a
«/• 'Ti-
Xót&kk **' tc
%a&đ<WĆn4&<> dx-uislvv ' ^
* v ,	tdCćm^PL
Naročnina list
40 din, četrt u,tQ m tun, mesečno 7 din. hren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Ingeniti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru f ari večkratnem inseriranju primeren popust Mpravalštvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
OS. štev.
m

v
s FRAZA
Indulseli psiiitin list n slonnsN ljudstva
]Mavi1>oi% dne 23« avgusta
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostat
Telefon interurban ŠL113.
Ibernili XVI.
Potek fantovskih dnevov v Mariboru.
Prvi dan 22. avgusta.
Predpoldan.
S fantovskimi dnevi se je danes začelo nadaljevanje zgodovinsko pomembnih mladinskih dnevov v Mariboru. Prvi dan, ki je določen zborovanju učiteljstva, akademikov in -dijaštva, se je pričel s slovesno sv. mašo, katero je daroval v stolnici dekan dr. Tomažič.
Zborovanje učiteljstva in dijaštva.
Ob 9. uri je učiteljstvo, akademiki in dijaštvo napolnilo dvorano Gospodarske banke in g. profesor Ivan Prijatelj je -otvori 1 zborovanje v imenu pripravljalnega odbora za mladinske dneve. V imenu dijaškega priprav- { Ijal-nega odbora je zborovalce pozdravil g. bogoslovec Meško. Za predsednika zborovanja je bil na to izvoljen > g. bogoslovec Ganjkar, za podpredsednika g. učitelj $ Babšek, akademik Zdenko Verstovšek in učiteljica gdč. Gulinova, za zapisnikarja pa abit. Bohanc. Pred- ; sednik je v svojem nagovoru omenil, da se naš veliki voditelj slovenske mladine g/ minister dr. Korošec ne more udeležiti zborovanja. Njegovo predavanje radi- tega odpade. Podal je besedo č. g. vseučiliščnemu profesorju dr. M. Slaviču, ki je v svojem krasno zasnovanem * govoru o izobrazbi inteligenčnega naraščaja izvajal:
Materialne in intelektualne kulture modernemu in-teligentu ne manjka. Ni pa prave dušne in srčne kulture, ki bi bila v skladu z zadnjim namenom človeškega življenja. V lem oziru stoji modema inteligenca pod slabim vplivom zapadne kulture, kateri prerokuje Oswald Spengler propad (Der Untergang des Abendlandes). Temu propadu gre tudi -naša moderna inteligenca nasproti, ako ne pridejo celo nove, poduševljajo-če sile iz nove generacije. Te sile izhajajo iz večine novih resnic krščanstva. Krščanska kultura mora premagati moderno poganstvo, ali pa bo barbarstvo naše 'krščanske takozvane civilizacije pregnalo krščansko kulturo, ki se mora zateči nazaj v orient, od koder je prišla. Orient že daje nauke zapadu po Indijcih Soodhu Snudar Snigii in Rabindranatku Tagore.
Naša slovenska kultura je na meji med zapadom in vzhodom-. Slabemu vplivu zapadne kulture se moramo upreti, če nočemo, da z zapadno kulturo tone tudi naša in tone tudi naš narod. Proti pesimistični materializaciji zapadne kulture moramo visoko dvigniti kršč. idealizem. Ne smemo se orientirati na -praživali, am-p--pak na Boga-človeka.
Kot mejaši vzhodne kulture pa se oplajamo z dobrimi lastnostmi vzhodne kulture, -ki so še sveže, brez slabega vpliva iz zapada, zlasti z rusko kulturo, z deli Solovjeva, Dostojevskega itd.
Ex oriente lux. Iz vzhoda prihaja luč tudi v tem slučaju, od vzhodnih mislecev, iz nepokvarjenih vzhodnih kultur, zlasti pa od Kristusa, ki je prava »luč iz vzhoda«.
G. predavatelj je žel za svoja izvajanje navdušeno odobravanje. Debata, na katero je pozival navzoče predsednik, se ni razvila, ker je govornik -svojo temo tako temeljito obdelal, da bi bilo vsako debatiranje odveč ter bi le pokvarilo ugodni vtis njegovega govora.
Po predavanju g. dr. Slaviča je pozdravil zborovanje v imenu Slovenske dijaške zveze g. bogoslovec Fajdiga, v imenu akademske zveze pa akademik Stanko Gogol.
Sklenilo se je za tem brzojavno pozdraviti prevzv. g. škofa Jegliča, g. ministra dr. Korošca, Jugoslovansko orlovsko zvezo, Orlovsko podzvezo v Ljubljani, Jugoslovansko katoliško dijaško Ligo v Zagrebu, Dijački Savez v Beogradu, Dijaško zvezo v Ljubljani, Slomškovo zvezo v Ljubljani, Prosvetni zvezi v Mariboru in v Ljubljani, mariborskega škofa prevzv. g. dr. Karlina je pozdravila osebno deputacija zborovalcev.
Po prečitanju brzojavk je navdušeno pozdravljen prevzel besedo znani organizator naše mladine č. g. profesor dr. Jeraj. Predaval je o romantični ideji or-iovstva. Orlovstvo je modern -predstavitelj romantičnega viteštva srednjega veka. Njegova naloga je obnoviti na vseh poljih, na verskem, kulturnem, državnem in umetniškem polju kulturo romantičnega idealizma. Podrobno je podal smernice orlovstva v dosego teh ciljev.
Njegova temeljita izvajanja -so bila sprejeta z velikim navdušenjem- in odobravanjem. S tem je bilo dopoldansko zborovanje končano.
Popoldan
se je začelo zborovandje ob 2. uri. Kot prvi je govoril g. profesor Capuder o programu orlovske mladine.
Program slovenske mladine mora označiti točko, ki naj bo glavna osnova programa. V današnjih razmerah je največje pomoči potrebna družina. Ona je osnovna celica družbe, države, naroda. Mladina naj 3 udejstvuje v družini. Dr. Krek je feoioaj važnejšo ml« go akademske mladine označil vzgojo za družino. Pit
’ delu za družbo, narod, državo naj nam bodo vodilne j ideje in vzgled delovanje dr. Mahniča', dr. Kreka, ; Strossmajerja. V šoli naj nam daje nauke A. M. Slom-I šek.
Njegova izvajanja so zborovalci -sprejeli z navdu-! šenim odobravanjem.
i Za tem je povzel besedo vseučiliščni profesor č. g. I dr. Lukman. Govoril je o humanističnem in realističnem prosvetnem idealu.
V	uvodu omenja govornik, da se je po vojni tako j pri nas kot drugod razvnela borba za realistično iz-t -obrazbo na račun humanistične. Po pojasnilu, kaj da
j-e izobrazba, naglasa, da je nezdrav pojav, ako se hoče uveljaviti zahteva zgolj realistične izobrazbe in izpodriniti humanistična. Realistična izobrazba zasleduje praktične cilje in je sama po sebi enostranska. Humanistična izobrazba služi pred vsem idealnim ciljem; hoče izoblikovati celega in popolnega človeka, ki se zaveda, da je za resnični kulturni razvoj poleg materialne komponente potrebna religiozno-etična in estetična kultura. Humanistična izobrazba temelji na prepričanju o kontinuiteti kulture od Grkov in Rimljanov preko srednjega veka -do današnjih dni. Grki so postavili izobrazbeni ideal, ki je z naravnega stališča lep. Krščanstvo, ki je postavilo nov življcnski ideal, je v dobi od drugega stoletja -povzelo, kar so Grki in Rimljani ustvarili lepega in dobrega, ter dalo kulturi novo smer. Govornik poda zgodovinski pregled o upoštevanju poganske in krščanske antike v raznih dobah. Opozarja, da je za umevanje poznejših časov iti nazaj do grške in rimske kulture. Omenja dalje mnogotere pobude, ki jih prinaša študij antike. Zaključuje, da humanistična iz-. obrazba utrjuje primat duha in v njem je njena nujnost in njen pomen.
j' Po govoru č. g. dr. Lukmana je pozdravil v pri-■ si-čnih besedah zborovalce g. Rudolf Wagner, zastopnik ! 'Slomškove zveze iz Ljubljane.
