Stev. 36. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 8. septembra 1927. Mesečna prllosa »Novice v slikah". Leto 40. MM KKSga Olj.il,j Jngoalovanskc kmiMsko ivei.e. - len« 38 Din z.a celo lolo. — /.a inoaemstTO 00 llin. — l'osa iiio7.un Številka I Din. — V luseratneni deln vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Ixh4ja vsako gredo ob 6 rjn(r,i.j. — Spisi in dopisi naj s« pošiljajo llrednittvu ..llemoljuba". narofnmfc reklamacijo In inserati pa 1'prarnišlru „Domoljulia" r Ljubljani. Kopitarjeva ulica Ster. 6. V povodnji laži in obrekovanj. Zadnji dnevi pred volitvami teko. Žerjavovci in radičevci so v obupnem položaju. Skozi sedem let so skoro brez prestanka sedeli na vladi. In njihovi uspehi. Njihovi uspehi so: razvaline slovenskega gospodarstva. Po časopisih in shodih danes sami kažejo na te sedemletne razvaline. Če smo mi skozi vseh sedem let dokazovali, da gre naše gospodarstvo v propast, so nas tožili v Belgradu, da smo proti državi. Danes so prisiljeni sami priznati, da stoje na gospodarskih razvalinah. S tem pa najbolj obtožujejo same sebe. Zakaj vseh sedem let so skoro brez prestanka sedeli na vladi in vodili gospodarsko politiko našega naroda. Vodili tako, da merajo danes sami kazati na razvaline. Naše ljudstvo vidi to prav dobro. Zato so Žerjavovci in samostojneži v obupnem položaju. In v tem obupnem položaju ne najdejo drugega sredstva, kakor da kupičijo gro-made laži o svojem »vzornem« gospodarstvu, da razlivajo povodenj laži o Slovenski ljudski stranki, ki je v 72 dneh, ki jili je prebila v vladi, kot najmanjša vladna stranka dosegla za Slovenijo toliko, da so Hrvatje in Srbi po svojem časopisju deloma vpili: Slovenija ima posebne predpravice, deloma pa so slovenske poslance stavili za zgled svojim poslancem in voditeljem ter jim klicali: Evo jih klerikalne poslance, tako se dela za ljudstvo, Povodenj najzlobnejših, pa tudi najbolj bedastih laži naj v teh zadnjih predvolilnih dneh zalije vsa velika dela Slovenske ljudske stranke za slovensko ljudstvo, zalije naj pa tudi vse ogromne grehe, ki so jih žerjavovci in samostojneži zagrešili nad Slovenci. Liberalec nima vere, vsaj cela vrsta najbolj zagrizenih ne. Zato tudi nima vesti. In ker nima vesti, laže brez skrbi. Vseeno mu je, če vzame dobro ime temu in onemu, glavno je, da z lažjo vjame kako kroglico. Zato, pošteni in trezno misleči fantje, ne dajte se speljati s temi lažmi v novo gospodarsko nesrečo, kakor se je zgodilo Volitve 11. septembra Nosilec vseh naših list le dr. Anton ECorošec Skrinjice SLS so: Na Kranjskem: 2 druga 2 Na Štajerskem: leta 1920, pri volitvah v ustavotvorno skupščino. Takrat ste verjeli njihovim lažem. In aj se je zgodilo? Skozi sedem let so hodili in še hodijo visoki računi za to vaSo lahkovernost Vsega tega milijonskega iz-žemanja slovenskega ljudstva bi ne bilo, ko bi Ukrat propadel centralizem. Toda ni, ker so vas preslepili z lažjo. Z letošnjimi volitvami stopamo v novo dobo reševalnega gospodarskega dela za Slovenijo. Ministrski predsednik Vukičevič pravi, da je Sloveniji treba pomagati. Pomagati pa hoče le v družbi z dr, Korošcem, z radičevci in žerjavovci pravi, da ne bo delal. Za Slovenca je torej odločitev jasna: Za dr. Korošca in s tem za gospodarski preporod Slovenije, ali pa za žerjavovce oz. radičevce in s tem za gospodarsko propast Slovenije. Tretje izbire ni. Zato bo danes celo brezverec, če trezno premisli naš položaj ter mu je res za gospodarski dvig Slovenije, volil v nedeljo samo DR. KOROŠCA I Dve knjižici. Dovolite, g. urednik, kratko besedo! Danes sem prečital obe volivni knjižici: radičevsko z imenom Matija Gubec, ter Slov, ljudske stranke z naslovom; Slovenskim volivcem. Za glavo sem se prijel! Samostojneži oziroma radičevci so bili par let v vladi, imeli za seboj močno stranko in v celi knjižici nobene besede o tem, kaj so dosegli za naše ljudi. Vsaka stranka pokaže ob taki priliki vse, kar je dobrega naredila, to je naravno. Da bi to radi storili tudi radičevci, je jasno. Toda, kakor rečeno: v celi knjižici nobene besede. Pač pa čisto rovtarsko in skrajno bedasto ter lažnjivo zabavljanje zoper SLS, Že ta volivna knjižica mora vsakemu volivcu oči odpreti, Z ljudmi, ki nimajo niti i' t Vestna dolžnost slovenskega volika to nedeljo 1. da gre gotovo volit; 2. da voli v skrinjico doktorja Korošca; 3. da pripelje na volišče vse omahljivce; 4. da jih pouči, kako naj volijo. takrat, ko stopijo pred ljudsko sodbo, ničesar povedati sebi v dobro, dais so imeli par let priložnost kaj storiti, s takimi ljudmi ne more noben pameten človek iti. Knjižica Slov. ljudske stranke ti pa na celih 20 (čitaj dvajsetih stranek) večinoma samo našteva, kaj je Slovenska ljudska stranka samo v desetih tednih svojega sodelovanja pri vladi storila za Slovenijo. Vse uspehe deli na pet oddelkov: 1. povišanje nujno potrebnih kreditov; 2. olajšave davkov, taks in trošarine; 3. sprememba zakonov in odprava največjih krivic; 4. zdravitev gospodarske krize; 5. omogočenje dela oblastnih skupščin. In na to za vsak oddelek podrobno navaja, kaj se je doseglo. Zanimivo je, da radičevska brošura nc upa vsega tega tajiti, temveč vse skup lepo zataji, razen da pravi, da je vse to delo »figa«. Gospod urednik! Verjemite, da sem bil jaz s strahotno revščino radičevske knjižice silno zadovoljen. Zakaj ta radičevska knjižica je prav tako velika reklama za Slovensko ljudsko stranko kot knjižica; Slovenskim volivcem. Delo Slovanske liudske stranke. Omenjamo samo dolo desetih tednov, ko so bili v vladi. Bilo je toliko, da so se razburili Hrvati in Srbi, češ, Slovenija hoče vse. Veliko več Li še dosegli naši poslanci, ko bi proračun rie bil že narejen od prejšnje vlade in so morali v največji hi-trici popravljati, kar se je pač popraviti dalo. Pripominjamo, da je pri sestavi proračuna sodeloval še minister. Pucelj, pa za i ;ovonijo ni bilo skoro nič preskrbljenega. Kar ie bilo za Slovenijo pri dobljenega, tb so v hitrici vrinili poslanci Slov. ljudske stranke, a še proti temu so soglasno glasovali žerjavovci in radičevej. Kaj so dosegli? Ramo nekaj naštejemo. 1. Za uravnavo Save, Drave, Savinje in Donave 20 milijonov Din, za ceste in mostove v Sloveniji 3 milijone Din; 2. za pospeševanje kmetijstva v Sloveniji niji 3 milijone 300.000 Din; 3. za vseučilišča v Ljubljani nad 1 milijon; 4. za tečaje za obrtne mojstre 180.000 dinarjev; 5. razdelitev plačevanja zaostalih davkov na 4 leta; 6. delno plačevanje zaostalih davkov z 20 odstot. boni, za katere je-Žerjav pred veliko leti slovesno obljubil, da se bodo izplačali, a so jih morali izbezati šele naši poslanci; 7. zvišanje najmanjšega obdavčljivega dohodka od 5000 na 6000 Din, vsled česar bo v Sloveniji prihodnje leto kakih 7500 davka j Spl°h oprošeenih dohodninskega 8. odprava 30 odstot. doklade na do- hodnino, s čemer Slovenija prihrani 12 milijonov Din; 9. nove hiše se oproste za več let hiš-no-najemninskega davka; i 10. znižajo se procenti pri kujinih pogodbah in dediščinah; 1. ustavi se kazensko postopanje radi raznih neplačanih taks; 12. ukine se prijava vina lastnega pridelka in se vse kazni brišejo. 13. cestarjem v Sloveniji se prizna zvišana letna doklada; 14. kronski upokojenci se izpremene v dinarske; 15. za ozdravljenje gospodarske krize so ustanovi poseben državni odbor, ki se bo stalno pečal s tem; 16. uprava železnic se postavi na trgovsko podlago; 17. ljubljanska in mariborska oblastna skupščina moreta spreminjati deželne zakone; 18. finančni delegat dr. šavnik je moral iti; 19. v Ljubljani se je ustanovila popolna borza; 18. graditi se začno tri nove železnice v Sloveniji, ki bodo dograjene v 2 letih. 