PRIMORSKI dnevnik I® Začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal p tiskarni »Doberdob« v Jfvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 c 1. maja 1945 v tiskarni ‘‘olovenija« pod Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Kjer je iz§|a zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-»zanski DNEVNIK v za-Uznjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 250 (13.188)
Trst, sreda, 9. novembra 1988
Oba kandidata sta nadaljevala z »negativno kampanjo« tudi med volitvami
Danes bodo izvolili 41. predsednika Republikanec Bush veliki favorit
Rekordnega padca volilcev ni bilo, na volišča pa je šla le približno polovica Američanov - Poleg predsednika bodo izbirali tudi člane Predstavniškega doma in tretjino senata - Danes zjutraj prve projekcije
(oh^SHINGTON — Včeraj zjutraj 12. uri po italijanskem času) so v At] odPrR Prva volišča v državah ob tantskem oceanu, po nekajurnih »dkih pa so odprli tudi vsa ostala niči,51?' Meliki dan ameriških predsed-skih volitev - pa tudi volitev za ob-,OVo Predstavnišekga doma, tretjine Pri-4 i nekaj krajevnih volitev - je ®	v znamenju rahlega optimizma.
sv - d prvimi, ki sta včeraj izrazila rit5° Preferenco za izvolitev 41. ame-i,	predsednika, sta bila prav
Duk data George Bush in Michael H,, fkis s soprogama. Bush je volil v nu Stonu (Texas), Dukakis pa v Bosto-tuH'V ■ ayi Massachusetts, kjer je st 1 guverner. Oba sta volila zase in na	!udi javno povedala, na volišča
Don i_Fa zg°daj zjutraj, da sta lahko v VnP, 'danskih urah nadaljevala svojo velj ° kampanjo. V ZDA namreč ne
Ja pravilo predovlilnega molka in , jroajo kandidati na voljo do podnje minute pred zaprtjem volišč, dnem v ?mu Je bilo z včerajšnjim k,?11 končno konec velike »negativne str,iif.anie<<. v kateri je bilo malo kon-nia ktlv?b predlogov in veliko daja-bilnV ni® nasprotnikov. Volilcem je menda znano le toliko, da se je
Bush potegoval za nadaljevanje Reaganove politike, Dukakis pa je obljubljal, da bo naredil za Ameriko to, kar je naredil za Massachusetts. Do potankosti pa so bili obveščeni o napakah, ki so jih zagrešili kandidati, ne samo za predsedniško mesto ampak tudi za mesto predsedniškega namestnika.
Volilci so se vsekakor dovolj pozitivno odgovorili na neokusno kampanjo, saj so prvi razpoložljivi podatki pokazali, da je volila približno polovica oseb z veljavno volilno izkaznico. Rekordnega padca volilcev ni bilo in temu moramo še dodati, da lahko volijo tudi Američani, ki ne bivajo v državi, ampak imajo pravico, da svojo glasovnico pošljejo po pošti.
Prvih projekcij o izidih včerajšnjih volitev do zaključka redakcije še ni bilo, danes ob 7.30 pa bomo že razpolagali z dovolj točnimi podatki. Preštevanje glasov se bo nadaljevalo do večera, 41. predsednik ZDA pa bo že praznoval svojo zmago. V pariškem Harry's Baru so po ustaljeni tradiciji že »izvolili« predsednika, zmagovalec pa je bil Bush.
Na sliki (telefoto AP): Bush potem ko je volil za samega sebe
Stavka
italijanskih
kulturnih
delavcev
RIM Italijanski kulturni delavci so včeraj stavkali. Niso demonstrirali na ulicah, zbrali so se v Avditoriju Svete Cecilije in si privoščili nekajurni koncert. Gledališča, kinodvorane in koncertne dvorane pa so ostale zaprte. Neobičajni protest, ki so ga organizirali zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL je bil »kulturni« odgovor ministru za turizem in prireditve, ki si nadeja, da se lahko vprašanje financiranja gledališč - in širše vzeto tudi vseh kulturnih prireditev - reši s črtanjem sredstev in z dobrim nasvetom, naj si zainteresirani poiščejo zasebne sponzorje.
V dvorani zgodovinske koncertne hale je kar mrgolelo zastopnikov italijanskega kulturnega sveta, glasbenikov, igralcev in režiserjev. Prisotna pa sta bila tudi poslanca Willer Bordon in Giorgio Strehler, ki sta včeraj zjutraj predstavila svoj zakonski osnutek o gledališču. Vsi prisotni so vsekakor izredno negativno ocenili ministrovo »filozofijo«, ki postavlja umetnost na nivo katerekoli gospodarske dejavnosti. Kulturne dejavnosti imajo svoje proračune in obračune, vendar je po mnenju stavkajočih nepojmljivo, da morajo od gledališča La Scala do najmanjše kulturne zadruge beračiti finančno podporo od sponzorjev. Nekdo si je celo privoščil opazko, da bi lahko kdo od sponzorjev zahteval prekinitev Aide za reklamiranje svojih pleničk.
P° polemiki v jugoslovanskih časopisih
Stanovnik odgovarja na kritične pripombe
v odmevu in tudi polemikah, ki so jih v jugoslo-; ,ns*ieig tisku izzvale nekatere njegove domnevne AmV6- *n niegovi razgovori v Združenih državah ne«; e' ie Pre(lsednik predsedstva SR Slovenije Ja-z Stanovnik, odgovoril na kritike z daljšo izjavo, ki Izjava*)0SrpC*°Va* republiški komite za informiranje.
ke zasebnem obisku v Združenih državah Ameri-sr '» Je.r sem kot dolgoletni član sodeloval na letnem Po CahfU Iplernational Managament Instituta, sem bil G Vabljen tudi na razgovor z državnim sekretarjem on TR0111 Shultzem in na tiskovno konferenco v Nati-VVnriaA tSe. Clubu. Poleg tega sem imel predavanje v rta Affairs Councilu in razgovor v Aspen Institutu. u rnojem obisku v Združenih državah Amerike je M 0jVeščen zvezni sekretariat za zunanje zadeve, lanrt nastoPe v VVashingtonuJe organiziralo velepos-oseh V° SFRJ' veleposlanik Živorad Kovačevič pa je ki er n° Prisostvoval pri vseh nastopih in srečanjih, no*® Pojasnjeval aktualne gospodarske in družbe-onai p1 cne razmere v Jugoslaviji. O nastopih v igati-stenn re?Si 91ubu in VVorld Affairs Councilu obstajajo in . ?rafski zapisi. Razume se, da za vse svoje izjave Dolnr,ne^ nastoPe' tako doma kot v tujini, nosim po-odan-i °d9°yornost. Ob tem pa menim, da se lastne DisiiiQi°mosti morajo zavedati tudi vsi tisti, ki mi pri-1 ]o nepreverjene in netočne citate.«
Predlog komunističnega senatorja Pecchiolija
Tudi Italija naj bi imela svojo DEA za boj proti prekupčevanju z mamili
RIM — Komunisti odločno nasprotujejo represivnemu odnosu do narkomanov. Tako je včeraj zjutraj poudaril sekretar KPI Acchil-le Occhetto, ki je predstavil komunistični zakonski predlog za boj proti narkomaniji. Predlog, ki ga je predstavil Occhetto, je prvi korak na poti oblikovanja tiste »vlade v senci«, ki jo je voditelj KPI napovedal v prejšnjih dneh. Taka »vlada v senci«, je pojasnil Occhetto tedniku Famiglia cristiana, si prizadeva za levičarsko alternativo. Prav zato KPI ne bi sodelovala v vladi z De Mito, bi se pa dogovorila s Craxijem, če bi se socialistični sekretar opredelil za nekoliko drugačen program.
A vrnimo se k zakonskemu predlogu za boj proti narkomaniji. Dve sta osnovni smernici komunističnega predloga: boj proti razpečevanju in razpečevalcem mamil in preventiva. To plat vprašanja bo KPI obravnavala - in na tej osnovi tudi dopolnila svoj predlog - na posebnem srečanju z vsemi tistimi socilnimi delavci, ki se ukvarjajo s problemom narkomanije. V okviru boja proti razpečevalcem pa je komunistični sekretar nakazal možnost definicije novega delikta in sicer »združevanja razpečevalcev in prekupčeval-
cev mamil«. Šlo naj bi za enega naj hujših deliktov italijanskega kazenskega zakonika, ki naj bi ga kaznovala z do 24 leti zapora. S sodnega vidika pa naj bi delikt istovetili s terorizmom in s tem omogočili veliko hitrejši sodni postopek.
Occhetto je veliko govoril tudi o preventivi. Dejal je, da so predlogi vladne večine v tem pogledu precej vprašljivi. Zaporna kazen ni učinkovita, globa bi silila zasvojenca h kraji in tako še okrepila stik med narkomanom in kriminalom, prisilno zdravljenje tudi ni uspešno, ker se mora zasvojenec svobodno odločiti za zdravljenje, da je terapija lahko učinkovita. Nadzorovano razdeljevanje mamila pa je vprašljivo. Zato je KPI mnenja, da ste problem lahko reši le s posvetom vseh, ki delajo na področju narkomanije.
Najbolj zanimiv predlog komunističnega osnutka pa je orisal senator Pecchioli, ki v stranki odgovarja za sodno politiko. Načelnik komunistične senatorske skupine je predlagal, da bi tudi v Italiji oblikovali posebno telo po zgledu ameriške agencije za boj proti drogi DEA. Komunisti se ne zavzemajo za neko novo policijo, pač pa bi bili v tako zasnovanem telesu pripadniki raznih policij.
Predviden je organik 30 do 40 agentov, katerih naloga bi bila raziskovati poti mednarodnega prekupčevanja z drogo in s tem povezane dejavnosti.
V učinkovitost kaznovanja narkomanov so s komunisti podvomili tudi predstavniki drugih družbenih sil. Tako je katoliški sociolog Calvaruso v intervjuju z glasilom KD II Popo-lo dejal, da je kazen za zasvojenca le poskus preziranja problema narkomanije. »Nataknili bi mu nalepko drugačnega, bolnika ali zločinca, ga zaprli v ječo in ga izločili iz družbe. Nekaj dvomov so izrazili predstavniki Krščanskega delavskega gibanja, medtem ko je sekretar liberalne stranke Altissimo pisal De Miti in ga pozval, naj skliče sestanek sekretarjev večine preden vlada izroči parlamentu osnutek Rose Russo Jervolino.
Kritičen do komunističnih pobud pa je bil socialistični senator Fabbri. Parlamentarec PSI je Occhettu zameril predvsem polemični ton, s katerim je kritiziral namen večine, da spremeni dosedanji zakon o narkomaniji. Še več po Fabbrijevem mnenju je komunistično stališče odraz nerazsodnosti, ki botruje samo politični zaslepljenosti.
G. R.
Konec
meseca v Benetkah
Proslava desetletnice skupnosti Alpe-Jadran
desetlitr? 9 PriPrava na proslavo Alpe-	detovanja skupnosti dežel
do 2fi dran, ki bo v Benetkah od 23. tar za 7i™Ve?^ra' se ? včeraj podsekre-Predserinu?11? .z9deve Manzolini srečal s so vklinr- ^ stlrdl "italijanskih dežel, ki tanije- Tur1? v A1P?" Jadran in sicer Fur-dije in	.krajine, Veneta, Lombar-
P0 ^ taaatinske-Južne Tirolske. Bernini ^anKu je predsednik Veneta pomemhn°Udari1, da ie bil razgovor ob deseti t etaPa v pripravah proslav dite v nek?1?' saJ je omogočil uskla-in italiia , dežel v sklopu skupnosti podčrtal r)St? diplomacije. Bernini je StankovAke Pomen periodičnih se-so se der?” dežel z vlado, za katerega
Proslaf V°krili včerai-Verietne . desetletnici se bo zelo dreotti ude'ezil zunanji minister An-
Lončar za oživitev odnosov z ES
BONN — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je včeraj poudaril, da se "bodo morali lotiti oživitve odnosov z Evropsko skupnostjo v okviru še večjega odpiranja Jugoslavije kot neuvrščene države svetu".
Lončar je na tiskovni konferenci v Bonnu po končanih političnih pogovorih s svojim gostiteljem, zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem, sporočil, da bodo odslej redno potekala politična posvetovanja med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo.
Zvezni sekretar je dodal, da bo tudi gibanje neuvrščenih v ovkiru graditve svoje strategije sodelovanja z razvitim svetom institucionaliziralo dialog z dvanajsterico. Po Lončarjevih besedah je nujno, da se v mednarodnih združevalnih procesih oblikuje mreža sodelovanja tudi z državami, ki niso članice zahodnega ali vzhodnega združenja.
Lončar je dejal, da imata Jugoslavija in ZRN kljub različnemu geostrateškemu položaju podobna stališča, ki zadevajo graditev nove Evrope, ki naj bi bila skupen dom vseh njenih narodov. Na vprašanje novinarjev, kako naj bi potekala oživitev odnosov z Evropsko skupnostjo, zlasti ZRN, je Lončar dejal, da se je Jugoslavija končno odločila za tržno gospodarstvo, kar vključuje soočenje s svetovno konkurenco in pritegnitev tujega kapitala. Pri tem, je poudaril, imajo dvanajsterica, zlasti pa ZRN kot vodilni zunanjetrgovinski
partner, izjemno pomembno vlogo. To velja tudi za konkretne projekte, na primer gradnja jadranske magistrale, za kar so se novinarji še posebej zanimali. Ko so ga vprašali, ali se lahko želja, da bi pritegnili tuje vlagatelje izjalovi zaradi politične nestabilnosti, je Lončar odvrnil, da je Jugoslavija dolgo časa oklevala glede odločitve za tržišče kot pogoj za zanimivosti za tuji kapital.
Zvezni sekretar je podrobno razložil gospodarski vidik ustavnih reform. Pri tem se je najdlje zadržal pri uvajanju različnih oblik lastnine v nacionalnem gospodarstvu in liberalizaciji gospodarjenja, kar je spodbudilo vprašanje, ali bo sploh "ostalo še kaj socializma v Jugoslaviji". Lončar je odgovoril, da je ob vseh težavah jugoslovanska zgodovinska odločitev potrjena, svojo potrditev doživlja prav zdaj v okviru mednarodnih gibanj v socializmu. Lončar je dejal, da ni samoupravnega socializma brez tržnega gospodarstva' in da ni nujno, da zasebna pobuda nasprotuje družbeni.
Prizadevanja, da bi ohranili socialni mir za vsako ceno, so po Lončarjevih besedah pogosto ovirala družbene spremembe, tako da je bil razvoj svobode v zadnjem času hitrejši od razvoja institucij družbene demokracije. Usmeritev
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nogomet: evropski pokali
Ključni tekmi v Beogradu in Rimu
□ n n
Boks: podelili naslove
Kalambay prvak Ray Leonard postal legenda
NA 10. STRANI
Skesanec Luongo je zanikal vse
FIRENCE Proces za pokol na brzcu 904 Neapelj-Milan se je v dobršni meri opiral na pričevanju skesanca Lucia Luonga, ki je preiskovalcem omogočil, da so prišli na sled bivšemu misovskemu poslancu Massimu Aba-tangelu ter domnevnemu kamoristu Giuseppeju Missu. Včeraj pa je skesanec Luongo izjavil, da je bilo njegovo pričevanje lažno, vse kar je rekel pa naj bi izustil pod vplivom zdravil.
Sodniki so pričakovali Luongovo potezo, saj si je skesanec poskusil že dvakrat vzeti življenje iz prepričanja, da se bodo kamoristi maščevali nad njegovo družino. Preiskovalci so sicer ugotovili, da so njegovi družini pomagali prav kamoristi. Luongo je tudi zanikal, da bi mu Misso kdaj grozil, nova verzija njegovega pričevanja pa ni prepričala sodnikov. Le-ti so zavrnili tudi prošnjo odvetnikov, ki so zahtevali psihiatrični pregled za Luonga.
Več kot tisoč mrtvih v potresu ki je prizadel kitajski Vunnan
PEKING — Vse prometne in telefonske zveze s štirinajstimi mesti jugozahodne kitajske pokrajine Vunnan, ki jo je v nedeljo prizadel katastrofalni potres jakosti 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici, so prekinjene.
Do sedaj prvi in edini podatki navajajo, da je v. potresu izgubilo življenje več kot tisoč ljudi, da pa je ranjenih na tisoče. Oblasti se bojijo, da bo končni obračun še hujši. Prizadetemu prebivalstvu pomaga na tisoče vojakov in pripadnikov kitajske milice. Šotore, hrano in zdravila pošiljajo z letali, ker je potres prekinil vse cestne in železniške povezave. Pošiljke z najnujnejšo opremo za preživetje spuščajo s padali, ker na prizadetem območju ni primernih letališč.
V Pekingu so včeraj sporočili, da so vzpostavili radijsko zvezo s prizadetimi kraji in da so ljudje že prejeli prvo pomoč. Delo reševalnih ekip je skrajno težko, saj so prvemu potresnemu sunku v nedeljo sledili številni drugi sunki nad peto jakostno stopnjo
po Richterjevi lestvici. Te sunke so občutili po vsej pokrajini, ki meri 380 tisoč kvadratnih kilometrov in ima 31 milijonov prebivalcev.
Potres je skoraj popolnoma uničil poslopja v Lan-cangu in Minglianu. Isto usodo si delijo vasi v ne-posrednji bližini obeh mest. Težko poškodovana so poslopja v drugih 14 krajih, cesta, ki povezuje Lanv-cang z Minglianom je na več krajih uničena, prav tako so pretrgane skoraj vse cestne povezave na širšem yunnanskem območju, saj je že prvi sunek porušil večino mostov, drugih štiriintrideset pa je še poslabšalo položaj.
Kitajski premier Li Peng je pozval vse pristojne organe, naj vložijo maksimalni napor pri reševanju ponesrečenih. Prav tako se je zavzel za stotisoče, ki so ostali brez strehe nad glavo. Centralni komite KP Kitajske je na prizadeto območje poslal člana CK in ministra za znanost Song Jiana, tako da bi se partija
seznanila z razsežnostmi katastrofe. Taka angažiranost partijskih in vladnih organov nedvomno dokazuje, da je položaj v Vunnanu skrajno dramatičen.
Medtem pa je kitajski tisk skrajno pomanjkljiv0 in počasno obvestil svoje bralce o katastrofalnem potresu, ki je po zadnjih podatkih med najhujšimi v tem desetletju. Včerajšnji kitajski dnevniki so namreč navajali, da je življenje izgubilo le 37 oseb, medtem ko je že predsinočnjim kitajska televizij3 navajala obračun 600 žrtev. Resnici na ljubo je tud1 televizija vest o potresu pomaknila proti koncu televizijskega dnevnika. Prav tako je bil komentar k posameznim posnetkom s prizadetega območja skrajno pomanjkljiv. Včeraj je televizija to pomanjkljivost nekoliko popravila.
Kitajska tiskovna agencija Xinhua pa je včeraj sporočila, da so na območju, ki ga je prizadel potres, že pred dvajsetimi dnevi zabeležili sunek pete jakostne stopnje po Richterjevi lestvici.
Polemika o »aferi Ustica« se je sedaj preselila v Palačo Chigi
RIM Ustica še vedno buri duhove. Že pred dnevi je televizijska oddaja TG sette objavila nekaj vznemirljivih podatkov, ki so pretresli italijansko javnost. Govor je bil predvsem o krivdi vojaškega letalstva za nesrečo pri Ustici. Sedaj pa se je tudi v političnih krogih vnela neke vrste polemična debata o tem kočljivem vprašanju, ki postavlja na zatožno klop ne samo vojaške temveč tudi politične kroge.
Včeraj sta s svojimi izjavami stopila na plan predvsem dva politična voditelja, ki sodita sicer v isto politično koalicijo, a imata dokaj različne poglede na afero Ustica. To sta vsedržavni tajnik socialistične stranke Craxi in vsedržavni tajnik republikancev La Malfa. Medtem ko se je Craxi vključil v polemiko zato, da bi zavrnil natolcevanja, kot jih on imenuje, o zamolčevanjih »Palače«, se je La Malfa postavil odločno v bran vojnega letalstva. Medtem ko Craxi ne izključuje možnosti, da je potniško letalo res zadela italijanska vojaška raketa, je po mnenju La Malfe skoraj nemogoče verjeti, da bi poveljnik vrhovnega štaba vojaškega letalstva prikrival resnico. La Malfa meni, da je povsem nelogično in nezaslišano, če bi tajil že pred osmimi leti, še bolj nezaslišano pa bi bilo, če bi tudi danes vztrajal pri svojih lažeh. Takratni poveljnik vrhovnega štaba se menda tega zaveda, trdi La Malfa. Skratka, general Pisano se zaveda, da bi imela vsakršna laž v tem trenutku veliko bolj nepredvidljive in pogubne posledice za vojaške oblasti, kot pa priznanje morebitne odgovornosti.
Craxi pa misli drugače. Predvsem zavrača sume o odgovornostih vladnih organov. »Ko sem jaz bil v Palači Chigi,« pravi, »sem sprožil preiskovalni postopek ter ga usmeril v osvetlitev resnice, ki se, kot kaže, sedaj razodeva.«
Ko je bil Craxi vladni predsednik, ga je namreč predsednik Cossiga pozval, naj po šestih letih od tragičnega dogodka poskrbi, da bo prišla resnica na dan. Vladno vodstvo je menda tedaj takoj preverilo, kaj je do tedaj ugotovila preiskovalna komisija, ter zbralo od vojnega letalstva še druge elemente, ki bi lahko prispevali k ugotovitvi pravih vzrokov nesreče pri Ustici. Vlada je menda takoj za tem obvestila parlament o vsebini zbranih dokumentov. Že tedaj se je izoblikovala prva hipoteza o raketi. Če se bo torej pokazalo, pravi Craxi, da je potniško letalo zrušila italijanska raketa, bodo nujno razkrinkani tudi tisti, ki so bili za to odgovorni.
Drugi spopad o tem vprašanju je včeraj potekal med La Malfo in tajnikom liberalne stranke Altissimom. La Malfa se je namreč znesel nad liberalci, ki so zahtevali parlamentarno preiskavo. Glede na to, da je obrambno ministrstvo v njihovih rokah, zatrjuje republikanski voditelj, bi morali liberalci ob takšni zahtevi izreči tudi nezaupnico sedanji vladi. Altissimo pa mu precej ogorčeno odgovarja, da je njegova stranka zahtevala parlamentarno preiskavo prav zato, ker ima veliko spoštovanje do oboroženih sil in želi razpršiti vsakršen dvom o njihovi krivdi.
DUŠAN KALC
Andreotti v Izraelu
Italijanski zunanji minister Andreotti je prvi zahodnoevropski politik, e prispel na uradni obisk v Izrael po nedavnih političnih volitvah, v kater e zmagala desnica. Včeraj ga je najprej sprejel iider Likuda Jichak Sam1 ' lato pa še laburist Šimon Peres. Obe srečanji sta potekali v precej hladne izračju, saj Andreotti zagovarja tezo, da je treba Palestincem priznati njih ■e neodtujljive pravice. Italijanski zunanji minister je Izrael obiskal Pre .• rsem kot predsednik varnostnega sveta OZN. Na sliki (telefoto AP) Andreo
n Cimon Doroc
Jugoslavija ga je razvila med prvimi
Računalnik se uči sam
BEOGRAD — Jugoslavija je ena prvih držav na svetu, ki ima nevroraču-nalnik, na sodobnejši dosežek nevroinženirstva. To napravo imajo v centru za molekularne stroje pri strojni fakulteti v Beogradu. To raziskovalno enoto za bioinženiring vodi docent dr. Djuro Koruga, strokovnjak, ki je doktorat iz biomo-lekularnih procesov zagovarjal pred skupno komisijo medicinske in strojne fakultete v Beogradu. Njegovo veliko strokovnost potrjuje tudi podatek, da je predaval na znanih univerzah v ZDA, Kanadi in Japonskem.
Nevročaunalnik je najsodobnejša šesta generacija računalnikov, rezultat multidisciplinarnega raziskovanja, ki zajema avtomatiko, elektroniko in biologijo. Razvili so ga v minulih letih v ZDA in sicer za vojaške potrebe. Kmalu ga bodo začeli proizvajati tudi za tržišče. Novi računalnik bo lahko opravljal dela, ki jih 'dosedanji računalniki niso mogli - prepoznavali bodo oblike, govor in signale, odstranjevali šume, uporabiti jih bo moč za industrijski nadzor izdelkov, pa tudi za izdelavo inteligentnih, upravljalskih enot za robote, letala, avtomobile. Uporabiti jih bo mogoče tudi v bančništvu in financah, zavarovanju, transportu, industriji zabave in še na mnogih drugih področjih.
Nevroračunalnik sodi med vrhunske znanstvene dosežke. Uporablja 32-bit-ne cipe, specifično povezane, in sicer kot nevroni v človeških možganih. Pravzaprav deluje kot leva možganska polobla, ki opravlja, kot se strokovno reče, paralelne procese. Zato se idealno dopolnjuje z elektronskimi računalniki, ki delujejo kot desna možganska polovica. Opravljajo tako imenovane sekvencial-ne procese. Novi računalnik, ki je veliko hitrejši od klasičnega, ne potrebuje programa. Nevroračunalnik se "uči sam", na podlagi vpliva okolja, preko senzorjev, ki prejemajo svetlobne in zvočne impulze. Nevroračunalnik lahko v primerjavi s klasičnim računalnikom na podlagi radarskega signala prepozna in odslika silhueti letala.
Vsedržavni svet podprl De Mito levica KD kritična do tajnika
RIM — Vsedržavni svet Krščanske demokracije je v pripravah na strankin kongres tudi včeraj nadaljeval s soočanji med različnimi notranjimi komponentami, zaključil pa se je s soglasno odobritvijo resolucije sveta. V pričakovanju kongresa, ki bo 19. februarja, se prepletajo razprave, ankete in srečanja, katerih namen je določiti novo vodstvo stranke. Prepletajo pa se tudi razhajanja, ki so prišla na dan med zasedanjem vsedržavnega sveta KD.
De Mita je v ponedeljek napovedal, da ne namerava ponovno sprejeti tajniške kandidature, mnogi pa niso popolnoma prepričani v to. Na te dvome De Mita odgovarja precej žolčno, in sicer, da mu nihče ne more »slikati« možganov in misli. Najostrejše kritike na račun De Mitovega tajnikovanja in njegovega poročila pred strankinim vsedržavnim svetom pa prihajajo prav iz vrst najvidnejših predstavnikov De Mitove struje. Prvi se je oglasil podtajnik KD Bodrato, za njim je povzel Luigi Granelli. »Včasih dajemo vtis, da sploh nimamo predsodkov, tako kot socialisti,« je grmel Bodrato. Granelli pa: »Nihče ni ljubosumen na Craxi-ja, celo nasprotno, zadovoljni smo, da je PSI dojela problem mamil. Ob tem spoznanju pa bi se moralo vodstvo KD sestati in poiskati skupne točke s socialisti, ne pa hiteti za njimi.« Granelli je kritično ocenil tudi De Mitovo naklonje-
nost Craxijevemu predlogu o neposredni izvolitvi predse nika republike.	jj
Dokaj kritično navdahnjen pa je bil včeraj zjutraj tu načelnik parlamentarne skupine KD Martinazzoli, medte ko se tako imenovana velika sredina že pripravlja na P°? janja s tajnikom, ki se odreka svoji funkciji. Velika sredi menda že ima svojega kandidata, in sicer Amalda Forlan*V kateremu baje De Mita ne nasprotuje. Mnogi se verjetno spominjajo binoma De Mita — Forlani, ko je bil sle izvoljen za tajnika KD ob podpori strankine levice, ki j0 takrat vodil prav De Mita. (De Mita je takrat postal Pod j nik stranke.) Dvojica je še dolgo potem tesno sodelovala P pomembnih izbirah zlasti v času Craxijeve vlade. De je že kril naloge tajnika KD, Forlani pa je bil načel” ^ strankine parlamentarne skupine. Med včerajšnjo razpf3 j je velika sredina predlagala tudi, da bi podtajnik poS .p Scotti s pojasnilom, da bi se tako lahko ustvarila trdnejs3 enotnejša strankina večina. Le-ta naj bi omogočila v0“sfraj ki bi lahko odločalo o pomembnih vprašanjih tako zno kot zunaj stranke. Gre skratka za potrditev sicer že zdSt%si lih dogovorov, ki bi tokrat lahko ponovno določili bo Forlanija bodisi Scottija za tajnika KD.
G. K-
• Lončar
NADALJEVANJE S 1. STRANI
k reformam je spodbudila politično aktivnost, izzvala pa je tudi občasne ekscese. »Cilj je viden, vseh stopnic do njega še nismo dokončali, vendar pa jih gradimo,« je dejal Lončar.
Budimir Lončar je poudaril, da ima svoboden tisk v Jugoslaviji še zlasti pomembno vlogo v procesu demokratizacije. »Najbrž pa je res, da so nekateri časopisi vezani na nekatere osebnosti, tako kot se to včasih zgodi tudi v tujini.« Vendar pa po Lončarjevih besedah jugoslovanski tisk ni vezan na institucije.
V letalu umrl zaradi mamila
CARACAS — Zaradi prekomerne doze mamila je končal svoje življenje v stranišču lufthansinega letala, ki je iz Frankfurta letelo v Limo. Truplo 30-letnega italijanskega turista Paola Grimaldija je osebje odkrilo med postankom v Caracasu.
Milan Kučan odprl v Celju 16. teden domačega filma
CELJE — Pred nabito dvorano kina Union se je včeraj začel s prvim filmom Odpadnik režiserja Boža Šprajca 16. teden domačega filma. Slavnostni govornik pa je bil Milan Kučan, predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Pred njim je sicer spregovoril Boris Rosina, predsednik organizacijskega odbora Tedna, pozdravil gledalce in poudaril, kako formula celjskega Tedna lahko slovenski film kvantitativno enakovredno primerja z jugoslovanskim.
Milan Kučan je pa v svojem posegu poudaril, da je v vsakem početju bistveno odkrivanje smisla. »Vsak socializem,« je dejal, »je zlasti kulturno in moralno vprašanje. Samo z močjo ustvarjalnosti in znanja je mogoče ustvariti drugačno družbo.« V zvezi z letošnjim letom filma, ki ga je proglasila »Filmska Evropa« pa je dejal, da je vizija kulturne integracije možna samo z razvijanjem in ohranjanjem posameznih kultur. Zato se je vprašal, kako to, da je v Jugoslaviji prevladujoča le ali »jugoslovansko unitaristična« misel (proti vsem različnostim) ali pa le »ekskluzivno nacio-.nalna« (ki ni sposobna integralnega razumevanja). Na koncu je še izrazil optimistično misel o ustavnih rešitvah in se postavil po robu tipično slovenski preganjavici. Poudaril je, da izvedena ustavna reforma daje prednost dovolj radikalnim spremembam ekonomskega sistema in vsaj izhodiščni demokratizaciji političnega sistema. Izognil pa se je oceni ukrepov, ki v sedanjem trenutku brezpogojno pestijo kulturno ustvarjanje v Sloveniji.
ALEŠ DOKTORIČ
V Sarajevu polemike zaradi pritiska policije na študente
SARAJEVO — Kot smo že poročali, so časopisi pred časom odkrili novo afero, v kateri je glavno vlogo odigrala tajna policija. Pred dvema letoma naj bi se začela zasliševanja najboljših študentov sarajevske fakultete za politične vede, ki še trajajo. Zasliševani naj niti ne bi prav vedeli, kaj so zagrešili, k miru pia jim niso pomagala niti posredovanja dekana fakultete. Zato so se študenti končno odločili, da o vsem obvestijo javnost.
Zdaj je prišlo do prve javne reakcije v obliki uradnega sporočila bosansko-hercegovskega notranjega ministrstva. To pravi, da gre za neutemeljene obtožbe na rovaš policije, za »očiten zgled premišljenega in organiziranega napada na službo državne varnosti, da bi jo kompromitirali in jo ovirali pri delu«.