! Kot tretji govornik je nastopil g. profesor Ivan Pri-! jatelj. V svojem referatu »Ljudska šola« je naglasil dve -s točki — versko-državno in literarno vzgojo v ljudski šoli.
Povdaril je zahtevo nas kristjanov, da -bodi ljudsko-šolska vzgoja versko-nravna, da naj pod-učujejo verouk v vseh šolah duhovniki, ker ti so najbolj- za to sposobni. Povdaril je krščansko načelo, da je vsaka avtori-i teta od Boga, ki je najvišja avtoriteta in zato, kdor pod-' kopava tla najvišji avtoriteti — Bogu, spodkopava tudi pravo podlago državne avtoritete.
* V drugem delu referata nam- je podal velik pomen literarne vzgoje, ki se naj začne že v ljudski šoli in podal nam je tudi navodila, po katerih naj bi se ta vzgoja j dosegla.
j	Prihod škofa dr. Jegliča.
Med govorom prof. Prijatelja se je nenadoma po-) javil v dvorani sivolasi ljubljanski vladika, dr. Jeglič. Zborovalci so ga naravnost viharno pozdravili. Škof je z zanimanjem poslušal debato, ki se je razvila po referatu prof. Prijatelja o orlovskem in sokolskem vplivu ; na vzgojo v šoli v katero so posegli dr. Jeraj, dr. Ca-; -puder, -prof. Prijatelj in učitelj- Babšek.
Predsednik dijaškega pripravljalnega odbora bogoslovec Meško je za tem prečitaT resolucijo, katero so 1 zborovalci soglasno sprejeli. Resolucije so izdelane ve-! činoma na podlagi referatov, samo glede referata č. g.
-prof. Lukmana je omenil, da je- bilo dijakom nemogoče : -skleniti kako resolucijo, ker je snov referata vsekakor : pretežka. Gospod profesor je nato -obljubil, da ho izde-j lai sam resolucijo, ker humanistične gimnazije moramo na vsak način ohraniti.
Končno je pozdravil Zborovanje z iskrenimi besedami -dr. Jeglič. Opominjal je navzoče dijaštvo in učitelje, da se morajo držati sklepov izraženih v resolucijah. — Omenjal je Velehradski kongres ter končno naglašal potrebo -skupnosti med hrvatskim in -slovenskim Orlom. Navdušeno odobravanje zborovalcev je pričalo, da so jim besede sivolasega vladike segle do srca. Za tem je predsednik zborovanje zaključil.
Drugi dan — sobota.
Predpoldne.
V	soboto zjutraj so se pripeljali fantje z vlaki, na vozovih in prišli tudi peš v Maribor od vseh strani. —
; Zbralo se jih je toliko, da je moral pripravljalni odbor pripraviti veliko več prenočišč nego jih je bilo določenih prvotno in v -naprej. Mladinski dan v soboto se je začel s sv. mašo v stolnici. Po končani službi božji so se začela zborovanja v Götzovi dvorani.
Zborovanje versko-obnovitvenega odseka.
Proti pričakovanju se je v -soboto zbralo v Mariboru toliko fantov, da se je moralo dopoldansko zborovanje premestiti iz dvorane v Gospoaarski banki, kjer bi se
moralo prvotno vršiti, v veliko dvorano pri Götzu. Naši fantje in možje so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano in računati je, da se je dopoldanskega zborovanja udeležilo nad 2000 fantov in mož.
Zborovanje je otvor il v imenu pripravljalnega odbora g. profesor J. Prijatelj, ki je v svojem nagovoru pozdravil vse zborovalce, pred vsem preč. g. kanonike, zastop. obč. sveta dr. Leskovarja, dekana teološke fakultete v Ljubljani in predsednika V. katoliškega shoda vseuč. profesorja č. g. dr. Slaviča, odposlanca Orlovske p-odzveze itd., nato pa pozval navzoče, da zapojejo pesem naše mladine — orlovsko himno. Pod vodstvom bogoslovca Ulaga je zadonela po -dvorani veličastna himna, katero so -peli vsi zborovalci stoje. Ta trenutek je bil tako veličasten in ginljiv, da bo ostal še dolgo časa zborovalcem v spominu.
Prihod obeh škofov.
Med govorom načelnika versko-obnovitvenega odseka, g. prof. Bogoviča sta se nenadoma pojavila na odru naš prevzv. vladika dr. Andrej Karlin in njegov •gost, prevzv. g. škof dr. Jeglič, ki se je že v -petek udeležil dijaškega zborovanja. Navdušeni živijo-klici in frenetično ploskanje ju je pozdravilo. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je pozdravil svoje štajerske fante njihov pastir dr. Karlin. V svojem pozdravu je izražal veselje, da so se v tako velikem številu odzvali njegovemu povabilu. Njegova najiskrenejša želja je, da bi mladinski dnevi obrodili mnogo zlatih sadov. Na mladini leži naša bodočnost, njo moramo vzgojiti, da bo -nasledila -nas ter naše delo nadaljevala do spopolnitve. Prisrčno je pozdravil svojega gosta dr. Jegliča. (Viharno ploskanje in pozdravljanje), žalibog, da se mladinskih dnevov ne more udeležiti še tretji slovenski škof, dr. Srebrnič.
Dr. Karlinu se je odzval prof. Prijatelj ter se v imenu zborovalcev zahvalil za pozdrav, nato -pa ga zaprosil za apostolski blagoslov. -Na kolenih so naši fantje sprejeli blagoslov svojega škofa.
Po teh pozdravih se je pričelo pravo zborovanje. Uvodoma je g. prof. Bogovič opominjal fante na disciplinirano obnašanje ter jih pozval, da naj posnemajo vzgled deklet, ki so na svojem mladinskem dnevu tudi pridno napolnjevale cerkve, ne samo zborovalne dvorane. Nato je podal besedo prvem# govorniku g. dr. Leskovarju.
V svojem referatu o »versko-obnovitvenem giban-' ju mladine« je dr. Leskovar naglašal potrebo tega gibanja. Že zgodovina nam dokazuje, da je človeštvo mnogokrat odpadlo od Boga; temu odpadu pa je sledila vedno kazen. V polpreteklem in sedanjem času smo takemu odpadu sami priča. Rrezboštvo in napredovanje v znanostih je zadnje čase rodilo velekapitalizem, ki si je zasužnjil človeštvo. Od veleka-pitalizma zasužnjeno de lav-stvo je iskalo pomoči, ter jo menilo najti v socializmu kojega so voditelji postavili na isti podlago kot velekapital, na brezbožnost. In tako je prišlo, da je podlaga kapitalizmu lakomnost, socijalizmu pa sovraštvu in zavist. Te poizkuse je človeštvo krvavo plačalo s svetovno vojno. Med to strašno vojno je nastalo novo gibanje, ki se je pričelo najprej v Franciji in kojega cilj je verska obnovitev človeštva. V vseh državah to gibanje čimdalje bolj napreduje. Tudi nam- Slovencem je treba' take preobnovitve, najti moramo pot nazaj k Kristusu. Ne smemo se ustrašiti mnenja, ki ga razširjajo nasprotniki, češ, da smo nazadnjaški. Ravno sv. Cerkev je dokazala, da je bila vedno na čelu vsega naprednega gibanja. Naše -geslo mora biti: Biti krščanskih načel in jih udejstvovati v vsakdanjem življenju, hodi Slovencem ponos!
Njegova izvajanja so poslušalci sprejeli z navdušenim ploskanjem. Za tem je govoril o »versko-nravni obnovi posameznikov« naš znani organizator mladine, šentiljski župnik č. g. Evald Vračko. V tempermatnem in sijajno zasnovanem govoru je opozarjal, da nimamo značajev, kot jih zahteva sedanja doba. Vzgojili take značaje nam je prva dolžnost. Navedel je pota, po katerih mora iti vzgoja v naših mladinskih društvilj, da bo dosegla svoj cilj — vzgojitev katoliškega značaja, katerega znak je živo versko prepričanje in notranja izobrazba. Mlad. organ, morajo biti nadaljevanje mlad. niške organizacije morajo biti nadaljevanje mladinske verske šole. Ideal verskega fanta mora biti — postali vitez sv. katoliške uerkve. Navajal je razna vzgojna sredstva za krepitev značaja kot štedljivost, telovadbo, molitev, zgledi -svetnikov, posebno pa še sv. spoved. Potreba je izkoreniniti surovost, pobijati kletev, najostrejši boj je treba napovedati alkoholu. V fantih je treba vzbuditi spoštovanje do žene in navajati jih k reshico-ljujmos-ti. Zlasti je povdarjal važnost seksualnega vprašanja in vpliv, ki ga voditelj v tem oziru obrne v prid fantov. Končno je povdarjal, da mora biti ideal vsakega fanta Kristus. Ravno radi tega, ker se ne naslanjajo na Kristusa, so nasprotne organizacije brezmočne.