19. dr. Kulovec je priprav;] zakon za kmetijske zbornico ter spremembo zakona o kmetijskih kreditih; 20. za dvig prašičjereje je nakazal dr. Kulovec 750.000 Din. . , 21. minister Sernec je nakazal za okr. m deželne ceste v Sloveniji 3 milijone Din; 22. po zaslugi dr. Gosarja se bo ministrstvo za socialno politiko So ohranilo; 23, ustanovile so se 3 nove borze dela; 1določil se je fond za gradbo delavskih hi šlo; 25. dr. Gosar je delal naredbo o zapo-slitvi invalidov; 26. vse premoženje bivše Kranjske in Štajerske je prešlo zopet v domače roke v roke oblastnega odbora. In tako dalje. In to v poldrugem mesecu! Žerjavovci in radičevci, ali niste res siromaki? Pa hočete, da vas v nedeljo volijo. Dejanja govore! ti «i radičevcevsn žerjavovcev. Liberalne tovarne za laži in zabavljanja so v polnem obratu. Z lažmi in obrekovanjem hočejo zakriti vse velikanske grehe, ki so jih tekom let zakrivili nad slovenskim ljudstvom. Toda ves trud je zastonj. Nobena laž ni tako velika, da bi zabrisala le košček teh žerjavovskih in radičevskih grehot. Poglejmo samo tiste, ki so jih zagrešili v enem samem dnevu zoper Slovence. Žerjavovci in pucijevci: 1. so glasovali proti znižanju dohodnine; 2. so glasovali proti 20% zvišanju doklade prometnemu osobju; 3. so glasovali proti temu, da se tudi država lahko rubi, če noče plačati svojih obveznosti; 4. so glasovali proti ustanovitvi fonda v svrho dajanja cenenih posojil za zgradbo delavskih stanovanj; 5. so glasovali proti izboljšanju zakona o zavarovanju dclavcev in proti temu, da bi bogati fondi bolniškega zavarovanja ostali doma v Sloveniji; 6. so glasovali proti ustanovitvi državnega odbora, ki naj izvede varčevanje v državni upravi in napravi predloge glede znižanja davkov; 7. so glasovali proti notranjemu dolgoročnemu državnemu posojilu v znesku 500 milijonov dinarjev za napravo novih in popravila starih cest in železnic; 8. so glasovali proti prevedbi kronskih vpokojcncev v dinarske; 9. so glasovali .proti ukinitvi državne trošarine na kavne nadomestke, na riž, na sveče in kalijev karbid; 10. so glasovali proti oprostitve carine na bencin, na naito, na katran, ki se uporabljajo za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev; 11. so glasovali proti temu, da bi vinogradniki ne prijavljali vkletenje svojega pridelka; 12. so glasovali proti izpregledu kazni vinogradnikom, ki so zakrivili neprijavlja- aje vina; 13. so glasovali proti demokratični iz-premembi volivnega reda za Trgovsko in obrtno zbornico; 14. so glasovali proti zavarovanju lesnih delavcev; 15.. so glasovali proti temu, da bi agrarne operacije prevzeli oblastni odbori; 16. so glasovali proti izplačilu draginj-skih doklad za deželne in okrajne cestar jc; 17. so glasovali proti davčnim, pristojbinami in poštnim olajšavam za zadruge; 18. so glasovali proti temu, da se izplača iz državne loterije 26 milijonov za uravnavo Save, Drave in Donave; 19. so glasovali proti temu, da se dolžni davki lahko plačujejo z 20% boni; 20. so glasovali proti temu, da vlada lahko prenese posamezne posle državne uprave na oblastne skupščine in jim obenem odstopi vire dohodkov za te posle; 21. so glasovali proti temu, da se zaostali davki in dokiade plačajo polagoma v štirih letih; 22. so glasovali proti temu, da bi bile hranilne vloge na knjižice oproščene vseh davkov; 23. so glasovali proti znižanju dohodnine ročnim delavcem; 24. so glasovali proti temu, da se od Javka na celokupne dohodke odpravi 30-odstotna izredna doklada; 25. so glasovali proti oprostitvi davka m nove hiše; 26. so glasovali proti temu, da se prenosne takse pri premičninah znižajo od 2 na 1 odstotek, pri nepremičninah (odstotkih pri dediščinah in kupnih pogodbah) od 6 na 4 odstotke; 27. so glasovali proti temu, da preide vsa imovina bivših dežela na ozemlju bivše Avstrije na oblastne samouprave in da se vse nepremičnine bivših dežela preneso v zemljiški knjigi na dotične oblasti (dasi so v oblastni skupščini zahtevali, da naj oblastni odbor toži državo, če ne bi hotela izročiti imovine dežele Kranjske); 28. so glasovali proti temu, da se oblastnim skupščinam na ozemlju bivše Av-stro-Ogrske daje pravica, da bivše deželne zakone, ki veljajo na njihovem ozemlju in ki se nanašajo na posle njihovega področja, z oblastnimi uredbami menjavajo in ukinjajo. Naštete točke so pač vsakemu jasen dokaz, kako brezobzirne nasprotnike ima slovensko ljudstvo v žerjavovcih in radi- čevcih. Bedaste laži. Prav za prav se res ne izplača pečati se z bedastimi lažmi, ki jih je prinesla izsušena volivna brošura radičevske stranke zoper Slov. ljudsko stranko. Pa da bodo volivci vedeli, kakšni siromaki so radi-čevci v volivnem boju, si poglejmo od bliže te laži. 1. »V državi so vladali in še vladajo srbski in slovenski kapitalisti, t. j. srbski radikali in slovenski klerikalci.« In vendar vsak otrok ve, da so bili samostojneži oziroma radičevci vsega skupaj okrog tri leta na vladi, SLS pa samo prvič tri mesece, drugič pa deset tednov. 2. »Klerikalci so korupcioniste rešili sigurne in zaslužene kazni.« Zapisnik anketnega odbora o korupciji pa govori baš nasprotno. Poslanec dr. Hodžar je stavil predlog, ki poživlja vlado, da predloži zakon za pobijanje in kaznovanje korupcije in ki zahteva jamstvo, da se korupcija ne bo več uganjala. Ta predlog je bil tudi sprejet proti milejšemu predlogu opozicije, ki je zahtevala pač kazen za korupcioniste, toda ni hotela nič slišati o tem, da se v prihodnjič korupcija prepreči. 3. »Radičevci, ki so povzročili preiskavo proti korupcionistom, so morali za kazen iz vlade ...« Krave se smejijo. Radičevci so, kot je dokazano, sami uganjali največjo korupcijo. Morali so pa iz vlade, ker noben pameten človek ne more delati z Radičem, ki je čisto neresen. 4. »Slovenskim kmetom in delavcem finančni zakon ni za 1. 1927.—1928. prinesel prav nobene olajšave.« Sijajno. Saj ta zakon ste naredili vi, ko je bil vaš gospod Pucelj v vladi. In v resnici je bil tak, da Slovencem ne bi prinesel nobene olajšave, da ga ne bi naši poslanci v zadnjem trenutku popravili v korist Slovenije tako, da so vsi kričali: Slovenija hoče vse požreti. 5. Znani krivični § 82.! Pucelj je bil vendar v vladi, ko se je finančni zakon de-1al; zakaj takrat ni odprl ust? Mi pa vemo, da ta paragraf sploh ni prišel v finančni odbor in ga je finančno ministrstvo v zadnjem trenutku pred glasovanjem spravilo v zbornico, ko ga nihče ni mogel preštudirati. Tudi Pucelj in Žerjav sta molčala. Znamenje, da ga nista poznala, prav tako kot naši poslanci ne. 6. Zabavljanje glede dalmatinskega vina je tako oštarijsko neumno, da se ne izplača odgovarjati. Pa morajo biti res duševni siromaki ti radičevci, ki bi sedli na tak lim. Vukičevičeva zmaga nad korupcijo. Z iano je, da je naloga sedanjega ministrskega predsednika med drugimi tudi ta, da pomeče korupcioniste iz radikalne stranke ter s tem ustvari možnost, da se bo po volitvah sploh moglo gospodarsko uspešno delati. Do sedaj je bilo to nemogoče, ker so se radikali-korupcionisti povsod prvi vsilili pri »delu« ter pridno delali za svoje žepe. Zastopniki teh korupcionistov so tako zvani pašičevci v radikalni stranki. Razumljivo je, da se korupcionisti ne dajo kar tako odriniti od korit in se povsod obupno branijo ter na vse pretege napadajo Vukičeviča, Pašičevci imajo pa še od Pašiča sem večino v glavnem odboru radikalne stranke. In sedaj so se zbrali na tej svoji edini postojanki ter s kanoni streljajo na Vukičeviča. Napisali so v imenu radikalne stranke proglas na ljudstvo, in v tem pro-lasu silno napadajo Vukičeviča ter ga iz-ljučujejo iz radikalne stranke. Proglas so napisali, toda preden so ga izdali, pa je prišel v Belgrad prvi podpredsednik radikalne stranke (predsednika stranka od Pašičeve smrti dalje še nima) Aca Stanojevič; ta je vzel v roke velik svinčnik ter iz proglasa črtal vse, kar je proti Vukičeviču. S tem je bila kanonu, s katerega so hoteli pašičevci streljati na Vukičeviča, odlomljena cev. Vukičevič je s tem dosegel novo veliko zmago pri očiščevanju radikalne stranke od korupcije. Sedaj je gotovo, da bodo vsi glavni korupcionisti v nedeljo pri volitvah propadli, če bo pa še ostal ta ali oni, ne bo prišel v poštev. Z razčiščevanjem radikalne stranke, ki je najmočnejša v državi, je dosežena glavna podlaga za plodonosno gospodarsko delo v državi. Zakaj s korupcionisti ni mogoče delati, ker pri svojem »delu« neprestano kradejo. Zato je dr. Korošec izjavil, da prav rad dela z radikalno straiu ko, nikakor in nikdar pa ne s korupcionisti. Najbolj veseli so bili pašičevskega kanona, dokler je bil še cel, naši žerja-vovci, ki so zalagali svojo stranko in svoje časopisje kar na debelo s korupcijskim denarjem. (Kar ga je pa zmanjkalo, so ga pa pobrali iz bank, ki so seveda prišle v polom.) Zakaj če bi pašičevci zmagali, bi se dalo priti v vlado, in če žerjavovec pri, de v vlado, vemo, kaj se godi z državnim denarjem. Žerjavovska stranka v razsulu. Žerjavovska oziroma pribičevlčanska ali samostojnodemokratska stranka stoli pred popolnim razsulom. Prvi je zapustil stranko sam Pribičevičev brat Milan, pozneje so celo krajevne organizacije prestopile k Davidoviču in zadnji teden štirje člani glavnega odbora žerjavovska stranke in še 30 drugih uglednih pristašev zapustilo samostojnodemokratsko stranko. V Ljubljani so nezadovoljni