Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo loto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno 4 redne vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in so ne vračajo.
Slovenski mladeniči!
Z velikim veseljem se je na mladeniškem shodu v. Mariboru, dne 253 marca, vzela na znanje želj. mladeničev v obmejnih krajih, naj se priredi v bližini Maribora velikanski mladeniški shod. Določilo se je, da se bo zborovanje vršilo dno 2.. m a j a n a G o r i p r i Sv. P e t r u n i ž e Maribora. Najlepši, najdivniši kraj v mariborski okolici!
Mladeniči! Pri Mariji, pri Materi gorski se bomo zbrali, tu so bomo navduševali za vse dobro in sveto, za narodno delo in svoje sveto versko prepričanje. Mladeniči, pridite! Vi vsi, ki gledate sem iz rodnega Ptujskega polja, iz vinskih haloških goric, iz zelenega Pohorja in Kozjaka na Mater Gorsko, pridite! Mladeniči, vsi iz ponosnih Slovenskih in zla- 1 tih Ljutomerskih goric, iz žitorodnega Murskega polja, iz krajev ob meji slovenska-nemški, mladeniči, ! pridite! Iz ozemlja slovenskega vsega, mladeniči, ' pridite! Prinesite nam ognja, prinesite poguma za i boj sveti, za vero krščansko in narodnost našo! Poguma in ognja, da ne obmagamo, da no obupamo ! Armada tu, mlada, slovenska, na tisoče Šteta, naj zbere pod plaščem so Matere božje! Poduk in navdušenje, slovenski mladeniči, naj združi nas vso iz zemlje slovensko pri
Materi gorski
v nedeljo, dne 2. maja 1909!
Narodnost.
Narodnostno vprašanje je stopilo posebno zadnji čas z vso mogočno silo na dan. Povzročilo jo krvave dogodke v Ptuju, Ljubljani, Pragi ter dela še sedaj smrtne težave avstrijskemu državnemu zbioru.
Ob tej priliki pomislimo, kaj je pravzaprav narodnost, zakaj povzročujo človeštvu toliko gorja pa tudi ponosa in zadovoljnosti? Zakaj je že narodnost povzročila med človeštvom toliko vojsk in bojev, toliko prelivanja krvi in sovraštva?
Lepo nam pojasnjuje to vprašanje sveto pismo. Potomci Adamovi so bili le en narod in so govorili le en jezik. Pozneje pa so postali ošabni in brezbožni in so predrzno rekli: „Postavimo si stolp, ki bo segal v nebesa" — hoteli so menda Bogu po sili uiti v nebesa. — In res so začeli staviti babilonski stolp. A za to predrznost jih je Bog hudo kaznoval: Pri delu jim je zmešal njih jezik, ki so ga govorili. Vsak delavec je začel drugače govoriti, da drug drugega niso razumeli in so morali delo opustiti. Od takrat torej imamo na svetu več jezikov. Potomci onih predrznih Babiloncev šo bili potem razni narodi, ki so govorili različne jezike in ki še živo dandanes. Seveda je že mnogo ^starih narodov izumrlo, kakor Grki, Rimljani, Egipčani, Feničani in drugi, ali pa so nastali vi teku časa novi kakor Francozi, [Angleži, Spanci in1 Italijani.
_ Kaj lepo se učimo iz te svetopisemsko dogodbo, jo zna danes že vsak’ otrok na pamet, da je Člo-
veštvo prejelo narodnost naravnost od Boga in sicer kot kazen za greh.
S takio enostavno dogodbico nam jo na hip pojasnjena cela skrivi^opt, ki tiči v narodnosti, temu rušitelju človeške sreče in blagostanja. Ona nam jo ros v k a z e n za greh. Ona ruši mir med človeštvom, brusi meče in sabljo, dela krivice, vzbuja strast in preliva morija solz — in bolje poprej ne moro biti, dokler ne (prodre v vsa človeška srca krščanska pravičnost in vse oživljajoča ljubezen do bližnjega in do Boga. Kakor jo Bog kaznoval Adama in Evo za prvi greh in ž njima col Človeški rod s težavnim delom in trpljenjem na prokleti zemlji, tako je kaznoval za greh tudi cel človeški rod z narodnostjo.
Kor imamo torej svoj jezik in narodnost naravnost od Boga, ga moramo kot takega spoštovati in kdor tega ne spoštuje, ne spoštuje božjega daru, on so pregreši proti Bogu.
Narodni odpadnik ne groši torej samo proti svojemu narodu, kateremu jo dolžan svojo eksistenco, temveč tudi proti Bogu, ker no spoštuje tega, kar ima od Boga. Narodnost jo talent, ki smo ga prejeli od !Bo|ga in ne zakopati moranljo ta talent, temveč pomnožiti ga z vedno večjo narodno zavednostjo in z delom za srečo, blagostanje in slavo narodovo.
In koliko je danes ljudi na zemlji, o faferlK sa
misli, da sto dobri katoličani, da so pošteni, da se kras človeške družbo, četudi so narodni odpadniki in kopljejo svojemu narodu grob, ČetudSi jih jo sram prištevati so k svojemu narodu, ker jo mal in reven, ker so ni mogel povzpeti do kulturno višino, ki jo io dosegel sosed — pod obrambo tega malega naroda. In vendar so li ljudje v resnici ničlo, ki ne spoštujejo niti tega, kar jo bilo celo paganskemu Grku in Rimljanu sveto in v ponos. rAko so zavrgli narodnost, svoj materin jezik, dar božji, zmožni slo zavreči tudi' vso drugo, kar Še navidezno hlinijo in kar jim še daje čast in slavo. Kdor ni v malem zvest, bo Še manj v velikem. Mnogo jih jo celo, ki kopljejo zagrizeno svlojemu narodu grob; potujčiti ga Nočejo, da bo narod takšen sramoten odpadnik, kakor so sa,-mi, da mu no bo več sveto, kar ima od Boga, jezik in zemlja.
Le poglejmo okoli po nnjši domovini! Natlačeno polno jo najdemo s takimi hinavci, ki si polnijo žepe s slovenskim denarjem, a jim vendar ni svet slovenski jezik, ki je njih materin jezik ter ga skušajo zatreti. Proč z njimi, ker so, izdajalci!
Ogromna večina našega ljudjstva je še zaslep. Ijena in misli, da le z drugim jezikom, posebno nemščino, se bo osrečila, a materni jezik pa jo za nič, zato ž njim v koš. Pri tem pa ne vedo, da groše in so imajo za dobre kristjane. Ne v zemljo zakopati talenta, no vreči ga od sebe v koš — pomnožiti ga ja naša dolžnost In povečati; tako nas uči sv. pismo.
Da, nam jo narodnost v kazen za greli, nas uči skušnja iz zgodovine. Ravno zaradi narodnosti so bili na svetit vedni boji in so šo sedaj. Ko se polasti naroda častihlepnost po moči in slavi, ga ta pohlep
zapelje do krivic cap ram svojim sosedom. Vzeti jim ! hoče njih jezik in jim vsilili svojega tor si pridobiti j na enostaven in krivičen način novih dežel in no- ’ vih delavcev ter pivečati svoj narod, To načelo jo krivično, ker nimam jaz pravice ugrabiti in zatreti drugemu to, kar rnu jo Bog dal Zato so častihlepni narodi poslužujejo v svrho tega krivičnega namena ' najhujših nasilstev, krivic in nedostojnosti.	|
Ce pa se ti stiskani narodi zavedo, predno so zgubili jezik in zemljo ter izginili iz površja, da so s jim godi krivica in se temu na|silstvu ustavijo, po- i tem nastane krut boj, ki ruši srečo, blagostanje in ”i omiko na obeh straneh.	jj
Tak narodnostni boj pozna posebno srednja > Evropa od Severnega pa do Jadranskega morja med j slovanskim in nemškim plemenom. Nemški narod, ] navajen gospodstva, je mislil, da si bo podvrgel vse 1 slovansko narode in jim vsilil svoj jezile, njihovega pa zatrl s svojimi šolami, uradniki itd., oni pa mu bodo dali svojo zemljo in mu služili, 1A Slovani so se zavedli nevarnosti in svojih pravic, prejetih iz neba ter so se uprli temu nasilju Nemcev, ki pa seveda sedaj od svoje strani kričijo, da se njim krivica godi, ker jim ne pustimo dalje grabiti, kar je naše.
Z vso sdo so so vrgli častihlepni Nemci posebno na Slovence, da nas ponemčijo. rA nalša dolžnost je, da so zavemo, da smo tudi mi svoj narod, ki spoštujemo svoj jezik povsod, doma, v cerkvi,, v šoli, v uradu, na sodniji in v tujini. Ponosni moramo biti na svojo narodnost in sram nas ne smo biti nikjer spovedati, 'la smo Slovenci. Kdor trdi, da je katoličan, pa se sramuje, da jo Slovenec in svoj jezik zaničuje, ta ni pravi katoličan. Co je pagami narodnost sveta, koliko bolj mora biti katoličanu, ker ve, da jo ima naravnost od Boga. Tukaj se moramo mi razločevati tudi od liberalcev s tem, da bomo ros pravi narodnjaki, ki se povsod potegnejo za svoje narodne pravice, ker to je naša dolžnast od Boga, ne pa, da bomo le narodni frazarji, kakor so liberalci ali narodnjaki.
Nikomur nočemo trgati, kar je njegovo, braniti pa hočemo svoje pravice in jih spoštovati.
Deželnozborske volitve.
Stojimo jrred volitvami v deželni zbor. Dno 7 maja voli splošna skupina, dne 17. skupina kmečkih občin, dno 24. maja skupina mest in trgov.