Po njegovem govoru, m je vzbudil pravi vihar odobravanja, se je razvnela živahna debata, v katero so posegli celo priprosti kmetski fantje, dokaz, kako živo so zasledovali predavanje in kako kritično znajo naši fantje presojati važna vprašanja, ki se jih tičejo. Pov-darjala se je v debati potreba fantovskih duhovnih vaj, zlasti, da bi se zgradil poseben dom za te vaje, kot ga imajo v Ljubljani. Prevzv. g. škof Karlin je radosten obljubil svojo pomoč. Dr. Capuder je omenjal zločine, ki jih v zadnjem času vrše gotove organizacije pod krinko narodnosti.
Tretji referat »verski prerod-družbe« je Imel č. g. Mirt, ravnatelj dijaškega Semenišča. Opozarjal je^ da tvori doba verske obnove mejnik nove dobe. Samo pov-darjanje verskih načel še ne zadošča za versko obnovo, potrebno je tudi versko življenje.
Družina mora postati podlaga verskega preroda. Opozarjal je na škodljivost alkohola, ker je največji sovražnik notranje verske obnovitve, nadalje na javno pohujšanje, ki se vedno bolj širi. Končal je z besedami dr. Korošca — rušiti in graditi, rušiti staro in slabo, graditi pa novo in dobro — to mora biti naloga slovenske mladine.
K besedi se je oglasil g. svetnik dr. Kalan, vodja sv; vojske, ki je omenil težave, s katerimi se bori pri nas protialkoholno gibanje. Povabd je štajerske fante na Marijanski shod, ki se vrši v Ljubljani. Po njegovih izvajanjih so se zopet oglasili fantje, ki so predlagali razna sredstva v boju proti alkoholu.
Končno je govoril č. g. pater Pavel Potočnik o »dobrodelnosti in misijonstvu. Z njegovim referatom je bilo predpoldansko zborovanje okrog pol 13. ure končano in predsednik ga je zaključil.
Poploldnc.
Zborovanje prosvetnega odseka.
Popoldne so zborovalci zopet napolnili Götzovo dvorano. Ob 14. uri je načelnik odseka č. g. dr. Jeraj otvoril zborovanje ter podal besedo agilnemu delavcu na polju prosvete, g. J. Stabeju.
G. Stabej je v referatu »prosvetna sredstva« posebno omenjal dve najvažnejši —; knjižnico in oder. — Dobro urejena knjižnica z narodu primernimi knjigami in izobraženimi knjižničarji je ena najvažnejših či-niteljev prosvete med ljudstvom. SDrugo važno prosvetno sredstvo je ljudski oder, ki naj bi gojili predvsem ljudsko dramatiko; ljudsko gledališče naj išče zvezo s celokupnim narodom, z vsemi njegovimi stremljenji, njegovo Vero, umeriostjo in se bavi z vsemi problemi, ki ga pretresajo. Med ljudstvom se naj goji umetna in narodna pesem. Naglašal je potrebo izdanja narodnih legend in pravljic ter omenil enosiranost sedanjih literarnih in umetniških struj.
Po predavanju je prišlo do debate, v kateri je učitelj Hartman naglašal potrebo knjižničarskih tečajev, č. g. župnik Gomilšek pa je izrazil' željo po dobrih igrah, vzetih iz narodnega življenja.
O »osebnosti prosvetnega delavca« je referirai č. g. Alojzij Rezman.
Povdaril je napačni intelektualizem sedanje izobrazbe, ki zanemarja na račun razuma človeško srčno stran. Kulturni delavec mora vzgajati — ne pa samo posredovati znanja. Za uspešno vzgojo mladine je ne-obhodno ‘potrebna lastna vzgoja v krščanskem duhu. Le močne osebnosti vplivajo na druge in vzgajajo sa- j mostojne značaje. Metoda vzgojnega dela mora biti individualna. Brigati se je treba za vsakega, predvsem pa za osebe močne volje in posebne nadarjenosti, ki obetajo postati voditelji. Vsa vzgoja se mora opirati na družino, kjer se polagajo temelji osebnosti. Vzgojitelj pa mora biti v stalnem stiku z roditelji.
Med njegovim* govorom je prišel na zborovanje g. minister Vesenjak, ki se je pripeljal v Maribor s popoldanskim brzovlakom. Zborovälci so prihod priljubljenega ministra in prosvetnega dèlavca navdušeno pozdravili ter mu prirejali ovacije.
Vesenjak je opravičil svojega tovariša, ministra dr. Korošca, ki se vsled važnih opravkov ne more udeležiti mladinskih dnevov, dasi je bila to njegova najsrčnejša želja. Nadalje je opozarjal, da se sedanja vlada ■trudi, spremeniti sedanje razmere, toda treba je mirnih živcev in potrpljenja, čez noč ni mogoče vsega prevre- \ či. Zborovalci so na njegova izvajanja odgovorili z vi- j harnimi klici: živijo minister, živijo dr. Korošec, ži- j vijo Jugoslovanski klub.	J
Ko se je navdušenje poleglo, je nastopil g. dr. Ivo j Pirc ter predaval o telesni vzgoji moške mladine. Pov- < darjal je potrebo higijenske izobrazbe našega ljudstva.' j Slaba higijenska izobrazba je glavni vzrok umiranju, j Narodno zdravje izpodkopavajo slabe gospodarske razmere, slaba stanovanja in alkohol. Krepijo ga pa telesne j vaje, zlasti telovadba, katero nudi moški mladini v prvi ! vrsti Orel.
Kot zadnji predavatelj je tega dne nastopil gospod odvetnik dr. Veble. Svoj referat »prosvetna kultura slovenskega naroda« je obdelal temeljito in zanimivo ter j podal poslušalcem izčrpen pregled kulturnega delovan- ! ja med Slovenci. Povdarjal je zlasti Slomšekovo delo- j vanje ter izrazil željo, da bi Mohorjeva družba ponovno j izdala njegove mladinske spise.
V kratkih potezah je orisal zgodovino slovenskih prosvetnih društev, zlasti Prosvetne zveze in Krščansko socialne zveze. Primerjal je statistiko slov. kršč. društev in društev naših nasprotnikov, omenil razvoj našega časopisja, šolstva itd. Svoj govor je končal z besedami: delo za obnovo naroda naj Bog blagoslovi.
Dr. Capuder je za tem predlagal, da naj država od- { pravi takse na prireditve izobraževalnega značaja. G. j minister Vesenjak je pojasnil, da sedanja praksa sloni :
na zakonu, kojega bo treba spremenili potom parlamenta.
Končno je ob 6. uri gospod profesor dr. Jeraj zaključil zborovanje ter podal zborovalcem navodila za nadaljne prireditve.
Odkritje dr. Verstovšekovega spomenika.