žerjavovci za občinske volitve vložili svojo lastno kandidatno listo, uradništvo pa, ki je bilo dose-dai žerjavovsko, trumoma pristopa v radikalno stranko. Veliko pa se jih volitev v nedeljo ne bo udeležilo. Pravi in zvesti žerjavovci so zelo obupani in ne vedo, kako bi si pomagali. Radi bi celo stranko prestopili v Davido-vičevo ali radikalno stranko, pa se jih na Voeh straneh z vso odi čnostjo otepajo. Zunanji minister dr. Marinkovic, ki je duševni voditelj Davidovičeve demokratske stranke, daje tako ostrt izjave proti Pri- marshfh izdelkov iz prve kranjske vrvarne IVM1 n. HDHMIČ LJUBLJANA, sv. Petra cesta Si. si In pri podružnicah » Mariboru, »etrlnjika 20 in t Kamniku, Sutna it. 4. >Domovina« bo skočila iz kože! — a1 oičeviču, tla je vsako sodelovanje žerjavov cev v prihodnjih vladah po človeški pameti sojeno čisto izključeno. Pribičevi.anci in žerjav ovci zato v obupni jezi grizejo na vse strani. Groze z revolucijo, vpijejo o nasilju, .najbolj pa zmerjajo popa Korošca . '.i da . : avzaprav vodi našo zunanjo politiko. Žerjavovec je pa res siromak. Oe nima biča in denarja, nima nič. Zakaj načel nima in se z. njimi ne more boriti. Radičevski poraz v Zagrebu. Preteklo nedeljo so bile v Zagrebu občinsko volitve. Za mandate se je potegovalo 12 strank. Zmagal je Hrvatski blok (Hrvatska pučka stranka, federalisti in frankovci), ki je dobil 25 odbornikov. Radič je dobil samo 6 odbornikov z 2351 pasovi. Pri oblastnih volitvah je dobil Radič še 4872 glasov. Zagrebške volitve kažejo, kako hitro zahaja Radičeva zvezda. Hrvati .so mnenja, da je to zu nedeljo za radicevce zelo slabo znamenje. O. Sušnika v bul. Maharovcu pri 'st. Jerneju. — Pn-clicvi pristaši orsanizirali napad ponori iz zast de. — Poslanec Sušnik v smrtni ne-arnosii Preteklo nedeljo 4. septembra 192". .-o je vršil v st Jerneju sijajno pbiskan shod SL.S na katerem je g. poslanec Sušnik te-nvlji) . obračunal - navzočimi pristaši SKS ter i !i ra/galjl do kosti tako, da so osramočeni med Kpksnim zasmehovanjem zboro-vajerv morali zapustiti dvoran«'. Popoldne jj» imel r-i^M-ir-c SHŠilft še Iri shod&V večjih okoliških vaseh Vsi '••Im li so se izvršili popolnoma mirno Zadnji -hod jo bil v Dol. Maharovcu ob pol 8. pri zvečer, ki i" potekel tudi popolnoma mimo, dasi so l>i'li zraven tudi nasprotniki. Ko sta se nato g. poslanec Sušnik in kaplan Kov,v"i.; okro" pol 9. ure zv čer odpeljala s shoda, so ju na koncu vasi pritekali \ temni noči napadalci. skriti za gostim plotom in drevjem. Ko je voz drdral mimo zadnje hiše ie nenadoma začelo padati izza plota debelo kamenje. Voznik je hitro pognal in ko sta gospoda komaj ušla prvi nevarnosti, je že skočil izza znamenja koncem vasi skrit napadalec, ki je s težkim kolom zamahnil od zadaj po glavi g. poslanca in nato še po glavi g. kaplana. Samo izredno srečnemu slučaju se je zahvaliti, da sta oba gospoda odnesla samo majhne poškodb? Domačini, pnstasj SLS. ki so se vračali s shoda so prihiteli takoj, ko so zaslišali padanje kamenja na lice mesta ter ujeli glavnega napadalca, ki jo je bosih nog hotel pobrisati čez polje. Pri preiskavi so našli pri njem še dolg nož. kar vzbuja sumnjo, da je svoje 0 nameraval opraviti temeliito. Ostali najadalci so se pravočasno poskrili. Da je bil napad res premišljeno pripravljen dokazuje, da je istega dne neki pristaš SKS obljubljal fantom pijačo, če bodo napadli g. poslanca Sušnika in razbili shod. Orož-ništvo je bilo takoj obveščeno o napadu in ie glavnega krivca že prijelo, ostale pa zasleduje. Vse ljudstvo se zgraža nad tem napadom in ogorčeno obsoja surovost pristašev SKS. Kakor se vidi. hočejo slovenski podaniki hrvatske radiščevne tudi v Sloveniji z nožem in kolom dokazovati vse vrline« radičevske stranke. Ker nimajo ničesar pokazati, kaj sc po večletnem vladanju naredili za Slovenijo in ker tudi laži ne dosegajo sve'ega namena, naj govorita kol in nož! Tako je pri vsaki taki stranki: kjer manjka dejanj, kjer manjka programa, tam naj dela nož! Slovenci smo pred par bti ugnali žer-javovske pretepaške bande, da še danes ne more žerjavš'ina priti do sape. Tako temeljito in šc bolj bodi na-i Dolenjci v nedeljo obračunali z rndirevskimi pretepači in dopi;\edali trm podivjanih-m, da se v Sloveniji (Ha politika samo z vztrajnim in nesebičnim delnm za.ljudstvo, nikdar pa ii" s kolom in rožmi. rlucenfškc Da so radičevci besin "sovražniki katoliške vere. to smo imeli večkrat že priliko prepričati sc iz ust nekaterih njihovih voditeljev. Saj so celo javno oziui-njali, da hočejo hrvatsko ljudstvo prevesti v pravoslavne ter so povsod denarno in dejansko |s pretepi) podpirali tako zvano star : ••■Jško gibanje tih Hrvatskem f, .' >Hf P1 Pr ■ .ff lf> * M' ■•f' V; V '•- Ko : 0?! y i LMm&t ** n I "r^fc i -i Mučeniška kri kmeta Talana k' ' umrl zato, ker se je držal krščanskih' 18 čel, bo večno vpila v nebo za maščevan*" kakor kri pravičnega Abela. Toliko b" ker umor ni bil slučajen, temveč posled okrožnice radičevske stranke, ki je poz'03 la svoje pristaše, da s silo nastopijo posvojim nasprotnikom. Stranka, ki se ne boji niti um0ra <). pokaže svoje sovraštvo proti veri, re nio in ne sme med Slovenci imeti zaslonih" 2e danes, ko nimajo nobene moči, se ra(j-' čevci ne bojijo z umorom boriti 'se zoper" krščansko misel, koliko huje bi bilo to kadar bi imeli moč v rokah in bi se ijm ne bilo treba bati kazni. Slovenski kmet, ki si vedno visoko cenil svojo krščansko misel, ali boš v ne deljo volil tiste radičevce, ki z ubojem ho-" čejo zatreti krščanska načela v našem javnem življenju. '' Volilni drobiž. v;tt drža k .deda na Slov, aij0 ali bodo slovenf ki kmet, obrtnik, delavec trro w;< in uradnik še napr j poljubljali bit, »i J.h je doslej topel, piše v Di.-uovinj/ dr. Žerjav. Nepotrebna skrb, g. doktorl Le bodite prepričani, da ni stanu v Slo. veniji, Ki oj 1H. vedel in tudi ne bil ob-eutil povojnih dobrot žerjavovsko-orjunaš-kega biča. V'»i Slovenci tudi dobro vejo, da imajo leijavovci strahovlado biča še vedno v rezervi in da bi ga neusmiljeno vihteli po slovenskem ljudstvu, ako bi zmagali. Zato bodo 11. septembra ferja-vovske skrinjice prazne. m Ob teh volitvah, ko jih cele množice hrvatskih kmetov zapuščajo, pa S0 nekateri v svojem sovraštvu do katoliške vere naravnost zbesneii 2e zadnjič smo natančneje poročali da sta dva rad čevca v Čučerju nečloveško mucda in ubila kmeta Telana s ki Sm j s' J«u«ove stranke, umri Rnz'e,i bi te na knž. pa te nimamo kam., P Ua sta morilca v resnici radičevca -PO- - je sodniško aognano. I o omenjamo zato. ker bi slo Zadnjih sedem let ni videti nič .cno kolescc« — že narobe vrti. * Prisega, ki nič ne velja. Zadnja »Domovina« ima na prvi strani roko, ki drži tri prste kvišku, kar naj bi značilo prisego. Neki kmetski možakar je povedal, cla pomeni pri žerjavovcih dvignjeni palec Jadransko banko', kazalec Agromerkui ja, sredinec pa Slavensko banko. Roka iira tudi sicer ogabno obliko, kar ni čudno, saj ie cnečaščena z ukradenimi milijoni ljudskega denarja. Da je prisega take roke — brez pomena, tudi to bo dokazal 11. september. ★ Pucljevi »cekini«, G. Ivan Pucelj, po vsej priliki zadnji voditelj slovenske radi-čevske gospode, piše v zadnjem »Kmet-shem listu« o cekinih. Ne poroča pa o tistih zlatnikih, ki bi jih moral prinesti on /a dolgotrajnega vladnega sodelovanja iz Pelgrada slovenskemu ljudstvu, ker takih ni, ampak zmerja s »cekini« prav po mesarsko vse; dr. Žerjava, Kušarja, Ureka in dr. Korošca. Posebno dr. Korošca! Med tem, ko se Pribičevič po shodih jezi na zunanjega ministra Marinkoviča, češ, da je prepustil del vodstva zunanje politike »katoliškemu popu Korošcu«, pa smatra »veleučeni« g. Pucelj voditelja slovenskega ljudstva za človeka, ki ničesar ne ve in ničesar nc zna. G. Pucelj dr. Korošcu z zlobnim zabavljanjem in krivljenjem resnice ne more škodovati, kajti nc samo slo-vesko ljudstvo, ves svet pozna dr. Korošca kot požrtvovalnega in nesebičnega voditelja in kot enega največjih sinov svo jega naroda. Slovenski narod ve tudi za Pucljevo delovanje v Belgradu in — o salonskih vatFonih. ★ Laž na laž, »Domovina«, to znaš. »D o m o v i n a« : »Globoko smo prepričani, da je naša SDS ona stranka, ki ima bodočnost.« — Janez: »Kakšno bodočnost? Vedno manj vas je, vse vas zapušča. Tako ste na koncu, da si še na volitve ne upate pod svojo pravo firmo. Voditelji vseh strank odločno izjavljajo, da z vami tudi po volitvah ne pojdejo v nobeno zvezo. Lepa taka »stranka bodočnosti«. — »Domovina« : »Ako premotrimo zgodovino naših političnih strank, vidimo, da je SDS v vsaki vladi, v kateri je sodelovala, dosegla znatne uspehe za ljudstvo.