Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. - Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. -- Za oznanila se plačuje od navadno 4 redne vrstice (petit), če se enkrat natisne po IB vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo. Vesela vest! I Katoliško tiskovno društvo, ki izdaje „Naš Dom“, je sklenilo, da se „Naš D<»m“ z novim letom izpremeni v pončno-vzgojevalui ml ml inski list. Uredništvo preide v izborne roke. Da, mi gremo naprej, mi mladi! Pogled v naravo. Narava umira. Jesensikb cv(etja je pomorila zgodnja slama, listje na dlrevju rumemi in odpada. Nič več ni prepojena narava s sladko srečo življenja in radosti. Vse hira . . . umira. . . Tina žalost me obdaja, ko pogledam rumenkasto drevje, usahle cvetlice . . . Malo prej je še vse zelenelo, vse cvetelo. Življenje ljubezni je klilo . . . Sedaj življenje umira, ljubezen hira. Kje so nežne, dišeče cvetlice? Odcvetele so. Kje so dnobne ptice pevke, ki so s svojini sladkim petjem blažile krasna poletna jutra? Kje so ljubke lastovice, ki so med cvrčanjem /obletavale v,'sajko jutro stolp sv. Andreja? Odletele so v toplo, južne kraje, kjer božja narava vedno obhaja Življenja dan. . . Pri pogledu na rumenkasto drevje, pri spominu na ljubke ptfce pevke me obdaja tiha žalost. . . Otožno je moje srce pri pogledu na umirajočo naravo. Kje je njen ponos, njena mamljiva krasota?... Nihče ji ne pomaga, umira, smrt se ji bliža s tihimi koraki. * . | r ; Trudna Je narava, želi si počitka. Spočije se pod težo blestečega snega, zasnuje sanje preteklosti — jo vzdrami Mic prihajajoče pomladi. . .f Utihnil je glas veselja, naravne harmonije. Tiho stoje visoke hojke. ne Šepečejo več zelene ciprese. Pobrali so jablani sladke sadove. Osamljena in o-ropana stoji ob poti podoba mladosti. Plemenita trta se ne vije več kvišku, ovenela visi in pričakuje počitka. Tudi košata lipa je utihnila. Koščena pričakuje tudi ona bele snežne odeje. Vse jo tiho vi osamljenem vrtu. Z vdano potrpežljivostjo se pribnavlja narajva k počitku. Brez vzdihovanja, brez tolažbe počasi m-mira . iv m Ko premišljam v jeseni o življenju, ko me' hladne jesenske misli obiskujejo, tedaj se spomnim ob pogledu na umirajočo naravo svoje lastne minljivosti. Otožno je človeško srce v jeseni, a ne ve zakaj. '.Ako pa pomisli na svoio minljivost, na Čas smr- : tl, tedaj se prepriča, od kod njegova Žalost. Vse mine.. . mine tudi človek. In ravno v jeseni občuti srce mmliivost močnejše, kakor pa ob 'drugih Časih. Človek vidi umiranje narave, ki ga je še pred kratkim razveseljevala in blažila, in spomni se zemeljske minljivosti... i Trudna je duša, premagana in strta. Ne sliši več omamnega glasu pomladnega življenja... hrepeneče srce se več no nasiti. Jesenski Čas ji ne vzame teženja po ljubezni. Naj umira narava, naj se bli-4a večer Življenja! Kar je velikega, idealnega v du- . Ši, to ne zamre, tega ne zamori \niti misel na smrt. Treba je upanja. Pomladno solnce prisije, cvetje se vzdrami, vstalne; se razcvete ... V solnčnem svitu se odvali kamen oblačnih, jesenskih misli. Žar ljubezni bo jrazisvetljeval dušo, polno vročih Čustev . . . Jesen objemlje krasno naravo. Vsakemu stvoru utisne poljub minljivosti, poljub preroditve . . . Se se dvigne trudna duša, Še se odpre srebrno-čisti vir pomladno ljubezni. In kakor zaveje moč prihajajoče pomladi po božji naravi, tako vsplamti zopet novo življenje . . . življenje ljubezni in upanja. Tiho, otožno je vse . . . Gola stoje drevesa in pričakujejo snežno odeje. Cvetlice so odcvetele; pomorila jih je jesenska slana. Ob zidu pa se še vedno vije zimzeleni bršljan. Spominja me, da z Jesenjo Še ni vsega konec. Samotno se dviga vitki stolp sv. 'Andreja. Ne obletavajo ga več ljubke lastavice, ne posedajo več na njem prijazne dolgorepke . . . Visoke hojke ob zidu samevajo', . . ne skakljajo več po njihovih vejah’ črni Škorci, Zaljubljeni kosi, ampak pisane senice in drzni vrabci. . . Kmalu si podasta roki snežnobeli} sneg in ostri mraz. Trdno objemata spečo naravo, da se ne prebut-di iz smrtnega spanja ... Pa pride Vesna, razprostre svoja rožna krila, in narava oživi in življenje zakli-ie .i i. ,.| Pesem sreče in ljubezni zadoni po oživebh tratah, v prerojenem srcu. Duša se znebi temnih jesenskih misli. Nova moč, snaga svežih idej, se izlije v trudno dušo, jo vzdrami in vzbudi iz nevarnega spanja. Veličastrejše se bo dvigala v zračne višave . i. . lepše bo odmeval zor njene nesmrtnosti. Por mladno solnce jo ogreje in ji vdihne vroča čustva ..» Zaplapolal bo ogenj ljubavi in upanja, razsvetljeval bo tmino pretekle mračnosti. . . V veri in upanju klije Življenje ljubezni. Nedin Sterad. V Rimu. (Droržak pr-gla&fn za svetnika.) (Konec.) Stanovanje patra Dvoržaka je pa bilo torišče, kjer so se zbirali mladi dijaki, in sicer bflllj na noč, ker (po dnčvoi ni imel ‘ne on, ne dijaki Čaisa; dijakom so se pa'še pridružili delavci, nokodelci, sploh moška mladina vsakega stanu. Za vse je imel odličen mladinoljub primerno prijazno, pa tudi osorno besedo; občevanje z izkušenim, in kakor sedaj lahko rečemo po (pravici, s svetim mašnikom, jim je doneslo obilo dobička za poznejše njihov« modro in srečno življenje in delovanje. Mladina, ki se je zbirala okoli P. Klemena, je bila jedro dunajskega prebivalstva; postala je kvas, ki je pripomogel, da je začela kipeti v cesarski prestolnici krščanska plemenitost. Društev v pravem pomenu strukovnih ali iz-obražlevalntih ni snoval, rajzun bratovščin, ker je vedel, da mu vsled neutemeljenih predsodkov do dobre stvari vlada kaj takega ne dovoli; a v resnici ti redni obiski njegovih ljubljencev pri P. Dvo-ržaku niso pomenili ničj manj, kakor, (dobro organizir rano, TcVasno uspavajoče iTničtvo b o^ilnfrn Stevlloin vnetih' ndov, društvo, čepar plava Je bil svetnik sam; imenovali pa sicer niso predsednika, pač pa so mn rekali povprečno oče. 