PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	imi*
Abb. postale I gruppo	" LiGIlcl ±DU lir
Leto XXX. Št. 129 (8835)
TRST, sobota, 1. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGREBNE SVEČANOSTI V BRESCII SE JE UDELEŽILO VEČ KOT STO TISOČ OSEB
Množica na pogrebu žrtev podlega fašističnega atentata izpričala svojo zvestobo idealom odporniškega gibanja
Preiskava o atentatu v Brescii
D lntino in Vivirito vpletena v atentat na slovensko šolo v Trstu?
RIM, 31. — Postaje čedalje bolj verjetna povezava med trojico fašistov, ki se je včeraj spopadla s karabinjerji in desničarskimi krogi v Brescii, ki so v torek povzročili smrt šestih nedolžnih žrtev med sindikalno manifestacijo. V Brescii so preiskovalci dalj časa zasliševali Carla Fumagallija, ustanovitelja skrajno - desničarske organizacije MAR, ki ga je policija aretirala še pred atentatom v okviru preiskave o prevratniški dejavnosti fašistična skupine, ki naj bi bila vpletena v vrsto atentatov in drugih zločinskih dejanj v Brescii, Milanu in Venetu.
Fumagalli je baje vodil in koordiniral vso to prevratniško dejavnost. Karabinjerji so tudi preiskali dve Fumagallijevi vili. v katerih so baje dobili dokumente, ki neposredno povezujejo Espostija, D’Intina in Danielettija z brescianskimi fašisti. Ne gre pozabiti, da je bil D'Intino obsojen skupno z Borro-meom zaradi razdejanja pokrajinske sekcije PSI v Brescii spomladi lani. Eden namestnikov brescianskega državnega pravdnika dr. Lisciotto je izjavil, da je eksploziv, ki so ga našli v šotoru trojice pri Rietiju po vsej verjetnosti istega tipa, kot tisti, ki je eksplodiral v Brescii.
S tem v zvezi naj omenimo tudi izjavo karabinjerjev, ki vodijo preiskavo o včerajšnjem spopadu. V šotoru so namreč našli dvajset kg ANFO, najnovejšega nemškega eksploziva. Po izjavah karabinjerskih častnikov, naj bi sledove tega eksploziva našli tudi na Trgu della Loggia v Brescii med preiskavo takoj po atentatu. Karabinjerji še vedno iščejo četrtega člana fašistične tolpe Salvatora Vivirita, ki se je baje ločil od skupine v sredo. Po zadnjih ugotovitvah, naj bi ga neki avtomobilist zapeljal do Aquile, kjer pa se njegove sledi izgubijo. Doslej še niso jasni vzroki ločitve. Niti ni jasno zakaj ga trojica ni odpeljala z «landroverjem», ali pa zakaj se ni poslužil svojega motornega kolesa, ki ga je pustil v gozdu, kjer je prišlo do spopada. Preiskovalci so mnenja, da se je skregal s tremi fašisti.
Iz zasliševanja DTntina in Danielettija kaže, da skušata prepričati preiskovalce, da je bil njihov namen zgolj vežbanje z eksplozivom. Preiskovalci pa jim ne verjamejo, saj pravijo, da 100 kg eksploziva dokazuje, da so hoteli organizirati celo vrsto atentatov. Prevladuje mnenje, da je bil njihov neposredni cilj a-tentat v Rimu za časa vojaške parade, ob dnevu republike, 2. junija. Preiskovalci tudi pravijo, da je četverica fašistov organizirala pravo operativno bazo, ne pa polvo-jaško vežbališče, saj so razpolagali samo z enim šotorom, medtem ko so fašistična vežbališčh po navadi urejena tako, da lahko sprejmejo številne skupine.
Medtem so ugotovili, da sta bila Alessandro D’Intino in Salvatore Vivirito v noči med 1. in 2. majem v San Dona di Piave. Pri karabinjerjih se je namreč oglasil mehanik Antonio Bustreo, ki je izjavil, da je na slikah, ki so jih objavili časopisi spoznal mladeniča, ki sta med 1. in 2. majem ostala blokirana na avtocesti Trst - Benetke med postajama Quarto D'Aitino in San Donà. DTntino se je vozil z avtom «ford cortina» z milansko evidenčno tablico, ki se je pokvaril. Mladenič je telefoniral avtomobilskemu klubu, ki je poklical Bustrea. Slednji je cortino pripeljal v svojo garažo, kjer so jo danes karabinjerji zaplenili. D lntino je tisto noč pre-spal v San Donà v hotelu Trieste. Ugotovili so, da je v istem hotelu prespal tudi Virivito. V avtu so karabinjerji med drugim našli naboj kalibra 7,65 in tudi nekaj drugih zanimivih elementov, o katerih niso hoteli dati podrobnosti.
Omenimo naj, da je 27. aprila zvečer prišlo do atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. Vsiljuje se domneva, da sta bila oba fašistična terorista na povratni poti v Milan, potem ko sta se tri dni skrivala nekje v Furlaniji - Julijski krajini, da bi se izognila preiskavi, ki so jo uvedli takoj po atentatu. Gre vsekakor zgolj za domnevo, ki pa bi jo preiskovalni organi morali preveriti.
Pri karabinjerjih se je medtem o-glasil radioamater Giovanni Ferrante iz Terama, ki je poročal, da se je med 12. in 25. majem večkrat srečal ■ štirimi fašisti. Ferrante se je z njimi spoprijateljil, saj jih je
vezalo skupno zanimanje za elektroniko. Večkrat so šli skupaj na kozarec vina in med popivanjem je po navadi govoril samo ubiti È-sposti. Karabinjerji so ugotovili, da je skupina najela v kraju Roiano di Campii v pokrajini Teramo kmečko hišo v času med 12 in 25. majem. V njej so preiskovalci našli več praznih škatel streliva, obleke, radijski aparat ter tri knjige, med katerimi zgodovino tujske legije ter esej francoskega kolaboracionista Roberta Brasillacha, ki so ga Francozi ustrelili zaradi sodelovanja z nacisti.
Karabinjerji iščejo tudi Antonia Sirtorija, lastnika terenskega vozila «land rover», s katerim se je peljala fašistična skupina, ki se je včeraj spopadla s karabinjerji. Proti njemu je namestnik brescianskega državnega pravdnika Arcai izdal zaporni nalog v okviru preiskave o dejavnosti fašistične tolpe, ki je pripeljala do aretacije Fumagallija. Sirtori je med drugim vpleten v atentat na kvestorja Mangana, saj je potrdil alibi Sergia Boffija, za katerega je Mangano trdil, da ga je skušal umoriti po nalogu mafijca Franca Coppole.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo je iz Milana prišla vest, da su agenti političnega urada kvesture aretirali Salvatora Vivirita, četrtega člana fašistične tolpe, ki se je v četrtek spopadla s karabinjerji.
Prisotni so bili predsednik republike Leone, tajnik KPI Berlinguer, tajnik PSI De Martino in številni drugi predstavniki političnega življenja - Lanva: Atentat v Brescii je bil le zadnji člen zločinskega načrta, ki se je začel L 1969 s pokolom na Trgu Fontana v Milanu
V Brescii je bil pogreb šestih žrtev podlega fašističnega atentata, ki se ga je udeležilo več sto tisoč oseb. Med prisotnimi so bili tudi predsednik republike Leone, predsednik vlade Rumor in številni predstavniki političnega življenja. V svojih govorih so izrazili prepričanje, da atentat v Brescii ni bil sad pobude redkih posameznikov, temveč člen v obširnem načrtu, ki se je začel s pokolom v milanski banki in katerega namen je bil strmoglaviti demokratični red v državi.
Preiskava o atentatu v Brescii in o četrtkovem spopadu med karabinjerji in fašistično tolpo, med katerim je znani milanski fašist Esposti bil ubit, dokazuje, da sta obe zadevi povezani. Ugotovili so tudi, da sta bila fašista D'Intino in Viverito nekaj dni po atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, na avtocesti Trst - Benetke, kar postavlja vso zadevo v novo luč. Karabinjerji tudi pravijo, da je eksploziv ANFO, ki ga je imela fašistična tolpa, ki so jo v četrtek izsledili, podoben eksplozivu, ki je povzročil pokol v Brescii.
Na letni skupščini državnega denarnega zavoda «Banca d’Italia» je guverner Guido Carli i-mel poročilo, v katerem pravi, da je edino sredstvo za zmanjšanje nevzdržnega primanjkljaja plačilne bilance povišanje davkov na plače in potrošno blago. Guverner je napravil zelo podrobno analizo sedanjega gospodarskega položaja v Italiji in v svetu ter ugotovil, da Italija nima drugih možnosti, kot da se odloči za zmanjšanje notranjega popraševa-nja in notranje porabe. Razumljivo je, da je ta njegov predlog vzbudil pri komunistih in socialistih takojšen odpor. Ti ugotavljajo, da če bi se uresničili guvernerjevi predlogi, bi bili hudo prizadeti delavski dohodki, zaposlitev, prišlo bi do hude recesije in bi vso škodo nosile delavske množice.
Po podpisu sporazuma o premirju v Ženevi je na Golanskem višavju orožje sirskih in izraelskih čet utihnilo. Dane* se. bo začelo razmikanje čet, ki bi se moralo zaključiti v petih dneh, ko bo mešana komisija začrtala razmejitveno črto. Mednarodni Rdeči križ bo poskrbel za izmenjavo ujetnikov, OZN pa bo poslala na kraj čete, ki bodo ločile sirsko in izraelsko vojsko. Danes se bo v Kairu pričelo zasedanje palestinskega nacionalnega sveta, ki bo razpravljalo o razvoju bližnjevzhodne krize.
BRESCIA, 31. — V Brescii je bil danes pogreb šestih žrtev fašističnega atentata na Trgu della Loggia. Poleg svojcev in predstavnikov oblasti, med katerimi so bili. predsednik republike Leone, predsednik vlade Rumor, tajnik KPI Berlinguer, tajnik PSI De Martino, podtajnik KD Marcora, tajnik PLI Ma-lagodi, PSDI Orlandi, predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Lama, Macario, Camiti, Tren-tin in Benvenuto, je bila prisotna ogromna množica, ki so jo ocenili na več sto tisoč ljudi. Skoraj vsa italijanska mesta so poslala svoja predstavništva v znamenje solidarnosti in kot pričevanje zvestobe protifašističnim idealom.
Krste šestih žrtev so bile postavljene pod ložo na trgu, kjer je prišlo do atentata in njim se je poklonil predsednik repubilke Leone, ki je izrazil svojcem svoje sožalje. Spregovoril je nato član protifašističnega odbora Castrezzati, ki je govoril v torek na istem trgu prav v trenutku, ko je fašistična bomba eksplodirala.
Za njim je spregovoril predsednik brescianskega protifašističnega odbora socialistični poslanec Sa-voldi, ki je dejal, da je pokol, ki so ga fašisti povzročili v torek med miroljubnim sindikalnim shodom, med katerim so delavci zahtevali spoštovanje demokratičnih ustanov, jasno dokazal, da je treba reagirati na nasilje z odločnostjo in predvsem v pristojnih forumih. Demokratična država se mora odzvati tej zahtevi ob zavesti, da torkov pokol ni bil sad blaznosti redkih posameznikov, temveč člen v obširnem političnem načrtu, ki je v teku že od daljnega leta 1S69. Gre za politični lačrt, katerega namen je strmoglaviti demokratične inštitucije, zlomiti voljo delavcev, uničiti demokratične dosežke, nevtralizirati sindikalno e-notnost ter onemogočiti družbene in gospodarske reforme,-
Tajnik CGIL Luciano Lama je dejal, da je v Brescii danes prisotne vsa demokratična Italija, da bi se poslovila od žrtev fašistične morilske sle. Pokol, v katerem je zgubilo življenje šest žrtev, je samo zadnji člen v verigi, ki se je začela z atentatom na Trgu Fontana v Milanu leta 1969 in ki se je v vseh teh letih nadaljevala z atentati v vseh italijanskih mestih, z žalitvami demokratičnemu duhu Italijanov. Brescia, je dodal Lama, je dokazala, da so ideali, za katere so se Italijani borili v času odpor ništva, še vedno živi. Smrt šestih nedolžnih žrtev pa dokazuje, da v italijanski demokraciji nekaj manjka. Popustljivost in soodgovornost omogočata fašizmu, da je ponovno dvignil glavo. Obsodba teh zločinov ni dovolj. Treba je preprečiti atentate, treba je poiskati fašiste in jih kaznovati, odkriti je treba prevratniške centrale in jih uničiti.
Trg della Loggia, na katerem je v torek prišlo do pokola, so meščani spremenili v pravi vrt, saj je tisoče oseb prinašalo nanj cvetje v spomin na nedolžne žrtve
Dramatičen položaj makedonskih manjšin
^	v*«« •	š	•••
v Grap m Bolganp
Razgovor z makedonskimi političnimi predstavniki ob obisku SSG v Skopju
Stalno slovensko gledališče je zaključilo turnejo po Jugoslaviji, ki je zajela štiri republike, saj so slovenski gledališki umetniki najprej nastopili v Sloveniji in nato v Hrvaški in Makedoniji ter v sredo in četrtek v Beogradu. Posebna pozornost je bila posvečena obisku Makedonije, kjer je bilo naše gledališče prvič in kjer so ansambel spremljali tudi člani izvršnega odbora upravnega sveta ter tako p>odčrtali njegovo važnost, ki dobiva širši družbeni pomen.
člani izvršnega odbora uprav nega sveta Stalnega slovenskega gledališča so se v torek zjutraj sestali na sedežu Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije z vidnimi političnimi predstavniki in med njimi načelnikom komisije za zunanje zadeve makedonske skupščine Tošo Popovskim in članom izvršnega sveta ter tajnikom za kulturo Živkom Vasiljevskim in drugimi.
Predstavniki Stalnega slovenskega gledališča predsednik Tavčar, podpredsednik Hreščak, Dolhar in Slama ter člana izvršnega odbora Švab in Samsa so skupaj z ravnateljem gledališča Benedetičem obvestili makedonske predstavnike o položaju slovenskega gledališča in še zlasti o stanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tej zvezi so podčrtali važnost podpore vseh jugoslovanskih narodov težkemu boju slovenske narodnostne skupnosti za njen obstoj, kar prav gotovo zelo dobro razumejo Makedonci, ki se morajo ukvarjati s
(iiiiiiuiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii*
POROČILO GUVERNERJA NA LETNI SKUPŠČINI «BANCA D’ITALIA»
Carli predlaga povišanje davkov na plače in vse potrošno blago
Za guvernerja je to edini izhod iz sedanje gospodarske krize Kritične ocene komunistov, socialistov in sindikalista Vannija
RIM, 31. — Na letni skupščini «Banca d'Italia» je guverner Guido Carli imel poročilo o italijanskem gospodarskem položaju, ki je najtesneje povezan z mednarodnim gospodarskim položajem. Guverner «Banca d'Italia» je bil v svojem obširnem poročilu zelo točen, za svoj položaj tudi zelo iskren. Obenem pa je na zelo surov način povedal stvari, ki, če bi jih vlada
sprejela, bi potisnila gmotni položaj italijanskih delavcev za nekaj let nazaj. Guverner je bil tudi zelo iskren in odkrit, ko je govoril o nevzdržni krepitvi parazitskih birokratskih izdatkov javne uprave in o birokratski paralizi. Toda glavni del svojega poročila je Carli posvetil «nujnosti» zmanjšanja, če ne uravnovešenja, plačilne bilance.
V tej zvezi je bil zelo jasen. Izjavil je: «Če se hoče. kot se pravi
VČERAJ NA MINISTRSTVU ZA PRORAČUN
Sestanek vlada-sindikati posvečen vprašanju prometa
Med drugim sindikati zahtevajo, da se ne povišajo tarife javnih prevozov
RIM, 31. — Na ministrstvu za proračun so se nocoj ponovno sestali predstavniki vlade in sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Sestanek se je zavlekel pozno v noč.
Nocojšnje srečanje je bilo posvečeno vprašanju prometa. To vprašanje so sindikalne organizacije o-brazložile z zadevnimi zahtevami v daljšem dokumentu. Zahteve se nanašajo na povišanje nakazil, ki so bila predvidena za večletni investicijski načrt za razvoj železniškega omrežja ter za povišanje števila zaposlenih pri železniški upra vi od sedanjih 20 tisoč na 25 tisoč uslužbencev: uresničitev v treh letih, namesto v petih letih, načrta gradnje 30 tisoč novih avtobusov, za katere se je vlada obvezala, da jih bo naročila za izboljšanje mestnega in medmestnega javnega prometa; okrepitev ladjevja pomorskih družb z državno udeležbo in preureditev ustanove FINMARE, da se zmanjšajo stroški pomorskega prometa; sestava organskega načrta za pi eureditev pristanišč ter omogočiti nakazilo 160 milijard lir za pristanišča. ki jih določa zakon v dveh letih in ne v petih, kot je bilo predvideno. Sindikati poleg tega zahtevajo tudi spremembo dosedanje prevoz-
ne politike, da se ustvari v Italiji učinkovito javno prevozno sredstvo, ki bo imelo prednost pred osebnim prevoznim sredstvom. Obenem sindikati poudarjajo svoje nasprotovanje povišanju tarif prevoznih sredstev.
Za sindikati je spregovoril minister za trgovinsko mornarico Coppo, ki je izjavil, da je vlada na razpolago za vsa pojasnila, in da je sklenila, da bo v najkrajšem času začela konkretno reševati najbolj resna vprašanja pomorskega prometa. Zagotovil je, da bodo še posebno pozornost posvetili okrepitvi pristanišč, preureditvi ladjevja družb z državno udeležbo in ladijskim kreditom, upoštevajoč tudi dejstvo, da bo kmalu odprt Sueški prekop.
Na sestanku je pozneje govoril tudi minister za promet Preti. Jutri bodo sindikalne organizacije povedale mnenje o izidu sestanka.
Nekateri sindikalisti so že nocoj izjavili, da pojasnila, ki so jih dali ministri niso zadovoljiva, še posebno pa nezadovoljivo je odgovoril minister za promet Preti. To kar je Preti povedal, so izjavili sindikalisti, ni nič novega v primerjavi s prejšnjim vladnim stališčem. Zato je že ško-
da se hoče, zmanjšati primanjkljaj plačilne bilance s fiskalno politiko, se ni mogoče izogniti povišanju o-sebnih davkov in povišanju davkov na dohodke najširših plasti delo jemalcev. Krepko povišanje dohodkov se doseže v najkrajšem času samo s privijanjem davčnega vijaka na omenjene dohodke. Povišanje davka na dodatno vrednost na nepotrebno potrošno blago ne pomaga nič. Povišanje davka na dodatno vrednost je treba uveljaviti na vse potrošno blago in povišanje cen potrošnega blaga, ki bi nastalo zaradi večje davčne obremenitve, je treba izločiti iz izračunavanja višjih življenjskih stroškov za draginjsko doklado. Misliti in prepričevati druge, da zadostuje povišati davke na visoke dohodke, pomeni varati samih sebe in druge. Prav tako ni sprejemljiv izgovor, da davčna politika ne deluje dobro zaradi prehodne dobe iz starega v novi davčni sistem. To kar se lahko v drugih državah dela, se mora delati tud: pri nas».
Glede visokih primanjkljajev javnih ustanov pa Carli pravi, da je treba nujno zmanjšati te primanjkljaje in prilagoditi tarife javnih storitev položaju v ustanovi, kar pomeni, da je treba povišati tarife. Po mnenju guvernerja ni sedaj čas za zavlačevanje rešitve najnujnejših denarnih in gospodarskih vprašanj in je treba sprejeti «resne ukrepe na področju plač in davkov».
Carli je opozoril, da so izdatki javnih ustanov v zadnjih štirih letih vrtoglavo narasli. Medtem ko so leta 1969 potroših 29 odstotkov denarnih prihrankov italijanskih družin, je javna uprava leta 1973 porabila kar 62 odstotkov družinskih denarnih prihrankov. Po njegovem mnenju bi ravnovesje plačilne bilance lahko dosegli že svoj čas, če bi povišali davke na razpoložljive družinske dohodke. Ker pa do sedaj niso bili sprejeti strogi ukrepi, je guverner poudaril, da je bila «Banca d’Italia» prisiljena sprejeti nedavne omejitvene ukrepe za uvoz potrošnega blaga iz tujine, zlasti živil. Po njegovem mnenju ni bilo druge izbire, saj se predvideva, da bo plačilna bilanca izkazala letos najmanj 5500 milijard primanjkljaja na osnovi državnega .'primanjkljaja, ki naj bi znašal kar
raj gotovo, da železničarji ne bodo 19200 milijard, preklicali napovedane stavke.	Prvi odmevi na poročilo guver-
nerja Carlija so prišli z leve. Znani komunistični ekonomist Peggio je ugotovil, da izjave Carlija dokazujejo, da se hoče nadaljevati po stari poti, z enostavno večjo davčno obremenitvijo neposrednih in posrednih davkov na račun delavcev. Peggio pravi, da če bo ta politika sprejeta, bo prisilila delavske množice in srednji sloj, da se bodo postavili v bran svojih koristi.
Načelnik gospodarske sekcije pri PSI Giannetta je izjavil, da če bi bili sprejeti predlogi guvernerja, bi to hudo vplivalo na delavske dohodke in na zaposlitev, povzročilo bi recesijo in s tem neocenljivo škodo za veliko večino italijanske skupnosti.
Glavni tajnik UIL Vanni je dejal, da so sindikati pripravljeni predlagati delavcem tudi velike žrtve v tako občutljivem položaju italijanskega življenja. Toda je treba imeti tudi resen program za uveljavitev novega razvojnega sistema.
Zadovoljni so za sedaj le nekateri republikanci, ki pravijo, da je tako govoril tudi njihov vodja La Malfa in demokristjan Ferrari Aggradi, ki pravi, da je kljub vsemu Carli dokazal, da se lahko sedanji položaj obvlada. Zelo oster do predlogov guvernerja «Banca d’Italia» je bil socialist Lombardi, ki je dejal, da je guverner dal negativen odgovor na vse sedanje sindikalne zahteve.
iiijiiiiii iiiuiuiiiiiii n mi milil n m ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiit 111111111111111 n iiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiii
Tito počastil 60-letnico predsednika SRS Kraigherja
Predsednik Jugoslavije je orisal revolucionarno pot slovenskega voditelja - Mesto Drvar odlikovano z redom narodnega heroja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik republike Tito je sinoči s soprogo priredil večerjo v čast predsedniku predsedstva SR Slovenije Sergeju Kraigherju ob njegovi 60-letnici. Na večerji so bili prisotni, poleg Kraigherjeve soproge, še Lidija Šent-jurc, Edvard Kardelj s soprogo, Potar Stambolič, Vladimir Bakarič s soprogo, Kiro Gligorov, Džemal Bi-jedič, Dragoslav Markovič, Jakov Blaževič, France Popit in Vida Tomšič.
Tito je med večerjo nazdravil Kraigherju in med drugim dejal, da se globok odnos, ki se je vzpostavi! z njim pred 40 leti, podobno kot z drugimi tovariši iz Slovenije, ki so bili v tej dobi na vodilnih položajih, ni spremenil.
Tito je poudaril, da ni slučajno, da je tako pogostoma prihajal v Slovenijo — ne le zato, ker je njegova mati bila Slovenka, temveč tudi zato, ker je mlado in intelektualno slovensko generacijo preveval revolucionarni duh, želja po preporodu družbe in ker so bili Slovenci sploh zelo dejavni.
Tudi kasneje, je poudaril Tito, v vojni in po vojni, ni bilo vprašanja, o katerem si ne bi bili enotni. «Ti si bil eden od tistih, ki so o-stali dosledni in vztrajni.» je nadaljeval Tito in poudaril, da je bil
Kraigher vedno skromen revolucionar, ki je dosledno zagovarjal politično linijo partije.
«Ostal si v krogu tistih voditeljev, ki so dokazali tudi na sedanjem kongresu, da imajo veliko avtoriteto in da uživajo zaupanje mladih,» je rekel.
Glede desetega kongresa je Tito dejal, da je bil temeljito pripravljen m da je bil eden najuspešnejših kongresov partije do sedaj. Dodal je, da se bo sam, kljub bremenu let, še dalje trudil, da bi se jugoslovanska skupnost še bolj utrdila, da bi se pospešil notranji razvoj, ter da bi se odstranile vse negativne stvari, ki so napoti hitrejšemu razvoju države.
Tito je danes odlikoval mesto Drvar, katerega prebivalstvo je pred 30 leti preprečilo Hitlerjev poskus, da bi ujel Tita in vrhovni štab, z redom narodnega heroja. V Drvarju so se danes začele slovesnosti ob 30-letnici drvarske bitke
Tito je dejal, da je bila to najpomembnejša epizoda narodnoosvobodilnega boja. Bitka na Neretvi je bila težka, najtežja je bila bitka na Sutjeski, kjer je padlo osem tisoč bor. cev, toda v bitki za Drvar je šlo za vrhovno vodstvo Jugoslavije, zato sodi v vrsto velikih bitk, je poudaril Tito.
B. B.
podobnimi ter celo še hujšimi vprašanji.
Makedonski politični predstavniki pa so najprej orisali položaj nacionalnih manjšin v njihovi republiki, ki uživajo vse ustavne previce. Makedonija ima skupno 1.650.000 prebivalcev in od teh je 280.000 Albancev in 109.000 Turkov. Med-množico konkretnih dejstev je zanimiv podatek, da je na makedonskih univerzah vpisanih sedaj 200 deklet albanske in turške narodnosti in torej več, kot je bilo po letu 1945 na celotnem področju republike Makedonije univerzitetno izobraženih ljudi. Ta podatek govori o globokih socialnih in drugih spremembah, saj so leta 1945 morale žene turške in albanske narodnosti nositi feredžo in so bile zaprte v haremih. V štirih občinah, kjer strnjeno žive manjšine, sedaj imajo simultano prevajanje sej občinskih ljudskih skupščin.
Še zlasti pa so bila zanimiva izvajanja Toša Popovskega o jx>ložaju makedonske manjšine v Bolgariji in Grčiji.
V	Bolgariji živi v Pirinski Makedoniji po uradnem popisu bolgarskih oblasti iz 1956. leta na strnjenem ozemlju okrog 200.000 Makedoncev. Dejansko jih je mnogo več, saj so raztreseni tudi po drugih pokrajinah. O teh Makedoncih je govoril tudi predsednik republike maršal Tito na sedanjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je v svojem referatu najprej omenil Italijo, nato pa je na splošno govoril o odnosu do manjšin in v tej zvezi naglasil, da je treba izvajati vsaj načela listine združenih narodov o človekovih pravicah.