Splošna skupina.
V splošni skupini volijo vsi oni posestniki, ki no plačujejo 10 kron direktnih davkov, nadalje pre-vžitkarji, delavci, viničarji in hlapci. Volitev ^o dne 7. maja. V tej skupini bode odločilen boj med pristaši naše Slovenske kmečke zveze in ,pristaši fa-briško ali socialdemokraškie stranke. ZVto pp, upamo, da bo vsakdo, ki želi majhnemu kmečkemu posestniku in kmečkim delavcem dobro, volil in delal za kandidate Kmečke zveze, ne pa za socialdemokrate.
Volijo pa sodni ograji: Maribor, Sv. Lenart, G. Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica, Konjice, Rogatec vsi skupaj ejnega. poslanca. Sodni okraji: Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec, Mapenbterg, Laško, Sevnica, Brežice, Kozje, Šmarje vsi skupaj tudi enega poslanca.
Skupina kmečkih občin.
Ta skupina bo volila dne 17. maja. Volijo > njej vsi Občinarji, ki plačujejo vs,aj 10 kron direktnega davka. V tej skupini se .bo bil boj med Slovensko kmečko zvezo in med Kukbvčevo ter Plojevo liberalno stranko.
Volijo pa sodni okraji:
1.	Maribor, Sv. Lenart, Gor. Radgona, Ljuto mer: 2 poslanca.
2.	Ptuj, Ormož: 2 poslanca.
8. Konjice, Slov. Bistrica: 1 poslanca.
4.	Marenberg, Slov. Gradec, SolŠtainj:	1 po
slanca.
5.	Celje, Laško,'Vransko, Gornjigrad: 2 poslanca.
G. Šmarje, Rogatec: 1 poslanca.
7. Kozje, Sevnica, Brežice: 1 poslanca.
Skupina trgov.
Slovenski trgi:	Mozirje, Gornjigrad, Ljubno,
Žalec, Sv. Jurij ob južni železnici, Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Veržej, Rajhgntfurg, Studenci: volijo enega poslanca.
Naše prebivalstvo po trgih živi v tesni gospo darski in narodni zvezi s kmečkim po deželi. Zato smo prepričani, da se tutli politično ne bodo trgi odstranili od smeri, v kateri se giblje naša kmečka politika. Obrtnik, trgovec v trgu in kmet na deželi tudi v politiki ne smejo loičenp nastopati.
Volitve iz to skupine se vršijo dne 24. maja.

J. Markošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
Prihod v Sv. deželo.
(Dalje.)
Le na enem mestu puščajo skalo približno 3 m široko morsko pot. Le po nji so morejo približati čolni suhi zemlji. Ce je pa morje nemirno, je tudi tu velika, da, lahko rečemo smrtna nevarnost za čolnarje, kakor za romarje. Na tisoče se jih je tu že ponesrečilo, tako, da se je udomačil pregovor: V Jafo iti, se pravi umreti. Celo naš cesar so je nahajal leta 1869 na svojem romajnju v Sv. deželo v smrtni nevarnosti. Se ni dolgo, ko se je razbil Čoln ob skali. Nekemu trgovcu je predrlo bruno celo telo, neko mater z dvema otrokoma so /vrgli valovi že proti suhi zemlji. Nekdo zgrabi >za otroka, da bi olajšal materi priti na suho. Morski val mu splavi enega, otroka iz roke, hitro zgrabi za njim, med tem pa mn razdraženo morje iztrga Še drugega. Morski vrtinec jili meče nekaj časa okoli in utopila sta se pre 1 očmi matere. Nobena Človeška moč jima ni mogla pomagati. Co je morje zelo nemirno, pa kapitan sploh ne dovoli, da bi se kdo izkrcal, in tu'di prevoznikov domačinov ni k ladjam.
Zakaj pa ne razstrelijo skalovja in napravijo luko? Vzrokov poznavalci orijefntalsldh razmer navajajo več. Prvič primanjkuje Turčiji za tako reči potrebnega drobiža, drugič je mesto Jafa po teh skalah boljše pred napadi od morske strani zavarovano, kakor po največjih kanonih, tretjič se pa vladi smilijo domačini; prišli bi ob masten zaslužek, ki ga spravljajo v žep s prevažanjem. Ce je morje mirno, plača se za prevoz ene osebe 2% do 3 franke (Irank približno 45 krajcarjev). Ce je pa morje nemirno, za-
--------------------------------------------------—'-"i - jiiii--
litevajo včasih do dvajset frankov, 19 kron za eno osebo.
Vsak romar se mora izročiti na milost in nemilost arabskim vesla,rjem, ki pa svojo stvar razumejo dobro.
Ko so je zdravniška komisija skobacala na ladjo, peljali so jo k mrliču. Tu zopet ni bilo preiskovanja konca ne kroja; najmanj eno uro so pregledovali mrtveca. Slednjič so vendar spoznali, da ni imel nobene nalezljive bolezni; dali so torej dovoljenje za izkrcavanje.
Bil je že tudi skrajni Čas. Ladja na enem koncu s sidrom pritrjena, plesala je skrajno neprijetno po velikih valovili, tako, da je marsikateremu poble-delo lice, ki je prej žarelo v veselem pričakovanju, in se je začel želodec javno pritoževati. Mi trije Spodnješfajerci, namreč profesor Kavčič, župnik Potokar in moja malenkost posedali smo v sredini ladje, kjer se je gaganje opazilo Še najmanj, pa tudi tu In imelo lahko neprijetne posledice, če bi bilo še dalje trajajo. Pa, k sreči se je začelo izkrcavanje.
Za zdravstveno komisijo priveslalo je veliko število čolnov po nas in našo prtljago. Dokler ni bilo dovoljenja za izkrcanje, ni smel stopiti nihče na ladjo in iz ladje. Zato pa so oblsuli čolnarji ladjo krog in krog, vpili na vso grlo in nas vabili v čolne. Nekateri so jim metali iz ladje kruha in tudi mesa, ki smo ga dobili na pot. Vsak tak dar spremljali so zagoreli in zamazani Arabci z ogljušljivim vpitjem, da pokažejo svojo hvaležnost. Skakali so ^ čolnih kakor mački, ne meneč se za velike valove-, ki so se vzdigovali višje kakor njihovi čolni. Mornarji spustijo ladjine stopnice, da morejo romarji iz ladje v čolne. Najprvo pa, so skrbeli za, prtljago-Nekaj Čolnarjev je zlezlo na našo ladjo in začeli so iz najvišjega krova metati kovčke v. Solne, da je vsa

Štev. 6.	HKH
Pogum!
Četudi volilni boj ne bo lahek, vendar navdaja nas prepričanje, da zmagamo, ako bodo vsi naši so mišljeniki storili svojo dolžnost. To prepričanje nam rodi pogum za bližajoCi se volilni boj. Korajžno naprej do zmage !
Kdor ceni snago, ceni blago; ne bo zapravljiv, ne skopuh.
Kaj li je Peterčku in 'Anici? Tako bleda in slabotna sta, kakor da bi gladovala dan na dan, toži učitelj zdravniku, ki jo prišel ,v Šolo pregledat prostore in otroke.
Nista la<čna; pdznam njihov dom. Tudi očeta sem ravnokar obiskal, kor je bolan. Bojim so, vsi trije bodo Šli prerano pod grudo. Zakaj? Stopivši v sobo, malo da nisem omahnil; tak smrad, tak nered, da nisem vedel, ali naj bi Šol daljo, ali se vrnil, Hitro sem odprl okno in bolniku jo dobro del sveži zrak, tega manjka vsem in pa vodo
Nepozabni oče Knoipp je pravo zadel, ko jo trdil: Hiša, katero zapirajo svežemu zraku in hladni voda, je gnezdi) vseh nalezljivih bolezni. No lakota, nesnaga jemlje licu zdrav,o bjaarvo;' nesnaga izsuši mozeg človeku in ga položi v prerani grob.
In kdo v hiši naj skrbi za snago, ako no gospodinja in dorasle hčerke? Po snagi tedaj zopet sklepamo na dobro gospodinjo. Ako ti skrb za s ia-go še ni prešla v mozeg in kri, kakor pravimo, ponavljaj tako dolgo naslednji stavek, da nehote izvršiš vsako besedo in snažna boš ti in cela hiša: Poke snažne, umit obraz, snažna vedno vsa obleka, soba in pohištvo čedno, to le bodi ženski kras.
Snaga je pol zdravja, pol blagostanja, pa tri četrtino srečo in zadovoljnosti.
Pol zdravja jo snaga posebno pri otrocih. In kako lahko ima mati snažno roko: Voda je povsod zastonj. Tn rad se bo otrok sam začel umivati, ako ga je mati le parkrat lepo umila, posebno Če vidi tudi njo umivati se.
Gospodinja naj skrbi, 'da bo snažno telo, obleka, postelja, vsa oprava in orodje, kratko vsa hiša.
Vsako družinče so mora umiti zjutraj s blodno vodo., potem se počeše in obleče. Glavo si zmij vsaj vsak mesec, seveda, posebno ženska pazi, da si jo ne prehladiš; moški si jo hitro dobro otari z obrisn-čo. Noge so potrebno vode, ako no vsak večer, vsaj vsak teden.