« — Janez: »Domovina«, pojdi to pripovedovat komu drugemu. Kje pa so ti uspehi? Slovensko ljudstvo jih ne vidi. Če smatrajo žerjavovci kot svoj uspeh zamenjavo štirih kron za en dinar, davek na ročno delo, leto za letom višje davke, glasovanje proti vsemu, kar bi moglo biti koristno za slo- d Slovenska žena. Še' nekaj dni nas loči od volitev za državno skupšično. Od : teh volitev je odvisna verska svoboda ter gospodarski UUMULJUB< 1927. ifov. 86. Žalina, v sredo 21. septembra. Lipoglav, v četrtek 22. septembra. Polica, v petek 23. septembra. Višnja gora, v nedeljo 25. septembra. Stična, v ponedeljek 26. septen-bra. Št. Vid, v torek 27. septembra. d Slovenska radic-postaja, Slovenci oimamo svoje oddajne radio-postaje ter moramo na svoje aparate loviti koncerte, govore in predavnja iz tujih mest in še to se slabo sliši, ker je tako daleč. Sedaj pa Eostavlja država novo radio-postajo v lomžalah, ki bo tako močna kot je dunajska in berlinska. Vsi stroji so prišli iz Nemčije kot vojna odškodnina. Oddajna dvorana bo seveda v Ljubljani, odkoder bo žica nosila v Domžale vsak prejemek ter ga potem razglašala brez žice širom Slovenije. Jasno je, da bodo radio-aparati, ki jih imajo posamezniki po celi Sloveniji, sedaj veliko razločneje in glasneje slišali vse, kar se bo proizvajalo. d Petindvajsetletnica. Obče znani in med kmečkim ljudstvom mariborske obla-iti izredno priljubljeni neumorni kmetijski strokovnjak, g. Martin Zupane, strokovni referent za živinorejo pri kmetijskem oddelku velikega župana mariborske oblasti, je obhajal 1. septembra 251etnico svojega uspešnega delovanja med narodom. Čestitamo in mu želimo še več takih obletnic. d Volitve v trgovsko cbrtno zbornico, ki so bile zadnjič radi žerjavovskih voliv-nih goljufij razveljavljene, so razpisane in se bodo vršile korrcem oktobra. Volivna komisija obstoji iz višjega dež. sodnega svetnika Levičnika, prof. Jarea. krojaškega mojstra Jerneja Ložaria, trgovca Jelačina ml., zidarskega mojstra Ogrina in tovarnarja Rojine. d Dravlje. Shod Slov. ljudske stranke se vrši na praznik 8. septembra ob 3. pcp. v .Zg. Šiški v gostilni pri Birtu . Poročal bo poslanee Smodej. d Knjižica Prepevajte . v kateri je zbranih 170 narodnih in drugih znanih svetnih pesmi, je pošla. Da zadosti vedno večjemu povpraševanju, bo Sveta vojska v Ljubljani knjižico izdala v novi nakladi. Naročila se že sedaj sprejemajo d Na tečaj Brezalkoholne produkcije«- ki se vrši dne 19. septembra za časa pokrajinske razstave, sprejmemo še nekaj udeležencev. Interesenti naj se čimprej prijavijo Brezalkoholni produkciji v Ljubljani. d Naše letalo se je razbilo. Jugoslovansko letalo, ki se je 31. avg. izgubilo nad tirolskimi Alpami, so našli razbito na nekem ledeniku. Letalo je v megli trčilo ob ledenik. Oba letalca sla ležala^ na ledeniku, eden z zlomljenimi nogami, toda živ ln je seJaj v bolnici, drugi pa je sicer nepoškodovan stopil iz letala, a se je smrtno ponesrečil, ko je plezal po ledeniku navzdol, da poišče pomoči. d Artileristi bivšega 7. ljublj. topni-čarskega polka, poznejši 22., 122., 28. in 128. topničarski polki, se vabijo na celodnevni družabni sestanek, kateri se bo vršil ob vsakem vremenu v nedeljo dne 2. oktobra 1927 pri tov. Seljaku v Domžalah, Pri prireditvi sodeluje domžalska godba. Prijave je poslati najpozneje do 15. septembra t. 1. na poštni predal 122 v Ljubljani. Za skupno kosilo in kritje škofi škov se je določil za vsakega udeleženca znesek Din 30,— ter se bodo prijavljencem vposlale poštne položnice. — Tovariše, ki se prireditve ne morejo udeležiti, pa prosimo za gmotno podporo, ker se bo event. preostanek razdelil med onemogle tovariše gori menovanih polkov. — Za pripravljalni odbor: S e 1 j a k. d Z gobami so se zastrupili. V Rožni dolini pri Ljubljani je učiteljica Adela Šu-šteršičeva s svojim možem nabirala na Rožniku gobe. Med užitne gobe pa se je morala primešati tudi kakšna strupena, zakaj cela šesteročlanska družina je obenem zbolela vsleu zastrupljenja. Dasi so jih takoj prepeljali v bolnico, sla vendar gospa Adeia in njena mati umrli, d oči m so ostale rešili. Kako velike previdnosti in dobrega poznanja gob je treba pri nabiranju istih. d Smrtni skok iz letala. Na Belgraj-skem letališču so imeli 4 letalci nalogo s pomočjo padal skočiti z letai v višini 800 metrov. Trem se je skok posrečil, četrtemu pa se padalo ni odprlo in je razl it obležal na zemlji. d Sodišče s:>roo sebe vrglo iz stanovanja. Smešen slučaj se je pripetil v Varaž-dinu. Ondotno sodišče je stanovalo v tuii hiši. Lastnik pa se je na podlagi stanovanjskega zakona povišal stanarino, katero pa država ni plačala. Zato je lastnik vložil pri sodišču tožbo zoper isto sodišče. To je razsodilo v prilog lastniku. Ker pa država še ni plačala, sodišče pa se tudi ni izselilo, je lastnik zaprosil za deložaeijo, to se pravi, naj sodišče samo sebe postav i na cesto. Sodišče je deložaeijo dovolilo. Če se bo sedaj samo sebe za ušesa vleklo iz stanovanja, bo to gotovo zanimiv prizor. d Oljska porola. Anton Jevšenjak, doma iz Loč' pri Konjicah in Vinko Jemla z Viča sta dva pokiicna tatova, ki sta že mnogo let presedela v ječah. Začetkom tega lela sta ukradla pri Celju nekje dve kravi in vso vprego, Anton Jevšenjak pa :e posebej eno kravo v Lembergu. Porota je prisodila temu tri lela. Vinku Jerali pa eno leto in pol. — Posestnik Josip Horvat-Kiš v Četi novcu na Hrvatskem je najprvo nagovarjal Al. Grila, naj mu zažge njegovo poslopje v Prepužah pri Konjicah. Ta pa ni hotel, zato je Horvat sam z»žgal in s tem s prevaro hotel priti do 23.000 Din zavarovalnine. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Isto je naredil Martin Sušak, posestnik na Kozjeku pri Slovenjgradcu s pomočjo nekega Hriberška. Prvi "je dobil 18 mesecev, drugi pa eno leto težke ječe d Tako je treba. Ravnateljstvo fran- COol>lLVzh,"!nih železnic k prejelo prošnio s 30.000 podpisi katoličanov, ki prosi naj ravnateljstvo prepove na kolodvorih 'prodajanje umazanih knjig in časopisov. Ravnateljstvo je ugodilo prošnji ter prepovc-dao prodajanje 15 umazanih časopisov na kolodvorih. Pri nas bi bila v očigled umazanih žerjavovskih časopisov in zlasti knjig tudi umestna tak prepoved Bom lepša. V bolnišnici v Cuneo v 1 lemontu so zaceli uporabljati radij v ta posebni namen, da zatro Ženskam dlačice po obrazu. Neka gospa, ki je želela biti še M lepa (, a je lepa, to vsaka ve zase) je tudi sla k dr. Bernardisu, naj bi j iz zgal z obraza nekaj ščetin. Ko se je tretii- je tu. krat izpostavila vplivu radija, začela titi bolečine v zobeh, nato slabost in b!; vanje. Stvar je bila vedno hujša in tez V dne je gospa umrla. Tako je bilo konec!,.' potične operacije. Oblast je začela to ni preiskovati in doktor bo najbrže obsojen' Radij je namreč strašna snov, ki izžaiej učinkovite žarke; le ti žarki drve z ne. vzdržno silo skozi vsako drugo snov; jmu" jo zdravilno, pa tudi moriino moč. (TeM radija« pa ne smemo zamenjati % |)re?. žičnim brzojavom. telefonom in koncertom" ki se tudi zove radie pa je tisto dru' gačna reč.) d Povodenj v Runi uniji. Radi velikega ževja v zadnjih dneh so nastale tudi v Er-delju in v Bukovini velike poplave. Posebno resna je katastrofa v okolici Bistrice v Bukovini. Nenadoma prihajajoča voda je odplavila cele vasi. Oblastva in vojaštvo se je obupno prizadevalo, da reši, kar se da rešiti, bilo pa je vse zastonj. Železniško brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Veliko škodo je napravila voda v Kar-libabi v Bukovini, kjer je med vojno bila silna bitka med Rusijo in Avstrijo. Iz Kirli-babe se je rešilo 55 oseb v neki strelski jarek iz betona. Strelski jarek se je podrl in je ped seboj pokopal vse ljudi, od katerih je bilo takoj mrtvih 24, dočim so ostali bili smrtnonevarno poškodovani. d Strašna povodenj v Galiciji. 