Od leta 1945 do 1947 so uži-vali Makedonci v Bolgariji vse pravice, saj je takrat bolgarsko partijo vodil znani komunist Dimitrov. Makedonci so imeli lastne šole, organizacije in celo makedonsko gledališče. O teh vprašanjih so obširno razpravljali na takratnem 10. plenumu bolgarske partije, na katem so zelo kritično ocenili nacionalistično politiko bivšega fašističnega režima in sprejeli resolucijo, ki je služila kot osnova za zakonski osnutek, da dobi Pirinska Makedonija avtonomijo.
Po letu 1948, ko je bila sprejeta resolucija informbiroja, pa se je to načelno stališče jxivsem spremenilo, čeprav v začetku še niso zanikali obstoja makedonske nacije. Po letu 1956 pa so odkrito spremenili kurz in negirajo obstoj Makedoncev ter trde, da so vsi Bolgari. S tem krijejo tudi teritorialne pretenzije. Stanje je izredno resno, saj prav sedaj zapirajo ljudi, ki so se izjavili, da so Makedonci.
V	Grčiji je položaj še slabši in grška fašistična vlada izvaja genocid tako, da Makedonce prisili, da se izselijo in na njih mesto naseljujejo Grke. Grški politiki in to tudi oni, ki so vladah pred sedanjim polkovniškim režimom, so odkrito govorili, da v petdesetih letih makedonskega vprašanja v Grčiji ne bo več.
Med vojno so bili Makedonci v Grčiji izredno borbeni in tudi Mar-kosovo armado so skoro 70-odstotno sestavljali Makedonci. Ti borci in njih družinski člani so sedaj raztreseni po vsem svetu. Najdemo jih v Pragi, v Taškentu, v Avstraliji in še v mnogih drugih krajih. Mi se trudimo, je poudaril Toša Popovski, da bi jih ponovno pritegnili v Jugoslavijo in do sedaj se jih je okrog 75 tisoč vrnilo. Po svetu pa jih je še okrog sto tisoč. Grška partija je razklana na dvoje ter vodstvo, ki je v domovini, priznava obstoj makedonske manjšine.
Visoki makedonski predstavnik je zaključil, da je položaj obeh manjšin zelo slab, kar je do neke mere še razumljivo, ko govorimo o fašistični Grčiji. Popolnoma nerazumljivo pa je, ko obravnavamo Bolgarijo, ki ne zanika samo obstoja Makedoncev, temveč prav tako milijonu Turkov ne priznava nobenih pravic.
V	nadaljnjem razgovoru so bila obravnavana še nekatera druga vprašanja, predvsem pa je član izvršnega sveta hi tajnik za kulturo Živko Vasiljevski podčrtal, da je svet postal enoten ter da je izredno važno, da se na enoten način reagira, ko gre za obstoj ali za zaščito katerekoli jugoslovanske ogrožene manjšine v tujini in v tej zvezi zagotovil polno podporo sociahstične republike Makedonije slovenski manjšini v Italiji.
Govor je bil tudi o konkretnem sodelovanju in predvsem o gostovanju Makedonskega narodnega gledališča v Trstu, do katerega bo prišlo še letošnjo jesen. Obravnavala se je možnost izmenjave časnikarjev med našim dnevnikom in «Novo Makedonijo», možnost o-biska makedonskih kulturnih predstavnikov, prirejanja predavanj in razstav likovnih umetnikov.
BOGO SAMSA
OB 15. URI SO PREKINILI DELO V VELIKIH PODJETJIH IN PRISTANIŠČU ob jutrišnji svečanosti v miljskiii hribih
SOŽALJE DEMOKRATIČNEGA TRSTA ZA ŽRTVAMI FAŠISTIČNEGA NASILJA
Izjava deželnega vodstva K Pl - Telegram KD ■ Izvr-ini odbor Slovenske skupnosti o sedanjem položaju
Tržaško prebivalstvo je bilo včeraj z mislijo v Brescii, kjer so ob 15. uri pospremili k poslednjemu počitku žrtve podlega fašističnega terorističnega napada. Na pobudo tovarniškega odbora podjetja Grandi Motori so ob 15. uri ustavili za petnajst minut delo v vseh večjih tržaških podjetjih, velika večina meščanov pa se je zbrala okrog televizorjev, kjer je spremljala pogrebno svečanost.
Trst je bil uradno zastopan na pogrebu s praporom, na katerem je zlata medalja odporniškega gibanja, občinsko upravo pa so zastopali podžupan Giuricin in svetovalca Sai (KD) ter Morgutti (KPI).
Deželno tajništvo KPI je ob zadnjih dogodkih izdalo komunike, v katerem ugotavlja, da so delavci in mladinci odločno odgovorili na pokol v Brescii ter da so bile e-notne in mogočne manifestacije, do katerih je prišlo na pobudo sindikalnih organizacij. Prav na tej o-snovi pa se deželno tajništvo KPI obrača na javno oblast, da prevzame takojšnje in konkretne ukrepe, da se konča z dejavnostjo kriminalnih prevratniških skupin, ki so zelo živahne tudi v naši deželi, in da se razkrijejo vse podpore, ki jih uživajo.
Deželno tajništvo KPI poziva vse partijske organizacije, da vodijo pobude za enotne manifestacije in da prispevajo k ustvarjanju enotnih protifašističnih odborov za zaščito in razvoj demokracije. Obrača se tudi na druge demok'- 'ične stranke, da se ustvari trajna protifašistična enotnost.
Pokrajinsko vodstvo KD je včeraj poslalo telegram tajništvu KD v Brescii. V telegramu, ki ga ,ie podpisal pokrajinski tajnik Dario Rinaldi, podčrtujejo «skupno obvezo, da se bodo odločno uprli obnavljanju fašizma v Italiji m da se bodo borili proti vsem cblikam nasilja in političnega zločinstva». Tajništvo sekcije PSI Brodolini pa je izrazilo žalovanje za žrtvami ;n zahtevalo od vlade, da sprejme u-krepe, da bodo krivci kaznovani. Krajevne oblasti pa morajo varovati demokratični družbeni red.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na seji, ki je bila 30. t.m., sklenil ponovno nasloviti na oblasti zahtevo o razpustu fašistične stranke MSI in vseh fašističnih organizacij, kar je Slovenska skupnost zahtevala tudi v deželni zbornici; obenem je odbor še enkrat izrazil svoje ogorčenje nad dejstvom, da so vse stranke, razen liberalne, pred kratkim odobrile v parlamentu milijardne podpore MSI, kar je po mnenju izvršnega odbora Slovenske skupnosti nedvomno zgodovinska napaka. Ta napaka se da popraviti le s takojšnjim odvzemom MSI javnega finansiranja, drugače bo ta stranka postala politično vedno močnejša, ker bodo pač njene blagajne polne.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti
je pozval svoje somišljenike, naj v slovenskih organizacijah, društvih, antifašističnih odborih itd., v katerih delujejo, zagovarjajo antifašistično zahtevo Slovenske skupnosti, to je razpust MSI in vseh fašističnih organizacij ter takojšen odvzem javne podpore MSI. Na tak način bomo kot Slovenci doprinesli danes svoj učinkovit delež v boju proti fašizmu in vsakršnemu nasilju.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je nato izrazil solidarnost članov izvršnega odbora, devinsko-nabre-žinskemu županu dr. Dragomiru Le-giši, ki je prejel grozilno pismo s strani fašistične SAM.
V nadaljevanju seje je izvršni odbor proučil sedanji politični položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, predvsem v luči zadnjih dogodkov pri nas in v Italiji, ter sklenil pozvati vse slovenske politične in kulturne organizacije ter
vse slovenske izvoljene predstavnike, da z enotnim nastopom pred pristojnimi oblastmi zahtevajo globalno zaščito slovenske manjšine. Antifašizem odgovornih strank bi tako prišel tudi do konkretnih rezultatov v korist slovenske narodne skupnosti, ki je bila v zadnjem času zopet predmet fašističnega besa.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je nato obravnaval učinkovitost prisotnosti Slovencev na mednarodni konferenci o manjšinah in z zadovoljstvom ugotovil, da se mnogi slovenski strokovnjaki ter kulturni in politični predstavniki vestno pripravljajo na to konferenco, ki bo v prvi polovici jolija v Trstu.
Dopold*e se je sestal upravni svet avtonomne ustanove tržaškega pristanišča, ki je pod predsedstvom Tonuttija sklenil, da se ob 15. uri za tri minute ustavi delo v pristanišču v znak žalovanja za žrtvami barbarskega zločina v Brescii.
Spomenik padlim pri Korošcih pričevanje bodočim rodovom
Svečanost se bo začela že drevi z nastopom miljske godbe - Ob tej priložnosti bo izšla tudi spominska brošura
Tržaška demokratična in antifašistična javnost se v teh dneh pripravlja na pomembno svečanost, s katero se bomo spomnili ogromnega deleža, ki ga je naše ljudstvo prispevalo v borbi za svobodo, mir in družbeni napredek proti naci-fašizmu. Spomnili se bomo naših brezštevilnih žrtev ter potrdili, da smo še vedno pripravljeni braniti v krvi in mukah pridobljene vrednote. Svečanost bo, kakor smo že poročali, pri Korošcih, kjer bodo odkrili spomenik sedemindvajsetim padlim za svobodo od Korošcev, Griže in Fernedov. Med temi padlimi se bomo na nedeljski svečanosti spomnili junaka Božidarja Kolariča, katerega 30. obletnica muče-niške smrti poteka ravno v letošnjem juniju.
Spomenik so hvaležni vaščani postavili s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom. Skupaj s sosednimi vasmi miljske občine in ob podpori občinske uprave so doslej zbrali okrog tri milijone lir. Pri
prostovoljnem delu pa je so-
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuat
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Zaskrbljenost za usodo tržaških delavnic CMI
Kdaj bodo izvoljeni tržaški predstavniki v svetu gorske skupnosti?
Na včerajšnji seji občinskega sve- tivne postavke. Nujno je torej potreb-
ta je župan še enkrat ožigosal vsakršno fašistično izzivanje in izrazil solidarnost orožnikoma, ki so ju fašisti ranili v spopadu nad Aquilo.
Na seji so odobrili več rednih u-pravnih sklepov, v začetku pa je odbornik Abate odgovoril na vprašanja, ki zadevajo preosnovo in grozečo krizo za bivše delavnice za gradnjo mostovžev in žerjavov pri arzenalu (danes CMI). Abate je povedal. da občinska uprava ni vedela za načrte genovskega vodstva CMI, ki namerava tržaško podjetje restruk-turirati, se pa obenem formalno obvezuje, da bo ohranila raven zaposlitve v podjetju. Glede tržaške podružnice so na prošnjo občinske u-prave izročili dokumentacijo, ki v bistvu potrjuje zaskrbljenost sindikatov in delavskih organizacij za dokvalifikacijo podjetja. Teza genovskega vodstva je, naj CMI v Trstu gradi nakladalne pripomočke, kar pa že dela neko podjetje v Anconi, ki je pokrilo ves italijanski trg. j^bgte je zato poudaril, da vlada v občinski upravi zaskrbljenost in da čakajo na izid sindikalnih pogajanj, ki so ravnokar v teku v Genovi.
Svetovalec Monfalcon (KPI) je poudaril, da je CMI nastala po načrtu CIPE in dekvalifikaciji ladjedelnice sv. Marka. Za načrte CIPE pa velja, da se uresničujejo samo nega-
na enotna akcija vseh demokratičnih sil za globalno vprašanje propadajočega tržaškega gospodarstva.
Vergerlo (KD) je v svojem posegu bil dokaj samokritičen. Dejal je, da je svoj čas branil načrte CIPE, sedaj pa mora priznati, da imajo komunisti prav, ko trde, da «nekdo ne ljubi Trsta».
Med odobrenimi sklepi velja omeniti sklep o zavarovalnini občinskih upraviteljev, nadalje sklep o pravni obrambi župana Spaccinija in odbornikov, proti katerim je sodišče v Trstu sprožilo sodni postopek, ker so izdali dva milijona lir kot pomoč za obnovo Vietnama.
Iz komumstičnega sektorja je bilo slišati pikro pripombo, da bi na sodniji lahko brez dvoma bolje izkoristili čas, če bi se resno lotili fašistov in teroristov.
Z veliko zamudo je svet odobril «predlog» deželnemu svetu glede razmejitve sflcjfijjpg; ujfanovljenih gor-
Danes se poročita SERGIJ BANDI in
DARINKA VEHAR
Obilo sreče jima želi PD Valentin Vodnik
■iiuiiuiiiiiiuiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiinmin
/ VČERAJŠNJE SEJE V PRISTANIŠČU
Milijardne naložbe za pomol VII in nabavo sodobne mehanizacije
Na seji so sprejeli resolucijo, ki poudarja doprinos luke v tujih devizah
Včeraj se je sestal upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Predsednik Tonutti je v daljšem poročilu orisal razvojne načrte luške uprave in delo, opravljeno v zadnjem letu. Upravni svet je soglasno potrdil tako poročilo kakor tudi obračun luške ustanove za poslovno leto 1973, poleg tega pa so na seji sprejeli resolucijo, ki poudarja pomen tržaškega pristanišča pri ustvarjanju deviznega priliva v državne blagajne, kar je posebne važnosti v sedanji konjunkturi, za katero je značilen^ močan primanjkljaj v deviznih računih s
tujino. Resolucija zaradi tega poziva vlado, naj čimprej preide na uresničevanje razvojnih načrtov za tržaško pristanišče z ustreznimi finančnimi nakazili.
Upravni svet je nato sprejel sklep o izvedbi vrste del v luki. Predvsem so sklenili naložiti 3 milijarde lir za opremo pomola VII. Poleg tega bo luška uprava nabavila razno mehanizacijo, vozila in druge tehnične naprave za omenjeni pomol in sploh za potrebe pristaniškega dela. Predsednik Tonutti je v tej zvezi naglasil, da gre za prvo tranšo del v okviru širšega načrta
...................................
SLOVESNOST NA AVSTRIJSKEM KONZULATU V TRSTU
Poudarjeni tesni stiki med Trstom in Avstrijo
Konzul je na slovesnosti podelil županu Spac-ciniju visoko odlikovanje avstrijske republike
Avstrijski generalni konzul v Trstu je včeraj podelil županu Spac-ciniju najvišje odlikovanje avstrijske republike, častni srebrni križ z zvezdo za zasluge. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti — med temi so bili generalni •badni komisar Di Lorenzo, podprefekt Ruggiero, predsednik prizi’Tiega sodišča Renzi, poveljnik tržaškega vojaškega pre-zidija gen. Fantasia, rektor tržaške univerze De Ferra, tržaški kvestor d’Anchise. občinski odborniki Hreščak, Danza in Abate, pokrajinski odbornik Passagnoli, poveljnik mestni redarjev Grison in drugi — je najprej spregovoril avstrijski generalni konzul Heinrich Blechner, ki je toudaril pornen Trsta za avstrijsko republiko. Omenil je veliko navezanost Avstrije na naše mesto, ki predstavlja izhod na morje, okno v svet za to srednjeevropsko republiko Blechner je nato poudaril zasluge župana Spaccinija pri vzpo-
stavljanju čedalje tesnejših stikov med Trstom in Avstrijo. Prav zaradi teh prijateljskih odnosov in dragocenih osebnih stikov je zunanji minister Kirchschlager podpisal odlok o podelitvi priznanja županu Spacciniju.
V svojem odgovoru je Spaccini omenil svoje obiske v Celovcu, v Gradcu in na Dunaju ter poudaril, da sta navezala tesne stike že bivši župan Franzil in pred kratkim umrli avstrijski predsednik Jonas. Naglasil je še, da se morajo tesni kulturni in trgovski stiki med Trstom in Avstrijo še okrepiti.
Ob koncu slovesnosti sta spregovorila še koroški deželni svetovalec in član parlamenta, bivši celovški župan Hans Ausenvinkler in sedanji celovški župan Leopold Gug-genberger, ki sta poudarila čedalje tesnejše sodelovanje Trsta s Koroško in povabila župana Spaccinija na vrsto srečanj, ki bodo prihodnji teden v Avstriji.
za posodobljenje tržaške luke, za katerega je dežela pred kratkim zagotovila ustrezno finančno kritje. Nekaj sredstev pa si bo luška u-stanova nabrala tudi od nove takse za vkrcanje in izkrcanje blaga. Načrt za nove naložbe izrecno predvideva bodočo poslovno povezavo med tržaško in tržiško luko.
V zvezi s finančnim prispevkom, ki ga je dežela namenila tržaški luki, se bo v torek v Trstu sestala četrta stalna komisija deželnega sveta. Včeraj pa je bUa pri deželi seja pristojne komisije, katere so se udeležili tudi sindikalni zastopniki pristaniškega delavstva, pristaniške uprave in predstavniki občin, ki pridejo v poštev pri uresničevanju enotne luške politike v Furlaniji Julijski krajini (Trst, Tržič, Torvi-scosa in Porto Nogaro). Na seji so obravnavali zlasti vprašanje priprav tržaškega pristanišča na skorajšnje ponovno odprtje Sueškega prekopa.
Tatovi v uradih ANAS ter deželnega odbornlštva za krajevne uprave
Tatovi so si včeraj izbrali kaj nenavaden kraj za svoj podvig. Obiskali so nič manj kot sedež deželnega odbomištva za krajevne uprave v Miramarskem drevoredu 9. Da se je bilo na deželnem odbomištvu v nočnih urah dogajalo nekaj nenavadnega, je prva odkrila Alma Jugovaz por. Marchi iz Ul. S. Fortunato, ki vsako jutro čisti te prostore. Prišla je, kot običajno, nekaj čez 5. uro in opazila, da so vhodna vrata u-rada Odprta, v uradu samem pa je vladalo pravo razdejanje. Tatovi so očitno vse prebrskali, ni pa še znano, če so kaj odnesli.
Ko so agenti letečega oddelka pregledovali urade deželnega odborništ-va. se je pri njih zglasil inž. Aldo Mazzoni iz urada podjetja ANAS, ki ima sedež v istem poslopju ter povedal, da so tudi v njegove urade vdrli tatovi ter vse prebrskali. Tudi Mazzoni ni vedel povedati, ali so tatovi kaj ukradli. Agenti glavnega mestnega komisariata so uvedli preiskavo.
skih skupnosti. Rossetti (KPI) je o-pozoril odbor, da je v zamudi in da je skrajni čas, da tudi tržaški občinski svet imenuje v gorsko skupnost svoje predstavnike.
delovala cela vas. Tudi načrt za spomenik, na katerega so sinoči postavili bronast kip junaku — partizanu, je izdelal domačin, študent arhitekture Roberto Sonato. Za to priložnost so pripravili tudi brošuro, v kateri bo v slovenščini in italijanščini kratka zgodovina odporniškega gibanja pri Korošcih ter seznam s slikami vseh sedemindvajsetih padlih v NOB. Pri sestavljanju brošure, ki jo bodo na jutrišnji svečanosti razdeljevali, so sodelovali predvsem domači študentje. Med njimi naj omenimo Maro čač, Ligia Cupina, Valterja Berneja, Roberta Sonata in Diega Kolariča.
Svečanost se bo začela že danes popoldne z nastopom miljske godbe na pihala, osrednja svečanost pa se bo začela jutri z odkritjem spomenika, govori in kulturnim sporedom. Med slovesnostjo bodo spregovorili senator Giuliano Pajetta, slovenski poslanec Albin škerk ter miljski župan Gastone Millo. Pri kulturnem sporedu pa bodo sodelovali godba na pihala iz Pridvora pri Kopru, pevski zbor šole s celodnevno zaposlitvijo iz Zindisa ter Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder in s katerim nastopa igralec Julij Guštin.
Praznik pri Korošcih se bo zaključil v ponedeljek z nastopom krajevnih folklornih skupin. Vse tri dni bodo delovali številni kioski z domačimi specialitetami na žaru in ribami ter domačim vinom.
PD PROSEK - KONTOVEL Podružnica Glasbene matice na Proseku
Jutri, 2. junija, ob 18.30 v prosvetni dvorani na Proseku
NASTOP GOJENCEV
GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
• Tržaška občina obvešča, da bo plavalni bazen «B. Bianchi» v nedeljo, 9. junija in naslednjo nedeljo (16. junija) odprt za občinstvo samo od 13. ure dalje, ker bodo poprej v njem tekme v plavanju.
iiiiliiiiiuuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiuiiimniiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniit
VČERAJ V ZGONIKU
Uradno odprta jubilejna razstava domačih vin >
■v
Športne in kulturne prireditve v okviru razstave
, Ij	IHAh JM	: •*; j *>:
Brez posebnih formalnosti in go- ! čine, občinski odbornik Dušan Hre-vorov so včeraj ob 18. pri v Zgo- j ščak v imenu tržaškega župana,
predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke odv. Angelo Kukanja in direktor Žarko Simonič, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič itd.
niku odprli 10., jubilejno razstavo domačih vin, ki jo prireja zgo-niška občina in ki privablja vsako leto lepo število gostov s podeželja in iz mesta. V okviru razstave, kot je razvidno iz objavljenega sporeda, se vrstijo tudi razne športne in kulturne prireditve, tako da prireditev zajema vse občane, od starejših vinogradnikov do mladih športnikov.
Za povabljene goste, ki so prišli na otvoritev razstave, je občinska uprava priredila zakusko na županstvu, potem se je sestala ocenjevalna komisija, in je zaigral ansambel Ottavia Brajka, da so se zavrteli prvi pari. Nekoliko je nato motil rahel dež, ki pa ni pokvaril dobrega razpoloženja. V Zgoniku so se vsekakor dobro pripravili za sprejem gostov. Jutri bomo objavili imena nagrajenih vinogradnikov. Danes popoldne bodo vzbujali pozornost športniki, jutri pa bodo poleg športnikov prišli na svoj račun tudi osnovnošolski otroci, ki radi rišejo.
Po uradni otvoritvi vinske razstave se je sestal na izredni seji občinski svet, ki je soglasno odobril protestno resolucijo, katero objavljamo na drugem mestu in ki so jo takoj po seji prebrali po zvočniku.
Uradne otvoritve jubilejne vinske razstave v Zgoniku so se med drugim udeležili deželni odbornik Coloni, poslanec Albin Škerk, deželni svetovalec dr. Štoka, podprefekt dr. Pino, predstavnika repen-tabrske in devinsko-nabrežinske ob-
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. junija RADOVAN
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 17.30 in zatone ob 2.55 Jutri, NEDEUA, 2. junija BINKOŠTI
PROGLASITEV REPUBLIKE
Vreme včeraj: naj višja temperatura 24,1 stopinja, najnižja 17,9, ob 19. uri 20,5 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb, nestalen, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. maja 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 65-letna Albina Sicora por. Pane, 83-letna Maria laicich vd. Zopin, 58-letna Concetta Scarpa por. Varesano, 67-letni Giuseppe Marcuz-zi, 65-letni Riccardo Komel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina . Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giot ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro Si Neri, Ul. Dante 7.
• V ponedeljek ob 20. uri se bo rajonska konzulta pri Sv. Jakobu sestala na sedežu v Ul. Caprin 18. Odbornik za decentralizacijo Lonzar bo poročal o conskem načrtu za področje Ul. Don G. Bosco na osnovi zakona št. 167. Konzulta poziva prebivalstvo in še zlasti neposredno prizadete, da se javnega sestanka u-deleže
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Glasbe no-ba letni popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma.
Jutri, 2. junija 1974 ob 17. uri Ponovitev v torek, 4. t.m. ob 17.00 Koordinacija in koreografija; SELMA MICHELUZZI
SPORED SVEČANOSTI OB ODKRITJU SPOMENIKA PRI KOROŠCIH
DANES, sobota, 1. JUNIJA, ob 16.30 koncert godbe iz Milj
JUTRI, nedelja, 2. JUNIJA,
V PONEDELJEK,
ob 10. uri začetek svečanosti ob 16. uri nastop godbe iz Pridvora
ob 17. uri nastop šolskega pevskega zbora iz Zindisa ob 18. uri odkritje spomenika z govori senatorja G. Pajette, poslanca A. škerka in župana Milla ob 19. uri koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora
3. JUNIJA, ob 17. uri nastop krajevnih folklornih skupin.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST
1904-1974
PROSLAVLJA 70. OBLETNICO USTANOVITVE
s sledečim sporedom:
Danes, 1. junija 1974, v Kulturnem domu v Trstu:
Ob 18.30 otvoritev fotografske razstave J. Furlana Ob 20.00 OSREDNJA PROSLAVA pozdravni govori
nastop pevskega zbora «Tabor» z Opčin zabavni program s sodelovanjem članov ter mladine iz Križa, s Proseka, iz Trsta in venček plesov po narodnih motivih. Koreografinja Selma Micheluzzi.
Jutri, 2. junija 1974, s sodelovanjem PD «Tabor»
PLANINSKI MITING
na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah Ob 9.00 ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 12. leta za mladince od 12. do 18. leta za odrasle od 18. leta dalje Vsi udeleženci pohoda dobijo paštašuto Od 17.00 do 18.00 igra Tržaški narodni ansambel Ob 18.00 NAGRAJEVANJE zmagovalcev orientacijskega pohoda in natečajev Od 18.30 do 19.30 šaljive tekme
Od 19.30 dalje prosta zabava s plesom - igra orkester KRAS
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom V primeru slabega vremena se bo program odvijal v dvorani Prosvetnega doma.
Vabljeni!
Občina Zgonik 10. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
V Zgoniku do 2. junija
D A N ES, 1. JUNIJA
13.00: otvoritev razstave;
15.00: mednarodni moški odbojkarski turnjr	PpkaJ»
v sodelovanju sledečih šesterk: Salonit Kanal, Izola, Liber-
...tas 'TrSt'itV'Kfas. ......
19.00: članski balinarski tumir za «2. kraški pokal»;
20.00: ples'2‘ ansamblom Ottavia Brajka^.^,,.,,^	'
J U TR I, 2. JUNIJA
9.00: otvoritev razstave;
mednarodni namiznoteniški turnir za «5. kraški pokal» v sodelovanju sledečih ekip: Ilirija in Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja, Opatija, Juha iz Trsta in Kras;
9.30: ex tempore za osnovnošolske otroke:
17.00: koncert godbe na pihala s Proseka;
17.45: nagrajevanje športnih prireditev in tekmovanja ex tempore; 20.00; tombola z dobitki v višini 100.000 lir;
20 00: ples z ansamblom Supergrupa;
24 00: zaključek razstave.