Sporočilo republiškega notranjega ministrstva pravi, da so 1986,- leta v Sarajevu odkrili »profašistično obarvano praznovanje rojstnega dne«. Na tem rojstnem dnevu naj bi tudi pri-
pravljali študentske demonstracij® je policija raziskovala proslavi]^ ^ rojstnega dne, je odkrila »poskuse«. ._ bi se študente sarajevske univerze dobilo za pobude »iz Slovenije« z «e. pravo štafete mladosti, civilno s nje vojaškega roka... Sarajevski	g
denti so začeli nositi celo PrlP en-proti zloglasnemu 133. členu k " ,f3 skega zakonika SFRJ, ki in^rlvvaia« besede, z napisom »Štafeta, ne,	u_
in znakom liublianske umetniške
pme Novi kolektivizem. ugotovila, da se kaj takega PreJ ^a dogajalo na sarajevski univerzi bi novum lahko »vznemiril lavn a£6la skalil javni red in mir«. Zato Je rajev-s preiskavo in o njej obvestila s _e ob-sko partijsko organizacijo m drug lastne organe.	. Ha so
Notranje ministrstvo še pra 1	, z
policaji s študenti ravnali v s ,t0„ zakonskimi predpisi in v celoti sp°=> vali njihovo človeško dostojanstvo^
Novinar PD v Bosni in Hercegovini
Demokratizaciji naproti
BOGO SAMSA
V pisarni glavnega in odgovornega urednika sarajevskega dnevnika slobodženje je prijetno toplo. Zu-ai. za steklenimi okni pa razsaja Pravo snežno neurje z mrazom in le-oin. Sarajevo je zajela zima in leta-isce je bilo odprto komaj slabo uro prav toliko, da je še pristalo letalo z Ljubljane. Odgovorni urednik Ivi-a Mišič sedi pod Palčičevo sliko iz rno-rdečega razdobja. Prvo in samo ruralno prijateljsko vprašanje se anaša na spomine in na vrsto tržaš-■ , znancev. Kdo je kaj, kaj počno, ako je s Slovenci v Trstu? i no med Primorskim dnevnikom Gslobodženjem so že tradicionalni kot je trdna že stkana vez med ovenskimi organizacijami v Italiji Političnim in gospodarskim vod-vom republike Bosne in Hercego-_ n®' Vezi so se nekoliko ošibile, in čas celo prekinile, zaradi burnih t °9°dk°v, ki so zajeli to republiko, Pa niso se pretrgale, dogodki in razgibano politično te 1 enR republike seveda tudi med * razgovorom nujno silijo v ^edje. Na drugi strani Oslobod-j je s poudarkom objavljeno n 9 »e kritično in dokumentirano šPr° .° Meje pristojnosti" o zasli-strVa1Iu sarajevskih mladincev s teifni °rganov državne varnosti. O sar zasLševanjih sta poročala dva sta r'1® ostro nastrojena mladin-din *1Sta Naši dani in Valter. Mlati a1 pitajo upravi državne varnos-■ da jih že leto in pol zaslišuje in u je tovrsten politični pritisk pričel j 1 P°leti, ko so se sarajevski štu-Sed 9e udeležili tradicionalnega za-anJa jugoslovanskih študentov jevtočnih znanosti. Dvanajst sara-te $ k študentov je prebralo refera-"V' obravnavali so tudi takratne štaf t teme ' kot so novi koncept hia ■ rrrladosti, alternativna gibajoč 1 <; clvilno služenje vojaškega se f3 študentje se pritožujejo, da so tj ankcionarji službe, javne varnos-Zov i a^aH arogantno, bahavo, uka-
^O, da en ra7rmtznri traiali tnHi
Po h110, da 50 razgovori trajali tudi Paril *S®t. ur in postajali še zlasti ra7r,etoi in pogosti, ko se je bližalo je 0dje izpitnih rokov. Zadeva se qa .at?strila, ko naj bi poskušali or-p0(jlzirati nekake skiminp ki n h i hi
Sedaj
Pod i nekake skupine, ki naj bi Seri? 6 d?n8° in ostale obsojence. do ] 80 študentje zahtevali posre-
nov rle Prist°jnih političnih orga-sic . u zadevi je na seji skupščine Pot govoril republiški sekretar za ki ie n^u- zadeve Duško Zgonjanin, prii y oistvu samo povedal, da še ni urad0vUradne9a Por°diia pristojnih
ravn&n Pozneje je Oslobodženje ob-B0sria. 0 še mnogo ostrejšo in za čo t ° ln Hercegovino še zlasti žgo-zve7eni?: Predsedstvo Socialistične evirif deiovnega ljudstva BIH je treh ? lral° kandidate za izvolitev in 7, clanov predsedstva republike ja 7, novega republiškega sekretar-Hsta ; n°tranje zadeve. Kandidatna Prerkia Zateia kar 41 imen. Član Pem d ya Zivk0 Gaber je v uvod-gan; P?r°Hto poudaril, da je predla-Po rioi kandidatov izredno odgovor-toero?1^6, saI 80 tindje v večini pri-Vodst-,,,	zaupanje v svoja
kaj o	°d ^udi se zahteva, da stis-
važnn ^S0Ve *n zato je še posebej Prevoj ,a j? kandidati moralno čisti. Zalo v Dudi na vodstvih se je uma-vi kri?eC1Stim' Posd in padlo v pra-so pvijlnat.' Za notranjega ministra za tri -dentirali sedem kandidatov, ljnjih ^ane Predsedstva pa še nada-števil02L?v?at0 sklenili, da morajo bo lahu KrCj 1 na razumno mero, da Po oni-2,°i 0d9°vorno delo pravočas-lističL V leno' Na isti seji je sociala Za z.veza tudi potrdila kandida-Urednika avvne9a in odgovornega ščina n j ? ]u le evidentirala skup-kursnahS-0bodženia- To sta Kemal se je aic in Zoran Kurtovič. Prvič Vrst koi„??i0' da sta kandidata iz čaj, (jd .. ktlva, saj je bil doslej obi-SZDL n frnen°valo predsedstvo ločilni Psne in Hercegovine ob od-Ivica tvt,-esedi partijskega vodstva, redno 7A1C le,.v tej zvezi osebno iz-ker Se ,°voljen, kar mane si roke, Uradnikm0 ■ osvobodil mučnega stisnjen ma^la' ko je kot sendvič ob istnx?edPolitiko in med ljudmi, darskih asn,ld naraščajočih gospo-°Srednin Kdmgih težavah, ki tarejo Soo]ic«b0sansk° založniško hišo. letih uSop,a,sva' da iim je v zadnjih g° boli 6P napredek, da so mno-Ivica Mi 5 ■.Veščeni, bolj časnikarski, trpajo i7r1C Pa še zlasti poudarja, da azit jugoslovanski značaj.
Ob naslovu mladinska revija Valter, ki je načela problem demokratizacije; pod naslovom pa Sarajevo z minareti pod snegom (zgoraj) in spomladi (ob strani)
Polemika z beograjsko "Politiko" je na dlani. »Nič takega ni pri nas,« pravi, »mi dajemo vse novice iz vse Jugoslavije. Razumemo kosovsko tragedijo in prizadetost Srbov in Črnogorcev, nikakor se pa ne moremo strinjati z njihovimi metodami. Kritičen moraš biti predvsem do samega sebe, in ne kot Beograjska Duga, ki stalno kritiza vodstva drugih republik, svojega pa ne.
Kadrovska preosnova, večja demokratizacija, burno vrenje zlasti med mladimi ljudmi, te so sedaj najaktualnejše politične teme v Bosni in Hercegovini.
Najbolj dramatičen problem pa ni političen, temveč gospodarski, saj je gospodarstvo v izredno težkem stanju. Izvod Oslobodženja" stane 800 dinarjev, kljub temu pa mu naklada pada, ker ga nekateri ne morejo več kupovati. Sedaj znaša celotna naklada okrog 50 tisoč izvodov, pred osmimi ali devetimi leti pa je še ob praznikih dosegala 70 tisoč. Republika je povsem odprta za tisk iz drugih republik in seveda predvsem iz Beograda in Zagreba. Naklada teh v BIH prodanih dnevnikov, tednikov in drugega periodičnega tiska pa se je znižala še občutneje. To seveda ne odraža burnega političnega in kulturnega življenja, je pa rezultat izredno resne gospodarske krize in stiske ljudi, ki žive vedno težje.
Zoran Udovčič je pričel svojo profesionalno pot kot novinar, sedaj je izvršni sekretar CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine in torej v osrčju vseh zapletenih in burnih političnih in gospodarskih premikov. Z gospodarsko problematiko prične dolg in poglobljen razgovor, ki plastično in brez olepševanj ilustrira celotni položaj republike.
Splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji je slab, toda v primeru Bosne in Hercegovine sta pomembni še dve dodatni značilnosti:
Škandal Agrokomerc je zadal izredno resen udarec celotnemu področju Bihača, gospodarske posledice
so bile občutne za republiko in so prizadele celotno jugoslovansko gospodarstvo.
Bosanska industrija je bazična (energija in surovine, les, premog in podobno). Za te panoge pa je značilno zaostajanje, tehnološko in marketinško, pod državno kontrolo je mnogo cen, znatno več kot v primeru drugih panog. Bazična industrija težje napreduje, težje se jo lahko preuredi, prestrukturira in približna trgu, take spremembe zahtevajo več časa.
Rezultat je dramatičen, saj je industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih letošnjega leta padla za 1,5 odstotka v primerjavi z lansko. Banke in gospodarstvo pesti nelikvidnost, podobna oni, ki je ogrozila obstoj Makedonije in Črne gore. Zmanjšuje se obseg družbenih dejavnosti, vedno manj je sredstev za kulturo, šolstvo in zdravstvo in, kar je še posebej kritično, zmanjšuje se realna življenjska raven prebivalstva, ki je v določenih predelih že izpod eksistenčnega minimuma.
»Mi moramo kritično oceniti naš koncept razvoja,« pravi Udovčič, »saj se pogosto oklepamo preživelih sistemov, medtem ko je treba iskati nove razvojne poti. Za Bosno in Hercegovino so značilni veliki sistemi, ki so bili dolgo časa motor in generator napredka, v njih se je koncentrirala pamet in gospodarska moč, postali so konkurenčni v Jugoslaviji in po svetu. Takrat smo imeli malo sredstev in to je bila pot koncentracije sredstev, kar je v takratnih pogojih omogočilo prevzemanje nove tehnologije in marketinga.«
Toda mamutski sistemi ne odgovarjajo modernemu tržnemu načinu proizvodnje in prodaje. V njih se je koncentrirala moč in narasla je stopnja birokratizacije: Zveza komunistov mora ustvariti ozračje, v katerem bosta prišla do izraza znanje in strokovnost na osnovi ekonomskih zakonov, ne pa na osnovi nekih političnih meril.
»Škandal Agrokomerc,« nadaljuje Udovčič, »je bil značilen prav zaradi koncentracije birokratske in politične oblasti, ko se je o vsem odločalo politično. Na tak način pa so se rušili osnovni elementi pravne države. Mi v CK ZK Bosne in Hercegovine smo odločno razčistili z vsem tem, uprli smo se birokratski moči, spo-rednim kanalom odločanja in birokratizaciji jugoslovanske družbe.
Vsega tega se morda v Jugoslaviji ne razume dovolj. Posledice so bile izredne in dramatične. Stvari bi lahko šle tudi po drugi poti. Lahko bi vse skupaj skrili in utišali. Toda mi smo se zavestno odločili, da gremo po drugi poti, razčistimo zadevo do kraja. Bistvo problema ni bilo samo v nezakonitosti, temveč tudi v eroziji socialistične morale in uzurpaciji samoupravljanja. Sledilo je razdobje čiščenja, ki je sprostilo ogromne ustvarjalne zmogljivosti.«
»Sedaj se je začel proces demokratizacije,« dodaja Udovčič, »ko je treba polagati račune javnosti. Ta proces ni enostaven, niti lahek, pogosto občutimo tudi otroške bolezni in demokratizacije. Mi smo zamenjali skoro vse vodilne ljudi od predsedstva republikedo drugih vodstev, s tem pa se je ustvarila tudi povsem nova situacija.«
V tem kontekstu so seveda glede nekaterih vprašanj stališča bosanskega vodstva različna od slovenskih. Nič nimajo proti svobodi pisanja, so za ostrino, toda ko se obravnavajo verbalni delikti, pojmujejo kot nacionalno zmerjanje nekaj povsem drugega kot v Sloveniji. Če nekdo v Sloveniji opsuje mater, je to nekulturno dejanje, obsojanja vredno, ni pa zločin. Ko se to zgodi med dvema Srboma ali med Hrvatoma v Bosni in Hercegovini, je tolmačenje podobno, postane pa izredno nevarno, ko gre za pripadnika dveh različnih narodov. Vendar pa so nacionalni odnosi dobri in nekaj primerov nacionalnih izpadov je imelo le obrobni značaj. V BIH so
mešani zakoni pravilo. Vendar lahko zaostrena ekonomska situacija poslabša tudi te odnose.
Tudi zato so bili tako odločno proti mitingom na nacionalni osnovi. Taka zborovanja vnašajo razdor, nezaupanje in zaostrujejo nezadovoljstvo. »Mi razumemo,« pravi Udovčič, »težave Srbov in Črnogorcev na Kosovu, sočustvujemo z njimi. Toda rešitev nakopičenih problemov je stvar skupnega življenja Srbov in Albancev.«
Toda na sedemnajsti seji CK ZK Jugoslavije je zmagala jugoslovanska orientacija, je naša pripomba, ki ji sledi vprašanje: Bosna je bila odločilna pri razmerju sil. Zakaj?
Odg.: »Bosna je pogosto utež na tehtnici. Mi pa želimo to utež odstraniti z naših pleč. Zaradi tega je naše stališče odločno in zahtevamo hitre ukrepe, da se stvari na Kosovu urede, toda smo istočasno tudi odločno proti metodam, kako se stvari urejajo v Srbiji.«
Sneg je pobelil vse ulice. Ob desetih zvečer še vedno uporno sneži. Toda osrednje ulice so žive, polne mladosti, vesele in iskrive. Mali lo-kalčki, pisani, živahni in prijetni so nabito polni. Slabši je obisk v restavracijah, kjer goste razveseljujejo z modernimi pa tudi starimi skladbami. Cene so zmerne, tudi za jugoslovanske razmere, v primerjavi z lirami pa izredno nizke.
Saša Mlač je naš stari prijatelj. Saša je ugleden sarajevski novinar, najprej televizijski, sedaj pa radijski komentator in organizator. Kot televizijskega ustvarjalca smo ga spoznali v Trstu, ko je za sarajevsko TV snemal odmevno oddajo o tržaških Slovencih. Takrat je postal in ostal naš neuraden toda splošno priznan častni konzul. Soproga je pripravila bogat bosanski prigrizek in ob njej se skupaj s prijatelji razvne beseda. Osnovni napredek je v demokratizaciji, ki je zajela republiko in ki je nihče več ne more ustaviti. To je že prešlo v zavest ljudi in prihaja dnevno do izraza v sredstvih množičnega obveščanja. Saša je bil pogosto pri nas v Trstu, dobro pozna Gorico in Slovence videmske pokrajine. Dolg seznam je prijateljev, ki jih je treba pozdraviti, predvsem pa Duška (Udoviča tajnika SKGZ), s katerim je že skoro do kraja pripravil obisk bosanske delegacije v Trstu, ko je prišel Agrokomerčev potres. Seveda je treba s tem nadaljevati, predsednica SZDL je povsem nova politična osebnost, toda se za vas zanima, pravi Saša in že kuje načrte: v novembru in decembru še zadnje kadrovske spremembe, potem bo situacija stabilizirana in nekje prve dni prihodnjega leta smo lahko pri vas. To bi bilo pomembno za Slovence v Italiji, saj je vaš razvoj v marsičem odvisen od širokega zaledja - pravi Saša - je pomembno tudi za razvoj nacionalnih odnosov v republiki, ki je nacionalno tako pisana in ločljiva. Saša je po rodu Slovenec iz Tolmina, soproga pa Dalmatinka iz Splita.
	
	
Njegovi vinogradi ležijo ob	t!
italijansko-jugoslovanski meji.	
Njegove trte rastejo tostran in	
onstran meje in steklenice so	■ m vi
opremljene z dvojezičnimi	■ >	lU;
nalepkami. Le malokdo jih že	„ ■> II1B	^	lili
pozna. Gravnerjeva vina so	
samosvoja, pri tem pa sortno	
in pokrajinsko tipična in	
odlično narejena. Gravner	
povsem prepričljivo potrjuje	^	igf
trditev, da je vino podobno	
svojemu vinogradniku.	PUr*?	**
Dosleden je, premočrten in	
pošten. Toda ni	. ji
tržnopropagandno spreten	
mož. Dobro za njegova vina!	
	
Joško Gravner	
človek ob i	noji
Pri našem prvem obisku na Os-lavju nas je Joško Gravner sprejel veselo. Vreme je bilo lepo in vinske gorice v najboljšem stanju. Vse je bilo kot mora biti. Ko pa smo ga spet obiskali po trgatvi 1986, je njegov obraz bil tako mračen, da se ni skladal z milim poznojesenskim soncem. Stikali smo za razlogom njegove žalosti, saj je trgatev na splošno bila dobra. Rešitev uganke je tičala v kleti in se je z brbotanjem razkrila sama: mala peč je morala skrbeti za to, da so vina lahko kipela naprej. Vzroke problemov kipenja Gravner je zdavnaj poznal. Visoka sladkorna stopnja grozdja daje velik odstotek alkohola v vinu, tam okoli 14 stopinj, ki praktično skoraj zaustavi vrenje. Na Gravnerje-vem obrazu so vidni napori zadnjih dni, ki jih je razen kratkih prekinitev preživel v kleti, da bi z drožmi in temperaturami tako usmerjal vinski proces, da bi na koncu le izšlo izčiščeno dobro vino. V njegovem glasu je razbrati sled fatalizma, ko pravi: »Preostala sladkoba me silno moti, to je napaka. Toda kaj naj storim, če narava odloča, kar mi daje vinograd.«
Toda vdanost v usodo prav gotovo ni značilna značajska poteza tega vinogradnika. Njegova žilava postava, markantne poteze odprtega obraza bi dale prej misliti na preudarno vztrajnost. Izpod visokega čela in upornih, neprestano kvišku štrlečih las (njegova tipična gesta: roko da na glavo, da bi potisnil uporne lase navzdol) pogleda obiskovalca z velikimi, jasnimi očmi. Tako pokončen kot je njegova postava je tudi njegov način razpravljanja o težavah. Tega pa ne gre zamenjati s preprosto enostavnostjo: Gravnerjeve vinske sodbe so razčlenjene vse do potankosti, gostu nakaže skrite odtenke in všeč mu je subtilni način mišljenja. Joško Gravner je odrastel z vinom. Že njegovi starši in dedi so imeli vinograde v tem predelu, ki je nekoč spadal med tiste krajine Evrope, za katere so se bili najbolj srditi boji. Po zlomu habsburškega cesarstva je leta 1919 to ozemlje pripadlo Italiji, ki pa je po drugi svetovni vojni morala en del prepustiti Jugoslaviji. Najsi je novo mejno črto postavil general ali diplomat - vinogradnik Gravner je zaradi prestavljanja meje postal dvolastniški podjetnik. Skoraj četrtina sedmih hektarjev, ki jih obdeluje in je zasejana s sivim pinotom, merlotom in kabernetom, leži na jugoslovanski strani. On sam pripada majhni slovenski manjšini, ki živi na italijanskem ozemlju (in so italijanski državljani). Spomin na izvor pa nikakor ne spada v preteklost. Tudi gospa Gravner, mlada nežno postavna mati obeh Grav-nerjevih otrbk, je Slovenka. Čeprav oba tekoče govorita italijansko, običajno prednjači v hiši in v družini govorica njunega ljudstva. Komplikacije, ki so nastale zaradi obmejne lege Gravnerjevih vinogradov, so se z leti potišale. Med Italijani s posestjo v Jugoslaviji in Jugoslovani z njivami na tej strani se je razvil živahen poljedelski obmejni promet. Gravner nam je pokazal svoj »permesso agricolo«, ki jamči redno delo brez vsakih težav. Pri tem se lahko človek začudi, da izrabljajo Jugoslovani svojo italijansko posest bolj za pridelavo žita kot pa za gojenje trt. Po Gravnerjevem mnenju je k temu bistveno pripomogel sistem zadružništva s svojo preferenco za masovno produkcijo in temu odgovarjajočo nižjo kakovostjo. On sam pravi: »Grozdje na oni strani je boljše kot pa tamkajšnje vino.« Očitno ga jezi, da odtegujejo vinu dobra tla. Enkrat na leto pridejo k njemu njegovi kolegi z one strani na pokušnjo in pomenek. Domnevamo, da se pri Gravnerju počutijo kot v vinskem paradižu. Predvsem je tu hiša, iz katere sta Gravner in njegov, zdaj že pokojni oče napravila s trudapolnim delom biser. Od kuhinje z bakrenimi ponvami in kozicami na steni, skozi velikopotezno, z naravnimi ploščicami pokrito dnevno sobo, pa tja do svetle otroške sobe, skozi okno katere lahko gledaš po hribu navzdol na mejo, diči hišo mešanica tradicije, ki jo nakazujejo stare komode in rezljane klopi, ter čistoče skrbno pozorne gospodinje - na tleh in omarah ne odkriješ prahu.
Čistoča vlada tudi v kleti. Če ne bi vedel, da so to delovni prostori nekega vinogradnika, bi kdo mor-
da prej pomislil na atelje obrtnika umetne obrti. Stene in tla so iz pravega kamna, položenega izredno skrbno in natančno. Na steni nasproti vhodu se Dioniz na lesenem reliefu bukolično reži. V kelihu v njegovi mlahavi roki najbrž ni Gravnerjevega vina, kajti sicer bi se vinski bog zadovoljno smehljal. Dvajset stopnic navzdol pa počivajo vskladiščena vina. V enem prostoru so posode iz plemenitega jekla, v drugem pa še majhni hrastovi sodi za uležanje in dozore tj e kaberneta in merlota. In še stara stiskalnica za grozdje, ki jo je gotovo že uporabljal Gravnerjev stari oče in ki je zdaj kot nekak mali oltar montirana na pročelni steni naslednjega prostora. V lepi kleti, zaradi katere postane vsako pokušanje pravi užitek, nam zdaj 34-letni vinogradnik govori o svojih prvih letih, potem ko je leta 1973 prevzel upravljanje očetovega obrata. Takratna proizvodnja: 5.000 steklenic. Do leta 1977 se je količina početverila in leto dni kasneje je steklenic bilo kar 40.000. Kontinuiteta pa se je nenadno prekinila leta 1979. Oče in mati sta naglo drug za drugim preminula - Joško je v bloku prodal svoja vina še v sodu. Leta 1980 je še enkrat začel znova. Dvanajst mesecev kasneje je sledil naslednji udarec: zmrzal je uničila del pridelka in Gravner je napolnil komaj 18.000 steklenic - toda med njimi vsaj dotlej najboljši sauvig-non svoje hiše. Naslednje leto, 1982 se je na koncu predora že pokazala luč. Dobra letina je vrgla 50.000 steklenic. V primerjavi z drugimi pridelovalci v deželi, ki so se morali truditi, kam z viškom, razmeroma skromna količina -prednost ima kakovost. Eden od razlogov: Gravner pridela le 35 hektolitrov na hektar, ker je razdalja med vrstami trt, od katerih so nekatere stare že desetletja, naravnana na širino traktorja. Zaradi modernih strojev pa je taka raz-maknitev med vrstami trt medtem postala že odveč. In prednosti ožjega razmaka so na dlani: hektarski donosi so večji in trte ne rastejo tako bohotno. To bi bil predpogoj, če bi se kdo - kot na primer Gravner - hotel izogniti neravnotežju kislina/alkohol, ki mu prenekatero leto dela skrbi. Če trga prezgodaj, je kisline v grozdih še preveč, če trga prepoz-
no, se povzpne višina sladkorja (in s tem alkoholna stopnja) - z na začetku opisanimi posledicami pri vrenju, se pravi, pomagati mora pač. Toda kot da je težka naloga dala Gravnerju peruti. Sauvignon letnik '85 je sijajen primer za bri-ljantnost, s katero je Gravnerju kljub problemom vrenja brez vsakih trikov, brez kemikalij, brez malolaktičnega kipenja uspelo ustvariti izjemno vino. Vrstniki, ki presojajo neko vino le na osnovi podatkov analize, bodo s prstom odmigali, ko bodo prebrali na nalepki alkoholno stopnjo 14,5. Pri tem pa ne vidijo zelo izrazitega in prav nič štorastega vina, ki je sicer malce ostro, toda izredno dušo, okusom in kislino. Gravner priznava: »Pač moraš znati ceniti tudi vina, ki imajo konce in kraje.« Seveda je relacija alkohol/kislina odvisna tudi od letnika. Gravnerjeva rebula letnik '84 pa istočasno nadomešča njegov zagovor z veliko začetnico v prid pozne trgatve. Potrgali so jo konec oktobra, mesec dni po običajnem terminu. Izid: sijajno vino, pri katerem sta idealno uravnovešena okus in kislina. Gravnerja in njegovo rebulo povezuje posebna vez. Del trt je bil posajen že v c.-kr. časih, naj mlajši pa leta 1950. Rebulin letnik 1978 je uspel tako
dobro, da ga vinogradnik še danes navaja kot zgled, kako si predstavlja vino. Potrudil se je in dal pesniško prispodobo za svojega ljubljenca: »Rebulo mora poljubiti Sonce«. Toda brž nas je potegnil nazaj v stvarnost: »Nekateri sicer poskušajo z uporabo "skin contac-ta", jaz pa nasprotno pustim grozde viseti dlje.« Rebula '84 in njegov, za leto dni mlajši bratec sta prav gotovo dobila dosti ljubečih poljubov. Letnik 1985 prihaja iz Gravnerjeve najboljše vinske lege in so ga v avgustu pred trgatvijo poškropili pred botrytisom (tako postopajo tudi v Porenju, da dosežejo suho pozno trgatev) in se danes predstavlja z izrazitim okusom in čudovitim kislinskim odtenkom. Podobno enako dolgo življenje za sabo kot jih imajo trte, iz katerih prihaja rebula, imajo tudi rastline, iz katerih prideluje svojo redkost »Vinograd Breg«. Ime je enako slovensko kot je vinogradnik, ki poleg drugega tiska vse etikete za svoje steklenice v italijanščini in v svoji materinščini. Vino »Vinograd Breg« sestavljajo veterana rebula in malvazija, nadalje glera in še vrsta trte s čudnim imenom Pagadebiti (po nemško: plačnik dolgov). Klienti niso doslej prav posebno cenili to
Velikokrat v raznih specializiranih časopisih in revijah najdemo opisanega kakega našega vinogradnika ter njegove pridelke. V poštev prihajajo v prvi vrsti italijanski časopisi. To velja tako za tednike ter mesečnike, v katerih je omenjeno to ali drugo vino, kot tudi za turistične ter gastronomske mesečnike, v katerih je kak daljši spis o naših vinogradnikih ter gostincih. V poštev prihajajo predvsem naši Brici, tu pa tam se pojavi tudi ime kakega Kraševca. Med prvimi prednjačijo vinogradniki, med drugimi pa gostinci.
Kdaj pa kdaj se zgodi, da o našem človeku pišejo tudi tuji časopisi. V poštev smo tokrat vzeli nemško revijo Gourmet. Gre za razkošno publikacijo z večbarvnimi fotografijami, ki izhaja v Miinchnu, razširjena pa je v vseh nemškogovorečih deželah. V eni lanskih številk te revije je izšel daljši spis o vinih in gastronomiji v Furlaniji. Pisec se je ustavil v nekaterih znanih kleteh v Rožacu, v Rušicu, v Buriju, in še dalje na gričih, ki gredo do Čedada, potem pa je obiskal tudi zganjamo Nonino ter restavracijo Aquila d'Oro v Rutarjih in gostilno Al Malino v Gradišču ob Soči. Osrednji del svojega poročanja je pisec posvetil našemu rojaku, Jošku Gravnerju, doma na Oslavju. Čeprav z določeno zamudo objavljamo prevod tega spisa (iz nemščine ga je prevedel g. Lapornik). Objavljamo ga zato, ker je nemški dopisnik o našem vinogradniku napisal zares občuteno reportažo.
Joško Gravner je zelo znan vinogradnik. Zaslovel je. Dobil je več priznanj in nagrad. V prihodnjih dneh bo v Rimu dobil še eno priznanje. Združenje Arcigola mu je že lani prisodilo nagrado »Trije kozarci« za chardonnay leta 1983. Letos mu jo bodo izročili za enako sorto vina leta 1987.
vino. »Vinograd je revno vino in bo tako tudi ostalo,« pravi Gravner skromno, a se že v naslednjem trenutku sam spodbije, ko se z lesketajočimi se očmi navdušuje za '82, superletnik »vinograda«. Na žalost pa ni na razpolago nobenega »vinograda '82« več. Zateči smo se morali k mlajšim letnikom. Ti dajejo čutiti razločen »ugriz«, razvijajo omembe vreden lep buket in imajo v sebi spodbudno ostrino. Jošku Gravnerju priporočamo, naj ostane dosleden in ne upošteva večkrat izrečenih »nasvetov«, da bi vino vinograd »izboljšal« s sau-vignonom.
Gourmet lahko priporoča tega »Slovenca« vsem tistim, ki želijo ujeti redko priliko, da spoznajo tradicionalno napravljena vina na najvišji ravni. In katerim pomeni premočrtnost več kot pa prilagajanja stalno nihajočemu okusu občinstva.
Gravnar nas je za hip zapustil, medtem ko je njegova žena servirala pladnje s kruhom, klobaso in sirom. Kmalu se je vrnil z baterijo steklenic pod pazduho: njegov chardonnay zadnjih let, napravljen po klasični metodi in tudi v bariku. Kot svinčene vojačke jih je postavil na masivno kmečko mizo, se poigral z odpiračem in zarezal v temo, ki se kot nekaka rdeča nit vleče na naših srečanjih s furlanskimi vinogradniki: barik, 225-litrski hrastov sod iz Bordea-uxja. Dolge filozofske spekulacije in teorična razpravljanja niso za Gravnerja. Njegovi argumenti so njegova vina. Najprej poskusimo chardonnay letnik '83 iz barika. Premlado vino, na les cika - v klet naj bi spet šlo in tam še nekaj časa ostalo. Enaka diagnoza za chardonnay '82 iz hrastovega sodčka: še preveč lesa in še premlado vino. Vendar sta nam oba barik-chardonnaya kljub temu zapustila močan vtis o sposobnosti, s katero Gravner zna uporabljati male sode in od katere naj bi si marsikateri njegov kolega odrezal košček. Gravner že kar dlakocepsko upošteva in diferencira vse faktorje vsakokratnih vin, potem pa določi kvote tistih, ki dobijo obdelavo v bariku. Pri chardonna-yu letnikov '85 in '86 se kvota suče od 10% do 15%. Da je včasih vsa skrb zaman, so vzroki, na ka-terelahko Gravner zelo malo vpliva. Od steklenic z vini, ki smo jih lahko pokusili in ki so bile v prodaji, verjetno ni ostalo nič več, so že zdavnaj izpraznjene - mnogo pred viškom dozoretja vina. Če bi Gravner mogel, bi celotne letnike dobavil šele takrat, ko bi dosegel zanje najbolj odgovarjajočo starost. Nahaja se pač v položaju, ki ga politiki radi označujejo za »prn silno stanje«. Končno mora hranij1 svojo družino in krediti za neodložljive naložbe se tudi ne izpla" čujejo sami. Gravner ima trden namen, da bi v prihodnjih led*1 zadržal vsaj en del svoje proizvodnje za toliko časa, da bo dosege) idealno starost za pitje. Vino, k nam ga je zatem predstavil, je nje' govo stališče tako podkrepilo, d^ je postalo neizpodbitno: chardon-nay iz leta 1982, napravljeno či® _ običajno. Neverjetno! Močno, ima.
do, čudovito vino! Demonstrativn
primer za to, da lahko nek chaf' donnay izhaja tudi brez hrastovi ne. Ob pogoju, da bo narejen tak kot pri Gravnerju. In na OslaVJ raste zdaj po štirih letih v star°s ’ pravšno za pitje. To vino je ^ boljše, kar smo jih pokusili v F3 laniji. Je, v kolikor nas spomin vara, eno od najboljših suhih bet vin, kar smo jih sploh lahko pok sili v Italiji. Njegovo ime: Cha^ donnay Oslavia. Njegov vinogra nik: Francesco Gravner. Kuri02 ^ slučaj pri tako izrednem v.inu:ži0 lmalo je manjkalo, da ne bi PnaV, na trg z napačnim imenom- Gr ner smehljaje pojasnjuje, hak° J leta 1973 posejal sadike belega P nota in tako označil tudi vl^a Šele sčasoma je prišel na to, rase tam, kjer je posadil be 9 pinota, pravi chardonnay. ^qo2. ka« je bila popravljena leta ^ Takrat morda še slutil ni, da ^ njegov »prvi« chardonnay P° • tako izreden. Chardonnayi m ka ne zadoščajo vsem ze J v medtem ko kabernet in mer novih sodih veliko obetata, »rajno« letnika 1985, sestavje 60% merlota in 40% kaberneta, bo kmalu podprlo tezo, da -a tudi Furlanija daje izredna ru vina. Na žalost le v majhnih činah in le pri nekaterih vin 9 radnikih. Francesco »Joško« ner bo med njimi.