Neurje, ki je divjalo krog 4. ure popoldne po Dravski dolini in Mariboru, je zadržalo, da se ni zbrala v mestu zbrana fantovska mladina polnoštevilno na pokopališču na Pobrežju krog dr. Verstovšekovega groba. Kljub neurju je prihitelo na mirodvor precej dostojanstvenikov in mladine. Pri odkritju smo videli kot zastopnika vlade g. ministra Vesenjaka, politično oblast je zastopal g. veliki župan dr. Vodopivec v spremsvtu obeh gg. srezkih glavarjev. Pot zastopnik šolstva je bil prisoten g. ravnatelj dr. Tominšek. Pred s prtom zastrti spomenik, katerega je okusno okrasil mestni pogrebni zavod in ki je mojstrsko delo v Sloveniji znanega umetnika ' Sojča, <se je vstopil kot prvi govornik g. dr. J e r o v š e k. Spominjal se je v prisrčnih besedah rajnega dr. Verstovšeka kot vzor značajnega, delovnega in krščanskega moža, ki je pomagal vsakemu, kdorkoli se je zatekel k njemu in komurkoli je mogel. Krona dr. Verstovšekovega javnega delovanja za slovenski narod je osvoboditev Maribora, katero nam pred stavlja sicer priprost, a pomenljiv in umetniško izdelan spomenik, katerega so postavili blagopokojnomu njegovi prijatelji.
Po odkritju spomenika je govoril v imenu mladine, za koje dobrobit in blagor je deloval in se boril rajni Verstovšek celo življenje, g. prof. dr. Capuder. Slikal je rajnega kot mladinoljuba, kot prvoboritelja Orla na Slovenskem Štajerskem in kot onega, ki je storil največ za slovensko mladino s tem, da jej je uredil po preobratu šolstvo in jej priboril ljubljansko univerziteta,
Oba govora so spremljali navzoči s trikratnim klicem: Slava mul
Odkritju spomenika je prisostvovala tudi soproga rajnega z cbiteljo ter zastopstvo p obrezke občine.
Bakljada.
Točno ob 8. uri zvečer se je zbrala nepregledna množica ljudstva pred frančiškansko cerkvijo. Prišli sta tudi »Mladinska godba« iz Rakovnika pri Ljubljani, ki se je pod vodstvom svojega kapelnika s popoldanskim vlakom pripeljala v Maribor in godba mariborske Kat. omladine pod vodstvom svojega agilnega kapelnika g. Sterleta. Vsled velike množice udeležencev sta se razvila kar dva manifestacij-ska sprevoda, na čelu katerih sta korakali godbi. V spremstvu nepreglednega števila lamp ij ono v in med navdušenimi živijo-klici kralju, Jugoslovanskemu klubu, dr. Korošcu in katoliški mladini, se je vršil obhod po mestu. Mladinska godba iz Ljubljane je priredila podoknico obema prevzv. g. škofoma, omladinska godba iz Maribora pa je g, ministru Vesenjaku, ki se je zahvalil za pozdrav z navdušenim govorom.
Komerz v Götzovi dvorani.
Ob pol 21. uri je občinstvo zopet napolnilo Götzovo dvorano do zadnjega kotička. Komerza sta se udeležila škofa dr. Karlin in dr. Jeglič, zastopnik vlade, g. minister Vesenjak, veliki župan g. dr. Vodopivec, oba srez-ka glavarja gg. dr. Ipavic in dr. Poljanec, zastopniki vojaške oblasti, zastopniki Jugoslovanskega kluba, gg» posl. Hob n j ec-, Žebot in Falež, g, župan maribor. mesta Grčar, zastopnika justice gg. dvorni svetnik Fon in sodni svetnik Schaubach, zastopnik ljubljanske univerze, dekan teološke fakultete g. dr. Slavič itd. Goste je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora g, prof. Ivan Prijatelj. Za predsednika je imenoval g. dr. Leskovarja. Razvila se je neprisiljena zabava, tekom katere je bilo izrečenih več napitnic in pozdravov. Komerz se je končal ob 23. ur i.
Nedelja — zadnji fantovski dan.
Predpoldne.
Kakor vsi dnevi, se je začel tudi zadnji — nedelja — s službo božjo in skupnim sv. obhajilom*.
Krog 8. ure so se začeli Orli in fantovske množice zbirati v Tomšičevem drevoredu. Slavnostnemu sprevodu so načelovali štirje jezdeci v narednih nošah, tem je sledila salezijanska godba, nato 400 Orlov v kroju. Zastopana so bila tale okrožja: koroško, ljutomersko, ptujsko, konjiško, mariborsko in gostje iz Ljubljane. Za Orli so bili vzporejeni akademiki in učitelji. Za temi je prišla mariborska omladinska godba* in -tej so sledili* fantje 'iz vseh dekanij naše škofije. Sredi med manifestanti fanti je korakala godba- iž Št. Petra pri Mariboru, manifestacijski obhod sta zaključila dva okinčana voza.
Sprevod se je pomikal iz Tomšičevega -drevoreda, na Zrinjski trg, po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni tr-g in od tamkaj na Stolni trg. Na- Stolnem trgu je bil na prostem oltar in krog oltarja so se uvrstili Orli kot častna straža, fantje in druga občinstvo. Kot slavnostni pridigar je nastopil ljubljanski vladika dr. Jeglič, sv. mašo pa je služil mariborski škof dr. Karlin ob asistenci kanonikov in mestne duhovščine. Po končani službi božji je otvoril manifestacijsko zborovanje v imenu pripravljalnega odbora prof. Prijatelj. Predlagano: predsedstvo: dr. Leskovar, Podlesnik in Napotnik je bilo enoglasno sprejeto. Predsednik dr. Leskovar je pozdravil oba škofa dr. Jegliča in dr. Karlina, ministra Vesenjaka, Jugoslovanski klub (navzoče poslance gg.: dr. Hohnjeca, Klekla in Žebota) in konečno vse v tako obilnem številu zbrane fante.
Prvi je govoril dr. Ho h n j e c, ki je izročil manifestan tom pozdrave Jugoslov. kluba, ki rešuje baš sedaj* težavne politične probleme. Nato je naglasil klevete nasprotnikov, ki so proglasili mladinske dneve kot klerikalne prireditve
in predvsem so, še pisali o dekliških, da so bili zborovanje-tercijalk. Klerikalizem in tercijalstvo je zadnja tolažba nasprotnikov, ki pa nikakor ne drži. Tudi o katoliških shodih so razglašali nasprotniki, da so bili klerikalna prireditev in vendar so bili na katoliških shodih zbrani vsi Slovenci. Ako so katoliški shodi in mladinski dnevi klerikalne prireditve, na kojih so zbrani* vsi Slovenci, kako je sploh mogoče, da še je kak pameten Slovenec, ki ni klerikalec. Zvezdogledi razglašajo, da je sedaj Mars najbližje zemlje in našim nasprotnikom bi bilo priporočati*, da zginejo; na Mars, kjer bi še bil *edino pripraven teren za protiklerikalno gibanje. Konečno je še pozdravil dr. Hoh-njec, da so mladinski dnevi dnevi izobrazbe za mladino, ki je ponos domovine.
Drugi govornik — minister Vesenjak — opraviči odsotnost dr. Korošca, ki je pa s srcem z manifestanti. Nato je govornik na* kratko obrazložil temo: Vzoren mladenič vzoren mož. Bistvo vzor mladeniča je krščanstvo v dejanju. Iz dejansko krščanskega mladeniča si obetamo vzor moža. In krščanski mož je podlaga družine, občine, države. Kot zaključek svojega govora je povdaril g. minister glavno zdravilo proti vsemu zlu: krščansko vest. Krščanski ideal naše mladine izražajo naše matere najbolj priprosto v besedah: Dragi, vse, kar lahko poveš materi, je dobro, drugo — slabo;! Govornik je še pozval mladino na apostolstvo krščanske misli.
Tretji* govorik g. dr. Basaj je govoril o Orlu k*ot 'idealu za slovenskega fanta. Priporočal je fantom: vzgojo volje in srčno kulturo ter sklenil svoj govor s klicem ter pozivom: Bogu otroci, domovini sinovi — nikomur hlapci!
Govorila sta še konečno v imenu dijaštva bogoslovec Meško in kmetski fant Napotnik iz Konjic, ki je po domače, vsem razumljivo, govorniško dovršeno in navdušeno orisal ljubezen do rodne -grude.
Predsednik dr. Leskovar je zborovalce pozval, da se pa zborovanju udeležijo pohoda na Slomškov grob, kjer je bil položen na grobišče največjega in prvega organizatorja slovenske -mladine venec in je še spregovoril ob tej priliki g. vseučiliščni profesor dr. Slavič.
Iz manifestacijskega zborovanja sta bili odposlani: udanostna brzojavka Nj. V. kralju, pozdravna pa našemu voditelju dr. Korošcu.