'duhovni vodja, kar je Se prijazneje slišati, Mladeniči in tudi dekleta! ITT redni in vneti sestanki mladeničev v prostorih P, Klemena, ali se vam no zdijo nekaka predpodoba vaSih redBnih tedenskih, ali vsaj mesečnih sestankov v prostorih vaše pa izobraševalnepa društva, ki so se vam Že tako omilili, da jih ne opustite za nobeno ceno, ka^ Mor se jo omilila dunajski mlaideži tovariŠiia s svetim Klemenom Dvoržakom? Ali spoznajte j sličnost med vagimi mladinskimi slovenskimi zvezami in ono zvezo dunajskih' mladeničev, ki so nabirali izkustva in znania, to ref izobrazbo pod pokroviteljstvom svete-pa Klemena? To ni bilo pravo društvo, vaše 'zveze tudi ne da bi morale stropo vse pripadati kakemu društvu; ali vendar so vaše orpanizacije tako trdne, tako nekaj eelotnepa, da je medsebojni stik in 'stik z duhovnim vođiteMem skoro nepretrgan. Pravila mladeniških in dekliških' zvez naplašn-jo kot važno točko, da stoji na čelu taki orpanizamiji kot duhovni vodja domači dušni'pastir. Ta vašvsak-časni. duhovni vodja ni sicer ev. P. Klemen Marija Dvoržak, ki Je bil kot apostol dunajske mladine od Bopa obdarovan s posebnimi darovi im zmožnostmi, da bi s tako'silo vlekel nase mladino; vendar mu bodite vdani In delajte mu veselje, ker ljubezen ima in dobro volio tudi, koristiti vam, izkustva In znanja še po-tovo tudi toliko, kakor vsakdo drup na deželi, Id se vam vsiljuje -za voditelja In prvaka; dnipače bi sl ne nala.pal topa.' čnstnepa, a napornepa, bremena, ko Imaj dušni pjastfr drupih dovoli. "Od tistib, kj so za-ludalj b P. Klemenu, so nekateri postali ze^o'slavni možje, eden celo kardinal. Tudi od mladeničev, Id se vzvalaio in izobražnloio v mladeniških zvezah naših društev, sp nadjn, slovensko Hudstvo, da mu Izraste deta vrlih" mož, značajnih prvoboriteljev za verske in narodne svetinje. Dijake ie sveti Klemen pa tudi preskrbllal s telesnimi potrebščinami, jim za vsakokrat prinrav.il večerjo, kadar so prišli, ker je vedel, da so potreb ni. Tudi dandanas -se za dijake dosti Žrtvule in stori zlasti od duhovske stran!, in to z veseljem. Da bi dijaki nndnorn. Ie vselej prav porabili in nikdar zlorabili ! Klemenovi dijaki so se vedno skazovali vredne podnore. katero Je za nlo sam snrosil. Za zabavo te nosVrbel svetnik v zadostfni uie-rl; kratkočasil jih je s svojim predavanjem, s knii- J. Harknšek. LISTEK. Spomini z romani a v Sveto deželo. (TJalle.l Prod mano Je.obširen prostor, imenovan katoli-kon, v katerem se nahaja razkolnigko ljudstvo pri službi božji; stene so kar preobložene z mnogovrstnimi, umetno Tz lesa izrezljanimi okraski, s podobami v srebrnih, bogato pozlačenih okvirjih, Id nam predstavljajo grško patrijarhe, različne svetnike in dogodke iz Kristusovega trnlienla. Ob koncu katoliko-na stoji visoka, z nebrolnimi slikami ozaliŠana stena, imenovana ikonostaza. Tam je ljudstvu zelo skrit po-stnvlien bopato opremljen oltar In ob njem tron za Škofa in sedeži za duhovnike; nobroj velikih in malih svetilnic ib dva velikanska lestenca, pričalo, da se da to razkolniŠko svetišče ob slovesnostih krasno razsvetliti. Proti navadi jntrovskih' dežel je celo svetišče nrav snažno. V sredini kmtolikona stoji kamenito, nekaki vazi nodobno stojalo, z zemelisko oblo, katero imennieto Grki sredino sveta, kar seveda ni. Ko'sem zapuščal ta Vrat, mislil sem sf ohžnlovalno: Škoda, da ni ta nnjobširnelši in najlenši del cerkve božleera groba katoliška last. Prodno se ločimo od cerkve 1 ožieigrohnlno, ogle im o1 si* šei zelo nrenrosto kaneliao od katoliške cerkve odtrgamfh’ Koptov, ki sloni zadaj za ibožiim grobom. 'Od te kanelice s tonimo naravnost proti cerkveni steni, klor se nabatn, sirska kamelim.. Tnm mo opozori zamazam fantiček na starniudovske grobne votline, Id se nahajajo v skalnatem cerkvenem tamejin In iih Izročilo nazivlje grobove l.Tožeja rA>?mate1ea In NiVodema.. 'Grobovi so silno stari tn Se prav dobro ohranjen! In prav poučni za vsakega, H se zanima za Judovske starine. '01> I gami, katere okusno bral!; vođu J1K J« tud! na falote in poučne izprehode. Mladeniči!i Z govori In podučnimf predavanji vas tudi vaši voditelji pridno zalagajo; vodilo vas na shbde, na podučna tečaje, na božja pota, da se Širi vaše obzorje; prirejati vam pomagajo dobmlelne veselice, ustanavljajo vam knjižnice; vse to pa zato, da bi vi imeli kaj od tega, da ste v organizaciji, da bi vaim ne bil dolgčas, ampak da sa v prostih uricah bavite s Čim priletnim in koristnim. Kratkočasenje pa, ki nič ne izobražuje, nič ne blaži srca, vi, ki ste idealni, radi pestite drugim, k! nimajo smisla za kaj višjega. Nekaj si drznem predlagati pri lej priložnosti: da bi' si svetega Klemena izvolili za varuha vsi duhovni' voditelii, kakor tudi vsa mladina, ki je včlanjena v mladinsko organizacijo; pri vseh' podjetjih, prireditvah in shodih, kadar Ima Mdo kaj važnega na srcu, kor mu ne pusti cele noči več spati, in bi iskreno rad videl, da bi se mu dobro izteklo, kar snuie, pa se ga loteva malosrčnost In nezaupnost do samega sebe, do svollh zmožnosti, naj se na tihem zateče k svetemu K'emenu, In podjefle '(govor, Igra, deklamacija, telovadba, shod, izlet, dopis) se mu .u-tesme sijaj nlo posrečiti, škodoželinost v nasproljplK vrstah pa pride ob ves živež. Samo da pri tem ne iščemo lastne slave, ampak zmago in napredek krščanskih’ idel, katerim v službo smo posvetili svoje dolžnosti. Klemenov vzgled nam je lahko tudi bodrilo 'k vztrajnosti, ker dobra stvan mora zmagati tn bo zmagala. Olsebnlh’ sovražnikov sveff Klemen ni Imel; nač Jih seveda ni manlkalo. ki so ga črtili zmradl nlegovega nsnešnega delovanja, ker bi svet! katoliški duh, ki le zdaj zavel no Dunaln, po m/nenlu mučnih zložnih starokonitnožev utegnit Škodovati u-nlerTu države: državniki so po strani gledali Dvor-žakove sofrndniko kot novo nrekuonško strulo, kateri se ne sme prizanašati. Vondair se ni nič nrekue-nilo v 'državi, četudi !e orehi valstvo imeTo