Koncerti
VERDI
Danes, ob 18. uri koncert v okviru spomladanske koncertne sezone, ki ga bo dirigiral Francoz Michel Flasson. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
PD «IGO GRUDEN» Podružnica Glasbene matice v Nabrežini
Danes, 1. junija, ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
iiiuaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||iiiiitl|i|||miii|||l,|iilimi|||||||||l|||||l|||||l||||Mum,|||||mi
RESOLUCIJA ZG0N1ŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
POZIV VSEM OBČANOM NA ŠE VEČJO BUDNOST
Vsa sumljiva dogajanja je treba takoj prijaviti pristojnim oblastem
Takoj po otvoritvi vinske razstave se je sinoči zbral na izredni seji zgoniški občinski svet, na kateri je sprejel enotno resolucijo, v kateri najprej obsoja prevratniške posege neofašističnih tolp, ki se iz dneva v dan stopnjujejo. Občinski svet zahteva, da se čim prej odkrijejo in najstrožje kaznujejo izvršitelji in mandanti gnusnega zločina v Brescii, ki ima jasen fašistični pečat ter da se razpusti fašistična stranka in se ukinejo vse fašistične organizacije, ki delujejo pod njenim okriljem.
Zgoniški občinski svet poudarja, da se bo še naprej odločno boril proti fašističnemu nasilju in poziva pristojne oblasti, da brez obotavljanja sprejmejo drastične ukrepe proti vsaki prevratniški dejavnosti, Ki nasprotuje demokratičnemu redu.
Še zlasti pa je važen zadnji odstavek resolucije, v katerem zgoniški občinski svet poziva «vse vaščane na še večjo budnost in pozornost na vsa sumljiva dogajanja, katera naj nemudoma prijavijo pristojnim organom»,
• Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bo 5. junija zapadel rok za vložitev prošenj, ki se nanašajo na premestitev in imenovanje pomožnega osebja na srednjih šolah za šolsko leto 1974/75.
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F. FILZI IO rtu 3B-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	647	
Funt iterling	1550,—
Švieanki frank	217,—
Francoski frank	134,—
Namika marka	255.—
Avstrijski šiling	35,30
Dinari dtbeli	42,—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo danes, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega po slopja.
Osnovna šola na Proseku vabi starše in prijatelje šolske mladine na razstavo risb in ročnih del, ki bo jutri, 2. junija, od 8. do 12. in od 17. do 21. ure v šolskih prostorih.
Učenci osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo Salež - Zgonik vljudno vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v osnovni šoli v Zgoniku danes, 1. junija ob 19. uri. Razstava ročnih del in risb bo na ogled tudi jutri, 2. junija od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
Jutri, 2. junija bo na rojanski osnovni šoli razstava ročnih del in risb od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni!
Prosveta
V Društvu slovenskih izobražencev
v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje bodo v ponedeljek. 3. junija ob 20.15 drugič predvajali slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni».
KNJIŽNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU
•	Ivanka Hergold: DIDO
zgodovinska proza — izdalo Založništvo tržaškega tiska
•	J. Renko:	PESNIŠKI LIST
Izdali ZTT in Upa
•	LETOPIS 1972
s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NSK v Trstu.
•	Marija Pirjevec:	«SREČKO
KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua Urica». Monografska študija. Izdalo ZTT.
tiiailta ItHiigoAna
TRST-Ul. sv.Frančiška20 Telefon 61*792
Vinogradniki iz Boršta in Zabrežca in PD Slovenec
priredijo v Borštu 1-, 2. in 3. junija 1974
4. praznik vina
Danes, ob 17. uri bo koncert godbe na pihala «Breg»
Ples z orkestrom «The Lords» Jutri, ob 17. uri bo koncert godbe na pihala iz Kočevja. Nastop moškega pevskega zbora «Tabor» z Opčin in Tržaške folklorne skupine. Ples z orkestrom «The Lords».
Ponedeljek: od 18. ure dalje ples brezplačno z orkestrom The Lords Vse tri dni bodo točili pristna domača vina in delovali dobro založeni kioski.
Kino
La Cappella Underground predvaja danes ob 19.00 in 21.15 «I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue» (The Murders in thè Rue Morgue. 1971) režiserja Cordona Hesslerja. Igrajo Jason Ro bards, Adolfo Celi in Herbert Lora. S tem filmom se zaključi ciklus «I mondi del Possibile».
Ariston — I.N.C. 16.00 «Paper moon» (Luna di carta). Barvni film. Igra Tatum O’Neal.
Nazionale 16.00 «Il sergente Rompi-glioni». Barvni zabavni film, v katerem igra Franco Franchi.
Excelsior 16.00 «Il caso Thomas Crown». Barvni film. Igrata Steve McQueen in Faye Dunawaye.
Grattacielo 16.00 «Solaris». Barvni film režiserja Andreja Tarkovskija. Igrajo Natalia Bondarciuk, Donatas Banionis, itd.
Fenice 16.00 «La leggenda dell'arciere di fuoco». Barvni film, v katerem igrata Burt Lancaster in Virginia Mayo.
Eden 16.00—22.15 Walt Disney «4 bassotti per 1 danese». Barvni film. Igrajo Dean Jones, Suzanne Pleshet. te in Charlie Ruggles.
Ritz 16.00-22.15 «Di Tresette ce n'è uno solo, tutti gli altri son nessuno». Barvni film. Igra George Hilton
Aurora 15.30 «Giordano Bruno». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Gian Maria Volontà.
Capito! 16.00 «La governante». Barvni film. Igra T. Ferro. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il girotondo dell'amore». Barvni zabavni film. Igrati Romy Schneider in Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Il viaggio». Barvni film, v katerem igrata Sophia Loren in Richard Burton.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La profanazione». Barvni film. Igrata Jean Sorell in Simonetta Stefanelli. Prepovedano mladini pod 13. letom.
Moderno 16.30 «Storia di una monaca di clausura». Igrata Catherine Spaak in S. Fendali. Prepovedano mladini P°.d . 18-. letom.
Ideale 15.30 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija. Igrata Magali Noel in Ciccio Ingrassia.
Vittorio Veneto 16.30 «Scorpio». Barvni film, v katerem igrata Alain Delon in Burt Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Gli eroi». Barvni film. Igrata Rod Steiner in Rossana Schiaffino.
Astra 16.30 «Capitan Apache». Barvni film. Igrata Lee Van Cleef in Ca-rol Baker.
Radio 16.00 «Sulle ali dell’arcobaleno». Barvni film, v katerem igrata Fred Astaire in Petula Clark.
Razstave
V	Park hotelu Obelisco na Opčinah je razstava jedkanic in olj Cosima Fusca in Giorgia Millie.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 razstavlja svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal.
V	krožku trgovske mornarice «Na-zario Sauro» v Ul. Roma 15 razstava del Claudia Bianchija.
V	galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini.
V	galeriji Loža v Kopru, Titov trg 4 razstavlja znani slovenski likovnik Vladimir Makuc.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški slikar Fabio Zu-bini.
V	galeriji Forum bodo do 15. junija razstavljali svoja dela Caramori, Celli, Devetta, Mascherini, Palčič, Predonzani. Righi, Rosignano, Sorma-ni in Spacal.
V	galeriji Torbandena bo do 15. junija razstavljala svoja dela Carla Tolomeo.
Nocoj ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji «C. Sofianopuio» (Trg Papa Giovanni, 6) odprli razstavo del slikarjev F. von Kirchmayra in C. Pi-cerne. Razstava bo odprta do 15. junija, in sicer ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	občinski umetnostni galeriji bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Grazielle Petracco. Razstava bo odprta do 9. junija, in sicer po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do j 3. ure ter od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Mignon (Korzo štev. 9E) bodo danes odprli razstavo del slikarja Emilia Primossija. Razstava bo odprta do 15. junija in bo dostopna občinstvu ob delavnikih od 10 do 13. ter od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	prostorih Slovenske prosvete v
Ul. Donizetti 3, razstavlja Robert Kozman svoja najnovejša olja. Razstava bo odprta do konca junija.
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah avtobusni izlet na Kanin nad Bovcem.
Predavanja
Nocoj bo v Slovenskem kulturnem klubu predavanje pevovodje in skladatelja Ubalda Vrabca o temi «Glasba in zdravje». Predavanje bo ob 19. uri.
GORIŠKI DNEVNIK
ENOTEN PROGLAS ZDRUŽENJ EMIGRANTOV NAŠE DEŽELE
Emigranti enotno obsojajo
NESLANA SALA ALI FAŠISTIČNA GROŽNJA?
Zaradi grožnje o bombah v poslopju
kriminalni fašistični napad prekinjen pouk na slovenskih šolah
Tiskovno sporočilo deželnega predsedstva AGLI
Združenja emigrantov AGLI, E-RAPLE in Združenje slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine so izdali skupen proglas, v katerem odločno obsojajo kriminalni fašistični napad v Brescii in se pridružujejo delavskemu gibanju, političnim in socialnim silam in demokratičnim državljanom, ki so po vsej Italiji in v deželi odločno manifestirali proti fašizmu. Delavci -izseljenci so prepričani, da se lahko samo s splošnim gospodarskim in socialnim razvojem ustvari polna zaposlitev, ki bo tudi pogoj za povratek emigrantov, kar pa nujno spremlja usklajen omikani in demokratični napredek. Zaradi tega z veliko zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje strategije napetosti, do katere prihaja in ki je očitno sestavni del načrta za reakcionarno restavracijo, ki naj predvsem zavre delavske dosežke. Deželne organizacije emigrantov zaradi tega poudarjajo, da je treba odkriti krivce in podčrtujejo svojo obvezo, da se bodo trudile za ustvarjanje širših osnov gospodarskega in demokratičnega razvoja.
Deželno predsedstvo AGLI je iz-
dalo tiskovno sporočilo, v katerem be, v kateri ne bo možno obnoviti
izraža živo zaskrbljenost in ogorčenost zaradi sramotnega atentata v Brescii na delavce in demokratične državljanje, ki so mirno izražali antifašistične ideale, na katerih temelji italijanska republika, ki se je rodila iz odporniškega boja. Vsem je jasno, da predstavlja to zadnje zelo hudo kriminalno dejanje samo zadnji člen v dolgi verigi atentatov, do katerih prihaja ob vsakem važnejšem političnem ali socialnem dogodku.
Nemogoče je, da bi bilo vse to delo osamljenega kriminalca in je zato treba odkriti mandante in razkriti mrežo širšega sodelovanja, ki se okorišča s strategijo napetosti. Vprašati se moramo, če je bilo storjeno vse, da se najdejo in da se onemogočijo ubijalci in mandanti atentatov 25. aprila 1969 na Trgu Fontana in na vlake s sindikalisti, ki so obeleženi z jasnim reakcionarnim načrtom, da se ošibi demokratični družbeni red.
Delavci AGLI potrjujejo svojo voljo, da se bodo skupaj s celotnim delavskim gibanjem borili za izgradnjo resnično demokratične druž-
OBCINA ZGONIK
RAZPIS NATEČAJA
ZA MESTO URADNIKA V TAJNIŠTVU OBČINE ZGONIK
Razpisuje se javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov (pismeni in ustni) za dodelitev mesta tretjega uradnika v tajništvu, izvršne kariere.
Mestu pripada:
začetna letna plača 1.348.500 lir (parameter 145) z dveletnimi poviški 2,50 odst. v neomejeni meri do 85 odst. z dvema razredoma plače in sicer povišek za 20 odst. po 4. letu službe in za 17,50 odst. po 10. letu službe, trinajsta plača, posebna dopolnilna doklada in družinske doklade kot predvideva zakon.
Plača je podvržena davčnim in socialno varstvenim odtegljajem na podlagi zakona.
Za prepustitev k natečaju morajo kandidati imeti diplomo nižje srednje šole in dopolniti 18. leto starosti in ne smejo prekoračiti 30. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon.
Kandidati morajo predložiti prošnjo za prepustitev k natečaju, na kolkovanem papirju, na občinsko tajništvo ne preko 30. dneva po objavi tega razpisa in sicer do 21. junija 1974.
Kandidati morajo v prošnji navesti sledeče:
1.	osebne podatke, datum in kraj rojstva
2.	posest italijanskega državljanstva
3.	občino, v kateri so vpisani v volilnem seznamu odnosno razloge nevpisa oziroma izbrisa iz tega
4.	posest predpisanega študijskega naslova
5.	položaj glede vojaških obveznosti
6.	morebitne kazenske obsodbe s pojasnilom o kazenskih postopkih v teku
7.	bivališče oziroma naslov. Podpis prošnje mora overoviti
notar, kanclist, občinski tajnik ali
kakšen drugi funkcionar, ki ga za to pooblašča zakon.
Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti:
1.	potrdilo o vplačani natečajni taksi v znesku 1.000 lir pri občinskem zakladniku
2.	morebitne naslove, ki dajo pravico do zvišanja starostne meje
3.	listine, ki potrjujejo posest morebitnih naslovov glede imenovanja
4.	zaslužni naslovi, ki jih kandidat namerava uveljaviti pri natečaju.
Y„e listine in naslovi, ki so priloženi prošnji, naj bodo navedeni v posebnem seznamu na prostem papirju, v dveh izvodih s kandidatovim podpisom.
Zmagovalec natečaja bo moral nastopiti službo v roku 60 dni od prejema imenovanja, v nasprotnem primeru ta zapade, razen če ne predvideva pravilnik podaljšanje roka.
Imenovanje bo izvedeno (5od pogoji, ki jih predvideva organski pravilnik občinskih uslužbencev. PROGRAM IZPITOV:
Pismeni izpit: naloga iz enega sledečih predmetov:
—	osnove upravnega prava
—	institucije civilnega prava
—	osnove občinskih financ in davčnega prava
—	občinski in pokrajinski zakon
—	ureditev matičnega urada
—	ureditev anagrafskega urada
—	občinski pravilniki.
Ustni izpit: na podlagi predmetov predvidenih za pismeni izpit.
Neobvezno: pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika.
Glede nadaljnjih pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo, vsak delavnik od 9.00 do 12.00 ure.
ŽUPAN (Josip Guštin) TAJNIK
(dr. Mario Gerbini)
fašizma in pozivajo vse demokratično čuteče prebivalce, naj bodo stalno budni proti reakcionarnim poskusom, ki jih je italijansko ljudstvo že zavrnilo.
Danes v Križu seminar za prosvetne delavce
V prosvetnem domu «Albert Sirk» v Križu se bo danes popoldne začel dvodnevni seminar za prosvetne delavce s Tržaškega, ki ga prireja prosvetno društvo «Vesna» iz Križa s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Seminar, ki si zastavlja za osnovni cilj to, da bi poglobil predvsem v mlajših prosvetarjih poznavanje dosedanje razvojne poti ljudske kulture v naših krajih ter odprl novo perspektivo organizacijskemu delu in kulturnemu ustvarjanju po društvih, je zasnovan na prepričanju, da je z medsebojnim spoznavanjem ljudi, ki se aktivno udejstvujejo po društvih ter 'ob skupnem soočenju z brezštevilnimi problemi, ki tarejo prosvetno življenje, mogoče pospešiti prosvetno dejavnost.
Seminar se bo začel ob 16. uri z referatom Draga Pahorja o razvoju kulturno - prosvetnega delovanja v zgodovinskem prerezu. O organizacijskih prijemih bo nato spregovoril član predsedstva SPZ Edvin Švab, nakar bo sledil družabni večer. Posameznim referatom bo sledila razprava. Jutri se bo seminar začel ob 9. uri z nadaljevanjem razprave, nakar bo na sporedu razprava o vprašanju odnosov med prosvetnimi in športnimi društvi, v katero bo posegel tudi član izvršnega odbora ZSŠDI Radivoj Pečar.
Izid volitev
pri Delavskih zadrugah
Volilna komisija Delavskih zadrug je preštela glasove volitev za obnovitev upravnega odbora zadrug. Volilnih upravičencev je bilo 16.956, glasovnice pa so izročiti 15.795 upravičencem. Od teh jih je volilo 10.606, to je 67,15 odstotka. Lista št. 1 — Vsedržavna zveza zadrug in posojilnic — je prejela 5 tisoč 59 glasov ali 47,71 odstotka. Na tej listi sta bila v upravni odbor izvoljena Lino Crevatin in Saverio Giacchetti, v nadzorni odbor pa dr. Giuseppe Enzmann. Lista št. 2 -toi Italijanska demokrati|aa zadružnost — je prejela 5.429 glasov ali 51,19 odstotka. Na tej listi so bili izvoljeni v upravni odbor Olinto Parma, dr. Alberto Savona, Mario Giacomini, Giuseppe Flego, v nadzorni odbor pa Mario Bologna kot redni član in Giorgio Fer-luga kot namestnik.
Tržaška federacija vsedržavne zveze zadrug in posojilnic je izdala poročilo, v katerem se zahvaljuje vsem članom, ki so ji na teh volitvah izkazali zaupanje in s tem potrdili željo, da bi se delavske zadruge otresle uprave, ki so jo i-mele vrsto let in ki je posledica fašističnega dekreta iz leta 1935. Kljub temu, da je ta lista prejela skoraj 48 odstotkov glasov, ima v upravnem odboru le dva člana od enajstih in to po krivdi statuta, ki so ga vsilile fašistične oblasti in ni bil še spremenjen.
Poročilo je izdala tudi druga lista, ki izraža zadovoljstvo nad zmago in zatrjuje, da je s tem «preprečila, da bi KPI lahko monopolizirala zadruge».
KDO PRAVI, DA SE Z B in C LIGAMA DOBI MALO NA STAVAH TOTOCALCIO?
mi prav gotovo ne!
poglejmo zakaj:
NEKATERI DOBITKI V PRVENSTVIH B IN C LIGE
NATEČAJ ŠT. 40 NATEČAJ ŠT. 17 NATEČAJ ŠT. 4 NATEČAJ ŠT. 39 NATEČAJ ŠT. 3 NATEČAJ ŠT. 40 NATEČAJ ŠT. 32
,18 DOBITNIKOV ji75 DOBITNIKOV
-	1972/73 lir 303 MILIJONOV
-	1967/68 lir 248 MILIJONOV
-	1972/73 lir 223 MILIJONOV
-	1968/69 lir 183 MILIJONOV
-	1967/68 lir 170 MILIJONOV
-	1965/66 lir 144 MILIJONOV
-	1956/57 lir 132 MILIJONOV
JE PREJELO PO 50 DO 120 MILIJONOV JE PREJELO PO 20 DO 40 MILIJONOV
ŠE 3 NATEČAJI ZA P0DAUŠANJE SEZNAMA MILIJONARJEV S STAVAMI TOTOCALCIO
Izpraznjene so bile šole v ulicah Rondacelo in Vittorio Veneto Grožnja o bombah tudi na italijanski realni gimnaziji
Na slovenskih šolah v Ul. Ran-daccio in v Ul. Vittorio Veneto ter v italijanski realni gimnaziji na Trgu Divisione Julia 'in v njeni podružnici v Podturnu včeraj dopoldne ni bilo pouka. Bolje rečeno, v Ul. Randaccio je bil pouk samo prvo uro, nato so dali profesorji in učitelji učilnice izprazniti. Vse to, ker so neznanec, ali neznanci, telefonirali na kvesturo in na tajništva šol, da so v šolah bombe. Morda gre samo za neslano šalo, ki se v Gorici v tem šolskem letu ponavlja že večkrat. Morda pa gre za hujšo stvar, za ustrahovanje dijakov, njihovih staršev in «izbira» šol utegne biti simptomatična. Kot tarče so si neznanci izbrali slovenske šole ter italijansko realno gimnazijo, kjer so se pred nekaj tedni dijaki izrekli na zelo oster način proti fašističnim provokacijam. Starši slovenskih in italijanskih o-trok niso najbolj zadovoljni s takim ustrahovanjem. Prav tako menimo, da ne smemo omiljevati bombne nevarnosti, saj živimo v nevarnih trenutkih fašističnega divjanja.
Na goriško kvesturo je neznan mladeniški glas telefoniral nekaj pred 8. uro in povedal, da se nahajajo v omenjenih šolah bombe. Kasneje je baje neki ženski glas telefoniral na tajništvo italijanske realne gimnazije in ponovil opomin. Ženski glas je telefoniral tudi na tajništvo slovenske trgovske šole in dejal, «da je bolje, da dijaki ne gredo v učilnice.»
Na realni gimnaziji dijaki niso šli v učilnice, nekateri so bili v šolski veži. Policija je stavbo pregledala, našla pa ni ničesar, dijaki so se razkropili in se niso, vsaj pred poldne, vrnili v šolo.
V šolskih poslopjih v Ul. Randaccio, kjer imajo svoj sedež slovenska nižja gimnazija «Ivan Trinko», slovenska osnovna šola in slovenski otroški vrtec, pa je prvo uro bil pouk. šele okrog 9. ure je prišlo s kvesture obvestilo o telefonskem pozivu, v šolo so prišli tudi policisti in kmalu so profesorji in učitelji dali nalog, naj gredo dijaki in učenci iz šolskega poslopja. Medtem ko so šli osnovnošolski otroci domov, so drugi dijaki šli na ulico v spremstvu svojih profesorjev, v šolo pa se niso, po pregledu, vrnili. Popoldne je bil reden pouk.
Podobno je bilo v Ul. Vittorio Veneto, kjer je nastanjena slovenska trgovska šola. Dijaki niso sploh šli y poslopje v predpoldanskih u-rah. Popoldan so se zbrali na skupščini in izrazili svoj protest proti takim fašističnim grožnjam ter poudarili sočasnost teh groženj s fašističnimi atentati drugod po državi. Na izredni seji so se včeraj zvečer sestali tudi profesorji te šole.
Na kvesturi so nam povedali, da gre najbrž za isti mladeniški glas, ki je že pred meseci «obveščeval», šolska tajništva in policijo o bombah na šolah. Policija je enega takega «telefonista» takrat prijela, kasneje se je oglasil nekdo drug, ki je nato nekaj časa miroval in se je morda sedaj spet oglasil.
Niso pa stvari tako enostavne, Slovenske šole so tukajšnjim fašistom trn v peti. Pred leti so pomazali poslopja našil šol s sramotilnimi parolami, sedaj so na vrsti ustrahovalni telefonski pozivi. V Trstu se je zgodilo nekaj hujšega z bombami. Slovenski starši in z njimi vsa slovenska javnost niso najbolj zadovoljni s takšnim položajem, posebno še, ker so fašisti v vsej državi v zadnjem času podivjali. Policija je prejšnje dni in noči zastražila goriški sedež fašistične stranke MSI in je za to imela na razpolago precej mož. Slovenska javnost sedaj odločno zahteva, da policija zastraži tudi slovenske šole in, če bi bilo to po-
trebno, tudi druge slovenske ustanove: vsaj tiste, v katerih so o-troci, šolarji in dijaki.
Goriška delegacija na pogrebu v Brescii
Včerajšnjega pogreba šestih žrtev fašističnega pokola v Brescii, se je udeležila tudi goriška delegacija z mestnim praporom. Goriško občinsko upravo sta zastopala podžupan Rovis in svetovalec Della Vedova.
Stavke v sovodenjski predilnici
Pred dobrim mesecem so delavci sovodenjske predilnice začeli stavkovno gibanje za dosego minimalne plače, uvedbo proizvajalne nagrade ter drugih sindikalnih
pravic in socialnih izboljšav. Pred časom so se, na sedežu Združenja industrijcev iz Gorice, že sestali novi lastniki tovarne s predstavniki delavcev sovodenjske predilnice. Na sestanku niso dosegli sporazuma, zato so sindikalne organizacije ponovno pozvale delavce naj stavko nadaljujejo za dosego postavljenih zahtev, med katerimi je tudi nova delovna pogodba, ki je že več mesecev zapadla. Stavka ne poteka nepretrgoma temveč izmenično, po dogovoru sindikatov in delavskih zastopnikov
Proste tri obrtnice za taksiste v Gorici
V Gorici so na razpolago tri obrtnice za taksiste. Kdor reflek* tira na te obrtnice naj se obrne na županstvo, kjer mu bodo dali potrebna pojasnila. Ta dajejo v pisarni mestnih redarjev.
TRAJA STIRI DNI
V DUHU ODPORNIŠTVA PRAZNIK V PODGORI
Jutri popoldne kulturni in športni nastopi
V lepem topolovem gozdiču pri Madonnini se vrši praznik, ki ga prireja podgorska sekcija združenja bivših partizanov. Praznik je postal že tradicionalen in privablja vsako leto v tem času veliko o-biskovalcev. S takimi poletnimi prireditvami so člani podgorske sekcije ANPI pričeli pred nekaj leti, da bi z izkupičke«! zbrali denar, ki bo služil za postavitev spomenika padlim partizanom iz Podgore. I-majo že ustrezni prostor, ki ga je odstopilo ravnateljstvo podgorske predilnice, v teku so priprave za postavitev spomenika. Seveda potrebujejo v ta namen še precej denarja; zato so prepričani, da jim bodo naši ljudje s svojo prisotnostjo priskočili na pomoč.
Vsak večer imajo ples in druge zabavne prireditve. Osrednja manifestacija bo jutri popoldne. Na bližnjem nogometnem igrišču se bosta srečali ženski nogometni ekipi Olimpije iz Ljubljane in iz furlanskega kraja Rivignano. Ženski nogomet se uveljavlja, podobna tekma je lani privabila precej navijačev. Ob 16. uri pa bo Ijudskoprosvet-na prireditev. Godba na pihala iz Anhovega bo korakala po podgorskih ulicah in prišla na prireditveni

NA SINOČNJI SEJI
Goriški občinski svet ostro obsodil zločinski fašistični atentat v Brescii
Odbornik SDZ Damijan Paulin izstopil iz občinskega sveta
Prvi del sinočnje seje občinskega sveta v Gorici se je vršil v znamenju solidarnostnih izjav z žrtvami fašističnega atentata v Brescii in o-strega ožigosanja tega najnovejšega fašističnega zločina. Župan De Simone je v svojih izjavah dejal, da skušajo fašisti vreči senco in nezaupanje na demokratične institucije. Neofašizem se skuša vriniti v naše demokratično telo in ga od znotraj uničiti. Fašisti skušajo ustvariti tudi v našem mestu svojo postojanko, da bi tudi tu ravnali kot v drugih krajih, kot v Brescii, kjer so pokazali svoje pravo lice.
Županove izjave so bile zelo ostre, morda prvič tako ostre, kar so kasneje pripomnili nekateri svetovalci. De Simone je dejal, da naše mesto, kjer živijo delovni in miroljubni ljudje, zavrača tako zločinsko in prevratniško dejavnost.