Kopaj se kolikor mogoče pogosto; kdor ima priložnost vsaki dan, le porabi jo, nadomesti ti zdravnika in zdravila. Ako se ne moreš kopati, posebno
poknfto. Sje le, ko jih je skreg|al eden poveljnikov, poslužili so se ladjinega dvigala. Medtem je prišlo na ladjo nekaj prodajalcev s sadjem, posebno z velikim, pa neznansko zamazanim in pnašnim grozdjem. Ko sem opozoril nekega kupovalca na ta nedostatek, b 1 je Arabec strašno hud. Ko bi bilo njegove oči noži in besede kroglje, bil bi na mestu obležal. Hvalil je svojo robo in v spakedrani nemščini klical: „Unbu gute Unbu“ (dobro grozdje), da jo bil že ves hripav. Drugi so priporočali oranže, lige in enako južno sadje, pa romarji jih niso 'dosti poslušali, vsak bi bil žo rad v čolnu in še rajši na suhem. Vsak čoln je sprejel 20 do 25 romarjev. Nad vse zanimivo je bilo, kako so nas spravljali v čoln. Na najnižji stopnici postavil se je krepek Arabec, drugi je stal v čolnu tik stopnic, tretji pri krmilu, eden, v nekaterih Čolnih po dva, sta pa bila v splošno pomoč. Kakor hitro je zlezel romar ali romarica po stopnicah do zadnje stopnice, zgrabil ga je Arabčc in podal onemu v čolnu in romar ali romarica jo poknil na klop ali Padel v Čoln, kakor Žakelj poln moke. Da bi se kdo lahko vdaril, Arabcem Še na misel ne pride. Tako si je nek romar nogo precej odrl, neka romarica pa s ie nogo pošteno v morju skopala, ko ni prav stopila Vrh tega so bili romarji v Čolnu v nevarnosti, 'da jim soromar, ki so ga pošuknili v čoln, s svojim dež-bikom no stekne oči, saj je klatil vsak z obema rokama v nemirnem čolnu, dokler se ni vsedel nekakšno desko ali na tla. Ko so nas nametali približno dvajset v naš čoln. zavpil je agent: „jikla“ (dosti), Prevozniki bi bili še radi več, da bi dobili več na-
D H M.	Mhtui 3.
po zimi, menjaj perilo; to je tudi ena vrsta kopelji, trdi župnik Kneipp.
Zdravi naj dobo vsak teden sveže perilo, bolni večkrat. Snaga bodi korenita, ne le to, kar se vidi . vsak kot, vso mora biti snažno. Slaba gospodinja, ki ima čedno le vežo in sobo za tujce ali salon, spalnico in kuhinje pa no. Kaj takega jo žalostna slika še bolj žalostnih družinskih razmer.
Prosnažna tudi ne smo biti dobra gospodinja! Kako pa to? Ako ue trpi niti za trenutek praška na pohištvu in zato od jutra do večera briše, snaži, pospravlja in prestavlja; povrh Še družino naganja, krega in priganja snažiti že osnaženo; taka vznemirja po nepotrebnem sebe in drugo in kaže, da ne ve ločiti pravo od krivoga, no zna najti zlate srednje poti..
Prava snaga sega do pravega redu, red pa vzdržuje mir; ako kali gospodinja svoj in hišni mir, ni več v redu.
Posebno snažna mora biti hrana — tedaj tudi kuhinja, posoda in prtiči. Najbolj priprosta jed tekne, ako jo snažna, najboljša se vam gabi, ako jo v umazani posodi.
Ako zna gospodinja varovati roči nesnage, ta jo snažna, no pa ona, ki vse zamaže in mora neprestano umivati in prati.
Pametna gospodinja premisli vsak korak, vsak mig in ae stopi dvakrat, če jo enkrat, dovolj.
Poznam kuharico, ki trdi, da le urna hoja, brzo kretnje kažejo pridno, delavno žensko; sirota pa ne pomisli, koliko razlije, razmeče, zamaže in colo pobije.
Nič več, celo manj opravi z večnim m i g o 1 j-u o m, kakor bi storila premišljeno lahko brez truda in izgube časa. Cas pa mora porabiti gospodinja do pičice, ker je zlato.
Varčevati pa mora ne le s Časom, v vsem naj hodi srednjo, zlato pot. Ne porabi več kakor moraš; to pravilo naj vodi pametno gospodinjo do treznega mišljenja in pametne rabe vsake reči.
Rednost nas vodi do varčnosti, ravno tako, kalan- snaga. Sirota je prisiljena varčevati, premožna varčuje, ako noče osiroteti. Kdor jo varčen v mladosti, si priskrbi kruha za starost.
Gospodinja pa mora varčevati tudi radi otrok. Ona jih mora učiti živeti. Otroci varčne matere bodo sami varčni; ker, kar so Janezek nauči, to Janez šo zna. Varčnost oplemeni želja, s prihranjenim pomagati siromakom.
Saksonska kraljica Avgusta jo skrbno hranila vsak košček papirja in ga porabila, da jo s prihranjenim denarjem, katerega bi bila morala izdati za celo polo, pomagala siromakom.
Gospodinja, ki ljubi red, je varčna no le v rečeh, ampak tudi v besedi. Govori malo, poslušaj vso,
pitka, pa niso nič dosegli. Odrinejo od ladje. Nekaj časa gre vse lepo. Ko smo žo nekaj oddaljeni od ladje, začne se tako sitna beračija, kakor Je nisem ,šo doživel nikjer Na našem čolnu je bil nek zamorec; vzel je svojo zamazano kapo in jo podržal vsakemu romarju in romanci pod nos, skakal sem in tja tor kričal kakor bi obnorel: gimsin, gimsin einie Krone. (V spakedrani nemščini: dajte, dajte eno krono.) Drugi veslarji pa so mu pomagali vpiti v taktu gimsin, gimsin enie Krone ter po iem taktu enakomerno veslali. Agent na ladji nam je naročil, naj nikakor ne dajemo „bakšiša11 (napitnina ali miloščina), nekateri so so tega držali, drugi so se dali premotiti. Neka ženka ravno pri meni potegne mošnjiček, iz žepa, da bi dala „bakšiš“, pa denar se ji sesuje v Čoln, ki ima dvojno dno. Nekaj ga je pobrala, mnogo ga jo pa zginilo skozi špranje na spodnjo dno; ni ga videla nikoli več; privoščili so si ga prevozniki. Ostudno vpitje pa preneha, ko se približa čoln ozki morski poti in najnevarnejši točki. Polglasno izgovarjajo Alah, molijo k svojemu Bogu, da bi jim dal srečo. Na dano znamenje uprejo se vsi štirje z vso silo ob vesla, krepek sunek, in po bliskovo smukne čoln med nevarnimi skalami skozi v mirno obrežno morje. Kakor bi ravno vsi obnoreli, tak krik zaženejo naši veslarji, kakor tudi drugi na bregu, tako dajejo duška svojemu veselju, da so srečno ušli nevarnosti. Pa tudi mi smo bili veseli, da smo srečno na s.ihem; veselje odpre tudi našo roko, da spusti nekaj okro' gloga v umazano Čolnarjevo pest.
i	(Daljo prihodnjič.}
kor blebetanje no prinese časti! S torni besedami so nas rajni oče odslovili vsako leto,, ko smo otijooi odhajali v Šole.
Vsako izgubljeno stvar moremo nadomestiti, le Časa ne. In vendar, kako malo uvažujemo njegovo vrednost! Koliko časa izgubimo s praznimi pogovori, obiski, koliko radi nereda! Pametna gospodinja si ga zato primerno razdeli — vsako delo o svojem Času.	l' ■ i
Varčnost sili gospodinje nadzorovati 7Tse stvari. Pokvarjeno, nalomljeno, natrgano popravi hitro, dokler ni kvar; velika. Perilo zakrpaj, dokler jo luknja majhna, ne omaži ga preveč, ker se ne da oprati. Šivaj sama, peri, ali vsaj nadzoruj sama.
Zapiši vse; ne kupuj nepotrebnega in tudi potrebnega le toliko, koliko moreš plačati. Boj so dolgov kakor kugo.
Okoli po svetu.
Cesarja se bo v kratkem priredila velika poklonitev v znak zahvale, ker se je toliko trudil za ohranjenje miru. Ob tej priliki bo cesar tudi sprejel naslov bosanskega kralja. Neposredno za tem bo cesar, kakor se trdi, popolnoma, ali vsaj deloma odstopil od vladnih poslov. To vest potrjuje dejstvo, da se je prestolonaslednik že natančno pričel baviti z vladnimi posli. Sprejel je v avdijenci ministre, ki so mu natanko poročali vsak o svojem delokrogu.
Nemški prestolonaslednik obišče meseca julija našega cesarja Franca Jožefa I.
Dela se za zvezo med Avstrijo in Turčijo.
Med Avstrijo in črno goro so se povrnili zopet prijateljski odnošaji. Bar se ne sme spremeniti v vojno pristanišče, Avstrija pa je preklicala zaprtje moje.
Vlada je razpustila vse organizacije češko narodno -socialne stranke. — Ob enem je policija izvršila pri vseh teh organizacijah hišne preiskavo ter zaplenila vse, kar ji je prišlo pod roke. Vlada je dala razglasiti, da je te organizacije razpustila radi njih protivojaškfe propagande.	•<*>
Državni zbor bo zopet sklican v torek dne 27. aprila. V tem zasedanju bo vlada predložila parla montu tudi zakon o zvišanju davka na špirit.
Ljubljana je dobila samoslovenske napise.
Kranjsko. Pri dopolnilni volitvi v deželni zbor vipavsko idrijskega okraja jo sijajno zmagal kandidat Slov. ljudske stranke Bogomir Perhavc.
Zabranjeno izdelovanje in prodaja fosfornih vžiga-lič — Žveplenk. Na zadnji seji poslaniške zbornice je vlada predložila zakonsko osnovo, po kateri se zabranjuje od 1. prosinca 1912. izdelovanje, a od 1. julija istega leta pa prodaja fosfornih vžigalic — žveplenk.