Boga za svojega nalvečlega Gosnoda. Jožef TT. se je pa. moral umakniti na drugo mesto: vedno boli Je Izgubljala svole pristaše misel, fda ima vladar tudi v cerkveni uprav! nrvo besedo. Tudi v vrstah' mlarlenlčev na! ne bo osebnoga sovraštva. Wakai bi tud! zanravkali svole moči s nrenlrl osebnega, značalai: tembolj je treba, da se oborožimo za boi. ki vella našemu sknnnemu Protivniku. Kar le bil za časa svetega Klemena pred 100 led jožefinlzem v A’vstriJI, ravno takštni pogubni iskala sva s tovarišem tudi frančiškanski samostan pri bbŽjegrobn! cerkvi. Prostori so silno mali. vlažni. maulVn. ilm zraVn In svetlobe; hujše na Je bilo Se pred nekaj desetletji, ko so Imeli Turki nad samostanom konlarnleo in nalašč pustil! natakat! nesna.go no samostanskem zidovln In v samostan. Naš cesar zavzel so le za te mučenike Tn 'dosegel pri turški oblasti, da jo to grdobijo odpravila. Ollska gora. Jezus Te ven Šel fiz obednlue. v kateri le nastavil na!svefelši ■ zakramenti lu je šel u0 navedi na nilsko noro oMana. nai levi in desni z zidovi cm. Na 2t>). Vsakega romarja nač vleče sree na OUsko goro, VI se tolHfakrat omenja v Jezusovem živllenju. Z (radostnim nričnkovaufem hiteli smo. ko Je Se gosti jut,ranil mrak obiemal mesto 'Jeruzalem, Iz svojega gostišča no nreeel Široki cesti ob' severnem zidni, krenili sbozl oboke dnmaščajnsklb vrat v mesta, no ozkih, celo tihih In nraznlh ulicah' mimo avstriiske-ga (gostišča, prišli smo na vzhodni strani skozi Stefanova vrata zona! iz mestai. Precel široka cesta o krenei se kmalu od vrat na JnŽno strnln In se mu^ no na,gne proti zgornjemu Kedronskemu mestu. Potok Kedron ali C’dron Imai Ime od umazane, kalne vodo. id šumi no zimi ob velikem deževlu no oedrnn-skl do’inl. tudi Joža falska ali Marijina dolina Imenovana. Po leti, in še celo vČa-sih’ no zimi. če ni no-; sobno velikega deževta, nima Gidronova stnugaj vo-I de. Ko sfonlmo čez most, ooazlmo, da le not na 'OlJ-; sko goro obdana na levi In desni z zidovjem. Na ( desni zagledamo z visokim zidovjem obdan vrt. del j preslavnega Gefsemanskeča vrta. Kako daleč !e segal ta ob času Kristusovem, se seveda dandanes ne ‘da na metro natanko določiti. 'Gotovo na se ip razprostiral tudi na levo stran dandanes obzidanega pota fn vseHoMal priprosto v|otfln!co,: posvečeno it0 nestvor je dandanes liberalizem in svobodomiselnost; to je tista struja, ki izpodkopava ugled in zadržuje blagodejni vpliv katoliško cerkve med nami; vsi, ki Sirijo liberalizem med nami, zaslužijo, da se jdi o žigosa in stori neškodljive, kor so kvarljivci srečne pniiodnjosti; pa tudi .a temi se je osebndi spopadov kolikor mogoče ogibati. Strahopeten približno ni' bil naSi svetnik; Se prav junaSk» srce je nosil pod svojo redovno oble~ ko; straiiu pied liiuimi ni poznui. Ud kodi bi dru’ gače izvirala ta podjetnost, da se drzne osnovati svoj red v deželna, ki nikakor niso dajale upanja kakib uspeliov? Kako bi se drugače lotii toliko zakrknjenim grešnikov med bolnimi in zdravimi, da jih spreobrne i Kako bi si drugače upal pred neprijazno mu viado opetovano opravičevati svoje delovauje, de bi ne bil'junaki .Pri vseh svojih podjetjih je pa znal biti krotek in ponižen, in pripravljen pretrpeti vse, da le doseže svoje načrte. Enkrat se jo peljal v poštnem vozu in ž njim neko človeče, ki je, spoznavši v svetem Klemenu redovnika, silno začelo rohneti zoper služabnika božjega. Svetnik ga rahlo posvari, a nič ne pomaga; on nadaljuje svoje psovke, Ko pa je prišla postaja zanj, bi tisti odurnež ‘rad izstopih Zdaj šele je opazil sveti Klemen, da je popolnoma kraljev, ter da potrebuje pomoči, nekoga, ki ga vzdigne iz voza, ako hoče izstopiti. Ker drugega ni bilo blizu, ga vzdigne Dvoržak in nese iz voza prav rahločutno, beve-da j« bil po tej uslugi dotičui osramočen. Izrazil se je, da, čo bi imel prdožnost, spoznavati takega duhovnika že prej, bi ne postal to, kar je zdaj, hrez-veretv Seveda ni to edini slučaj, da je sveti Klemen z dobroto potolmžil srd nasprotnika, d'e kom časa je Štel na Dunaju vedno več prijateljev in častilcev, ki so mu bili hvaležni, da jih je znal pridobiti za sveto vero. Poznala se je šele potem, ko je umrl, kako važen činitelj za preobrat Dunaja je bil. Neka potuhnjena bolezen, bržčas legar, je leta 1820. začela trpinčiti svetnika. Ležal še ni prav 14 dni. Dne 15. sušca opoldne, ko je zvonilo po dunajskih cerkvah k molitvi, je še dal opomin okoli stoječim, naj molijo angelsko češčenje. Med molitvijo pa jim je umrl. Pogreb je bil nad vse veličasten. Truplo počiva sedaj v cerkvi Maria Stiegien, Duša se pa raduje družbe izvoljenih, kakor to spri-čuje gotovo dejstvo, da ga je proglasila sveta Uer-kevblaženim h 1852-1 letos 211,maja pa svetnikom božjim. Da je sklep Cerkva tako naglo dozorel, so pripomogli mnogoteri čudeži, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo. Meiodajeu je bil zrasti tisti: Vigora Verzmgor, sestra reua sv, PranuišKa v Maiiersaor-lu na navarskem je hirala na jetnu; zateče sa k sv, Klemenu, in ko zaupno izgjovoiu njegovo ime, je tudi že zurava; ta slučaj čudežnega ozdravljenja, ki se je zgodil lb5/, je ud 2U, maja v ituuu nasiiKam na gonom. Zaupanje v, čudodelno moč svetnika jo mod ljudstvom .veiiioi« .Tu priča okoliščina, ua se je lu,ouO jjuui upeiezilo uuo it, osUoora it^osuijega lota slovesnega ounoua na Dunaju, ko so svoimnovo častitljivo trupio preuesli v oarkev, sv. btoiauu, ua ga v krasni siomiui uunajski javno počaste; poieui pa so ga zopet spremni nazaj v, ivianaa am ijosiaue. isje-gOiva glava je pa hranjena pri reueniptoristm v Jtier-uan. iver je sveti ivieinon bvorzak rnu romal v Marijino Celje, zato mu nameravajo njegovi castnci pred cerkvijo v ivioralnem jueiju poslu-viU spoinOunk, kip bo preuatavljal svetnika, Mako z revico uizi kriz, z desnico pa kaže proti svetiscu, .Torej bomo še bio-vieuci imen prnozuost, se on tem kipu vnemati za njegova