Lombardija bo prevzela predsedstvo skupnosti Alpe-Jadran
RIM — Predsedstvo delovne Kupnosti Alpe-Jadran bo konec “jeseca prevzela Lombardija, oziro-a njen predsednik (trenutno se ne na kdo bo zaradi politične krize Petstrankarske koalicije; vse bolj e namreč odpira možnost za sesta-o levičarske uprave skupno z zele-“lmi in ambientalisti). Do zamenja-, ® 'v tem zadnjem dveletju je de-yn° skupnost vodila Koroška) bo Pnslo 26. t. m., to je ob koncu šti-idnevnega slavnostnega zasedanja , "enetkah ob deseti obletnici »!r?t)?ostii ko se bodo zbrali pred-
na plenarnem zasedanju, tako je bilo včeraj sklenjeno na nanjem ministrstvu v Rimu, kjer podtajnik Manzolini in pred-ri®VlJiki štirih italijanskih članic točili program beneškega štirid-evnega zasedanja. Na njem bo ^ aYna pozornost namenjena vpra-da*1 em ^ttlture, prevozov in gospo-, rstva, seveda pa bo delovna n aPn?st začrtala smernice tudi za rim^inie del°- Na včerajšnjem tnrt- em sestanku je tekla beseda ke01 ° nekaterih vprašanjih ekološ-on®a zdačaja, predvsem v zvezi z m,fsnazenjem Jadrana; nadalje o 1 tnosti po okrepitvi cestnih in že-nn i skih povezav med Italijo, Ju-hnaavijo in Avstrijo ter o neob-.. dno potrebnih ukrepih za hitrej-JP.ret°k prometa v poletnem oblo na mejnih prehodih.
Tudi videmski socialisti proti
predlogom De Michelisa
TRST — Predsedstvo posebne svetovalske skupine za komunitar-ne zadeve in za zunanje odnose, ki ji predseduje komunistični svetovalec Ugo Poli, je včeraj pred sejo deželnega sveta proučilo izjave ministrskega podpredsednika De Michelisa v zvezi z zakonom za obmejna področja. Kot smo že včeraj najavili je Poli najavil, da bo predsednik deželne vlade jutri poročal o tem vprašanju na skupnem zasedanju posebne in prve svetovalske komisije. Poli je tudi predlagal, da bi se seja zaključila z enotno resolucijo, ki naj bi jo podprle vse politične sile. S svoje strani pa so svetovalci Donaggio (KD), Tersar (PSI) in Cisillino (PSDI) izrazili zaskrbljenost zaradi dolgega postopka omenjenega zakona.
Medtem je o tem vprašanju (De Michelis predlaga, da bi ugodnosti, ki jih omenjeni zakon predvideva za F-JK, raztegnili tudi na deželo Veneto, op. ur.) razpravljal tudi izvršni odbor videmske federeracije PSI, katerega seje so se udeležili tudi strankini parlamentarci Breda, Renzulli in Castiglione ter deželni svetovalci.
Izvršni odbor videmske federacije PSI je ob tej priložnosti ponovil negativno mnenje, da bi ugodnosti omenjenega zakona raztegnili tudi na Veneto. Socialisti so potrdili smernice, ki so jih začrtali furlanski parlamentarci in izrazili željo, da bi omenjeni zakonski osnutek čimprej odobril tudi senat.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave/ Stranj__________
Območja, kjer geličina še živi
Konec tedna v Padovi
Posvet Alpe-Jadran 0 problemih ostarelih
letj?^NfETKE — Dežele skupnosti Alpe-Jadran so v desetih strok °dkar °bstoja ta delovna skupnost, priredile že več vnrt°Vnik *n znanstvenih posvetov, na katerih so preučili tna !anja kulturne identitete, manjšinska vprašanja, špor-sim ter Še nekatera druga. Sedaj pripravljajo mednarodni ted k°zij o vprašanjih ostarelih. Ta simpozij bo konec tega lia na’ v Petek 11-, in v soboto 12. novembra, v opatiji Prag-N nePosredn‘ bližini Padove.
Prev 9 item mednar°dnem posvetu (skrb za organizacijo je ni stv6 ^niverza v Padovi) bodo sodelovali svetovno zna-julj.r°kovnjaki, docenti na univerzah Veneta ter Furlanije-skihl6- krajine' Slovenije in Hrvaške ter nekaterih avstrij-ter	e^'-Na^posvet pridejo tudi strokovnjaki iz Bavarske
dorp’rf Za Posve‘t na katerem bodo, poleg univerzitetnih PubRk h' sodel°vali tudi zastopniki deželnih oziroma re-sinj *sk. vtad. To predvsem zaradi tega, ker bodo prvi dan le vpozda govorili o socialnovarnostnem skrbstvu za ostare-sntoJ3?5^116211**1 deželah, iz Slovenije bo v tej skupini pri-r. Dolenc.
orcjarf' SimP°?9u b° govor o širših vprašanjih, ki zanimajo šania 1yacd° življenja vedno večjega števila ostarelih, vpra-Oni 1 S° V zvezi z njihovo prehrano ter boleznimi.
Pravi' fnim° *e nekatere slovenske oziroma hrvaške raz-BrZiJ -Ce' *z Ljubljane pridejo D. Pokorn, B. Accetto in R. naih V17 ^a9reba B. Barac, V. Škrabalo (gre za svetovno iohan ] u?lednega diabetologa), V. Božikov, iz Reke S. Mi-ovic in A. Skarpa. Iz Trsta pride prof. A. Leggeri. zadni mvna skupnost Alpe-Jadran deluje že deset let. V Pevnn m ^ednu novembra bodo v Benetkah priredili štirid-dni h ?rečanie' da bi primerno počastili desetletnico. Tri četrti°do strokovnjaki razpravljali o področnjih vprašanjih, naibr*	b° osrednja počastitev desetletnice, na katero
V R13™6 tudi Predsednik republike Cossiga.
°d ustsenetkah Poudarjajo, da se je skupnost Alpe-Jadran tudi r nyvnih dežel Italije, Jugoslavije ter Avstrije razširja držav13 druSe dežele. Ideja o sodelovanju med deželami Pozitiv2 razbčnim socialnim in političnim sistemom je bila na, saj so se tako ustvarila prijateljstva.
MARKO VVALTRITSCH
PIRAN — Domicilni odbor II. pomorskega obalnega sektorja (sedež ima na Reki, Korzo 2a/I. nadstropje) pripravlja v sodelovanju z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo knjigo - monografijo II. POS, v kateri bodo med drugim vpisana tudi imena pripadnikov II. POS. V želji da bi bil seznam nekdanjih borcev čimbolj izpopolnjen in verodostojen, je predsedstvo domicila sklenilo, da bo imena nekdanjih borcev, ki so bili v enotah II. POS dobilo od občinskih odborov ZZB NOV, ki bodo potrebne podatke dobili iz svoje lastne evidence in od Združenj borcev NOV Krajevnih skupnosti.
Seznam bo vseboval vse nekdanje pripadnike II. POS, ki so bili v na-
Irsko govoreči Irci - manjšina v lastnem narodu
O Irski slišimo zadnja leta najpogosteje govoriti v zvezi s krvavo državljansko vojno v severnem delu tega otoka, ki pa ima še veliko drugih narodnostnih zanimivosti. Tokrat bo govor predvsem o izvirnem irskem jeziku; a še prej si je treba ogledati "osebno izkaznico" otoka, predvsem pa njegovo novejšo zgodovino.
Irska je otok v Atlantskem oceanu in leži blizu trikrat večje Britanije. V republiki Irski, ki zavzema štiri petine otoka, živi 3,5 milijona prebivalcev, v severnem delu otoka, ki pripada Angliji, pa še en milijon in pol.
Prebivalci Irske imajo svoje korenine v keltski kulturi, ki je prevladovala v Evropi pred rimskim razcvetom. Valovi osvajalcev so na otok stalno prihajali od vzhoda, preko Anglije in končno je premoč velikega soseda prevladala. Gospodarska, politična in verska podrejenost irskega prebivalstva Angliji je postala večja po vsakem neuspelem uporu višek pa je dosegla ob narodni katastrofi leta 1846, ko je lakota povzročila milijon mrtvih in izselitev še enega milijona revnih kmetov.
Po teh hudih udarcih se je začela razvijati moderna irska narodna zavest, ki si je sicer našla oporo predvsem v katoliški veri (s katero se je lahko zoperstavljala protestantskim Angležem). Leta 1905 je nastala prva velika nacionalistična stranka Sinn Fein ('Mi sami"), a že prej so se začeli napori, da bi tudi stari domači gelski jezik močneje zaživel in postal dodatna opora novi irski državotvornosti.
Do politične zmage je prišlo leta 1921, ko je Irska postala neodvisna, vendar je morala za to plačati visoko ceno: severni del otoka. "Večinska", matična Irska te izgube ni mogla preboleti in v novo ustavo iz leta 1937 je zapisala, da republiki pripada cel otok. Nekaj podobnega se je zgodilo z jezikom: gelščina (to je pravo ime izvirne irščine) je bila proglašena za "prvi uradni jezik", a s tem ji ni uspelo izriniti angleščine iz javnega življenja, saj je ostala kot vzporedni uradni jezik, ki si je celo stalno širil svoj prostor.
Angleščina se je močno zakoreninila na otoku v 14. stoletju. V 18. je že prevladovala med ljudstvom in postala uradni cerkveni jezik. Leta 1851 je govorilo gelščino le manj kot milijon in pol otočanov, to je četrtina vseh. Leta 1946 je število gelsko govorečih padlo že na 400.000 in danes znaša le še kakih 175.000, kar je približno 5 % celotnega prebivalstva.
Preživeli uporabniki gelščine živijo na obrobnih zahodnih delih otoka, na podeželju, in domač jezik govorijo pretežno le v družini ali v ožjih družbenih stikih. Ko gredo v mesto po nakupe ali v urade, govorijo in pišejo angleščino. Poleg tega je območje, kjer prevladujejo tri glavne narečne skupine.
Uradni popisi navadno navajajo precej višje število gelsko govorečega prebivalstva. K omenjenim 5 % namreč prištevajo še kakih 10 %, ki gelščine ne govorijo redno, a jo morda še bodo in kakih 15 %, ki je danes ne znajo več, a so jo v preteklosti.
In kakšno je uradno stanje tega jezika? V parlamentu obstaja prevajalska služba, ki naj bi omogočala, da se posamezni predstavniki lahko izražajo v gelščini, čeprav jih večina ne razume. Aktivno znanje jezika je bolj redko, tako na primer ministri za šolstvo že nekaj let ne znajo več podati svojih glasovalnih izjav v gelščini, čeprav glasujejo za obvezni pouk tega jezika v vseh šolah.
Od vseh množičnih občil rabita izključno gelščino le ena radijska postaja in en tednik. V ostalih televizijskih programih in v dnevnikih so sestavki v gelščini bolj redki primeri.
Stanje torej ni navdušujoče, vendar bi bilo veliko slabše, če bi država ne podpirala jezika in ne bi veliko delal na tem, da oživi. Glavno orodje te "intenzivne nege" je nedvomno šola, a zaradi angleške jezikovne premoči tudi obvezno poučevanje gelščine ne more delati čudežev. Zaradi zapletenosti dejanske šolske organizacije in zaradi pomanjkanja prostora bo tu naveden en sam podatek, ki bo najbolje prikazal jezikovno stanje v šolah in tudi prizadevanje oblasti, da spodbujajo rešitev gelščine.
Ogromna večina osnovnih šol (98%) je državnih. Gelščina lahko zavzema v njih nekaj različnih položajev, ki bodo tu na kratko opisani, v oklepaju, pa bo navedeno število osnovnih šol in učencev, za katere velja opisano stanje (podatki se nanašajo na šolsko leto 1983/84).
L šole z gelskim učnim jezikom, na območjih, kjer prevladuje raba gelščine (125, 10.800);
2.	šole z gelskim učnim jezikom, na območjih, kjer prevladuje angleščina, ustanovljene na zahtevo staršev s podporo raznih organizacij (44, 6.000);
3.	šole z angleškim učnim jezikom, kjer se gelščina uporablja kot učni jezik v nekaterih razredih (18,900);
4.	šole z angleškim učnim jezikom, v katerih se poučuje v gelskem jeziku vsaj še en predmet poleg gelščine same (1194, 221.000);
5.	šole z angleškim učnim jezikom, kjer se v gelščini poučuje le gelščina (1889, 310.000).
Odklonil odlikovanje v slovenščini
GRMEK — Najbrž bi dogodek, ki se je pripetil v Grmeku v Benečiji, spodbudil Cankarja k pisanju kake dekadentne črtice. Če pa .Cankarja ne, vsaj kakega mojstra groteske.
Stvar je v tem: na nedeljski proslavi 70-letnice »zmage« v prvi svetovni vojni naj bi podelili staremu borcu Giuseppu Dreostiju odlikovanje -križ, ki bi pričal o njegovi hrabrosti na fronti. Zupan Fabio Bonini je imel seveda govor, najprej je spregovoril v italijanščini, potem pa še v slovenščini. Dreosti, čeprav danes invalid, se je spomnil, da je bil hraber borec in kot tak ni prenesel besede v »tujem« jeziku. Bliskovito jo je iz protesta popihal, pri tem pa na glas negodoval - v slovenščini. Odlikovanja hi sprejel.
Njegova borbenost pa je v gostilni kmalu splahnela in ker je bil tam nemara obkrožen od samih »sovražnikov:<, je odlikovanje vzel v prijetnem lokalu (izročil mu ga je pokrajinski predsednik bivših borcev), kjer se očitno počutil v prijetnejši 'družbi. S tem je seveda dokazal svoje prvovrstno junaštvo. Ob slovenskih protestih pa je morebiti izustil, neslišno, tudi slovenski hvala. Ah ne, to bi bilo za junaškega vojaka pa le preveč! Tako »pogumen« Dreosti ni.
Vabilo borcem II. POS
slednjih enotah: pri Poveljstvu II. POS in v prištabnih enotah; v Hotnem sestavu - pri poveljstvu flotilje in posadke ladij, v 1. in 2. bataljonu mornariške pehote, v artilerijskih in opazovalnih enotah. Seznam bo vseboval še živeče pripadnike omenjenih enot in tiste tovarišice in tovariše, ki so po vojni umrli ali pa so padli za časa NOB (s stanjem 15. maja 1945).
Partizanske pomorščake Slovenije, ki so bili v II. POS prosimo, da potrebne osebne podatke pošljejo na naslov:
Skupnost partizanskih pomorščakov Slovenije, Župančičeva 14, 66330 Piran (najpozneje do konca leta 1988).
Pogovor z glavnim urednikom Dragom Mislejem
»Primorske novice« z računalniki posodobile poslovanje
morske nriui Časopisna delovna organizacija Pridne ZVP70 ye: kl lzdaja istoimensko glasilo socialis-s°dobila tvJHf?15 , občin, je te dni dodobra po-hied	tehnološko opremljenost in sodi tako
Sloveniji	ozemljene časopisne organizacije v
»ta le L t* Podobno opremo se menda lahko pohva-Popoln nret0SJ)0darskl vestnik in Ognjišče). Gre za Lsk, ki g>,	oa.računalniško pripravo tekstov za
Neda" račudalUml°eŽteermral|rji' k° ^ ^
st.roj LinoH,° S° tak° kupili fotostavčni in razvijalni vinarje	^er ^ računalniških terminalov za no-
le pa bo v«i,a en terminal za dva novinarja, kasne-P°do vznncta d°vinar dobil svoj terminal). Medtem aredništvnmaV1 1 računalniško zvezo z novogoriškim dinarjev. pra ln za vse doslej odšteli 300 milijonov čeprav ši lnVZaPrav 9re za izredno poceni naložbo, ZaPoslenirnJ: 1® majhna delovna organizacija s 44 uas je naln»h - novinarjev) stežka privoščila. »Za čfez kreditni,8 ,še zmeraj velika, omislili pa smo si jo dohodkov s' tUdl na račun nekoliko nižjih osebnih
bik Pr-.
aveda bomo kljub temu poslovali pozi-
imorev-ii6 razložil Drago Mislej, glavni ured-m novic. In ko nam je podrobneje raz-
nam
ložil vse prednosti te naložbe, se je pravzaprav izkazalo, kako pomembno poslovno potezo so potegnili v tej delovni organizaciji.
Prvič: S tako računalniško opremo bodo bistveno skrajšali čas zaključevanja redakcije. Doslej so morali novinarji svoje tekste oddati dva dni pred izidom Primorskih novic (tiska jih Ljudska pravica v Ljubljani), računalnik pa jim zdaj omogoča, da sami izdelajo film za tiskanje časopisnih strani, s tem pa so pridobili polovico časa - tekste bodo v tiskarno oddajali le en dan pred izidom, ker jih bodo tudi sami stavili. Drugič: ravno zaradi tega, ker bodo sami postavljali tekst, bodo prihranili več kot 90 odstotkov stroškov za postavljanje tekstov - ali drugače - za postvljanje vsake številke Primorskih novic so morali tiskarni odšteti približno 10 milijonov dinarjev. Zdaj bodo ti stroški odpadli, računajo pa, da bo pri njih nastalo za kakih deset odstotkov prejšnje vre-dosti novih stroškov. Kljub temu pa to pomeni, da bi se že zaradi varčevanja pri tem strošku, morala naložba izplačati prej kot v pol leta. Tretjič: ker so se opremili z najsodobnejšim računalnikom za te potrebe na južnem Primorskem, so si lahko omislili razširitev svoje dejavnosti za fotostavčne storitve. Imajo
že kar precej ponudb, postavljajo nekatera tovarniška glasila in delajo za tiskarje na Primorskem.
»Za novinarje bo to zdaj v začetni fazi nekoliko bolj naporno, ker se morajo priučiti temu delu, računamo pa, da bo kasneje laže, saj računalnik ohranja tekste v računalniškem spominu, poleg tega pa omogoča tudi izredno uporabno dokumentacijo. Vse novinarje bi radi opremili s prenosnimi terminali, da bi jih imeli za na teren in za dom in bi lahko kar sterena pošiljali svoje prispevke. Računamo tudi, da bodo že prihodnje leto računalniške terminale lahko dobili tudi dopisniki Primorskih novic iz Idrije, Ilirske bistrice in, ko bomo imeli spet dopisnika, tudi iz Potojne...«, je povedal Drago Mislej in dodal: »Vse to se navezuje na naša prizadevanja, da bi novinarje skušali organizirati kot samostojne delavce - svobodne novinarje, pogodbeno vezane na Primorske novice, kar bi omogočalo večjo prisotnost na terenu, hkrati pa zmanjšalo stroške njihove zaposlitev.« Če bodo na Primorskih novicah uresničili samo pol vseh zamisli, ki jih imajo v zvezi z organizacijo in načinom dela, bodo zelo hitro, gotovo pa prej kot ostali, stopili v novo tisočletje.
BORIS ŠULIGOJ
Predavanje A. Bressana o Kosovelu danes v Vidmu
VIDEM — Arnaldo Bressan, prevajalec, esejist, univerzitetni profesor in kulturni operater, ki se pobliže zanima za slovensko književnost bo danes popoldne predaval o delu in osebnosti Srečka Kosovela. Predavanje sodi v okvir univerzitetnega tečaja videmske univerze in bo na sporedu ob 16. uri, v Ulici To-madini 30 v Vidmu.
Predavatelj je dobro poznan v slovenskih kulturnih krogih zaradi številnih prevodov v italijanščino Cankarjevih, Kosovelovih, Zlobčevih in drugih del slovenskih književnikov.
Na osnovi sporazuma med Deželo in Občino
Odobren načrt za uresničitev velikega mestnega parka
Velemesta se danes ponašajo tudi s svojimi parki in zelenimi površinami, seveda, če jih imajo in če ni beton požrl tudi najmanjšega drevesa. Znan je Central Park v New Yorku, prav tako slovi Hyde Park v Londonu, celo Japonci, ki so po sili razmer požrešni na vsak kvadratni meter zemlje, so ponosni na cesarjeve vrtove, ki v Tokiu branijo poglavarja države pred mestnim hrupom.
Slovenci dobro poznamo ljubljanski park Tivoli, čeprav smo del zelene površine žrtvovali za izgradnjo obvoznice. Trst nima tako znamenitih parkov, zato so se in se še vedno meščani vozijo na Kras, kjer uživajo svež zrak, refošk in klobase. Kljub vsemu pa lahko zadnja leta opažamo vedno večjo skrb za zelene otoke in otočke v samem mestu. Želja po zelenih površinah je rodila tudi temeljitejši načrt, ki ga bodo pričeli v kratkem izvajati.
Na predlog podpredsednika Car-boneja je deželni odbor odobril sporazum z Občino Trst, ki bo omogočil izdelavo podrobnega načrta za mestni park. Načrt bodo tudi izvedli.
Za načrt in izvedbo prvega dela parka je deželna uprava dodelila milijardo lir. Osnova bo seveda okvirni načrt, ki ga je izdelala tržaška občinska uprava in ki želi ovrednotiti predvsem zelene površine v Bošketu (Frned), v parku Vitla Giulia in pri Alturi. Vsa tri ob-
močja bi povezali z zelenimi žilami s središčem mesta.
Deželna uprava bo najprej finansirala izvedbo povezave med Boš-ketom in Kanalom pri Rusem mostu. Tu bodo uredili prostor ob Kanalu, trg pri Rusem mostu in Trg sv. Antona. Na omenjenih področjih so že urejene površine za pešce in zato lahko pričnejo z deli. Zelena žila pa bo šla od Kanala po ulicah Paganini, Ponchielli in Delle Torri do Trga san Giovanni. Nato bodo nadaljevali z deli pri Arkadah in v Drevoredu XX. septembra do Ul. Giulia in bivše pivovarne Dre-her, od koder se prične naravna zelena pot do bližnjega Bošketa. Načrt namerava torej povezati morje, mesto in Kras.
Načrt mestnega parka pa ne želi urediti samo zelenih površin, ampak tudi mestne trge, površine, ki so namenjene javnosti, cestni tlak, smerokaze in vse, kar lahko izboljša videz mesta in omogoča občanom boljše bivanje.
Ob tem bi si dovolili le drobno pripombo: lepo urejene zelene površine bodo prav gotovo vsem dobrodošle, nesmiselno pa je govoriti o lepoti Trsta in kakovosti življenja v njem, dokler pristojne oblasti ne bodo rešile kočljivega vprašanja prometa. Trst postaja vedno bolj nevrotično in onesnaženo mesto, hrup postaja neznosen, sprehodi po središču mesta so muka, vožnja z avtomobilom je prava bitka, parkirišča so sanje. Kdo bo v takšnem kaosu užival zelenice?
Carbone odgovoril na interpelacijo Zelene liste
»Dežela ne bo dodatno poglobila vprašanja lokacije sinhrotrona«
Vprašanje namestitve sinhrotrona je še vedno na dnevnem redu krajevnega političnega in upravnega življenja. O njem je bil včeraj govor na seji deželnega sveta. Podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone je namreč odgovoril na interpelacijo, ki jo je s tem v zvezi 23. septembra predstavil svetovalec Zelene liste Andrea VVehrenfennig. Resnici na ljubo ni prišla na dan nobena pomembnejša novost, ki je nihče niti ni kdove kako pričakoval. Toda tudi včerajšnja obravnava v deželnem svetu je potrdila, da bi bilo še prezgodaj kratkomalo arhivirati vprašanje namestitve sinhrotrona, kot bi nekateri želeli.
VVehrenfennig je v svoji interpelaciji poudaril, da so s tehničnega vidika nadvse sporni razlogi, ki so jih načrtovalci sinhrotrona in tržaški občinski upravitelji svoj čas navedli v utemeljitev za lokacijo T8 pri Bazovici. Neobstojnost argumentov je po mnenju svetovalca Zelene liste tako očitna, da bi se človek moral vprašati, ali imajo resnični razlogi, ki so botrovali takšni izbiri, sploh kaj opraviti s tehničnimi značilnostmi stroja oziroma z geološkimi značilnostmi mesta, kjer naj bi stroj zrasel. To dokazuje tudi dejstvo, da bi ne enega, ampak kar šest načrtovanih sinhrotronov lahko brez večjih težav zgradili na območju ARI znotraj starih meja Centra za raziskave med Bani in Padričami. Spričo vsega tega je VVehrenfennig v interpelaciji vprašal deželni odbor, ali so pristojni deželni uradi tehnično primerno preučili vprašanje, ko so sprejemali ustrezne variante tržaškega občinskega regulacijskega načrta; če pa niso, sprašuje
V	soboto v Repnu nagrajevanje najboljših vin
V	soboto popoldne bo v Kraškem muzeju v Repnu nagrajevanje zmagovalcev 3. pokrajinske vinske selekcij e/natečaja 1988, ki ga je priredilo odborništvo za kmetijstvo Pokrajine Trst. Ob tej priliki bo prof. Mario Prestambur-go, docent Odseka za gospodarstvo in blagoznanstvo naravnih virov in proizvodnje na Tržaški univerzi, imel zanimivo predavanje na temo: "Vinogradništvo na Tržaškem: stvarnost in perspektive". Začetek ob 17.30.
VVehrenfennig, ali bo deželna uprava v bodoče izvedla dodatno raziskavo.
Kaj pa je Carbone v imenu deželnega odbora na vse to odgovoril? Najprej je dejal, da deželna uprava za prostorsko načrtovanje ob sprejemanju ustreznih variant tržaškega občinskega regulacijskega načrta ni posebno preučila vprašanja lokacije sinhrotrona, ker je bila varianta sprejeta z izrednim postopkom na osnovi posebne državne norme. Vsekakor pa je Dežela ugotovila, da je izbrana lokacija uskladljiva z drugimi načrtovanimi posegi na teritoriju, zlasti kar zadeva cestne povezave, od načrtovalcev pa je zahtevala, naj ob izdelavi podrob-nostnih načrtov Centra za raziskave napišejo tudi poročilo o vplivu načrto-
vanih objektov na okolje. Podpredsednik deželnega odbora je naposled izja-vil, da deželna uprava ne bo dala izdelati nobene dodatne raziskave o 1°' kaciji sinhrotrona, medtem ko bo pr®' verila že omenjeno poročilo o vplivU objektov Centra za raziskave na okolje-
S tem odgovorom VVehrenfennig p1 bil zadovoljen. V svoji kratki repliki je izrazil začudenje, da deželna in druge pristojne krajevne uprave ne znajo ali nočejo dati prepričljivih odgovorov na tehtne pripombe, ki so jih posamezni; ki in organizacije podali proti gradnji sinhrotrona pri Bazovici. Zadržanje deželnega odbora o tem vprašanju Je negativno ocenil tudi deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar. V tiskovnem sporočilu je ožigosal dejstvo, da deželna uprava ne namerava dodatno P°' globiti vprašanja lokacije sinhrotrona in se torej odkrito soočiti z zadevo, ki je življenjskega pomena za tržaško p°' krajino, še zlasti za njen kraški del.
Brezigar se je v noti za tisk tudi kritično obregnil ob dejtvo, da je predsednik deželne svetovalske komisij6 za javna dela socialist Pierantonio Rigo včeraj za nedoločen čas odložil sejo, ki jo je že bil sklical za 10. no; vember. Na njej bi med drugim morali sprejeti podpisnike ljudske peticije o namestitvi sinhrotrona pri Bazovici. y uradni utemeljitvi je rečeno, da je seja odložena zato, ker bo jutri izredno zasedal deželni odbor, zaradi česar bi s® deželni odborniki ne mogli udeležiti seje komisije, ki naj bi istočasno potekala. Toda pripomniti velja, da noben pravilnik ne zahteva, da bi morali biti odborniki prisotni na sejah svetovalskih komisij, zaradi česar je odložitev posledica odločitve politične, ne pa tehnične narave.
Predstavil bo ligurska slikarja Saturna in Tomaina
Mario Soldati jutri gost H Galerije
Dinar: zgodovinski minimum obsojen na nadaljnje rekorde
Z italijanske sončne strani Alp - iz sredozemsko tople Ligurije - bosta jutri prispela v goste v Galerijo Tržaške knjigarne slikarja Giuseppe Sa-turno in Giuliano Tomaino. Ligurska slikarja - oba sta se rodila leta 1945 v Porto Venere oziroma v La Spezii -spadata v tisto povojno umetniško generacijo, ki je prebredla sezono abstraktne umetnosti in pristala na novo figuraliko, v kateri sta barva in likovni znak enakovredna. Saturno in Tomaino ustvarjata namreč na pol sanjske, na pol vizionarne pokrajine, ki slonijo na abstraktnih in figurativnih likovnih elementih in ki pripovedujejo o položaju sodobnega človeka. Zato se temperament ligurskega Sredozemlja v njihovih delih preobrazi v neko toplo, a bolj severnjaško vizio-narnost.
»Po navdihu je Saturno sanjač. Po navdihu je Tomaino otrok,« je v katalog za razstavo zapisal "izredni" umetnostni kritik, italijanski pisatelj, esejist in scenarist Mario Soldati, ki je navdušen občudovalec Saturnove in Tomainove umetnosti. »Traum-Ma-lerei bi lahko z eno besedo označili slikarstvo portivenskega sina (Saturno živi v Portovenere); Kind-Malerei slikarstvo sina iz Teae (v Teau, kot
pravijo Ligurčani Tellaru, pa stanuje Tomaino).«
Razstavo bo jutri ob 18. uri odprl namreč sam Mario Soldati, že stari, a vedno ironičen in hudomušen gospod, ki bo s svojo prisotnostjo gotovo privabil marsikaterega obiskovalca. Odprtje Saturnove in Tomainove razstave bo torej hkrati prilika, da spoznamo tudi pisatelja (in dobrokusca) Sol-
datija, ki je v katalog še zapisal: »Ta razstava ima nekaj usodnega. Toda nihče naj se ne prestraši. Prilastek "usoden" še nikoli ni imel tako nedolžnega pomena. Gre le za to, da je do te razstave moralo prej ali slej priti. Ni dovolj: neizbežno je in tudi lepo, da se prireja v Trstu.« (bg)
Na sliki: gvaš na papirju Giuliana Tomaina.
Nov zgodovinski negativni rekord dinarja: v tržaških bankah in menjalnicah je z začetkom tega tedna zdrsel na povprečno raven 0,20 lir za dinarsko enoto. Preprosto to pomeni, da - po dobrih dveh letih od uradne paritete obeh valut - velja 10 tisoč novih ali milijon starih dinarjev v povprečju le borih dva tisoč lir.
Tržaško valutno tržišče se je tako v bistvu prilagodilo tistim v Rimu, Milanu in Genovi, kjer dinar v teh dneh vrednotijo med 0,15 do 0,30 oziroma v poprečju 0,20 za liro. V enem samem dnevu, ki bi mu lahko rekli »črni ponedeljek«, je jugoslovanska denarna enota izgubila kar 20 odstotkov svoje vrednosti. Včerajšnja vrednotenja v Trstu so potrdila ta ponedeljkov padec, saj so prvi dan v tednu v večjih bankah in menjalnicah prodajali dinar za 0,20 do 0,30 lir, pač glede na vrsto oziroma na obseg valutne operacije, medtem ko so ga kupovali po 0,15 do 0,20 lir. To v praksi pomeni, da je kupec prejel za stari milijon dinarjev od tisoč petsto do največ dva tisoč lir. V tej »praksi« pa je bilo seveda udeleženo le malo jugoslovanskih kupcev oziroma turistov, saj je tudi zadnji večji naval na tržaške trgovine ob prvonovembrskih
praznikih dokazal, da kupujejo izključno s trdnimi valutami, največkrat z nemškimi markami in ameriškimi dolarji.
Še en dokaz (če ga je bilo sploh treba) o globoki krizi jugoslovanske valute, K* pa po mnenju ekonomskih opazovalcev še ni dosegla svoje najnižje vrednosti-Napovedujejo namreč, da bo do konca januarja prihodnjega leta vrednost dinarja padla na najmanj 0,10 lir! Kot vemo, j® inflacijska stopnja v Jugoslaviji tačas p° uradnih kazalcih dosegla 237 odstotkov, medtem ko se je indeks letnega porasta življenjskih stroškov v prvih desetih mesecih letos povzpel na 173 odstotkov, samo v oktobru pa je (glede na september) porasel za celih 19 odstotkov. K° govorimo o uradnih podatkih pa vem®; da so dejanske številke še mnogo bo j zastrašujoče, saj je za Jugoslavijo znači len velik razkorak med uradnimi statističnimi podatki - osnovanimi na fiktiv' nih ekonomskih kazalcih - in med P°^a
tki, ki izhajajo iz realnih gospodarski
gibanj. Temeljni razlog je seveda v pre vladi administrativnega vodenja goSP°_ darstva nad tržnimi gibanji in torej v d1^ hotomiji, ki jo sredi srditih polemik sk>L šajo tačas odpraviti z uvajanjem polney tržnega gospodarstva.