St. Vid. Laška firma Palese & Komp. pri kteri je udeležen bržkone tudi nemški kršč. socijalni denar, je začela kopati v Kotaričah premog. Naredila se je vspenjača na železno vrv do starodvorske postaje in na postaji izkladalnica. Ko bode druga jama, ki je zdaj v deln izkopana, se bo pričelo delo v premogokoptl z 300 delavci.
„Aljažev dom“ v Vr?tih je odnesel velikanski plaz. Ta dom je stal pod Triglavom na najlepši točki, ki je v Vratih. Bil je navidezno popolnoma na varnem na lepi, široki planici in obiskalo ga je vsako leto več kot tisoč hribolazcev vseli narodov in krajev. Sedaj se je pa ntrgal plaz in se usul iz vrha Rogice nad njega, ter ga popolnoma zasnl. Škodo ima/ „Slovensko planinsko društvo", ki je zgradilo ta dom, velikansko.
Morilec Julij Ffidransberg jc bil pred tržaško sodnijo obsojen v smrt na vislicah.
Sedanja ogrska vlada baje odstopi. Vlado prevzame neodvisna stranka.
V Petrogradu snujejo zvezo treh cesarstev: Rusije, Avstrije in Nemčije.
Mir se je povrnil v Srbijo. Rusija, ki jo vodila Srbe za nos, jih je v zadnjem trenutku pustila na cedilu. Tudi Francija in Anglija so od Srbije odločno zahtevalo, naj odneha. To je zaleglo. Ravno na Marijin praznik dno 25. mar-cija se je vse zasukalo na bolje. Dne 31. marcija je srbski poslanik na Dunaju izročil naši vladi srbsko izjavo, ki slove: S tem, da je Avstrija priklopila Bosno in Hercegovino, Srbija ni bila oškodovana in soglaša z vsem, kar sklenejo velesile glede priklopitve. Srbija obljublja, da bo opustila Avstriji sovražno politiko in da se bo odslej nasproti Avstro-Ogrski obnašala prijateljsko. Da dokaže svojo miroljubnost, bo imela le toliko vojaštva pod orožjem, kolikor ga je imela, predno se je začel prepir, in bo razorožila ter razpustila prostovoljske in druge čete. S to izjavo je bila Avstrija — ki je hotela edinole to — zadovoljna. Sedaj smo na jasnem. Začne se pogajanje o trgovinski pogodbi. Nujno Je potrebna politika, ki Srbijo gospodarsko povzdigne.
Možica. V Srcu-Jezusovega jami se je zgodilo dne 29. sušca velika nesreča. 25 letni delavce Valent. Mikej je hotel sprožiti težek kamco, ki je štrlel iz stropa, da bi padel na tla. Padci je kamen a zmečkal je delavca samega, da je bil takoj mrtev.
Plaz je podsul v Srednji vasi v Solnogradu 4 šolarje, vračajoče se iz šole. > Sedemletno deklico so izkopali žo mrtvo, o ostalih dvomijo, da bi še kedaj okrevali.
Otrpnenje tilnika v Belgradu. Za otrpnenjem tilnika v Belgradu vedno več ljudi oboli. Dozdaj je obolelo okoli 20 oseb za to nevarno in nalezljivo boleznijo. Časniki ljuto napadajo zdravstvene oblasti, zakaj se niso pravočasno pobrigale za to, da zabranijo razširjanje bolezni.
Na Balkanu in sicer v Turčiji nevarno vre. Komaj se je prikazal angel miru s palmo, že zopet stojimo pred resnimi dogodki. Politika mladotnrkov, ki so učenci francoske prostozidarske republike, toli proslavljena doba svobode, enakosti in bratstva, se je slabo obnesla. Žalostni turški parlament nosi na sebi pečat nedelavnosti. Zato je odpor proti mladoturkom velik, zlasti duhovščina je iz početka njih nasprotnica. Tudi ljudstvo je proti njim in jim očita, da izsesavajo državo. Anglija in Rusija pa imata že zopet svoje nečedne prste vmes. Kaj spet prinese prihodnjost?!
zensko gospodarsko šolo imajo v Beyrutu. To je prva taka šola na Turškem. Ustanovil jo je kapucin o. Remy. V tej šoli se podučuje gospodinjstvo v obče, a posebej se vežbajo še notranje učenke zavoda v kuhanju in v strežbi bolnikov, šivanju in pranju prtenine. Šola je razdeljena v dva oddelka. V jednem delu se uče služabnice v drugem pa bodoče gospodinjo. Te se izobražujejo tudi v domačem knjigovodstvu, v zdravljenju lahkih bolezni in v vrtnarstvu. Apostolski delegat je prevzel nad tem zavodom pokroviteljstvo in pripeljal iz Besancona na Francoskem redovnico, ki sedaj podučujojo blizo do 100 učenk praktičnega gospodinjstva.
Agitacije za vojno mornarico na Angleškem vedno bolj naraščajo z vsakim dnem. Vsi angleški dnevniki prinašajo zanimiva nova odkritja o programu nemške vojne mornarice. V zadnjem času je bilo na Angleškem nad 400 shodov proti nemški ekspanzivni politiki in za povečanje angleškega vojnega brodovja. V nekaterih primorski mestih je došlo do spopada med angleškim ljudstvom in nemškimi mornarji.
Preosnova Angleške armade. Angleška vlada se je
nedavno bavila z zakonsko novelo vojnega ministra, radi preosnove stalne redovne armade. Cela stalna armada bi štela 500.000 mož. Po zakonski osnovi bi bilo stalno pod orožjem 300.000 mož a 200.000 bi jih bilo prideljeno k rezervi, ali vedno tako, da takoj lahko stopijo pod orožje. Ta reforma armade bo prišla še to leto pred parlament. Zvišali se bodo s tem pa tudi stroški za vzdržavanje redne vojske.
Revolucionarno gibanje na Ruskem. V Petrogradu so odkrili obsežno revolucionarno organizacijo. V skladišču so našli mnogo pušk in 10.000 patron. Zaprli so 70 oseb, med njimi tudi mnogo častnikov.
Italijanski poslanci so se stepli v zbornici. Dobro posnemajo komedije v naši zbornici, pa s tem razločkom, da se pri nas tepejo Slovani in Nemci, v Rimu pa Italijani med seboj.
Grška vlada je zasledila zaroto proti grški dinastiji, V Atenah so zaprli za to natihoma nad 50 oseb.
Zarota proti grškemu kralju. Policija jc odkrila zaroto proti kralju Juriju. V zvezi s to zaroto je bilo prijetih mnogo sumljivih oseb, ki večinoma pripadajo stranki bivšega ministrskega predsednika Rallisa.
Od potresa razrušeno Mesino bodo zopet sezidali. Mesto bo zavzelo 4krat več prostora nego doslej.
Vseslovanski kongres se bo v juniju vršil v Varšavi.
Ruski car Nikolaj bo po leti obiskal angleški dvor. Dan poseta še ni znan.
Turška Vlada bo v kratkem na slovesen način priznala neodvisnost Bolgarske.
Mladoturški komite se je prostovoljno razšel in se bo preosnoval v politično stranko.
Turški zunanji minister Riiaat-paša je bil izvoljen z 281 mladoturškimi glasovi za carigrajskega poslanca. Njegov protikandidat Ali Kemal, glavni urednik lista „Ikdam“ je dobil 12 i glasov.
Angleški kralj Edvard bo o priliki svojega potovanja v Marijine vare obiskal našega cesarja v Išlu.
Proti Poljakom. Ruski minister notranjih zadev je izdal okrožnico na vse oblasti, po kateri bi se Poljaki v ruski Poljski ne pripuščali na višja uradniška mesta in taka mesta, na katere je nastavljena državna nagrada 1000 rubljev. Tako postopa brat z bratom!
5 mornarjev 1 nage vojne mornarice je utonilo ' pri Janglseldangu dno 24. marca 1900, kakor so po- ; roča iz Kitajskega. Pišejo se 'Anton Hrolja, Iv. Šlos- \ taler, Stelan Mateson, Anton Makorin in Ivan Gon. ■ Bili so na ladiji „Cesarica in kraljica Elizabeta."
Naj večji most na svetu. V zadnjem času s» napravili načrt za viseči most, ki bo vodil črez reko Hudson iz Nevjorka y Jersej. iTa most bo največji na svetu. Dolg bo okoli 720 metrov in bo stal nekaj črez 80 milijonov.
Vojska v Srednji Ameriki. Med ljudovladama Nica-ragua in San Salvador je prišlo do nesporazumljenj, vsled katerih je bilo nekaj prask med obema brodovjima. Zjedi-njene države so poslale nekaj bojnih ladij proti državama, da napravijo mir in red.
Z zrakoplovom na severni tečaj. Amerikanski profesor Nitzsohe iz vseučilišča v Pensjdvaniji je sklenil potovati v zrakoplovu od Spitzbergena na severni tečaj. Pri tej vožnji naj bi sodelovalo šest oseb. Profesor Nitzsche si Želi dospeti z zrakoplovom do severnega tečaja ali ga pa preleteti. Za to bi rabil tri zrakoplove. V vsakem bi bile dve osebe. V jednem zrakoplovu bi bila prtljaga, v drugem živež in najpotrebnejši znanstveni aparati, v trejem pa gazolin.
Razgled po domovini.