28. m. m. so v Galiciji vode strahotno narastle, ker se je utrgal oblak in so se o;:romne množine vode vsipale na zemljo. Petnloj-ske čistilnice v Borislavu in Drohobiču so |* bile tako pod vodo. Povodenj je \ Bni-slavu porušila 57 večjih in 12 nianj'ih hiš. Pod razvalinami je bilo pokopanih mnogo prebivalcev. Šestim podjetjem grozi vsled poplave popolno razdejanje V splošnem se smatra, da je ostalo brez strehe gotovo 50.000 ljudi. Največ škode imejo mali kmetje v vzhodni Galiciji. Posebno so prizadete žage in lesna industrija, število mrtvih znaša gotovo več kakor 100 ljudi. V vasi Klimačev pri Stanislavu je pni dan neurja nastal strahovit zračni vrtinec, ki je povzročil strahotna opustošenja. Vrtinec je zasukal v zrak 24 kmetskih domačij, tako da o njih ni nobenega sledu več, 42 drugih kmetij pa je sila viharja tako razdejala, da ni več mogoče v njih bivati. Zračni vrtinec je trajal 15 minut. Prebivalci pravijo, da takrat niso niti ničesar videli niti ničesar slišali in da je vrtinec vč ljudi zanesel visoko v ziak. V mestu Striju je sredi m- sta majhen otočič, kamor so vsi ljudje zbežali, vsenaokoli pa je sama voda. Reke so porušile vse mostove. V Soko-lovu so ljudje na strehah čakali par dni na pomoč, ker se jim nihče ni mogel približati. V Kosovu je poplavljenih in porušenih 600 hiš. V Przemislu je porušenih ne samo mnogo stanovanjskih hiš, temveč tudi vojašnice, ki so postavljene na višje ležečih krajih. Železnica je na mnogih krajih daleč razdrla. Od leta 1869. Dnjester in njegovi pritoki še niso napravili tolike povod-nji. Več polkov je bilo odposlanih v poplavljeno ozemlje.. d Zgodovina Celja, II. del. Spisal Janko Orožen. Založila Goričar in Leskovšek v Celju. Cena 28 Din. Celje ima brez dvoma nuislavneišo slovensko zgodovino. I11 j,ag (a II. zvezek (prvi je še v tisku) popisuje to junaško dobo slovenske zgodovine, dobo celjskih grofov. Knjiga je pisana zelo jasno, pregledno in poljudno. Zato jo bo vsakdo bral z velikim veseljem. il Kdo ve? Iz .škoijana pri Mokronogu nam »jšejo: Anion Činkole, užitkar iz Malih Poljan (lev. 3, Sp- Laknica, star 73 let, srednje postave, frnosivili las, bivSi gostilničar, mlinar in Žagar, — ie postal slaboumen in se podal pred enim mesecem od svojega navedenega bivališča neznano kam; domneva se, da je odšel po hribih v smeri proti Mokronogu. Njegovo obnašanje je mirno in liho; Be spominja se na nič. Navadno se rad pridruži kaki kmetiji za sekanje drv in izvrševanje kmetskih opravil. Ko je odšel, je imel na glavi črn slamnik. KJur bi kaj vedel o imenovanem, se prosi, da obvesti njegovo ženo pod gornjim naslovom. Stroški te povrnejo. d Kdor si hoče po konkurenčni ceni nabaviti dober kotel za kuhanje žganja, tega opozarjamo na današnji oglas vrdke Jos. Otorepec v Ljubljani. Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz - Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. d Opozarjamo na današnji oglas konfekcijske trgovine Luki#, ki se je preselila v Stritarjevo ulito št. 9. Zdravnica Eleonora dr, Jenko-Groyer zopet redno ordinira. k dopisom. ŠOLSKE SESTRE V KRANJU. Šolske sestre v Kranju naznanjajo, da otvo-rijo kmetijsko gospodinjsko šolo, kamor sprejemajo gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo z dobrim uspehom in so izpolnile 16 leto.-Prvi zimski kmet. gosp. tečaj se prične 15. okl. 1927. Pouk je slovenski in obsega sledeče predmete: verouk gospodinjstvo, vzgojeslovje, račun-elvo, spisjo, zdravstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, uporabo sadja. Poteg tega se poučuje kuhanje, šivanje, pranje, likanje in vsa v gospodinjijo spadajoča dela Tista, ki je sprejeta v zavod, plača mesečno U\ hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo 500 Din; pouk sam pa je brezplačen. Nekolkovani prošnji je priložiti krslni list, Gol. izpustnico, zdravniško spričevalo, zavezno pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo pla-Jull vse stroške šolanja in obvezno pismo gojsnke, da se bo natančno ravnala po hišnem redu. Prošnjo je nasloviti na vodstvo kmetijsko gospodinjske iole v Kranju, kjer se dobe na željo potrebna pojasnila. LESCE. Naši radičevski volivci zopet enkrat debelo gledajo. Radiičevci so pri občinskih volitvah agiti-rali posebno z županom Vidicein, ker je v resnici Marsikoga premotilo, da je volil z njimi, pa tudi radičevca so šli skoro vsi v boj za to, da ostane M župana g. Vidic. Pa glej ga spakal Dne 25. avgusta so bile volitve župana in raditevci so izvolili to župana g. Ažmana. Radičevskim volivcem pa seveda tako sedlanje ni povšeč in je to nezadovoljstvo že pri volitvali prišlo do izrazu. Zakaj eden kmed radičevskih odbornikov ni hotel razumeti te čudne in ne baš preveč lepe samostojne po- lnlike ter je oddal prazno glasovnico. Ker bi pa s tem Ažman ne bil izvoljen, so samostojneži poklicali na pomoč socialističnega ob 8 zvečer volivni shod SLS. Govoril bo g. Smodej. Naj se shoda ""udeležijo vsi volivci! Dne 11. septembra pa se vršijo istotam volitve v narodno skupščino. Volivci I Zavedajmo se pomena teh volitev in vrzim ovsi kroglico v drugo skrinjico, da nas bodo zastopali v skupžčini možje, ki bodo d >>li za nas. Poagitirajte pa tudi pri onih, ki omalovažujejo volitve, da bodo šli vsi volit. Žene, poskrbite tudi ve za to I — Odkritje in blagoslov spomenika padlim vojakom se bo vršilo v nedeljo 18. septembra ob 3. Spored prihodnjič. VELESOVO. V nedeljo 28. avg. so priredili libera'ci shod Samostojne kmetske stranke v Veleso-vem, na katerem je govoril g. /tovariš " Ažman. Udeležba je bila kakor so jo navajeni: celih pet volivcev. Opozarjamo Vas, zavedne pristaše SLS, da poučite še tistih pet volivcev in jim povejte, da bo pri narodnih volitvah dne 11. sept. skrinjico SLS druga, ne prva, kakor je bila v prejšnjih volitvah in da je lista, katera bo na drugi skrinjici, »lista dr. Antona Korošca«. BEGUNJE PRI CERKNICI. Na Jernejevo nedeljo se je odkrila spominska plošča vojnim žrtvam občine Begunje. V marmor je vklesanih 81 imen vojakov, ki so umrli v raznih bitkah ali pa vsled ran in bolezni v bolnicah. Plošča predstavlja zgoraj umirajočega vojaka, na katerega je razlita smrtna groza. Nad vojaka se sklanja ženski obraz poln miline in tihe žalosti in kt predstavlja ali ženo aH mater ali domovino. Pred veliko množico ljudstva sta govorila slavno-sti primerno župan Anton Meden in dr. J. Debe-vec. Govora sta napravila globok vtis. Popoldne je Orlovski odsek obhajal svojo petletnico fh pokazal kaj zna. Zelo so ugajali govori članov, kakor tudi deklamacija naraščaja. Še bolj pa so nas presenetile telovadne točke, posebno skupinske vaje. Naslopil je tudi cerkniški Orli-Ski krožek. Moralni in gmotni uspeh je bil lep. Bog živi vse, ki ste k temu pripomogli. KOTREDEŽ. Naš poslanec g. Kremžar je imel v nedeljo shod pri Učakarju. Shoda so se udeležili tudi žerja-vovci. Ravno prej jih je pri Uraniču g. Weinberger navduševal za boj proti SLS. Njihovo govorjenje in obnašanje je kazalo, da so se za boj proti nam dobro podprli z vinsko kapljico. G. Weinberger ne posluša rad grehov SDS, zato je še pravočasno odšel domov. G. Kremžar je na shodu dobro ožigosal Škodljivo delo SDS za vse slovenske stanove, vmes Q PO SVETU Prijateljska pogodba med našo državo in Francijo. Ob priliki zasedanja Društva narodov sta se sešla v Ženevi zunanja ministra naše države in Francije dr. Ma-rinkovič in Briand in imenom svojih držav sklenila prijateljsko pogodbo. V tej pogodbi sta si obe državi obljubili, da se bosta vzajemno podpirali v stremljenju ohraniti sedanje stanje. V slučaju napada s kakšne druge strani bosta druga drugi dali vso diplomatsko in politično pomoč. Vse medsebojne spore bo reševalo posebno razsodišče, ki bo sestavljeno iz zastopnikov obeh držav. Pogodba je sklenjena za pet let. S to pogodbo je naš zunanji minister znova dokazal smisel za miroljubnost naše vlade. Italijani pa so z našo zunanjo politiko zelo nezadovoljni. Ti prijazni sosedje bi namreč radi videli, da bi bili mi z veeml sosednimi in drugimi državami skregani, ker bi nas tedaj lažje pritiskali in dobivali vedno večjo moč na Balkanu. Zato nas italijansko časopisje strastno napada. * Zveza čeških fašistov razpuščena. pisali smo že, da je tudi na Češkem nekaj takih ljudi, ki bi radi posnemali Mussolinija in njegove fašiste. Tudi tam so ustanovili svoie društvo, toda tla na Češkem niso godna za fašizem. Kadarkoli so se ti pre-napeteži javno pokazali, so bili tepeni. Podpiral pa je češke fašiste general Gajda, ki je radi tega in ker je njim izdajal vojaške tajnosti, prišel v preiskavo. Nabralo se je precej za generala obremenjujočega materiala, ki ga je hranil neki višji ministrski • f Inik. Fašisti bi bili radi dobili dotične spise v svoje roke. Ker drugače niso mogli, so nepričakovano vdrli v stanovanje dotičnega uradnika — mislili so, da ima spise pri sebi doma — in z revolverji v roki zahtevali, da jim izroči vse spise, Id se tičejo generala Gajde. Kar je uradnik Imel doma, je nasilnim fašistom izročil, spisov o generalu pa ni imel, zato jih fašisti tudi niso dobili. Takoj