V Zgornjih Gorjah od 27. decembra
Pohiteti z vpisom na zimovanje
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ ter Dijaška domova »Srečko Kosovel« iz Trsta in »Simon Gregorčič« iz Gorice prirejajo tudi letos zimovanje za mladino od 11. do 17. leta starosti v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem. Zimovanje se bo začelo 27. decembra in končalo 4. januarja.
»Priporočili smo se višjim naravnim silam za dobre snežne razmere,« nam je v smehu dejala Sonja Babič, ki vodi tako poletna letovanja kot tudi zimovanja. Od dobrih snežnih razmer namreč zavisi uspeh zimovanja, ki predvideva, kot nam je Sonja Babič povedala, smučanje na Voglu, na Pokljuki in še marsikje. Tečaje smučanja bo vodil smučarski učitelj.
»Ker bodo udeleženci preživeli z nami tudi konec starega in začetek novega leta, bomo poskrbeli tudi za vrsto prijetnih družabnih prireditev in za veselo slovo od starega leta. Pa tudi, če bi nam vreme ponagajalo, bomo poskrbeli, da bi lahko del bivanja preživeli v tamkajšnji šolski telovadnici, v kateri bi organizirali kaj drugega, tudi zanimivega in prijetnega!«
Zimovanja v Zgornjih Gorjah niso novost, vendar pa potekajo že tretje leto v obnovljeni obliki. Na razpolago je okrog šestdeset mest, ki so namenjena mladim s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije.
Zimovanje bo tudi letos v počitniškem domu »Zveze prijateljev mladine« v Zgornjih Gorjah, od koder se kar ponujajo lepi krajši in daljši izleti v naravo in smučarski tereni. Vpisovanje bo zaključeno konec novembra. Organizatorji se zato obračajo na zainteresirane, da se čimprej vpišejo. Lani je bilo v Zgornjih Gorjah na zimo vanju 45 mladih, ki jih je spremljalo pet vzgojiteljev. Letos bo lahko to število nekoliko večje. (N. L.)
Na zavodu Jožef Stefan se je začel tečaj računalništva za slovenske profesorje
Včeraj se je na zavodu Jožef Stefan začel tridnevni izpopolnjevalni tečaj »Projekt 25/2«, ki ga prireja IRRSAE - Deželni inštitut za raziskavo, eksperimentacijo in vzgojno izpopolnjevanje, za profesorje slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice na temo »Računalnik kot didaktično sredstvo pri poučevanju učnih predmetov«.
Tečaj je izrazito praktičnega značaja. Udeležuje se ga 42 profesorjev. Da bi bil tečaj didaktično čimbolj koristen in učinkovit, so udeležence porazdelili v tri delovne skupine. Skupinsko delo poteka v laboratorijih za informatiko^ zavodov Jožef Stefan, France Prešeren in Žiga Zois. Koordinator tečaja je inž. Josip Rudež.
Predavatelji na izpopolnjevalnem tečaju so prof. Vera Srebotnjak in prof. Bojan Rovtar z Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane ter profesorji Boris Artač, Borut Kodrič, Marko Oblak, Oskar Pavletič, Fabio Sturman in Daribor Zupan, ki poučujejo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu.
Predavatelji slušatelje seznanjajo z Operacijskim sistemom MS DOS, praktično uporabo urejevalnikov besedil, programi SIDE KICK, Lotus 1, 2, 3, DB +, PRINT-MASTER, MATA - GAD - EUREKA in didaktičnimi programi za poučevanje knjigovodstva ter drugih učnih predmetov.
Deželni inštitut za raziskavo, eksperimentacijo in vzgojno izpopolnjevanje prireja v letošnjem šolskem letu še druge seminarje ,za profesorje slovenskih višjih srednjih šol iz Tr-
sta in Gorice. Za profesorje slovenščine bo rezidenčni tridnevni seminar v Gradežu, predvidoma konec marca 1989 (Projekt 25/1), o sodobnih metodah literarne in jezikovne interpretacije besedil v luči najnovejših izsledkov v jezikoslovju, interpretaciji besedil in pedagogiki. Za vse profesorje tržaških viš-
viS'
Evroposlanec Rossetti med tržaškimi gospodarstveniki
Temeljne smernice razvoja prevoza blaga v Sredozemlju
Prva prireditev v novih prostorih bo že v nedeljo
Štiri dvorane »za milijon idej« ki jih snujejo pri Bonawenturi
Tržaškj evropski poslanec Giorgio ossetti je — kot smo pred časom že Poročali — konec letošnjega julija Predstavil v evropskem parlamentu Poročilo o prioritetah skupne politike sra °Z0V s Posebnim ozirom na razvoj eaozemskega bazena in torej tudi na ZVol jadranskih oziroma tržaškega P lstanišča. Sinoči je poslanec svoje P ročilo na javnem srečanju v konfe-Pcni dvorani Trgovinske zbornice rta1S i ■ predstavnikom tržaških ^ 'n političnih krog' seri ■ or9anizacij in sindikatov. Pred-D Qaik zbornice Tombesi je uvodoma arV Pomen Rossettijevega doku-_ nta in izrazil upanje, da ga bo ev-me k .Parlament čimprej odobril, s či-Tr t • Postal sklicna točka za razvoj z Lta in vse dežele. Poslancu se je tudi obPv-lil za njegovo delo in za veliko cutljivost, s katero zastopa interese Sv°iega mesta.
CijV'ossetti je nato podrobno ilustriral l le ln vsebino svojega poročila, ki iz-
gospo-ov, stanov-
je Jd ugotovitve o povečani teži, ki jo r Tj'bo bil evropski jug v okviru Ev-ra»*- ■ sknpnosti potem, ko se je le-ta tu Slf’*a na Grčijo, Španijo in Poreko. Ena temeljnih potreb tako 2 Slrjene in po letu 1992 še bolj pove-sist ^vroPe pa je nedvomno razvoj , ema blagovnega prevoza, tako su-2g^^skega kot pomorskega. Sredo-re®sk° območje se namreč iz obrobne . gije spreminja v center komunikaci-EQ-ed južnimi državami članicami i? ter v poglavitno pot povezave f Evropo in državami severne Afri-pn Bližnjega vzhoda, g °udariti in pospešiti tak razvoj uozemlja, tako v korist južnega ob-
Giorgio Rossetti
močja EGS kot mediteranskih držav, ki niso članice skupnosti, je torej cilj dveletnega dela poslanca Rossettija, ki se dobro zaveda, da si splošnega gospodarskega razvoja ni moč zamisi-liti brez razvoja prevoznega sistema. Prav tako mu je bilo od vsega začetka jasno, da ta razvoj ne more mimo prizadevanj po zmanjševanju razkoraka med Severom in Jugom, med bogatimi in revnimi. Žal pa najnovejša dogajanja nakazujejo nadaljnje poglabljanje tega razkoraka, še posebno v državah, ki so tesno navezane na EGS, kot sta Jugoslavija in Alžirija. Tem državam in tistim, ki mejijo nanjo, bo morala Skupnost posvetiti še posebno po-
zornost, zlasti po letošnjem prvem sporazumu med EGS in vzhodnoevropskim Svetom za vzajemno pomoč (SEV). Spoprijeti se bo torej morala s problemi demografskega booma, naraščajočega prehrambenega primanjkljaja in skokovitega naraščanja zadolženosti v teh državah, sicer bo izgubila lastne razvojne perspektive v hudi konkurenci z ZDA in Japonsko.
Kar zadeva specifično prevoze pa problem — pravi Rossetti — ni v izdelavi specifične transportne politike za sredozemski bazen, pač pa v oblikovanju takih predpisov in inštrumentov, ki jih bo mogoče izvajati na vsem ozemlju EGS in ki bodo omogočili stapljanje državnih transportnih tržišč v eno samo enotno notranje tržišče Skupnosti. Pri oblikovanju take globalne politke prevozov v EGS pa je seveda nujno upoštevati nekatere specifičnosti in prioritete, še zlasti glede na veliko neuravnovešenost v razvitosti suhozemskih in pomorskih infrastruktur na ozemlju EGS.
Potem, ko podrobno analizira problematiko in nakazuje rešitve za posamezna področja prevozov, se Rossetti-jevo poročilo zaključuje s konkretnimi predlogi in z opozorilom, da je glede na bližnje leto 1992 nujno dati prednost uravnovešenju konkurenčnih pogojev. Posebna prizadevanja zahteva sektor pomorskih prevozov, kjer je potrebno ponovno pridobiti izgubljena tržišča, izboljšanti funkcionalnost pristanišč in ustvariti nove oblike kooperacije, tudi z državami v razvoju. V naka zanem okviru pa ima seveda Trst s svojim pristaniščem še posebno pomembno mesto, (vb)
Čeprav smo o Bonawenturi od poletja sem kaj malo slišali, pa so njegovi člani v teh mesecih pridno delali naprej, zato da bi uresničili svoje kulturne načrte, po katerih naj bi tudi v Trstu ponudili vpogled v italijansko in mednarodno sodobno kulturno in umetniško snovanje. Zakaj ne morejo nekatere prireditve, ki niso ne maloštevilne ne drugorazredne, prekoračiti tudi meja tržaške pokrajine, se namreč sprašujejo člani zadruge Bonav/entura, ki so pridno zavihali rokave, zbrali denar (vsak od sto članov zadruge je doslej prispeval po en milijon lir) in poiskali primeren sedež za svojo razvejano dejavnost.
Sedež so že junija našli v Domu pristaniških delavcev, natančneje v dvorani bivšega kina Aldebaran, kjer je v zadnjih letih deloval Krožek pristaniških delavcev. Sedaj pa imajo že pripravljen načrt arhitekta Tamburinija za obnovitev prostorov in za njihovo prilagoditev varnostnim določilom. Upoštevajoč želje in načrte zadruge Bonawentura je Tamburini izdelal načrt za več dvoran, kjer bi se odvijale različne dejavnosti.
Osrednja dvorana — kjer je v parterju prostora za 240 oseb, na balkonu pa za 72 oseb — bo seveda namenjena gledališkim, glasbenim in filmskim prireditvam. Tu bodo predvajali filmske cikluse, ki bodo monografskega ali tematskega značaja in na katerih bodo predstavljali filme, ki so iz različnih razlogov manj komercialni. Tu bodo prirejali "alter-
nativne" gledališke predstave, se pravi take predstave, ki redkeje gostujejo v tradicionalnih gledališčih — eksperimentalno gledališče, kabaret, sodobni ples, plesno gledališče — ter koncerte "od Mozarta do rocka". Zadruga Bonav/entura bo pri prirejanju svojih pobud skušala sodelovati z javnimi in zasebnimi ustanovami, ki delujejo v naši deželi in na vsedržavni ravni, kot so Stalno gledališče FJK, Slovensko stalno gledališče, gledališče Contrada, videmsko gledališče Contatto, gledališče Verdi, deželna in državna kineteka idr., a tudi s kulturnimi ustanovami in organizacijami iz Slovenije in vse Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in vzhodnih držav. Skušala bo prisluhniti tudi novim ustvarjalnim energijam pri nas. Zadruga sicer ne želi, kot izrecno poudarjajo njeni člani, biti konkurenčna javnim in že obstoječim ustanovam, pač pa želi dopolniti naše kulturno obzorje in na ta način zadostiti povpraševanju po sodobnem kulturnem dogajanju.
Ob osrednji dvorani bodo člani in obiskovalci Bonawenture imeli na razpolago še tri manjše dvorane, to je dvorano za razstave in performan-ces, dvorano za videoprireditve in konference, knjižnico s posebnim oddelkom za dnevne publikacije, nazadnje pa seveda še bar in okrepčevalnico.
Načrt in namembnost prostorov bodo podrobneje predstavili na tiskovni konferenci na sedežu ANSA v petek ob 11.30. (bg)
P° besedah deželnega odbornika
Ginekološki oddelek glavne bolnice nameravajo zapreti
so^m yčeraišnji seji deželnega sveta šarij e° odgovori na svetovalska vprašate ln *nterpelacije obravnavali ne-f6j ra vPrašanja, ki se neposredno ti-Preri naae9a mesta (o odgovoru pod-nei seomka deželnega odbora Carbo-na na vprašanje o lokaciji sinhrotro-Odvi3or°čamo na drugem mestu). vjjr »rni|c za zdravstvo Brancati je na (LpT?anie svetovalca Gambassinija delcii P°trciil namen, da se poenoti od-okrir Za ginekologijo in babištvo pod folo \e,m °tr°ške bolnice Burlo Garo-razn j giavni bolnici bi tako imeli na ko ,, ag° nove prostore, ki bi jih lah-sti v P°rabili drugi oddelki, v prvi vr-raE ^nmloški, da bi se bolje organizi-za 7rr nrugimi besedami je odbornik loški ravstvo potrdil, da bodo gineko-Orih elek glavne bolnice zaprli.
Fra Dornik za trgovino in turizem n j a Gs<7u 11° pa je odgovoril na vpra-odnVti lstega svetovalca o ponovnem cptto ■ koPališča Excelsior. Frances-ti kri 1? bajal, da ni mogoče predvide-Prli h bodo kopališče lahko spet od-lasthrA ?a vsekakor že obstaja poob-restr,„ rZaške Občine za popravila in črt bn f di°‘ Toda tudi prvotni nagrad n- reba spremeniti ter predvideti men nekaterih novih objektov, d niuni tudi bazena.
Zapleti tudi na seji škedenjskega sosveta SSk zahteva predsednika na Vzhodnem Krasu
Trije rajonski sveti Tržaške občine imajo od ponedeljka svojega predsednika, v dveh pa je prišlo do zapletov in do odložitve seje. Za predsednika barkovljanskega rajonskega sveta je bil izvoljen demokristjan Pastrovic-chio, izvoljenemu sosvetu za Kolonjo in Skorkljo bo predsedoval melonar Baxa (podpredsednik je demokristjan Sasco), demokristjan Cante pa je bil izvoljen za predsednika rajonskega sveta za Novo mesto-Novo mitnico, za podpredsednika pa socialist Saraval. Na Zahodnem Krasu so izvolitev predsednika odložili zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih svetovalcev, v Skednju pa so odložitev predlagali in dosegli komunisti z utemeljitvijo, da se morajo o novem predsedniku sporazumeti krajevne sile in ne pokrajinska tajništva strank.
Za predsednika barkovljanskega rajonskega sveta, ki vključuje tudi Greto in Rojan, je bil izvoljen demokristjan Pastrovicchio, ki je prejel glasove svoje stranke, PSI, PRI, LpT, PLI in svetovalke Slovenske skupnosti Elvi Slokar, medtem ko so se komunisti vzdržali. Slokarjeva je svoj glas za novega predsednika utemeljila »kot znak
dobre volje za skupno reševanje perečih vprašanj tega rajona in tudi speci- ’ fičnih problemov tukaj živečih Slovencev«. Zaradi nesoglasij znotraj večine pa so izvolitev podpredsednika odložili na kasnejši datum. Med kandidati za to mesto bo po vsej verjetnosti tudi svetovalka SSk. Njeno kandidaturo je neformalno predlagala KPI, ki je mnenja, »da morajo biti tudi Slovenci zastopani v vodilnih telesih rajonskega sveta«.
Do velikega presenečenja pa je prišlo v Skednju. Pokrajinska tajništva petstrankarske večine so se sporazumela, da bo to predsedniško mesto pripadalo svetovalcu PRI Leghissi. Proti takemu načinu postopanja so nastopili komunisti, ki so bili mnenja, da mora biti predsednik 'odraz rajonskega sveta in ne tajništev strank. KPI je zato predlagala in na koncu dosegla odložitev seje. Njen predlog so nepričakovano podprli demokristjani in lis-tarji, ki so nato pristali na sklicanje seje načelnikov skupin, na kateri naj bi tekla beseda o novem predsedniku.
Na Zahodnem Krasu niso dosegli legalnega števila prisotnih svetovalcev, ki je potrebno za izvolitev predsedni-
ka. Sejo so načrtno bojkotirali svetovalci SSk, KD in Liste, prisotni pa so bili komunisti, MSI in eden od dveh predstavnikov PSI, medtem ko je bil drugi službeno odsoten. Seja na Proseku je trajala le nekaj minut in so jo nato takoj odložili. KPI je predložila kandidaturo dosedanjega predsednika Štoke in protestirala zaradi odložitve seje. »Pri tem preseneča predvsem zadržanje SSk,« pravijo komunisti, »ki se na Vzhodnem Krasu poteguje za glasove KPI, na Zahodnem Krasu pa bojkotira sejo.«
Veliko zanimanje vlada za drevišnjo sejo vzhodnokraškega rajonskega sveta, kjer je vprašanje predsedniškega mesta še povsem odprto. Pokrajinska vodstva občinske in pokrajinske koalicije so se sporazumela, da bo to mesto pripadalo Krščanski demokraciji, kar ni po godu openskim socialistom, ki so že v prejšnji mandatni dobi rajonskega sveta stremeli po predsedniškem mestu. SSk pa bo drevi skoraj gotovo predložila kandidaturo svojega predstavnika (po vsej verjetnosti Petra Močnika) in upa, kot nam je povedal pokrajinski tajnik Harej, v podporo vseh Slovencev, ki sedijo v tem izvo-
Kmalu stavke delavcev ACEGA
finskih in napetih pogajanjih za obnovo delovne pogodbe so uslužbenci ZaPisano k'0ujetji, ki skrbijo za dobavo plina in vode, razbili pogajanja. Kot je host zVp tiskovnem sporočilu sindikalnih združenj, je za razbitje kriva dvolič-
, Vserir/eder?asacclua-
hali delnvtVne s*ndikalne zveze CGIL, CISL in UIL so sklenile, da bodo prene-Stavke se h odde*k* za hitre posege in to v vseh občinskih podjetijh v Italiji, hitve rieia bodo Pričele 15. t. m., skupnemu protestu bodo sledile občasne preki-
iPtejef^nr^riV de'avcev in njihovih predstavnikov je dokaj ostra, zato je včeraj Med Sre^redstavnike sindikalnih organizacij tudi tržaški podžupan Seghene. ?hljubil rjin|<.;m se ie na Trgu Unita zbrala velika skupina delavcev. Seghene je he koris',j,<*| 0 nemudoma nastopil pri zvezi Federgasacgua, saj bi podpis pogod-l\ja delavcem, občanom in sami občinski upravi.
Jasno kažpfn * sdki «oto Križmančič) vidimo napis v začetku Ul. San Michele, ki b°m0 mor ,na odločnost delavcev ACEGA. Napis je tam že nekaj dni, očitno pa ati še čakati, da bodo delavci podpisali pogodbo in prekrili jarek.
Pretresljiva izkušnja dveh ubežnikov
Romuna preživela teden v zapečatenem vagonu
Romunska državljana, 33-letni Janoš Pap in 36-letni Iuliu Szocs, sta potovala teden dni v zapečatenem vagonu tovornega vlaka, ki ju je pripeljal v Trst. Število ubežnikov se veča iz dneva v dan, čeprav je urad za tujce tržaške kvesture poostril nadzorstvo, da bi jim preprečil ilegalen vstop v Italijo. Največ jih pribeži prav iz Romunije, države, kjer je izraz »človekove pravice« izgubila svoj pomen.
Pap in Szocs sta se po vsej verjetnosti pritihotapila na vlak že v domovini in se skrbno skrila v natovorjeni vagon. Verjetno nista pričakovala, da bodo vagone zapečatili. Med neudobnim potovanjem sta ubežnika skušala odpreti vagon, da bi se vsaj nadihala svežega zraka. Po sedmih dneh potovanja med natovorjenim pohištvom pa ju je začelo močno skrbeti, kaj bo z njima. Ko se je vlak navsezgodaj zjutraj ustavil na tržaški železniški postaji za tovorne vlake na Čampu Marziu, sta začela udarjati s pestmi po stenah vagona in na ves glas klicati na pomoč.
Okrog 6. ure je njune glasove zaslišal postajenačelnik Roberto Negri, ki je ravnokar pregledoval vlake. Takoj je poklical policijo: pod njihovim nadzorstvom so odstranili pečate z vagona in odprli vrata ubežnikoma. Romuna sta bila nekoliko zmedena in sploh nista vedela, kje sta. Ko so jima povedali, da sta pripotovala v Italijo, sta se
kmalu znašla. Z gibi sta dala razumeti policistom, da želita zaprositi za politični azil. Uslužbenci postaje so ju najprej odpeljali v urade in jima ponudili hrano in pijačo, nato pa so ju agenti odpeljali na kvesturo. Izročili so ju uradu za tujce, ki bo odločal o njuni usodi.
Avto v plamenih
Ko je včeraj dopoldne 69-letni Mario Pasgualini sedel v svoj fiat 128, parkiran v Ulici Baiamonti, in prižgal motor, je nenadoma opazil visoke plamene, ki so zajeli avtomobil. Upokojenec je na vrat na nos pobegnil iz avta, se ustavil na pločniku in nemočen gledal, kako gori del njegovega imetja.
Eden od mimoidočih, ki je opazil ogenj in gost dim, je takoj stopil do bližnje telefonske govorilnice in poklical gasilce. Še pred njihovim prihodom pa je avtomobil že skoro povsem pogorel. Gasilcem z vodjo oddelka Concasom je uspelo, da so v zadnjem trenutku potegnili iz avta vsaj osebne dokumente in denar upokojenca ter pogasili plamene na skoro popolnoma uničenem vozilu.
Pasgualini je bil nekaj tednov bolan in med njegovo odsotnostjo ni avtomobila nihče vozil. Šele včeraj dopoldne je lastnik spet sedel v avto...
ljenem telesu. SSk je mnenja, da mora predsednik tega sosveta nujno obvladati slovenščino in italijanščino. V vz-hodnokraškem rajonskem svetu ima KPI pet svetovalcev, KD štiri, PSI in SSk po dva, po enega predstavnika pa imajo republikanci, fašisti in listarji.
S. T.
V DSI razgovor o vlogi SSk po volitvah
Redno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek v celoti posvečeno razgovoru o sedanjem političnem trenutku, predvsem pa o vlogi Slovenske skupnosti po nedavni sestavi občinskega in pokrajinskega odbora. Prvi je ^pregovoril pokrajinski svetovalec stranke Zorko Harej, ki je zelo negativno ocenil trenutni politični položaj. »Italijanskim strankam je uspelo, da so iz odborov izključili ne le SSk, ampak celotno slovensko manjšino. Slovenci, izvoljeni v drugih strankah, niso postali odborniki, isto pa velja tudi za tiste, ki so se zavzemali za našo problematiko. Že iz programa občinskega odbora je jasno, da sedijo v upravi samo Italijani,« je podčrtal še Harej, ki je bil dolgo časa pokrajinski odbornik za kulturo.
»Trenutek, v katerem se nahajamo, je tako kočljiv, da bi moral zanimati vsakega Slovenca in torej tudi naš matični narod,« je naglasil deželni svetovalec in devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. »Italijanske stranke so nas načrtno izključile iz občinske in pokrajinske koalicije. Trst je namreč danes bolj meščanski in nacionalističen, kot je bil pred kakimi desetimi leti. Ta nacionalistični Trst se zrcali v krajevni politiki in to se dogaja prav v trenutku, ko se jezikovne in narodnostne manjšine v Evropi vse bolj uveljavljajo.«
Zadnji je spregovoril občinski svetovalec Aleš Lokar, ki je obnovil najpomembnejše trenutke v tržaškem političnem življenju zadnjih let. Zaključil je s prepričanjem, da mora SSk voditi čimbolj aktivno opozicijsko politiko.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi stric
Danilo Danev
Pogreb bo danes, 9. novembra 1988, ob 12. uri v Zagrebu.
Žalostno vest sporočajo: nečaka Ivica in Edi z družinama in drugo sorodstvo.
Kontovel, Zagreb, 9. novembra 1988
Danes odprtje šeste razstave antikvariata
Danes ob 12. uri bodo na Pomorski postaji odprli že 6. Prodajno razstavo antikvariata, ki jo prireja konzorcij Promotrieste v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico. Za javnost bo razstava danes na ogled od 15.30, trajala pa bo do vključno ponedeljka, 14. novembra z naslednjim urnikom: od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
V soboto bo ob 21. uri v dvorani Oceania pomembna dražba antikvariata, katere izkupiček bo šel v dobrodelni namen oziroma Italijanskemu združenju za raziskovanje na področju rakastih obolenj. Ob tej priložnosti bo razstava odprta za obisk vse do 23. ure.
Na sliki: dva od razstavljenih predmetov.
pismo uredništvu
Pojasnilo predsednice PD Slovenec iz Boršta
Spoštovano uredništvo,
v pojasnilo članku o seji dolinskega občinskega sveta (PD 1. 11.) želim dodati nekaj pripomb. Obžalujem predvsem, da moram te stvari obravnavati preko časopisa in ne na javnem sestanku, za katerega je PD Slovenec iz Boršta upalo, da ga bo sklical dolinski župan.
Pojasniti bi želela, da odbor našega društva ni nasprotoval uporabi prireditvenega prostora v Hribenci s strani SSk, ker je pač prostor občinski. Šlo je za imovino društva (oprema, kozarci, itd.) in spodnjega shrambenega prostora, ki je bil zgrajen s sredstvi društva in prostovoljnim delom nekaterih vaščanov. V vasi je prišlo do spora že pred leti in sicer, ko je prvič neka politična stranka prosila za uporabo prostora. Da se ne bi to ponavljalo, je odbor na prvi seji svoje mandatne dobe soglasno odobril, da se imovine ne oddaja nobeni' politični stranki za prirejanje praznikov. V zvezi z »izsiljevanjem« na račun tajnika SSk Mahniča bi pripomnila sledeče:
1)	ker je prireditveni prostor v Hribenci občinski, in to Mahnič dobro ve, smatram, da so bile njegove »prošnje« namenjene uporabi imovine društva;
2)	pod pritiskom Mahničevih zahtev je tudi župan posegel, da bi društvo posodilo opremo in prostor;
3)	ne glede na negativno odločitev odbornikov PD Slovenec, je bilo društvo prisiljeno dovoliti uporabo razsvetljave in pokritih prostorov (stranišče), ker je župan tako odločil. V obratnem primeru bi sam (župan) prišel po ključe.
Po teh utemeljitvah se sprašujem, če je dopustljivo, da neka politična stranka pogojuje odločitve društvenega odbora in kakšne pristojnosti ima pri tem župan oziroma občinska uprava. Glede pripombe občinskega odbornika Sancina o pravni ureditvi društvenega imetja naj omenim, da se je odbor PD Slovenec že pred leti sestal z dolinskim županom in predlagal odkup »spornega« prostora. Ta predlog pa ni bil izvedljiv zaradi nekaterih birokratskih pravil v zvezi z odkupom prostorov namenjenih javnosti.
Kakor koli že, odbor PD Slovenec, ki je zaradi teh nepotrebnih zdrah odstopil, še vedno čaka, da bo župan povedal svoje stališče na javnem sestanku.
S spoštovanjem „ ,
Zorka Auer
_________gledališča_____________
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 12. t. m., ob 20.30 (red A) zaključna koncerta jesenske simfonične sezone. Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Daniela Orena izvajal Beethovnove skladbe.
V torek, 15. novembra, ob 21. uri večer z orkestrom GEVVANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob
16.00	in 20.30 bo gledališka skupina Giu-lia Bosettija nastopila z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja dve uri in pol.
Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA Z1NGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Predstave bodo zaradi velikega uspeha podaljšali do 13. novembra.
Pri blagajni gledališča Cristallo (U1: Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Kulturni dom - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovi danes, 9. t. m., ob 10.30 Molie-rovo komedijo GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG (za višje šole).
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert KVARTETA PETERSEN. Na sporedu Mozartove, Brahmsove in Beethovnove skladbe.
čestitke
Danes praznuje 8. rojstni dan MITJA KOCJAN iz Nabrežine. Vse najboljše mu želijo mama in teta, brat Kristjan in nona Pavla iz Križa.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
EKCELSIOR I - 16.15, 19.00, 21.45 L’ulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, D
EXCELSIOR II - 16.30, 22.00 Piccolo dia-volo, i. Roberto Benigni, VValter Mat-thau.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Congiunzi-one di due lune, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Brucia sesso brucia, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 The Big Easy, dram., ZDA 1988; r. J. McBride; i. D. Quaid, E. Barkin.
PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schwarzenegger, J. Belushi.
MIGNON - 16.30, 22.15 Alba d'acciaio, pust., ZDA 1988; r. L. Hool; i. P. Sway-ze, L. Niemi.
EDEN - 15.30, 22.10 Cronache bestiali dTtalia, porn., □ D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 007 zona pericolo, akcij., VB 1987, r. J.Glen, i. T. Dalton, M. D'Abo, J. Don Baker.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Good morning Vietnam, kom., ZDA, r. B. Levinson, i. R. Williams, F. VVhitaker.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastwood; i. Forest Whi-taker, Diane Venora.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La soffitta, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Ljubljana
Peter Tur rini
Trg v Benetkah
Režija: Dušan Mlakar
V petek, 11. t. m., ob 20.30 abonma RED A in D — v soboto, 12. t. m., ob 20.30 abonma RED B, E in F v nedeljo, 13. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G.
prispevki
[alerija
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Jutri, 10. novembra, ob 18. uri
vas vabi na odprtje
slikarske razstave
GIUSEPPE SATURNO in
GIULIANO TOMAINO
Uvodna beseda Mario Soldati
včeraj - danes
razne prireditve
Slovensko planinsko društvo Trst.
Drugi večer predavalne sezone bo jutri,
10.	novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. Botanik in univerzitetni profesor dr. Tone Wraber bo predaval na temo MED RASTLINAMI V PROKLETIJAH. Predavanje bo obogateno z diapozitivi. Vabljeni!
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu - Ul. Machiavelli 22 praznuje letos 40-letnico svojega delovanja. Priložnostna PROSLAVA bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, v petek, 11. novembra, ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj prireja v petek,
11.	novembra, od 19. ure dalje MARTINOVANJE s Tonco in Vanko. Vabljeni!
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 12. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina KD Kraški dom - Repenta-bor z lepljenko VAŠKI VRTILJAK. Režija Drago Gorup. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi v soboto, 12. novembra, na SREČANJE Z UREDNIŠTVOM REVIJE MLADINA. Začetek ob 18.30. Vabljeni v velikem številu!
SKD Slavec ter vinogradniki iz Ric-manj, Loga in Pulj vabijo na RAZSTAVO IN POKUŠNJO NOVIH VIN v soboto, 12., in nedeljo, 13. novembra, v Kulturnem domu v Ricmanjih.
SKD Barko vi j e - Ul. Cerreto 12 vabi na MARTINOVANJE v nedeljo, 13. novembra. Poskrbljeno za domačo hrano, rujno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 16. uri.
Zadruga Vesna in DSMO prirejata MARTINOVANJE z večerjo in glasbo v petek, 11. t. m., ob 19.30 v društveni gostilni.
razna obvestila
Danes, SREDA, 9. novembra 1988
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 6.55 in zatone ob 16.08.
Jutri, ČETRTEK, 10. novembra 1988
LEON
PLIMOVANJE DANES: ob 02.22 naj-nižje -21 cm, ob 08.28 najvišje 55 cm, ob 15.22 najnižje -61 cm, ob 21.44 najvišje 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugovzhodnih vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Terence Orlando, Pie-ro Stuper, Manuel Nordio, Andrea Duro.
UMRLI SO: 75-letni Vittorio Babici, 88-letna Giuseppina Gabršček, 78-letna Anna Zudini por. Hadela, 74-letna Maria Babich por. Scheriani, 78-letna Pierina Derussini por. Novak, 89-letna Celestina Chiopris por. Latini, 83-letna Vittoria Furlan vd. Marcucci, 46-letna Maria Angela Lobinu por. De Vecchis, 87-letna Olga Pupis vd. Rigo, 78-letni Angelo Flo-reano, 78-letni Vitale Piazza, 55-letni Pi-etro Veglia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, UL. Berni-ni 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 411068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MIL-
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 411068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
50-Ietniki občine Dolina priredijo 12. t. m. večerjo v restavraciji na Jezeru pri Olimpiji. Kdor se je želi udeležiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228468 ali 811773. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo. Oglasite se v čim večjem številu!
ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, Dijaška domova "S. Kosovel" iz Trsta in "S. Gregorčič" iz Gorice prirejajo ZIMOVANJE za mladino od 11. do 17. leta starosti v Zgornjih Gorjah od 27. decembra do 4. januarja 1989. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest vabimo vse, ki se nameravajo zimo vanj a udeležiti, da se vpišejo do 25. novembra. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst. V Prosvetnem domu na Opčinah LIKOVNA DELAVNICA - kratki seminar informativno praktičnega značaja za ljubitelje likovne umetnosti. CLAUDIA RAZA -' grafika: jutri, 10. t. m„ 17.00-20.00; sobota, 12. t. m., 17.00-20.00; sreda, 16. t. m„ 17.00-20.00. JASNA MERKU - keramika: nedelja, 12. t. m„ 9.00-12.00; četrtek, 17. t. m„ 17.00-
20.00.	BORIS ŽULJ AN - risba: petek, 18. t. m., 17.00-20.00, sobota, 19. t. m„ 17.00-
20.00,	nedelja, 20. t. m., 10.00-13.00. Vpisnina 20.000 lir. Decembra bo razstava izdelkov tečajnikov in drugih likovnih ljubiteljev. Dela sprejema v četrtek v Prosvetnem domu.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR in 8. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 17. novembra ob 18. uri oz. ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. REDNI OBČNI ZBOR: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo ravnatelja; 3. Obračun in predračun; 4. Razprava; 5. Poročilo nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Razno.