Naši kandidatje. Stojimo neposredno pred deželno-zborskimi volitvami. Gledati nam je, da si izberemo može, katerim lahko z mirno vestjo prepustimo čolnič spodnje štajerskega ljudstva. Na cvetno nedeljo v Ptuju in velikonočni pondeljek in torek v mnogih krajih so so zbrali zaupniki, da določijo može, ki jim naj v Gradcu kujejo postave. Od teh zaupnih shodov imamo do zdaj sledeča poročila : iz volilnih okrajev kmečkih občin: Sodna okraja Ptuj-Ormož: kandidata Anton Meško župan v Lahoncih in Josip Ozmec župnik pri Sv. Lovrencu; sodni okraji: Kozje, Brežice, Sevnica: kandidat dr. Fr. Jankovič zdravnik v Kozjem; sodni okraji Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško: kandidata doktor Ivan Benkovič, državni poslanec, Brežice in Alojz Terglav, posestnik. Sv. Peter; sodna okraja Šmarje-Rogatec: kandidat Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi; sodni okraji: Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer kandidat: dež. odbornik Franc Robič, Gradec, drug se določi; iz volilnih okrajev splošne skupine: Maribor Ptnj-Ljutcmer državni poslanec dr. Anton Korošec, Maribor; Celje, Brežice, Slovenj gradeč: državni poslanec Fr. Pišek, Orehovavas; kmečke občine: sodni okraji: Šoštanj, Marenberg, Slovenj-gradec: profesor dr. Karol Vrstovšek, Maribor. Ker smo morali list prej zaključiti, nismo mogli priobčiti vseh poročil. Našim mladeničem polagamo na srce, da za te može storijo vse, da bodo sijajno zmagali. Mladeniči, na delo!!!
Osebna vest. Za kontrolorja mariborske moške kaznilnice je imenovan Moric Hans, dosedaj nadzornik ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem.
Iz šole. Za stalno učiteljico je imenovana zar Časna učitelj ioa Marija S umen jak pri Sv. Ani na KremBergu, za stalnega učitelja pri Sv. Dubu na Ostrem vrhu je imenovan tamošnji začasni učitelj Jožef Ledenik.
Volitve v okrajni zastop ptujski. Po dveletnem čakanju je ptujsko glavarstvo vendarle enkrat razpisalo volitve v okrajni zastop, ki se bodo vršile:
1. v skupini veleposestva dne 27, aprila 1909, 2. v skupini najvišje obdačenih industrije in trgovino dne 28. aprila, 3. v skupini mest in trgov (Ptuj in Ptujska gorai) dne 29, aprila, 4, v skupini kmečkih občin dne 30. aprila, Ako store slovenske oblčine in slovenski veleposestniki svojo dolžnost, bo ptujski nemški gospodi, ki širi le nemškutarijo in strupeno žganje, v tem zastopu odklenkalo. Slovenski možje, na noge!]	j
Shod V Ptuju. Slovenska kmečka zveza je imela dne v nedeljo dne 4. aprila t. 1. zaupen shod v Ptuju, da postavi kandidate za okraj Ptuj—Ormož. Shod je bil zelo dobro obiskan in se je vršil v najlepšem redu. G. M. Brenčič je predlagal, naj se sprejmejo kbt kandidatje: Anton Meško, župan v Lahoncih in Josip Ozmec, župnik v St. Lovrencu na Drav. polju. Ho je še govoril mladenič, V(e|r, sta bila kandidata soglasno in med navdušenjem sprejeta.
Shod Plojevcov. DoČim je Slov. kmečka zveza zborovala v Ptuju, naredila je Plojeva stranka tih, zaupan shod v DrmoŽu,, ki je bil nad vse klavern.
Shod liberalcev v Celju se je vršil dne 4. apnila. VjeČjua navzočih:	liberalno učibeljsjtvo
'Tajne Želje: zvišanje plač. [Večino kmetov so nagnali £en. Pri skupini trgov jo zaklical dr. Kukovec: Za kmete se naj briga Kmečka zveza, med nas inteligen-Gfi se naj ne meša, Roš, Roblek, Ježo.vnik so odklo-
nili kandidature. Dr, Kukovec bo kandidiral v trgih, dr. Božič v slov. graškem okraju, drugih kandidatov še niso mogli dobiti, Rebek in dr, 'Guido Serneo bodeta Števna kandidata v trgih. Naši kmetje si naj zapomnijo opomin dr. Kukovca: Za kmete se naj briga Kmečka zveza! Celo protipostavno pa je bilo, da so liberalci izgnali kmete iz zborovanja. Shod je bil javen in vsled tega vsakemu pristopienb Sicer pa si kmetje naj zapomnijo: Kakor so liberalci v Celju z vami ravnali, tako ravnajte vi z liberalnimi kandidati; ne dajte jim svojih glasov!
Kandidaturo za deželni zbor sta odklonila dr. Krašovec in dr. Jurtela.
Vojaški nabori na Sp. Štajerskem se vrše letos po tem le redu: V Mariboru (mesto) 14. in 15. aprila; za mariborsko okolico 14., 16., 16., 17., 19. in 20. aprila; pri Sv. Lenartu 24. in 25. maja; v Slovenski Bistrici 19., 21. in 22. maja; v Radgoni 17. in 19. aprila; v Zgornji Radgoni 20. in 21. aprila; v Cmureku 20., 21. in 22. aprila; v Konjicah 14., 15. in 16. aprila; v Ljutomeru 17. in 19. aprila: v Šmarju 27. in 28. aprila; v Rogatcu 29. in 30. aprila; v Laškem trgu L, 3. in 4. maja; v Ptuju 10., 11., 12., 13., 14. in 15. maja; v Celju (mesto) 26. maja; za celjsko okolico 22., 23., 24. in 26. aprila; v Brežicah 17., 18. in 19. maja; v Kozjem 21. in 22. maja; v Sevnici 24. in 26. maja; na Vranskem 27., 28. in 29. maja; v Mozirju 1., 2. in 3. junija; v Šoštanju 4. in 5. junija; v Slovenjgradcu 7. in 8. junija; in v Marenbergu 9., 11. in 12. junija.^
Maribor. Ni res, da jo dopis iz Šalovec pri Središču pisala Slavica Paničeva, kakor se jo dolži, ampak poslala nam ga je Radislava. Iščite njo!	Uredništvo.
Knjig nam nedostaje za naša bralna društva in ljudske knjižnice ob meji. Koliko knjig leži zaprašenih po predalih in na policah pri posameznikih in tudi pri društvih. Kar je tukaj odveč, to drugod manjka. Rodoljubje, spomnite se, da so ob jezikovni meji kraji, kjer ljudje hrepene po poštenem slovenskem berilu, pa ga nimajo. Pošljite knjige, ki jih ne po-trelbujefe, Slovenski kršČanisko-soolalni zvezi v Mariboru, da jih porabi za obmejne brate.
Ptujska okolica. Deželnozborske volitve se bližajo. Torej narodni mladenči in vrli možje pozor! Novi prijatelji v stari obleki se nam prilizujejo! V razne občine ptujske okolice sili Ornig, oče „Štajerca11 in njegovi pristaši s prošnjo, da bi morali občinski odbori imenovati za častnega občana ptujskega župana in peka Orniga zaradi njegovih velikih zaslug. Torej, vrli narodni katoliški možje, tega ne! Občina Mestni vrh je že odbila to prošnjo. Čast in ponos vam zavednim možem občine Mestnega vrha! Srčna hvala! V Mestni vrh je narejena lepa vozna cesta, katero je dal delati okrajni zastop s pomočjo Orniga na priprošnjo ptujskih nemških bogatinov, ki imajo lepe vinograde v Mestnem vrhu. često so delali slovenski delavci in delavke na stroške Orniga in njegovih Štajerčevih privržencev. Vsem častihlepnim „Štajercijancem“ veljajo sledeče besede:
„Beži od nas Štajerc,
Ti nisi naš rejene,
Ti neokretno budalo,
Zelo neumno klesalo.
Ti si za peč in klet,
Pa ne za ta svet!u	„Višavski".
Sv. Kunigunda na Pohorju. Tudi mi božanski fantje se hočemo zdramiti iz svojega narodnega spanja in stopiti k društvu, ki ga imajo tukaj v naši župniji. V naši Božje vasi imamo eno Marijino kapelico. Ker pa je že zelo slaba zato se hočemo mi božanski fantje in vaščani združiti in to kapelico popraviti, ali pa novo postaviti. Upamo, da nam bodo še drugi dobrotniki pomagali pri tem podjetju. — Kaj je z volitvami v naši Oplotnici. Kakor že vemo, so Nemci v L in III. razredu zmagali. Žal, samo 1 glas je manjkal da niso v I. razredu zmagali Slovenci. Krivi so nekateri volilci sami, ker so nasprotnikom verjeli, da bo plačilo črez plačilo, ako Slovenci zmagajo. A sedaj ste enkrat spoznali, kako se lažejo, da le ubogega kmeta v pest dobijo in mu še večje plačilo nalagajo. Ako pa kmet živinče na sejem hoče gnati, mu še potnega lista ne morejo dati. — H koncu še enkrat kličem: Tovariši božanski, stopite v naše izobraževalno društvo, kjer imamo vsako 3. nedeljo v mescu poučno predavanje! Zahvaliti se tudi moramo našemu velč. g. župniku, predsedniku našega društva, ker so nam priskrbeli veliko lepih povestnih knjig in dobrih časopisov! Ti, ljubi „Naš Domu, bodi naše mladeniško glasilo! Želimo pa tudi, da bi se povzdignil v tednik, ker potem lažje več dopisov sprejema! Pohorski mladenič.