V nedeljo popoldne.
Orlovski javni nastopi v Ljudskem vrtu.
Popoldne ob 15. uri so se zbrali udeleženci fantovskega dneva v Ljudskem vrtu, kjer je bila orlovska javna telovadba. Udeležba je bila kljub grozeči nevihti, ogromna. Točno ob 15. uri so nastopili člani v lepo zamišljenem rajalnem pohodu k prostim vajam. Med tem pa se je ulil dež s točo, ki je sicer premotil nekaj gledalcev, da so skušali priti pod' streho ni pa zmotil niti najmanj vrlih telovadcev, ki so v najhujšem nalivu telovadili proste vaje po vodi in blatu. Sledeča orodna vaja je pokazala več krasnih, dobro izvajanih in za telo-' vadce vsled blata in mokrote celo nevarnih vaj. Telovadbo je s priznano spretnostjo vodil načelnik orlovske ekspoziture v Mariboru, hr. Destai. Tudi godba Mladinskega doma se je izborno izkazala.
Konec.
Tako so končali v kratkih obrisih opisano mariborski-fantovski dnevi. Obilna udeležba fantov (nad 6000 oba dneva!) je nam porok, da je slovenska mladina na Slov, Štajerskem v edino* pravem taboru — v krščanskem, ki bo v prihodnosti zanesljiv kader: otrok za Boga, sinov za domovino in ponosnih Slovencev in ne več hlapcev!
Politične beležke.
Zakon proti korupciji. Vlada je izdelala predlog zakona o pobijanju korupcije. Ta predlog ima 7 poglavij1 in ho na prvih sejah predložen narodni skupščini. Prvo poglavje obravnava in našteva kažnjiva dela, drugo določa posebne preiskovalne komisije. V roku desetih dni, ko stopi zakon v veljavo, se bodo sestavile iz-venparlamentarne preiskovalne komisije, da preiščejo kazniva dejanja. Imenovale se bodo tri komisije, ena za Srbijo, Bačko, Banat in Baranjo, s sedežem v Beogradu; ena za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Slovenijo s sedežem v Zagrebu; ena za Bosno, Hercegovino in črno goro s sedežem v Sarajevu. Naj sledi nekaj določil iz tega dela: Člani komisije, katerim je izročena kaka stvar v preiskavo, imajo, pravico zaslišati priče in ve-ščake pod prisego. Vsakdo je dolžan na poziv komisije priti k njej. Ako se brani pričevanja, se ga kaznuje s šest mesečnim zaporom. Vsak javni organ, ki je omenjen v čl. 1 tega zakona, upoštevajoč sem tudi aktivne in bivše ministre, mora pod prisego na zahtevo komisije pokazali stanje in izvor svojega celokupnega premoženja. Premoženje, katerega ne bo pokazal, se mu bo odvzelo v korist državne blagajne s svrho socialne politike. O tem odločuje komisija. Za krivo pričevanje se bodo kaznovali krivci po predpisih kazenskega zakonika. Oseba, na katero je po izjavi, ali po aktih, o katerih se razpravlja, padel sum, da je storila kako kažnjivo dejanje, ki je omenjeno v čl. l., se bo branila iz svobode. Osumljena oseba ho zaprta: a) ako se skriva ali pripravlja na beg ali pa stori iz drugih razlogov dejanja, ki opravičujejo sumnjo, da bo pobegnila; b) ako poskuša vplivati na priče, na izvedence ali sokrivce, ali z uničevanjem sledu za dejanja, ali na katerikoli drug način oteževati v večji meri preiskavo. O zaporu odločuje član preiskovalne komisije, kateremu je dolična zadeva izročena v preiskavo. Proti določbi, da se obdolženca zapre, se mora isti v treh dneh pritožiti na j okrožno sodišče v kraju preiskovalne komisije. Odločba sodišča je izvršna. Tretji del govori o odločitvah
preiskovalnih 'komisij, četrti o razsojanju njenih obtožb, peti o postopanju, če kdo sam zahteva preiskavo, šesti o zadoščenju onim, ki so bili spoznani za nedolžne in sedmi o veljavnosti zakona. Ta zakon velja dve leti, potem se pa zakon spremeni ali pa njegova veljavnost podaljša.
Zemljforadniški kongres. Zemljoradniška stranka dela priprave za svoj kongres, ki bo dne 28. in 29. t. m. v Beogradu. Prvi dan bo najprej ljudski shod, potem obhod po mestu, popoldne pa otvoritev kongresa s poročili pred sedstva, glavnega odbora in poslanskega kluba. Drugi dan bo razdeljen na razna poročila in na slučajnosti.

Po svetu.
Ob pogrebu žrtve italijanskih fašistovskih zločincev.
%■ Truplo poslanca Matteottija je bilo od mesta, kjer se je našlo in kjer je uradovala sodnijska komisija, prenešeno na zahtevo vdove in matere, 751etne starke, v njegov rojstni kraj Fratta Polesine in tam pokopano. Pogreb žrtve je bil zelo značilen za razmere, ki vladajo danes v Italiji. Ljudstvo, zlasti delavstvo in kmetje ,se je nabralo v velikanski množici, ki je častilo žrtev kot svojega pravega . mučenika. Za krsto je šla močna četa karabinerjev in še le za njo se je smelo vrstiti ljudstvo. Na poti do pokopališča si oblast ni upala nastopiti proti rdečim zastavam, ki so jih nosili zastopniki delavskih organizacij,, in proti velikanski množici ljudstva, ki je glasno poveličevala žrtev in obsojala, zločin. Šele po pogrebu so karabinerji sneli rdečo zastvo, okrog katere je ljudstvo naložilo vse polno vencev in cvetlic. Pogreba se je udeležil tudi poslanec slovenskih narodnih manjšin dr. Besednjak. Ker so ga fašistovski listi radi tega napadali, je izjavil novinarjem, da je smatral za svojo dolžnost, izkazati zadnjo čast žrtvi, ki je padla za pravico in svobodo, za katero se tudi on bori. Ob času pogreba se je po raznih mestih za ne-- kaj minut ustavilo delo in fašisti so v mnogih krajih zopet napadali in razganjali z orožjem delavstvo, ki je počastilo spomin svojega voditelja.
Bolgarija pred revolucijo. Bolgarska vlada se pripravlja na najtežji boj za svoj obstoj s tem, da mobilizira in cborožuje vse svoje pristaše. Formirajo se dobroveljske čete in med njimi tudi več tisoč wranglovcev. Cankova vlada je imela nakopičenega in skritega velike množine . orožja in s tem je sedaj oborožila svoje pristaše. Postopanje te soldateske, je neznosno. Iz Sofije se dan nad dan pošiljajo1 komitsko-wrainglovski oddelki v razne kraje, kjer se obnašajo kot »Landsknecht!« iz 301etne vojne. Zasedejo hiše In ljudstvo jih mora .izdržavati. Po Sofiji je od j vladnih čet. zasedena večina hotelov in tudi ob mejah je vse polno režimske »vojske.«
p	Akcija nemških nacijonalistov proti londonskemu
‘ sporazumu. General Ludendorff je razvil veliko agita- ■ j cijo proti londonskemu sporazumu in nepiškonacijo^ ! nalistično časopisje se udeležuje te akcije s polno paro. j Na kongresu narodnih soeijalistov v Weimaru je bila I sprejeta resolucija, ki obsoja nastop nemške delegacije v Londonu ter obtožuje kanclerja dr. Marxa, da-je izdal interese Nemčije in poteptal njeno čast. Dvajset-tisoč nemških fašistov je defiliralo v uniformah pred Luden dorf foni ter izreklo končno prisego, da so pri pravljeni slediti voditelju Ludendorffu v boj proti zločincem novemberske revolucije. V resoluciji in govorih se strašno napada nemška republika, češ, da so jo osnovali čevljarji, krojači in sedlarji (predsednik Nemčije Ebert je bil v mladih letih sedlar) in da se je treba maščevati nad zločinci, ki so izvedli preobrat v novembru leta 1918. Fašistovski demonstranti so naravnost izzivali vlado, češ, naj le nastopi s svojim zakonom o zaščiti republike, pa se izzivačem ni ničesar zgodilo, ampak je policija aretirala samo nekaj delavcev, ki so protestirali proti fašistom.