češčenje. D, U, Velike katastrole na Antiiaii. Amdi so postali v zadnjem času zopet ognjišče velikih vuuansinn izurunov, .vzrok katastrom je silovit vuikansk viurun na dnu morja, je snqeu onemu, ki jo opustošil svojedouno otok Marunik, No-zgoua pa ni zauoia samo enega oiona, ampak je opustošila skoraj vse otočje ni iiupitavtia velukjtjiško škodo* , i . • , i j .U . i . Zlasti otok Jamajka je hudo prizadet. Jz Haitija prihajajo porociiia, da se je cel otok tresel ou močnih potresnih sunkov kakor Unka, katero stresa hud iveter. Vsa obal se je predrugačita m pjrerijarechia. Mnogo nadebudnih življenj je postalo žrtev katastro-10, ki’ je napravila velikansko škodo. Mesta, kakor Porto air Pars, .Geneves in druga, so ali razvaline ali pa popolnoma pokončana. Grozno je .vse opustošeno, a za notranjost otoka so niti ne ve, kakor tudi za San Domingo in drugo otoke ne, ken so vse brzojavno 2jveze pretrgane, iz Port au Prince so došle vesti, po katerih so bili potresni sunki tako močni, da se je cel otok tako majal, kot gugalnica. Kristusovem krvavem potu, kakor potrjuje starodavno nepretrgano izročdo. Tu se je vršilo po starodavnem pričevanju, kar pripoveduje evangelist: Jezus se je odtegnil od svojih tnamreč od Petra, Jakoba in Jaaieza, katere je vzel seboj v vrt, med tem ko je pustil druge apostole pri vhodu v vrt) za lučaj kamena; in je padel na kolena in molil. k . Njegov pot pa jo bd kakor krvave kaplje, tekpče na zemljo. (.Luk. 22, 41—44). Stopimo po osmih stopnicah navzdol v naravno nepravilno, čez 12 metrov dolgo, in 71—9 metrov široko, približno 3 metre visoko votlino, ki dobiva od zgoraj skozi skalo izdolbeno železno zamreženo odprtino nekaj luči. Dva iz skale izklesana in trije zidani stebri nosijo obok. Trije oltarji so nas vabili, da opravimo sv. daritev na kraju, katerega je posvetil Gospod s sveto rešnjo krvjo. Nek nepopisno blažen čut me je prevzel, kaktpr da bi čutno vlival Zveličar milosti v razradoščeno srce. Glavni oltar, ki se nahaja v ozadju, krasi ginljiva slika,-kako poti Jezus krvavi pot. Pod oltarjem se nahaja mramor-nata plošča s peterimi rdečimi križi in z napisom: Tukaj je bil njegov pot kakor (krvave kaplje. Vlot-Ima je bila ob času Jezusovem oljina llačilnica in gotovo najbolj tili in osamljen kraj celega vrta,; prav lahko umevno, da si je zbral Kristus za svojo trojno proHnjo do nebeškega Očeta ravno naj-samotnejši kraj, da bi ga tudi oddaljen šum jeruzalemskega mesta in morebitnih nočnih potnikov ne motil. Brezdvomno so vedeli apostoli, da Je Kristus tukaj molil; od njih so izvedeli prvi kristjani jeruzalemski za ta, iz trpljenja Zveličarjevega prevažen kraj, in le tabjo sl moremo razlagati, da je bila že za časa Evzebija (t 340) pozidana nad to votlino cerkev, kar spričuje tudi sv. Jeronim (f 420), ki je to cerkev „Zvieličarja*“ sam obiskal, ko je prepotoval popisal vse znamenite kraja Palestinske., Za. čpsa križarjev služila je votlina samo, kakor še dandtv-nes, kot mala cerkev; že od leta 1393 opravljajo v; njej njeni lastniki frančiškani datu na dan sv. mar šo. Nekateri romarji so z nami duhovniki na vse zgodaj žo pohiteli v to svetišče, ostali so pa prišli poznejo za nami; ko smo opravili svojo pobožnost v votlini, šli smo skupaj v bližnji, frančiškanom pripadajoči vrt Getsemanski. Vstopivšim skozi ozka in trdna vrata, počiva oveseljeno oko na prekrasnih gredipah,, z bujnimi, v vjsej južni lepoti blestečifmi raznovrstnimi cvetlicami; sredi to nežne lepotijo razprostira osem o.jlčmli dreves na tienv neenaJco-mernem, približno 70 korakov dolgim in širokim, od vseh strani obzidanem prostoru, svoje lepo osnažene, svetlo zelene veje; visoka smer niso, pa pri tleh 1% do 2 metra v premoru debela. Pri večini je glavno deblo žo v sredini trhlo in napolnjeno s kamenjem; okoli vsakega drevesa je nakopičena visoka kamenita ograja, da jih veter ne podere; še dalje o-koli, kakor daleč segajo veje, pa je žična ograja, tako da se nihče ne more dotakniti debla, in tudi ne odrezati lista ali sadu. To je bilo neobhodno potrebno, drugače bi bili romarji že zdavnaj znosili ta drevesa kot dragocene spominke domov. Silno stara so ta, drevesa. Gotovo so stala že v sedmem stoletju, ko so pridrli mohamedanci ^ Palestino in si jo podvrgli. Odkod vemo to? Mohamedanci so naložili na vsako oljčno drevo, ka.se je zasadilo, po njihovem prjhodu poseben da\(ekf;. tfuidi dandanas ga plobira turška viada v znesku eden in pol pij astra ali 25 do 30 vinarjev od vsakega drevesa; saj prinaša oljčno drevo, ktakor se mu pač streže, na loto po 10 do 30, še celo več frankov, eden frank malo manj kakor naša krona. (Guthe. Palestina st. 96 in nasl.). Drevesa, ki so bila zasajena pred prihodom mohame-dancev, ostala so prosta tega davka. Drevesa v Getsemanskem vrtu pa niao plačevala nikoli davka in 6tev. 24. ton* t. N K S DOM, 'Morje je postalo vsled vulkani6ni,h izbruhov na dnu tako razburkano, da so valovi preplavili ves otok. Otok San Domingo je grozno trpel in ima sedaj popolnoma drugačno obliko, kfr tla poircs in pa morje s poplavi skupno delovala pri tej grozni katastrofi. Število mrtvih Se ni znano, vendar pa sodijo, da jih je gotovo več sto. Okoii po sveru. Državni zbor. V vmamKeiu oaneku je poročal sok-oijbki bol ur. r>oraoCiK o oaiuoravbiioui uovom vinsKoiu zhkuuu. Daven. 