Podobne izjave so dali tudi drugi svetovalci demokratičnih strank. Zelo ostri so bili posegi demokristjana Tuzzija, komunista Chiariona, demo-kristjanke Di Gianantonio, socialista Tomasicha in komunistke Pirelle. Tuzzi je dejal, da ima nasilje od leta 1969 dalje vedno isto desničarsko matrico. Chiarion je ožigosal tiste, ki govore o nasprotujočih si ekstremizmih. Gorica je po njegovem na manifestaciji v sredo dala prvič e-notno podobo protifašističnega na-strojenja ljudi vseh slojev. Di Gianantonio je ožigosala zločinske načrte MSI. Tomasich je dejal, da rdeče zastave v delavskih demonstracijah vzbujajo strah v nekaterih, zaradi tega tudi padajo bombe na delavske sprevode. Fašistične svinje so tako junaške, da skrivajo svoje bombe v zaboju za smeti. Solidarnostne izjave z županom so dali tudi republikanec Manzini, Paulin od SDZ, De Piero (PLI) in Žiberna (PSDI). Liberalec Fornasir je tudi napadel prevratniško dejavnost, vendar ni zavzel enotnega stališča s svetovalci drugih strank. Ko sta govorila fašista Petrom in Coana, so svetovalci vseh strank dvakrat zapustili dvorano. V njej so ostali poleg predsedujočega župana samo demokristjanski odbor-
nik Ciuffarin in oba liberalna sveto- ■ skve in gospodinje pričakujejo, da
valca.
Po razpravi o fašističnih bombnih atentatih je župan prebral kratko izjavo bivšega odbornika SDZ dr. Damijana Paulina, s katero daje ta o-stavko na odborniško mesto. Župan ni hotel o tem na splošni seji diskutirati; dejal je. da ostaja odbor na svojem mestu in da bodo o o-stavki razpravljali prihodnjič.
Svetovalci so nato postavili nekatera vprašanja. Demokristjan Jakončič je izrekel željo, da bi telefonska družba SIP namestila telefonsko kabino v Podgori blizu cerkve, komunistka Brajnikova pa je predlagala resolucijo v prid osebja otroških vrtcev ONAIRC.
Živahen četrtkov sejem
Včeraj so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, pa tudi na drugih prehodih za dvolastnike, že v zgodnjih jutranjih urah in ves dopoldan zabeležili večje število prihodov jugoslovanskih državljanov in do o-poldne so našteli samo pri Rdeči hiši okrog 4000 prehodov, v veliki večini Jugoslovanov, ki so prišli v Gorico po opravkih.
K temu je pripomoglo lepo vreme in pa običajni četrtkov sejem, ko so si kupci s te in z druge strani meje ogledovali blago, ki so ga kramarji razstavili na sejmišču za Ljudskim vrtom. Poleg čevljev in konfekcijskega blaga je bilo ta četrtek na voljo precej sadik o-krasnih in drugih rastlin vrtnarjev iz bližnje okolice.
Domače gospodinje so si tudi zaskrbljeno ogledovale cene na živilskem trgu, ki se jim nič ne pozna, da smo v času, ko je navadno največ zelenjave in sadja ter bi morala biti cena tega blaga mnogo bolj dostopna. Tako so prodajali češnje po 500 in več lir za kg le tu pa tam so bile dosegljive češnje slabše vrste po 400 lir; v primerjavi z lanskim letom je za ta čas cena vsekakor precej visoka; sedaj se pojavljajo tudi prve bre-
nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllltllTIIII||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||M|t||||||Ui|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,|||||||||||,,||,|||,,|>
MANJKAJO ŠE GOVORI NEKATERIH BRANILCEV
Prihodnji teden se ho v Trstu zaključil proces proti obtoženim pokola pri Petovljah
Doslej je bilo 32 razprav, ki so trajale skupno 127 ur
Proces proti obtoženim atentata pri Petovljah se bo skoro gotovo zaključil v četrtek ali petek prihodnjega tedna. Včeraj je namreč končal svoj govor branilec odvetnik Maniacco, v ponedeljek dopoldne bo govoril branilec odv. Battello, v torek pa bo na vrsti govor branilca odvetnika Pedronija. Za sredo so napovedali, če ne bo zaprek, nastop odvetnika civilne stranke Kostorisa in nato še zaključni govor branilca odv. De Luce. V četrtek naj bi na kratko spregovoril javni tožilec dr. Pascoli, nakar bi se sodniki umaknili in nato zavzeli svojo odločitev.
Zaključil se bo tako dolgotrajen proces, ki se je pričel letošnjega L aprila. Doslej je bilo 32 razprav, ki so trajale več kot 127 ur. Slišali smo okrog sto prič, ostre oole-mične prijeme med branilci in javnim tožilcem ter preiskovalci.
Odv. Maniacco se je včeraj dopoldne uvodoma spomnil druge obletnice pokola pri Petovljah. Dejal je, da hočejo branilci dognati vso resnico in da je treba brez dvoma atentatorje strogo kaznovati. Teh
pa ne smemo iskati v vrstah sedanjih obtožencev.
Branilec je v svojem dolgem in preciznem govoru zelo podrobno analiziral razne napake in pomanjkljivosti v dokumentih preiskave. S pomočjo strokovne analize je dejal, da ne smemo verjeti analizi o istovetnosti glasu, ki jo je napravil prof. Grasso iz Genove. Dal je nekatere podatke, s katerimi je skušal izpodbiti zaključke, do katerih je prišel uradni izvedenec, za katerega se da primerjati glas neznanca ki je telefoniral 31. maja 1972 karabinjerjem, z glasom obtoženega Badina.
Govoreč o obtoženem Budicinu je odv. Maniacco dejal, da si ni mogel ta pripraviti ustreznega alibija za večer 31. maja 1972, ker ni na to sploh mislil. Budicin je gledal s prijatelji v hotelu Transalpina barvni televizijski prenos nogometne tekme, nato so, ob 23.15, v treh šli z avtomobilom na izlet v Videm. Budicin ni mogel sodelovati v a-tentatu pri Petovljah. Karabinjerji so imeli že od prej na piki Budi-cina in so ga skušali zvabiti v past. Obljubljali so mu, da mu bodo šli na roko če bo obtožil pri-
jatelje, istočasno pa so ga očrnili pri njegovem delodajalcu v Veroni.
Odv. Maniacco je tudi dejal, da je bilo toliko govora o stalnih nadzorstvih in preiskavah karabinjerjev in policije v stanovanju Marie Mezzorane, ker sta pri njej bivala Di Biaggio in Furlan. Zaradi tega, meni obtožnica, je bila Mezzorano-va jezna na karabinjerje in se je hotela nad njimi maščevati, iz policijske dokumentacije izhaja, da so organi javne varnosti samo dvakrat izvršili preiskavo pri njej. Ni Lilo torej vsakdanjih preiskav. Zaradi tega naj ne bi bila Mezzora-nova gojila sovraštva do karabinjerjev.
Branilec je tudi ožigosal metode karabinjerjev in preiskovalcev. Takoj po aretaciji šesterice, ko sta on in odv. Battello prevzela obrambo nekaterih med priprtimi, je nekdo postavil njuna telefona pod nadzorstvo. To sta ugotovila s po močjo tehnikov, nikjer pa uradno ne izhaja navodilo o tem nadzorstvu nad telefoni. Odv. Maniacco je obsodil take metode, kot tudi te, da so karabinjerji nadzorovali v zaporu šesterico namesto običajnih zapornih stražnikov.
bodo vsaj te vplivale z večjo ponudbo tudi na prodajno ceno ter postale dosegljive za vsak žep.
I. M.
Solidarnost krožkov s preganjanim dr. Cianom
Kulturni in družbeno angažirani krožki v Gorici ugotavljajo, da so v referendumski kampanji dali pomemben prispevek k demokratični usmeritvi državljanov ter obsojajo poreferendumski poskus gonje proti dr. Cianu, ki je svobodno izpričal svoje stališče do vprašanja razpo-roke. Predstavniki krožkov izjavljajo, da je potrebno odbiti ustvarjanje napetosti in obupa v naši državi, ker se za takšno politiko skriva težnja zamegliti pogled ljudi na stvarne probleme ter jih odtegniti od boja za obnovo in reforme, ki naj dajo Italiji demokratič-nejšo in naprednejšo podobo.
Protest kmetov iz Standreža
štandreški kmetje so se sestali v zvezi z gradbenim načrtom za goriški avtoporto, ki ga je odobril občinski svet v Gorici. Na seji, ki je bila 30. maja, so temeljito preučili stanje štandreškega kmetijstva. Po obširni razpravi so soglasno sklenili povzeti odločne ukrepe pri pristojnih oblasteh v obrambo lastnih interesov, bodisi kot kmetovalci, bodisi kot pripadniki slovenske narodnosti.
Jutri v Vrtojbi vokalni koncert
Združena pevska zbora iz Branika in Vrtojbe prirejata koncert slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi, ki bo jutri, 2. junija, ob 19.30 po jugoslovanskem času. Vodita Guido Filipčič in Franc Zupančič. Koncert bo v Vrtojbi.
V sredo zvečer so se neznanci vtihotapili v dve stanovanji v Ulici Mazzini 15 in odneli 150.000 lir v denarju ter približno 300.000 lir v zlatnini in drugih predmetih.
NESREČA DELAVCA V ŠTANDREŽU
Zaradi hudih opeklin so ga odpeljali v Padovo
Zelo huda nesreča na delu se je pripetila včeraj zvečer približno ob 17.30 v Štandrežu, v Mihaelovi u-lici, pri občinskem upepeljevalniku. Žrtev hude poškodbe je 33-letni delavec Ivan Makuc iz Gorice, Vicolo Tronco 7. Makuc je delal pri nekem kotlu, ko je nenadoma počila cev vrele vode. Ta je delavca oparila po vsem telesu. Delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilec, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško bolnišnico. Zdravniki so takoj ugotovili hudo Stranje ponesrečenca in ga odpeljali v posebni oddelek za opekline v glavno bolnišnico v Padovo. Tu so mu ugotovili opekline L, II. in III. stopnje po vsem telesu in si zaradi tega pridržali prognozo.
Makuc, kot smo rekli, živi v slovenskem naselju v Vicolo Tronco skupno z ženo ter 7-letnim sinom Diegom, 3-letno Suzi in sedem mesecev staro Sonjo.
prostor, kjer bo igrala precej časa. Tu bo nastopila mladinska folklorna skupina «Dom» iz Gorice, napovedan pa je tudi nastop nekaterih skupin iz Nove Gorice.
• V Jamljah se v teh dneh vrši krajevni praznik komunističnega tiska.
V	Novi Gorici bo koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjakove
V	okviru koncertnega abonmaja za leto 1974, bo gostovala v petek, 7. junija, ob 20.15, po jugoslovanskem času v kinodvorani Soča v Novi Gorici, vrhunska slovenska umetnica Dubravka Tomšič - Srebotnjako-va. Koncert prireja ZKPO Nova Gorica. Pianistka izvaja dela velikih mojstrov Beethovna, Debussy ja, Chopina in drugih. Ob 17.00 uri istega dne bo koncertistka igrala glasbeni mladini iz Nove Gorice.
V ŠTANDREŽU
PRAZNIK
ŠPARGLJEV
DANES, 1. junija ob 20.30 nastop ansambla KONDOR iz Bazovice;
JUTRI, v nedeljo, 2. junija ob 20. uri nastop pevskih zborov; ob 21. uri plesna zabava.
Na zabavišču bodo prodajali šparglje, delovali bodo srečolov z bogatimi dobitki ter stojnice z domačo jedačo in pijačo.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici, Ulica Randaccio 10, sporoča, da bo v torek, 4. junija, ob 18. uri v šolskih prostorih, roditeljski sestanek samo za tretje razrede. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica bo junija izvedlo več izletov. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Pcldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planin-stvo in šport za vsakogar».
V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija, bo na Razor planini srečanje članov SRD Gorica ter Planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost; naslednjega dne pa bodo imeli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva.
23. junija organizira SPD enodnevni družinski izlet v Sappado, Auron-zo. Lago di Misurina, Gortino, Prelaz Monte Croce in Vittorio Veneto.
Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2.
Razstave
Slikar Vittorio landolo bo danes ob 18. uri odprl samostojno razstavo v moderni galeriji «Il Torchio», Ul. Ma-meli 6. Razstava bo odprta do 15. junija.
Razna obvestila
Goriška pokrajina je razpisala javni natečaj za štiri mesta socialne asistentke v goriški psihiatrični bolnišnici. Zainteresiranke naj naslovijo prošnjo na kolkovanem papirju predsedniku goriške pokrajine najkasneje do 28. junija letos.
^Kino
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Gorica'
VERDI 17.15—22.00 «Il dormiglione». W. Allen. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «I guappi». Franco Nero in Claudia Cardinale. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14 letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «La cir. costanza». Barvni film
VITTORIA 17.15—22.00 «Mani sporche sulla città». E. Gould. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Agente 373 Police connection». R. Dmvall. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «Storie scellerate». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00- 22.00 «Permette signora che ami vostra figlia». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La stangata». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Don Juan je bila ženska», francoski baivni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Junaki črnega samokresa», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Ljubezen je le beseda», nemški barvni film ob 20.00.
RENČE «Doktor detektiv», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA I.FKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli. tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška 4, tel 2124.
O MADŽARSKO.AMERIŠKIH ODNOSIH
KONEC POPOTOVANJA KRALJEVSKE KRONE
Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da so Amerikanci pripravljeni vrniti Madžarski krono sv. Štefana, ki so jo ob koncu vojne madžarski fašisti odnesli s seboj
SOBOTA, 1. JUNIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znano il:
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
14.10 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih IG.00 - 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15	Program za najnuajše
Otok kobilic ter Zgodbe Flika in Floka 17.35 Program za mladino
18.30	Poljudna znanost: ROMI
Drugo nadaljevanje, ki je posvečeno Ciganom, se spoprijema z vprašanjem nomadov v Evropi: Od švedske, kjer Cigane smatrajo za polnopravne državljane, do Francije, kjer se to vprašanje razčlenjuje v vseh njegovih aspektih. V Avignonu so pred nekaj leti napravili poskus, ki naj bi bil avantgarden, a se ni posrečil. Prehod no središče v Ginestou pri Toulousu predstavlja drugi poskus, da bi se reševalo z družbenega stališča vprašanje nomadov
18.55	Sedem dni v parlamentu
19.20	Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela in gospodarstva
20.00	DNEVNIK
20.40 VIANELLA & C.
Glasbena oddaja
Zakonca Vianello, se pravi Wilma Goich in Edoardo Vianello, združena v nekakšni grški množini, bosta protagonista današnje večerne oddaje. Potem ko sta ločeno drug od drugega še pred poroko zaslovela, se jima je posrečilo, da sta zgradila trden umetniški zakon. Posrečilo se jima je, da sta nadaljevala dialog z javnostjo, ki se je zdel brezpogojno prekinjen. Javnosti sta se predstavila v bolj preprostih dimenzijah, s tem pa tudi bolj resničnih. Zapustila sta namreč žanr, ki je bil vsiljivo trgovski in na katerega sta bila navezana v časih «ločenega uspeha». Posrečilo se jima je, da sta našla svojo publiko z ljudskimi pesmimi kot so «Fio mio», «Tu’ padre co’ tu’ madre», «Semo gente de borgata» s katerimi, in še z drugimi, se bosta predstavila na današnji oddaji
21.45	A-Z: dogodek, kako, zakaj
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Prenos športnega dogodka
18.30	Sodobni vzgojni problemi
19.15	Tedenski športni pregled
47. Giro d’Italia: Sanremo — Valenza
20.00	Baletni spored
20.30	DNEVNIK
21.00	CANNON
«Na odprtem morju pri Brightenu» — film Igrajo: William Conrad, Lou Antonio, Carol Green in drugi. Bryan Gipson je mlad in briljanten sin nekega bogataša. Pri rvanju ubije nehote dekle Terrie, katero je popeljal na izlet s svojim čolnom. Prestraši se posledic, vrže njeno truplo in kolo v morje ter se vrne na dom v Lyle Bay. Plima odnese dekličino truplo na obalo pri Brightonu. Oblasti obtožijo njenega zaročenca Davida za umor, ker neka priča trdi, da je slišala, kako sta se kregala na večer zločina. Davidov brat zaprosi Cannona naj sprejme njegovo obrambo.
Bryan pa postane medtem žrtev izsiljevanja dveh mladeničev, Ballingerja in Crawforda, ki sta ga videla, kako se je odpeljal s Terrie. Bryan jima mora plačati precejšnjo vsoto. Cannon zasliši več ljudi ter zve, da je bila Terrie precej lahkoživa in da se je večkrat družila z bogatimi mladeniči. Zve tudi, da je dekličino kolo zginilo na večer zločina. Odvetnik se posvetuje z ribiči, ki mu pojasnijo, kako se gibajo morski tokovi na tistem področju. Medtem pa že nekdo rovari, da bi se znebil odvetnika, ki bo večkrat v življenjski nevarnosti
JUGOSLOVANSKA televizija
11.25	Proslava ob obletnici napada Orjune — prenos iz Trbovelj V strahu za oblast m svoje privilegije, je v času karadjordje-vfčevske monarhijé-jugoslovanska buržoazija segla po vseh sredstvih, da bi to svojo oblast in privilegije obvarovala. Vse ji je prišlo prav, od neposrednega nasilja do provokacij, laži, obrekovanja delavskega razreda in nasploh delovnih ljudi, ki se Jim. je postavila na čelo ilegalna Komunistična partija. Režim je nezadržno čedalje bolj drsel v fašistične vode. Eden od znakov tega je bilo tudi ustanavljanje skrajnih desničarskih organizacij, kakršna je bila ORJUNA (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov), polvojaška tvorba izrecno teroristično - nasilnega značaja. Tej organizaciji so bile zlasti trn v očesu Komunistična partija, delavske organizacije in delavski razred nasploh. V Trbovljah je tako pred 50 leti prišlo do enega največjih spopadov med tema dvema nepomirljivima nasprotnikoma, delavci in prorežimskimi, monarhiji zvestimi odkritimi fašisti.
S tem, da je trboveljsko delavstvo takrat z največjo hrabrostjo združeno zavrnilo fašistično provokacijo, pri čemer je prišlo na strani delavcev do smrtnih žrtev, je predvsem dokazalo svojo visoko razredno zavest,
19.00	Obzornik
19.15	Kje izvira Nil — serijski film
20.15	Rezerviran čas
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.20	Tedenski notranjepolitični komentar
21.30	Mednarodni festival vojaških orkestrov Prenos iz Sarajeva
23.05 «Cannon» — serijski film
23.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.45 «Za večji zaslužek»
Film iz serije «Ljubezen na podstrešju»
21.15	DNEVNIK
21.30 «Pobeg» — film iz serije Colditz
22.20	«V zadnjem trenutku» - serijski film
Krona sv. Štefana, madžarskega kralja, ki je bil položil temelje madžarske države in privedel Madžare v krščanstvo, je po nekem čudnem naključju ena od poslednjih relikvij iz časov hladne vojne v odnosih med Budimpešto in Washingtonom. Zadnji čas pa se čedalje bolj množe zanesljivi znaki, da bo ta pomembni madžarski zgodovinski predmet v kratkem prešel ocean ter se povrnil tja. kjer mu je mesto, na Madžarsko. Tako se bo obenem tudi zaključil svojevrsten spor, katerega stvarna teža v političnem pogledu dejansko daleč presega vrednost, ki jo predstavljata dva kilograma zlata in dragocenih kamnov, iz katerih je izdelana krona z značilnim povešenim križem.
Trenutno je težko napovedati, kdaj bo nastopil svečani trenutek, ko bo relikvija iz Združenih držav spet prenešena v Budimpešto Odgovorni dejavniki tako v Wa-shingtonu kot na Madžarskem pa menijo, da so zdaj odpadle vse zapreke, ki jih je bila postavljala ameriška stran glede vrnitve tega madžarskega zgodovinskega predmeta.
Eno od teh zaprek je predstavljal znani kardinal Mindszenty, katerega prostovoljno 15-letno jetni-štvo v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti se je končalo pred
Krona sv. Štefana
več kot dvema letoma. Zdaj bi se težko, razen dela odkrito sovražno razpoloženih madžarskih emigrantov, našel kdo, ki bi se postavil na stran vztrajnih nasprotovanj upokojenega kardinala, da bi se krona povrnila v budimpeštansko kraljevsko palačo, kjer so varno shranjeni oziroma razstavljeni še vsi ostali nacionalni kulturni in zgodovinski predmeti.
Vrnitev krone sv. Štefana — naj do tega pride kadarkoli — bo v vsakem primeru za Madžarsko pomemben praznik. Ker gre v tem primeru za izjemen pomen tega zlatega predmeta, ki je v teku tisočletne zgodovine delil usodo z ljudstvom, ki mu je pripadal, in sicer v slehernem od preteklih zgodovinskih obdobij. Zgodovina preseljevanja oziroma, stvarne je povedano, prenašanja krone je stara približno kot krona sama in je zato zgodba o njej pravzaprav
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše delo se bo razvijalo v zelo ugodnih okoliščinah. Ne bodite preveč nepopustljivi z nekom, ki vas je razžalil.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dober poslovni uspeh vam bo zagotovljen samo, če boste prej zaključili neko potovanje. Novo prijateljstvo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite prosti čas za uresničitev svojega starega načrta. V pogledu čustev vam bo iskren prijatelj dal koristen nasvet.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V delu ne odločajte naglo, še posebno m na osnovi prvih vtisov. V
bolj zbirka podatkov o tem, kje se je ona že vse nahajala, kakor pa navajanje dejstev o njeni vlogi.
Gre za krono, ki je bila najprej sestavljena iz dela, ki je bil kralju Štefanu poslan v dar iz Rima, da bi ji mnogo let kasneje bil dodan še del, ki je prišel iz Bizanca. Tako dokončana, kot je verjetno še danes, tehtajoč skupaj z dragocenimi kamni in zlatim jabolkom 2.026 gramov, je konec zadnje vojne bila shranjena v kraljevski palači v Budimu. Vsako leto so jo 20. avgusta, na dan sv. Štefana, nosili okrog bazihke v Budimpešti v tradicionalni procesiji. Zadnjič je bil krono v svrho kronanja u-porabil Karl TV, 1. 1916, kasneje pa je služila le pri polaganju zakletve.
Admiral Horthy, kot znano, ni bil kronana osebnost. Pred samim koncem vojne, marca 1945, so madžarski kolaboracionisti, skupaj s še nekaterimi dragocenostimi, ponesli s sabo tudi krono, skrito oziroma shranjeno v kovinskem zabojčku, ki so ga z drugim blagom vred natovorili na kamion. V Avstriji so ameriški vojaki našli kamion in kovinski zaboj, o kroni pa ni bilo sledu. Šele kasneje, po skrbnem iskanju, so krono našli v neki jami, nakar so jo bili prenašali sem in tja po vsej Avstriji in Nemčiji, vse dokler ni končala v Združenih državah, kjer so jo spravili v posebni jekleni blagajni v Fort Knoxu. In tu je potem ostala kot nekakšna nema priča močno zaostrenih odnosov ali, točneje, kot nekakšen .zastavljeni predmet, ki mu je bilo sojeno, da se bo vrnil v roke pravega lastnika šele, ko se bo njegovemu novemu imetniku zdelo potrebno da ga vrne.
Vse madžarske intervencije v tem pogledu so naletele na nemo in hladno reagiranje Združenih držav, ki so krono najprej proglasile za vojni plen, da bi kasneje odstopile od takega stališča, vendar pa vztrajajoč pri tem, da bo krona lahko vrnjena edinole z vzpostavitvijo normalnih odnosov med o-bema deželama.
Medtem je vzcvetel in tudi u-gasnil Rakoczyjev kult osebnosti, prišlo je in poteklo 1. 1956, prekinjeni in na novo vzpostavljeni so bili diplomatski odnosi, nastopila sta dolgoletno jetništvo in premestitev Mindszenthyja, krona pa je še kar naprej ostala jetni-ca jeklene blagajne v Fort Knoxu.
Postavljeno je končno bilo, da naj bi Washington enostransko določil, kakšno stopnjo normaliziranja odnosov bi bilo treba doseči, da bi se ustvarili pogoji za vrnitev krone.
Ako se bo morda v kratkem vrnila na Madžarsko, bodo zgodovinarji lahko ugotovili, da se je s tem zaključilo obdobje najdaljše odsotnosti te krone — popotovke, kateri usoda zares ni bila naklonjena. Zakaj prenašana in skrivana, pač glede na zgodovinske okoliščine, je bila po mnogih deželah in mestih. Bila je na Dunaju, v Bratislavi, Passauu, Košicah in drugje. Ob teh priložnostih je bila nekoč tudi zakopana, nakar se je zgodilo, da je bilo pri izkopavanju poškodovano ležišče križa, ki se je povesil in je tako ostal vse do danes.
vaši družini bo vladalo popolno razumevanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne vznemirjajte se preveč, če se vam neki načrt ne bo uresničil. Vaše čustveno razpoloženje bo dokaj napeto.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lahko računate na podporo svojih delovnih tovarišev. V obrambi lastne čustvene sreče bodite bolj odločni.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Primanjkuje vam poguma za nekatera večja in bolj tvegana dejanja. Kljub temu boste dosegli uspeh v nekem poslu.
Socialistična republika Bosna in Hercegovina je pretežno planinska dežela z nad tisoč rekami in potoki, lepimi jezeri in številnimi zgodovinskimi spomeniki. Sodobne prometne zveze, posebno zadnja leta asfaltirane ceste ter zgrajeni hoteli in moteli, so odprli velike možnosti za razvoj tako letnega kot zimskega turizma.
Kaj je ljudstvo te narodnostno tako pestre in pred vojno zaostale dežele doseglo po osvoboditvi in v kako lepih krajih živi in si ustvarja še lepšo bodočnost, so se dopisniki tujih listov in radio-po-staj, akreditirani v Beogradu, lahko prepričali med nedavnim kratkim obiskom v nekaterih krajih zahodne Bosne, ki se je končal z zanimivim razgovorom z novim predsednikom Izvršnega sveta republike, Milankom Renovičem v Sarajevu.
Obisk se je pričel z ogledom Banjaluke, ki jo je katastrofalni potres (26. in 27. oktobra 1969) skoraj popolnoma uničil. Banjaluka je bila že pred potresom eno najlepših mest Bosne. Danes je obnovljeno, na obeh obalah deročega Vrbasa razširjalo mesto, v dolini obkroženo s holmi in hribi, posejanimi z gozdovi, v pestrem parku dreves in cvetja, še lepše. Iz Banjaluke nas je lepa asfaltirana cesta vodila na zahod po široki dolini v podnožju
Gospodarska zmogljivost posameznih držav in človeštva kot celote ni odvisna samo od proizvajalnih sil družbe, temveč tudi od narave. Med naravnimi dejavniki, ki bi v bližnji;; prihodnosti lahko zavrli razvoj človeške družbe, so naše omejene zaloge sveže vode, goriv in hrane.