Obrlž pri SrediSču. Tukaj je umrl v pondeljek, dne 6* t. m. kmet Jakob [Ozmec, oče jšentlovren-skega župnika Jožela Ozmec, v 70* letu starosti. Vrlemu možu blag spomipj,	u
Hariiak pri Kapeli. Naj je človek star ali mlad, : vsakemu stoji smrt blizu. Tako nam je pobrala tudi smrt 7. aprila vrlega mladeniča Janeza Štuhec v Mnrščaku. Bil je vedno vrl mladenič. Bil je zvest naročnik „Našega Doma“. Naj počiva v miru blagi tovariš!
Sv. Peter pod Sv. gorami. V nedeljo, dne 21. marca so imeli naši liberalci veličasten (?) shod ; sešlo se je celih slo oseb, med njimi polovica žensk. Govoril je urednik „Narodnega Lilsta“ Špindler iz Celja. Njegov govor, kakor se je pozneje slišalo od narodnjakov samih, ni bil kaj duhovit. Govoril je o morohlitni avsMjsko-srbski vojski, pa ker se na to stvar tako razume, kakor zajec na boben, je rekel, da bode vsaj tisoč naših prej padlo kot Srbov deset. Govoril je nadalje o nagodbi z Ogrsko; kar v tej ni za nas Avstrijce dobro, so po njegovih mislili vsega krivi naši klerikalni poslanci, posebno dr. Ko rošec. Tega si je sploh v celem svojem govoru toliko privoščil, Ida smo si nehote mislili, dr. Korošec mora biti zelo veljavna in vplivna in imenitna oseba tam gori na Dunaju, ker je med stotinami drugi poslancev ravno on kriv vseh neugodnosti in nesreč. Zaletaval se je tudi v kranjska poslanca dr. Šušteršiča in dr. Kreka. Čuden Slovenec (o, ki zabavlja Črez najodličnejše delavce slovenskega naroda! Njih versko prepričanje mu mrzi! Spomnil se je starost nega zavarovanja, pa tudi o tem ni znal kaj dobrega in pametnega povedati. Mislili smo, ker je Špindler goreč narodnjak — kakor se je vsaj hotel pokazati — da bode svoje dvičice posvaril zaradi združenja s štajercijanci pri občinskih volitvah. Pa ni bilo nič, menda se je bal zraven sedečega generala Narodne stranke. Taki shodi kot je bil ta, ne morejo naši Kmečki zvezi nič škodovati, pač pa rjazumen človek spozna, da liberalci nimajo srca in rok za kmeta in da ni vse zlato, kar se sveti. Sploh je napravil celi shod jako slab vtis na naše občinstvo.
Dol pri Hrastnika. Na veliko sredo je bila nova žup-nijska cerkev v veliki nevarnosti. Na zvoniku, kjer delajo kleparji in krovci, jo začela tleti odrova deska in ogenj se je naglo širil. K sreči so še o pravem času zapazili nesrečo in dolski ognjegasoi so bili hitro na mestu. Če bi zamudili le Še četrt ure, zgorel bi celi zvonik in tudi leseni odri okoli cerkve, in v nevarnosti je bila tudi cela vas. Tako so pa ognjegasoi ogenj hitro zadušili in zgorele so le nekatere deske na odru. Ogenj je nastal najbrž vsled neprevidnosti delavcev.
Koroške novic«.
Zmaga pri deželnozborskib volitvah. V kmečki skupini, ki voli petnajst poslancev, so si Slovenci kar pri prvih volitvah dne 29. marcija priborili dva zastopnika. Tako so koroški Slovenci dobili enega poslanca več, kakor so imeli poprej, vkljub temu, da so okraji krivično razdeljeni. V volilnem okraju Pliberk-Železna Kapla je sijajno zmagal Franc Grafenauer (872 glasov) proti nemškemu nacionalen Leopoldu Pristou (277 glasov); v volilnem okraja Vellkovec-Dobrlavesje izvoljen Florijan Ellersdorfer (748 glasov) proti nemškemu nacionalen Jakobu Rosch. (523 glasov). V splošni skupini so sicer zmagali Nemci, a z veliko težavo, le s pomočjo socialnih demokratov, ki so volili rajše kapitalista, advokata, plemenitaša, nasprotnika delavstva, nego slovenskega kmeta. Grafenauerju in Ellers dorferju naj kmalu sledi tretji, četrti, peti slovenski poslance — seve kot sad prenapornega, a vstrajnega narodnega dela!
Kaj pa koroška slovenska mladina? Ko je pri
zadnjih deželnozborskib volitvah v splošni skupini podlegel Grafenauer, se jo pisalo, da bi bilo potrebno le še 500 nemškutarjev vzbuditi in navdušiti za narodno stvar, in zmaga bi bila na slovenski strani. Delati se bo torej moralo neumorno za probnjo slovenskega ljudstva na Koroškem. A kje začeti? Brez vsakega dvoma pri koroški mladini. Na mladini sloni bodočnost. Kdor jo prevzet od liberalnega nemškutarstva, njegovo srce je mrzlo, da, mrtvo za blagor slovenske domovine. Mladeniška srca pa so še dovzetna za vzvišene čute, in za to je treba v mlada srca napeljati električni tok narodnega navdušenja, štajerski mladeniči so si na svojem sestanku dne 25. marcija sestavili načrt za podrobno delo. Ali bodo vrli Korošci zaostali? Zdaj, ko je potihnil viharni volilni boj, je treba predvsem misliti na mladino! Pričakujemo odziva in veselih po roči! o mladeniškem gibanju na Koroškem!
Koroški 'deželni zbor bo, kakor se čuje, sklican v drugi polovici meseca aprila.
Celovec. Umrl je na Dunaju Rud. Krasnigg, znani humoristični pisatelj. Bil je rojen v Celovcu in je gotove slovenskega pokoljenja!
Spodnji Dravograd. Pri davkariji v Št. Pavlu leže
sledeči vrednostni papirji že 30 let, ne da bi se kdo za nje oglasil: Groiiberger Šimon, dolžno pismo 1000 K, Ana | Zellnig dolžno pismo 800 K, Jakob Pichler dolžno pismo ! 110 K 79 vin, Franc Kiifer dolžno pismo 1688 K 47 vin.,
| Lovrenc Majer dolžno pismo 175 K, Jožef Majer dolžno ! pismo 175 K in 425 K, Rok Majer dolžno pismo 400 K, j Janez Joras dolžno pismo 25U K, Ivaaa Lingitz dolžno j pismo 500 K, Jurij Schiller knjižici Volšperške hranilnice ' na 491 K 32 vin. in na 1078 K 92 vin.; Štefan Grešovnik I knjižica volperško hranilnice na 424 K 54 vin. Če se lastniki re.bodejo zglasili do 1. februarja 1910, bodejo vse te reči zapadle državi.
smerče ob Zilji. Pri občinskih volitvah so zmagali našiiici v 3. razreda. Prvi in dragi razred sta ostala nemškutarska. Izmed naših so voljeni Greg. Majar, Urh Hehar, Jož. Janžič, Tom. čvik, Šim. Mosar in Tom. Jošt.
Društvena kronika.
Rodoljubi! Spominjajte se povsod in pri vs»^ .i priliki S. K. S. Z. z darovi. Naročajte in Sirite ilimejni kolek. Prilepite ga na vjsako poštno pošilja-ev. Povsod rabite lo vžigalice: „V korist obmejnim Slovencem", ki so najboljše. Po gostilnah zahtevajte gostilniške računska listdku: „Obmejnim bratom v pomoč"; dobivajo se pri S. K. S. Z. v Mariboru. Zahajajte le v tisto gostilne, kjer so na razpolago naši Časniki: Slov. Gospodar, Straža, Naš Dora.
Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 28. marca je ima lo tukajšnjo Izobraževalno društvo svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: mladenič JožeCv.ahte, predsednik; č. g. Miroslav Volčič, podpredsednik; Č. g. Franc Doberšek, tajnik; g, Peter Novak, tajnikov namestnik; Julijama Verhošek, blagajničarka; Marija Sturm, blag. namestnica; mladenič Karol Žolgar, knjižničar, namestnik mladenič Marko Hostaj. Upamo, da bo novi odbor dobro deloval,
Kat. podporno društvo v Celju priredi na belo nedeljo, t. j. 18. t. m. ob 3. uri popoldne pri ,„Belem volu" svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora in sprememba pravil. K mnogobrojni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva najuljudneje odbor.
