je v Spaniji zmagala revolucija. Taka divjaška razdejanja in pustošenja so vsaj v prej.njem velikem obsegu prenehala, čeprav sc zdaj pa zdaj pojavi plamen na kakšni cerkveni hiši, zlasti na kakšnem samostanu. Um&rjene r.publikanske stranke, ki tvorijo večino v španskem parlamentu, imajo ¦Ecav.t&žko gta-llšče napram radikalnim in komunističnim i?r anarhističnim^ element-m, ki bi radi celo ŠpaTiijo -^: boljševizirali. Po ulicah večjih mest v Španiji teča dnevno kri. Le s pomočjo vojaštva je mogočs zatreti te prekucuške poizkuse, civilna garda, policiia in orožništvo je za to preslabo. Usoda Špaaije v bližnji bodočno&ti je torej odvisna od tega, ali bo vojaštvo v svoji večini vztrajalo na strani takozva^nili zmernih republikanskih strank. Ako bi vojaštvo tem strankam cdpovedaio podporo in pomoč, bi bila vsa Španija potegnjena v boljeeviški kr\avi vrtinsc. V takih razmerah je stališče kat. Cerkve prav težko. Bati se je, da bo-de Cerkev postala žrtev, ki jo bodo večinske republikanske strankc vrgle v žrelo radikalom in komunistom, da jih vsaj nckoliko potolažijo. Najprej pridejo na vrsto redovniki in redovnice. Saragoški nadškof kardinal Vidal y Barraauer je pred svojim odhodom v Rira izdal na svoje vernike pastirsko pi.mo, v katerem jih opozarja, da je nevarnost, da bo republikanska vlada izgnala iz Španije vso redovnike in redovnice. To bi bila prava ncsreča za Španijo spričo velikih del ljiibezni do bližnjega, ki jih izvršujejo redovnice in redovniki, in spričo ogromnega prosvetnega in kulturnega dela, ki so ga skozi stoletja vršili v Španiji katoliški redovi. Tako postopanje proti katoliškim redovom ni samo velika nehvaležnost naprarn stoletnim dobrotnikom Špa.nije, marveč je grda oskrumba načela svobode, ki ga hoče republikanska vlada spo-tovati. V Franciji so pred desetletji svobcdomisleci storili isto napako, pa so j. potem uvideli tcr popi-avili in odprli redovnikom in redovnicam vrata. Naj katoliško ljudstvo z vsemi zakonitimi sredstvi brani ne samo svoja redovnike, mai^več tudi svobodo katoliškega prepričanja in katoliškega kulturnega dela. All bcdo v Mehiki zopet zstželi? Gonja svobodomislccev in socijalistov iproti katoliški Cerkvi v Meliiki je pred par leti rodila krvavo preganjanje sv. Cerkve. Te_om zaclnjega časa so se duhovi nekoliko p-omirili, kar pa socijalistom in framasonom ne ide v račun. Njihovemu vplivu se je posre.ilo izoo- slovati pri viadi omejitev števila du_x>v_ikov v nekaterih krajih. Taka samovoljnost pa je razburila Cerkvi zveste katoličane, zlasti v pokrajini Veracruz, kjer naj bi 1 d_h.ov_ik prišel na 100.000 dua, vsled česar bi jih od 2000 smelo ostati samo 13. Med. tem je prišlo do napada nekega neznanega mladeniča na guvernerja v inestu Ialapi. Ker sc je guverner, branil z revolverjem, sta drug na drugega streljala, dokier ni neki višji uradnik, ki je prišel !_ guvernerjev- palače, mladeni.a usu-eiil. Ta dogodek bo porabili socijalisti, da so drubal naliuj.kali zopcr sv. Cerkev. Čeprav se ni vedelo, kdo jo ta mladeni. in zakaj je izvršil napad na guvernerja, so ga kar podtaknili Cerkvi in takozvanim klerikalcom. S strastnim hujskanjem so poulično množico tako nahujskali, da je vdrla v zalogo bencina, jo popolnoma oropala in z — beRcinom oblila cerkve ter jth zažgala. Ena cerkev je pogorela do tal, druga tri pa so gasilci ia vojaki komaj rešili. V Dcto cei*kev so naliujskani pobalini me"d ter„$-„:_!«• opravilom vdrli ter začeli z revolverji streij_"M. ?Y'»=_a d1!hovnika so pred oltarjem ubili, dva pa smrtno-nevarno ranili, tudi več otrok je zadobilo težke poškedbe. Da bi s_ pr&prečili nadaljni izgredi, je bilo nad mestom proglašeno obsedno stanje. Slcvesaa blagoslcviiev tarist.vske ceskvice Krisinsa Kralja v ,Log.arski floliai. Dne 9. avgusta t. ]. bo prevzv. knezoškof dr. Andrej Karlin blagoslovil turistovsko cerkvico Kristusa KraIja v Lagarski dolini. Slovesnost ss začne ob 10. uri dopoldne. Cerkvica }e na novo sczidana in se bo v njej v poletnem času stalno vršila siužba božja ob nedeljah. Za zgradbo so prispevali poleg domačinov, posebno Logarja in. Podbrcžnika, tudi najširši krogi Slovenije. Pozidana je v dvojni spomin in. sicei* v vesel spomin 40Ietnice župnikovanja solčavskega župnika Miloša Šmida in v žalosten spomin nesrečne sm.ti g. Pavla Sumana. — Popoldne se vrši na slavnostnem prostoru prireditev gradbenega odbora s srečolovom itcL — Za turiste in izletnike ter udeležence slavnosti bo v vsakem oziru, tudi glede prehrane, dobro preslcrbljeno. Zato dne 9. avgusta v Logarsko dolino! Sv. _Zaii}a v Fuščavi. Ker prideta letbs oba velika romarska shcda v Puščavi, namreč: Velika Gospojnica ia nedelja po Veliki Gospojnici eden za drugim, sporoča župnijski urad sv. Marije v Puščavi roma_jem red službe božjo za ta dva dni, ki bo sledeči: li. av-. gust: Popoldne ob treh po prihadu vlaka pričetek spovedovanja. Ob 6. uri zvečer pridiga in pete litanije Matere bcžje z blagoslovoma, nato spovedovanje do 9. ure zvečer. 15. avgust: Vnebovzetjo Device Marije. Ob 5. uri zjutraj sv. obhajilo. Ob 6. uri pridiga, nato slovesna sv. maša. Ob 8. uri droga sv. maša, ob 9. uri tretja sv. maša, ob 10. uri pridiga ln slovesna sv. maša. Popoldan ob dveh litanlje z blagoslovoma. Ob treh pričetek spovedovanja, ob šestih pridiga, nato litanije Matere božje z blagoslovoma, nato spovedovanja do 9. ure. 16. avgust: Ob 5. url zjutraj sv. dbhajilo vernikov. Ob 6. uri pridiga ln sTovesna sv. maša. Ob 8. uri druga sv. maša, ob M9. uri tretja sv. maSa, ob 9. uri Cetrta sv. maša, ob 10. uri pridiga in siovesna sv. maša. Popoldan ob HS. nri litanije z blagoslovoma. — Cerkev Matere božje ostane obe noči odprta, dsi romarji lahko prenočijo v cerkvl.