Naloga, kako premagati pomanjkanje hrane, pomeni za nas hud gospodarski in družbeni problem. Prihajamo v težavno dobo, ker je v nekaterih deželah kmetijska proizvodnja slabo razvita, ker se širijo mesta in močno narašča prebivalstvo ter se nesmotrno izkoriščajo razpoložljivi prehrambni viri. Pomanjkanja hrane, posebno še pomanjkanja beljakovin, ne bomo mogli preprečiti, če ne bomo poskrbeli za nove. dodatne vire hrane. Mobilizirati moramo vse strateške rezerve znanosti in tehnologije in iznajti uspešne načine za povečanje zalog hrane.
V katero smer moramo naravnati naša prizadevanja? Razni znan-
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Pred neko poslovno odločitvijo se posvetujte s svojim najožjim prijateljem. Draga oseba bo potrebovala vašo pomoč.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Nepredvideno srečanje vam bo zagotovilo zgoden uspeh v delu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Možnosti vašega svobodnega odločanja se bodo zmanjšale. Potrebno bi bilo, da neko čustveni vprašanje dokončno rešite.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zanemarjajte odnosov s svojimi sodelavci, pazite, da bodo ti kar se da dostopni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša vztrajnost in doslednost vam bosta pripesli lep uspeh. Obnovili boste staro prijateljstvo.
opevane in s slavo ovenčane Ko-zare, zibelke junaških krajiških brigad, skozi Prijedor, zatem na jug po dolini reke Sane skozi
stveniki na to vprašanje odgovarjajo različno. Pesimisti napovedujejo neogibno povečanje prehranske krize in slednjič popolno izčrpanje zalog hrane na zemlji. Drugi zopet pravijo, da naša prihodnost ni odvisna od širjenja kmetijstva, temveč od industrijskih načinov pridobivanja hrane s kemičnimi in mikrobiološkimi sintezami.
Za normalno preživljanje človeško telo ne potrebuje le posameznih živil, temveč kombinacije hranilnih snovi: beljakovine, a-minske kisline, ogljikove hidrate, maščobe in kisline, rudninske soli, delce raznih elementov in vitamine.
Pravšnja sestava hrane igra zelo pomembno vlogo pri izgo-tavljanju nadomestkov za mleko, ki imajo podlago rastlinske snovi in so jih vpeljali že v mnogih deželah. Beljakovine iz oljnih rastlin nam lahko dajejo prvovrstne dodatke za povečanje prehranske vrednosti pri vseh starostnih skupinah ljudi. Beljakovine iz semen oljnih rastlin, posebno soje iz ameriških lešnikov, prav dobro asimilirajo celo dojenčki in jih lahko uporabljamo pri nadomestkih za mleko. Luščine, ki nastajajo po stiskanju olja, vsebujejo tudi še približno 50 odstotkov beljakovin; te beljakovine bomo morali bolje izkoristiti za prehrano ljudi. Možnosti za to so se nam močno povečale z novo metodo za pridobivanje beljakovinskih izločkov iz luščin, ki vsebujejo nad 90 odstotkov čistega proteina.
Obsežne študije so bile usmerjene v preučevanje preosnovnih sposobnosti in bioloških vrednosti bioloških izločkov, ki jih dobimo iz luščin sončnic, semen bombaža in soje in smo jih še v zadnjem času upodabljali v glavnem za živinska krmila. Beljakovinske izločke lahko dodajamo različnim živilom in jih obogatimo z amin-skimi kislinami ter z njimi še povečamo že visoko biološko vrednost.
Glavni poudarek prehrambne politike v prihodnjih letih bo v največ državah na večanju kmetijskih pridelkov že znanih živil: žita, sočivja, mesa, mleka in drugih. Na tem področju so bili v zadnjih desetih letih že doseženi očitni uspehi. Tako imenovana «zelena revolucija» je omogočila znatno povečanje žitne letine. Naslednja stopnja mora biti izboljšanje kakovosti žit in povečanje njihove biološke vrednosti.
Povsem jasno je seveda, da ima pridelovanje z dosedanjimi metodami svoje meje in da moramo proizvajalne možnasti biosfere izkoriščati z boljšim načrtovanjem in primemo stopnjo opreznosti.
Pacifiški ocean nam daje obsežne možnosti za povečanje zalog hrane na svetu; izkoriščanje njihovega bogastva v hrani je šele na začetni stopnji. Tako, kot smo delali že tisočletja, tudi še danes jemljemo iz oceana, kar nam je preskrbela narava, lovimo in nabiramo jedilne morske rastline. Toda to je samo del bogastev, ki jih lahko dobivamo iz morij. Ni več daleč čas, ko bomo sposobni zrejati nove zvrsti rib in morskih
Sanski Most, danes mestece z lepimi hišami in sodobnim hotelom «Sanus» v parku na obali reke, in naprej proti zgodovinskemu
živali, ki se razmnožujejo hitreje. Z obdelovanjem morskih tal se bomo preskrbovali z novimi rastlinskimi in živalskimi pridelki.
Današnje raziskave se močno usmerjajo k prifl^ljivanju novih virov za prehranske beljakovine. To poskušamo doseči po dveh poteh: prva je v boljšem izkoriščanju že poznanih beljakovinskih virov; druga pot je, poiskati popolnoma nove vire beljakovin. Na temelju nauka o uravnovešeni prehrani že izdelujejo več vrst sestavljenih živil s povečano hranilno vrednostjo. Nadaljujejo se poizkusi za uporabljanje beljakovin iz posnetega mleka, semen oljnih rastlin, neužitnih rib, vodnih živali in alg.
Na koncu je moč napovedati, da bo rešitev prehrambnih vprašanj za prihodnjih 50 do 100 let temeljila na poznavanju fizioloških in biokemičnih zakonitosti, ki urejajo asimilacijo hrane, in na splošnem znanju o pravilni sestavi hrane. Dosedanji napredek pri raziskavah o proizvodnji hrane nam daje upanje, da bomo odstranili ovire za prihodnji razvoj človeške družbe.
Drvarju, mestu - heroju, čeprav smo bili od zgodnjih ur na nogah in se noč v spalniku od Beograda do Banjaluke ne more primerjati s spanjem v udobni postelji, ni nihče med potjo zadremal. Čeprav je že davno minil poldan. Lepa narava je tudi najbolj utrujenemu pregnala dremež. Po kakih 34 km še neasfaltirane ceste steče cesta s severa, v sodobno cesto «Avnoja», ki od Sarajeva prek Travnika in Jajca vodi v Drvar. V razmeroma za hribovske kraje široki dolini, obkroženi s hribi, leži Drvar, ki bo za večne čase ostal zapisan v zgodovini kot kraj, katerega prebivalci so skupaj z borci partizanskih enot v junaški borbi preprečili načrt hitlerjev-cev, da bi na rojstni dan Tita (25. maja 1945) ujeli njega in vrhovni štab. Nemci so, ogorčeni, ker se je njihov načrt kljub o-gramnim žrtvam izjalovil, ustrelili vse ujete prebivalce Drvarja, ker niso hoteli izdati,' kje je Tito. Pred--usmrtitvijo so si -morali sami izkopati grob. Na ta • nepozabni dan spominjajo- obnovljena baraka v votlini, prebivališče Tita v Drvarju, spominsko pokopališče padlih v tej borbi s spomenikom padlim in ostanki partizanskega tanka, ki je sodeloval v tej borbi. S spominom na žrtve ljudstva teh krajev v zadnji vojni in občudovanjem sodobno obnovljenega mesta smo se posio vili od gostoljubnih Drvarčanov, ki so nam poleg bogatega kosila prikazali tudi film o desantu hitlerjevcev na Drvar, in se po cesti Avnoja odpeljali proti Mrko-nič Gradu, kjer se je ponoči med 25. in 26. novembrom 1943 v mali takratni krčmi, sedaj muzeju, sestal antifašitsični svet narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine (ZAVNO-BiH), ki je odločil, da bo ljudstvo Bosne in Hercegovine, skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi nadaljevalo borbo BOŽO BOŽIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 — 9.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah: 15.45 Oddaja za avtomobiliste: 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti iz naše dežele; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 «Ljudski glas - božji glas», izvaja Radijski oder; 21.10 Zabavni orkester; 21.30 Vaše popevke.
TRST
12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni dialogi; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Min-ghettijev show; 10.45 Prijateljica Vanna: nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Radijski dnevnik; 16.15 Orkester in zbor Robert Last; 17.00 Ansambel The Hermonicats; 17.25 Poskočnice;
18.00	Zapojmo in zaigrajmo: 18.45 Primorska in njeni ljudje; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Za prijeten konec tedna; 21.00 Večer ob glasbi; 21.45 Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba;
9.00	Vi in jaz; 11.30 Plošče resne glasbe; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.45 Veliki variete; 17.50 Koncert; 18.30 Stare in nove pesmi; 20.00 W. A. Mozart: «Così fan tutte».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta S. Endrigo in A. Luce; 8.40 Starejše popevke;
9.35	Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Kol. dirke po Italiji; 16.35 Gla sbeni inštrumenti; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Folk, glasba:
18.35	Med nami povedano; 19.20 Kol. dirke; 20.00 Plošče.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Beethovnove skladbe; 10.00 Koncert;
11.40	Ruska komorna glasba: M. Mussorgski : 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas:
14.30	Mozart: «La finta giardiniera», drama; 17.25 Brez naslova : 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.25 Festival «Dunaj 1974» - koncert.
SLOVENIJA
7.30, 8.30, 12.00, 16.00, 19.00,
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.50 Predstavljamo vam; 11.15 Glasbeni drobiž 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za o-poldan; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Čez travnike in polja; 14.30
Priporočajo vam...;	15.10 S
pesmijo in besedo po Jugoslaviji:
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Operni pevci; 17.00 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.10 Orgle v ritmu; 19.45 Naš gost: 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Radijski radar;
22.00	Majhni ansambli zabavne glasbe; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom.
niiiiiiiiinnniiiiiiiliiiiiiiiiilllillliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
40.
I
C. GALE
V. HERCEG
V torek zvečer je bil v Slovenske m klubu zaključek letošnje sezone. Zaključila jo je s svojim predava njem prof. Pogorelčeva iz Ljubljane
.............................................................................................
Horoskop
Z OBISKA SR BOSNE IN HERCEGOVINE
Dežela tisočerih rek ia potokov prekrasnih jezer in spomenikov
Obisk v Drvarju: zgodba o desantu nanj, o njegovih junaških ljudeh, ki spomin nanje ne bo zamrl - Zgodovinsko Jajce in Mrkonjk Grad Kdor si želi podoživeti orient, naj raje obišče Sarajevo kot Carigrad
Motel «Balkan» nad Mrkonjič - Gradom
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiia
KAKO PREMAGATI POMANJKANJE HRANE
Na razpolago so še velike neizkoriščene možnosti
Glavni poudarek prehrambne politike v prihodnjih letih bo na večanju kmetijskih pridelkov - Obdelovanje morskih tal nov vir človeške prehrane
Dokazi za zverinstvo
Direktor mehiškega dnevnika priobčil dokumente o divjanju čilske hunte — Podrobnosti o »najhujših metodah fizičnega in psihičnega mučenja«
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
MEXICO, 28. maja. Generalni direktor najuglednejšega mehiškega dnevnika »Exel-sior« Julio Scherer Garcia je objavil dokumente katoliškega odbora za mir o preganjanju, mučenju in ubojih. »Tragedija je tako huda, da bi kakršenkoli komentar težko ublažil nečloveško trpljenje, ki je danes zajelo čilsko ljudstvo pod terorjem fašistične vojaške hunte. Ne da se govoriti o kakršnihkoli političnih svoboščinah,« dodaja omenjeni mehiški novinar. »V Čilu danes ne obstajajo nikakršne človeške pravice.«
Objavljeni dokumenti veljajo za obdobje od 11. septembra 1973, ko je izbruhnil vojaški udar, do 11. marca 1974 in se nanašajo, kot navaja Julio Scherer Garcia samo na primere, ki jih je katoliški odbor uspel popolnoma osvetliti, potrditi in preveriti kot resnične in točne. Ne glede na to, kako cinično in nečloveško izgleda vse to, je »običajen umor« v Čilu postal »običajna stvar«: »pravo trpljenje se začne, ko se fašistični veli-kaši odločijo, da bodo obdelali svojo naslednjo žrtev«.
V	dokumentih so navedene preverjene podrobnosti o »najhujših metodah fizičnega in duševnega mučenja«: zapornike mučijo z električnimi sunki, najpogosteje v predelu genitalnih organov, pretepanje je manj pogosto, čeprav je tudi »sestavni del splošne prakse«. Najpogostejše je mučenje z davljenjem v vodi, ali nafti, »praženje« posameznih delov telesa s cigareto ali strupenimi kislinami, zapiranje obsojencev v prostore, polne miši ali drugih živali in insektov, »serijska posilstva« žensk, siljenje zapornikov, da za »redni obrok« uporabijo lastni iztrebek ali »kolektivni nudizem« na pripekajočem soncu, kjer se nihče ne sme premakniti s svojega mesta. Fašistične metode priložnostnega mučenja obsegajo predvsem posilstvo pred drugimi člani družine ali navidezno streljanje, prav tako pred ožjimi sorodniki in prijatelji.
V	tem izredno izčrpnem in dokazanem poročilu so navedena natančna imena vseh zaporov in imena vseh, ki so jih mučili, s pripombo, da so v številnih primerih žrtve podlegle zaradi žeje ali fizičnih bolečin.
Vse represivne ukrepe izvaja v največji meri čilska vojska, čeprav jo pri tem v znatni meri podpirajo policijski organi in polvojaške fašistične skupine. Zaporniki nimajo pravice do kakršnekoli pravne zaščite. Zapirajo jih brez vzroka, na podlagi sumničenj, namen pa je »celot-
nemu ljudstvu nagnati strah v kosti«.
Druga stopnja »fašističnih pregonov« se paradoksalno pokriva z relativno blažjim režimom: od srede novembra so vrata številnih zaporov na
široko odprta in so izpustili več tisoč zapornikov. Ostale (njihovo število so sedaj ocenili na okoli 20.000) pa so še pogosteje in bolj okrutno mučili. Uradno so sporočili, da zdaj lahko zapirajo samo
na podlagi naloga ministrstva za notranje zadeve. Od tedaj pa so brez kakršnegakoli naloga zaprli na tisoče novih »žrtev« in so zapori da. nes spet polni, tako kot prve dni po vojaškem udaru.
Do zdaj so najbolj zverinsko mučili ženske — politične zapornice v kaznilnici v Santiagu. Okoli 90 žensk v tem zaporu skoraj vsak dan na dolgo zaslišujejo pred otroki. Za vsak neustrezni odgovor »preiskovalci« s svojih žrtev strgajo kos obleke.
BOŽA RAFAJLOVIČ
GI6BARD:
NIXONOVA NOSILNICA
»The Guardian«, London
SPODREZANI FRAK
. . . Prvič v desetih letih je kitajska vojska dobila povsem drugačen videe. To se nanaša predvsem na njihove uniforme. Doslej so vsi trije rodovi v vojski nosili povsem enaka oblačila: bluze in hlače; edina razlika je bila le v barvi. Sedaj pa se na pekinških ulicah pojavljajo člani kitajske vojne mornarice v bolj tradicionalni mornariški opremi: oblečeni so v temnomodre hlače, modro črtaste majice, svetlomodre ovratne rute, pokriti pa so e belimi kapami. Zenske, članice kopenskih oporišč, imajo namesto mlahavih hlač sedaj krila . . .
* * *
. . . Ameriški dršavni tožilec William B. Sorbe je svetoval, naj bi imeli vsi člani vlade, ki se pojavljajo kjerkoli v javnosti, osebno stražo. Saibe-ja in njegovo ženo varujejo agenti FBI, državni sekretar Henry Kissinger in obrambni minister James R. Schlesinger imata tudi dobro varstvo. Nekateri ministri, tako sekretar za trgovino Fride-rick B. Dent m sekretar za stanovanjsko problematiko in razvoj mest James T. Lynn, pa so Saxbejev predlog o telesni straži zavrnili . . .
« « *
.... 38-leina Edith Ir-ring, ki so jo nedavno izpustili iz ženske kaznilnice Hindelbank (v Svi-ci), se v Ziirichu pripravlja na otvoritev razstave 75 slik, ki iih je naslikala v času prestajanja kazni v zaporu. Edith, ki je bila obsojena na dve leti, so zaradi dobrega vedenja izpustili že po 14 mesecih . . .
• • *
. . . Tudi švedska kraljevska družina se bo kmalu znašla na seznamu davkoplačevalcev. V stockholmskem parlamentu so nedavno razpravljali o tem, da bo tudi kralj Karl Gustav in njegova družina podvržena plačevanju davka na dohodek kot ostali državljani. Dohodek. ki ne bo podvržen plačilu davka, bo tisti, ki bo namenjen kraljevi družini za izvrševa-
nje državnih obveznosti. Februarja letos je švedska sprejela novo ustavo, ki je močno omejila kraljeve pravice . . .
* « *
.... Nekdanji svetovalec Bele hiše John Dean, ki je k že nekaterim avtorjem memoarske literature o aferi Watergate dodal svojo knjigo, je po vzoru Benjamina Franklina izbral zanjo naslov »Poor Richard’s Almanac«. Toda v književnih krogih nt vzbudila prevelike pozornosti, kar je očitno vplivalo tudi na honorar. Od obljubljenih 280.000 dolarjev je Dean prejel za knjigo »le« 168 000 dolarjev .. .
• • *
. . . Sedaj, ko sta angleška princesa Ana in Mark Phillips že nekaj mesecev mož in žena, je pričela krožiti o dogodku v kraljevi družini sledeča anekdota: Zgodilo se je med srečanjem kapetana Erica Groundsa z britansko kraljico Elizabeto 11. Eric naj bi bil poročna priča pri Markovi poroki in ker je bil tudi Mark takrat močno vznemirjen, je pri	prea stavljenju
Groundsa svoji bodoči tašči napravil pravo zmedo. Namesto, da bi dejal »Ene Grounds, poročna priča« (v angleščini poročna priča pomeni groomsman) je Mark v zmedenosti rekel: »Erič Groom, groundsman« ...
» » •
. . . Marthi Mitchell, soprogi bivšega državnega tožilca Johna Mitchella, je neka založba knjig ponudila nad 250 tisoč dolarjev za njene spomine, ki jih sicer še piše, je povedal njen pravni zastopnik Paul Gitlin novinar iu »The New York Neivsa« Encu Paceu »Kljub visoki ponudbi pa Martha zahteva še višjo ceno«, je dejal Gitlin, ki si jo tudi prizadeva doseči. Martha napoveduje, da bo v svojih spominih med drugim razkrila tudi »intimni pogovor«, do katerega je prišlo med zasebnim sre Čanjem njenega moža Johna »z neko osebo, ki je tudi zapletena v afero Watergate« . . .
Dvoje življenj
Simbolično justlficirani Salazar — Vojska spremlja razplet dogodkov— Merjenje sil med generali in kapetani
LIZBONA, 29. maja. Kot da bi mesto ob Taju živelo dvoje življenj. Na eni strani še vedno razigrana, brezskrbna in tudi neodgovorna evforija 25. aprila, na drugi strani pa spoznanje, da 25. april še ni rešil problemov, zaradi katerih je do njega prišlo, marveč je le odprl demokratično pot do njihove rešitve.
Včeraj popoldne je skupina mladih pa tudi starih intelektualcev simbolično justificira-la Salazarja. Njegov kip v parku palače Foz, kjer je sekretariat za informacije, so ovili s čmo tkanino in prekrili s portugalsko zastavo. Sledilo je vsesplošno poljubljanje in objemanje, pa neizbežni fotoreporterji in radijski poročevalci.
Prizor v palači Foz ni bil karnevalski: bil je romantična reakcija na pol stoletja mračnjaške teme. Za karneval je poskrbela skupina maskiranih in nemaskiranih igralcev, ki so se s političnimi rekviziti — lutka, ki je predstavljala FIDE, pa krsto, prekrito s kljukastim križem in podobno — pomikali po Ave-nida Liberdade, razigrano prepevali, udarjali na bobne in tolkala. »Pojdite z nami, zastonj se boste zabavali, tokrat kapitalistični lastnik ne pobira vstopnine«, je s hripavim glasom skozi zvočnik oznanjalo dekle v kavbojkah. Na ploščadi pred častitljivim spomenikom kralja Joaa I. na Prača Figueira so komedijanti izpolnili obljubo. Pred nekaj tisoč ljudmi so začeli razprodajo. Nekdo je za eskud ali dva kupil marmornato ploščo, ki so jo sneli na sedežu tajne policije. Plošča se je na kamnitem tlaku razletela. Množica je ploskala, vojaki in mornarji so se smejali in metali v zrak čepice. . Sledila je zelena zastava portugalske legije Kupec jo je raztrgal in metal posamezne krpe med vzklikajočo množico. In tako naprej ...
Veselje je trajalo dobri dve uri. Na robu trga je potrpežljivo čakal džip z vojaško po ličijo. Ko se je množica začela razhajati, je počasi odpeljal.
Proti večeru se je sprevod demonstrantov pomikal proti palači Sao Bento, kjer je sedež vlade. Vzklikali so neodvisnosti Angole, MPLA in vihteli angolske zastave ter čr-no-rdeče prapore anarhičnega gibanja: med njimi je bilo tudi nekaj črncev. V koraku jih je spremljal džip s policijo vojaškega letalstva.
častitljiva trga Rossio in Dom Pedro IV. v popoldanskih in večernih urah spominjata na praške Stare Name-
šti v dneh pred 21. avgustom 1968 ...
In te zadnje dni so patrole vojaške policije na cestah bolj pogoste kot prve dni po mojem prihodu.
»čutim, da je nekaj v zraku, pa ne vem kaj,« pravi kanadski kolega, če ne bi bilo tega, bolj slutenega kot konkretnega občutka nelagodi nosti, ki skoraj neopazno lega v zavest javnosti, bi bilo nemara odveč tako podrobno opisovati zadnje manifestacij pridobljenih svoboščin. Ker pa ta občutek obstaja, to najbrž ni odveč, če želimo bolje razumeti stvari, ki so že v teku, in one, ki se še utegnejo zgoditi.
Vplivni član hunte, letalski polkovnik Galvao de Melo je oni dan na televiziji prebral pismo nekega Portugalca, ki izraža skrb spričo sedanjega razpleta dogodkov, ki da nimajo nič skupnega z demokracijo, ki bi morala pomeniti svobodo v odgovornosti.
»Pisec pisma je lahko pomirjen. Oborožene sile pozorno spremljajo razplet dogodkov in ne bodo odstopile od začrtane poti...«, je pomenljivo rekel polkovnik de Melo.
In kakšen je ta razplet dogodkov, mimo že opisanih zunanjih manifestacij z ulice?
Na mnogih izložbenih oknih je z belo ali rdečo barvo zapisano: »Stavkamo, ker niso izpolnili naših zahtev«. Stavke so neorganizirane, spontane. Večkrat delavci začno stavkati, še preden so predložili svoje zahteve. Pred dnevi je stavkala podzemeljska železnica. Potem je sledila stavka tramvajev in avtobusov, zaradi česar je bilo paralizirano vsakdanje delo. Včeraj in danes je bila Lizbona brez kruha, ker stavkajo peki. V stavko so stopili tudi prodajalci, bencina. Posledice te stavke so tako očitne, da je vlada zagrozila, da bodo vojaki nadomestili stavkujoče.
Zahteve po zvišanju mezd se vzpenjajo v strmi krivulji, čeprav tako socialistična stranka kot komunistična partija pozivata k razsodnosti in «varnosti, da ne bi izzvali gospodarskega in socialnega zloma. Vodstvom političnih strank je jasno, da taka eskalacija mezdnih zahtevkov uničuje predvsem male in srednje podjetnike z vsemi socialnimi in političnimi po-
sledicami, ki iz tega izhajajo. Ob tem se seveda poraja vprašanje: kakšen je vpliv dveh delavskih strank v bazi, če delavci slede demagoškim in neodgovornim geslom skrajno levičarskih skupin, o katerih vsi trdijo, da ne predstavljajo nikogar. Če je to točno, potem sledi, da so množice po pol stoletja totalitarističnega režima dovzetne za sleherno demagogijo. In s tem je začarani krog sklenjen.
Kajti, desnice, kakor da je ni, in da je nikoli ni bilo. In končno, zakaj naj bi se v tem trenutku izpostavljala javno, ko ima občutek, da dela čas zanjo. Ko je vlada na zadnji seji določila kot najnižjo mezdo 3.500 eskudov na mesec, je multinacionalna finančna skupina ITT v svojih podjetjih povišala minimalne mezde na 10.000 eskudov... Ni treba primerjati delovanja te finančne skupine v Čilu, da bi razumeli »širokogrudno« gesto. Zaradi stavk in socialne nestabilnosti je tuji, pa tudi portugalski kapital že začel »bežati« iz dežele. Govori se tudi, da se je zmanjšal dotok denarja, ki so ga portugalski zdomci pošiljali v domovino. Skratka, v tem okviru je treba iskati razloge za nelagodnost, ki jo je že čutiti, in za nezadovoljstvo, ki ga je v imenu hunte nad razpletom dogodkov na televiziji izrazil polkovnik de Melo.
Bežni incident s polkovnikom Varelo Gomesom pa daje misliti, da obstaja nelagodnost tudi v odnosih med gibanjem »kapetanov in majorjev« ter hunto. Polkovnik Comes, ki je raziskoval finančne transakcije PIDE, je v arhivih odkril tesno povezanost med bivšo tajno policijo in mogočno finančno skupino Champalimaud, ki se je posluževala skrivnih izsledkov PIDE za svoje finančne transakcije. Nenadoma je hunta ukazala vojaški policiji, naj polkovnika Gomesa aretira. Po nekaj urah so ga na intervencijo gibanja »kapetanov in majorjev« izpustili. Merjenje sil med generali in »kapetani«, ki ima bojda za ozadje prijateljske zveze med generalom Spinolo in Champalimaudom, se je tokrat končalo v korist slednjih.	MIRAN ŠUŠTAR
Deset let po drugem vatikanskem koncilu
Ugibanja
o papeževem odstopu
S kakšnim vetrom plove ladja vesoljne cerkve
V zadnjih nekaj letih so Rim in 'skrivnostne hodnike Vatikana že ne-kajkraf preplavile najzaupnejše vesti o nameri sedanjega papeža Pavla VI, da kot dvestoenainšestdeseti naslednik na Petrovem prestolu odstopi. Ka-Tneje se je glede takšnih vesti vedno ^pokazalo, da niso bile resnične, ven-~dar so zanje le obstajali vzroki. Po-javile so še žehb'najmanjšem namigu vrhovnega poglavarja rimskokatoliške cerkve o njegovem nezadovoljstvu nad usodo sveta.