po napadu pa Je nastopa krepko zavračal neslane ugovore Zerjavovcer. Na naštevanje toliko in tako težkih zločinov, ki so jih Zerjavovci zakrivili nad slovenskim narodom, niso znali odgovarjati drugače kot s surovostmi, ki jih uganjajo drugod le pijanci Za g. Kremžarjem je govoril znan socijalnl delavec g. Petrič. Razložil je, da je neizmernih koristi z gospodarskega in narodnega stališča, da vsi volimo SLS. Nadaljnji govornik g. Flisek je govoril o politični neznačajnosti kotredežkih demokratov, ki so bili pred par leti še vsi komunisti, pa so postali demokrati, da se prikupijo magnatom TPD. Dobro je povdaril tudi delavsko nezavednost kotve-deških demokratov; demokrati v Kotredežu so namreč razen enega sami delavci. Volivci občine Kotredež! Pri oblastnih volitvah smo umazali svojo čast pred celim litijskim okrajem in pred vso Slovenijo, ho smo 74 glasov dali demokratom. Pokažimo 11. septembra, da smo to storili iz zmote in ne iz hudobije. V Kotredežu ni kapitalistične gospode ampak samo kmetje ln delavci. Naj zmaga zato pri nas stranka kmetov In delavcev: SLS I pdu pollicija, ki je napadalce kuiaiu izšle- j Francija ne bo nikdar dopustila, da bi so di!a in jih zaprla. Fašisti so zato napovedali | popravljale državne meje, ki so bile dolo- celo vrsto shodov, ki p5 jih je policija pre- i cene s triatlonsko pogodbo, povedala ter je končno organizacijo čeških j + fašistov razpustila, kar je bilo edino pa-melno. Anale? Kotliemer zopet rujc proti Češkoslovaški. Rothemer, o katerem smo že poročali, da v angleškem časopisju piše, da sc mora Madjarom vrniti ozemlje, ki so ga ob sklepu miru zgubili, zopet nadaljuje svojo papirnato borbo za Madjare. Niso mu všeč ne meje Češkoslovaške, ne Ma-djarske in zelo se mu smilijo Slovaki, ki po njegovem mnenju komaj čakajo, da pridejo spet pod svoje tisočletne zatiralce. Sedaj hujska inozemske kapitaliste, naj češkoslovaški in Romuniji več ne zaupa!o posojila, dokler se ti dve ne usmilita Msa;a-rcv in izpolni a njihovih pobožnih že'' Svet vedno bolj .spoznava, da 50 !;»k«-» pi-earjerr - Rothermeru naročili Mauiari — gotovo rie zastonj, zato pa tudi vedno r.nr da na njegove želje in nasvet?, ki jih snia-ti a za neresne. Velik odpor proti Rothe-mernvi" nkfi.fi je na-tal med Slovaki, ki so na številnih shodih protestirali proti nje-!- 'vim pisarijam in odločno zahtevali, naj jih pu ii pri miru. F ar pozi obsojajo Rofhermerja. Franci 1 i državniki odsto obsojajo Rothermer-.jevo ro varjen je proti državam Male antan-te (te so Češkoslovaška, Jugoslavija in Ro-munija). Merodajni krogi izjavljajo, da Naklepi madjarskili komunistov preprečeni. V Budimpešti (glavnem mestu .Madjarske), so te dni zaprli okrog 100 komunistov z njihovim kolovodjo Kornesom na čelu. Baje so nameravali v Budimpešti vprizoriti podobno revolucijo, kakršna je bila julija na Dunaju. Pri Komesu, ki se je pravkar pripeljal z D maja, so našli načrte neke municijske tovarne, katero je menda nameraval pognati v zrak. Ugotovili so, da so bili :;r •tirani komunisti v dobrih zvezah sovjeti v Rusiji 111 so delali po navodilih Moskve. Kako Francozi nastopajo proti komu-nistom. Francozi so tekom enega leta iz-lali n; ! 8000 inozemcev, ki so propagirali A-.«tnunizem. Več stotin so jih tudi ob-* »iiii v ječo. Tudi Poljska preganja komuniste. V Varš-.-.vi so te dni zaprli vefjfe število ko-ir'" istov, ki »o imeli zelo dobre zveze z Rusijo. Vedno bolj jasno se razkrivajo načrti Moskve, ki bi po svojih zaupnikih rada v vseh državah povzročila nemire in tako komunistom pomagala do oblasti. Po s mrli zaplenjena. Trupli anarhistov Sacca in Vanzettija, ki so jih 20. avgusta t. 1. v Ameriki usmrtili, so nato sežgali in pepel spravili v posebno žaro. Žaro so na-to razstavili v Ney Torku na ogled; name- 1'ocasi je pritisnil na kljuko, ki ie zaškripala ter pahnil z vso močjo vrata od sobe, da so se odprla na stežaj. Tedaj pa se je zopet ponovil ropot. Cerkovnik Janez je opazil v polni temi belo rakev na črnih nosimicah, vso povezano s pogrebnimi vrvmi. Pokrov se je naglo privzdigoval in padal, ko pa ie to prestalo, se je začni zopet tisti glas, ki je bil spremenjen in nič več človeški. Janez, aH 'si li tukaj, Janez! blisis, Janez, reši mek Janezu so kljub pogumu in prisotnosti duha vsta-............ „„ ... UI1I01i0 /a , Jah. la.sJ° na ?lavL >To je pa čudno, nenavadno čud- nimala, le nevoljo mu je vzbudila, ker ne puste cer- ! JC- ♦ lkni1.in 0(lst°Pil ™ V™ korakov nazaj. ' ' e puste cer 1 Krsta je tedaj mirovala, kar pa je navdalo cerkov- nika se zječjim strahom. »Ne, sam pa ne grem od- ravajo pa jo prenesti v Evropo in iA stavljati po večjih mestih, Gotovo hihat povod za novo vznemirjenje in donion r ° cije komunistov. Ker pa za pokojnima i histoma še ni nihče plačal pogrebnih T' škov in stroškov sežiganja, .so ?;,ro ' p; lom zarubili, dokler ne bodo ,,u-1)e: stroški. placani * Uboj v ruskem poslaništvu v Var™' V rusko poslaništvo v Varšavi je nrS neki mladi človek in zahteval jx»hrt 1K Rusijo. Ker so pa v njem »poznali enen protiboljseviskih voditeljev ruske mladih so mu prošnjo odklonili. Hotel je nato voriti s poslanikom samim, ki je soro-lnit umrlega komunističnega voditelja in JI novi tel ja sovjetske Rusije Ljenina, cesar mu pa niso pustili. Vnel se je prepir med mladim možem in osobjem poslaništva V tem je tujec potegnil nož, sluga poslanica pa revolver in je na mestu ustrelil tujca. * Žciif ke pri volitvah zmagalo. ya p,(j|. skem, kakor tudi v mnogih drugih državah imajo tudi ženske volivno pravico. V občini Ovoždenen so pri občinskih volitvah ženske nastopile samostojno s svojo kandidatno listo in zmagale. Izvoljene edbomice 1 županjo na čelu izjavljajo, da hočejo pri sejali opustili vse strankarske prepire ja se posvetiti le delu za občino, ki so jo prevzele v svoje roke. Tudi marsikatera naših občin bi potrebovala takih odbornic! KMEN ZA JHM$IW\ (Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.) . Zgovorni mož bj še nadalje razkladal, ko bi ga imei cerkovnik čas poslušati. Toda temu se je mudilo /m zivmo, a tudi sicer ga ni novica mnogo zanimala, le nevoljo mu : ..........6 kvenih stvari v miru. . To bo treba preprečiti,<- je rekel .sam sebi in sklenil, da preišče ključavnico pri vratih mrtvašnice. I nsed.i domov je izpregel in spravil živino v S- iT K,tonil° za «ore; mrak se je gostil čedalje bolj. Pri Far. je zazvonilo Ave Marijo cerk5fr?nZk ^ W i7; hleva' se ozrl P^ti farni cerkvi, n ko Je shsal g,M ZV0I • , k) z glave in se podal gor k cerkvi. lin UerknviiM Z?d°nel .?Sti Rla« bronastega zvona iz molitev k • ,JC, ZV'0ml ln tih0 moIil •sv°j° večerno kl J® b.lla obširnejša nego običajno angelovo cescenje. Ko je odzvonil se je pokrižal in cerkve &k mrtv' nU'° P8 krenU po < "ugi sLd cciK\e k mrtvašnici. ™i„i>P°gHda™' *.e 30 spravili vse nazaj,« je rekel polglasno. T isti hip pa mu zastane korakJzmrtvaš cKeSST Strah0tr: ropota"je in dušeno kHcanje ltetoda kliS !!• Ztiel°'da ,a «las P-haja izpod S ije in da klice njegovo ime: Janez, Janezi . Cerkovnik je bil jako pogumen mož; cerkev in kraj noli'ena n ^ mu KhUa 1(>lik0 kakor '^ dn koli' ri t "Tf Ura bl ga ne strašila ^i kamor-nJll , a trpnutek g« e obšel strah, ko je čul ta ^ce češn,rZ0ti klic',Vend«r ^ »topil doJ mrh a ! nme, češ, pogledam pa le, kakšna božja stvar je to. • 1| v- - VJ .^lAHI l'1-* ti I I 1 iAI" Pirat!« reee zase, se naglo obrne in steče proti svoji Kakih deset minut je preteklo, preden se je očetn'- £„a.n? ••am-- Skoro, cela družina je spremlja a očeta: zona, trije sinovi, dve hčeri, še celo en samo-srajenik je kobacal za njimi in jokal od strahu, ker ^iS nanj' Nobonem" šlo na smeh, vsem je SlnS fS? " nfln"ana groza- '<0 so se bližali mrt- Pml v rTi" dw v r°ki SVe,il'ko in svoH' stezo. K v • S° °yfta,i in Je Pokazal na rakev fisti hip je zopet zabobnela in oživila. Plašni hčer sta zakričali in se stisnili k materi. vrv, paikbo/ne krfflte' je t0,ažil oče, odvezal bom kričal? hčeri.' ^ ^ P°jditek sta Prestrašeni za-vrat/^Na^dS Z f°flo!c PTimno ie vstopil skozi njej pa .se je zvijalo telo Alfonza ' se lovTznkJ, T Mc(] in Prepaden ter 'ovu z rokami ob steno, žena je izgubila ob tem Razno. Ilrezp» ;clno-l v Rusiji. Ruska vlada l>o izplai-.ila lelos brezposelnim vsega skupaj 100 milijonov rub-Ijev podpore.. Urez ilela je 1,500.000 ljudi, pa rasle njih število Se lc:ir naprej. Podpore, ki jih dobivajo, znašajo 280 do 240 dinarjev na mesec, s čimer pa? ne morejo živeti, z družino že celo ne. Na vsako mesto čaka 40 do 100 delavcev, izučeaiii mehanikov in inž nirjev p a manj. ka. Domačih ni, tuji pa v Kusijo ne gredo radi, ker boljSevilii vidijo v vsakem tujcu vohuna. Na eni strani jih noter vabijo,^ na drugi jih pa ven mečejo. Prohibirija. Tako s« imenuje v Ameriki prepoved prodajanja in uživanja alkohola Ljudje lfu-pujojo razna nadomestila, in si sami delajo opojno pijafe, pa se zelo pogosto zastrupijo pri leni' Pravi alkohol dobiš pa v lekarni, če li ga zdravnik predpiše. Dva sta se zgo; varjala: >A!i je treba Prl vas res najprvo 1; zdravniku iti, preden dobiš alkohol.