Nemirni Islam. V Egiptu že dolgo vre in v Sudanu zavzemajo nemiri vedno večji razmah. Egiptovsko kraljestvo, ki je po dolgoletnih bojih Zaglul paše pridobilo od Anglije vsaj na papirju vse pravice suverenitete, ni prav nič solidnega, ker je egiptovska svoboda še vedno pod varstvom ali pod grožnjo angleških bajonetov. V Egiptu je še vedno angleški komisar, ki ima ! pod seboj nad JO Ji s o č mož angleške vojske. Egiptovska svoboda je pravzaprav samo notranja avtonomija'. Nevarno žarišče tvori vprašanje Sudana.' Sudan je pripadal do 1899 leta Egiptu. Tega leta pa je bil med Angleži in Egipčani sklenjen dogovor o kondominiju Sudana.
S tem dogovorom niso bili zadovoljni ne prebivalci Egipta in ne prebivalci Sudana in sicer iz gospodarskih razlogov, ker je bil Nil od'davnih časov hranitelj Egipta t in so prebivalci dolin #s podnje ga iNla vedno hoteli postati posestniki Sudana. Avtonomija, katero je Anglija dala Egiptu, je prišla veliko prepozno in nezadovoljstvo je vedno večje že radi nerešene usode Sudana. — Dalje časa se že puntajo sudanski vojaki in upori niso | lokalnega značaja, ampak posledica propagande tajnega egiptovskega nacionalističnega udruženja »Bela zastava«. Ta pokret ima izrazito ksenofobski značaj in se raztega tudi v Maroko, kjer Španci ne morejo ukrotiti nagijonalističnega voditelja Abd-El-Krima. V Londonu upajo, da se islamski pokret Egipta, Sudana in Maroka ne bo zlil v eno in da se bo sudanski spor re-’šil mirnim potom. V to svrho je egiptovski premir Za-glul-paša v Londonu, a po vseh znamenjih je stališče egiptovske vlade v mnogem nasprotno angleškemu stališču.
Ruska spomenica angleški vladi. Za časa pogajanj v Londonu med Rusijo in Anglijo je šef ruske delegacije , Rakovski predložil angleški vladi obširno spomenico sovjetske vlade. Razni inozemski listi poročajo, da je ta spomenica ali deklaracija razdeljena na štiri dele. V prvem
delu se govori na splošno o evropskih in posebno o jugovzhodnih delih Evrope in o stališču sovjetske unije na-pram vprašanju razorožitve in napram Društvu narodov. V drugem in tretjem delu govori spomenica o odnošajih napram Rumuniji. Zavzema se stališče glede okupacije Besarabije, potem se pa utemeljuje, da je okupacija Bukovine, v kateri živi večina Ukrajincev, nasprotna sporazumu med Rusijo in Rumunijo še v carski dobi ob vstopu Rumunije v svetovno vojno. Poseben del spomenice se bavi tudi z odnošaji med Rusijo in Poljsko, četudi je 70% prebivalstva v vzhodni Galiciji ukrajinskega, Poljakov pa samo 14%, je vendar konferenca miru v Parizu priznala vzhodno Galicijo Poljski. To je nasilje ne samo napram velikemu delu prebivaltsva vzhodne Galicije, ampak tudi kršenje obljub antante o pravici samoodločbe prebivalstva. Že leta 1921 sta izjavili Rusija in Ukrajina, naj se obdrži za vzhodno Galicijo pravica samoodločitve. Leto pozneje je pa Poljska anektirala celo vzhodno Galicijo kljub ruskim in ukrajinskim protestom. Spomenica konča s prošnjo Rusije do Anglije, naj pospeši rešitev tega vprašanja in naj pomaga narodom do pravice samoodločitve.
Dnevne novice,
' Odlikovanje odličnega slovenskega zgodovinarja.
Vsej slovenski javnosti znani zgodovinar, pisatelj in voditelj treznostnega gibanja na Štajerskem, dr. Franc Kovačič je odlikovan z redom sv. Save 3. razreda. Gospodu doktorju naše častilke!
Novice iz Ljutomera. Na praznik Vnebovzetja je priredil mladinski pevski, zbor, ki poveličuje tudi cerkveno petje v tukajšnji farni cerkvi, v narodni šoli prvi svoj javni koncert z izbranim sporedom v prid Podpornemu društvu naše šole. Pevski zber šteje sedaj nad 30 grl, in je proizvajal naše najlepše mladinske pesmi z veliko sigurnostjo, s čisto intonacijo ter s finim prednašanjem. Vse skladbe je zbor proizvajal na pamet, kar je vsem imponiralo. Spremljanje na klavirju je iz prijaznosti opravila glasbena učiteljica, gdč. Zacherlova z največjo spretnostjo. Očaral nas je še posebno mladi goslač g. Drago Šijanec, ki je zasviral kar najfinejše dve težki in obširni skladbi. Čestitamo mlademu umetniku, želeč mu še mnogo vstraj-nosti pri izpopolnitvi njegove goslarske umetnosti. Pogrešali smo na tem ljubkem koncertu mnogo Lotmeržanov, ki rajši polete iz trga, namesto da bi z udeležbo1 podpirali naše potrebno društvo, ki rabi baš cb začetku šolskega leta mnogo podpor. — Učiteljica gospa dr. Mihaličeva je bila na potu iz Babinec v Ljutomer ob polmraku napadena od neznanega potepuha. Izročiti mu je morala denarnico z vsebino. Na kričanje so prihiteli ljudje, ki so se vračali z dela domov, nakar je napadalec zbežal. Orožniki ga zasledujejo, pa do danes ga še niso mogli izslediti. — V nedeljo, dne 17. t. m., je slavilo Prostovoljne gasilno društvo v Cezanjevcih svojo 301etnico. Udeležilo se je tega lepega slavlja mnogo gasilcev v kroju; zastopana so bila vsa sosedna društva, tudi okrajna zveza je poslala delegacije1 na to lepo izvršeno slavnost. O zgodovini, oziroma o društvenem delovanju je poročal član g. Lujz Dunaj, slavnostni govor je opravil šolski vodja domačin g. Mat. Vunderl. Odlikovani so bili člani gg, Ribič, Lukman, Belec, Gorjak, dosedanji načelnik g. Vunderl, ki načeluje društvu že 20 let, in konečno. še učitelj 'g. Zacherl, ki j:e bil ustanovitelj in menter društva. Želimo društvu, da še deluje vnaprej tako plodonosno bližnjemu v pomoč!
V Babincih je umrla dne 20. I. m. kmetica Neža Misleta, leta preč. g. Magdiča, župnika v Zg. Kungoti — v starosti 94 let. Dan pred smrtjo je še čitala iz molil-venika, pa brez naočnikov. Blagi in vrlo-katoliški materi večni mir!
Novice iz Šmartna ob Paki. Ata naših orjunčekov, velmožni gospod Petrič in z njim vsi napredni soobčani, postajajo nervozni. Niso še pokrepčali svojih živcev, kateri so se jim tako hudo vznemirili na orlovski prireditvi, že so poskrbeli ti preklicani »klerikalci«, da so se jim zopet ražburili. To seveda ni nič čudnega, če se pomisli, da so ti Ijudje-nazadnjaki sestavili za občinske volitve kandidatno listo SLS brez njihove vednosti. Nezaslišana hudobija! In to listo si je upalo srezko poglavarstvo potrditi, tako da so bili na nji označeni kandidati brez volitve proglašeni občinskim odbornikom. V petek, dne 15. t. m., pa so gospodje odborniki izvolili zopet brez atove privolitve za župana in občinske svetovalce same »klerikalce.« To je preveč za atove živce! Silno radi bi pa slišali ali videli zapisano kje svoje častivredno ime Petrič! A niti na kandidatni listi, še manj seveda pri volitvi župana in svetovalcev. Kvečjemu še ga slišijo raz Železnikovega praga, ali pa vidijo nabitega na občinski deski. »Za znor't«, bi rekli ata! — V nedeljo, dne 7. septembra, popoldne ob
3.	uri priredi v gostilni g. Fr. Pirtcšeka v Rečiški vasi novi tamburaški zbor skupno s pevskim društvom Šmartno ob Paki, gledališko predstavo »Davek na samce.« Pridite gledat!