SKB Tabor Opčine - Prosvetni dom
Jutri, 10. t. m. od 20. ure dalje srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vabljene!
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 odborova seja.
Shiatsu in akupresura v Domu A. Sirk v Križu začetni tečaj (12 ur) 12. in 13. t. m., nadaljevalni tečaj (12 ur) 26. in 27. t. m. nudi prof. Helena Bizjak. Informacije in vpisovanje v baru Doma A. Sirk jutri, 10. t. m. in v petek, 11. t. m. od 18. do 20. ure.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina nudi 5-dnevno potovanje od 29. decembra do 2. januarja 1989 V SOVJETSKO ZVEZO S SILVESTROVANJEM V MOSKVI s karakterističnimi ruskimi običaji in navadami. Informacije in vpisovanje: jutri, 10.
11.,	in v petek, 11. 11., na sedežu sekcije KPI v Dolini 75/a od 19. do 20. ure ali po telefonu na št. 232223 v popoldanskih urah.
SPDT priredi v nedeljo, 13. t. m., avtobusni izlet na Korado, kjer bo tradicionalno martinovanje. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin (izpred Prosvetnega doma), ob 8.15 pa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije (tel. 754742).
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija CEJA pod naslovom Odprtine.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 16. t. m. slikarka Silvia OSOJNIK.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 10. novembra odprta razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar Mariano ČERNE.
Namesto cvetja na grob Davida Ma-verja daruje Sergij Sancin 20.000 lir za COŠ F. Venturini Boljunec.
Namesto cvetja na grob pok. Andreja Starca darujeta Romano in Lidija Štoka
20.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na teto darujeta Iskrena in Danilo Škabar 40.000 lir za košarkarski odsek ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Josipa Ozbiča darujejo osebje otroškega vrtca v Gropa-di 30.000 lir za Sklad M. Čuk ter učiteljice in varuška osnovne šole K. D. Kajuh
40.000	lir za zgoraj navedeno šolo.
Ob smrti Bazilija Smotlaka daruje Cvetko Smotlak 30.000 lir za KD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Bazilija Smotlaka darujeta družina Možina 10.000 lir ter Želka Klun 10.000 lir za KD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Pepija Ozbiča daruje družina Aleksander in Mara Strani 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na pokojne svojce darujeta Cecilija in Pepi Rudež 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pavle Terčon darujejo Marija Zeriali, Paula Zeriali in Pierina Caharija 45.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob obletnici smrti dragega moža Ma-riota Ižanca daruje žena Olga 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina Pepija Ozbiča daruje družina Strani 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dr. Franeta Tončiča daruje Marta Puhalj 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Davida Maurija daruje družina Pečar (Boršt 11) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Gičkota Černjavo daruje družina Majevski 20.000 lir za Sklad M-Čuk.
Loredan in Edvin Sancin darujeta
20.000	lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	počastitev spomina Pepija Ozbiča darujeta družini Pilat 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na teto Urško daruje družina Berdon-Kralj (Trebče 58) 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za cerkev v Ricmanjih, 10.000 lir za Baragov dom v Ricmanjih, 10.000 lir za Babno hišo in
10.000	lir za knjižnico P. Tomažič na Opčinah.
Ob 4. obletnici smrti drage Tamare Frančeškin daruje družina Milič (Šempo-laj 54) 30.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Renza Verrija darujejo Avrelija z družino 25.000 lir. Marta z družino 25.000 lir in Zora z družino 25.000 lir za Dijaško matico ter Marica z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Gičkota Černjavo daruje Pepka Rustja vd. Černjava (Gabrovec)
15.000	lir za nogometni krožek Kras.
Namesto cvetja na grob pok. Andreja
Starca darujeta Romano in Lidija Štoka
20.000	lir za ŠD Kontovel.
šolske vesti
Brezplačni večerni tečaj italijanskega jezika organizira šola Srbske skupnosti. Informacije po telefonu na s • 60456 ob uri kosila.
Združenje staršev osnovne šole F-Bevk z Opčin prireja v sodelovanju s b Sloga TEČAJ SPLOŠNE OTROŠKE TELOVADBE. Tečaj, ki ga vodi prof. Dra sič, je namenjen vsem osnovnošolski otrokom vzhodnega Krasa in repentabr ske občine. Urnik: za 1., 2. in 3. razred o 14.15 do 15.00, za 4. in 5. razred od 15-16. ure vsak petek v telovadnici opensk srednje šole.
mali oglasi
PEKA vajenca z dobro voljo zaposli P ^ karna v Romjanu. Elviro Jerman, ' Garibaldi 72, Romjan-Ronke. 1 0481/777106.	in
20-LETNA PRODAJALKA s prakso > znanjem srbohrvaščine in slovenšci išče delo. Tel. 213307.	.
HIŠNA POMOČNICA nudi 2-krat t densko hišno pomoč. Telefonirati v černih urah na št. 229522.
PRODAM kompletni pletilni stroj ZIia ke Brother KR-830. Tel. 51853.	^e\.
PRODAM furgon dizel volkswagen. r 212197 ali na ogled pri trgovini D65^ na Opčinah - Narodna 63/1.	pr0-
PRODAM motorno žago McCulloch , mac 10/10. Klicati ob uri kosila na 0481/882315.	yel
OSMIČO v Medji vasi je odprl r Ferfolja. Toči belo vino.	-a-
V BOL JUNCU prodam 3.000 kv.
zidljivega zemljišča. Telefonirati
čer 228386.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
menjalnica
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
10.
1312.	Japonski jen.................. 883-''
741.—	Švicarski frank ........... 105.20
216.—	Avstrijski šiling............ \96--r
656.—	Norveška krona ................. 2lT"
35.—	Švedska krona................... g20
2335.—	Portugalski eskudo............. 10,50
1967.—	Španska peseta............... 1050-
.190.—	Avstralski dolar ................ g27
8,50	Debeli dinar.................... q	27
1050.—	Drobni dinar.................... ’	^
bcIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež Agencija Domjo	11
Italijanska plesalka vodja opernega baleta
	
Ženska in njena stvarnost	breda pahor
Stališča katoliških feministk
t0 ^ Preteklih dneh so slavni italijanski baletki Carli Fracci ponudili mes-Car?Vnale*Pce Plesne9a ansambla in plesne šole v neapeljski operni hiši San Preo? ?d* se, da upravnemu odboru ta odločitev ni povzročila posebnih ta in av’c' medtem ko ima kar precej težav z imenovanjem stalnega dirigenti tirskega mojstra.
Lor Na sliki vidimo Carlo Fracci leta 1965, ko je v Firencah nastopala z n0n-i°v° Krvavo svatbo ob glasbi Bacha in Ville-Lobosa. Kljub ne več ros-kejzj im letom se italijanska baletka lahko ponaša, da so njeni sicer red-Dastopi še vedno deležni navdušujočih kritik.
»Iz Adamovega rebra: razmišljanja o različnosti«. Naslov je jasen, skorajda izzivalen, njegova še izrecna posebnost pa je v tem, da so si ga omislile katoliške feministke. Tudi v vrstah aktivnih članic katoliške verske skupnosti je namreč precej prisotna feministična miselnost, ki skuša usklajevati ženskam ne preveč naklonjene verske zapovedi in feministične teze o ženskem osvobajanju.
Sicer se feministke iz katoliških vrst ne strinjajo povsem s klasično interpretacijo vsebine temeljnih dokumentov rimske cerkve oziroma krščanske vere. Uvodoma naveden naslov so si izbrale za geslo nedavnega srečanja v Milanu, kjer so še posebej vzele v pretres obširen dokument papeža Janeza Pavla 11. o vlogi in pomenu žensk Mu-lieris dignitatem.
Po mnenju feministk katoliške veroizpovedi, ki se prepoznavajo in izražajo preko revije Projekt ženska (Proget-to donna), sedanji papež ne zna pravilno tolmačiti Svetega pisma. Zato so prejšnjo soboto v svojo sredo poklicale milanskega nadškofa Carla Mario Martinija kot globokega poznavalca biblijskih tekstov.
V Genezi je namreč odlomek, ki je ob prvem branju sila preprost in razumljiv, vendar zakriva ključ za tolmačenje odnosa med bogom in človekom, med moškim in žensko. »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril«.
Nadškof Martini trdi v bistvu (oprostite, če zaradi prostorske stiske poenostavljam do skrajnosti), da je ustvaril oba - moškega in žensko. Moškim zato odreka pravico, da bi se postavljali, da bi okoli sebe iskali lastno podobo. Katoliške feministke pa gredo preko takšnega pojmovanja, kajti s toni, ki so še najbolj podobni izražanju zgodovinskih feministk, zavračajo vlogo ženske, ki bi lahko nastopala edinole kot hči, žena, mati ali vdova.
Prav tako so odločno proti pojmovanju takšne zveze med moškim in žensko, ki naj bi bila osredotočena na prokreacijo, kot sodijo, da je izredno omejevalno ter tudi ponižujoče ozna-
čevati spolnost med zakonci kot nevredno remedium concupiscentiae, se pravi pomagalo moške pohotnosti. Z njimi se je v tem strinjal tudi nadškof Martini, ki je dejal, da je v spolni razliki odsev boga.
Po mnenju organizatork srečanja med katoliškimi feministkami pa je danes treba povedati, kaj bolj določenega tudi o spolnosti. Zato je teologinja Maria Caterina Jacopelli izrecno poudarila: »Nujna je takšna teologija, ki bi opredelila nežnost in spolni užitek kot govorico resnične ljubezni: kajti danes lahko ženska nadzoruje svojo rodnost, zato lahko živi ob moškem vrsto let kot njegova družica, ne pa samo kot mati njegovih otrok«.
Takšna izvajanja v vrstah vernih žensk ne zbujajo več zgražanja, mogoče so včasih nad jasnostjo irazov bolj presenečeni v laičnih krogih. Če vera torej ni ovira, da bi katoliške feministke zavzele dokaj jasna stališča o nekaterih ključnih vidikih ženske problematike, separatizma med moškimi in ženskami ne morejo zagovarjati. Zato se morajo stalno soočati z moškimi o vrsti teoretskih in konkretnih vprašanj, kot je na primer možnost, da bi ženske oblekle duhovniško haljo.
Takšno možnost oziroma pravico žensk papež Wojtyla zavrača v svoji zadnji encikliki, kar je sprožilo vrsto reakcij.
Še večje polemike pa je povzročila prva konkretizacija te
možnosti: Barbara Harris, ki jo vidite na fotografiji, je namreč od konca septembra dalje pomožni škof episkopalne cerkve v Bostonu. Do izvolitve Harrisove pa je prišlo skoraj pred uradno odločitvijo angleške anglikanske cerkve, v katero sodi tudi ameriška episkopalna skupnost, da lahko ženske postanejo duhovnice.
Spilil!
j- ;
		
11	■	
		


	
< RAI2
laoo VarleteVaUeHdei pi°Ppi/ del)
10	tn p,ariete: Ci vediamo alle dieci
H On Hnevnik. nato 2. del varieteja
11	s- f,an-: La valle dei pioppi (6. del)
12	ns Xreme in dnevnik
13	nn Aariete: Via Teulada 66
14	nn Dneynik
14	jr Variete: Fantastico bis
15	Ofi jk- oddaja: Kvarkov svet
16	nn raž. oddaja: Otroški svet 18On nladinska oddaja: Big!
18	Qr nevnik - kratke vesti
19	»n kviz: Domani sposi
1940 A?brika: Knjiga, naša prijateljica
20	2s Mlrnanah, vreme in dnevnik
'•mgomet: evropski pokali, Crve-a zvezda-Milan, Sampdoria-eiss Jena, Inter-Malmoe, Napo-i-Lokomotive Leipzig, Roma-artizan, Athletic Bilbao-Juven-2o j r (Posnetki in prenosi)
2Z3o Rneynik
23^30 R,?ua^evanka: Sapore di gloria 23.45 rnka: Filmske novosti 24 Qn - Ktualno: P er fare mezzanotte ^ Dnevnik - zadnje vesti
8.00 Dokumentarec: Živali sonca 8.30 Dnevnik - volitve v ZDA 8.45 Nad.: Inverno al mare 9.50 Film: Grattacieli (krim., It. 1942, r. G. Giannini, i. Paolo Stoppa)
11.05 Inf. odd.: Kemija v laboratoriju
11.30	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Film: Arditi delVaria (dram., ZDA 1938, r. Victor Fleming, Clark Gable, Spencer Tracy)
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Guardato a vista (krim., Fr. 1981, r. Claude Miller, i. Michel Serrault, Romy Schneider)
22.00	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Film: Soldi facili (dram., ZDA 1983, r. J. Signorelli, i. J. Pešci)
RAI 3
y RTV Ljubljana
TV Koper
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Znanost in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
18-45 Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: La storia del dottor Was-sell (vojni, ZDA 1944, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper, Larai-ne Day, Signe Hasso, 1. del)
21.35 Dnevnik - večerne vesti
21.45	Film: La storia del dottor Was-sell (2. del)
22.50	Aktualna oddaja: Specialmente sul Tre - Gramsci l'ho visto cosi...
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: 20 let prej
11.00
12.10
45.55
16.10
16.05
1645
17.20
17.40
18.20
18.45
19.00
19.01 19.30 19.55 20.05
22.10
22.25
22.40
23.20
Mozaik. Drama, oddaja o kulturi
Osmi dan, Mostovi
Video strani
Video strani
Mozaik (pon.)
Kulturna oddaja: Osmi dan Mostovi
Tečaj angleščine Spored za otroke in mlade: Medvedkov godrnjavček (M. Jezernik) in Butalci (J. Milčinski) Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Elektroenergetik Risanka
Vremenska napoved Obzornik, TV Okno in Zrno Dnevnik
Vremenska napoved Film tedna: Gloria (dram., ZDA 1980, r. John Cassavetes, i. Gena Rovvlands, John Adams)
Plesni nokturno: Kota Mandala (glas. film, r. Marjan Frankovič, glasba Pavel Mihelčič)
Dnevnik
Mednarodna obzorja Video strani
13.30	TV dnevnik
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.10	Nogomet: tekma iz tujih prvenstev (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. football NČAA
18.50 TV dnevnik
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednje vesti:
GORICA - Posvet o antisemitizmu TRST - Evroparlamentarec Giorgio Rossetti o prevozih v Sredozemlju TRST - Razgovor z letošnjimi nagrajenci Borštnikovega srečanja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale
22.15 TV dnevnik 22.25 Tednik: Sportime magazine 22.45 Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale
ij CANJ
8 °0 Nanizani amore, 8. glia ami
'«35
tando, i:
miglia, i:
11 pranz 13.30 C< 14-15 Gic
l5'°5 Nanizaj nella pr 1R ca ^ebster 6.50 Kvizi: D<
OK! I
oa rito 20'30-Film: rezza
9.50 Film: Lo sciacallo (dram., Fr. 1963, r. Jean Pierre Melville, i. Jean-Paul Belmondo)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-. ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d amore, 18.00 New York New York
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Aktualno: Sono inno-cente
21.30	Aktualnosti: Dentro la notizia - Volitve v ZDA
22.30	Aktualna oddaja: Non-solomoda
23.15 Film: Prigionieri del passato (dram., VB 1981, r. Alan Bridges, i. Glenda Jackson, Julie Christie)
1.15	Nanizanka: Vegas
^j) ITALIA1
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Jem, Kiss me Licia
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina
20.30	Film: I due marescialli (kom., It. 1961, r. Sergio Corbucci, i. Toto, Vit-torio De Sica)
22.20 Speciale Toto
23.10 Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.40 Rubrika: Premiere
23.50 Mezzogiorno di fuoco (vestern, ZDA 1952, r. Fred Zinnemann, i. Gary Cooper, Grace Kelly)
1.25 Nanizanka: Star Trek
HUlJi TELEPADOVA
11.30 Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
12.00 Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume.e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Film d'amore e d'anarchia (kom., It. 1973, r. Lina VVertmiil-ler, i. Giancarlo Giannini, Mariangela Me-lato)
23.10 Kviz: Colpo grosso 0.10 Oddaja o ribolovu 0.40 Nanizanka: Dottori con le ali 1.00 Film
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nanizanke: Le isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Luigi
Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Variete: Al Paradise 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Mešani zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana, vodi Andrej Pegan; 13.20 V našem studiu: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Veleum-ni plemič don Kihot iz Manče (pon. 2. dela); 15.23 Glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 M. Dvorak: Pisma iz Prage; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.20 Iz dela glasbene mladine; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Marela; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Interpreti; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
13.00	Na valu Radia Koper, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Šhow business; 17.33 Glasba;
18.00	Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasbeni utrinki; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Na prvem dnevu posveta ob 50-letnici rasističnih zakonov
Velika zgodovinska ura o antisemitizmu
Številno, predvsem mlado občinstvo na včerajšnjem zasedanju (foto Pavšič)
Da je prišel čas, ko je treba dokončno razkriti najgrši obraz italijanskega fašizma, upoštevajoč tudi zadnja dogajanja v Italiji, ki kažejo na prisotnost rasne nestrpnosti nekaterih plasti prebivalstva, so dokazali že včerajšnji imenitni posegi na študijskem posvetu o antisemizmu, ki se nadaljuje danes dopoldne v Avditoriju in popoldne v Attemsovi palači. Fenomen, ki doslej še ni bil deležen s strani italijanske zgodovine pravega "priznanja", še manj pa o njem vedo mlade generacije, je bil tako spodbuda za veliko in pozorno spremljanje prav mladih iz srednjih šol goriške pokrajine. Žal so bili dijaki slovenskega liceja na izletu.
Našemu mestu, ki je doživelo večstoletni vzpon židovske skupnosti, pa žal tudi njeni nasilni zaton, je bila tako zaupana naloga, da odkrito pogleda v čas, ki ima med nami še veliko živih prič. Biti drugačen ni nikakršen zločin,- neodpustljivi zločini pa so bili storjeni proti židovskemu narodu. O tem je treba povedati resnico, da bi mlajši rodovi ne dovolili ponovitev podobnih grozot.
Ko je profesor Gustavo Corni z Beneške univerze prikazal razvoj antisemitskega preganjanja v Nemčiji, kateremu je sledilo strahotno uničevanje evropskih Židov v koncentracijskih taboriščih, ga je pri razkrivanju celotnega fenomena uničevanja človeka po človeku vodila misel, kako naj si
danes razložimo takratno indiferentnost večine nemškega naroda. 500.000 Židov, ki so živeli v Nemčiji leta 1933, ni moglo ugroziti nekdanje najmočnejše evropske države! Toda vojna je bila izgubljena, treba je bilo najti krivca! Sicer pa naj bi bili tudi za prve razpoke v evropskem kapitalističnem svetu ob koncu prejšnjega stoletja prav tako krivi Židje, ki so imeli besedo v mnogih vrhovih nem-
škega gospodarstva. Zato se jih je bilo treba znebiti. Italijanskemu fašizmu ni kazalo drugega, kot da se je temu umazanemu poslu nacistov priključil. Vendar, kot je pribil antropolog prof. Ugo Caffaz, si Italijani lahko le domišljajo, da so pri tem imeli manj krivde, da so bili če že ne dobri do'Zidov, vsaj blažji v svojem ravnanju z njimi. Že v starem Rimu, v zibelki krščanstva, je obstojal antisemiti-
zem, učenjaki ga imajo za najstarejšega na svetu.
Rasistični zakoni 1938 leta naj bi bili le Mussolinijev poklon, prijatelju Hitlerju! Celotna italijanska oblast pa je sedem let dosledno izvajala rasistične zakone. V času nemške zasedbe Italije se je diskriminacija spremenila v uničevalni pregon, ki mu ni mogel uiti noben Žid. Spiski so bili pripravljeni in vlaki so vozili v Auschwitz in druga uničevalna taborišča. Odgovornost za dogajanja v fašistični ftaliji je torej skupna in osebna!
O ponižanju in preganjanju italijanskih Židov je nato z izrednimi podatki nanizal Michele Sarfatti iz Milana. Popoldne je sledil prikaz prof. Oriette Altieri o odnosu goriškega prebivalstva do judovske skupnosti skozi stoletja. O položaju v Trstu po sprejetju zloglasnih zakonov proti Židom sta govorili še prof. Helen Gin-zburg Migliorino in Silva Bon Gherar-di.
Bila je velika zgodovinska ura včeraj v Gorici. Toda za koga? Med večino mladih, bi odrasle, tiste, ki so doživeli 38 leta, lahko hitro prešteli. Mnogi izmed njihovih staršev pa se niso ustrašili; tik pred vojno so spremljali na židovsko pokopališče v Rožno dolino zdravnika goriških revežev dr. Silvia Marpurga, ki ga je ubil prezgodnji prisilni počitek rasistične Italije.
Dorica Makuc
Občina bo uredila park v Podgori
O ureditvi Attemsovega parka v Podgori je govor že več let in že večkrat je bilo napovedano, da bo Občina izvedla potrebni poseg, za katerega se je ves čas zavzemal tudi podgorski rajonski svet. Končno kaže, da bodo z urejanjem le začeli. Občinski odbor je sklenil, da bo najel posojilo 450 milij0' nov lir pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti. Z drugim posojilom za znesek 300 milijonov bodo izvedli izredna vzdrževalna dela na nekaterih goriških ulicah. Sklepa bo občinski odbor predstavil v potrditev občinskemu svetu na eni od prihodnjih sej.
Občinski odbor je na ponedeljkovi seji posvetil precejšnjo pozornost vprašanjem osebja in notranji reorganizaciji v zvezi z nedavno prekategorizacijo goriške občine. Občinski odborniki so še razpravljali o upravljanju raznih storitev na goriškem gradu ter porazdelili deželne prispevke za delovanje šolskih menz.
Ob tej priložnosti se je občinskemu odboru uradno predstavil tudi novi poveljnik mestnih redarjev dr. Armido Žaro, ki v teh dneh prevzema svoje službeno mesto v Gorici.
Iščemo raznašalca Primorskega dnevnika za Gorico. Nagrada po dogovoru. Telefonirati na upravo PD - 83382 ali 85723.
Trije neoboroženi roparji okradli zlatarno v Tržiču
Predsedniki komisij na Pokrajini
A. Devetak (KPI) bo načelovala komisiji za kulturo
Trije mladi neoboroženi roparji so sinoči odnesli kakih sto do stodvaj-set prstanov iz zlatarne Cukjati v Tržiču. V majhno zlatarno na vogalu med ulicama Roma in Garibaldi, torej na malo prometnem območju že nekoliko izven mestnega središča, so vdrli približno ob 18.40. Eden od trojice je zagrabil za vrat lastnika, 55-letnega Darka Cukjatija z bivališčem v Štarancanu. V zlatarni je bila takrat samo Cukjatijeva žena, 54-let-na Emilija Klančič, ki se razumljivo ni drznila zoperstaviti trojici.
Roparji so se polastili prstanov, ki so jih našli na pultu, nato pa pobegnili. Zdi se, da so se odpeljali z avtomobilom, vendar pred zlatarno ni bilo nikogar, ki bi si zabeležil številko na evidenčni tablici niti znamko avtomobila. Tudi lastnika nista o napadalcih znala povedati dosti. Bili so videti stari do največ trideset let, obrazov niso imeli zakrinkanih. Med podvigom so spregovorili le nekaj stavkov, premalo, da bi iz na-
glasa lahko sklepali, če gre za domačine ali pa ljudi iz drugih krajev.
Policija domneva, da gre vsekakor za neizkušene roparje. Spričo razmeroma ugodnih okoliščin bi se poklicni roparji najbrž zadržali v zlatarni več časa in odnesli več dragocenejših predmetov iz predalov. Trojica pa je kar pograbila prstane, ki so bili takoj dosegljivi na pultu, in nato zbežala. Na osnovi bežnega inventarja, ki sta ga lastnika opravila takoj po ropu, naj bi vrednost ukradene zlatnine znašala okrog 10 milijonov lir.
Po ropu je policija nemudoma postavila cestne bloke na vsem območju od Trsta do Gorice, ob vstopnih postajah na avtocesto ter na cestah proti Vidmu, nadzorstvo pa so poostrili tudi na mejnih prehodih.
■ Nocoj se bo ob 20.30 sestal na svojem sedežu rajonski svet za Madonino. Rajonski svetovalci bodo med drugim razpravljali o bodočih stroških.
Pokrajinski svet je predsinočnjim izvolil štiri predsednike svetovalskih komisij, ki so pristojne za poglabljanje vprašanj in oblikovanje predlogov delovanja v posameznih resorjih v pristojnosti pokrajinske uprave. Pomembna novost je v tem, da so eno od štirih predsedniških mest prepustili opoziciji: na predlog komunistične partije je pokrajinski svet izvolil slovensko predstavnico Aleksandro Devetak za predsednico 3. svetovalske komisije, ki bo obravnavala vprašanja s področij kulture, športa in šolstva. Predsedniki preostalih treh komisij so Alberto Bergamin, KD (javna dela, prevozi, splošne zadeve), Gino Sacca-vini, PSI (ekonomska in finančna vprašanja) ter Marilisa Bombi, KD (osebje, zdravstvo, okolje). V vsaki komisiji bosta KD in KPI imeli po dva predstavnika, ostale stranke pa po enega.
Pripravljenost na konstruktivnejši odnos z opozicijo je v začetnem posegu izrekdl' načelnik KD Bergamin. Če
je po eni strani ta izbira nekako prisiljena za koalicijo, ki razpolaga z minimalno večino 13 glasov v pokrajinskem svetu, je po drugi strani ta ponudba tudi izraz želje nove uprave, da bi vzpostavila složnejše odnose z opozicijo. Opozicija je pozitivno sprejela tako zadržanje, razen dveh predstavnikov Zelene liste, ki nista soglašala s takimi poskusi prepletanja vlog večine, in opozicije in se zato nista udeležila glasovanja. Pri izvolitvi nato ni bilo presenečenj in so vsi predsedniki prejeli po 12 ali 13 glasov od skupnih 20 glasov.
Na predsinočnji seji so tudi izvolili komisijo, ki bo oblikovala predloge o razdeljevanju deželnih prispevkov za kulturne dejavnosti. Predsedoval ji bo odbornik za kulturo Panzera. V komisiji bo 9 pokrajinskih svetovalcev (med njimi oba Slovenca) in 9 predstavnikov kulturnih združenj ter ustanov na Goriškem. Med temi sta tudi
Merjasci ogrožajo polja
Tovornjaka kriva za nesreči
Pokrajinski odbor za lov razpravlja v teh dneh o novem pravilniku za lov na merjasce. Merjasce naj bi lovci po novem lahko lovili vsak dan z izjemo torka in petka, kot je že bilo dovoljeno do preteklega 25. oktobra. Pokrajinski lovski odbor bo pri tem upošteval priporočili goriškega nadzorništva za kmetijstvo in inštituta iz Bologne, ki preučuje razmnoževanje divjačine.
Nenehno naraščanje števila merjascev, ki povzročajo kmetom nemalo
Predstavitev knjige Marjuče Offizie
IZ MORJA V PONEV
in
RIBJA VEČERJA
v gostilni pri Mirotu Mare Mužinav Sovodnjah, v sredo, 16. novembra, ob 20. uri.
Rezervacije po telefonu 882017
škode, je že pred meseci primoralo odbor za lov, da je izdal večje število dovoljenj za ustrelitev merjascev in srn. Preteklega 25. oktobra je stopil v veljavo deželni zakon štev. 14 iz leta 1987, ki je omejil lov le na dva dneva v tednu. To ponovno ogroža pridelke, s katerimi se hranijo vedno številnejše družine merjascev in srn ter jih seveda istočasno delno uničujejo. Zato nameravajo v najkrajšem času omogočiti lovcem, da bi s preudarnim lovom zavarovali kmečke predele pred prevelikim razmnoževanjem divjadi.
Na goriških cestah' so se včeraj pripetile tri prometne nesreče, ki pa ea srečo niso zahtevale nobene človeške žrtve. Na avtocestnem odcepu proti Vilešu je nekaj minut po 10. uri 21-letna Barbara Carvana iz Poljana, ki je upravljala fiat 127, začela prehitevati tovornjak z jugoslovansko registracijo. Istočasno naj bi se tovornjak nenadoma pomaknil na levo stran cestišča, tako da je morala Carvanova naglo pritisniti na zavore. Avto je zaneslo najprej na levi rob ceste, svojo vožnjo pa je končal proti desnemu guardrai-lu. Pri tem velja omeniti, da se šofer
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar Wilde
VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Danes ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI.
tovornjaka ni ustavil. Možno je, da se ni morda sploh zavedel, da je prišlo do nesreče. Zaradi zloma desne roke pa se bo morala Barbara Carvana zdraviti 45 dni.
Slabo pritrjene dolge cevi na dostavnem vozilu mercedes, ki ga je upravljal 21-letni Tržičan Renato Mar-chesi, so botrovale nesreči, ki se je pripetila približno ob 15. uri v Tržiču, na križišču med Ulico 1. Maggio in Ul. San Nicolo. Železna žica, ki je držala skupaj dolge cevi, se je pretrgala, tako da je ena cev štrlela navzven na desni strani, ne da bi šofer kaj opazil. Ko je zavil pri semaforju na desno, je cev najprej oplazila 49-letno kolesarko Lauro Dagri iz Tržiča, nato pa še 36-let-no policajko Ariello Donati iz San Canziana. Slednja je zadobila tudi najtežje poškodbe, saj so jo prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma čeljusti morala zdraviti 30 dni. Dagrijeva pa je dobila več udarcev po celem telesu in bo ozdravila v 25 dneh.
Šest dni se bo zdravil Gastone Bal-dan, doma iz Ronk, ki je padel z vespo po trčenju s ford escortom, ki ga je upravljal Tržičan Gabriele Inglese. Tudi ta nesreča se je pripetila v Tržiču, na križišču med Ulico Carducci in Ulico Puccini.
Rudi Pavšič za ZSKD in Marija Češčut za ZSKP.
čestitke
Valerijo Frandolič praznuje danes 80. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju mu Iz vsega srca želijo še mnogo srečnih in zdravih let žena Marija in otroci z družinami.
razna obvestila J
Občina Doberdob obvešča, da bodo imeli občinski uslužbenci na dan sV-Martina (v petek, 11. novembra) proS dan. Ta dan ne bo vozil šolski avtobus, smeti bodo delavci pobirali jutri, občinski uradi pa bodo zaprti.
Kmečka zveza obvešča, da zapade jut' ri, 10. novembra, rok za vplačilo 3. obrok socialnih dajatev.
Občinska uprava v Sovodnjah spor°' ča, da bodo uradi županstva v petek, 1. t. m., zaprti zaradi praznovanja sv. Mar na. Prav tako ne bodo v petek pobira smeti. Občinski uslužbenci bodo sffle pobirali v soboto, 12. t. m.
Gorica
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »II Prl°' cipe cerca moglie«.
VERDI 18.00-22.00 »Invaders«. VITTORIA 17.30-22.00 »La donna conte-sa«. Prep. mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.30 »Round i»ld' night«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Igra v podzemlju«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI 2
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 53 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU^ Centrale - Trg republike 26 410341.
|_________pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Orlanda por. Mercede iz splošne bolnišnice v kev Srca Jezusovega in na glavno P pališče.