01 bo naj ruMoguu tuui na take, ki kupujejo pn viuogittdntkiU vino na ueoeiu za laotue potrouo in na vetoirgOtee. i'uieg tega uiioii vlada vpeljati tuui putteUen davek na uuijba Vina v bicklvniuan. Daven, bi se pobiral tako, da ui niuiai vnuk Vinograumk, ki vino proda, to nazuaniti huancui btrazi, ki 01 izdaia neko bpiomuieo, da bi ee pnOejala luvorueiuu listu. Kupec 01 pa poletu plačal davek, ko piejiue v mo. V iiiOgraUu.ai, ki žo tako dosti trpe Vbied nizkin cen vma, bi bili Uuuo zaaeii. ta tudi uauiu pobiranja lega davka bi bil ueznuseu, kor bi Vmograuu.k vedno uiurai iskati buancue Hnai.e, ee bi Hotel kaj prodati. Zato pa piavouabuo ouiooeu odpor proti novemu viubkcmu davku l Nadomestna volitev za deželni zbor goriški mesto umrlega postanea Jeriča bo po določin namestništva Une j«., uecembra.. iSventuetna ožj,a volitev se bo vršiua dne 5žtt. decembra. V timauu bo one IV. iioveinora lt*U9 občinske vohtve kakor v Mariboru. Zmagan bo na odi crti nemški naoioualci proti boeialdemokratom. Propadla sta tudi boulai-demokraib&a voditelja ur. baneri lu Kooei. VzeSiOienzkeg« delavskega suuda, ki se vrši dne 28. novemuia v Djuuijaui, se bo uudokIio tudi manuor-Bku blovensko delavstvo v precejanjem številu. Cesarske vojasae vaje »e bouo pnnoauje leto vršile V Gabuli. Vuoiezni bo j.n nouo b., 1U. in 11. kor. Vojaški duhovniki na konjih, .Vojna uprava jo določila, da dooe .vojaški dunovniki pri gorskih četah konje. Vpeljati se nameravajo tudi kouji za duhovnike, pri pehoti. V Trstu so se vršile nadomestne volitve v državni zbor namesto odstopivšega soc. dem, državnega poslanca Pagninija. izvoljen j& bil laški liberalec dr, Pitaoco. Državna policija v Buenos Airesu je zasledila veliko mednarodno zaroto, ki je sklenila, da pomori vse eviropske vladarje. Zarotniki so že -vse pripravili in so imeli zaupnike po vseh glavnih evropskih mestih, : n , j V Kuslji so odpustili zadnjo mesece 970 višjih uradnikov zakadi uradnih zločinov. Španska ministrstvo je predložilo kralju načrt zakona glede splošnega pomiloščenja. Pomiioščeui bi naj bili vsi nemirneži zadnje revolucije. Iz iTurčije poročajo, da se pripravlja velika zarofla proti mjaliolurkom. Zarotniki so civilisti ipi vojaki V, Londona na Angleškem je napadla neka pri-stašinja ženske volilne pravice trgovskega ministra ga tudi ni nihče tirjal; iz tega sledi, da so stala že pred omenjenim,torej v prastarem krščanskem času. Ce tudi niso ravno ista drevesa, pod katerimi je bival mnogokrat Zveličar, gotovo pa so zrastla iz korenin dreves, ki so obsenčevala Gospodovo in njegovih apostolov čelo. Oljčno drevo doseže po svoji žilavosti velikansko starost; prav za prav ne izgulbi nikoli svojega življenja, kakor pravi pogan Plinij; nova stebla se porajajo tvedno in vedno iz stare korenine, tudi če so deblo poseka. Prav lep in očivi-den dokaz je posebno enjo tako drevo,, iki me je v vrtu posebno zanimalo. Iz iste korenine silno na široko razpredeno poganja troje, debel. Najdebelejše je že v sredi trhlo, neposredno zraven drugo deblo, debelo kakor srednje krepak mladenič, koj zraven tretje, debelo kakor človeško sfcegino, zraven so pa še mlajše raladike. Ko bo padlo staro deblo, bo drugo deblo že prav mogočen naslednik, in tako gre pri oljki skozi stoletja naprej. Frančiškanski brat vrtnar, ki nam jo vse razkazoval in pojasnil, obdaril nas je z blago dišečimi cvetlicami iz Getsemanskega vrta. Lep šopek jih hranim v dragocen spomin. Podaril nam je rožni venček iz oljčnih jagod in lepo podobico, krvava pot potečega Zveličarja. (Kousa prihodnjič,] Curchilla z bičem. Minister ji je iztrgal bič iz rok in ga ji potem vrnil kot spomin. Gospo so zaprli. Kolški hoj na Francoskem, V vasi Ferra-ches na Francoskem je odstranil neki socialistični učitelj križ iz šole in je uvedel neko knjigo, ki so jo školje prepovedali. Župan je bil s tem zadovoljen. Zastonj so ugovarjali stariši proti temu — zato pa je ostal celi višji razred doma. Tudi občinskim svetovalcem ni bilo učiteljevo postopanje po volji, in pri- ■ silili so župana, da je sklical shod vseh očetov. Zborovalci so sklenili, da mora priti križ zopet y Šolo, in da se mora tudi dotična knjiga odpraviti. Učitelj pa je poslal vladi poročilo, podpisano od župana, v katerem je označil župnika kot največjega nemirne-ža. Župan je izkušal župniku bivanje v starem župnišču na vsak, le mogoči mačinjotežkočiti. Drugi občinski svetniki so nato odstopili od svojih služb. Končno se je vendar odločila vlada, da je prestavila učitelja. Ker pa* ostane župan jv slnjžju, se občinski svetniki ne udeležujejo sej. l*oštarice ■- • gospe. Osrednje društvo avstrijskih poštario na Dunaju je vložilo na trgovinsko ministrstvo spomenico, v kateri se prosi, da bi se po-štaricam v vseh avstrijskih deželah priznal naslov „gospa,", ne glede na to, so li omožene ali samske. V vlogi se poudarja, da so večja poštna ravnateljstva na Dunaju, v, Gradcu, Linču in drugod Že ugodila tozadevni želji. Kje imajo ženske pravico voliti. V Zedinjenih državah ženske lahko prav tafco volijo kakor možje, v Bledočih štirih državah: V Wyommgn, kjer so ženske že leta 1»69 dobile volilno pravico, v Coloradi, Utah in Idaho. V Kansasa ženske lahko volijo v vseh vprašanjih glede šole, kakor tndi v mestnih zadevah. V državah Montani in Iowi ženske lahko volijo, kadar hoče mesto najeti kako posojilo. V osemnajstih državah ženske lohko volijo v vseh šolskih vprašanjih. V Angliji volijo ženske lahko vse, samo državnih poslancev ne. Toda s tem niso zadovoljne in posebno zadnje čase si priz devajo, da bi dobile tndi to pravico, čemur se pa angleški državniki dobro ustavljajo. V Avstraliji in Novi Zelandiji pa imajo ženske pri volitvah iste pravice, kakor moški. Opravičene so do vseh valitev. V Canadi in Kapski koloniji pa ženske volijo le o šolskih n mestnih vprašanjih. Razgled po domovini. V Maribora so se vršile 17. t. m. občinske volitve. Zmagali so nemšni naoijonalci s 1340 do l3l2 glasov, socialdemokratski kandidati so dobili 706 do 6d& glasov. Izvoljeni so nemški naciunalci dr. Schouiderer, Binder, Fischer, Heritscko, Kral, Lendler, Matzhold, Opelka, Perko in Jožef Sihmmerer. Porotna zasedanja. Za prihodnje leto se bodo vršila porotna zasedanja v Mariboru: prve 7. marca, drugo 13. junija, tretje 19. septembra, četrto 28. novembra; v Celju pa prvo 17. januarja, drugo 11. apnila, tretje 4. julija, četrto 17. oktobra. Nova nemška šola se obeta v Kt. lija v Slov. gor. Pravijo, da imajo oiroei