ZAPISKI NOTES
NOVEJŠE SLOVENSKE ZALOŽNIŠKE BIBLIOGRAFIJE Boža Pleničar
V Knjižnici je bilo že napisano, da so založniške bibliografije pri nas kar »v modi«. Skoraj vse slovenske založbe so se že zvrstile z njimi, od Mohorjeve družbe (1957) do Borca in Pomurske založbe v zadnjem času. Tudi to je bilo že rečeno, da so take bibliografije ne le posrečen način propagande in reklame določene založbe, ampak tudi dragocen pripomoček za knjižničarja in ljubitelja knjig.
»Bibliografiji Pomurske založbe 1954—1978« Nikice Brumen je posvečen poseben članek, zato jo tu samo kratko omenjamo. Urejena je kronološko in obsega 409 enot, razen tega pa še statistične preglede in kazala. Zanimivo je dejstvo, da je bila prva knjiga, natisnjena za Pomursko založbo, delo prekmurskega rojaka Miška Kranjca. Nekaj bi vam rad povedal (1954), drugo delo zemljevid Prekmurja (1955), v letu 1956 pa je začela izhajati revija Svet ob Muri. Torej je založba začela svojo dejavnost z deli, ki hočejo predstaviti Prekmurje. Z Bibliografijo je založba proslavila svojo 25-letnico. Vredna zapisa bi bila morda še ugotovitev, da je to naša prva založniška bibliografija s popisom enot po novih mednarodnih pravilih ISBD.
Leta 1979 je izšla tudi »Bibliografija založbe Borec 1958—1978« bibliografke Ančke Posavec. Bibliografija obsega 485 enot. Kot navaja avtorica v uvodu, je opis enot poenostavljen in zato je za poprečnega uporabnika gotovo razumljivejši in dostopnejši. Bibliografija je urejena po skupinah, to je v glavnem po strokah. Posebna skupina je Periodika. Očitno je založba dajala prednost slovenski književnosti (enote 202—464); tuje književnosti, vključno književnosti jugoslovanskih narodov, je manj (enote 81—201). Zato bi bilo mogoče prav poudariti to z drugačno razvrstitvijo skupin. Zanimiva je tudi odločitev avtorice, da umetniških koledarjev ni uvrstila v periodiko, ampak v skupino umetnost, s čimer je hotela podčrtati umetniško vrednost teh publikacij. — Kot moremo razbrati iz biblio-
grafije, se založba Borec v glavnem ukvarja z izdajanjem leposlovja, biografij, muzikalij, umetnostnih publikacij in časopisov s tematiko iz NOB, iz vojne, pa tudi iz starejših in novejših osvobodilnih in socialnih gibanj na raznih koncih sveta.
Bibliografija je ne le zgledno in natančno sestavljena, ampak tudi pregledno in lepo natisnjena. Glavnemu delu so dodani: kronološki pregled izdaj, pregled po naslovih, pregled po zbirkah, pregled Kajuhovih nagrad in statistični pregled (število izdaj in naklada po letih). V imenskem kazalu pa niso upoštevani samo avtorji in prevajalci, ampak tudi uredniki, ilustratorji in opremljevalci.
Bibliografija vsekakor dostojno predstavlja in proslavlja dvajsetletno dejavnost založbe Borec.
2e leta 1978 je izšlo nadaljevanje Bibliografije založbe Mladinska knjiga za leta 1971—1977. Sestavil jo je spet neutrudni Bogomil Gerlanc. Urejena je kot prejšnji dve bibliografiji (po strogi kronologiji in z dodanimi pregledi, statistikami in kazali). Enote šteje od osnovne bibliografije (za leta 1945—1966 in 1966—1970) naprej in obsega enote 3777—5907. Skoraj razkošna pa je bibliografija tudi s prilogami, tj. črno-belimi in barvnimi ilustracijami iz popisanih knjig. Tako je tudi za oko prijetno vzeti v roke to bibliografijo, saj je znano, da založba Mladinska knjiga skrbi, da so ilustracije v mladinskih knjigah na res visoki ravni. Zato si je lahko privoščila tudi tako velik izbor ilustracij iz svojih izdaj.
Najnovejša je gotovo Bibliografija Cankarjeve založbe 1975—-1979, ki jo je sestavil naš delavni bibliograf Jože Munda. Bibliografija je nadaljevanje bibliografije iz leta 1975, ki prikazuje delo Cankarjeve založbe in Slovenskega knjižnega zavoda za leta 1945— 1974. Urejena je po strokah UDK, dodani so pregledi in kazala. Obsega 365 enot.
Mogoče bi bilo prav omeniti še Katalog knjig ’79, ki ga je sestavil Jože Munda za IV. slovenski knjižni sejem v Ljubljani. Urejen je po strokah (dodana so potrebna kazala), pri opisu enot pa je dodana še cena, kar seveda daje delu še večjo praktično vrednost. Katalog je tudi za knjižničarja zelo uporaben, upoštevati pa mora, da so v katalogu samo tiste knjige, ki so bile v določenem času dostopne na knjižnem trgu.