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
priredi v soboto, 12. novembra 1988, ob 15.30 v občinskem parku v Doberdobu
proslavo 80-letnice ustanovitve
Na razpolago cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami

NstpnK, °osero°
Kritik Igor Škamperle o dveh pesniških knjigah Založništva tržaškega tiska
Spirala pesnika Jakoba Renka med optimističnim vračanjem
Naslovnica Renkove knjige
Pri Založništvu tržaškega tiska sta v zbirki Leposlovje pred kratkim izšli dve novi pesniški zbirki. Avtor prve je znani tržaški pisec pesmi Jakob Renko, ki je tokrat svojim večinoma kratkim pesmim nadel skupni naslov - Spirala. To seveda ni prva knjižna objava Renkovih pesmi, saj se avtor že lep čas ubada s pisanjem verzov. Kljub temu so njegove pesmi v najnovejši zbirki nekako nemirno razpete med negotove začetniške prijeme in užaloščeno, skoraj jezno zavestjo, da je glavni vlak, tisto osrednje in veliko srečanje, že zamujeno in minulo. Ta motiv, motiv zamujenega srečanja ali prepoznega trka na vrata svojih možnosti in želja, se v Renkovih pesmih skoraj neprestano vrača. Spoznanje je doživeto včasih že kar cinično, vendar mu avtor zoperstavlja dokaj optimistično vizijo, po kateri naj bi se zdaj vendarle, čeprav pozno, začelo koračenje po pravi poti. Ta dva motiva sta ključna za avtorjevo pesniško snovanje in ju lahko zgoščeno zasledimo v pesmi Zamuda: »Prepozno prihajam med vas. / Prej sem kolovratil / po neizmernem vesolju...«. Občutku izgubljenega avtor dodaja upanje, da bo starost prinesla vse potrebno, pri čemer pa le malo izvemo o tem, kaj je bilo tisto izgubljeno in kaj naj bi bilo to, k čemur avtor s slastnim novim pričenjanjem stremi. Verz je v tem vmesnem položaju bolj negotov kot pa prepričljiv, tako da stvari in občutja ne morejo priti do izraza. V nekaterih pesmih se avtor sicer približa globjemu sporo-' Čilu in izrazni večplastni barvitosti, na primer s pesmijo Dogodek, ki zaključuje zbirko in z občutjem minulosti, ki spremlja letne čase v Eni pesmi. Morda bi prav s tematiko minulosti avtor uspel bolje zarisati svojo verzno uglaše-nost. Zaenkrat pa se mu to ni najbolje posrečilo, najbrž zategadelj, ker svojemu ubežanemu trenutku pridajo nekaj cinizma ali pa preveč lahkotno vero v povrnjen začetek. Seveda pa Renkova poezija ni optimistična, prej bi bilo treba reči, da je nekako nemočno uklenjena pred tistim pragom, na katerem bi lahko končno zares spregovorila. Da ji to ne uspe, je najbrž krivo tudi dejstvo, da v svojem izrazu ne uspe biti niti pesimistična.
Ritmična raznolikost verzov koroškega pesnika Hafnerja
Ovojnica Hainerjeve knjige
Naslednja izdaja, ki jo je ZTT pripravilo v sodelovanju z založbo Drava iz Celovca, je pesniška zbirka mladega koroškega avtorja Fabjana Hafnerja - Indigo. Hafnerjeve pesmi so oblikovno in ritmično precej raznolike, s heterogenimi kiticami in verzi, ki se razpenjajo od enega samega zloga do lepo urejenih enaj-stercev. Vendar prevladujejo kratki stihi, s katerimi se skuša avtor približati nežnemu šepetu poezije, ki naj govori polno s svojo barvo, ritmom in kratko izjavo: »V zenici / tli / trska. / V zrklu / trza / trs«. S takšnim poigravanjem besed se kar pogosto srečujemo, vendar je treba reči, da se mlademu avtorju pozna pomanjkanje izkušenj, tudi literarnih, čeprav mu je treba priznati, da jezik dokaj dobro obvlada in ga skrbno neguje. Vendar je vse to še premalo. Verzi se pogosto obračajo le sami nase, tipajo po vzajemnih zvočnih učinkih, pozabljajoč na uglašeno vsebino, ki naj bi si skozi izraznost nevidno, a zavezujoče utrla pot do bralca. Čeprav avtor mestoma sam podvomi v učinkovitost verznega sporočila, pa njegova poglavitna težava ni toliko sam način izražanja, kot tisto, kar naj bi se izrazilo. Pri vsakem pesniku so prisotni dvomi, koliko je sploh mogoče z besedo povedati, zato se ni čuditi, da tudi pri Hafnerju beremo: »Razpadam na stavke, / ki nimajo zveze. / Vse, kar je iz njih / razbrati (in še več) / se lahko (in še laže) / razbere z moje dlani«. Mladi koroški avtor ima nedvomno posluh za pesniško govorico, ki se, tako kot se pri nekaterih sodobnih mladih pesnikih, nežno spogleduje s tihim mrmranjem in šepetom. Fabjan Hafner daje slutiti, da se njegova prava ljubezen pričenja šele tam, za tisto magično mejo, kjer se odpira nek nov prostor hipne jasnosti, ki je dostopen šele potem ko smo za seboj pustili »megleno molčečnost pesmi«. Vsekakor lepi obeti mladega avtorja, ki pa se bo moral še pošteno potruditi, če bo želel skozi pesem izpovedati tisto, kar se pesniški besedi tudi vedno izmika - svoje lastno doživetje.
Pred petkovim gostovanjem ljubljanske Drame v Kulturnem domu
Peter Tunini je slaba vest avstrijske družbe
maturi je poklice. Bil je . v kovinski industriji, skladiš-Pisec reklamnih besedil, nikoli
se je v z Gerhardom z veliko gosto-
Avstr-I Turrini se je rodil leta 1944 v kem %Pti ^veti Margareti na Koroš-maH' (Jce je bil italijanski priseljenec, skoval9 ^or°šica- Osnovno šolo je obi-je v lv domačem kraju, maturiral pa omar v, vcu leta 1963. Po maturi ie delave^ raznovrstne
na*!f' Pl"-'- icitiamnin oeseo V ^.odrekel pisateljevanju.
G0„ ',ačetku šestdesetih let LaZe ^eti spoznal
ljubnnrtSbergom' Ta je mladoStl° vabil v svojo hišo takratne šel v “letnike. Tako je Turrini pri-tum j,1 , z Artmannom in Bernhard-rature1 Sta mu Pomagala po poti lite-
ven let,° sodi njegov dramski pr-sano v ,na Podgane. Delo je napi-in na™?. amci dunajskega dialekta dveh Llzl®.?a slenga. Pripoveduje o nih nn» ljudeh in njunih erotič-šitveno6^lenjih. Do ljubezenske pote-iz Sei, Pnde, čeprav skušata odvreči cije t, jSa „zunanja znamenja civiliza-l= •- a » V, a se je namreč spremeni-. etišče. V tem svetu pa gospo-
za in
la v
istega prostora
l°S«E™Vv1i™uk,podga“mi
neki ko™d°SU 1® Preživel leto dni v no se io ,Uni' l^.0 se je vrnil v domovi-Ski UDraf3 o0slil kot barman in hotel-Lov vPJ!, mk' Leta 1971 je predelal v uDrjl1Z.no nemščino ter ga ponudil vo&tev ljudskemu gledališču °beh nr alrU' Zgodba’ jezik ter golota ske gledalce°mSt0V S° šokirale dunaj-
nie0prascad/sdm9^dramsko del°' Kla" teqa -> . (Sauschlachten). Sin boga-
neha kom!^—693 kmeta. Valentin,! Sedaj feb,.s SVojim okoljem. na qa na ?m° krul* kot svinja. Druži-nikov ohlac?nCUi °,b Podpori predstav-v dialektu zakolje. Delo je napisano
IO«avstrVjskSem.je naStaja"
domSPmb; kiga je doživel s tem koma-tojni n- ^ ^ možnost postati samos-kratko	. Leta 1972 je napisal
srnord) ®node)anko Detomor (Kind-moriJkP ]e Psihološka študija deto-
?°nijevp v xe ^rgarove svatbe in Gol-bina osrai 1 • aidce Mirandoline. Vse-ZakliučvJa Pri °beh nespremenjena, le si nainrG Sta Presenetljiva. V spomin Matiji ^ prikličimo Linhartovega kem nri' Sa|,ie ta povzet po francos-je Turri^nalu' Naslov Ta veseli dan ^atitknv sPremenil v Ta nori dan. 9a qr0f, a nakana osramoti pohotne-^ast. pri Tln s tem je rešena Nežikina ne posrBiuryiniju pa se Figaru spletka zato l' Suzano ne reši posilstva, ga Figaro kar na prizorišču
Peter Turrini
zadavi. V krčmarici pa Mirandolina uide bogatemu Cavalieru, se poroči z natakarjem, a konča v zaporu. Cavali-ere prevzame krčmo in sprejme Mi-randolino za kuharico.
Naslednjih sedem let Turrini ni napisal gledališkega dela. Za avstrijsko televizijo je napisal Alpsko sago (Die Alpensaga - 1974-1980). To je nadaljevanka o zgodovini Avstrije od začetka stoletja do konca druge svetovne vojne, gledano s strani malega avstrijskega kmeta.
Leta 1980 se je vrnil k pisanju dramskih tekstov. Najprej omenimo enodejanko Jožef in Marija. Na božični večer se v veleblagovnici srečata nočni čuvaj in snažilka. Oba sta že krepko preko šestdesetih. Iz razredne solidarnosti, nato pa kar iz ljubezni, se intimno zbližata. Gre za grenko izpovedovanje stisk osamljenih starejših ljudi. To je igra ljubezni in poželenj, ki ne pozna starostnih pregrad.
Naslednje Turrinijevo dramsko delo Meščani (Die Burger) - prvotni naslov je bil Dunajski meščani, je bilo napisano leta 1981. Gre za kritični opis predstavnikov avstrijske družbe, za moralno vivisekcijo družbenega sloja, ki skriva za frazerstvom in leporečniš-tvom svojo votlo pridobitniško strast. Po dramaturški strukturi živi delo v mnogoglasnosti odtujenih monologov, ki jih spenjajo mrzli dialogi.
Leta 1982 je intendant dunajskega Vokstheatra Paul Bloha naročil Turri-
niju prevod komedije II campiello Carla Goldonija. Dobil pa je izvirno predelavo, kjer je Turrini podpisan kot avtor in ne le kot prevajalec. Naslov dela je Trg v Benetkah. Tudi tu je prikazan razredni spopad med prebivalci trga in gospodom iz Neaplja, vendar v manj ostri obliki. O igri bomo še pisali.
28. maja 1988 je v dunajskem Burg-theatru doživelo krstno uprizoritev Turrinijevo delo Nizkostorilneži (Die Minderleisten). Po svojem političnem ozadju se navezuje na krizo v jeklarski industriji ter na njene posledice. V ospredje je Turrini postavil mlad zakonski par. Hans je delavec v jeklarni, Anna pa je zaposlena v tovarni pralnih praškov. V petnajstih prizorih spremljamo zakonca od začetne sreče, preko boja za obstanek na delavnem mestu do odpustitve. V obupu in navalu naivnosti obišče Hans ministra za industrijo ter na njegovo intervencijo ga spet sprejmejo v službo. Postavijo pa ga za nadzornika, ki mora zapisovati vse nizkostorilneže in sumljive elemente. Hans je s tem delom prišel spet do zaslužka, zapustijo pa ga vsi prejšnji prijatelji in tovariši. Iz te nevzdržne razklanosti ga reši samomor. Sam skoči v žareči plavž. A. R.
Jack Razparač še buri domišljijo
Na današnji dan pred sto leti je neznana krvava roka v londonski četrti Whitechapel dvignila nož in z vso silo zamahnila po vratu nedolžne prostitutke. Zatem se je surovo znesla nad truplom, da ubožice skorajda ni bilo prepoznati. Scotland Yard je predal preiskavo o tem okrutnem umoru glavnemu inšpektorju Frederiku Aberlineju. Ta je vodil že preiskavo o štirih podobnih primerih, ki so se zvrstili v četrti Whitechapel v zadnjih desetih tednih. Tista preiskava pa ni obrodila sadov: Aberlineju ni uspelo izslediti morilca, in prav to je verjetno pripomoglo, da je Ie-ta postal s časom najbolj znan angleški zločinec. Ker angleški preiskovalci niso vedeli za njegovo ime, so si ga kar sami izmislili. In tako se je iz petih okrutnih umorov in iz policijske domišljije porodil strah in trepet angleške viktorijanske dobe: Jack the Ripper ali po naše Jack Razparač.
Tistih deset tednov od prvega umora, 31. avgusta, do zadnjega, petega, 9. novembra 1888, se je vpisalo v anale svetovne kriminalistike kot primer, po katerem se policisti ne smejo zgledovati. Jack Razparač je bil v bistvu prvi, ki je omajal ugled dotlej izredno učinkovitega in briljantnega Scotland Yarda. »Ripperologi« (to so tisti, ki so se ukvarjali z zagonetnimi umori Jacka Razparača) so pozneje ugotovili, da verjetno Scotland Yard ni povsem kriv za neuspeh. Pri tem naj bi botrovale tudi nekatere druge, po sto letih še nerazčiščene okoliščine, kot je bila na primer izginitev vrste dokaznega gradiva. Naj bo kakorkoli že, Jack Razparač je postal konec prejšnjega in v začetku tega stoletja pravi »zvez-
dnik«. O njem so napisali že več kot dvesto knjig, posneli nekaj filmov, pripravili nekaj »znanstvenih« simpozijev. Angleški založniki so se ob letošnji stoletnici Jacka Razparača zelo radi »potrudili«: v Veliki Britaniji so v zadnjih mesecih izdali pet novih del o neulovljivem morilcu, ki so šla seveda dobro v promet.
A to še ni vse. Britanska komercialna televizija ITV je posnela nadaljevanko o Jacku Razparaču. Ob predstavitvi oddaje je razbobnala na vse vetrove, da bo v zadnjem nadaljevanju končno odkrila ime morilca. Tako je tudi bilo. Po mnenju ekipe strokovnjakov, ki so sodelovali pri nadaljevanki naj Jack Razparač ne bi bil nihče drug kot sir William Guli, zdravnik kraljice Viktorije. Moril naj bi po naročilu dvora, da bi prikril enega od neštetih škandalčkov v kraljevski družini. Ta verzija ni povsem nova in originalna. Že za časa umorov se je šušljalo, da naj bi s temi zločini speljali pozornost angleškega javnega mnenja od nekaterih ne prav čistih političnih manevrov.
Angleški »ripperologi« so bili do »odkritja« televizije ITV dokaj kritični. Malokdo od njih verjame, da je bil zdravnik kraljice Viktorije res Jack Razparač. William Guli je bil namreč leta 1888 star že 70 let. Leto prej je prebolel infarkt. Le kako naj bi ta priletni in bolehni moški umoril na tako okruten način pet prostitutk?
Sto let po petih umorih v vzhodnem Londonu je ostalo skratka vprašanje še vedno odprto: Jack Razparač je še vedno brez imena in zato še zmeraj buri domišljijo.	MARJAN KEMPERLE
Černetovi ženski akti
Že nekaj let zapored tržaški umetnik Mariano Černe pripravlja malone redne in hkrati bogate samostojne razstave. Tudi za letos je pripravil toliko del, da je z njimi povsem napolnil središčno razstavišče Rettori-Tribbio. Na ogled je dal kakih 15 risb, štiri akvarele ter 9 žganih glin.
Mariano Černe, ki spada v starejšo generacijo tržaških likovnikov in se je že v zelo mladih letih uveljavil kot kipar, nadaljuje v sedanji razstavi s svojo posrečeno serijo ženskjh aktov, ki jih zares mojstrsko izvaja v oglju. Tokrat si je prav na tem področju omislil tudi novo tehniko. Risbo v oglju namreč prevleče s posebnim prosojnim oljem odnosno lakom, tako da v mešani tehniki ustvarja na papirju zares odlična dela. Sicer se v teh delih odraža mojstrova preteklost, namreč dejstvo, da se je Čeme nekoč ukvarjal s kiparstvom, zato pa je povsem drugačen v akvarelu, kjer vsaj deloma v nekaterih delih spominja na pokojnega slovenskega mojstra akvarela Roberta Hlavatya.
Končno je na razstavi še nekaj obarvane žgane gline in sicer 6 stenskih pladnjev z različno vsebino, vendar transavantgardnega sloga, ter nekaj človekolikih figur. Skratka, tudi sedanja razstava Mariana Cerneja, za katero smo rekli, da je bogata, je tako slogovno kot tudi vsebinsko močno raznolika, kot so pač raznolike vse njegove razstave zadnjih let.
Na odprtju razstave v soboto zvečer se je zbralo v galeriji neverjetno veliko ljudi, v glavnem pa tržaških likovnih mojstrov srednje generacije, katerim so na kratko spregovorili o mojstru galerist Derčar, umetnostna kritika Milič in Brossi ter občinski odbornik za kulturo Pacor. Razstava bo trajala do 18. novembra, (fre)
Jadranska bolniška blagajna (Cassa ma-rittima adriatlca per gli infortunl s ul lavoro e le malattle di Trieste) razpisuje javni natečaj za 4 administrativne sodelavce. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti prava, ekonomije in literature, ki še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Cassa marittima adriatica per gli infortuni sul lavoro e le malattie, Direzione generale, Via Coroneo 21, 34133 Trst. Rok za vpis na natečaj zapade 10. novembra. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 21. oktobra 1988.
Jadranska bolniška blagajna (Cassa marittima adriatica per gli infortuni sul lavoro e le malattie di Trieste) razpisuje javni natečaj za 2 administrativna funkcionarja. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti prava in ekonomije, ki še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki, ga dobijo v Uradnem listu in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Cassa marittima adriatica per gli infortuni sul lavoro e le malattie, Direzione generale, Via Coroneo 21, 34133 Trst. Rok za vpis na natečaj zapade 10. novembra. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 21. oktobra 1988.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za tehnika za transfuzije. Natečaja se lahko udeleži kdor je končal šolo za tehnike za transfuzijo in še nima 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 121 z dne 13. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista -Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za osem profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji, ki so že polnoletni in še nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 121 z dne 13. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 izvedenca v kemiji. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci, specializirani v industrijski kemiji, ki so že polnoletni in še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 113 z dne 9. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 9. decembra. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za primarija oddelka za diabetologijo zdravstvene ustanove S. Maria del-la Misericordia v Vidmu. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci medicinske fakulktete, ki še nimajo še 51 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. Poleg tega morajo zadostiti vsem pogojem, ki jih tako vodilno mesto po zakonu zahteva. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udi-nese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za primarija oddelka za endokrinologijo zdravstvene ustanove S. Maria della Misericordia v Vidmu. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci medicinske fakultete, ki nimajo še 51 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. Poleg tega morajo zadostiti vsem pogojem, ki jih tako vodilno mesto po zakonu zahteva. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udi-nese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
V razredu, ko zaposlitev še ni glavna skrb.
(Foto Davorin Križmančič)
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 5 tehničnih vodij laboratorija za analize. Natečaja se lahko udeleži kdor nima še 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in je že tri leta opravljal poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št, 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Za vpis na natečaj morajo kandidati napisati prošnjo z overovljenim podpisom na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udi-nese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za tehnika laboratorija za analize. Natečaja se lahko udeleži, kdor še nima 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) je končal univerzitetno šolo za laboratorijske tehnike ali pa je obiskoval dveletni tečaj za laboratorijske tehnike, ki ga prireja državna zdravstvena enota. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za inženirja koordinatorja, specializiranega v prevozih, elektroniki ali elektrotehniki. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam ter so vsaj deset let opravljali poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krojena zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva industrijska izvedenca, specializirana v elektroniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci specializirani v elektroniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za industrijskega izvedenca, specializiranega v elektrotehniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci, specializirani v elektrotehniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnith Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za industrijskega izvedenca, specializiranega v mehaniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci specializirani v mehaniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za
vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za tri babice. Natečaja se lahko udeležijo babice, ki še nimajo 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisane v poklicni seznam in so že tri leta opravljale poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišle tiste kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za dve babici. Natečaja se lahko udeležijo izšolane babice, ki še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisane v poklicni seznam. V poštev bodo prišle tiste kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm.
Pek-vajenec. Zaposlitev mu ponuja pekarna v Romjanu (Ronke). Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/777106.
Uradnik, ki obvlada srbohrvaščino ali ruščino in ima delovne izkušnje v uvozno-izvoznem podjetju. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/773595.
Samostojni prevozniki, ki bi bili pripravljeni prodajati prehrambene izdelke, sladkarije in pijačo. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/829380.
Dekle, ki se želi zaposliti kot hišna pomočnica. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/768123.
Izkušen prodajalec delikates, ki še nima 46 let. Kogar zanima, naj telefonira od 20. do 21. ure na številko: 040/213491.
Mladi, ki se želijo zaposliti v finančnem, zavarovalnem in kupoprodajnem sektorju. Zaposlitev jim ponuja družba v razmahu. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/64646 ali 68838.
Prodajalec delikates. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/303033.
Izkušen prodajalec avtomobilov za tvrdko Bortolotti, ki prodaja Renaultove modele. Zaposlili bi ga na območju Casarse, San Vita al Taglia-mento, Pravisdomina itd. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis na naslov: Bortolotti, ca-sella postale 121 Codroipo, Videm.
Zavarovalniški prodajalci, ki imajo že 22 let, so končali višjo srednjo šolo, imajo vozniško dovoljenje in stanujejo v bližini. Zaposlitev jim ponuja zavarovalniška družba Generali. Kogar zanima naj telefonira zas zmenek na številko: 040/671753.
Finančni izvedenci (odgovorni na določenem področju) in finančni svetovalci, ki imajo že 25 let in so vpisani v poklicni seznam trgovskih potnikov ali pa izpolnjujejo pogoje za vpis. Zaposlitev in zastopništvo jim ponuja družba Ge-nerComit distribuzioni spa. Interesenti morajo
tudi imeti delovne izkušnje v finančnem ali za' varovalnem sektorju. Interesenti naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: GenerComit Distribu-zione spa, San Marco 875, 30124 Benetke.
Zastopnik in uradnik. Zaposlitev jima p°( nuja zavarovalniška družba RAS. Interesenti naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: RAS Agen-zia 18, Via della Geppa 4, Trst.
Osebje za restavracijo. Zaposlitev jim nuja Brek ristoranti. Prednost bodo imeli tisti, ki imajo že nekaj delovnih izkušenj ali pa so končali gostinsko šolo. Interesenti naj pošljejo sv?) kratek življenjepis na naslov: Brek ristoranti, Via San Francesco 10, Trst.
Tehnični svetovalec za Trst, Gorico, Videm in Pordenon, ki še nima 28 let je končal višjo šolo in ima nekaj delovnih izkušenj v frizerskem sektorju. Zaposlitev mu ponuja družba L’OREAL. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjep)5 na naslov: Direzione, selezione e formazione Sai-po L Oreal, Via Garibaldi 42, 10122 Torino.
Mladi, ki so odslužili vojaški rok in še nimajo 35 let. Zaposlitev jim ponuja zavarovalniška družba RAS s sedežem v Ulici Martiri della h" berta 8. Možni so zelo zanimivi zaslužki. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/363388 ah 363612.
delo išče
20-letna prodajalka s prakso, znanjem srbohrvaščine in slovenščine. Telefon: 040/213307.
Hišna pomočnica. 2-krat tedensko nudi hišno pomoč. Telefonirati ob večernih urah na številko: 040/229522.
24-letni fant bi se zaposlil kot uradnik. Dip; lomiral je na DTTZ Žiga Zois. Odslužil je vojaški rok in ima 18-mesečno delovno izkušnjo v banki-Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° "Z36".
19-letna knjigovodkinja išče zaposlitev k° uradnica. Ima že nekaj delovnih izkušenj v iz' vozno-uvoznih in špedicijskih podjetjih. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tain,lS tvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šiu "Z26".
Knjigovodkinja, ki obvlada trgovsko kore pondenco v nemščini in angleščini in strojepisJ . išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite n naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Mo tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z27",
Knjigovodkinja išče prvo zaposlitev. Dipl° mirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada trgovsk_ korespondenco v angleščini in nemščini ter str jepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primem5 dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Tr pod šifro "Z35".
Knjigovodkinja s poletno delovno P/3^. Diplomirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada govsko korespondenco v angleščini in neffl5® . ter strojepisje. Ponudbe pošljite na naslov: morski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Z34".
Knjigovodja z delovno prakso na p°m°rs^a agenciji in kot trgovski potnik. Diplomiral J® . DTTZ Žiga Zois. Ponudbe pošljite na naslov:	^
morski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Z33".
pip-
Knjigovodja s pgletno delovno prakso, lomiral je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada trgiAj. korespondenco v angleščini in nemščini. P° . be pošljite na naslov: Primorski dnevnik, ta)gr0 tvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, Pot* "Z32".
Knjigovodkinja s poletno delovno Pr® eIy Diplomirala je na DTTZ Žiga Zois. Poleg 5!° -es-ščine in italijanščine, obvlada trgovsko^K ,s-pondenco v angleščini in nemščini ter stroj rv. je. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski j nik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trs , F šifro "Z29".
Dip)3'
Knjigovodkinja išče prvo zaposlitev. ~'.,sy.o mirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada trg ^g. korespondenco v angleščini in nemščini t.®‘l0rski jepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Pr11? ^rsti dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 3413 pod šifro "Z30".
tehnik'
16-letno dekle s končanim tečajem za neIn-no-administrativnega uradnika, ki obvlad tgV ščino in srbohrvaščino, išče prvo zaP po-Obiskuje tudi tečaj za personal kompj3 taj-nudbe pošljite na naslov: Primorski dnevn -^r0 ništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, P "Z37".
20-letno dekle, ki je končalo šolanje n an-ljišču, išče zaposlitev kot uradnica. Ob	na
gleščino in srbohrvaščino. Ponudbe P?5 J ^0n-naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, U 1 tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z38 .
22-letnl fant, ki je opravil vojaški f’	jjjno,
vlada anglaščino, nemščino in srbo	po-
išče zaposlitev kot uradnik ali knjigov taj-nudbe pošljite na naslov: Primorski dne jjfro ništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, p
"Z39".
J
Nogomet: povratne tekme v treh evropskih nogometnih pokalih
Zanimivo in »vroče« v Beogradu in Rimu
Danes bodo na sporedu povratne ®wne 2. kola v treh evropskih nogo-^etnih pokalih. Italijanske ekipe ra-unajo na izreden uspeh, saj se name-avajo vse ekipe kvalificirati v nasled-le kolo. Naloga nikakor ne bo lahka, endar pa niso bili Italijani nikoli ako blizu takemu slavju.
POKAL PRVAKOV
X Beogradu se bosta pomerili do-, aca Crvena zvezda in Milan. Favori-v na tej tekmi ni, čeprav ima jugoslo-in 9 enajsterica prednost domačega 9nsča, predvsem pa izida iz prve tek-. e (1:1). Poleg tega bo Milan igral ^ ez svojega zvezdnika Gullita, ven-, r Pa so Sacchijevi varovanci vseka-7m 0Ptimisti, saj računajo celo na , a9° na tujem. Tekma se bo pričela h ,15- uri, sodniku Pauliju (ZRN) pa se falci* verJetno predstavili sledeči ig-
ZVEZDA: Stojanovič, Ju-n ' ,Yasilijevič, Šabanadzovič, Radova-n,Vlc' Najdoski, Ivanovič, Prosinečki,
Stojkovič, Mrkela.
rs^^bAN: Galli, Tassotti, Maldini, An 0I?b0, Rijkaard, Baresi, Donadoni, cellotti, Van Basten, Evani, Virdis. m-, ®nticipirani tekmi v Bremenom 0 a ^erderjem in Calticom iz Glas-[jnY.a so zabeležili izid 0:0, v četrtino , . ala pa so se kvalificirali domačini, 50 zniagali na tujem z 1:0.
p°kal pokalnih prvakov
(jJl^Banski predstavnik Sampdoria eki^ *'rno čaka na povratno tekmo z v tit' Gaid Zeiss iz Jena (NDR), saj je VqYVi izenačila na tujem z 1:1. Boško-p,,1 varovanci sicer ne nameravajo ie ,cenjevati nasprotnika, na dlani pa rit; 8 80 ^ialli in tovariši gladki favo-
POKAL UEFA
taniSe> Pripravljeno na "ognjeno sre-UekiC ?led k°mo in Partizanom, ki že Oomiidni »zastruplja« italijansko nošo r*° ozračje. Predstavniki Rome 3:q ačunali, da jim bo Uefa dodelila Predč62 borbe, saj je moral Giannini b6on asn° zapustiti igrišče, ker so ga "ta]ski navijači zadeli v glavo z
nekim trdim predmetom. Nogometaši Rome so prepričani v svojo zmago na igrišču, saj jim zadostuje izid 2:0, predstavniki Partizana pa se bolj kot nasprotnikov bojijo "vroče" rimske publike.
Inter pa bo igral doma proti Švedom ekipe Malmoe, katere je premagal že na tujem z 1:0. Težko bi si predstavljali domači poraz Interja, posebno glede na to, da je trenutno ta ekipa v izredni formi.
Napoli pa bo igral svojo povratno tekmo šestnajstine finala pokala UEFA doma proti Lokomotivu iz Leipziga (NDR), takoj pa moramo poudariti, da bodo Maradona in tovariši igrali v zelo okrnjeni postavi. Romano ima namreč poškodovano nogo, Alemao in Biliardi imata hepatitis, De Napoli in Ferrara imata otečene gležnje, pa niti Maradona in Carnevale nista pri najboljšem zdravju.
Juventus ne bo imel najmanjše težave proti španski ekipi Atlethica iz Bilbaa, saj je v prvi tekmi zmagal z gladkim 5:1. Možnost kvalifikacije Zavaro-va in tovarišev je torej 100-odstotna, saj je težko, da se bo dogodil nogometni čudež.
Slabše se v tej konkurenci žal piše jugoslovanskim predstavnikom. Zagrebški Dinamo je že doma izgubil z odlično zahodnonemško ekipo iz Stuttgarta in nima možnosti kvalifikacije, Velež pa bo igral na Portugalskem proti ekipi Belenensesa. Favoriti so domačini, ki so iz Mostarja odnesli neodločen izid 0:0.
V sinočnji anticipirani tekmi pa je francoska ekipa Bordeauxa z 1:0 (0:0) premagala Madžare Ujpesta ter se kvalificirala v osmino finala.
Napoveduje se "pestra" televizijska nogometna sreda. Ob 14. uri (RAI 2) bo tekma Sampdoria - Carl Zeiss, pol ure kasneje srečanje med Romo in Partizanom, osrednja tekma med Rdečo zvezdo in Milanom pa bodo predvajali na RAI 1 ob 17.00. Ob 20.15 (RAI 1) bo tekma Atletic Bilabo - Juventus, ob 20.30 Napoli - Lokomotive, ob 22.15 (RAI 3) pa Inter - Malmoe. Tekmam se bo s celo vrsto mednarodnih povezav posvetila tudi koprska televizija.
POKAL PRVAKOV
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Crvena zvezda BG (Jug.) - Milan (It.)	1:1	danes	—
Galatasaray (Tur.) - Neuchatel (Švi.)	0:3	danes	—
VVerder B. (ZRN) - Celtic Glasgovv (Škot.)	1:0	0:0	VVerder
Porto (Fort.) - Eindhoven (Niz.)	0:5	danes	—
Spartak Moskva (SZ) - Steaua B. (Rom.)	0:3	danes	—
Goteborg (Šve.) - Nentori Tirana (Alb.)	3:0	danes	—
Monako (Fr.) - Bruges (Bel.)	0:1	danes	—
Real Madrid (Šp.) - Gornik Zabrze (Polj.)	1:0	jutri	

POKAL POKALNIH PRVAKOV

Osmina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Anderlecht (Bel.) - Malines (Bel.)	0:1	danes	—
Dinamo Buk. (Rom.) - D. United (Škot.)	1:0	danes	—
Lee h Poznan (Polj.) - Barcelona (Šp.)	1:1	danes	—
Sampdoria (It.) - Carl Zeiss Jena (NDR)	1:1	danes	—
Sakaryaspor (Tur.) - Eintracht (ZRN)	1:3	danes	% 	
Panathinaikos (Gr.) - Sredec šot. (Bol.)	0:2	danes	—
Aarhus (Dan.) - Cardiff City (VVales)	2:1	danes	—
Metallist Markov (SZ) - Kerkrade (Niz.)	0:1	danes	~
	
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Real Sociedad (Šp.) - Sporting (Port.)	2:1	danes	—
Austria Dunaj (Av.) - Midlothian (Škot,)	0:0	danes	—
Napoli (It.) - Lokomotiv Leipzig (NDR)	1:1	danes	, 	
Stuttgart (ZRN) - Dinamo Zagreb (Jug.)	3:1	danes	—
Bordeaux (Fr.) - Ujpest Dosza (Madž.)	1:0	1:0	Bordeaux
Glasgovv Rangers (Škot.) - Koln (ZRN)	0:2	danes	—
Athletic Bilbao (Šp.) - Juventus (It.)	1:5	danes	—
Belenenses (Port.) - Velež Mostar (Jug.)	0:0	danes	—
Dunajska (CSSR) - Bayern Mun.chen (ZRN)	1:3	danes	—
VVaregem (Bel.) - Dinamo Dresden (NDR)	1:4	danes	—
Turun Palloseura (Fin.) - Dunaj (Av.)	1:2	danes	—
Inter (It.) - Malmo (Šve.)	1:0	danes	—
Benfica Lizbona (Port.) - Liege (Bel.)	1:2	danes	—
Servette (Švi.) - Groningen (Niz.)	0:2	danes	—
Victoria (Rom.) - Dinamo Minsk (SZ)	1:2	jutri	—
Roma (It.) - Partizan Beograd (Jug.)	2:4	danes	
*_______i
1
Košarka: pokal pokalnih prvakov
Zmaga Snaidera Prekinili tekmo v Beogradu
SNAIDERO CASERTA - CSKA
SOFIJA	103:80 (45:41)
SNAIDERO: Gentile 11, Esposito 19, DelFAgnello 18, Oscar 18, Polesello 8, Tufano 6, Boselli 15, Glučkov 8, Rizzo.