Sv. Jurij ob Ščavnici, (Dekliška zveza.) Z zanimanjem smo čitale zadnjič poročilo o naši M. Z. Da pa ne boste fantje mislili, da smo me dekleta spala, ko ste se vi izobraževali v svoji zvezi ter navduševali za to in ono, sporočamo vam nekoliko tudi o naši D. Z. Tudi mo smo imele osem shodov minulo leto. Prednašali so č. g. duhovni voditelj o hišnem redu, o kurjavi in svečavi, o pitni vodi; o lepotičju tiobo, o obleki, zlasti ir zdravstvenem oziru; nadalje o spravljanju madežev iz obleke, o shranjevanju iste; o hrani človekovi splošno, kakor o prikladnosti iste za otroke in starčke, ter o človeškem dihanju. Zanimivo jo bilo predavanje o vzgoji, kaj je, kdo ima pravico vzgajati otroke, kakšno vzgojo zahtevajo katoličani, kakšno liberalci; boj za šolo itd., o čem Še nam jo obljubljeno več predavanj. Izmed deklet nas jo največkrat v navdušenih govorih bodrila Trezika Nemčeva, naj ljubimo z vsem srcem svtoj narod, naj rado Čitamo slovensko zgodovino in lepe pesmi slavnih, a tudi vernih naših pesnikov, kajj.i to dvoje, zgodovina in pesom, blaži najbolj žensko srce ter mu vdahne pravo rodoljubje in sposobnost, ohraniti svojemu narodu materno besedo in sveto vero. Podučim govore ali deklamacije so Še tudi imele: Mil’ k a Vršič, Franca Cagran, Tonika Kvas in Marija Cagran. Vič. g. dr. Korošec so tudi našemu zborovanju enkrat prisostovali te^ nam mnogo pojasnili o ženskem vprašanju in gibanju ter naldgab slov. deklet.	I'
Sv. Jurij pod Taborom. Naše bralno društvo nadaljuje z izobraževalnim delom. Ono nedeljo je imelo podučen shod, na katerem so nastopili mladeniči. Debelakov Valentin je razpravljal o navadnih pravilih ol(ke in uljujinssti. Poslušalci se ravnajo sedaj po njih in se medsebojno opozarjajo na nedostatke. Rančigajev Jože je po Stritai’jevcm „Smolarju" opisal življenje Radeckijovega veterana. Veliko smeha sta vzbudila Razgomv Jože in Praznikov Fr. z dvodeklamacijo „Slavna pravda med velikim in malim". Culkov Alojz pa nas je navduševal za volitve. Vsak, Icdor ima pravico, naj voli ju (sicer dpbro voli. — Zanimivo je bilo, so rekli poslušalci h koncu, sa-f mo prekratko. Bo pa 3ato večkrat!.
Mladini.
Naš dan. Dne 2. maja ae vrSi velikanski mladeniški shod na Gori pri sv.Petrn niže Maribora. Želeti je, da bi so tega shoda udeležili zlasti mladeniči iz okrajev okoli Maribora in obmejnih krajev, iz slovenskih goric in ptujskega polja. Že zdaj se pripravljajte! Posebno drnštva naj pošljejo iz celega slovenskega svoje odposlance. Društva, ki imajo zastave, naj se udeležijo z zastavo! Kraj, kjer se bo vršil ta shod, jo nepojmljivo lep, župnija popolnoma katoliško-narodna, — pod vratini Maribora! Prosimo sosedna društva, ki bi sodelovala s petjem ali kakorkoli, naj to naznanijo po dopisnici „Mladeniški Zvezi" pri Sv. Petrn niže Maribora. Natančni program se objavi v kratkem. Tudi govorniki od drugod se naj kolikor mogoče javijo že poprej! Naj ne izostanejo tudi naša aka-demična društva, ki jih prisrčno vabimo! Odbor Z. S. M.
Na vojsko 1 Orožje je rožljalo, brusilo so se sablje, snažile puške in kanoni in tolkel smodnik tako močno, da se je potresel skoraj ves svet. Vse se je balo vojne, v kateri bi prodajala glave malodane cela Evropa. Toda ljudem, ki vojno delajo, se sedaj ni zdel ugoden čas za tako streljanje. Razni diplomati In politiki z ministrskimi listinami v žepu so stisnili glave skupaj ter se zgovorili: Proč z vojno. In odleglo je stotine in stotine fantom, ki so so bali, da bodo morali iti branit domovino, odleglo jo stotinam materam, ženam in sestram, ki so bilo v strahu za sine, može in brate. Cela narava je čutila to. Vzbudila se je, vzdramila iz zimskega spanja. Začelo so je novo, veselo življenje.
Sla je mimo vojna nevarnost. Tam je tiho, mir. no, toda ne tako doma. Doma so so pričeli zopet hudi boji oziroma so se huje ponovili. Vsem je znano strupeno delovanje društev „Sudmark11 in „Schulver-ein“. Prvi grabi našo lične domove in podi iz njih domačine — Slovence, na njih mestb pa naseljuje tuj-ce-krivoverce, drugi pa nam grabi še več, nam grabi našo mladino, našo deco, hote iz nje narediti bo-jevnike-janičarje proti nam rodnim bratom. Celi nemški kapital, vsa sila se je osredotočila na to, da ti dve društvi lahko delujete svoje uničevalno delo med Slovenci. Zato pa za nas vendar ni minila vojskina nevarnost, ampak se Še je poostrila.
Dan na 'dan beremo v raznih časnikih, mnogokrat smo tudi sami priča, koliko Škode, nesreče jo žo prizadjal našemu narodu kruti sovražnik, hujši ko Turek — alkohol. Nikjer nisi varen pred njim. Tu te pozdravi v obliki Štefana vina, tam v čaši piva, tukaj v kozarcu šnopsa, tam šampanjca. Vedno pretvarja svojo podobo in se krade v našo sredo. In kdo nam more prešteti solze, ki so se pretočile vsled alkohola? Kdo moro prešteti prečute noči ubogih žen, ko čakajo na v gostilni se nahajajoče može? Kdo nam more prešteti ubogo deco, katera vsled alkohola nima vsakdanjega kruha ter mu žrtvuje to, kar je človeku najdražje na svetu, zdravje. Zato pa na v o j-s k o. Na enem koncu je ne bo, mora pa biti na drugem; vrzimo tega sovražnika skozi vrata ter mu enkrat za vselej pokažimo duri.
Vse hrepeni dandanes po nečem višjem, za idejah, ki pa ali niso taki, kot si jih predstavljamo, ali pa so nedosežni. Vse hrepeni dandanes po napredku, po časti, po denarju, po svobodi. „Svoboda, enakost, bratstvo", je geslo ljudi, ki so vstali kot oznanjevalci novih naukov, hote ljudjstvo oropati tega, kar ga je še dozdaj Čuvalo in držalo na površju — sv. vero. Oznanjali so in Šo oznanjajo svobodo — brez vere, hočejo so oprostiti vseh verskih čuvstev, sploh vsega, kar je nam sveto in drago. Lope so njih besede svoboda, enakost, bratstvo. Imajo jih v ustih, na jeziku, nimajb jih pa v — srcu. Kaka je njih svoboda? Nikogar no trpe zraven sebe, ki ni njih mišljenja, vsakega, kdor si upa drugače misliti, kot oni rečejo, bi najraje zatrli, uničili. Enakost; tako lepa se glasi, beseda, ki zato najde lep odmev in sptrejem v vsakem srcu. Enakost. 'Ali pa jo pri njih enakost? Ni je! Pohlep po denarju, slavi ji jo izpodbil tla in tako ne najdemo enakosti drugje, ko na papirju. Bratstvo; baba, kdo se ne smeje. Bratstvo v znamenju noža in giljotino, če so mi ne pokoriš, pa daj glavo. Tako bratstvo učijo ti tatje vere, roparji, ki so se priJkjradm med najge dobro ljudstvo, hpteč tuka] narediti dobro kupčijo; volkovi v ovčjih oblekah, ki iščejo, Koga bi požrli. Zato pa moramo tudi takoj-sto-piti na branik, se postaviti krepko v bran proti takozvanim naprednjakom, svobodomislecem, kateri pod
torni krinkami le delajo za pogin in propad ljudstva* Na vojsko torej!
Mladina, posebno mi mladeniči stopimo v prve vrste med bojevnike proti tem sovražnikom, ki smo si jih ogledali. Pojdimo korajžno v boj, z uma svitlim mečem bomo izvojevali lepo, častno zmago.
Pa še nekaj za vas, mladeniči!. Volitve v deželni zbor so tukaj. Sovražniki resničnega ljudskega napredka, resnične svobode si hočejo pridobiti stolce v deželnem zboru, kjer bi uganjali svojo uničevalno politiko. Zato pa mladeniči vsi na krov. Zmagati morajo kandidati Kmečke zveze, ker le ti bodo v istini delovali za ljudski blagor, ki so jim razmero ljudstva najbolje poznane, ker ž njim čutijo in so iz njega izšli. Vaša skrb, dragi mladeniči, naj bo, da noben naš volileo ne ostane na dan volitve doma, ampak, da vsak gre na volišče in stori svojo dolžnost. Co gre isti dan vsak naš mož na volišče-bo-Jišče, tedaj bomo lahko strli glavo Četvero-glavi kači, ki se vzdiguje proti katoliškemu slovenskemu ljudstvu.
Na boj! Ta klic naj spreleti naše vrste. Pogumno stopimo v bojne vrste dokler ne bomo iz tega boja odšli z lavorovim vencem častne zmage! Na svidenje!	Joško.
Mladenkam. Kakor po dolgi žalostni zimi zasije krasno spomladansko solnce, tako tudi v sren marsikatere mladenke zažari hrepenenje po izobrazbi. Da, prav tako, da se mladenke izobražujejo in tudi imajo že hvala Bogu skoro v vsaki župniji dobro društvo, h kateremu se naj pridruži in za bodoče življenje pripravlja. Za mladenke je ne obhodna poštena izobrazba. Nekaj mi pa srce teži, moram vam, drage mladenke povedati. Mladenke bi najrajše doma ostajale pii ljubih starših! Toda mlado srce je že tako, da vedno želi nekam daljo in dalje. Seveda v mesto, češ tam se vsega naučim. A žalibog pri tem zgubi marsikatera najdražji zaklad, nedožnost. Poznala sem mladenke, katerim se je nedolžnost tako ljubko smehljala iz oči, ko so prišle v mesto. Res so se v mestu izobrazilo nekoliko, a ne veliko bolje, ko mladenke na kmetih. Ampak druga tyih izobrazba, katere eo se navzele v višjih krogih, je ista, ki prav po gnjilobi smrdi. O tem pisati ne moram, kajti srce mi krvavi, če se spomnim nekaterih mladenk. Drage mladenke, ostajajte raj še doma pri dragih starših, ki vas tako srčno ljubijo in silno potrebujejo. Na kmetih vedno manjkajo delavske moči, v mestn je pa vse prenapolnjeno. Pa mi porečeš: Če se bom v mestu izučila, se bom la^je omožila! Priden, pošten in zaveden mladenič si ne išče mestnefrajlo za dražico! Pomni to! Mestne gospe so se že kar prevzele, ker imajo na razpolago preveč deklet in zato dostikrat krivično postopajo s sposli. S tem se tudi krivica dela tistim, ki so primorane služiti. — Vam pa, drage mamice, bi pa prav lepo priporočila, da si svoje dobre hčerkice na vrv privežete, na vrv modre in previdne materne ljubezni, pa prav močno! Iskrene pozdrave slovenskim mladenkam!	Klara.