Razširjale so se pred raznimi mejnimi datumi papeževega življenja in vladanja, kot je bil na primer njegov 75. rojstni dan, ki ga je prazno/al pred dobrim letom in pol, ali pa 10-letnica njegovega pontifikata, ki je bila lani poleti. Vzrok zanje pa so bile doslej tudi razne spletke politične in cerkvene desnice, ki ga obtožuje neodločnosti v obrambi družbene tradicije in nekdanjih pozicij cerkve.
Podlago za sedanja ugibanja o odstopu poglavarja rimskokatoliške cerkve — v začetku maja jih je iz Rima posredoval domala ves svetovni tisk — dajejo prav gotovo papežev utrujeni videz, ter bolezni, ki so mu preprečile vrsto avdienc in celo udeležbo na nekaterih tradicionalnih spomladanskih verskih svečanostih, predvsem pa težave, ki so deset let po vatikanskem koncilu v vesoljni cerkvi, tako kaže, večje, kot so bile prej.
Za papeža Montinija — tega nekdaj neumornega visokega cerkvenega uradnika, ki je kot namestnik državnega tajnika Vatikana pod Pijem XII. spoznal vse metode in oblike delovanja njegove uradne in tajne diplomacije, prelata, ki se Je izpopolnil v duševnem pastirstvu kot nadškof industrijskega in poslovnega Milana, ter človeka, ki naj bi smiselno zaokrožil to, kar je dostikrat nedodelano, vendar izredno smelo zastavil njegov predhodnik Janez XXIII. — govore, da je zadnje čase utrujen.
Nekdaj zelo angažirana osebnost
Sicer tudi brez takih ugotovitev govoric o osebnosti papeža v Rimu nikoli ne zmanjka. Ves čas njegovega vladanja so mu tako tisti, ki bi želeli nadaljnje poglabljanje koncilskega duha v prilagajanju cerkve sadobnemu svetu, predvsem pa oni, ki vidijo pogoj za njen obstoj samo v čimbolj dosledni ohranitvi tradicije, očitali, da Je v svojih odločitvah nedosleden. Popustljiv naj bi bil zdaj tem zdaj onim krogom in smerem, vse preveč ose-
ben in bolj naj bi se zanimal za politiko ter manj za notranje življenje cerkve. Takšne kritike je Montini v prvih letih vladanja bolj ali manj uspešno odklanjal že s stilom svojega dela, s tem da je vsak teden nekajkrat javno nastopal, pa s tem, da se je kot velik privrženec osebnih stikov na naj višjem nivoju vsako leto sestal z več kot sto visokimi in najvišjimi predstavniki javnega in političnega življenja bodi z vzhoda ali zahoda, iz velikih in majhnih dežel; in ne samo z uradnimi predstavniki držav, ampak tudi z voditelji takrat v zahodnem svetu še manj znanih osvobodilnih gibanj Afrike in Azije.
Prav papež Pavel VI. je prekinil tradicijo prejšnjih vrhovnih poglavarjev rimskokatoliške cerkve, ki v principu niso zapuščali obzidja Vatikana, saj se je že pol leta po svojem ustoličenju v Jeruzalemu sestal s carigrajskim patriarhom Atanagoro, da bi tako osebno potrdil splepe in načrte omenjenega vatikanskega koncila o ekumenizmu. Za tem dogodkom je skoraj vsako leto odšel kam na pot. Računal je, da bo že s svojim nastopom spodbujal povsod, kjer se bo pojavil, k večji duhovnosti, k socialnemu napredku ter k medsebojni strpnosti in pravičnosti. Obiskal je dežele Latinske Amerike, bil je v Ženevi, prepotoval je Afriko in obletel Avstralijo ter dežele Daljnega vzhoda vse do meja nove Kitajske.
Ta potovanja so bila ambiciozno zastavljena. Uspehi oa se danes marsikje kažejo kot pičli. _<atinska Amerika je po drami v Čilu globoko razcepljena v prvinskih zadevah spoštovanja človekovih svoboščin in možnosti ali nemožnosti socialnega napredka, ki sploh ne koreninijo v religioznih zasnovah. V nekaterih afriških deželah, kjer so spremljali papeža z elementarnimi ljudskimi slavji kot pravega boga, se zadnje čase mlada politična gibanja in državna vodstva
ukvarjajo z načrti afrikanizacije svojih nacionalnih struktur, lastne kulture, življenja in navad •:er vidijo kot poglavitno oviro temu — poleg tradicij kolonializma — prav v katoliški cerkvi. Na Daljnem vzhodu so katoličani v družbeno nepomembni manjšini, ki ne more vpli/ati ne na kulturni ali gmotni razvoj, ne na politične in socialne premise nadaljnje usode tega dela sveta.
Tudi na koncilu toliko poudarjeno ekumensko stremljenje po spravi in zbližanju z drugimi krščanskimi cerkvami, to je predvsem s pravoslavjem in protestantizmom, je ostalo precej na nivoju najvišjih srečanj in splošnih deklaracij.
Torej je vzrokov za razočaranja v tej smeri papeževega angažiranja precej in kaže tudi, da zaradi tega zadnja leta ne potuje več.
Čedalje bolj statična drža
Vendar kaže, da je to samo zunanji videz imobilnosti in določene statičnosti. Poznavalci razmer namreč vedo povedati, da se ti odsvitata tudi v čedalje bolj izraziti papeževi drži glede nadaljnje pokoncilske poti vesoljne cerkve, čedalje več znakov je o pomanjkanju strpnosti, ki jo je sprva kazal Montini do kritik na račun dosedanjih struktur in metod delovanja rimsko-katoliške cerkve, ki so izhajale iz vrst nekaterih znanih teologov. Mnogi ugotavljajo, da so pobude, ki sta jih dali po koncilu o konkretnih vprašanjih vodenja cerkve in o duhovniškem stanu dve svetovni škofovski sinodi, ostale na papeževi delovni mizi brez izvršilnih pooblastil ali pa so se še sedaj v predalih različnih neučinkovitih kurialnih komisij, ki naj bi jih še dokončno obdelale. čedalje pogostnejša so opozorila o odbojnosti Vatikana proti novotarijam v cerkvi, pa naj gre tu za litur-
gijo ali teologijo. Temu se pridružujejo tudi razni že anahroni pozivi iz Rima k brezkompromisnemu spoštovanju starih doktrinarnih načel na področjih, kjer gre cerkveni nauk čedalje bolj očitno v opreko s sodobnimi izsledki in prakso medicine, sociologije, ekonomije in drugih znanosti.
Toda stališča cerkve na primer o vprašanjih absolutne neločljivosti zakonske zveze ali prepovedi kontrole rojstev so pripeljala Vatikan m epi-skopate posameznih dežel v nezavidljiv položaj branilcev pogledov, ki po mnenju tako vernih in nevernih sploh nimajo verskega značaja, ampak so za cerkev samo še vprašanje prestiža. To se je pokazalo ob polomu cerkvene politike ob nedavnem referendumu glede možnosti razporoke v Italiji. Po drugi strani pa je na primer v odnosih med Združenimi državami Amerike in Vatikanom prišlo do absurdne situacije, da se predstavniki obeh diplomacij ne merijo v svojih pogledih o ključnih vprašanjih miru v svetu, kot je bilo to pred leti, ampak je naj večji kamen spotike v odnosu med Vatikanom in Washingtonom v tem, ali naj konferenca o gibanju svetovnega prebivalstva, ki bo pod okriljem OZN avgusta letos v Bukarešti, sprejme priporočila o načrtovanju rojstev ali ne.
Vendar nemir ne popušča
Vsa našteta in druga nakopičena nerešena vprašanja ustvarjajo v cerkvi nemir in oporečništvo med sami mi duhovniki, ki nista prizanesla niti jezuitom kot tradicionalno papežu najbolj pokornemu in zvestemu redu. Prišlo je tako daleč, da je papež pred meseci moral celo napisati pismo generalu tega reda patru Arrupeju, v katerem izraža bolest nad neposlušnostjo in oporekanjem nekaterih duhovnikov iz vrst jezuitov in mu naro-
ča, naj proti njim ukrepa z vsemi sredstvi pa tudi z izključitvami.
Vendar izključitve niso tiste, ki de-setkajo duhovniške vrste, pa naj bo to med svetnim klerom ali redovniki. Uradne cerkvene statistike namreč kažejo, da v zadnjih obdobjih izstopi po lastni volji iz mašniškega stanu vsako leto od 3.000 do 3.500 svetnih in redovnih duhovnikov.
V nekaterih deželah, kjer je izstopov več, kot pa je reden priliv bogoslovcev, že resno razmišljajo o tem, kakšna bodo tako imenovana občestva vernikov čez pet, deset ali petnajst let. Na sinodi škofije Augsburg v ZRN so na primer ugotovili, da bo že čez tri leta polovico župnij brez duhovnikov, pri tem pa se vprašujejo, kako naj laiki prevzamejo njihovo delo, če so cerkvene službe po navodilih Vatikana še vedno rezervirane samo diplomiranim teologom in so pri njih zapostavljeni laiki na sploh, ženske pa še posebej.
Jez nadaljnji sekularizaciji, ki je neogiben atribut sodobnega sveta, naj bi po načrtih Rima in papeža predstavljalo sveto leto 1975, ki pa se je praktično že začelo spomladi letos. Pavel VI. se je za takšno praznovanje odločil kljub resnim pomislekom številnih nasprotnikov podobnih vsakih petdeset ali petindvajset let oredvide-nih slavnosti in zunanjega bhšča, ki so v sami cerkvi. Kako naj cerkev ohranjuje tudi sicer svoj vpliv med ljudstvom, pa naj bi razpravljala tretja svetovna škofovska sinoda, ki je bila napovedana in koncipirana že pred več kot letom dni. Papež je vse do pred kratkim odlagal z določitvijo datuma sklica te sinode, da bi se naposled le odločil, in sicer je izbral samo en dan po svojem 77. rojstnem dnevu, ki bo v tej jeseni. Po mnenju nekaterih je hotel prav s tem dokazati, da ni brez načrtov za bodočnost in da niso osnovane govorice o njegovem odstopu.
Prav glede omenjene škofovske sinode pa so mnogi poznavalci zelo skeptični. Razpravljala naj bi o ta'io imenovani evangelizaciji ljudstev. O tem so posamezne nacionalne škofovske konference že obravnavale predhodna gradiva in določile zanjo svoje delegate. Vendar so pričakovanja v sami cerkvi sedaj dosti bolj skromna, kot so bila pred prejšnjima svetovnima škofovskima sinodama, ki sta bili v Rimu leta 1969 in 1971. Vzrok za takšno skepso niso samo grenki spomini, ker se je svetovna škofovska sinoda v letu 1971 končala praktično . brez sklepov in so vse poglavitne odločitve ostale papežu, ampak tudi zaradi tega, ker je Vatikan že v pripravah na sedanjo sinodo poskrbel, da bi razprave na njej ostale čimbolj v mejah ustaljenega.
Znak za umik cerkve s poti angažiranja v ključnih vprašanjih sodobnega sveta je že dal v Rimu stalno živeči brazilski kardinal Rossi, ki je tam predstojnik papežke kongregacije za širjenje vere — nekdaj znane pod imenom »De Propaganda Pide«. Ta je v neki katoliški reviji pred štirinajstimi dnevi med drugim v intervjuju povedal dobesedno naslednje:
»Za prihodnjo škofovsko sinodo je velika nevarnost, da bi neprestane izjave o človekovih pravicah in o napredku človeštva škofe preslepile. Namesto da bi si predvsem prizadevali za oznanjevanje evangelija, to je za širjenje Kristusovih besed in naročil, se lahko zgodi, da bi pognali cerkev bolj v podpiranje razvoja nerazvitih narodov, v gospodarsko osvobajanje tretjega sveta in v obrambo človekovih pravic ter socialne pravičnosti. Nekateri namreč mislijo, da drugače danes ljudje cerkvi ne bodo verjeli in se jim cerkev ne bo prikupila. Prav gotovo je hvalevredno, če si škofje prizadevajo tudi za te reči. Vsekakor morajo imeti tudi posluh za to, vendar mora njihova dejavnost <ti preko teh reči in se dvigniti nad politično, gospodarsko, kulturno skrb, nad zgolj čisto človeške ustanove. Cerkev mora predvsem oznajati človeštvu božje razodetje.«
Taka usmerjenost, ki jo omenjeni visoki rimski prelat ni mogel izreči mimo vednosti papeža, nedvomno pomeni dejanski odstop od nekaterih smernic II. vatikanskega koncila, oziroma od politike, ki jo je ubrala cerkev bolj ali manj dosledno pod vodstvom Pavla VI. v prvih letih njegovega vladanja.
Kaže torej, da ne gre za kak spektakularen odstop papeža, ampak za dejanski odstop ali vsaj redimenzioni-ranje nekaterih vizij Vatikana glede dejanske moči cerkve, da s strukturami in doktrino, s katerima razpolaga, lahko odločilneje vpliva na pravičnejšo ureditev sveta.
Josip Zdešar
Jevtušenkova nova pesnitev
Pesnik, ki vznemirja
Bil je na gradbišču Kamske tovarne tovornjakov
Pred nekaj več kot tednom dni (22. majaj je »Literaturnaja gazela« objavila pol časopisne strani dolg odlomek iz prvega poglavja iz nove Jevtušen-kove pesnitve, ki nosi delovni (ali morda tudi že dokončni) naslov Zunaj ljudstva pesnika ni. To je bil velik dogodek — in to ne samo pesniški.
Razlogov za to je več. Predvsem je Jevgenij Jevtušenko eden tistih sodobnih sovjetskih pesnikov, ki je na široko znan ne le doma, ampak tudi v tujini. Njegova poezija je pogosto prav na robu politične sprejemljivosti, nekateri sovjetski kritiki pa celo menijo, da je pogosto tudi na robu umetniške sprejemljivosti. No, zaradi drugega okrog Jevtušenka pač ne bi bilo tako pogostih viharjev in prepirov — le-ti se dogajajo zaradi prvega, zaradi občasne politične dvomljivosti.
Drugič pa je »Literaturnaja gazeta« tednik, ki je poleg »Pravde« (glasila CK KPSZ) in lista »Krasnaja zvezda« (glasila armade) najbolj ugleden sovjetski časnik in če »literaturka«, kot jo popularno imenujejo, objavi kritiko o nekom ali pa njegove verze, ima to težo in pomen, ki nista odvisna samo (ali pa sploh ne) od umetniške veljave prizadetega. In Jevgenij Jevtušenko je eden skrajno redkih »primerkov«, ki mu je »literaturka« v kratkem času namenila nekaj svojega sicer tako dragocenega prostora tako za kritiko, kot za objavo kar pol strani obsegajočega odlomka iz pesnitve.
Jevtušenko in »literaturka« sta torej enakovredna poroka za to, da gre za pomemben in ne le zanimiv dogodek.
Brzojavka in potovanje
Najnovejša zgodba (ena od mnogih podobnih) se je začela februarja letos. Ko so sovjetske oblasti odvzele državljanstvo Aleksandru Solženicinu in ga izgnale iz ZSSR, je Jevtušenko poslal CK in osebno Brežnjevu brzojavko, v kateri je izrekel zaskrbljenost zaradi takih dejanj oblasti. Prav tedaj, sredi februarja, bi moral imeti svoj literarni večer, zaradi tega protesta pa so ga prepovedali. Jevtušenko je reagiral s pismom v katerem je med drugim rečeno: »V brzojavki, ki sem jo poslal, sem v vljudni obliki, ki izključuje vsako grobost, izrazil zaskrbljenost zaradi usode Solženicina pa tudi zaradi posledic, ki jih utegne imeti njegov izgon za prestiž naše dežele ... V brzojavki, poslani sekretarju sovjetske partije, sem tudi poudaril, da se z mnogimi Solženicinovimi pogledi ne strinjam, ne glede na to pa pošiljam poslanico, ker iskreno in globoko verjamem, da je bil pretirano ostro kaznovan.«
Šestega marca je »Literaturnaja gazeta« objavila poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so na plenumu uprave moskovskega oddelka zveze književnikov ZSSR Jevtušenka zaradi tega dejanja ostro kritizirali. Očitali so mu, da se ne znajde v zamotanosti sedanjega ideološkega boja in da si je dovolil prenagljeno ravnanje, ki ga je izkoristila buržoazna propaganda. Očitano mu je bilo še, da ni vselej dovolj resen, da si prizadeva po »škandalozni popularnosti« in svetovano naj pozorneje posluša kritike in nasvete svojih tovarišev ter naj pokaže več samokritičnosti.
Nadaljnji razplet je postal znan 22 maja, ko je »literaturka« objavila odlomek iz njegove najnovejše pesnitve ki ji je dodal kratko spremno besedo, v kateri pojasnjuje, da je kot »posebni dooisnik« tega lista odpotoval na gradbišče največie tovarne tovornjakov na svetu ob Kami, kjer je nekaj časa preživel med graditelji in delavci Kamaza (Kamskij avtomobil-nii zavod — Kamska tovarna avtomobilov).	,	. .
V vsem tem je nekaj, kar bo — kot že tolikokrat — nedvomno spet močno razdelilo mnenja o Jevtušenku in njegovih postopkih. Po eni strani je naravnost zgledno oditi med delavce, na eno največjih gradbišč Sovjetske zveze in napisati pesnitev o njih. To je prav tisto, kar politika nenehno zahteva od ustvarjalcev in kar samo po
sebi ne more biti deležno drugega kot pohvale in priznanja.
Objava obsežnega odlomka v »lite-raturki« je prav to — pohvala in priznanje.
Jevtušenko in politika
Po drugi strani pa je Jevtušenko seveda Jevtušenko, kar pomeni, da je vselej najmanj nenavaden, če se le da pa, tudi nekoliko izzivalen in nekonfor-mističen. In to kljub svojim štiridesetim letom in kljub temu, da so mu lani ob njegovem štiridesetem rojstnem dnevu javno svetovali, naj se vendar že zresni, češ da je pač že človek srednjih let, ki se ne more večno obnašati kot kak nezrel mladenič. Odlomek, ki ga je objavila »literaturka«, je sicer poln patriotičnega in razrednega zanosa, hkrati pa je v njem tudi dovolj izzivalnih misli, ki jih je po želji mogoče razlagati tudi kot precej ostro polemiko vsaj z birokracijo, če že ne kar na splošno z oblastjo. Tako bi bilo na primer mogoče razumeti njegovo razmišljanje o tem, da na »delavskih hrbtih« ležijo raketna vzletišča, rudniki, tovarne, ceste, televizijski stolpi, nogomet in hokej in gledališča in plesišča in da je »delavski hrbet širši od kremeljskih zidov«. Ali pa verze, v katerih polemizira s pojmom »množice«, češ da »ni dveh enakih delavcev«; ali vrstice, v katerih ostro govori o karieristih in vladajoči eliti. Skratka, dal je dovolj snovi tako tistim, ki želijo v njem videti predvsem »upornika«, kot tudi tistim, ki ga želijo videti spokorjenega in na pravilni poti.
Ves ta dogodek je za Jevtušenka zelo tipičen. Samo on je sposoben tega, da najprej s »prenagljenim« dejanjem izzove ostro reakcijo, potem pa naredi najbolj zaželeno stvar — gre med delavce na veliko novo gradbišče in napiše pesnitev. Tudi ni prvič, da je storil kaj takega. Jevtušenko je kot pesnik začel rasti v letih najmočnejše destalinizacije pod Hruščovom in prvo široko slavo si je pridobil kot pesniški glasnik obračuna s stalinizmom. Prav s tem si je nakopal tudi prve zelo ostre kritike, saj je v svoji pesniški jezi »pretiraval« in obsojal ne le kult osebnosti, ampak hkrati z njim še marsikaj drugega. Teh svojih stališč ni nikoli preklical, na nek način pa se je vendarle »pokesal«, ko je v tujini nastopali kot vnet zagovornik ne le svoje domovine, ampak tudi vseh vidikov njene politike, obenem pa seveda tudi z veliko bolj »previdnimi« verzi.
Drugi veliki »incident« se je zgodil leta 1968, ko je Jevtušenko javno obsodil sovjetsko intervencijo v CSSR. To so mu tako uradni literarni kot politični krogi hudo zamerili, toda že naslednje leto se mu je ponudila priložnost za skoraj popolno »rehabilitacijo«. Ko je na reki Ussuri prišlo do krvavih sovjetsko-kitajskih spopadov, ko je bila napetost na višku, javno mnenje v Sovjetski zvezi pa do skrajnosti razdraženo, se je Jevtušenko (spet v »literaturki«!) pojavil z dolgo pesmijo, ki jo je večina javnosti sprejela kot višek patriotizma in izredno dobrodošel umetniški odpor »mao-istom«, dasi so bila tudi redka in malo slišna mnenja, da si je dovolil le preveč šovinizma in celo rasizma. Kakorkoli že, Jevtušenko je bil spet »rehabilitiran«.
Vsa ta nihanja veljajo seveda le za odnos med pesnikom in pretežno ali — kot se pogosto pravi —- uradno kritiko in umetniško politiko. Za najširšo javnost je Jevtušenko vselej vsaj dražljiv in prav gotovo ime, ki povzroča največ zanimanja. Njegov položaj je precej svojevrsten: nikoli ni bil do kraja »uradno« priznan, nikoli pa tudi ni postal tako nesprejemljiv, kot na primer kakšen Solženicin. Njegove pesniške zbirke tiskajo, dasi v manjših nakladah kot zbirke pesnikov, ki so slabši in ki se tudi ne prodajajo tako kot Jevtušenko, čigar pesniške zbirke so dobesedno razgrabljene, včasih še preden sploh pridejo v redno prodajo. Po drugi strani pa mnogo Jevtušenko-vih pesmi ni bilo nikoli in nikjer objavljenih, ampak krožijo med ljudmi v rokopisih in prepisih. Med najširšim, tako rekoč neuradnim občinstvom ima veliko navdušenih pristašev in občudovalcev, nekaj pa je tudi takih, ki mu resno očitajo nenačelnost in lov na popularnost.
Za »uradni« del kulturne politike je Jevtušenko hkrati nadvse dobrodošel in močno neprijeten. Najprej zato, ker s svojo nedvomno nadarjenostjo, domoljubnostjo in delnim avantgardi-zmom kaže svetu podobo neodvisnega sovjetskega pesnika, ki kljub tuji propagandi ustvarja po svoje in ki v tujini vselej brani svojo deželo; obenem pa ta svoj položaj včasih le preveč izkorišča in si dovoljuje stvari, ki si jih tudi kak Jevtušenko ne bi smel — včasih svojo svobodo pojmuje le preveč »neodgovorno« in »neresno«.
Toda, če te zdaj prijetne zdaj zoprne mešanice ne bi bilo, tudi pesnika Jevgenija Jevtušenka ne bi bilo. In to bi bilo škoda — kar se zavedajo vsi. Zato in še zato, ker Jevtušenko, kot je pravkar spet dokazal, ostaja zvest samemu sebi, tudi ta zadnji »dogodek« najbrž ni poslednji.
Janez Stanič
Portret tedna
Lavo Čermelj
To je mož, ki je tako rekoč vse svoje drobne in velike zasebnosti pretopil v javno delovanje, oziroma je zasebnosti in čustvovanja pustil tako daleč zadaj za javnimi nalogami, da so utegnile komaj kdaj osamljeno švigniti iz zgodovinskih okvirov, katerim ves čas vdano služijo celo v tako intimnih in privatnih dejanjih, kot je pisanje spominov. Poglejte, listamo njegovo knjigo »Spomini na moja tržaška leta«, ki naj bi bila seveda življenjepis, začet z rojstvom, nadaljevan z otroškimi leti in tako naprej, a je v resnici ves čas osebneje pisana politična zgodovina tržaških Slovencev do leta 1929, ko je dr. Lavo Čermelj zbežal v Jugoslavijo, da bi se izognil fašistični ječi, ki je bila tedaj zanj že na stežaj odprta — vse njegove bližnje narodnjaške tovariše so aretirali —, in bogve kakšnemu fašističnemu nasilju še.
Trinajstega decembra 1941, dan preden mu je fašistično sodišče v Trstu izreklo smrtno obsodbo na tako imenovanem drugem tržaškem procesu proti 60 »intelektualcem, komunistom in teroristom«, Slovencem iz vseh krajev tedanje Julijske krajine, je v poslovilnem pismu ženi Vlasti med drugim zapisal: »Videl sem v tebi nekaj svojega, tisto samozatajevanje, tisto prikrivanje notranje boli pred svetom«. Ta stavek potrjuje in širi uvodno misel, daje ji karakterne dimenzije, poleg racionalnih.
Fašistični sodniki so takrat obsodili na smrt 12 obtožencev, štiri so noč pred justifikacijo pomilostili, med njimi tudi dr. Lava Čermelja. Smrtno kazen so mu zamenjali z dosmrtno ječo.
Opažamo med obiskom v njegovem ljubljanskem stanovanju v Dvoržakovi ulici, da je mož kljub globokim 84 letom, rojen je 10. oktobra 1889 v Murvini ulici v Trstu, prožnega duha in neskaljenega spomina. Pred nas skorajda nezmotljivo polaga dogodke, letnice, imena, kraje, plast, ki tvori njegovo življenjsko usmeritev, njegovo javno delovanje, ki ne pozna samostojne zasebnosti; proučitev in prikaz življenja primorskih Slovencev v fašistični Italiji ali, če gledamo širše, prikaz življenja »Jugoslovanov pod Italijo«, kot se izraža sam.
Dr. Lavo Čermelj je drugače naravoslovec. Diplomiral je iz fizike na dunajski univerzi. Iz tega predmeta je tudi doktoriral. Veliko je storil za slovensko poljudno znanost in se je pravzaprav posvetil zgolj temu pomembnemu področju. Bil je tako tudi eden od soustanoviteljev revije Proteus in njen urednik 23 let. O tem se pogovarjamo. Skupaj z njim se spominjamo njegovega prvega prirodoslovnega spisa »Materija in energija v sodobni fiziki«, ki je izšel leta 1922 v Ljubljani, pa spisa »Baškovičev nauk«, ki je prav tako izšel v Ljubljani, in vse to v dobi, ko so ga italijanske oblasti suspendirale kot srednješolskega profesor, ja in kasneje za kazen upokojile za tri leta, ker se je uprl vodstvu idrijske realke, kjer je poučeval, oziroma italijanskemu ravnatelju, pod katerim se je razbohotil nered. Toda v ospredje vendarle ves čas vztrajno prihajajo, bi rekli, politična vprašanja, vprašanja manjšin, ki se jim je dr. Lavo Čermelj načrtno posvetil leta 1924. Od tod dalje se to njegovo zanimanje ni nikdar pretrgalo.