« - »Ne prej, pozneje-. Ker sem namreč zastrupljen. Pokloni, »Nekdo mi je rekel, da sem Vam podoben.« — »Kje je (a nesramne«, da mu prisotim par klofut.« — »Sein Ra že jaz oklofutal.« ® M | fflatferoi snet Liniilfane zahteva fe Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije g ter konfekcijo za gospode v Stritarjevo ulico štew. S (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer i otvarjamo novo trgovino najmodernejše konfekdje ter modmh potrebščin za gospode in dame. S O finem okusu, izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo cenjeno W občinstvo, da sc oselmo prepriča v novih naših trgovskih lokalih in izložbah. ® Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame. Vabimo! 18 Vabimo! Fran S-Mkic, Stritarjeva ušš«a štev. mmm^MM prizoru prisotnost duha, roka ji je omahnila, da je svetilka zdrknila izmed prstov ter padla na kamenit prag, kjer se je zdrobila v kosce ter ugasnila. Hčeri sta"kriknili v grozi ter zbežali proti domu; takoj za njima so jo pobrali vsi trije bratci, katerim je sledila (udi mati. Oče pa je bil prepuščen na milost in ne- n!'lost- . , ■ ., .„ Nikar se ne bojte,« je zdaj spregovoril Altonz. Kaj me ne poznaš, Janez?* je prijel tresočega se cerkovnika za roko. Jaz sem, jaz, Alfonz k Alfonz...?« se je izvilo tedaj iz Janezovih ust. Da. Alfonz. Vidiš, lako je dandanes! — Uh, nn.je kosti! Da bi ti vedel, kaj sem jaz pretrpel dani s, ah! Kako za božjo voljo pa si prišel semkaj? začudeno vpraša Janez. Ne bom li povedal, ker sain ne vem, ampak — izvedel boš v kratkem času — Brrr- moje noge, roke! Kako to boli, saj še koraka ne naredim...« ••/'akaj, ti pa pomagam,« se je ponudil cerkovnik. Ne. le pusti me, Janez! Dovolj je te sramote!« Z veliko težavo je prestvaljal noge, ter se vlekel po pokopališču. »Hodi, kakor hočeš!« si je mislil Janez. »Dovolj strahu sem užil jaz in vsi moji, zaradi tega tepca k je rekel glasno, ko se je Alfonz že oddaljil. »Še ob luč sem prišel. — Ampak, imenitno bo pa Ie!« je vzkliknil veselo. Kako naglo sc je razširila novica po vasi, si lahko mislimo. Cerkovnik bi sicer ne izdal tako naglo med ljudi, kje je bil Alfonz ves tisti dan in prejšnjo noč, toda njegovi in hčere so se hoteli oškodovati za prebiti strah, ki so ga preslali, in so takoj razklepetali vsakomer to novico. Vaščani so jo sprejeli in jo uporabili nekoliko tako, kot si je Alfonz že pre.[ predstavljal. Njegovi prijatelji so se skoro prestrašili, se vpraševali in ugibali, kdo neki bi bil oni, ki je spravil tega veselega fanta v tako neljub položaj. A zvedeli a:i uganili niso ničesar. Tisti pa, ki so ga v srcu sovražili radi njegovih »junaštev« in mu že prej privoščili kaj enakega, so sprejeli novico /. radostjo in so bili hvaležni tistim, ki so ga kaznovali._ Kače. Letos je leto kač. Malokdaj loliko beremo o »jih. A to, kar je pri nas, je še malo v primeri z drugimi deželami. Japonski cesar je letaš [>o vojaških vajah obiskal svetišče na majhnem otoku Emi Ošima. Preden je prišel tja, je moralo 2000 vojakov čistiti otok pred strupenimi kačami. Kitajski vojaki so nekaj posebnega. Živijo in vojskujejo se po načelu, da vojska vojsko redi. Uboga dežela, kjer pridejo skoz Še bolj čudni so njih generali. Vojakom redkokdaj izplačajo plačo, in če jo izplačajo, si pridržijo ln do 20 odstotkov. To, pravijo, !e za trud izplačevanja. Ta je pa res lepa. Zr na. Če res ne bilo bi Boga, kdo pezo nosil bi sveta, saj vendar še klobuk ne ostane v viški, če ni kijjk v v # Za košnjo bolan, na plesu neugnan. .-.< * ••> »Zdaj pa je vse v redu! — Hi!« »»Čakaj malo, kouja ni!«« A A * Težko odbija se napad, če ni sigurnosti od zad. Najvažnejša stvar m vsako gospodinjstvo e milo »GAZELA«. S tem čudovitim milom se ne pere samo pciilo z največjim uspehom, temveč se z njim lahko pomaga tudi v slučajih, ko gospodinja nc ve, kako naj ta ali oni madež spravi iz perila. Gospodinje, zasledujte pazno naše nadaljnje vesti ni Brezuica. Na praznik 8. sepl. ob 6. uri popoldni! in v nedeljo 11. t. m ob pol 4 popoldne se vprizoH v novi društveni dvorani igrokaz v šestih slikah Genovefa«, grofinja na Vojnomirovem n Pri Sv. Jošlu nad Kranjem bo v nedeljo dno 18 t. m. romarski shod v časi Zal. Matere božje. Sveto bogoslužje bo ob šestih in devetih Spovedo-vimje v soboto popoldne in nedeljo zjutraj. Častilci Marijini, pridite v obilnem številu! n S M. Alakok Ekel, Pridite molimo! 12 li!agoslovnih i" Srci Jezusovega pesmi za mešani /.bor Z dovoljenjem kn.-šk. ordiuariata v Ljubljani z dne 5 m::ja 1027 št. 1795. Jugoslovanska knjigama / Ljubljani. 1927. Parlilura 24 Din, glasovi po 5 Din. Zbirko sem spoznal že v rokopisu, predno je šla tisk. Znano mi je bilo tudi, da sta to d»lo pregledala, odobrila in priporočila čč. l«'. Stanko Premrl in p Hugolin Sattner. Sklade so v resnic i zelo preproste, pisane v mirnem cerkvenem duhu Da so izšle je pravilno in pametno, ker bodo mnogim cerkvenim zborom zelo ustrezale in tudi ugajale. Te novodošle pesmice bodo z velikim veseljem sprejeli organisti na deželi. kateri imajo večinoma slabe orgle s skrajšanim pedalom in slabimi registri, na katerih ne morejo izvajati težkih kompozicij Druga ovira pri petju modernih pesmi so tudi preprosti, v teoriji slabo izurjeni pevci. Prav te izvanredno preproste, a milodoneče nove skladbe bodo pa pomagale organistom in pevcem, da jih bodo brez truda in napora izvajali in uporabljali. Ne zdi se mi pravilno, da bi preprostejšo glasbo potisnili v kot, naše pevce pa ni učili vedno le s težkimi skladbami. To bi bil neke vrste teror, a skušnja uči, da so z njim prav ne doseže — najmanj pa šele v glasbi S tem pa ne mislim omalovaževati modernih in ter jih kompozicij, temveč poudarjam sledeče; Korakajmo z napredkom, toda le v loliko, da mu moremo sledili, ga uporabljati in da imamo od njega kaj koristil- Skušnja dolgih let me je izučila." ta je preprostejša gli sba našim pevcem in ljudstvu mnogo bolj ljuba, njihovi n srcem dostopnejša in dušam v bistvu še isti. poln preprostosti, milobe. lihe udanesti in skromne ljubezni do Boga, katere ne izraža v težki povili obliki, temveč njegova najbolj vroča molitev je le tajen šepet in njegova peseni je polna preprostosti in vernosti, Katera se izraža v njej. Res je, da v teh skladbah, katere prav sedaj gredo med naše ljudstvo, ni najti harmonično bogatih mest. a zbirke sem v:,eeno prav vesel in prepričan sem, da jo bodo povsod z veselem sprejeli in z uspehom uporabljali. Organist Lovro Hafner, m. p. (Pripomba uredništva: Objavili smo ta dopis kot mnenje g Hafnerja. Prav tako pa dobi prostor dopis z drugačnimi nazori.) Mali o^Sasnllc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Mijl na stalni vodi in ILiiiL nekaj zemlje se ugodno proda eventu-eino se da tudi v najem. Cena Din 10.000. Pojasnila daje posestnik I. Pretnar. Zabrez-nica ?4, p. Žirovnica, Gorenjsko. Vajenca ^og^r ANTON, čevlj. mojster, Dalmatinova ulica 7, Ljubljana. Posestvo se p,rodl\iz .. _ proste roke. Obstoji iz 5 oralov ko-šenine, 4 mernike po-setve in 3 oralov zaraščenega gozda. Natančni pogoji se izvedo ua Hruševem štev. 10, pošta Dobrova p. Ljubljani. Malo posejfso p«- /. vsemi gospodarskimi poslopji, zraven sadni vrt, njiva. gozd. travnik, 30 minut od kolodvora Radohovavas — vas Zubina hišna št. 7. Cena 30.000 Din. Vajenca skimi spričevali, ki ima veselje do krojaške obrti, z oskrbo v hiši, sprejme takoj IVAN VRHOVEC, krojač, Dravlje, Št. Vid nad Ljubljano. Vajenec T^TJ- larsko in ličarsko obrt, 13 do 14 let star. s hrano in stanovanjem pri Fran Wisjau, Kolodvorska ulica št. 25, Ljubljana. Naročajte Domoljuba I 8787 o- F -W,1 SK» E Izžrebane številke »ORLOVSKE LOTE R I.IE r NA JB»li> I kf? F. glami dcbiiek: » E II. elami dobit#k: fe F. III. ?l»ru fe C 8.1.'* IV. ?Ut»i d»h!i*k: k A S3R lH.fci rti 2H0I I»ii, C 9691 D E 9j> L S237 DalutLi i.i. IŽMi I D 7-"«71 D .7900 E. 2č»>4 E 4580 E !*>73 Dobitki po 50 Din. A. »3 82 149 193 674 696 828 964 1377 1416 1429 1497 1513 1885 2002 2100 3452 38« 5056 5384 .