Cerkvene zadeve.
župnije bodo nastopili dne 1. maja sledeči čč. gg.: Evald Vračko Št. Ilj v Slovenskih goricah, Marko Žičkar Sv. Jernej pri Ločah, Anton Novak Kamnico, in Jožef Panič Sv. Antona na Pohorju.
V Leskovca je umrl dne 7. aprila č. g. kaplan Anton Novak po kratki bolezni na pljučnem vnetju v starosti 37 let.
Line. Za linškega škofa je imenovan dr. Rudolf Hitt-mair, ravnatelj bogoslovja.
Književnost.
Notr slovenski list, v Ameriki. ,V Nevjorku ja pričel ivdiajati nov slovenski list, nabožne vsebine. Namenjen je v prvi vrsti za slovenske izseljence, ki so raztreseni po Zjedinjenlh državah. List izhaja pod imenom „Ave Marija" in ]e ob enem tudi glasilo družbe sv. Rafaela. V posebnem oddelku se bo poročalo o delovanju in napredovanju družbe med ameriškimi Slovenci, o njenih trudih in pridobitvah, o delavskih razmerah, o izseljeniškem gibanju in sploh o vsem, kar spada v. delokrog družbe. List bo tudi v zvezi z „Bogoljubom" v Ljubljani.
Razno blago.
Nova iznajdba. Na pariškej akademiji sta izumila Courmont in Nogier nov način za razkuževanje pitne vode. Ta način je zelo lahek in poceni in se bo stem napravil popolen preobrat v javni higijeni. S to metodo se lahko v kratkem času razkuži velika množina vode a pri tem ne izgubi niti okusa. V vodo se potakne namreč kremenasta
svetilka napolnjena z živim srebrom, skoz katerega se spusti električni tok, kateri napravlja v svetilki neko zelenkasto Inč. Žarki te luči pomore vso kužne in nezdrave mikrobe v vodi, 30—50 centimetrov naokoli od svetilke. Voda postane idealno čista. Hvalilci te novo metode trde, da se tako razkuževanje lahko uporabi v velikem obsegu, da bi se tudi lahko rabile take svetiljke v rezorvarjih mestnih vodovodov. Svetiljka je jako poceni in se lahko do^go rabi. Ta način je veliko bolj poceni kot pa filtracijo ali pa ozoniranje.
Milijonarji,, ki ne marajo za denar. Komaj ve-Vojetiia vest je, da so v 'Ameriki milijonarji, ki no marajo za denar. Ali to je resnica. O tem pripoveduje neki amerikanski pisatelj. V Pensylvaniji biva John Vanderbild. Zgradil, si je malo hišico za 1800 kron in se malokedaj odstrani od nje. Enkrat na leto gre bosonog v mesto, kjer si nakupi moke za kruh, kateri mu je gotovo edina hrana. Svoje gospodinjstvo si vodi sam, ne dobiva nič pisem niti Časopisov in Čita samo staro knjige, ki si jih je prinesel seboj v samoto. — Podobno je živel Charles Alvord. On jo bil jako bogat, imel velika posestva in svojo posebno jahto. Vse to je zapustil in se izselil na samoten otok. Tu si jo zgradil lastnoročno hišico. Nekdaj se je vozil v Četverovprežnem vozu ali po svoji jahti na morju, sedaj pa leži po celi dan v Čolnu in lovi ribo ali pa čita. Živi prav samotarsko in ni mu žal, da je zapustil	sjaj, ki ga	jo obdajal.	— Bogataš Jona-
than Reid	je posebno	ljubil svojo	ženo. Ko	mu je
umrla, jo zapustil vse, se zaprl v eno sobico, kjer so bile shranjene same stvari pokojne soproge in je bila sezidana nad njenim grobom. V tej sobici je preživel celo s*mjo življenje ter žaloval za pokojnico.
Računske naloge. 1. Število 24 se razdeli tako v dva dela, da je večji del 47 krat toliki ko manjši del! — 2. Kako si more 5 oseb 5 belic tako razdeliti, da dobi vsaka oseba po jedno belico in jedna belica še vendar ostane v skledi? — 3. Nekega moža, ki je šel v Maribor, je srečalo 9	starih bab.	Vsaka baba	jo nesla 9	vreč, v
vsaki vreči	je bilo 9 mačk in vsaka	mačka je	imela 9
mladih mačk. Mujcike, mačke, vreče in babe — koliko jih je šlo v Maribor ?
Rešitev obeliska v 7. številki.
■ a
m 1
m a
P r
* C e
Vse za vero, dom, cesarja
Pravilno so rešili obelisk naslednji: Božidar Petelinšek, Nikolaj Bezovnik, mladeniča, in dekle Jožefa Kranjc v Oplotnici, Alojz Balaškovič pri Sv. Antonu v Slov. gor.
Ustnica uredništva.
Iz vrst niše nadebudne mladine, ki se ogreva pri ognjišču in pod streho „Našega Doma", smo dobili lepo število blagohotnih voščil in toplih želja, [da bi urednik užival neskaljeno veselje v velikonočnih praznikih ter se radostil cb zmagonosnem spevu aleluja. Ta ljubezen in hvaležnost je pač najlepše plačilo za naš trudi Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem, in oziraje se na to za izobrazbo navdušeno slovensko mladino, kličemo milemu narodu: „Da, Tvoj je vstajenja dani" — B. P. Oplotnica. Nabrane rabljene znamke pošljite Slovenski kršč. socialni zvezi v Mariboru. Veseli nas, da hočete stopiti v krog
naših mladih gotrudnikov. Začnite korajžno! Saj fant strahu ne sme poznati! Mladeniški pozdrav!
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. DOS* Vsaka beseda stane 3 vin. UM
Krojaški pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri Jožefu Čas, krojaški mojster v Šmihelu nad Pliberkom (Koroško).	22
Pozor!
50,000 parov črevljev
4 pari črevljev
samo K
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo, da prodam veliko množino črevljev globoko pod tvorno ceno. Prodajam torej vsakemu 2 para moških in in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno, galoširano s podplati z močnimi žeblji, najnovejši kroj. Velikost po številki. Vsi 4 pari črevljev stanejo samo K 6'80. Pošilja po povzetju Prva eksportna hiša za črevlje: PLENSIVER. M rukov, Brllckengasse S/A. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.	27
Lepo posestvo pri okrajni cesti v politič. okraju Brežice z okoli 60 oralov zemlje, iu sicer: lepe njive v ravnini, lepi travmki in lepa bosta, kakor lepa lega za nov vinograd, so da po nizki ceni v najem, ali pa proda. Najemniki ali kupci blagovolijo so zglasiti pod: I. B., štev. 16 tega lista. 24
Čudovito S
4 pari čevljev samo K 9 —
Radi zaostaje plačil nekaterih tovarn se mi je naročilo prodati 50.000 parov čevljev, pošiljam torej vsakomer 2 para moških in 2 para ženkib opank, najnovejši kroj, podplati z elegantnimi žeblji, usnje črno ali rnjavo, velikost po štv. globoko pod tvorno ceno, vsi 4 pari samo K 9'—, po povzetju.
W. Rosenblam jun. Krakov 8,
Zwlersynlecka 21. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. 26
Istrska črna Tina!
j Sloveči „Terrano el’ htria* je neoporekljivo najboljše ■ in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro proti prehlajenju, , pomanjkanja krvi in za prebolevniko (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in dragimi lahkimi črnimi kakor rudečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega , črnega vina sem v stann, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.	22
Marietta Lorber,
Maribor Tegetthoff-ova ulica 32.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma,
protin, živčne bolezni, glavo In zobobol, bolečine v * hrbtn In mišicah, bodljaji, trganje v udih, nogobel, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično posknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečino, namreč
I flitr omen tol
pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vspeb učarujočl Nad 15 000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezanu (via Lvov) oddelek 86. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če se pošlje K 6.—, proti povzetju 20 vin. več 10, steklenic franko K 10'—, 26 steklenic franko K 28'—. 27
Obstanek trgovine od leta 1850.
SSa.h.-fcersra.jte
zastonj da se Vam pošlje ilnstrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80	ur tekoča	K	8'50
Roskopf....................„	6'—
Št. 2. Nikel-anker-romontoir (regulator) .................... 8'—
Srebrna....................„	12'—
Srebrna s tremi	pokrovi	.	„	8'—
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi.............„	8'—
Št. 34.	Srebrna damska	rem.-ura	.	„	6'—
Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode....................„	6'60
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov .......................„	10'—
Ista z dvojnim pokrovom .	„ 12'10
Št. 102.	Budilka z dnevnikom .	.	„	8'—
Št. 107.	Kuhinjska ura	. . .	.	„	8'40
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejose tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: ;: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: ::
x Tli. FehrenRrach, x
84 JVajvećja. tovarniška zaloga, ar
Maribor, Gosposka ni. 26.	; Filialka, Dravska ni. 2.