V rokah imamo eno od več kot 80 knjig politične (to je zgolj manjšinske) in naravoslovne vsebine, ki jih je doktor spisal v svojem plodnem življenju; knjigo, ki jo sam šteje za svoje poglavitno delo, knjigo, ki velja za nekakšno biblijo za slovenska in hrvaška manjšinska vprašanja. Tu je »Boj na življenje in smrt narodne manjšine«, ki je izšel v angleščini, »da bi tudi svet zvedel za stvari«. Vsebina knjige je
zgodovina Jugoslovanov pod Italijo od leta 1918 do 1936. Dve leti kasneje je izšla v francoščini (»v slovenščini je verjetno niso tiskali za to, ker so se bali zameriti Italiji«). Francosko izdajo so na pritisk italijanskih oblasti že tiho zaplenili, tako da jo je bilo moč kupiti samo »pod klopjo«. Kasneje so sledile še dopolnjene izdaje v angleščini, francoščini in ruščini. Treba je povedati, da je to delo dr. Čermelja odigralo tudi neizpodbitno diplomatsko vlogo na evropski mirovni konferenci leta 1946 v Parizu in še prej na pripravljalni konferenci petih zunanjih ministrov leta 1945 v Londonu. Bila je pomembna pri reševanju naših mejnih in ozemeljskih vprašanj.
Leta 1965 je delo izšlo tudi v slovenščini in sicer z naslovom »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«.
Kaj še izpostaviti kot posebnost pri človeku, ki se v vsaki posameznosti, ki so nam znane, do potankosti ujema z zgodovino? Ali trgati iz toka zgodovine debele bloke in jih drobiti posebej na Čermelje, in posebej v okolja, na katera so ti Čermelji odzvanjali, in nato še na tako imenovane objektivne svetovne zgodovinske okoliščine kot najsplošnejši okvir? Nič posebnosti, vse posebno in izjemno. Vzemimo: dve hiši dalje od njegove rojstne hiše se rodi Ferdinand Bidovec ena izmed štirih bazoviških žrtev (še Zvonimir Miloš, Fran Marušič in Alojz Valenčič), obsojenih na smrt na prvem tržaškem procesu avgusta leta 1930: Bidovec postane tudi profesorjev učenec na ilegalni slovenski trgovski šoli, ki jo je le-ta leta 1922 ustanovil v zameno za leta 1918 po Italijanih odpravljeno redno trgovsko šolo.
Vzemimo naprej: »Ne maram niti slišati tega prekletega imena,« se priduša leta 1941 visoki komisar ljubljanske pokrajine Grazioli, vpričo profesorja Kosa z ljubljanske univerze, ko mu ta predlaga, naj se rudarski inženir Samo Čermelj, sin našega sogovornika, imenuje za asistenta na fakulteti za rudarstvo.
Vzemimo tudi karakterno noto, ki se pokaže, ko dr. Čermelj, obsojen na drugem tržaškem procesu na smrt, noče napisati prošnje za pomilostitev. Spiše jo sam odvetnik in jo odpošlje brez obsojenčevega podpisa. »Nikoli se ne bi ponižal, da bi kogar koli prosil milosti,« pravi. »Sploh nisem nikdar v življenju, tudi pozneje, česar koli kogar koli prosil«.
Odgovor na vprašanje, zakaj je bil življenje naravnal k manjšinskim vprašanjem, je dozdevno lahak: rojen Tržačan, Slovenec je bil dolgo v avtentični sredini tistega boja na življenje in smrt, o katerem piše. Ta okoliščina je pri njem, intelektualcu odprtega duha pač pustila posledice, ki jim moremo slediti daleč nazaj, vtisnjenim v njegova dela. Zdaj so seveda manjšinska vprašanja na splošno prišla tudi na višjo kolektivno raven: njihovo obravnavanje in razreševanje je neodtujljiva pravica in dolžnost vsega matičnega naroda in vse države. Toda borba, kot vidimo in čutimo, še traja- Tu. v enem izmed njegovih del opazimo misel, ki bi utegnila pomeniti nekakšen globlji, še dandanes svež pouk za razumevanje njegovih pogledov in tudi bistva same stvari. Takole govori: »Narodnostna vzgoja ne obstaja morda, kakor nekateri menijo, v tem. da vzgojimo v mladini ljubezen do materinega jezika, tudi je ne smemo zamenjati z domorodno ali, če hočemo, »državljansko vzgojo«. Narodnostna vzgoja je nekaj več, je nekaj širšega, ona združuje v sebi oba omenjena momenta in še drugo v harmonično celoto...«
Primož Žagar
Znanje prodira
V Nišu in Prištini proslavljajo obletnico univerze in visokošolske ustanove — 950 diplomantov je Albancev
NIŠ, 29. maja (Tanjug). O univerzi v Nišu, na kateri študira zdaj več kot 20.000 rednih in izrednih študentov, lahko mirno rečemo, da je dozorela med dvema kongresoma ZKJ. Kar zadeva študijske pogoje in strokovno usposobljenost predavateljev, je niška univerza postala eno pomembnih visokošolskih središč v Jugoslaviji.
Ko je imela ZKJ deveti kongres, je bilo na niški univerzi manj fakultet, kot jih je danes, predavali pa so v glavnem profesorji iz Beogra-da, Skopja in Novega Sada. Univerza ni imela študentskih domov, univerzitetne knjižnice, niti svojih inštitutov za znanstveno-raziskovalno delo. Takrat je na njej študiralo le nekaj manj študentov kot danes.
V času IX. do X. kongresa je univerza v Nišu dobila fakulteto za varstvo pri delu, ki je edma te vrste ne samo v državi, ampak tudi v Srednji Evropi. Odprla je tudi filozofsko fakulteto, pravna, ekonomska in stomatološka pa so se osamosvojile.
Univerza v Nišu ima zdaj 450 rednih profesorjev in asistentov, med njimi jih je 130 z magistrsko diplomo in doktorskim naslovom. Več deset predavateljev in asistentov pa si bo ta naziv pridobilo letos ali prihodnje leto. Tako bo univerza v Nišu, če-
prav spada med najmlajše v državi, izpolnila v predvidenem roku vse pogoje iz zakona o visokem šolstvu SR Srbije.
Položili so temelje tudi za nov študentski dom, ki je dobil ime po velikem voditelju oktobrske revolucije Vladimi-ru Iljiču Leninu. Gradijo štiri stanovanjske stolpiče in restavracijo za družbeno prehrano kot tudi vrsto pomožnih objektov za več sto študentov.
Univerza v Nišu zelo uspešno sodeluje z gospodarstvom v vsej jugovzhodni Srbiji. Gospodarstvo v celoti vzdr-žuje posamezne fakultete.
V Prištini so študentje in profesorji ondotne višje pedagoške šole s priložnostnimi slovesnostmi, koncerti in razstavami ter dramskimi nastopi proslavili 15 let dela te prve visokošolske ustanove na Kosovu in s tem dali svoj prispevek k letošnjim manifestacijam in X. kongresu ZKJ.
Višja pedagoška šola je temeljni kamen v razvoju fakultet in univerz v Prištini. Delati je začela oktobra 1958. Iz nje so zrasle filozofska in prirodoslovno - matematična fakulteta, lani pa tudi akademija likovnih umetnosti.
V pogovoru z novinarji Je direktorica šole, profesorica Rada Zajmi povedala, da je od ustanovitve, ko je imela šola le 14 študentov, pa do danes diplomiralo skoraj 2200 študentov, med njimi 950 albanske narodnosti. Ta številka pa je še precej večja, če upoštevamo diplomante višjih pedagoških šol v Prizrenu in Djakovici, ki sta prav tako zrasli v samostojni ustanovi iz prištinske šole. Člani te delovne skupnosti že razmišljajo o tem, da bi šola prerasla v pedagoško fakulteto. To bi bila edinstvena pedagoško-izobraževalna usta-nova v državi, ki bi pripravljala vzgojitelje za delo v osemletkah.
Kamere so že pripravljene
Po »Pastircih« in »Letu mrtve ptice« bomo letos morda doživeli še premiere štirih celovečernih filmov
Ni odveč, če zapišemo, da je v slovenski filmski proizvodnji zavel pomladni veter. Razloga za takšno trditev sta dva. Prvi je v preprostem dejstvu, da Je Rajko Ranfl pravkar pričel snemati svoj drugi celovečerni film po lastnem scenariju z naslovom »Pomladni veter« — in drugi, ker takoj za njim Starta Milan Ljubič in za Ljubičem Matjaž Klopčič, za Klopčičem pa France Štiglic.
Ranflov »Pomladni veter« črpa denar še iz lanskih sredstev, ostali trije pa iz letošnjega srednjeročnega načrta, ki dopušča snemanje treh celovečernih in desetih kratkometražnih filmov.
Ranfl, Ljubič in Klopčič so posegli po znanih igralcih iz drugih republik.
V »Pomladnem vetru« nastopata v dveh glavnih vlogah Marinko šebez (Sutjeska, Partizan) in Mira Nikolič, čeprav so tudi Marko Simčič, Marjeta Gregorač, Boris Kralj, Polona Vetrih m Janez Hočevar prišli do takoimenovanih »glavnih« vlog.
Ker bo za kamero pri Ranflovem in Ljubičevem filmu stal Jure Pervanja, bo
ŠTUDENTOVSKA LJUBLJANA — Marinko šebez in Vera Nikolič v novem filmu Rajka Ranfia »Pomladni veter«.
Ljubič začel snemati svoj film takoj, ko bodo Ranflovi kadri posneti, in to najbrž 20. junija. Hkrati pa režiser čaka na Lju-bišo Samardžiča, ki je sprejel glavno vlogo m trenutno še snema za beograjsko televizijo nadaljevanko »Dimitrije Tuco-vič«.
Samardžič bo zaigral v Ljubičevem filmu vlogo Golega. Naslov: »Čudoviti prah« po romanu Vjekoslava Kaleba. Poleg Samardžiča bo igral mladi igralec mladinskega gledališča iz Ljubljane Silvo Božič, ki smo ga videli v epizodni vlogi v »Letu mrtve ptice«.
Dvajsetega julija začne z delom Matjaž Klopčič, ko bo z Ljubom Tadičem in Mileno Zupančičevo v glavnih vlogah naredil zgodovinski zapis o ljubljanskem potresu z naslovom »Strah«.
V septembru pa se bo z literarno predlogo Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudeh« spopadel France Štiglic.
Tako. Ljubitelji slovenskega filma so to pot lahko zadovoljni. Tudi z izbiro tematike, saj sega v čisto sodobno življenje študentovske Ljubljane, prve ljubezni (Pomladni veter), pa v vojni čas (Čudoviti prah) in med literaturo (Povest o dobrih ljudeh), medtem ko bo Klopčičev film zgodovinski. Ker se Je odločil posneti skoraj ves film v ateljeju, ne bo (kot je zlobno pripomnil neki kolega) Ranflova Ljubljana iz »Pomladnega vetra« zgodovinski film, ker za njim Klopčič Ljubljane pač ne bo podri
Najbrže vas zanimajo še cene omenjenih filmov: Ljubičev »Čudoviti prah« — 235 milijonov, štigličeva »Povest o dobrih ljudeh« — 280—300 milijonov, Klopčičev »Strah« — 340—350 milijonov in Ranflov »Pomladni veter« — 230 milijonov.
Starih, seveda!
BARBARA GORIČAR
Uspehi
presegli
načrte
Industrijska proizvodnja v Srbiji do aprila večja za 12,6 odst.
BEOGRAD, 29. maja (Tanjug) — IS Srbije Je ocenil, da so rezultati gospodarjenja v prvih štirih mesecih presegli načrte. Industrijska proizvodnja je v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta večja za 12,6 odst., v aprilu pa za 13 odst. Zaposlenost nenehno narašča, enako tudi produktivnost dela v vseh selektorjih gospodarstva. Naraščajo nominalni in realni OD. Tudi kmetijska proizvodnja v republiki bo verjetno nad povprečjem.
Te rezultate pa nekoliko zasenčuje nepredvideno hitro naraščanje cen, uvoz reprodukcijskeea materiala in živil. IS se je zavzel za to, naj bi delovne organizacije poleg tega — ob sistemskih ukrepih — napele vse sile, da bi prebrodili težave.
Člani IS so se zavzeli za racionalizacijo uvoza.
Visoka rast v industriji
Industrijska proizvodnja SRS bo maja letos za 10 % večja kot lani
Kot govore napovedi slovenskih industrijskih podjetij, ki jih je zbral zavod SR Slovenije za statistiko, se bo industrijska proizvodnja v Sloveniji letos maja v primerjavi z lanskim majem povečala za 10 odstotkov, v primerjavi z letošnjim aprilom pa za 2,4 odstotka.
Vendar pa kaže takšno gibanje kljub temu na nekoliko bolj umirjeno rast. To nam kaže povečevanje industrijske proizvodnje v primerjavi z enakimi meseci lani, pa tudi povprečje proizvodnje v letošnjih lesecih s povprečjem lanskih mesecev. Tako se je slovenska industrijska proizvodnaj povečala letos januarja v primerjavi z lanskim januarjam za 9,8 odstotka, februarja letos v primerjavi z lanskim februarjem za 11,3 odstotka, marca letos v primerjavi z lanskim marcem za 10,5 odstotka? ter aprila letos v primerjavi z lanskim aprilom za 13,5 odstotka.
ILJA POPIT
Za dom že večina sredstev
Za dom borcev in mladine v Kumrovcu 11,059.000 din iz SRS
LJUBLJANA, 29. maja — Zn gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu smo doslej v Sloveniji zbrali 11,059.001,75 dinarjev ali 73,72 odstotka predvidenih sredstev. Vsi člani odbora so ugotovili, da zbiralna akcija zelo dobro poteka in pri tem pohvalili vse, ki so pomagali, da smo na področju republike Slovenije v slabem poldrugem letu zbrali nekaj manj kot tri četrtine potrebnega denarja. Ob tem pa so člani odbora poudarili, da v 11 občinah še vedno niso zbrali niti 50 odstotkov dogovorjenih sredstev ter pozvali organizacije v kolektivih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih, da se vključijo v akcijo. Sicer do konca leta ne bomo zbrali še preostalih štirih milijonov dinarjev, ker mora Slovenija po dogovoru za gradnjo doma in ureditev okolice prispevati 15 milijonov dinarjev.
V nekaterih slovenskih občinah so že zbrali ves denar.
SPORT SPORT SPORI
KOLESARSTVO
V 14. ETAPI DIRKE PO ITALIJI
Eddy Merckx v roza majici po hudi krizi J. Fuenteja
Do odločilnega napada na španskega kolesarja je prišlo po zaslugi Italijana Baronchellija
SANREMO, 31. — Jose Manuel Fuente je danes zgubil roza majico. To ne bi bilo samo na sebi nič posebnega, če bi prispel na cilj z nekaj minutami zaostanka, toda v Sanremo je prispel s preko desetimi minutami zamude, potem ko je poslal v boj najprej dva svoja moža (po prvem lažjem vzponu), nato pa pognal v zasledovanje vso svojo ekipo. Logično je, da je do njegovega strahovitega poraza prišlo zaradi zgrešenega taktičnega načrta, res pa je tudi da so vsi že prej predvidevali, da bo Merckx prav v tej etapi sprožil svojo ofenzivo na roza majico. Zgodilo se je točno po predvidevanjih, vendar pa je odločilni napad sprožil mladi italijanski kolesar Gianbattista Ba-ronchelli. Belgijski in španski as sta mu najprej pustila uiti, čeprav je bil Italijan tretji na lestvici, nato pa se je pognal v zasledovanje Merckx, ki je s svojim protinapadom presenetil Fuenteja in tovariše. Španec je nato na zadnjem prelazu zašel v hudo krizo in vsa njegova upanja na končno zmago so praktično splahnela. Zgoditi bi se moral res čudež, da bi Fuente ju na vzponih uspelo nadoknaditi zamudo, ki jo ima za roza majico na skupni lestvici.
Presenetil pa je danes mladi Ba-ronchelli, za katerega mnogi menijo, da je nova vzhajajoča zvezda italijanskega profesionalnega kolesarstva. Mladi Italijan, ki je lani prepričljivo zmagoval na preneka-terih težavnih amaterskih preizkušnjah, ni danes razočaral svojih privržencev, čeprav je pri vzponu na vrh Bignoneja laže zaostal, kar pa je nadoknadil pri spustu proti San-remu, kjer je bil med četverico u-bežnikov najhitrejši Perletto, ki je prav v zadnjem delu današnje etape ubežal svojim tovarišem in se sam predstavil na cilju. Drugi je
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 1. junija 1974
ODBOJKA
10.	KRAŠKI POKAL
15.00	v Zgoniku
Prireja Kras
BALINANJE
2.	KRAŠKI POKAL
19.00	V Zgoniku
Prireja Kras
JUTRI
NEDELJA, 2. junija 1974
BALINANJE
2.	KRAŠKI POKAL
9.00	v Zgoniku
Prireja Kras
NAMIZNI TENIS
5.	KRAŠKI POKAL
9.00	v Zgoniku
Prireja Kras
ODBOJKA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, Ul. Della Valle
PARIT — Kontovel
KOŠARKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, stadion «1. maj
Bor — Ferroviario
KOLESARSTVO
VETERANI
14.30	v Pordenonu
Sodeluje tudi Adria * * *
AMATERJI
14.30	v Medeji
Nastopa Adria
* * *
MLADINCI
9.00	v S. Daniele del Friuli
Tekmuje tudi Adria * * *
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Ronkah
Nastopa tudi Adria
prispel na cilj Panizza, nakar si je Baronchelli zagotovil zmago v sprintu za tretje mesto. Z več kot dvema minutama zaostanka so nato prispeli na cilj vsi najboljši, z izjemo Fuenteja, ki je danes doživel svoj popoln polom.
Vrstni red 14. etape:
1.	Perletto, ki je 190 km prevozil
V 5.21’58” s p.h. 35,406 km/h
2 Panizza	zaost. 21”
3.	Baronchelli	40”
4.	Uribezubia
5 Lopez Garrii
6.	Bitossi	2’18
7.	De Vlaeminck
8.	Conti
5.	Moser 10. Gimondi
Skupna lestvica po 14. etapi:
1.	Merckx	70.47’34’’
2.	Baronchelli G. B. zaost. 35
3.	Gimondi
4.	Moser
5.	De Vlaeminck
6.	Battaglio
7.	Conti
8.	Pettersson
9.	Bitossi 10 Uribezubia
11.	Kuiper
12.	Ricommi
13.	Fuente
14.	Lopez Garrii
15.	Poggiali Skupna lestvica za gorsko nagrado:
1. Fuente	točk 150
2’23”
2’31”
2'33”
2'45”
314”
4’03”
411”
4’52”
515”
6’00”
6’43”
716”
2.	Perletto
3.	Merckx
4.	Uribezubia
5.	Lazcano
KOŠARKA
110
70
60
50
Dom spot poražen
Dom
80:51
Radici Arte (28:20)
DOM: Dornik 13, Čubej 15, Kont 15, Terčič 2, Semolič 3, Brešan 3.
Tudi v predzadnji tekmi košarkarskega prvenstva za naraščajnike je goriški Dom okusil grenkobo poraza. Z okrnjeno postavo (trener Tomšič je namreč imel na razpolago samo 6 igralcev) se domovci niso mogli zoperstaviti tako homogeni ekipi kot je Arte. Tekmo so slovenski fantje začeli zelo dobro in so bili popolnoma enakovreden tekmec svojim nasprotnikom. Igrali so počasi, zavedajoč se, da je to edini način, ki bi jim omogočil, zaradi pomanjkanja rezervnih igralcev, kolikor toliko omiliti poraz.
Drugi polčas so naši fantje začeli še bolje in se zelo približali
nasprotniku, ki je moral zaradi vrste osebnih napak svojih igralcev zelo pazljivo igrati. To je bil trenutek, ko bi morali domovci dati vse iz sebe. Zgodilo pa se je prav obratno. Naivne napake so se kar vrstile, kar je nasprotnik s hitrimi protinapadi izkoristil in dosegel na ta način v zadnjih petih minutah skoraj 20 košev, domovci pa le kakih pet.	Willy Prinčič
TURNIR PRIJATELJSTVA
Zmaga kadetov Bora
V tretjem kolu košarkarskega «Turnirja prijateljstva» je včeraj Bor prepričljivo premagal peterko Don Bosca z 61:50 (27:24).
Arezzo - Spal	X
Atalanta - Parma 2 Brescia - Bari	1
Como - Perugia	1
Novara - Varese 2 Palermo - Catanzaro 1 Reggiana	- Ascoli	2
Reggina -	Avellino	X
Taranto -	Catania	1
Ternana -	Brindisi	1
Lucchese - Sambened. 1 Casertana - Pescara 1 Salernitana - Lecce 1
X
X
X
X
ODBOJKA
DANES V ZGONIKU
Štiri odbojkarske ekipe v boju za «Kraški pokal»
Poleg domačinov bodo nastopili še tržaški Liber-tas ter slovenska drugoligaša Izola in Kanal
Danes bo priredil športni krožek Kras ob priliki 10. občinske vinske razstave odbojkarski turnir za «10. kraški pokal» in članski balinarski turnir za «2. kraški pokal». Obe tekmovanji (in tudi jutrišnje namiznoteniško tekmovanje za «5. kraški pokal») se bosta odvijali pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ob praznovanju 50-letnice organizirane telesnokulturne dejavnosti v zamejstvu.
Danes popoldne ob 15. uri se bodo na zgoniškem odprtem odbojkarskem igrišču zbrale moške šester-ke Izole, Salonita iz Kanala, Liber-tasa iz Trsta in domačega Krasa. Tekmovanje bo potekalo po standardnem sistemu dveh polfinalnih tekem in dveh finalnih srečanj za
3.	oziroma 1. mesto.
če proučimo tekmovalne možnosti nastopajočih moštev, ni nobenega dvoma, da bosta ligaša iz matične domovine pobrala levji delež na tem turnirju in da bo končno prvo mesto domena med Izolo m Salonitom. Obe šesterki sta namreč zelo uspešno nastopali v drugi zvezni ligi in sta se uvrstili v zlato sredino končne lestvice, takoj za najmočnejšimi ekipami. Tudi obračun njunih medsebojnih srečanj je nekako v ravnotežju, saj je v letošnjih prvenstvenih spopadih v Kanalu zmagal domači Salonit, v povratnem kolu pa se je Izola po napeti in izenačeni borbi oddolžila
NA MEDNARODNEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU V GORICI
Tržaški šahisti premočno zmagali
Od slovenskih predstavnikov je bila najboljša Idrija
Šahovsko društvo Gorica in direkcija ENAL Gorica sta priredila v nedeljo, 26. maja, v dvorani na goriškem gradu VIII. mednarodni ekipni hitropotezni šahovski turnir za «Pokal mesta Gorica». Vabljena so bila vsa šahovska društva iz Furlanije - Julijske krajine. Slovenskega primorja ih KorAške’. Žal se ekipe Koroške letošnjega tekmovanja niso udeležile. Na tekmovanju' je nastopilo 19 štiričlanskih ekip in
Odbojkarska prvenstva so se, z izjemo mladinskih, vsa že zaključila
sicer 11 italijanskih in 8 primorskih.
Šahisti Trsta v A in B ekipi so potrdili vlogo favoritov in so si že na startu priborili veliko prednost, ki so jo obdržali do konca. Zmagovita ekipa Trsta A je igrala v. postavi: Filipovič, Rupeni, Battisti in Selleni in zbrala 63,5 točke, drugi so bili-šahisti Trsta B s 63 točkami. V borbi za tretje mesto je ekipa Nove Gorice (Rusjan, Mitič, Nardin in Grgič), ki je edina premagala Trst A z 2,5 proti 1,5, dolgo držala prednost pred Idrijo (Kovač, Bevk, Šemrl in Crno-brnja), ki se ji je v finišu nevarno približala. Poraz Nove Gorice proti Trstu B s 0:4 je bil odločilen, da si je ekipa Idrije z minimalno prednostjo pol točke zagotovile tretje mesto. Od ostalih ekip velja omeniti še ekipo Tržiča B, ki je zasedla visoko peto mesto. Od slovenskih ekip so se dobro uvrstile: Sežana na šesto mesto, Anhovo na osmo in mlada e-kipa «ETA» Cerkno, ki je prvič nastopila na tako močnem tekmovanju. na 11. mesto.
KONČNI VRSTNI RED :
1. Trst A 63,5, 2. Trst B 63, 3. Idrija 55,5, 4. Nova Gorica A 55, 5. Tržič B 48, 6. Sežana 47, 7. Gorica A 46, 8. Anhovo 40,5, 9. Tolmin 39, 10. Nova Gorica B 36, 11. ETA Cerkno 35, 12. Gradišče 35, 13. Gorica B 30, 14. Pordenon A 21,5, 15. Tržič A 21,5, 16. Studenti Gorica 19,5, 17. Pordenone B 18, 18. Fogliano 10,5, 19. Senožeče 4 točke.
Deset prvouvrščenih ekip je bilo nagrajenih s pokali in spominskimi kolojnami. Prireditelj je poskrbel, da so se gostujoči igralci kar najbolje počutili. Za vse udeležence je pripravil kosilo, prav tako pa so vsi dobili turistične prospekte mesta Gorica. Tekmovanje je znova potrdilo dobre prijateljske odnose, ki vladajo med šahisti sosednih narodov.
Silvo Kovač
za poraz v prvi tekmi. Zmagovalca današnjega turnirja za «10. kraški pokal» je tako res težko in tvegano napovedati.
Vsaj na papirju nimata ostali dve šesterki možnosti, da bi lahko ogrožali končno zmago primorskih predstavnikov z onstran meje. Tržaški Libertas je nesrečno zaključil prvenstvo B lige na repu lestvice in si je zastavil cilj, da obnovi in pomladi svoje vrste. Ista usoda je doletela Kras v C ligi, čeprav vse kaže, da se bodo predstavniki zgoniške občine rešili pred izpadom v nižjo ligo zaradi pre-osnove italijanskega tretjeligaškega prvenstva. Po pričakovanjih se bosta torej Libertas in Kras borila za 3. mesto in simbolično premoč v tržaškem merilu.
Tekme, ki bi morale biti na dobri tehnični ravni, bodo sodili sodniki FIPAV, posamezna srečanja pa bodo odigrali na dva zmagana seta. športni užitek je torej že vnaprej zagotovljen in prav gotovo bodo odbojkarski sladokusci prišli na svoj račun. V primeru slabega vremena bodo turnir odigrali po istem razporedu v nabrežinski občinski telovadnici.