Občni zbor OP. Dne 28. septembra se vrši v Ljudskem domu v Ljubljani ob 9. uri zjutraj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom;. Ob 9. uri sv. maša v kapeli sv. Jožefa. Ob pol 10. uri začetek občnega zbora v Ljudskem domu, in sicer: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsedstva OP. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitev, a) predsedstva, b) razsodišča, c) preglednikov. 5. Predlogi predsedstva OP. 6, Samostojni predlogi odsekov. 7. Slučajnosti. V smislu par. 245 Poslovnika ima vsak odsek na obč. zboru en glas in sicer glasuje po svojem zastopniku, ki se mora izkazati predsedstvu pred otvoritvijo obč. zbora s pismenim pooblastilom. Udeležiti se pa sme obč. zbora in posegati v razgovar vsak član, kateregakoli orlovskega odseka. Par. 246 Poslovnika pa
določa, da je vsak odsek dolžan udeležiti se občnega zbora; ako je to nemogoče se mora pismeno opravičiti in navesti zalo vzroke, samostojni predlogi od strani odsekov morajo dospeti na predsedstvo OP vsaj en teden pred1 obč. zborom, ker se bodo sicer ti le tedaj obravnavali, ako jim prizna občni zbor nujnost. Predsedstvo OP.
Kako se delavske zahteve politično izigravajo. Delavci beograjske električne centrale so že pred par meseci zahtevali cd uprave, naj jim izplača po mezdni pogodbi upravičeno in določeno doklado. Uprava centrale se za to zahtevo ni zmenila in prišlo je tako daleč, da so delavci pred par dnevi stopili v štrajk. Ravnatelj centrale — hud radikal — si je od veselja mel roke, misleč, da se bo dal ta štrajk predstaviti kot delavsko- nezadovoljtsvo s sedanjo vlado. Hitro je razglasil, da je štrajk političnega značaja. Minister za socijalno politiko je pa takoj sumil, da nekaj ni v redu in ko se je informiral, je bilo takoj jasno, da je ravnatelj centrale nalašč odlagal z izpolnitvijo upravičenih delavskih zahtev ter čakal na priliko, da delavske proteste politično izrabi. Brezvestnega ravnatelja so vtaknili v preiskavo.
Zopet napad na našega vojnega ataséja v Sofiji. Naš
vojni atasé v Sofiji je bil zopet napaden od bolgarskih fašistov, ali pa cd makedonskih komitov in sicer se je nanj streljalo sredi mesta. Vojni atašč je ostal nepoškodovan. Ko se je raznesla vest o tem dogodku, je ameriški poslar nik v* Beogradu posetil našega vladnega predsednika ter se pri njem informiral o stvari. Ko pride iz Sofije od našega poslanika točno poročilo o incidentu, se bodo pod-vzeli protestni koraki pri bolgarski vladi.
Odškodnine iz Bolgarije. Finančni minister je sprejel
29.000	dolarjev od bolgarske vlade. Ta denar je izročen naši vladi na temelju pogajanjv 'ki so nedavno vršila v Beogradu in pri katerih je bilo sklenjeno, da bo Bolgarija [ namesto nekaterih materijalnih reparacij, ki jih mora izvršiti po mirovni pogodbi, plačala v gotovini.
Zbor pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev' se bo vršil, kakor ie bilo že javljeno, 19., 20. in
21.	septembra t. 1. v Zagrebu. Svrha zbora je na eni strani spoznanje in zbližanje pravnikov med seboj, na drugi strani pa razpravljanje o teoretično in praktično perečih pravnih vprašanjih., ki so ravno sedaj velike važnosti. Razpravljalo se bo na zboru o naslednjih predmetih; osnovanje stalnih pravniških kongresov, zakonodavna tehnika, pravna pomoč v državi, prisilna poravnava izven konkurza-, odvetniški red. O vsakem predmetu bo govoril en referent in dva koferenla. Natančen spored se bo še objavil. Pozivamo, pravnike, da se prvega zbora udeleže v čim večjem številu. Udeležni-ki naj se prijavijo pri odboru društva »Pravnika« v Ljubljani oziroma naravnost pri tajniku dr. Rudolfu Sajovicu. Prijavi naj se priloži znesek 25 D za stroške sabora. Obenem naj vsak udeleženec točno navede, ali želi stanovati v hotelu ali Dijaškem domu. Zagrebško društvo je namreč preskrbelo v Dijaškem domu za 100 udeležnikov brezplačno stanovanje. Prijave naj se pošljejo brez odloga, najkasneje do 30. avgusta t. 1. — Odbor društva »Pravnika«.
Izmenjava Kč bankovcev. Dne 31. avgusta konča rok za izmeno 50 Kč bankovcev I. izdaje (rodeče) z datumom 19. IV. 1919. Do tega termina izvršuje izmenjavo bančni urad ministrstva financ v Pragi. Po končanem roku se bodo ti bankovci izmenjavali le v izvanrednih slučajih.
Kdor se čuti oslabelega, se pokrepča, ako zavžije eno porcijo »Juhan«-ove juhe.
Iz Maribora.
IZ SEJE MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Župan otvori sejo proli osmi uri ter poroča o nekaterih nujnih zadevah.
Mesino gledališče se bori z velikimi težavami. — Uslužbenci za tekoči mesec še niso dobili nobene plače, ker so blagajne prazne. Po drugih mestih je dala država gledališčem do 9 milijonov dinarjev podpore, mariborskemu gledališču pa je Pašič—Pribičevičeva vlada podporo znižala na 200.000 D. Sedanja vlada predlaga kot izredno podporo za naše gledališče 500.000 D, ki pa še niso došli. Občinski svet dovoli kot izredno enkratno podporo 100.000 D.
Dcčjemu domu v Mariboru se slabo godi. Država ga je svojčas podržavila, zdaj pa ga je pustila na cedilu. Zavod nima nobenih sredstev, tako, da niti kuhati nimajo več s čim, zato prosi, da mu občinski svet odpiše dolg na premogu ter zanaprej letno dovoli 40.000 D podpore za kurivo. Ker je bilo v Dečjem domu v treh letih le 26 otrok iz Maribora, 190 pa iz raznih drugih krajev, zato predlaga g. dr. Jerovšck da se da Dečjemu domu za 2 meseca še kuriva, potem pa naj se storijo primerni koraki, da z novim letom prevzame občina vso ! skrb za mariborske otroke ter se osamosvoji, ker ni-! kakor ne gre, da bi občina podpirala otroke iz drugih S krajev.
Koncesija za električni projekt na Felberjevem oto-! ku je potrebna in se bo zaprosilo za njo.
Posojilo v znesku 3 milijone in 5 milijonov dinarjev je vlada občini dovolila.
Bahunov predlog, da se zviša naklado na izven-mariborsko pivo, se odkloni.
Električni transformatorji so potrebni v Melju pri klavnici in pri frančiškanski cerkvi, zato se sklene, da se takoj napravijo.
Pred Zadružno gospodarsko banko je polno vode in blata. Na predlog dr. Jerovšeka se sklene, da se prostor uredi in tlaka.
Telefon interurban: Podnart 2.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)
Zsblii za normalne in ozkotirne železnice, žetlii za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les Lt d.

KREPČAJTE OTROKE IN BOLNIKE Z JOHANOM!
Pszor!
PezorS
3Dalm.atins3sa Islet
T. ^©-vod-nils:, Maribor,
Vojašniška ulica 6	Mesarska ulica 5
toči prvovrstno dalmatinsko vino in ima vedno v zalogi več vagonov zajamčeno pristnega Dalmatinca. Vse kar v to klet leze, gre in vre, prav dobro ve, da vino pristno dalmatinsko jel Vrhu tega leži v kleti vsakemu gostu uradno uverenje v vpogled, da je vino dalmatinskega izvora in pristno.	503
Weixl se je kakor interpelira obč. svetnik Bali un, vselil v bivše stanovanje ravnatelja električnega podjetja. Debata o tej zadevi je bila deloma zelo živahna. Sklene se, da župan stori potrebne korake, da se stanovanje električnemu podjetju zasigura.