CSKA: Barkovski 6, Ilijev 6, Natov 19, Ženov 19, Dimitrov 3, Gergov 4, Amiorkov 23.
SODNIKA: Virovnik (Izrael), Joanid-des (Ciper). PM: Snaidero 17/22, CSKA 10/18. TRi TOČKE: Gentile 2, Oscar 2, Boselli 3, Esposito 1, DelFAgnello 1, Ženov 4. PON: Gergov (37), Polesello (38), Ilijev (38). GLEDALCEV: 4.000.
CASERTA — Domača ekipa iz Ca-serte je v povratni tekmi osmine finala pokala pokalnih prvakov gladko premagala naprotnike iz Sofije. Košarkarji CSKA so se upirali domačinom le nekaj minut, nakar so se razigrali Boselli, Esposito, DelFAgnello in bivši igralec te ekipe, Bolgar Glučkov. Igralci Snaidera so nato nadzorovali nasprotnika skozi vso tekmo in zmagali gladko in povsem zasluženo.
OSTALI IZIDI POKALA POKALNIH PRVAKOV: Cholet (Fr.) - Mini-ware Weert (Niz.) 80:42; (prva tekma 56:75) Kval.: Cholet. Steiner (ZRN) -Uudenkaupungin (Fin.) 82:80; (80:76). Kval.: Steiner. Maccabi Bruxelles (Bel.) - Žaljgiris (SZ) 99:99; (71:108). Kval.: Žaljgiris. AEK (Gr.) - Pully (Švi.) 73:55; (100:113). Kval.: AEK.
V Beogradu so prekinili tekmo med Crveno Zvezdo in Paokom iz Soluna, ker je grški trener Neumann pred začetkom podaljška fizično napadel sovjetskega sodnika. Izid je bil takrat 86:76 za domačine, kar je točno enaka razlika s katero so Grki v prvi tekmi premagali Beograjčane (85:95). Po vsej verjetnosti se bodo kvalificirali domačini, ki bi si to uvrstitev v nadaljno kolo tudi zaslužili, saj so sinoči igrali koncentrirano in odločno.
Danes bo na sporedu cela vrsta tekem v pokalu Korač in ženski konkurenci Ronchetti, jutri pa bo v pokalu prvakov Scalovili gostil šibko albansko ekipo Partizani iz Tirane, katero je že na tujem premagal za 12 točk.
Boks: včeraj podelili vrsto naslovov
Leonard in Kalambay nezadržna
Vterai VEGAS. MONTECARLO P°delil'S° V kas Vegasu in Montecarlu v r “«l0 vrsto svetovnih naslovov PrestDnPii0ksarskih kategorijah. Naj-9ar »r ne S1 naslov je osvojil Ray Su-clevpti?0narcK ki je s tehničnim KO v Donnvj rnndi premagal Kanadčana nikflVkl1 Dalondeja. Zmaga Leonarda
sprotnik n1 !Xla lahka' saJ 9a ie na'
takrat n P°s a na tla v četrti rundi, od viti« fla le moral zmagovalec »lo-nejšega°kler ni uveljavil zakon moč-
športnVma9° ie Postal Leonard prvi pet n.,X v zgodovini boksa, ki osvoji "Pokrat '°V0V v različnih kategorijah, slova ; J6. namreč osvojil kar dva na-Verzija Wnnr V suPersrednji kategoriji riji visti ver V sre(lnjetežki katego-
SuPermt,fVef:era so Podelili naslov v bertu	l1 kategoriji Mehikancu Gil-
čanu m manu m v superlahki Ameri-Shrnč yWeatheriu-
»živo« i, le, bilo v Montecarlu vse tegoriio } s ..se za naslov srednje kalij an patr®r.zila WBA borila prvak Ita--	'zio Kalambay in Američan
Doug De Witt. Črnopolti Italijan je bil	cioznejše načrte, treba pa poudariti,
vseskozi boljši nasprotnik in je v sed-	da je tudi izredno soliden boksar,
mi rundi dokončno poslal nasprotnika Na sliki: Leonard (desno) silovito na tla. Kalambay ima sedaj vse ambi- napada nasprotnika
kratke vesti - kratke vesti
mim.

_____________________________________________________I
/Billi

Nogomet: Bagni pri Avellinu
NEAPELJ — Dokaj nepričakovano se je nogometno društvo Napolija odločilo, da odstopi drugoligašu Avellinu svojega srednjega igralca in bivšega reprezentanta Salvatoreja Bagnija.
Vse je namreč kazalo, da bo Bagni igral pri Torinu. Vodstvi Napolija in Torina pa nista našli skupnega jezika predvsem glede ekonomske pogodbe.
Včeraj ponoči pa nepričakovan razplet: tehnični vodja Napolija Luciano Moggi in predsednik Avellina Pierpaolo Marino sta se na kratkem sestanku domenila, da bosta oba kluba nosila enako ekonomsko breme glede izplačanja odstopa igralca, poleg tega bo Avellino plačal tudi zavarovanje glede morebitnih poškodb Bagnija.
Svetovni rekord Stefana Makule
GIANNUTRI (GROSSETO) — 33-letni Rimljan Stefano Makula je včeraj postavil nov svetovni rekord v vodnem potapljanju, s tem da je dosegel globino 102 m. Velik podvig je Makuli uspel približno pol milje od otoka Giannutri.
Judo: Daniela Degan odlična v pokalu
PORDENON — Daniela Degan, judoistka iz Spilimberga, je dosegla odlično
drugo mesto v italijanskem pokalu v kategoriji do 16 kg in si je s tem prislužila črn pas.
Nogomet: študenti o tekmi Italija - Nizozemska
RIM — Italijanska nogometna zveza FIG C je organizirala dve stvarni pobudi ob robu mednarodne nogometne tekme Italija - Nizozemska, ki bo na sporedu v sredo, 16. t. m., v Rimu. Študentom rimskih višjih šol je namreč darovala približno dva tisoč vstopnic za tekmo, poleg tega pa je skupno z rimskim šolskim skrbništvom organizirala natečaj s pralnim spisom, ki obravnava nogomet kot socialno in gospodarsko temo. Najboljši študenti bodo nagrajeni tik pred tekmo samo.
Nogomet:
Mattarese zaskrbljen...
RIM — Predsednik italijanske nogometne federacije in podpredsednik olimpijskega odbora »Italija 90« je zaskrbljen. To sicer ni novost, tokrat pa je svojo skrb usmeril k stranskim strukturam, ki naj bi bistveno pripomolge k uspehu svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji. Dela na stadionih dobro napredujejo, pravi, vendar pa še vedno manjkajo parkirni prostori, ceste, železnice in še drugo.
Namizni tenis: Kras ostaja še naprej vodilno društvo v deželi
vje 0dr„Zaelllem turnirju v Goric
8. trofejo A?ria2S'letnici ustan teniški ,,^daElcclulina, so nart Bora kar ^ra C1, Krasa Globtrac
Vaki° stopnica St0PiU M ^
thed	bili usPešni: Katja S
Ravbar^	Pionirkami, Me
med miaritnd • ™ladmkami, Igor 9°riji Snn LTan)a Ravbar v 3. riji; Martm3 ^llkč v absolutni ka dinske rivn- Raybar - Elena Colja °bad 1 °]ice ln Sonja Milič - A Borove „u8ke dvo)lce absolutne zmaqala t Pe ]e med naraščaj n
P/emaqala la, P<\sega' ki je v ■ ^ersan a klubsko tovarišico
Na t
P° važnoPtimt!vbn0 tekmovanje, stvom \ takoj za deželnim p da zmaosi krYsovc‘ odšli z nami lma p0noi°' je bil dosežen ir Ulina n° 0 V r°kah trofejo A. v°d1lnoP zm;nje, da ostaja še r °d trin ŠtV0 v deželi. oVrlaniieaJb,r nfstopajočih druš ?°btrade	kritne je
vseh mBal,cev (19), ki so bilajšid rir.°Zulh kategorijah (c Cah idre ri absolntne in v vset v°]ic). Poleg prestiži
imelo tekmovanje tudi vlogo deželne preizkušnje za kvalifikacijo na državno prvenstvo mladincev in tretjekate-gornikov.
Drugo preizkušnjo v Gorici so Kraševi igralci opravili mnogo bolje kot prvo oktobra na domačem igrišču. V Gorici so si nabrali novih točk za državno prvenstvo, si okrepili samozavest in z osvojitvijo sedmih zlatih kolajn dokazali, da so tehnično boljši od nasprotnikov. Tekmovanje je pokazalo, da igralci postopoma prihajajo v formo, tako da bodo lahko pokazali boljšo igro tudi v nadaljevanju prvenstva. Razveseljivo je, da so dobro igro pokazale igralke, ki bodo v bližnji prihodnosti nasledile prestižno dediščino Krasovih prvokategornic.
Tudi mlajši igralci so pokazali napredek. Starejši pionirki Katji Stocca se že obrestuje delo na treningih in prvo mesto ji bo nedvomno vzpodbuda za še boljše delo. Povejmo, da je v tej kategoriji Katja Stocca v finalu premagala Borovo predstavnico Jadranko Cergol. Mladinka Martina Ravbar je igrala angažirano, zbrano in taktično dobro ter je dosegla zmago tudi nad igralkami, ki so boljše postavljene na državnih lestvicah. Naj-
bolj je presenetila Tanja Ravbar z zmago med tretjekategornicami. V absolutni kategoriji je premagala tudi drugokategornico Sacco in se v finalu pomerila s Sonjo Milič ter tako osvojila drugo mesto. Alenka Obad in Sonja Milič sta igrali slabše kot običajno zaradi sobotne tekme za evropski pokal, kjer je Alenka opravila krstni nastop v
mednarodni areni. Uspešen je bil tudi Boris Stocca, ki je z dobro igro osvojil tretje mesto v 3. kategoriji v številčni in ostri konkurenci. V mešanih dvojicah absolutno sta s Sonjo Milič dosegla drugo mesto.
Pravi primer borbenosti in vzdržljivosti je bil Igor Milič (v dveh dneh je odigral 19 tekem oziroma več kot 40
setov) in zmagal v mladinski konkurenci, v absolutni kategoriji si je delil 3. do 4. mesto, z bratom Marjanom pa sta bila v mladinski kategoriji druga. Pri starejših pionirkah se je Biserka Simoneta uvrstila na 3. mesto. 1. in 2. mesto sta zasedli Borovi igralki Lara Possega in Lara Bersan.
Ostali krasovi igralci pa so zasedli naslednja mesta:
Mlajši pionirji/pionirke: 4. Jasna Simoneta, 6. Kristjan Hrovatin, 7. Andrej Šuligoj.
Starejši pionirji/pionirke: 5. Monika Radovič, 9. Marko Zaccaria, 10. Aljoša Milič.
Mladinci/mladinke: 6. Elena Colja, 6. Marjan Milič.
3. kategorija: 4. Alenka Obad, 6. Igor Milič, 5.-8. Martina Ravbar.
Absolutna kategorija: 5.-8. Alenka Obad, 5.-8. Stocca Boris, 5.-8. Matjaž Šercer.
Mladinci: 5.-8. Biserka Simoneta -Monika Radovič.
Absolutno: 3.-4. Tanja Ravbar -Matjaž Šercer, 3.-4. Tanja Ravbar -Martina Ravbar, 3.-4. Biserka Simoneta - Monika Radovič. (J. J.)
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Mladincem Bora Radenska prvi prvenstveni točki
Naši kadeti praznih rok - Kontovelovi naraščajniki uspešni - Med dečki zmagali Kontovelci in poletovci
DRŽAVNI MLADINCI
BOR RADENSKA - ARTE GORICA
100:86 (33:37, 79:79)
BOR RADENSKA: Paulina 12, M. Per-tot 7 (1:5), Cupin 4 (2:4), Krasna 12 (2:3), Škrk 26 (9:13), Guicciardi 2, B. Pertot 10 (3:5), Bajc 27 (1:3).
TRI TOČKE: Bajc 2, B. Pertot in Škrk
1.
Po ostri tekmi so Borovi mladinci po enem podaljšku, vendar povsem zasluženo premagali domačine ekipe Arte iz Gorice. Bor je malo pred koncem vodil že za šest točk, vendar pa so nasprotniki s trojko v zadnji sekundi izsilili podaljšek. V tem pa so borovci povsem nadigrali nasprotnike, ki so imeli svoj glavni adut v odličnem playu in centru. Naši pa so se izkazali prav z dobro obrambo na teh dveh igralcih. V vrstah borovcev je treba pohvaliti prav vse za požrtvovalno igro. (D. O.)
OSTALI IZIDI: Autosandra - San Be-nedetto 66:85; Arte - Stefanel 62:122; Tec-noluce - Italmonfalcone 108:58; Barcolana - Legnonord 56:58; Ferroviario - Itala 65:72.
LESTVICA: San Benedetto 10; Tecno-luce, Stefanel in Fantoni 8; Don Bosco 6; Barcolana, Itala, Italmonfalcone, Legnonord 4; Bor Radenska, Autosandra in Arte 2; Ferroviario 0.
DRŽAVNI KADETI
KONTOVEL TECHNA -
RICREATORI	69:79
KONTOVEL TECHNA: Emili, P. Kralj 18, Spacal, Rebula 17, Gulič 17, Ban, Pečar 11, Bizjak, Danieli 6.
V	soboto so Kontovelovi kadeti odigrali prvo prvenstveno tekmo proti ekipi Ricreatorija in so, žal, izgubili.
V	začetku drugega polčasa so naši vodili z 12 točkami prednosti in žal niso jih obdržali. Občutila se je odsotnost Gregorija in Briščika. Naj dodamo, da so bili košarkarji Ricreatorija za leto starejši od Kontovelcev, ki so, kljub porazu, zadovoljili tako v obrambi kot v napadu. (K. Rebula)
ELETTROLUK - BREG
ADRIATHERM	119:53 (75:27)
BREG ADRIATHERM: Schiulaz, Simonič 8, Debeljuh 15 (4:7), Starec (0:2), B arini 2 (0:1), Corva, Škabar 4, Rudež 12 (2:8), Petaros 1 (1:4), Gombač 11 (1:3).
TRI TOČKE: Debeljuh 1.
Brežane je v prvem polčasu zajela trema, saj so opravili krstni nastop v tem prvenstvu in poleg tega tudi proti zelo močnemu moštvu Elettroluxa iz Pordenona.
OMA MOBILI S. GIUSTO - SLOGA
KOIMPEK 3:0 (15:10, 15:7, 15:13)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabi, Fabrizzi, Foschini, Kosmina, Križmančič, Lupine, Marucelli, Miot, Rebula, Škerk.
Šlogašice niso vzdržale prve težje preizkušnje v letošnjem prvenstvu. Potem ko so v prvih treh kolih proti šibkejšim nasprotnikom gladko zmagale, so v nedeljo stopile na igrišče verjetno preveč zaverovane v svoje sposobnosti. Podcenjevanje ekipe, kakršna je OMA, ki spada vsekakor med boljše v tem prvenstvu, pa jih je seveda drago stalo. Sloga Koim-pex je premalo ostro servirala, za nameček pa še slabo sprejemala, tako da je OMA povedla v setih z 2:0. Vse je kazalo, da bo prišlo do preobrata, saj je Sloga Koimpex v tretjem nizu povedla že s 7:0, nestalna igra pa je našim dekletom onemogočila, da bi svojo visoko prednost obdržala in zaključila vsaj ta set v svojo korist. Neroden poraz torej, na katerega bo treba seveda čimprej pozabiti. (Inka) JULIA - SOKOL INDULES	0:3
(10:15, 2:15, 14:16)
SOKOL INDULES: Žbogar, Škrk, Vi-sintin, Masten, Brumat, Cattonar, Devetak, Gruden, A. in I. Živec.
V	sobotni tekmi so Nabrežinke z lahkoto odpravile šibko Julio, čeprav so v zadnjem nizu pustile nasprotnicam prelahko pot do stirinajstice. Sokolovke so na igrišče stopile precej demotivirano, tako, da so preveč grešile na servisu in sprejemu. Mnogo bolj koncentriran je bil
v nadaljevanju nastop mlajših igralk. Kljub končnemu izidu pa ekipa nikakor ni zadovoljila, saj si tako neresnih pristopov do igre ne more dovoljevati.
V	prihodnjem kolu se bodo sokolovke pomerile z OMA, ki je poleg njih še edina nepremagana ekipa. (Igor)
DLF - BOR FRIULENPORT	0:3
(1:15, 2:15, 2:15)
BOR FRIULEKPORT: K. in I. Vitez, Vi-sentin, Grbec, Gregori, Superina, Fučka, Sancin, Vidali, Brazzani.
V drugem polčasu so si le opomogli in tudi zaigrali, kot znajo. Visok poraz proti tako kakovostnemu nasprotniku pa je bil seveda neizbežen. Od naših bi pohvalili Debeljuha in Gombača.
OSTALI IZIDI. SKUPINA A: Fantoni -Martignacco 113:65; Soteco - Libertas 127:86; Latte Carso - Jadran Farco n.o.
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL TECHNA - LIBERTAS
92:86 (37:37)
KONTOVEL. TECHNA: Cingerla, I. Emili 10 (6:12), Černe, M. Emili 2, Spado-ni, Budin 41 (5:6), Ban 17 (1:7), Daneu 12 (2:6), Vodopivec 6, Turk 4 (2:2).
Proti solidni peterki Libertasa so Kontovelovi naraščajniki dosegli prvo prvenstveno zmago. Naši so slabo začeli, tako da so gostje v prvem polčasu stalno vodili in v 16. minuti dosegli najvišjo prednost sedmih točk (24:31). Do konca polčasa pa so naši uspeli izenačiti. V nadaljevanju so beli predvsem po zaslugi Bana in razigranega Budina, ki je bil prava nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo, povedli za 12 točk (54:42) in to prednost tudi obdržali do poslednje minute srečanja. (R. M.)
OSTALA IZIDA: Intermuggia - Tecno-luce 66:102; Stefanel - Don Bosco 67:77.
LESTVICA: Latte Carso, Tecnoluce, Ricreatori, Don Bosco 4; Stefanel, Libertas Kontovel Techna in Bor Indules A 2; Intermuggia, Bor Indules B, Polet, Inter 1904 0.
DEČKI
SCOGLIETTO - KONTOVEL
TECHNA	61:79 (26:34)
KONTOVEL: Cingerla 9 (1:5), Križman 4 (0:4), Černe 4, Emili 11 (1:9), Gruden 2,
Kaj reči o tekmi, v kateri je bila razlika v kakovosti tako razvidna? Morda to, da so borovke resno in zbrano odigrale to srečanje, čeprav je bil nasprotnik nedorasel. DLF se je požrtvovalno upiral, nič pa ni mogel proti razigranim borov-kam. Na igrišče so stopile vse igralke in izkazali sta se tudi najmlajši, Irina Vitez in Paola Gregori.
CUS - BREG	0:3 (8:15, 14:16, 9:15)
BREG: Komar, Mauri, T. Canziani, T. in E. Žerjal, Seganti, Sancin, Giorgi, Ga-burro.
To je bila druga zaporedna zmaga Bre-žank, ki imajo zdaj naposled nekoliko lažji spored tekem. Srečanje s CUS vnaprej ni sicer sodilo med najlažje, toda Brežanke so z dobro igro že od vsega začetka onemogočile gostiteljicam, da bi ogrozile njihovo zmago.
LESTVICA: Sokol Indules 10, OMA Mobili S. Giusto, Bor Friulexport in Sloga Koimpex 8, Breg 4, Virtus 2, CUS, DLF in Julia 0. (OMA, Virtus, CUS, DLF in Julia imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: Sokol Indules -OMA Mobili S. Giusto, Bor Friulexport -Julia, Breg - DLF, Sloga Koimpex počitek.
UNDER 18 MOŠKI Na Goriškem
VAL NAŠ PRAPOR IMSA -
FINCANTIERI 3:0 (15:6, 15:8, 15:8)
VAL NAŠ PRAPOR IMSA: Petejan, Koršič, M. in A. Feri, Komic, Marussi, Uršič, Sošol, Šuligoj, Florenin, Makuc, Paoletti.
Val Naš prapor je v nedeljo pospravil svojo peto zaporedno zmago. Tokratni nasprotnik štandreško-briške šesterice se je domačim upiral le malo časa, nakar je moral priznati premoč nasprotnika.
Trener Markič je v prvem nizu poslal na igrišče najboljšo postavo, v nadaljevanju pa so zaigrali vsi odboj-
N. Spadoni 6, Budin 37 (4:7), Danieli 2, A. Spadoni 4 (2:2), Starc.
TRI TOČKE: Budin 1.
V prvem kolu prvenstva dečkov so Kontovelci v gosteh visoko premagali solidno ekipo Scoglietta. Proti fizično močnejšemu nasprotniku so naši dobro igrali v obrambi in z odličnimi protinapadi z lahkoto dosegali nasprotnikov koš. Ko pa se je v nadaljevanju razigral še odlični Budin, so naši takoj povedli 57:40 in tekme je bilo praktično konec.
Zaradi prikazane igre so prav vsi naši košarkarji vredni pohvale. (R. M.)
POLET - LATTE CARSO B
76:65 (46:24)
POLET: Tretjak, Pro 6 (0:4), Gerli 6 (6:6), Clarich 4 (0:2), Malalan, Vaupetič 19 (3:5), Vidali 21 (3:8), Devetak 8 (0:4), Vatta 12 (0:2).
Poletovci so sicer v uvodnem kolu premagali drugo postavo ekipe Latte Carso, to jih pa ne sme »uspavati«, kajti prvenstvo je še zelo dolgo in nasprotniki bodo gotovo kakovostnejši od nedeljskega tekmeca.
Za prvo zmago je treba pohvaliti vse poletovce, predvsem# zaradi igre v prvem, polčasu, medtem ko so v nadaljevanju' precej popustili.
RICREATORI - BOR INDULES
76:61 (37:32)
BOR INDULES: Bandi 2, Gallopin 6 (0:2), Grbec 7 (3:5), Samec 7 (1:2), Giaco-mini, Vodopivec, Cupin 14 (2:4), P. Bandi 8 (2:2), Kalc, Porporati 17 (1:6).
OSTALI IZIDI: Don Bosco - Poggi B 95:47; Libertas - Poggi B 43:148; Latte Carso A - Barcolana 129:59.
karji, saj dobršen del standardnih igralcev je dan prej že nastopilo na prvenstvenem srečanju C-2 lige.
SOČA ČERIMPEK - ACLI RONCHI
3:0 (16:14, 15:8, 15:7)
SOČA CERIMPEK: Peter in Pavel Černič, Tomšič, Cotič, Terpin, Pelleg-rin, Milocco, Pisk.
Odbojkarji Soče Čerimpex so brez posebnih težav premagali postavo iz Ronk. Edino v prvem nizu so gostje dosegli prednost z odličnimi servisi in se nevarno približali petnajstici. Boljša zbranost domačih v ključnih trenutkih pa je to preprečila. Odtlej so sočani zaigrali kot znajo in si kaj kmalu zagotovili še ostala dva niza. (E. Č.)
Na Tržaškem
ROZZOL - SLOGA	3:2
(15:8, 9:15, 15:13, 12:15, 15:7)
SLOGA: Basso, Božič, Čuk, Jercog, Kralj, Malalan, Maver, Mesar, Renčelj.
Slogini mladinci so povsem nepričakovano, zato pa povsem zasluženo doživeli drugi letošnji poraz. Rozzol res ni ekipa, ki bi morala našim povzročati težave, vendar so tokrat slogaši povsem odpovedali. Res je sicer, da sodnik ni žvižgal praktično nikoli, če žoga ni padla na tla in je tako nehote oškodoval našo šesterko, vendar s tem res ne moremo iskati opravičila za poraz, ki ga tokrat naši fantje nimajo. Seveda ni s tem še nič izgubljeno, saj je drugo mesto na lestvici še dosegljivo, vendar bo treba v prihodnjih tekmah absolutno resneje zaigrati in se tudi na tekmo pripraviti. (Inka)
OSTALI IZID 3. KOLA: Volley Club - CUS 0:3.
LESTVICA: CUS 6, Rozzol Legovini Šport 4, Sloga 2, Volley Club 0.
PRIHODNJE KOLO: Volley Club -Sloga.
naše šesterice v mladinskih prvenstvih
Sokol Indules under 18 od naših še brez poraza
Neroden spodrsljaj slogašic - Na Goriškem »običajna« uspeha sočanov in Vala Naš prapor Imsa
UNDER 18 ŽENSKE
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Vzporedno gaziva po strmi snežni vesini, Mojmir pa je kakih dvajset metrov nad mano. Vztrajno hodiva proti zahodu, ker upava, da se bo tam nebo odkrilo. Megla okoli naju je vse bolj svetla, tako da zatrdno upava, da se bo nebo odkrilo. In res se to zgodi v trenutku, ko se najini poti združita. Mojmir je namreč hodil nalahno navzdol proti meni, jaz pa nalahno navzgor proti njemu in v najini podzavesti sva prav tempirala trenutek snidenja, potem pa sva se za krajše obdobje razšla po mojem padcu.
Sedaj pa se je nenadoma nad nama razbohotila sinjina, čeprav je sonce skrito za gostimi meglenimi oblaki, katerih sva se pravkar otresla.
»Daj, kliči bazo in vprašaj, če naju morda vidijo, tako da nama dajo napotke za spust,« mi veli Mojmir.
Po kratkem škrtanju radia zaslišim Miša, ki mi najprej pove, naj počakam, da gre pogledat z daljnogledom, takoj nato pa nama mirno reče, da če bova nadaljevala v isti smeri še kakih deset metrov, bova zgrmela direktno v prepad. In res! Tik pred seboj vidim robove ogromnega snežnega odloma nad skalami, kjer je tabor II, tako da bi bilo napredovanje usodno. Po Mišovem nasvetu, ki z daljnogledom obvlada situacijo, se spet za nekaj desetin metrov vrneva proti megli, ki pa se začuda umika, nato pa se odločno spustiva navzdol.
Ko na dnu že vidim velike skalne roglje, kjer so nekje skriti šotorčki, se vprašujem, kaj bi brez čudovitega Mišovega vodenja. Saj že tretji dan vztraja ob sprejemniku! Kako bi bilo tam gor na neskončni snežni belini? Kaj bi spet ure in ure tavala v krogu? No, to je že mimo. Prav je, da nama je sreča vsaj malo naklonjena, sicer pa nama še vedno ostaja dolinica.
(Aojmir sedaj, ko že z vsem svojim bistvom občuti bližino Dvojke, naravnost teče ob fiksnih vrveh, ki so jih postavili člani nam neznanih odprav. Sicer pa so tu med skalami te vrvi čisto odveč, celo za moralno podporo. So pravo razkošje. Tako se pač večkrat zgodi. Odprave v zanosu porabijo večino svojih predragocenih naj-lonk na nenevarnem terenu tik nad višinskimi tabori, tako da jim te nenadoma zmanjkajo tam, kjer bi jih najbolj potrebovali. Kako bi potreboval kakih dvajset metrčkov tam više, kjer sem zdrsnil v dolino, pa jih seveda ni bilo!
Sicer pa vem, zakaj Mojmir in seveda tudi jaz kar letiva v dolino. Srce nama je kar poskočilo, ko nama je Mišo skoraj mimogrede rekel: »A, fanta, Matevž, Tomo in Silvo sta že na poti k Dvojki, tako da vama bodo malo pomagali. Mislim, da bodo že čez kako uro pri šotorih. Tomo je tudi nekaj plezal...«
Srce mi naravnost poje. Prišli bodo! Prišli bodo! Prišli bodo! Sedaj pa sva res rešena. Kaj je hotel Mišo reči s tem, da je Tomo »nekaj plezal«? Gotovo je v enem dnevu gor in dol osvojil Gasherbrum II ali pa celo K2, za katerega niti nimamo dovoljenja. V tem primeru ne bi smel zvezni oficir zvedeti ničesar. Misli se prepredajo med seboj. Spet se počutim odlično, iz možganov pa mi je izginila plast megle, ki mi jih je oklepala vse te dni. Kaj je morda zato, ker sva se že
toliko spustila? Morda, saj sva nekje na koti 6500 metrov.
Mojmir je že izginil za prvimi skalami. Jaz mu sledim in ga hitro dosežem. Začuda ne uporablja fiksnih vrvi, jaz pa se kar vesim po njih. Sedaj opazim, da je z njegovimi p/stI. hujše, kot sem mislil. Ne more prijeti vrvi s poškodovanimi okončinami!
»Mojmir, kako je?« ga mehko vprašam.
»Sranje,« mi odgovori. Kratko in jedrnato.
»Sva že pri Dvojki,« rečem.
»Vsaj to,« mi nekam odsotno odgovori.
»Boš videl, da boš rešil prste, saj bomo že jutri v bazi in te bo prijel v roke Žare. Rado ima dosti bolj črne prste od tebe.«
Zaboli me. Ubogi Rado. Kako je ? njim? Jutri bom zvedel. Jutri, jutn-Vse se bo zgodilo jutri. Jutri se bom spet vrnil v svet. Jutri bom srečal vse svoje tovariše. Jutri se bom odpočil-Jutri bom pil čaj. Jutri bom že brezskrbno spal v šotoru. Jutri se bomo pogovorili o najinem vzponu in sestopu. Zaskrbljen sem. Kje sva zgrešila-Ali sva sploh zgrešila? Nekje že, saj ne pride nič samo od sebe. Toda ka° ne bi na najinem mestu zgrešil? Kdo je lahko predvidel tak vihar? Kdo se ne bi izgubil v tisti megli? Nočem vec misliti na to. Pred sabo imam privid, ki korak za korakom postaja realnost: tabor II.
Teren mi je vse bolj znan in domač-Te skale, ta led in ta sneg mi sedaj pomenijo nekaj toplega, nekaj n?.' skončno lepega. Pomenijo mi... test tev.
Na koncu upočasniva ritem. Do noči je še kaka urica, tabor II pa ima' va že na dlani. Sedaj molčiva, izginila pa je tudi najina trenutna evforija-V redu, sva rešena. In sedaj? Ne, ne smem dovoliti, da se me polasti miselna črnina. Misliti moram le na naj' lepše, na najsvetlejše stvari. Kako bo lepo, ko bom spet v dolini, potem k° sem si zaslužil uspeh na gori, kako bo lepo, ko bom iz baze gledal ta osemti-sočak in si rekel: Dobro si opravU-Kako bo lepo... Kako bo lepo... Kan sta si blizu evforija in depresija, kan sla si blizu uspeh in neuspeh, kak sta si blizu življenje in smrt.
V daljavi že opazim prvi šotor, f nekaj desetin metrov manjka do njo ga. Pogled na platneni dom me naen krat napolni z navdušenjem, da o skakal od veselja, vendar nočem, a bi me ta evforija popolnoma zaslep. la. Saj naju še čaka pot v bazo. kakšnem stanju bova jutri? Sedaj, * se bližava Dvojki, se čutim popoln ma razdejanega. Kakšna bo noč? .
Sedaj ne hitiva več, temveč se ce spuščava vštric. Naposled 9re- ,a mimo prvega šotorčka ter se ustavi pri drugem, našem. Z umirjeno kontrolirano gesto odložim nahrbth in se usedem. Rad bi se smejal, tulil od veselja, pa nočem. Srce bi ‘ ■ telo, možgani pa ne dovolijo. Ni jasno zakaj. Nisem še prepričan v šitev. Še ne morem verjeti. In ven7,fl vem, da menda lahko sedaj slavi ^ najin povratev v dolino, menda ^ lahko sedaj veseliva prijateljev, naju bodo kmalu dosegli na Dvoj ' menda lahko glasno in razločno te va: »Mendar sva se izmazala.« Men
ŠZ OLVMPIA IZ GORICE organizira avtobusni prevoz v Bassa-no del Grappa ob priložnosti prvenstvene tekme Bassano - 01ympia. Odhod avtobusa bo ob 15.45 izpred Katoliškega doma. Vpisovanje pri podjetju Terpin (tel. 32321).
SMUČARSKI KLUB BRDINA OPČINE
organizira ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI SMUČARSKI TEČAJ na plastični stezi v Nabrežini od 13. novembra dalje. Vpisovanje še danes. Vse informacije ha sedežu Smučarskega kluba, Proseška 131 - Opčine.