naseljencev v sedanje šole predaleč hoditi Glavni vzrok pa je ta, da hočejo v vsaktm kota imeti nčiteija—agitatorja. Sulverein je že poslal svojega zastopnika v St lij, da je preštnd ral krajevne razmere in da bo glavnemu odboru lahko poročal o upravičenosti želje po novi nemški šoli. Drntba sv. Cirila in Metoda bo vendar morala kmalu priti do prepričanja, kako ve ik greh je storila, da je Slovence razcepila pri narodno obrambnem delu in s tem oslabila njih odporno moč. Nova bolezen, takozvano otrpnenje mozga, se je pojavila v Ptuju zlasti med otroki, a doslej še ni nihče nrorl. Ptujska okolica. Žalostno novico naznanjamo šir-nemn sveta, da nam je neusmiljena smrt pobrala moža molitve, pevca in zvestega Marijinega častilca, namreč Jožefa Zorko. Lepo število župljanov se je udeležilo sprevoda. Ob groba so vzeli slovo č. g. P. Mansvet Zohrer, domači kaplan, v tako pretresljivih besedah, da se je zbrano ljudstvo solzilo. Občini Kicar ljudstvo pravi, da je veliki Dnnaj, zategadelj, ker je res velik m so hiše raztresene po hribih. In vrli Jože je nad 20 let kot občinski predstojnik nosil to težko občinsko breme ptujskega Kioara. Pokojni je bil tndi več let odbornik krajnega šolskega sveta, nad 50 let cenilni mož, nad 40 let skrbni oče ubogih žnpljanov. Mož pobožne in goreče molitve vse po^sodi, pri rajnih na sedminah in pri pogrebih. V cerkvi je do zadnjega časa, pred pridigo in pri tihih sv. mašah, na glas molil sv. rožni venec, in k it 86 letni starček je zmiraj rad pel Marijine pesmice v cerkvi. Kot vodnik romarjev je bil k Mariji Tolažnici v Žitale in na Trški vrh pri Krapini, a najbolj slovesno pa v Smaija pri Jelšah „na jezera11. Tjakaj je vodil romarje nad 35 krat. Na Sladki gori in v Šmarja je vsako leto v večernem mraka vodil tako zvano „rimsko procesijo z luč>caini“. Kdor je to videl in slišal krasno petje, so ga vselej solze radosti polile. — Priporočamo nepozabnega Jotefa vsem v blag in trajen spomin in v pobožno molitev! Naj v mira počiva! V spomin Jožefa Zorko, moža vseh vrlia, te vrstice naj pojč! Višavski. Ljutomer, v neki dražbi se je razkoračil od sladkega vinca navd.hnen možiček ter ostro napadal poslance Slov. kmečke zveze. — „Kaj pa verjete popom! Sedaj pride novi davek na vino. To so vam preskrbeli „klerikalni11 poslanci. Liberalce bi volili, pa bi tega ne bilo!11 — Tako približno je govoril „ne — modrijan11 „naprednjak11. Našim mladeničeuim, ki čitajo časnike, ni treba pojasnila. Rečemo samo, hvala, da nismo tak.o zaostali, kakor omenjeni napredni velim politik. — V nedeljo 28. novembra po večernicah se vrsi političen shod, ki ga je sklical naš vrli poslanec Slov. kmečae zveze Janez Roškar. Na tem shoda se bo ogovarjalo proti nameravanemu davka na vino Mladeniči in gospodarji, vsprejmite vabilo svojega poslanca in pridite v velikem številu 1 Glas ogorčenja nad nameravanim davkom naj udari na ušesa kmetom skrajno sovražnega ministra Biiins&ega, prijatelja liberalcev. V ŽiUsma je naglo umil nadučitelj g. Maks Šribar. Mr mož. Tukaj otvori, kadoor se nam poro-fla, dr« Ovidon Semec iz Celja odvetniško pisarno in prevzame prostore umrlega odvetnika dr, Omuleca. Središče. Liberalni dun se Jo začel z vsemi silami zaganjati v nas krščansko mladino, hoteč nas izvabiti na svoje limanice. To Spodnjem Štajerskem prirejajo mladinske shode, pa povsod s prav slauim uspehom. Naša, zavedna mladina že pozna te iineralne zanjke. Priporočajo prav poseono liDeraino čtivo. V dolgin zimskih večerih vzemimo, dragi mladeniči in mladenke, v roke dobre, koristne knjige in časopise, posebno „Naš Dom11. V njem bomo našu mungo pndučnega, ker se za miadino največ piše. Mladeniči in mladenke, agitirajmo pridno za nove naročnike, da se bo list z novim letom zdatno pomnožil. Kako težko ga pričakujem vsakih štirinajst dnil Ko bi bil že enkrat tednik gotovu želi vsak naročnik „Našega Doma'1, kakor prav poseuno Vaša somišljenica Zdravka. Slivnica pri Celju, Umrl je dne 12. t. m. v Javorju ua Ječovem Florjan Mastnak, dolgoletni bivši župan občine slivniške. N, p. v M. 1, Slivnica pri CieijU. Krojač Kumerc, ki se za Knr-busom najuoij razume na napredno politiko, se je že naveličal s samim dolgim prigovarjanjem pridobivati ljudi za svoje čedne nazore; rad bi videi že tudi sad svojega delovauja. Zato se včasih hoče hud narediti ter žalne.a krates. odguvar ces: „Kaj si, klenkaieo ali liberalec?11 Kmetovega Juzeka je spravil v vidno zadrego, da se nam revež se zaaj vsem usmin. Šaj pa se ga je tudi vredno bati. Ampak, ne bos Jaka 1 jaz bi mn zapeia če bi mene vprašal ono znano slivnisao, da oi mu dolgo donelo po nsez.n. Jaz nisem liberalna pa tudi ne bom, jaz sem prava klerikalna iu ijuu.m svoj dom. NuVl kmekl pnuejo v promet s 1. januarijem 1910. isti so razločujejo od sedanj in v barvi in po tem, da bodo na spodnjem dem kolena, določenem za prepisavanje, nosili letnico IbiO. Jesenski' odmevi. .Vs0f na svetu ima svoj/ ko-meo in Ho bo menda veljalo ^a leto&aio jesei^.. Bilo je precej časa lepo vreme, topli solučni žarki so nas še tupatam prijetno zašegetaU po životu, todia zadnje dni nas pozdravlja čmerno neprijazno vreme. Ne dežuje, ne sneži, lepo tudi ni, vreme je bako nezanesljivo, JJakor marsukaJteri ljudje. Ne upajo si prav pokazati slovenske barve, pa tudi očitno v nemškutarski tabor se boje prestopjitij. Mnogo je še dandanes takih polovičarjev, a vse, kar je polovi-čartsko, je nam zoprno. Bodimo odločVd, neli možje, postavimo se brez strahu, brez bojazni ' na ono stran, kamor nas je Bog že ob rojstvu postavil. Gnjilo, deževno vreme povzroča tudi razne gobe, ki začnejo rasti ob zidovih:, plotovih itd. Tudi v letošnji jeseni so pognale take gnjile liberalne gobe, ki se zovejo z za nje nezasluženim imenom: Zveza napredne mladine. 