>>18 5721 5(182 6093 6556 6993 7053 7307 7471 7528 7964 7999 8148 8185 8560 8719 8747 8974 9177 9282 9812 9934 U 676 783 1231 1352 1371 2858 2891 2942 3414 3806 5226 5902 6049 6147 6496 7074 7470 7529 8108 8174 9202 9399 9452 9475 9598 C. 2057 2484 2609 3205 3281 48W) 4844 4944 5002 5052 6727 6909 (>918 7766 7805 8420 8490 8779 8809 9121 I). 1465 3404 4202 4336 4727 i 5880 5884 5946 8071 6900 7816 7567 7615 7618 7929 8999 9043 9321 9553 9664. E. 673 751 1626 2098 2056 4035 4044 4842 5296 5315 5831 5938 5959 6570 7110 8496 8791 8868 8875 8915 M*« TT S? {C 5v3C4 vVV. .Vf^j .v, tj 052! T 2¥'> 72ŠJ 7- * "Tš*. 7 8B4B 5o!9 5647 5839 >»>> 6695 GS27 7471 7475 7544 7S?2 7916 7970 9197 9271 9843 113 115 600 2024 2133 2380 2782 .3*46 4688 4702 4932 6508 6619 6984 7WKI 8507 8597 8802 8912 9600 9607 9687 283 800 1385 8518 3074 4300 4312 5226 5311 5446 6584 7928 8137 8171 8181 ti 190 9204 9280 99% 143 777 1031 4947 4991 5074 5408 6907 70.% 7091 7125 8641 8891 8915 8964 27 234 493 2669 3315 3618 3969 5393 5455 57O7 5788 7320 7542 7580 8131 9166 9587 K44 22*! 3422 4032 5030 5'.82 6288 7Wi3 8432 8825 9W>5 1341 2373 2880 4509 4077 5057 5858 5917 6377 6384 60O7 6723 fisi« 7102 7227 7238 7260 7270 734' 7»« '095 7478 7193 7567 7626 7697 7711 T,m 7<4S 7819 7927 8331 8337 831" 8373 8f3 v-^2 78,< 8546 8091 8707 8H9I 8997 9031 5 Najbol Si in najlepši nakup lila,'a jesenskega i n zimskega, 7.a ženske in možke obleke kakor dru^e potreb-šfine kupite le v ^' "" ; neveste in ženini pri nakupu bališča! Pozor šivilje in krojači! Zahtevajte uzorcet 596 822 890 1729 1875 2099 2018 2090 3697 4023 4099 1747 4797 4825 5568 5649 5712 6079 6104 6191 Pozor Petovia Ljubljana, Dunajska c. 1 Ptuj, Slovenski trg Dobitki po 25 Din. A. 182 1120 1201 2300 2391 4435 44-14 4826 W>36 6185 6243 7955 7978 8429 8483 9030 9249 9872 9942 310 139« 2422 4488 5250 6499 8022 8581 9318 343 018 1616 1648 2706 2880 4579 4685 5429 58i 7 0629 6679 80«) 8228 8643 8709 9339 9100 B. 640 713 1647 1814 2921 3083 470?) 4716 5873 5915 7161 7337 8312 8318 8760 8705 9443 9588 824 2148 3405 4726 6027 7545 8383 8908 9733 978 2193 3560 4933 6107 7892 8400 8925 9709 iuao ,<,' ,„5!? 581 589 «<« 761 800 1116 ™ "211 1802 1395 1512 1674 1 832 1960 2063 j" 26 2548 2729 2865 2915 3029 3074 3811 3828 3900 4017 4296 4605 4839 4990 5024 5042 5101 Dobre in pravilno izdelane kotle za žg^niekutio domačo kovano delo dobite stalno v zalogi pri izdelovatelju Jos. Olorepecy Kolodvorska ul. 41 v Ljubljani. Pazite na naslov. Garantirano bla?o. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva u!. 5. Velika zaloga suknenega blaga za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce. COSULICH- Linija -TRST na/uanja, da vozi dne 21. septembra najmodernejše zgrajena, največja in najhitrejša ladja sveta z motornim pogonom „Saturnia" 24.000 ton, 33.000 P. S, 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trst--Buenos-Ayres 15 dni). — Vozne liste prodaja: Simon Kmetec, Miklošičeva cesta Ste?. 13, Ljubljana. Zdravje Je največje bogastvo! ' III nI (tir r voh V If,|A. U 1.1...1« >r > . 1,0 zt,™vo (n rudeCo lmrvo, pridobili bodo , ! .'V* J.o«tali odporni proti v«eI„ holoinin . "" 1 " ,e,CR" ln Naslov 7.U pofltna naročila: Laboratorij AI.OA" s.,t»i. 8 ». i„ Javna zahvala. P. n. Laboratorij „ALGA", SuSak 12. Ulm! 'vlnn' h.H"'- 'ni poftljete »o tri »toklenice „Enorgina", želoznat.o osvožonikr'i 0 15,,r"v'1<>. ki pokažo vidno unpoho za oltropltov jn zadovoljna. zanesljivo izboron tek. Z vspoliom »cm rolo Provatjo, KoroSko, 19. jttnlja IM6. SpoiStovanjom E STKRNAO. Meh za sraeb. »Da, prišel sem v kraj, kjer sem se moral tudi z železnico peljati,« je lagal domačin v gostilni, kateri se je ravnokar vrnil s potovanja. »In veste, kakšna jc bila ta železnica? Vlakovodja je moral vsako fetrt ure ljudi spraševati, kje je prava pot in natakar od zadnje postaje je ves čas šel poleg vlaka ter potnikom prodajal hrenovke.« V cirkusu se je produciral umeten strelce ter povabil, naj se eden izmed občinstva javi ter pride v areno, Kjer mu bo raz glavo sestrelil jabolko. Na večkraten poziv je stopil neki mož čez ograjo ter vprašai: »Kaj pa, ako me v glavo zade-nete?« »Izključeno,« je odvrnil strelec, »vendar pa, ako bi se to primerilo, dobite takoj pri blagajni vstopnino povrnjeno,« * Vrtačnik je srečal znanko, ki je imela seboj svojo 20 letno hčerko. »Poglej, poglej, kako hitro sle zrasli. Jaz sem vas že poznal, ko ste nosili šc dolga krila,« je rekel napram hčerki. •Ar »No, to pot pa seni imela srečo. Moja nova kuharica jc pravi blagoslov. Čedna, energična varčna in pridna,« »Koliko časa jo pa že imate?« »Jutri pride.« Vajenec: Dober dan želim in moj go- spodar vas pozdravlja in račun bi rad pla- čal.« Trgovec: »To je lepo.« Vajenec: Toča — ne more. ★ Neka Angležinja je prišla v Newyork in vodnik ji je poln ponosa pokazal spomenik Washingtona: »Tukaj vidite čudo-vitega moža. Njegova usta niso nikdar izrekla laži.« »Že verjamem,« je odvrnila Angležinja, »je pač kot vsak pristen Ame- rikanec skoz nos govoril.« ★ »Jaz bi jo rad poročil, toda napravila je opazko, kar je mojo namero onemogočilo.« »Tako? Kaj pa je rekla tako hudega?« »Je rekla: Ne!« P KO I/ lif J°žc' Erktavec, posestnik v Dalnji rlClvIv. vasi št. 23, obč. Rudnik, tem polom preklicujcm vse žaljive besede, s katerimi sem na časti žalil g- Jožefa Tomca, pos. sina iz Datjnjc vasi št. 19, ter sc mu zahvalim, da je od vložene obtožbe pri sodišču proti meni odr,topil JOŽEF ERKLAVEC. Tvrdka m l Goričar, pri »ivanki« Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 i.iidi cenj. odjemalcem raznovrstno blago, kljub U . ... da se jc isto povsod že /nalno podražilo, še po jlarih nizkih cenah. Dobi se vsakovrstna ru-j vn, bela in pisana kotenina od Din 8.— naprej, najboljša več vrst po Din 12,— do 14.—, barhente za perilo po Din 10 do 16, tine modne barhente za obleke od Din 16 do 22; prvovrstno hlačjvrno, šloSe 7a moške obleke in vrhnje suknje, najmodernejše blagove za damske plašče in obleke, volnene jopice, flanelaste rjuhe in delte, kovtre, cvilh za pi >leljc itd. po tako nizki ceni kol nikjer drugje. Pazite dobro na naš naslov in na številko 29. alotfii na pljučihl TisoJe osdravijanšh! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Mmetnos.š hranienju, ki je že mnoge rešila Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine, ftesni irožje zdravniške znanosti potrdijo prednost inoje metode ter jo radi priporočajo, Čimprej začnete z mojim načelom prehranjeuja, lern-bolje za vas. Popolnoma sasSoni dobile mojo knjigo, iz katero boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj založnik v celoti samo 10.000 izvodov graiis, pišite takoj, da boste ludi vi med srečnimi prejemniki-Oeora Fulgner, Berlin-Meuholln, Ringbahnstrassc 24. Abt. 869. Težakovo hranilno in zdravilno 0!.|E za ŽIVINO — ie najboljše sredstvo za okrcpljenje I zahirane živine, o čemur govori že več sto zahval- j nih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko ; od 5 kg za Din 125,— pri tvrdki: M. TEŽAK, ; ZAGREB, Gunduličeva 13. n<>2 j in najboljše modrece, spalne divane. zofe, otomane, žimo dobile pri tvrdki Fran laser, tapetnih, . Ljubljana, Sv. 1'elra nasip 2!) pri Zmajskem mostu. • iiiiii n 11 ali « ■ n i , - r.t, »-.. I Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI TVOBNICaKIH.mOW.BAIWWKWIRMEl*iHSTEIO!lf?A . družba Z.OZ.L3UB13ANA - ' -m h ŽELODČNI AJ 1 ■■MUK flMBM ■ i .3**— il LUKER znan in preizkušen koi zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja E 0 I M 0 L E Lii f -.rKiil > K. 'iSM Rastlinska destilacija .,l1 n>bar||, •»"l. ogUju "redno« p,I ,,[du L. Baraga, Ljubljana Scicnhnrg uj. Brezplačen 15 letno jamtlro. Polhove in krtove kože LJUBLJANA, kupuje L. ROT — krznarija Mestni trg štev. 9. ie SredS,V° " rei° »MASTIN « ki pospešuje rast. odebelitev in omastilev domadt posebno klavne živine. Jasen dokaz ncpreccnliive vrednosti Mast.na so brezštevilna zahvalna pil TRNKOr/V Dm\ 'V^V, Din ™NA 1KNKQCZY (zrar. rotovza), Ljubljana, Mestni trg4 ZANESLJIV ZASLUŽEK nudimo gospodom, ki žele prevzeti prodajo dobro idočega predmeta po deželi. - Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro: »Velik zaslužek« {t. 6370 Jf X M 1JC Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hran,,ne vtoge po naju« obrestni tneri, vezane vloge po dogo- voru ter brez vsakega odbitka. zidani še pred _Vratno vrednost v*c>h vlog/ " 1- g^95^^^^ Din. M H ¥, K n M i M