SMUČARSKI KLUB BRDINA OPČINE
obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (blizu Marketa Emona). Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba, Proseška, 131 - Opčine.
ZSŠDI
obvešča da JE TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA REZERVACIJO ZA ZDRAVNIŠKE PREGLEDE V AMBULANTI NA OPČINAH 767-304 (urad ZSŠDI):
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 12., 13. in 14. novembra v dvorani I. Gruden, Nabrežina 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any vam bosta na razpolago z novostmi '89. Urnik sejma: sobota, 12., in ponedeljek, 14. novembra, od 15. do 21. ure ter v nedeljo, 13. novembra, od 10. do 21. ure. Vabljeni!
ŠZ SLOGA
odb£ikf
obvešča, da potekajo treningi odnm _ za mladince pod vodstvom prof. r- ,jeK siča po sledečem urniku: ponedei ln
15.00 do 17.00, torek 16.00 do ,0-četrtek 15.00 do 17.00 v občinski s vadnici v Repnu. Informacije (v ž* * * * v prevozom) tel. 911369.
ŠD MLADINA	.	011
prireja v sodelovanju s trgovino Spori SEJEM NOVE IN RA0.1:" 20-SMUČARSKE OPREME v nedeljo.^, novembra, od 10. do 22. ure ter v p ufe del j ek, 21. novembra, od 14. do z ■ e. v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno r g(j mo sprejemamo v petek in soboto p sejmom od 18. do 20. ure.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG >.R. prireja SEJEM RABLJENE SMU SKE OPREME v soboto, 12. t. m-, °od g. do 21. ure in v nedeljo, 13. t. n»;*	p0-
do 13. ure v občinski telovadnici s lini. Rabljeno opremo sprejema od 19. do 21. ure na sedežu.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja ZIMOVANJE v smucai centru Cerkno od 24. 12. “O .ene 1988. Vpisovanje v teku sejma r ve-smučarske opreme. Informacij černih urah na tel. štev. 228001-
ŠK KRAS	...rfpnzače'
sporoča, da se bo prihodnji te ,tur-la otroška telovadba v Športno-K nem centru v Zgoniku s slede ^ jg. kom: otroški vrtec ob cetrtkin 0<j do 17. ure; 1. in 2. rezred ob cetrtK o„ 17. do 18. ure; 3., 4. in 5. js0va-ponedeljkih od 16. do 17. ure. ,P. sanje in druge informacije na k j
18-00,
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Obračun tudi tokrat dokaj ugoden
Le dva poraza proti močnim nasprotnikom - Brežani under 18 po uspehu v derbiju na Proseku vse bližji vrhu - Prva zmaga začetnikov Mladosti v gosteh
UNDER 18
PRIMORJE - BREG	0:3 (0:1)
qJRELCA: Švara (2), Tamaro. 1RIMORJE: Blason, Štefančič, Ška-I,^1 Luksa, Tence, Štoka, Žagar, Turn ^ncival (Štolfa), Šuc (Praselli),
ri	Palčič, Pitacco, Slavec, San-
ji" (Diminich), Kozina, Prašelj, Paiano, Tam655*' Eandi (L*e Franceschi), Švara,
v ®re9 je z dobro igro v protinapadu zad riiPeln P°*času dosegel dva lepa .a in si zasluženo zagotovil zma-
go. V
c . • prvem polčasu je kar močna 9a Pihala za hrbtom Brega, a je bila eno igra izenačena. Prosečani so v i;,Vr!erT' igrali s protinapadi in imeli val °ZnosV s Tommasetigom in Princi-tiP °m' sta streljala mimo vrat. Gos-ra p° doseRli zadetek po akciji Tarnajo P.ro<lrl je po levem krilu in podal Lzfrai z diagonalnim strelom rea-
u Y. drugem polčasu domačini niso iz-v Jstlli burje, ki je tokrat pihala proti uritom Brega. Imeli so velike težave dn -lzvajanju akcij .Vsakič, ko so prišli nan °r?6- pa 50 se gostje podali v proti-rom ii ^6. Predvsem z navarnim Tamare!' ki je z osebno akcijo podvojil. Sp , pred koncem tekme je Švara do-Vrckt^g drugi osebni zadetek. (Š. M.)
- CGS	3:2 (1:1)
„ ^tRELCI ZA VESNO: v 28’ Peter op cna*t| v 62' Maksi Tence, v 88' Die-
g° Sedmak.
lestvice. Od posameznikov bi pohvalili Zupina in Štefančiča. (Buzzi)
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Don Bosco - Olimpia 1:0, Zaule Rabuiese - Portu-ale 0:0, Olimpia - Opicina 3:0, S. Ser-gio - Giarizzole 1:2, CGS - Azzurra 5:0, Domio - Campanelle 2:4, Muggesana -Montebello 2:2, Supercaffe - Costalun-ga 2:1.
LESTVICA: Supercaffe 16, Zaule Rabuiese 13, S. Sergio, CGS in Giarizzole 10, Montebello, Fortitudo, Čampi E lisi, Portuale in Olimpia 9, Costalun-ga 8, Campanelle 6, Breg 5, Opicina in Domio 4, Muggesana, Don Bosco in Azzurra 3.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Supercaffe.
NAJMLAJŠI
Na Tržaškem
GIARIZZOLE
ZARJA AD.
(0:0)
STRELCI: Blason 2, Renčelj 1.
ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Silli, Kariš, Kralj, Reja, Krašovec, Umek, Renčelj, Blason, Cinti, Vremec, Castel-lano.
Zarja ni imela težkega dela proti moštvu Giarizzole. Že v začetnem delu igre so si domačini ustvarili vrsto priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Prvi polčas se je tako končal brez gola. Mnogo bolj odločni so bili zarja-ni v drugem polčasu, saj so kar trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo z goli Blasona in Renčelja. (M. Ž.)
rlzor z derbija under 18 med Primorjem in Bregom
BahiLk*^' Savarino, Zorzut, Madotto,
Ten„ Zarotti, Dean Švab, Cusma,
Šterni' Die9° Sedmak, Peter Sedmak,
UsnoiSn* te kljub precejšnjim težavam in n,v jtreti odpor tržaškega moštva na d° novih točk. Ekipa je stopila nasr,,!8"?. nekoliko zaspano, kar so kom m takoj izkoristili z zadet-odin,-iiSka obramba je v tem polčasu Vsak „ važno vlogo, saj je odbila je n fasPr°tnikov napad. V 28. minuti Serim i° P° odločilnem strelu Petra haistw®,do ^enačenja. Kriški osem-v$e n,i lkl' R* s° si nadejali zmago že li ra,, Zacetka' so si opomogli in zače-ttiinuH]?ti akcije, kot sami znajo. V 62. hitri Tence z močnim diagonal-pei0 olont povedel. Križanom je us-kar _ .aniti prednost do konca, za Dienn c6 Prav Pred iztekom poskrbel nost n , dniak. Ekipi se pozna odsot-
akcii p oftko pomaga pri nastavljanju ba 2 7 av zaradi tega je imela obram-Več fu,t orzutom in Sternijem na čelu OstatSedmak) lo iC1:1 IZIDI 7. KOLA: Montebel-3:1 FnnltUd° °:3' S- Sergio - Chiarbola °Picina 6i i Olimpia 2:0, Supercaffe -0:4 Mnr, E*' S- Andrea - Costalunga LEST^ana - Vivai Busa 0:0.
P0rtituri'CeA-Edile A2, Vivai Busa 11, belin ir,0*, Sergio in Breg 9, Monte-°limnia Nu9gesana 8, Costalunga 7, ha, rEa' Supercaffe in Vesna 6, Opici-Cbiarbola12 S' Andrea 5' Primorje 4,
CGsIHp°DNJE KOLO: Breg - Edile,
-Primorje, Chiarbola - Vesna.
bReg .
naraščajniki
BRirF9!RTITUDO	0:0
ski, 7, J. Gillifano, Štefančič, Majov-(v j _ Prn, Impellizzari, Ota, Grilanc tim, R,N,ene9°n), Azzano (v d. p. Guš-Buzzi ndl' Sancin (v d. p. Degrassi),
ti za z?La je bila dopadljiva. Priložnos-Prvetri detek pa sta imeli obe ekipi. V Padu .Polčasu so igrali Brežani v na-Prii0j ®tvariii so tudi nekaj zrelih Pa So stl za gol. V drugem polčasu J^hibo v 9? Potisnili naše fante v ob-, Qkrat =. sekakor so se ti dobro branili. ko k0s P Brežani dokazali, da so lah-sPada Katerik°li ekipi, saj Fortitudo ed ekipe, ki se borijo za vrh
Opicina - S. Giovanni 0:10, Montebello - Fortitudo 0:0, Triestina - Zaule Rabuiese 1:0, CGS - Olimpia 2:0.
LESTVICA: S. Sergio 16, CGS 15, S. Giovanni in Portuale 14, Giarizzole 9, Zaule, Zarja Adriaimpex, Triestina, Olimpia, Fortitudo in S. Andrea 8, Breg 7, Campanelle 6, Primorje 5, Domio 2, Montebello, Don Bosco in Opicina 0.
PRIHODNJE KOLO: Primorje -Breg, Olimpia - Zarja Adriaimpex.
Na Goriškem
JUVENTINA ASS. CARNICA -CORNO 0:0
JUVENTINA: Florenin, A. Devetak (Bais), Marco Petean, Marušič, Peršo-lja, Marino Petean, Dario, Kobal, Devetak, Gergolet (Ferfolja), Marvin (A. Florenin).
Neodločen izid med Juventino in Comom v bistvu potrjuje stanje na igrišču. Ekipi, ki sta veliko grešili, sta si bili povsem enakovredni. Pri Juventi-ni se je pri marsikaterem igralcu poznala odsotnost na treningih, kar gotovo ekipi ne koristi. Med pomembnejše dogodke srečanja bi omenili napako sodnika, ki je v zadnjih minutah srečanja spregledal očiten prekršek branilca Corna nad Dariom v kazenskem prostoru gostov. (Aleš Ferfolja)
IZIDI 6. KOLA: Azzurra - Natisone 1:0, Lucinico - Juventina 0:1, Corno -Villesse 0:2, Audax - Pro Romans 0:2, Isontina - Medea 2:0, Itala - Cormone-se 0:0.
LESTVICA: Azzurra 12, Juventina 9, Audax 8, Itala, Cormonese in Villesse 7, Pro Romans 6, Isontina in Corno 5, Lucinico, Medea in Natisone 2.
ZAČETNIKI
BREG - CAMPANELLE	1:1 (1:0)
STRELEC ZA BREG: Mauri.
BREG: Rapotec, Kalc, Strain, Švab, Laurica, Bajec, Poretti (v d. p. Grilanc), Mondo (v d. p. Čuk), Mauri, Ferluga, Švara (Gropazzi).
Tekma se je pričela z enominutnim molkom v znak žalovanja za bratom našega soigralca. Bregova ekipa je tudi celo tekmo odigrala z žalnimi trakovi. Čeprav so končno nastopili v popolni postavi so žal domačini le remizirali, četudi bi lahko vsaj še trikrat zadeli. Tako v prvem kot tudi v drugem polčasu so Brežani napadali, a le enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo; Mauri je prestregel žogo na sredini igrišča, pobegnil vsem branilcem po levi strani in nato z natančnim strelom presenetil vratarja. V drugem polčasu so sicer domačini igrali bolje. Nasprotniki pa so izkoristili trenutek zmedenosti Bregovih branilcev in izenačili. Proti koncu tekme so imeli Brežani še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih žal niso izkoristili. (Luka Š.)
PORTUALE - PRIMORJE	3:0
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Don Bosco - Domio 1:2, S. Andrea - S. Sergio 0:3,
Na Tržaškem
Skupina A
ZARJA AD. - MUGGESANA 1:1
STRELEC: K. Pussini.
ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat (Družina), Kristjan in Denis Pussini, Devan Grgič, Tence, Biondi, Metlika, Possega, Hočevar, Umek, Jurinčič.
To je bila gotovo letošnja najslabša prvenstvena predstava bazovskih igralcev. V delno opravičilo lahko rečemo, da so zaradi bolezni manjkali nekateri standardni igralci. Ključ celotnega poteka tekme pa je bil nepričakovan gol, ki ga je nasprotnik dosegel že v prvi minuti igre. Zarjani so nato začeli silovito napadati, vendar dokaj zmedeno in površno tako, da niso ustvarili niti ene ugodne priložnosti za gol. V sredini drugega polčasa je Kristjan Pussini le prišel do gola in ekipa se je tako izognila prvemu letošnjemu porazu. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Portuale -Fani B 1:0, Domio - Altura 2:1, S. Andrea - Supercaffe 1:3, Campanelle -Soncini A 0:9, Esperia - Servola 2:0, Ponziana - S. Luigi B 7:1.
LESTVICA: S. Giovanni 12, Ponziana A 11, Soncini A, Zarja Adriaimpex in Supercaffe 10, S. Andrea, Portuale in Domio 6, Altura 5, Muggesana, Esperia in S. Luigi 4, Fani B 3, Campanelle 2, Servola 1.
PRIHODNJE KOLO: Supercaffe -Zarja Adriaimpex.
Skupina B
PRIMORJE - SONCINI B	3:2
(1:2)
STRELCA ZA PRIMORJE: Širca, (avtogol), Husu.
PRIMORJE: Emili, Rebula, Pahor, Purič, Guštin, Nadlišek, Princival, Os-trouška, Husu, Kuk (Gregorij, Sardoč, Širca.
Po dobrem začetku so Prosečani kmalu povedli s Širco, ki je po osebni akciji z desnega krila prodrl v kazenski prostor in realiziral. Gostom pa je do konca polčasa uspelo izenačiti, po
Začetniki Primorja so v razburljivem srečanju ugnali doslej nepremaganega Soncinija B in dosegli svoj drugi letošnji uspeh	(Foto Magajna)
Kljub delnemu spodrsljaju v tekmi z Muggesano (na sliki) so začetniki Zarje Adriaimpex še nepremagani tik pod vrhom lestvice	(Foto Križamnčič)
negotovosti v obrambi Primorja pa še povesti.
V drugem polčasu so domačini nadaljevali z dobro igro. Imeli so tudi več sreče in so zato zmagali. Nesporazum med branilcem in vratarjem Tržačanov je omogočil Primorju, da je izenačilo. V nadaljevanju je Husu med gnečo igralcev v kazenskem protoru gostov streljal tik pod prečko in dosegel zmagoviti zadetek. (Š. M.)
OSTALI IZIDI 7. KOLA: S. Luigi A - Fani A 0:0, Zaule Rabuiese - Fulgor 0:2, CGS - Don Bosco 2:2, Fortitudo -Costalunga 1:1, Roianese - Chiarbola 1:1, S. Sergio - Opicina 1:0.
LESTVICA: Fulgor in Ponziana B 11, S. Sergio 10, Costalunga, Opicina in S. Luigi A 9, Šoncini B 7, Chiarbola in Fani A 6, Primorje in Fortitudo 5, CGS in Don Bosco 2, Roianese in Zaule Rabuiese 1.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola -Primorje.
Na Goriškem
ARIS - MLADOST TRATT. AL LAGO
0:1 (0:1)
STRELEC: Peter Gergolet.
MLADOST: Tommasi, I. Gergolet, Ambrosi, Trampuš, Zanier, Černigoj, Gallo, A. Gergolet, Pisk, P. Gergolet, M. Gergolet, Subani, Lavrenčič, Pavio, Farra.
Mladost je izbojevala prvo prvenstveno zmago na tujem. V Tržiču so Uraničev! varovanci premagali Aris, kar pa je najpomembnejše, igrali so zelo dobro in zmagoviti zadetek dosegli z odličnim Petrom Gergoletom.
(A. G.)
IZIDI 7. KOLA: Gradese - Fogliano 2:2, San Canzian - Vermegliano 3:0, Turriaco - Aris 4:0, Mladost - Monfal-cone 3:0, Pieris - Romana 2:2, Ronchi -Staranzano 0:1.
LESTVICA: Staranzano 14, San Canzian 12, Mladost in Ronchi 10, Turriaco 8, Vermegliano, Monfalcone in Gradese 7, Fogliano in Pieris 6, Romana 4, Aris in S. Michele 2, San Pie-ro 1, San Marco 0.
CICIBANI
Na Tržaškem
Skupina A
BREG - FORTITUDO	,	0:0
BREG: Jercog, D. Sancin, Čuk, Bandi, S. Sancin, Gurman, Stefani, D. Šik, I. Šik, Zedda, Martini, Lavriha.
Mladi Brežani so zapravili res lepo priložnost, da dosežejo drugo zmago. Nasprotnik je bil tehnično boljši, a domačini so se izkazali predvsem v obrambi, še posebej to velja za Jercoga in S. Šancina. V napadu pa niso izkoristili številnih prostih strelov, s katerimi so ogrožali nasprotnika. (E. B.)
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Supercaffe - Opicina A 1:6, Ponziana A - Fani 2:1, Zaule Rabuiese - Domio neod., Portuale - S. Andrea 5:0.
LESTVICA: Opicina A in Ponziana A 12, Fani 11, Portuale 10, Supercaffe 8, S. Andrea, Fortitudo B in Breg 4, Zaule Rabuiese 3, Domio 0.
PRIHODNJE KOLO: Domio - Breg. Skupina C
BOR - FULGOR	0:0
BOR: Gregori, Furlanič, Bergagna, Ban, Kariš, Furlani, Brazzani, Sabadin, Domjo, Omari in Tence.
Pred tekmo z borovci je bil Fulgor tretji na lestvici. Kljub močnemu nasprotniku so varovanci Vojka Ražma igrali zelo prepričljivo in potrdili vse, kar smo o njih že poročali. Igra v obrambi postaja vse bolj zanesljiva, vratar Gregori je potrdil viden napredek, kar velja tudi za Furlaniča in Bergag-no. Na sredini se vedno bolj uveljavlja dinamična igra Kariša, medtem ko napad, zlati zaključek, predstavlja še vedno šibko točko. Brazzani in Furla-
ni, kljub požrtvovalnosti, še ne zagotavljata stabilnost in prodornost, ki pa sta v njunih sposobnostih vsaj latentno prisotni. Potrebno bo še nekoliko potrpeti, da roka trenerja uspešno posreduje tudi na ta bistveni element igre v napadu. Delitev točk je pravičen izid tekme, na kateri ni manjkalo precej razburljivih trenutkov. (V. D.)
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Campanelle - Montebello 0:1, Ponziana B - Vivai Busa B 8:0, Soncini A - Chiarbola 7:2, Primorje ni igralo.
LESTVICA: Soncini A 12, Ponziana B 10, Primorje, Fulgor in Montebello 8, Campanelle 6, Bor 3, Chiarbola 2, Vivai Busa B 0.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola -Bor in Primorje - Campanelle.
Na Goriškem
Tržiška skupina
MLADOST SOBEMA - TURRIACO
0:0
MLADOST: Devetak, Pahor, Peric, Nardon, Soban, Gorjan, M. in D. Fer-letič, Jelen, M. in E. Isoni, Jarc, Fran-colič.
Cicibani Mladosti so zasluženo remizirali proti solidni ekipi iz Turjaka, ki zaseda vrh razpredelnice. Resnici na ljubo je treba povedati, da so Doberdob« imeli več priložnosti za za-
IZIDI 6. KOLA: San Marco - Ronchi 1:4, Staranzano - Mladost 5:2, Turriaco - Monfalcone 5:1.
LESTVICA: Staranzano 11, Ronchi 10, Turriaco 9, Mladost 8, Aris 6, Vermegliano in Pieris 4, Monfalcone in San Piero 4, San Marco 0.
Goriška skupina
AZZURRA - JUVENTINA 5:2 (3:0)
STRELEC: Sošol (2).
JUVENTINA: A. in J. Plesničar, Lutman, Prinčič, Klanjšček, Bonan, Sošol, Mažgon, Mužič, Rossano, Sošol.
V predzadnji tekmi prvega dela prvenstva je moštvo Juventine gostovalo pri goriški Azzurri. Juventinci so upali na zmago, saj Azzurra ne sodi med boljše ekipe prvenstva. Na igrišču sta si bili postavi povsem enakovredni, na žalost pa je tokrat imel vratar gostov slab dan, kar je seveda odločilno prispevalo k porazu. (Iztok
Prinčič)
IZIDI 6. KOLA: Sovodnje - Sanroc-chese 4:1, Isontina - S. Anna 5:0, Lucinico - Azzurre 7:0.
LESTVICA: Sovodnje 10, Sanroc-chese in Lucinico 6, Isontina 3, Azzurra in Juventina 2, S. Anna 1.
MLAJŠI CICIBANI
PORTUALE - ZARJA AD.	4:0
ZARJA ADRIAIMPEK: Metlika, Ba-buder, Križmančič, Damjan in Jan Gregori, Manzin, Vattovani, Rismon-do.
Nič niso mogli Zarjini igralci proti razigranemu Portualeju. Pokazali so veliko dobre volje, a so bili proti spretnejšim nasprotnikom brez orožja.Izid 4:0 pa je vsekakor prehuda kazen za zarjane, ki jim mora biti to srečanje kot koristna izkušnja za bodoče nastope. (M. Ž.)
PRVENSTVO CSI
Najmlajši
MONTUZZA - ZARJA AD.	2:1
STRELEC: Urdih.
ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana, Urdih, Jerman, Glavina, Ražem, Marc, Baldi, Domio.
Proti Montuzzi niso zarjani nikakor odigrali podrejene vloge in bi z malo več sreče lahko odnesli točko ali celo obe. Bili so enakovredni gostiteljem, ki so prvi povedli s pomočjo 11-met-rovke in nato zaokrožili na 2:0. Zarjani so reagirali in Urdihu se je posrečilo zmanjšati zaostanek. (M. Ž.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in-legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L jL ZTT	[fclfd	Član italijanske
.....810
9. novembra 1988
Na tiskovni konferenci na Akademiji znanosti in umetnosti
Saharov ponovil svoje stališče o poskusih demokratizacije v SZ
BOSTON — Andrej Saharov je bil včeraj gost ameriške-Akademije znanosti in umetnosti, kjer je imel tudi zanimivo tiskovno konferenco. Številnim novinarjem je pojasnil svoje stališče glede perestrojke, ki jo je začel Gorbačov. Sovjetski fizik je med drugim dejal, da je perestrojka izredno pomemben poskus izboljšanja notranjega dogajanja v Sovjetski zvezi. »Gorbačovov začetek je bil pravilno zasnovan,« je dejal Saharov, »vendar je naletel na številne ovire in nizke udarce s strani politbiroja.« Saharov je negativno ocenil predvsem nove zakone o svobodi tiska, ki so še strožji od prejšnjih, poleg tega se ne strinja z novimi normami, po katerih je predsednik države tudi generalni sekretar partije. Po njegovem mnenju ima Gorbačov sedaj preveliko oblast. Tudi z vedno večjimi pristojnostmi notranjega ministrstva se Saharov ne strinja. Saharov se je zaustavil tudi pri nedavnih sklepih sovjetske vlade v zvezi z umikom vojaških čet iz Afganistana ter govoril o represivnih nastopih moskovske vlade v Gorskem Karabahu. Skratka, ameriški javnosti jp ponovil stališča, ki jih je večkrat načel tudi v domovini, izrekel pa je tudi poziv, naj zahodne države podprejo Gorbačovovo politiko reform in demokratizacije.
Na sliki (telefoto AP): Saharov v družbi ameriških akademikov
Waleški princ Charles na obisku v Franciji
Waleški princ Charles je s soprogo Diano prispel na petdnevni uradni obisk v Francijo, kjer sta bila prvi dan gosta francoskega predsednika Mitterranda I- ■
Neofašiti v lisicah zaradi ropov v Rimu
RIM — Rimska policija je izdala štiri zaporne naloge v zvezi s številnimi ropi, ki so jih letos zagrešili v Rimu. Skupinico roparjev so menda sestavljali' trije pripadniki skrajnodesničarskih organizacij, četrti - 32-letni Alessandro Fragala - pa je bil star znanec policije in je vsekakor zbežal predno so ga lahko aretirali. Trojici neofašistov pa_so izročili zaporni nalog kar v kaznilnici, saj so 35-letni Carlo Cellini, 34-letni Maurizio Del Prete in 33-letni Mario Mariani že zaprti zaradi kaznivih dejanj proti lastnini. Del Preteja so aretirali maja, po spodletelem ropu v neki draguljarni, Marianiju pa so finančni stražniki preprečili beg iz države.
Četverica zlikovcev je obtožena ropa ne poštni kombi družbe Brinks Secur Market. Januarja letos so Fragala (»il siciliano«) in njegovi pajdaši sicer »vplenili« le malo denarja, saj so pomotoma oropali kombi, ki je prevažal »le« 50 milijonov lir v kovancih, pred nosom pa jim je ušlo vozilo, na katerem je bilo natovornjenih nekaj milijard lir.
Skupina roparjev je odprla ogenj na oboroženo spremstvo, v spopadu pa je bil ranjen 27-Ietni zapriseženi stražnik Claudio Schiavone, ki je ostal paraliziran. Preiskovalci so prepričani, da ima tolpa na vesti tudi rop na sedež bančne ustanove Banco di Santo Spirito v kraju Garbatella, ko je iz sefov izginilo 700 milijonov lir.
Tajfun Skip prizadel Filipine
MANILA — Več kot 50 oseb je izgubilo življenje ob prehodu tajfuna Skip preko Filipinov. Oblasti navajajo, da je ta številka le začasna, da bo torej končni obračun še hujši, ker zaradi pretrganih telefonskih zvez nimajo informacij s številnih prizadetih območij. Po prvih vesteh je več kot sto tiso beguncev, ki so se iz bornih koč zatekli v cerkve, šole in občinske palače-Tajfun je najbolj prizadel južni p°kra jini Capiz in Camarines, prizanesel p je glavnemu mestu Manili. V mest San Joseju de Mindoro je voda zalita 80 odstotkov hiš. Da pa bi bila mer polna, je to območje v zadnjih ura prizadel še potres 5,5 stopnje po R1 hterjevi jakostni lestvici. Trenutno ni vesti o novih žrtvah in škodi. Ne vomno doživljajo Filipini res draffl3^ tično obdobje, saj je otočje pred dve ma tednoma opustošil tajfun Ruby, je povzročil več kot 500 mrtvih.
Na sliki (telefoto AP): filip»nsKd vojska nudi prvo pomoč beguncem
Ne prezrite newyorških duhov!
NEW YORK — Kdor se je kdaj podal v JVew York, si še zdaleč ni mogel predstavljati, da je množica, ki se gnete po ulicah v resnici »dvojna«. Eno je namreč otipljiva množica, tista, ki jo fizično zaznaš (posebno, če ti nehote stopi na prste ali te s komolcem sune v rebra), drugo pa so duhovi umorjenih Newyorčanov. Teh ne vidiš in ne slišiš, vendar obstajajo, vsaj tako trdi tednik New York v svoji obsežni reportaži, posvečeni slavnim žrtvam ameriške metropole. Tednik je narisal tudi pikolovski in izredno natančen plan, ki bo zelo koristen lovcem na srhljivke.
Ljudje, ki stanujejo pri hišni številki 41 v Ulici Thomas Street, prisegajo, da jim nečloveško rjovenje moti spanec. Neprijetni zvoki naj bi spominjali na tuljenje nekdaj najlepše newyorške prostitutke Helen Jewett, ki jo je ljubimec Richard Robinson pokončal s sekiro. Na začetku prejšnjega stoletja je umor brhke Jewettove močno razburil javnost, dnevniki pa so pisali, da je končno grešnica dobila, kar si je zaslužila.Robinsona niso nikoli obsodili, neka priča pa je umrla tik pred procesom in se sedaj najbrž sprehaja po Central Parku v spremstvu 21-letne prodajalke cigaret
Mary Cecilie Rogers. Dekle je izginilo 25. julija 1841. Namenjeno je bilo na obisk k teti, našli pa so jo tri dni kasneje v reki Hudson. Nekdo jo je pahnil v vodo, potem ko jo je zadušil s spodnjim krilom. Njen zaročenec je izgubil življenje le nekaj dni zatem, saj je iz pregloboke žalosti do dna izpil steklenico lavdanuma...
Težko si je predstavljati, koliko duhov se sprehaja po Park streetu (bivša Cross Street), kjer se je v poslopju pri številki 59 kar gnetlo beračev in zlikovcev. Na policijski postaji so izračunali, da je bilo poslopje prizorišče enega umora na dan, stanovalcev je bilo tisoč in več. Ko so zloglasno hišo porušili, pa so v kletnih prostorih našli nič koliko človeških okostnjakov.
Pred elegantnim poslopjem v Fifth Avenue pa menda pogumno koraka Ann Trow Lohman, ki je »ustvarjala angelčke«, v smislu, da je pomagala nosečnicam pri splavih. Ko so ji sodniki veleli, naj se javi na sodišču (1. aprila 1878), se je Ann oblekla, legla v kopalno kad in si z nožem prerezala vrat. Dama je v oporoki pustila ogromno zapuščino, ki bi bila danes vredna več kot milijon dolarjev.
Sveta stolica in Medjugorje
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je za apostolskega upravitelja dubrovniške škofije imenoval mostarskega škofa msg. Pavaa Zaniča, ki je pred leti dogajanja v Medjugorju ocenil kot »kolektivne privide«. Zanič bo začasno zamenjal bolnega dubrovniškega škofa Severina Perneka. Z včerajšnjim imenovanjem je papež v bistvu podprl mostarskega škofa, ki ga hercegovski frančiškani napadajo, ker ne verjame v čudežna prikazovanja.
O čudežnih prikazovanjih Device Marije pa bo morala končno besedo izreči jugoslovanska škofovska konferenca, ki je imenovala posebno komisijo teologov, psihologov in zdravnikov. Kljub Za-ničevi oceni dogodkov v Medjugorju romanja niso ponehala, tako da marsikateri jugoslovanski teolog prav v tem vidi bistvo medju-gorskega čudeža.
Župnik grozi, da se bo golobov rešil s puško
ASTI Z golobi niso skregani samo navadni ljudje in upravitelji, temveč tudi duhovniki. »Ko bi Noe vedel, kakšne sitnosti bodo imeli njegovi nasledniki, ne bi na svojo ladjo nikoli vzel golobov,« tako nekako je izjavil don Aldo Stella, župnik v kraju Castagnole Lanze v Piemontu, zagrozil pa je celo, da se bo nad letečo golazen spravil z lovsko puško, če krajevne oblasti ne bodo kmalu ukrepale.
Župnik je o tej odločitvi seznanil tudi nadrejene, ki pa se niso pretirano zgražali. Ogledali so si cerkev in župnijo in ugotovili, da je pogled na božji hram kar se da žalosten. Cerkev, ki jo don Stella vodi, je namreč res temeljito zamazana z golobjimi odpadki, streha pa se bo baje vsak čas vdrla, če pristojne službe ne bodo odstranile nesnage. Žlebi, kamniti okraski na pročelju, celo zvonovi v zvoniku so že zdavnaj izgubili prvotni lesk, ponekod pa so golobi nakopičili tudi za meter visoke kupe odpadkov. Pred vsakim nujnim popravilom morajo najprej poseči gasilci in odstraniti umazanijo. »Kaj pomaga, če v Milanu ali Turinu lovijo golobe, ko pa jih potem pripeljejo v mojo faro,« je še potožil župnik.
Na reakcije seveda ni bilo treba dolgo čakati. Prvi so se oglasili naravovarstveniki, ki so župniku očitali, da verjetno ne pozna svetega Frančiška, sicer pa so se z njim strinjali, da so razmere že nevzdržne. Nekaj očitkov pa je letelo tudi na krajevne upravitelje, ki baje sploh ne poznajo sodobnih načinov iztrebljanja golobov, kot je na primer sterilizacija. Na (hudomušno) vprašanje, ali bi se strinjal s to obliko boja proti golobom, pa je župnik Stella odgovoril z neprikrito zadrego, izmazal pa se je rekoč, da mestna čistoča ne spada med pristojnosti Cerkve. Golobja vojna v Castagnolah pa bo menda prav kmalu končala. Zlobneži so namreč povedali, da je njihov župan samo čakal na primeren protest, ustrezno strategijo boja pa je baje že zdavnaj izdelal.
Plišasti pingvin za boj
proti kopnenju tečajev
Član naravovarstvene skupine VVorld VVldlife Fund se je poslužil črnobe P 0tl leke, ki res zelo spominja na pingvina, da je v Hamburgu demonstri‘ vzr0čil brezbrižnosti znanstvenikov do pojava tople grede, ki bo prej ali slej P zVoju' taljenje ledu na tečajih. V Hamburgu je namreč zasedanje o Podnebju ^[^atsk®
ki do sedaj ni upoštevalo trditev naravovarstvenikov, da so spremembe v veliki meri odvisne od onesnaževanja zraku
(Telefoto ‘