'Kužiti hočejo zrak poštenim lan-tom in dek'etom in so že naredili par shodov. N,o, ti shodi izpadajo povsod tako slabo, da slabeje ne mo rejo, zalo se nam ni treba bati^ da bi nam te gnjilb gobe 'kaj Škodovale. Letošnja jesen je tudi v vrstah naših mladen Čev storila veliko vrzel. Množina fantov, krepkih, vztrajnih In odločnih,' je hiia pozvana v cesarsko službo.' Morali ,so pustiti vse zapričejo delo ter iti za cesarskim pozivom. Da se odsotnost teh pridnih detiavcev ne bo preveč občutila, moramo mi, ki smo še ostali doma, svoje delovanje ppmnožiti. Skušajmo pa si vsepovsod pridobiti novih delavcev, zakaj, istinite so v polnem obsegu besede: Dela 'je mnogo, a delavcev je malo. »Tudi za socialno demokracijo je letošnja jesen pravo pasje vreme. Vršile so se .pred kratkim občinske volitve v Mariboru in Gradcu, pri katerih so na celi črti propadli. Celo njih voditelji Resel. Scha-cherl itd. se morajo zadovoljiti s tem padcem v tem nezanesljivem vremenu. Celjska Narodna stranka ima dne 8. decembra svoj letni zbor. Kakor so že pisali po časnikih, letnih dogodkov ne bodo vlačili na svetlo, ker niso nič veseloga doživeli. Gledali bodo v prihodnost. No, včasih je tudi fata morgana dobra. S tem končam za danes jesensko premišljevav nje. !0b koncu omenim le še novi vinski davek, ki ga namerava vpeljati minister Bilinski. Zoper to nar mero vlada vsepovsod med vinogradski velik opravičen odpor. Bomo videli, ali bo zmagala volja ljud stva ači ne. X. KoroSkt novic«. Celovec. Umrl je tukaj bivši koroški deželni glavar dr. Eiwciu v starosti 90 let. Dr. £rwein je bil čaln koroš-Ki ga Uczeluega zbora, odaar je ta pričel zborovati, to je 1. lobi., glavar pa je bil od 1884. do 1895., ko je vsled otarvsn rcsiguiral. V Toaijuuelja se bo na Miklavžev večer igrala igra „Moč uiufoime". S topiči streljati je prepovedano od 9. are zvečer do 6. uro laKo jo odredila o. kr. deželna vlada. Zeiezmsaa nesreča. V četrtek, dne 18. t. m., pri-godila so je ua progi Mostič (Bittoki)—Laansdorf velika uesreča. Osobni viaK iz titttenberga bi bil moral na postaji Jlestič počaKati na tovorni vlaa iz Laansdorfa, da bi se menjala, vozil pa je taaoj dalje m kakšen kilometer dalje od pOatt^e Mostič sta vlaaa že trčila skopaj. Vodja oseb-uega vlaka je svoj vlak bil že ustav.1, vodja tovornega pa ga m mogoi vec in je tovorni viak z vel.ko silo priletel ua osebni. Ljumj je oilo precej močno poškodovanih devet, od teh prav zelo sim ali pet; nezateri so še onesvestili. Eueiuu Kurjača je ziomilo uogo in roKo, ravnotako je bil stroje vodja nudo zdelan. Ko sta viaKa skopaj trčila, sta lokomotivi ostali na tun, pa njih sprednja dela sta čisto zmečkaua. Vozovi tovornega viaKa pa so se naložili drag ua drugega iu so bna tež&a kolesa vsa križem. V enem vozu jo bao več zabojev žvepieuk; te so se vžgale in tako jo bilo uaeuKrat v pumeau pet vozov tovornega vlaka. Le nekatere stvari so se reSm. Nemški Volksrat je na Koroškem jezikovni boj med slovenskim iu nemškim življem spravil do vrhunca. Nastje koroških obl|asti je zadnji čas nezaslišano. Na kolodvoru v Celovcu so zapr.i tri može, ki so v slovenskem jeziku zahtevali vozno listke. Eden izmed njjlh je moral celih 24 ur prebiti v nezakurjeni kajhi, ne da bi se ga zasliša.o. V slovenskem delu Koroške že ni nobenega slovenskega učitelja, ker tistih par Slovencev, ki dovršijo v Celovcu učiteljišče, pošiljejo v nemške gore. Jstotako se godi z unadniki, ki sp slovenščLne zmožni. In * slovenske občine so na milost in nemilost prodane samovolji nemško-nacionalnuga uradništva. Krajni šolski svet v Selih je raapuščen, ker je načelnik zahteval, da se mu pošiljajo slovenske vloge in odlomki. Pred nekaj dnevi je glavarstvo zaprlo Narodni dom v Grebinju, da bi se onemogočilo zbiranje Slovenčevi. Veflksrat je imel 21. U nr, zborovanje, 'kjer je napravil podneben načrt zia organizacijo nasilja po vsi slovenski Koroški. Slovencev ne brani nihče več. Zlato pa so moramo vsi Slovenci kakor on mož vstati za naše koroške brate! Drtiitvena kronika. Ljntomer. „Veteransko društvo v Ljutomera" (s slovenskim poveljem) blagoslovi in razvije svojo zastavo v nedelo dne 12. decembra t. 1. Cerkven« zadev«. Jubilej IT. Očeta. Pij X. so dne 16. t. m popolnoma na tihem praznovali 25 letnico svoj ga škofovskega posvečanja. Župnijo BrOSUO ie dobil tamkajšnji provizor č. gosp Miroslav Volčič ter bode 1. decembra tamkaj inštaliran' mladini. Mariborskim orlom. J ^O.UlaVijOul, Ufatje, VI U1CU1 UUuiiU 1 J tu mul luou uredo VttO tauCOUl olupiti. Zlil^j ulioieka KXU» ' % UiUUuJ Uol.lt), £>U Vucilll VuLU ^Otlh Jtti UlfCclU OlCrUllt '.J Č!ao/i i.ujo, j^ro^ade, ttoi bio4u t0 ELstit "e naramnice, boljše pr ge, prvje 1 00, zdaj 1 80^ Krasni vremenski plašči iz kamelove dlake, 6 60. zdaj 4 60 Elastične naramnice, preje 1‘80, zdaj —70; še iie preje i‘70, zdaj 1 10 H**my čevlje z debelim podplatom iz špa preje 19'—, zdaj 12 60 Dobre < ksfort srajce, komplet velike, preje 1 96 ..o., i. v.«,.------1, n.«« -j-i i p5 Lepe špor(ne čepice, preje prej 1 90 pol tucata, zdaj 1‘10 pol tneata Dobre vreče (Ručksack), rnjave ali zelene, preje 8’80, zdaj zdaj 186; te boljše preje 2‘90, zdaj 1 (<6 Lepe športne Čepice, preje .'80, zdaj —■70. Barvani_žepni robci, prej ' . . . pr»j' 1‘90. Dobre g adi ali barhantove spodnje hlače, bele ali barvane, preje 1*90, zdaj 1-20; še boljše preje 2'20, zdaj 1 68 Za gospe: Cene v kronah: Dobre itrapacne srvjce iz tirolskega plstna s špicami, preje 1 96. zdaj 1'8% iste iz Kaiser-platna s št kanim začinom preje 2 20, zdaj l'4t. Flanrlne srajce, zelo praktična nrta. preje 2 8", zdaj 160 Iste a dolgimi rokavi, pre;e 2.70, zdaj *‘90 Krasni volneni tosl, vse barve in navedene velikosti la., preje 12 —, zdi j 6'60. Lepe jesenske bluze I., pteje 2 80, zdaj 1*60, II., preje 8 20, prej 2*90, III, preje 4 60, adaj 2 80. Nežni pasi za dame, preje 1 40, zdaj — 90; č sto fini preje 2 90, adaj 1‘40. Najnovejši reform predpasniki, preje 2 90, zdaj 170; Široki, dobri gospodinjski predpasniki, d bri plavi