Kot vodja električnega podjetja se nastavi inž. Uršič. Pravilnik o delokrogu merkantilnega jn tehničnega ravnatelja v električnem podjetju se naj nemudoma izdela.
Kot tržni nadzornik namesto upokojenega gospoda Hinterlechnerja se nastavi živinozdravnik Lužer.
Elektrika se s 1. septembrom 1924 podraži za okroglo 60 odstotkov, ker Falska elektrarna zahteva za tok višje cene.
Vlaganje kandidatnih list za občinske volitve. Mestni magistrat razglaša, da so postali občinski volilni imeniki z dne 22, t. m. pravomoćni in so razpoloženi. — Kandidatne liste je v zmislu par. 12 zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji najpozneje v 10 dneh po razpolovitvi pravomoćnih volilnih imenikov, to je v času od
23.	avgusta do 1. septembra 1924, predložiti srezkemu poglavarstvu Maribor levi breg med uradnimi urami, to je od 8. do 14. ure.
Mariborske občinske volitve bodo v nedeljo, dne 21. septembra. V soboto zjutraj se je začel rok za vlaganje kandidatnih list. Listo slovenskega Narodnega bloka sta kot prvo vložila dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne in dr. Fr. Lipoid. Nosilec naše liste je dr. Anton Jerovšek. Kot drugi so vložili svojo listo socialdemokrati, tretjo listo pa so vložili Nemci. Zavedni narodni volilci! Na delo zdaj, da pri volitvah častno zmaga lista Narodnega bloka. Mariboru moramo ohraniti narodno slovensko lice!
Obhod naših fantov in orjunci. Ko se je impozantna bakljada naših fantov vila po glavnih ulicah, so se gruče orjuncev stiskale stranskih oglov in ulic. Naenkrat pa iz povorke zadonijo živijo-klici na dr. Korošca, orjunci se z eno nogo še bolj pripravijo za beg ter najprej po tihem in ko je večina povorke že mimo, prav glasno kličejo: doli z njim! Neki gospod, ki je prišel tudi z "dežele, je začudeno opazoval in poslušal to orjunsko junaštvo ter končno le vprašal eno orjunsko gručo, zakaj kriči, ko so pa oni drugi že mimo. Orjunci so se odrezali: Ma nismo tako neumni, da bi se dali tepsti od teh kmetov! — Gospod se je še bolj čudil, češ, zakaj pa počenjate in vpijete nekaj, kar ne marajo ne kmetje, ne meščani. Ob tem začudenju in vprašanju so pa postali orjunci zopet silno korajžni: Kar tih' bodite, da vam ne pokažemo!
Krščanska ženska zveza priredi skupen izlet na Gorco pri Sv. Petru, dne 31. avgusta. Ob dveh popoldne odhod od železniškega mosta v Melju. Ob prihodu na Gorco pridiga, nato večernice. Vse članice se vabite, da se izleta obilno udeležite.
Prošnja. Zdrav, čeden 4 letni sirotek prosim, če bi se našlo usmiljeno srce, ki bi me vzelo za: svojega. Sem sin revnega očeta, mamica mi je umrla že pred 6 meseci. Bratcev in sester so se usmilila že druga dobra srca, katerim tisočera hvala, — samo jaz še čakam rešitve iz te strašne bede. Hvaležen vam bodem vse svoje žive dni. Pojasnila se dobe: Tattenbadhova ulica 16, pritličje, vrata 5, Maribor.
Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru opozarja tem potom ponovno vse delodajalce in delodajalke, naj pošljejo nemudoma svoje vajence in vajenke k vpisovanju. Sedaj, ko bi se morala začeti razvrstitev učencev in učenk, še manjka za vpisovanje nad 500 vajencev in vajenk.
Na deški meščanski šoli v Mariboru se pričenja šolsko leto 192425 po sledečem redu: Dne 9. in 10. sept. so razredni in drugi izpiti, dne 11. sept. naknadno vpisovanje domačih in zunanjih učencev. Ta dan naj se zglasijo tudi oni učenci, ki so se vpisali koncem preteklega šolskega leta v 2., 3. in 4. razred, da bo možno določiti skupno število učencev. V nedeljo, dne 14. sept. je ob pol 8. uri šolska maša na šolskem dvorišču. V pondeljek, dne 15. sept. je ob 8. uri pričetek rednega pouka. — Ravnatelj.
Spominjajte se Diiaške večerje !
Samostojnega mlinarja za eksportni paromlin sprejme tako4 Uprava veleposestva Beltinci (Prekmurje). 498 3—1
Žensko trdnega zdravja, vajeno gospodinjstva na deželi, ki zna tudi boljše kuhati, pošteno1, išče kot gospodinjo samostojen gospod. Naslov v upravi lista. 2—1
! Dobro ohranjeni vinski sodi so naprodaj. Poizve se pri F. Vrhuncu, Maribor, Majstrova ulica 17.	504
Mlekarna z vsemi pripravami se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe do i5. septembra 1924 sprejema »Zadruga za rejo bikov pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. 485 3-»!
Sredi Maribora — med novim mostom in koroško železnico — je ca prodaj zemljišče, ki meri 13.863 kv. metrov in se da razdeliti na I7 krasnih stavbišč. Oglasiti sa: Maribor Magdalenski trg 3.	3--1
Gotove moške obleke, perilo za mošae in žecske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakture«; biago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obiéke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—L	107
Vsak, kdor hoče kaj kupiti,
Ml IHHHWI III 11 IIMI mili lili ...liliji ill 'n iM 1 1	"1 ~n
na si ogleda cene in prvovrstne izdelke sukna, platna, hlačevine, parhenta, perila nogavic itd. samo v manufakturni trgovini
Ivo Vekjet, Maribor,
Šolska ulica 4 (blizu stolne cerkve).
E 1096-24 2
Draibeni ©Itile*
Na javni dražbi se prodajo:
dne 26. avgusta 1924 ob 9. uri v Cvetlični ulici št. 13-11: 3 vinski sodi, 2 veliki omari, 1 miza, 5 stolov, 1 velika plišasta preproga, 1 želfczna Magajna, 2 pisalna stroja;
dne 27. avgusta 1924 ob 15. uri v Kamnici št. 109: nekaj sodov;
dne 28. avgusta 1924 ob 10. uri v Hrastju št. 79: 2 velika soda, 6 polovnjaka, 1 krava;
dne 29. avgusta 1924 ob 17. uri v Račjem: 30.000 komadov žgane opeke, 60.000 komadov sirove opeke.
Prodajalo se bo samo proti takojšnjemu plačilu.
Okarjno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 23. avgusta 1924.	508*
Osebni vozovi tovorni vezovi omnibusi sanitetni vozovi ognjegasni vozovi traktorji1 ladjini motorji stabilni motorji
itd. itd. itd.	^
Specijelne ponidbe na:
Fiat avtomohilno zastopstva I, T. g*f- KCer’bereteiaa., Maribcr, Gosposka ulica 20, lei 133.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odipadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
MflHIMHf
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
naslednik,
iariher, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
i&> ni n m a iju
Trgovina
Martin Šumer
s Konjice s
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
IPoskusite sam®
9-
in boste prepričani, da Vam za Vašo staro železo., litino (Guss), kosti, papirnate in krojaške odpadke j	plača najboljše cene
vileifgiivina s surevtoi
IVAN SLUGA, MARIBOR.
Tržaška cesta 5.
Telefon št. 460.
Istotam večja množina dobro ohranjenih obročev na prodaj.
J. Neškudla
tvornica cerkvenih parameitov, zastav in orodja Sv. Patra c 25 Ljubljana Sv. Petra c. 25
Somišljeniki inseršrajte I
vati preč. duhovščino, cenjena društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav ter vsega cerkvenega orodja kakor kelih ov,, cioorijev, monštranc i. t. d.
V žiškosfsvalkei paviljonu na letalom velesejmu v Ljvbljssf
15,-'23. adusta If M,
nn! t *nmÉatstÉi
Tisk tiskarne sv. Cirila, v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«