druk, preje 1 60, zdaj ‘90. Široki, dobri klot predpasniki, preje 8 60, zdaj 270 Krasne leleno medvedne garniture spodnjih hlač in kril, preje 6 90, zdsj 8 10. Lepa klot-spodnja-krila, pn je 9’—. sedaj 6 60 Močne jvsenske nogavice, preje —80 zdaj —‘60, še boljše, preje 1‘10 zdaj —7i . Krasni leden za obleko, vse barve, 12 cm širok, preje 2 20, rdaj 1‘46. Lepi It fi za obleko, preje 2'«0, zdaj 1 95, vse ednobsrvne barve. Nižni bar-henti sa obleke, preje — 70, zd»j —*60. Ž metni barhenti, preje 1 16, adaj —78. Krasni kašmir robci na glav«, preje 2 70, zdaj 1 60 Gorki žali >a glavo, vae barve, preje 270, tdaj 1 60; še boljši, preje 9 80, adaj 270. Gorki domači čevlji, preje 1‘90, zdaj 1 18 s debelim podplatom ii špage. Nežni S teki voljnevi Stofi preje 190. zdaj —98 120 em široki. Komp etne velike barhest hlače, preje 2‘40, zdaj 1‘60' Za dom: Cene v kronah. Lepi aaitori, 100 cm široki, preje —‘90, »edaj —‘46; še boljši preje 1‘40, adaj —'65 Štofusti zastori, bordo ali aeleni, 2 krili, preje 8'60, zdaj 2'2Q. Dobri tepihi za hoditi, preje —70, zd.j —60; še bo’Jši preje 1‘40, zdaj —96 Dobro trikot platno, preje -'60 zdaj —‘46. Mično kmetsko platno, pre'e — 80, zdsj - 60 Močno platno ■a rjuhe, cela S roki st, preje )‘40, zdaj —‘98; še boljše, preje 1 M), adaj 180. D bri oksfordi za arijce, preje —'60, 'da) —'<>6; še boljši preje ’9 ’, zdaj — 60 Flanelaste odeje za poateli, preje H-80, adaj 270 Odttepane odeje, rdeče ali barvane, fatrsne a d bro voljno, preje 6‘60, ad»J 4 60; oajvečie, preje 8—. zdaj 6‘60 Gotove rjuhe brez šivanja, preje 2‘90, zdaj 1'90; čisto tetke, preje 8 60 zdaj 2'60. Lepo romburško platno preje — 85 zdsj 66. Krasni plavi drnk i židanim svitom, preje — 80. adaj —‘60 Dobri tka'ni C'jg, ednostavno žirok, preje —‘60, adaj — 44, cela iirnkoit za tubent preje 1 ‘80 zdaj — 90 Lepo rožnate odeje iz „viks^plstna 116x70, preje '90, zdaj 170. Krasne bu-ret garniture, 2 odeji za postelj, 1 za mizo, bordo ali zelena, preje 18 —, zdaj 9‘—. Blavo platno za predpasnike, dvojne niti, preje —'90, adaj —‘65. Velike tažne sa predpasnike, dvojne niti, preje —'90, zdaj —‘66 Velike talne za nakupovanje, okrogli držaj preje 1 70, zdaj 1'—. Gotove glavnate blasine iz čistega p rja, dobro napolnjene, pteje j 7—, adaj 4‘— Ista tuhent preje 18—, zdsj 2'—. Lepi beli žepni ; robci z barvanim atlasovim robom, pol tneata preje 1 70, zdaj 1‘—. Dobre žtrapacno ,hantle“ (Handtocb), preje — 60, zdsj — 85. „Le b-und Seelhoserl* s kožuhovini futrom I velik'st —'60 s —‘10 vedno višjo ceno. Nežne barhentove obleke I velikost 1'90 s —10 v>dao večjo ceno Š aje'ske hlačice, imitacija n inja zdaj 2 70 N *jfinejš* rožna’o milo vae dišave pol tucata zdaj 72 Barvani peiilni flaneli preje —76, zdaj — 46 Težko tirolsko platno, grobe niti, 190 cm ži-rcko, preje 2‘20 zdaj l'5f\ BB „KAUFHAUS zur SUDBAHNn GRADEC, Annenstrasse 68/9. Vkijnb tem tako ulzkm cenam dobi vsak kupec, ki naroči čez 10*—, praktični dodatek zastonj; čez 20 — se požilja poštnine prosto po povzetju. Kar ne dopade, se bres zsdržka izmenja. — Prosi se za ■atančni, jasni nsslov. 62 O. kr. zapr. cenitelj Mih. Jlgerja sin Maribor, samo Poštna ulica št. 1 Ustanovljeno 1. 1860. Priporoča: zaročne in poročne prstane, brilantne prstane, zlate verižice za gospode in dame, fiathansenske, Železniške, Omega in preciziiske nre. DC* Gramofone od 12 do 40 kron. '90 Kupujem srebro in zlatnino 45 m Velik cenik zastonj. Železniika-roskopf ura patent K 5-— jamstvo 3 leta drugače densr nazsj. | Nikelnaats remont.-ura K V'60 V 3— » *•-s 6-n 7‘-„18-„ 7'— „10— „14— „ 3-„ 2. Amerik roskopf ara . . Švicarska roskopf-ura . Z dvojnim plaščem . . Pristno srebro .... Original omega ure . . Ura na nihalo cm Z badilnikum in bijaiom . godbenim „ „ „ 8 hwarzw. kuknk nra . Budiljka, niklasta . . , „ v stolpiča s zvončkom.........„ 6‘— 3 leta jamstva Zamena ali denar nazaj. Pošilja po povzet n MAKSBOHNEL UITKAJ iv., Margiretenstrasse 27/105, urar, sodn. zapr sežen cenilec. Omovano 1840. Zahtevajte moj velik cenik s 6' 0 ■ podobami, ki se vsakemu, ne da bi se ga sililo k nakapa zastonj pošlje. 60 minute Pristne srebrne ure . 8 3 srebrnimi plaiči . Srebrne-tula ure z dvojnim plaščem . . Zlate damske ure . ■ Srebrne verižice . . Sfensva ura. . . . Ura ima 8 kamnov, lepo email števič-nico, gre 82 nr, pristen niklsst o-krn», ki ostane bel, z drugim okrovom prot prahu,se jamči, da gre do pol ko. natans K 6 50 „ 9 50 „ 13— „19— „ 2— „ 2— Največ)! oenlk saston]. A.KIFFMANN, največja tovarna nr, uloga, eksport -tl A KI HO H M 1. 28 leten mladenič išče službo bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo. 49 Ceneje In bolje nego povsod se kupijo poplati in usnje, vse lasten izdelek, pri Nikolaja Gy6n ka naši., izdelovanje in trgovina z nsnjem, Maribor ob Dravi, Postgasse št. 8. zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-montoir-ura 80 ur tekoča K 8-60 Št. 2. Roskopf n 5— Nikel-anker-remontoir (regulator) Srebrna n 8— 12— Št. 24. Srebrna s tremi pokrovi . n 8— Nikel-anker-remontoir „Tu-lau s tremi močnimi srebrnimi pokrovi 8‘— Št. 84. Srebrna damska rem.-ura . 6— Št. 11. Srebrna remontoir - ura za gospode n 6‘60 Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov 10— Ista z dvojnim pokrovom . » 12‘10 St. 102. Budilka z dnevnikom . • 8— Št. 107. Kuhinjska ura .... n 8‘40 IW Garancija več let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tb. Febrenbach, x 84 IVal'v eCj»* t«^vn,T*ni&lr«v zal«>Brn itv Maribor, Gosposka ni. 26. : Filialka, Dravska ni. 2. Izvrstni molitveniki n n so: Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3-50 Rozman, Dehlišhebakvice,, 3 — Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otrošM . . „—to Sv. Opravilo ...» 135 Vsi tl molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi In stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo. Trgovina tiskarne sv. Cirila == v Mariboru.