SPORED
ODBOJKARSKEGA TURNIRJA
15.00	— Izola — Libertas Trst
16.00	— Salonit Kanal — Kras
17.00	— finale za 3. mesto
18.00	— finale za 1. mesto
19.00	— nagrajevanje
Članski balinarski turnir za «2. kraški pokal»
Drevi ob 19. uri se bo na dveh stezah v Zgoniku začel tudi članski balinarski turnir za «2. kraški pokal». Tekmovale bodo dvojice, sestavljene izključno iz članov zgoni-škega krožka. Prijave in vpisnino sprejemajo v gostilni Guštin do ene ure pred pričetkom tekmovanja. Organizator predvideva, da bodo drevi odigrali vsaj prvo izločilno kolo, medtem ko se bo turnir nadaljeval še jutri zjutraj ob 9. uri.
-bs -
KOŠARKA
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Borovce čaka težka naloga
V	10. kolu prvenstva prve divizije bodo borovci jutri igrali proti Ferroviariu, ki je povsem nepričakovano zgubil proti zadnjemu na lestvici, ekipi Edere (49:53).
c v «Plavi» so tako ostali sami na vrhu lestvice, kajti Lloyd Adriatico v nedeljo ni igral, ker je bila telovadnica San Sergia zasedena. Po šesti zaporedni zmagi bodo torej naši košarkarji startali na nov par točk, da bi se ohranili na vrhu lestvice. Vsi se zavedajo, da jih proti Ferroviariu čaka težka naloga, saj ne smemo pozabiti, da je Ferroviario v prvem delu zadal borovcem visok poraz (77:55). Takrat pa so naši predstavniki igrali v zelo okrnjeni postavi.
Trener Leo Koren, ki si v tem prvenstvu pridobiva izkušenj za pripravo morebitnih Borovih mladinskih peterk, bo jutri lahko računal na te igralce: I. in J. Kufersin, Drasič, Klobas, Francia, Oblak, Kravos, Vatovec, Štokelj in Lakovič.
b. 1.
MLADINSKE IGRE Ferroviario — Kontovel 45:27 (21:14)
KONTOVEL: Ban 4, Majovski, Prašelj 1, Klavdij Starc 15 Bukovec 6, Ukmar, Micheli in Zuppin.
Sodnik: Piculin. Prosti meti — 2:8. Pet osebnih napak: Prašelj.
Kontovel se je uvrstil v finalni del mladinskih iger po zmagah nad Interjem iz Nebrežine, Juventusom in SABO.
V	prvi tekmi so se morali Konto-velci spoprijeti s favoritom Fer-roviariom. Slovenski fantje so morali visoko poraženi zapustiti igrišče, čeprav je rezultat le nekoliko prestrog.
Pripomniti pa je treba še, da je sodnik Piculin večkrat oškodoval
kontovelsko moštvo in to prav v najbolj kočljivih trenutkih.
VARESE, 31. — Na košarkarskem turnirju za evropski pokal narodov je Italija premagala Jugoslavijo t 88:72 (50:37).
ODBOJKA
ZA VSTOP V VIŠJO LIGO
Ekipa Kontovda favorit v tekmi s Faritom
Odbojkarska prvenstva v sezoni 1973/74 so se praktično zaključila. Poleg običajnih mladinskih iger, ki so se pričele pred kratkim, so na sporedu še odločilni spopadi za napredovanje. Prvenstvo druge divizije se je končalo preteklo soboto in med našimi šesterkami je dosegel največji uspeh Kontovel, končni zmagovalec v skupini «B». Kon-tovelke so premagale vse nasprotnice, razen Združenja šolskih športnih društev, katerim so morale prepustiti izkupiček zaradi nesporazuma pri umiku srečanja. Kljub temu spodrsljaju so Kontovelke povsem zasluženo osvojile prvo mesto na lestvici in imajo tako pravico do neposrednega srečanja z zmagovalcem druge skupine (s prvo ekipo FARIT). Kontovel je v tem srečanju favorit.
KOLESARSTVO
NA JUTRIŠNJIH DIRKAH
A. Macarol in Petelin merita na prva mesta
Naraščajnike in mladince čaka trda naloga
Kolesarji lonjerskega kluba Adria i odlični formi in se vestno pripravlja na deželno prvenstvo, ki bo čez
bodo jutri nastopili na dirkah v štirih različnih krajih. Veterani bodo, po lonjerskem tekmovanju pred dvema tednoma, nastopili v Pordenonu, kamor bodo odpotovali v okrnjeni postavi ,saj ne bo v njihovi sredi kapetana moštva Maverja. Ekipo bo vodil Macarol, ki ima v jutrišnji valoviti progi precej dobrih možnosti za uspeh, predvsem če bosta tudi Bonanno in Vižintin v dobri formi.
Petelin bo nastopil z amaterji I. in 2. kaUgorije v Medeji. Dirka se bo najprej odvijala na krožni progi v tem furlanskem kraju, nato pa bodo kolesarji zavili proti Gradišču. Zagraju ter na Vrh, odkoder se bodo nato spet spustili proti cilju v Medeji. Petelin ne bi smel na tej dirki razočarati, saj se nahaja v ■iitiiimmmitimitiiiiimiimiiiiMiiiiiiiiiiiiifHiimii
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
1
1
X
2
1
2
1
1
1
teden dni pri Čedadu.
Po kraški planoti okrog Doberdoba bodo vozili zjutraj tudi naraščajniki. Dirke, ki bo imela start v Ronkah. se bosta udeležila tudi Ota in Gorup, ki nista že nekaj tednov nastopala, sta pa vseeno v zadovoljivi formi, saj sta vestno trenirala. Proga bo zelo trda, vendar bi morala mlada kolesarja vzdržati do konca.
Mladinci pa bodo odpotovali v S. Daniele, kjer bodo tekmovali na krožni dirki. Najbolje je popravljen Sosič, vestno trenira tudi čok, medtem ko je Bonanno zašel v lažjo krizo.
ATLETIKA
NEY WORK, 31. - Kenijec Ben Jipsho je na velikem atletskem profesionalnem mitingu v New Yor-ku dosegel dober rezutlat v teku na eno miljo s časom 3'56”6, kar predstavlja 3. najboljši svetovni sezonski dosežek in petega vseh časov na pokritih tekmovalnih stezah.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji iskreno čestita Slovenskemu planinskemu društvu iz Trsta ob 70-letnici njegovega obstoja in mu želi še obilo uspehov pri njegovem nadaljnjem delovanju.
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Italija: najstarejša ekipa na SP
Zaradi napornega državnega prvenstva so igralci precej utrujeni
Kot je razvidno iz pregleda rezultatov prejšnjih svetovnih prvenstev, je bila Italija pred vojno prava velesila. Na to je odločilno vplivala zgodnja uvedba poklicnega nogometa.
Že v tistih časih je imela Italija navado, da je uvažala iz Južne Amerike izseljene Italijane in z njimi znatno okrepila ekipo.
Poklicni noramet je v povojni dobi zelo ràzpasel, je seveda omogočil mnogim državam, da so dolutole hèkdanjo italijansko raven, velikcCpa/. je Je . dejanskemu italijanskemu upadanju pripomogla tudi letalska nesreča, ki je u-ničila celotno ekipo Turina in z njo ogrodje državne vrste.
Svetovno prvenstvo 1. 1950 zato ni bilo uspešno, štiri leta kasneje pa jih je gladko izločila skromna Švica. Naslednja leta so bila za italijanski nogomet najslabša. E-kipa ni imela nobene značilnosti v igri in zgubila je v mnogih prijateljskih tekmah, ki so imele pred 20 leti neprimerno večji pomen kot danes. Italijane so tudi povsod sovražili, ker so svojo e-kipo krepili s tujimi igralci. Na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1. 1958 so jih tako v Belfastu Irci celo pretepli po končani tekmi. Nič bolje ni bilo 1. 1962 v Čilu, kjer so za Italijo igrali kar štirje tujci (Altafini, Sormani, Maschio in Sivori). SP leta 1966 je v sami zgodovini svetovnega nogometa. Izločitev s strani Severne Koreje pomeni največje ponižanje v zgodovini italijanskega nogometa.
Pravi nogometni navijači — tisti ki ne zmorejo treznega presojanja — računajo letos na končno zmago. Logika je enostavna: z drugega mesta v Mehiki se lahko pride samo na prvo.
Na letošnje prvenstvo se je I-talija uvrstila s temi rezultati:
Luksemburg — Italija 0:4, Švica — Italija 0:0, Italija — Turčija 0:0, Turčija — Italija 0:1, Italija — Luksemburg 5:0, Italija — Švica 2:0.
Italija je verjetno ekipa, ki i-ma med 22 izbranimi igralci najmanj razlik v kakovosti. Teoretsko je torej osvojitev naslova povsem mogoča in tudi zelo možna.
IGRA V 4. SKUPINI z Argentino, Haltijem in Poljsko SPORED TEKEM:
15: junija v Miinchnu:
Italija - Haiti 19. junija v Stuttgartu: Argentina — Italija 23. junija v Stuttgartu: Poljska — Italija NA PREJŠNJIH SP:
1934: 1. mesto (osmina 7:1 ZDA, četrtina 1:1 in 2:1 Španija, polfinale 1:0 Avstrija, finale 2:1 Češkoslovaška)
1938: 1. mesto (osmina 2:1 Norveška, četrtina 3:1 Francija, polfinale 2:1 Brazilija, finale 4:2 Madžarska)
1950: izločena v kvalifikacijah (2:3 švedska, 2:0 Paragvaj)
1954: izločena v osmini finala (1:2 in 1:4 Švica, 4:1 Belgija)
1962: izločena v osmini finala (0:0 ZR Nemčija, 0:2 Čile, 3:0 Švica)
1966: izločena v osmini finala (2:0 Čile, 0:1 Sovjetska zveza, 0:1 Sev. Koreja)
1970: 2. mesto (osmine:	1:0
Švedska, 0:0 Urugvaj, 0:0 Izrael; četrtina 4:1 Mehika, polfinale 4:3 ZR Nemčija, finale 1:4 Brazilija)
Zvezni trener Valcareggi se je za svetovni prvenstvo že davno odločil za zelo drzen načrt, ki je ponovno ovrednotil veterane in je sestavil najstarejšo ekipo izmed vseh nastopajočih na SP. Poprečna starost cele odprave je skoraj 29 let, prve postave pa 30.
Prvo postavo bodo spremenili le v prvi tekmi s Haltijem, katerega
se Valcareggi, kljub spominu na Korejo, ne boji. Moštvo bodo nato spreminjali čim manj. S tem bo trener skušal uveljaviti moč i-talijanske igre, ki sloni na zelo čvrsti obrambi in na protinapadu. Dokaj jasno je, da namerava ekipa doseči malo golov, te pa trdovratno braniti.
Spored tekem osmine finala je za Italijo ugoden, saj se bo z najnevarnejšo Poljsko spoprijela komaj v zadnjem kolu ko bo morda že v četrtini finala.
«Če bi se prvenstvo odvijalo kje med oktobrom in majem» — je povedal kapetan moštva Pacchetti — «bi lahko zagotovil Italiji eno izmed prvih treh mest. Naše pr venstvo pa je najbolj utrudljivo na svetu in mi nismo v najboljši fizični kondiciji. Vsekakor upam, da bo državna vrsta potrdila re zultate zadnjih 2 let».
Za mnoge veterane predstavlja svetovno prvenstvo praktično ko nec nogometne kariere. V vrstah Interja in Milana so osvojili vse mogoče mednarodne naslove in trofeje in svetovni pokal ostaja njihov edini cilj. Tudi to bi ute gnilo pozitivno vplivati na požrl vovalnost.
Končno bo kot stalni član prve ekipe igral tudi Rivera, ki je do slej nastopal že na treh svetovnih prvenstvih, skupno pa odigral vse ga 4 tekme in 81 minut. Rivera (3l let) ne polaga velike važno sti na poprečno starost.
Kandidati za državno reprezentanco (v oklepaju starost in šte vilo tekem za državno reprezen tanco):
Albertosi (35, 34), Anastasi (26. 19). Boninsegna (31. 17), Bellugi (24, 7). Benetti (29, 14), Burgnich (35, 62), Capello (28, 15), Castellini (29, 0), Causio (25. 9). Chi-naglia (27, 8), Pacchetti (32, 72), Juhano (31, 17). Mazzola (32, 66), Merini (30, 5), Bulici (24, 3), Re Cecconi (26, 0), Riva (30, 40). Rivera (31, 57), Sabadini (25, 4). Spinosi (24, 15), Wilson (29. 1), Zoff (32, 31). Bruno Križman
TONE
SVETINA
Najtežji je bil prvi raztežaj, še bolj nerodno pa je bilo prečkanje stene z ranjenim do Nemškega stebra. S Karlom, ki si je lahko sam pomagal, je šlo kar dobro. Eden ga je imel na vrvi in ga spuščal pred seboj. Seveda, brez zmerjanja ni šlo in tudi preklinjali so na debelo. Kamenje se je prožilo, včasih so se zapletle vrvi. Toda ranjenec je bil potrpežljiv na svoji novi poti v življenje...
Nebo se je pooblačilo, z visoke sivine so padale redke debele kaplje. Zavel je mrzel veter. Bali so se, da jih bo noč zatekla v steni. Utrujenim so sredi nemške smeri prišli na pomoč še štirje plezalci domačini.
Kljub temu je reševanje trajalo do noči. Po vsej steni se je razlegalo vpitje — Joževa povelja, ki so vodila skladno popuščanje obeh vrvi, in delo tistih dveh, ki sta bila navezana h kolu z ranjencem.
Ponoči so reševalci odnesli ranjenca naprej, da bi čim-prej prišel v bolnišnico. Karl, Miha in Joža pa so ostali v Vratih. Tirolec je bil ves iz sebe od veselja, da je rešen Iz skoraj brezupnega položaja s tako majhnimi posledicami. NI vedel, kako naj se jim oddolži. Hvalil je slovenske plezalce in lepoto gora. Naročil je vina za vse, kar je bilo planincev v koči. Joža pa je zanimalo, kako se je zlizal takrat, ko ao ga počili onkraj Karavank. Povedal je, da se je kakšno uro
majal navzdol po kolovozu. Odteklo mu je precej krvi, zato je vse bolj pogosto počival. Klical bi bil, pa je bil še predaleč od ljudi. Počasi ga je objemala slabost, šele ko se mu je začelo megliti pred očmi, je nekajkrat klical, potlej pa je obležal. Ti kriki so opozorili kmeta, ki je prišel v gozd po steljo. Odpeljal ga je v dolino.
Naslednji dan so se poslovili kot prijatelji. Saj so gore za to, da ljudi zbližujejo. Danes ti, jutri on... Nihče ne ve, kdaj mu bo kdo potreben. Karl je povabil Joža in Miha, da ga obiščeta na Tirolskem, kjer ima v gorah marsikatero težavno prvenstveno smer. Potem je segel v zep in vzel iz njega uro.
«Vam jo lahko dam v spomin in zahvalo?»
Odprl je pokrovček in pokazal vrezano ime in priimek.
Joža se je branil, pa jo je naposled le moral vzeti. Ko sta bila z Mihom sama in se je Nemec odpeljal z vlakom, je rekel: «Kak so čudna pota usode!»
Miha je majal z glavo.
«Neverjetno! Sicer Pa nekateri Nemci niso tako nerodni, kot se zdijo; zlasti če imaš z njimi kaj skupnega, se dajo pogovoriti!»
«Ta mi je bil že takrat všeč. Saj veš, če mi ne bi bil, bi mu bili mirne duše prevrtali glavo, kot so jo Nemci marsikomu od naših in bi jo tudi meni, če bi me bili ujeli! Vseeno pa jih ne vidim prav rad,» je dodal.
«Ker se jih bojiš, da nas ne bi prehiteli ,ne?!»
«Nekajkrat so nas že. Pa kaj, ko jim stene ne moremo zapreti...»
«Tako je. Gore so ustvarjene za vse ljudi, vsi lahko po njih lazijo in plezajo. Oni pri nas, mi pri njih v Centralnih Alpah!»
«Saj, saj, Miha! Toda steber, ki sem ti ga že kazal, b) rad preplezal pred tujci.. še bodo prišli, boljši... Zato sem mislil nate, da bi šel z menoj.»
«Name?» je M presenečen Miha.
«Da, nate! Nič me ne glej tako čudno! Kar reci da, če Se ne bojiš, ali reci ne, če se ne čutiš zrelega za steber!»
«Kaj pa Stane?»
«Nič ni z njim. Odrekel je. Lahko bi nagovoril Pavlo, pa se sedaj nekaj drži in še ne vem, kdaj jo bo minilo...»
«Lahko poskusiva!»
«Pa dajva!»
Krepko sta si segla v roke in jih potresla. To je pri Jožu pomenilo, da drži kot pribito.
4
Silna napetost ga je dajala tako dolgo, dokler nista bila z Mihom na poti k stebru, njegovim nedoseženim sanjam. To je bila vitka, navpična skalna tvorba na skrajnem zahodnem koncu osrednjega stebra.
V zraku je že zjutraj visela soparica, ki je grozila s spremembo vremena. Kljub temu sta šla. Plezala sta molče. Joža je bil tako razpaljen, da bi naskočil tudi nebo. Mislil si je: človek mora iskati samo tisto, česar še ni izgubil in dokler ni dobil, čemu bi hodil za svojo senco, ko gre senca vedno za teboj? Nikoli se ne bosta ne zgrešila ne razšla. Senca samo izgine in se povme. Zato ji bo zvest. Kdor išče, se mu lahko zgodi, da najde. Kdor pa ne išče, ga bo našlo tisto, kar najmanj pričakuje.
Bil je slabe volje, ker se je bil domenil s Karmen, a je ni bilo. Tudi sporočila ni, kot običajno, zakaj je ni, ko ga je pravzaprav naročila. Se ga je naveličala? O tem bi se rad pogovarjal z Mihom. Toda ta je molčal in zamišljeno plezal za njim.
Da bi pridobila pri času, sta prišla pod steber po nemški smeri. Zagledala sta se v svoj cilj. človek brez cilja je človek nemoči. Moč sama zahteva cilje. Višji cilji zahtevajo večjo energijo. Tisti, ki se vzpenja k vrhu, mora računati na to,
da se ne manjka takih, ki mu bodo namesto roke v pomoč vrgli poleno pod noge.
Zdaj sta oba gorela od radovednosti. To je osnovni gon, ki plezalca — prvopristopnika žene naprej v neznano. Joža pa ni zanimala samo stena. Radoveden je bil, če sta že toliko močna, da bi lahko tvegala vse do skrajnih meja in še čez. Zase je vedel, da bo, ni pa vedel, če mu bo sledil Miha. Imel ga je rad, čeprav je bil celih petnajst let mlajši. Ni mu manjkalo izkušenj, v zadnjem času pe je največ plezal z njim. Stane je bil predaleč, z Mihom pa sta skupaj reševala, delala v klubu Skali in pri planinskem društvu. Bila sta posrečena kombinacija za navezo. Kolikor je bil Joža preveč zagnan in nagnjen k čustvenim izbruhom, toliko je bil Miha bolj oprezen in preudaren. Ničesar se ni loteval, dokler ni temeljito premislil. Tako sta združevala obe lastnosti obema v prid, kot je zahtevala tura. Včasih je zmagalo vzburjenje, drugič pa hladna in trezna presoja brez mrvice zanesenosti. Miha je zaznal Jo-ževe razdražene gibe, jedke pripombe in tudi kletvice, ki jih je kresal pogosteje kot po navadi. Ah je vstal z levo nogo ali pa ga je razdražila kakšna kikla?!
2e spodaj sta se rahlo sporekla, ko je Miha predlagal, da bo plezal naprej.
«Ne!» je odsekal Joža. «Bom kar jaz, da bova hitreje pod stebrom!»
Priplezala sta na Grad, kjer sta se ustavila pri starem možicu. Pred njunimi začudenimi očmi se je poganjala v nebo orjaška ostra piramida, ki se je s svojo konico dotikala vrha Plamenic na loku snega v jutranjem soncu... Od tod so bill vidni trije razi stebra, pravzaprav samostojni stebri, Id iz treh delov tvorijo edinstveno celoto in oporo vrh Triglava. Vse, kar je bilo okoli, sta že nekajkrat preplezala. Po vzhodnem robu se je vlekla skalaška smer, tam, kjer se je v štirih dneh in nočeh zapisala v kroniko najtežje plezarije Pavla.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l.
Stran S
1. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
POMEMBEN KORAK NA POTI MIROLJUBNEGA REŠEVANJA KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU
POL URE PO PODPISU SPORAZUMA 0 RAZMIKU ČET TOPOVI UTIHNILI NA GOLANSKEM VIŠAVJU
Hladno in protokolarno vzdušje na svečanosti v ženevski palači narodov - Danes zamenjava prvih ranjencev - V Kairu se danes sestane palestinski nacionalni svet
ŽENEVA, 31. — V sejni dvorani palače narodov v Ženevi sta sirska in izraelska delegacija danes podpisali sporazum o razmiku čet na Golanskem višavju. Svečanost je potekala v hladnem protokolarnem vzdušju, ki dokazuje, kako so A-rabci in Izraelci še daleč od do-
končnega sporazuma in da sta do- Po mnenju komentatorjev bo Tel
utihnilo, še davi so topovi in ra-1 ni kairski list «Al Ahram» piše, da ketno orožje na tem področju peli I še nikoli kot doslej niso bili Pale-svojo strašno smrtonosno pesem, in I stinci pred bolj dramatično izbiro pol ure pred prekinitvijo sovražno- ■ med življenjem in smrtjo. V tej
sti je streljanje terjalo zadnje človeške žrtve. Izraelsko letalstvo pa je davi napadlo tudi palestinska taborišča na libanonskem ozemlju.
govora o razmiku čet na sirski in sinajski fronti le prvi korak na poti miroljubnega reševanja bližnje-vzhodnega vprašanja.
Delegaciji se nista pozdravili niti vojaško med seboj: vsaka je sedla za svojo mizo in se ozirala okoli, kot da se njo zadeva ne tiče. Izraelska delegacija je podpisala sporazum ob 12.17, sirska pa pol ure kasneje. Svečanost so morali za kratek čas prekiniti, ker so Sirci zahtevali, da se točno spoštuje dogovor in da v dvorani niso prisotni časnikarji in občinstvo.
Edino predstavnik OZN general Siilasvuo, ki je podpisal dokument in s tem jamčil za spoštovanje določil, je spregovoril v uvodu nekaj besed, s katerimi je podčrtal pomen današnje slovesnosti in izrazil upanje, da bodo zainteresirani nadaljevali po dosedanji poti miroljubnega reševanja sporov, ki naj privede do dokončnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Svečanosti so prisostvovale tudi delegacije Egipta, ZDA in SZ.
Pol ure po podpisu sporazuma je orožje na Golanskem višavju
Aviv sedaj predvsem usmeril svojo napadalnost na Libanon, da ohromi pred začetkom ženevske konference moč palestinskega naroda.
Z izvajanjem sporazuma o razmiku čet se bo začelo že jutri. V Ženevi se bo sestala mešana sirsko - izraelska vojaška komisija, ki bo morala do potankosti določiti razmejitvene črte ter se dogovoriti o načinu razmika. Če ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bi morala komisija zaključiti svoje delo v petih dneh. Mednarodni Rdeči križ pa je sporočil, da sta dve letali pripravljeni, da odletita v Damask in v Tel Aviv za izmenjavo prvih vojnih ujetnikov. Izmenjali naj bi jih 40, tistih, ki so bili v oktobrski vojni najhuje ranjeni.
Jutri pa bo v Kairu začel zasedati palestinski nacionalni svet, ki bo moral vzeti v pretres dosedanji razvoj bližnjevzhodne krize in odločati o prihodnji politični akciji, predvsem pa rešiti vprašanje: udeležiti se ali ne ženevske konference ob strani delegacij Egipta, Sirije in Jordanije. V komentarju k temu pomembnemu dogodku ugled-
DANES SE V BONNU PRIČNEJO
Nemško-francoska pogajanja o gospodarskem sodelovanju
Zvezni kancler in francoski predsednik imata pred seboj veliko težkih vprašanj v zvezi s plačilnima bilancama
zvezi pa jih poziva, naj ne zavrnejo prvega sadu (konferenca) njihovega boja, v katerem so prelili toliko krvi.
Palestinske organizacije si niso enotne v ocenjevanju položaja in o nadaljnjih akcijah. Medtem ko je predsednik osvobodilne fronte Arafat zavzel posibilistično stališče, se jc Habbash odločno uprl vsakršnemu sporazumevanju in sporočil, da bo njegova organizacija vztrajala v neizprosnem boju. Očitno je, da se Palestinci počutijo potisnjene ob stran ob sporazumevanju med a-rabskimi državami in Izraelom in kljub večkratnim uradnim zagoto-vilom, da jih ne bodo zapustili, ne zaupajo preveč obljubam arabskih državnikov.
V intervjuju z urednikom lista «Al Ahram» je egiptovski zunanji minister Fahmi podčrtal pomen jutrišnjega sestanka palestinskega sveta in ob tem poudaril, da ne more biti dokončne rešitve bližnjevzhodne krize brez istočasne rešitve palestinskega vprašanja. V tej zvezi se je zavzel za rešitev, ki predvideva ustanovitev palestinske države ob izraelski in poudaril, da danes nihče ne postavlja več v dvom pravice Izraelcev, da živijo v svoji državi, prav tako pa ne sme nihče odtujevati iste pravice Palestincem. Poudaril pa je tudi, da mora Tel Aviv radikalno spremeniti dosedanjo politiko, če hoče živeti v miru s svojimi sosedi.
posredovanje v upanju, da prepreči jo pokol.
Dr. Wolfe je tudi najel zasebnega detektiva, da vodi poglobljeno preiskavo o zadevi. Med vprašanji brez odgovora, je detektiv poudaril zlasti dve: zakaj ni policija prenehala s streljanjem, ko se je poslopje vnelo in je s svojim ravnanjem onemogočila obleganim predajo in zakaj ni dovolila gasilcem, da bi pogasili požar.
Zahteve dr. Wolfeja po javni preiskavi o delovanju varnostnih organov podpira vplivna organizacija «American Civil Liberties Union», pridružili pa so se mu tudi nekateri sorodniki.
BERGAMO, 31. — Tri osebe so umrle, četrta na je v smrtni nevarnosti zaradi neprevidnega ravnanja s protiparazitamimi sredstvi. V roku nekaj dni sta umrla mož in žena, po prvem mnenju zdravnikov pa sta umrla iz naravnih razlogov. Ko je po nekaj dneh nenadoma umrla tudi hči, so uvedli preiskavo. V krvi drugega sina so odkrili znake zastrupitve s protipa-razitamim sredstvem «paration», vendar je bilo že prepozno: fant je omedlel in kljub intenzivnemu zdravljenju, ni še prišel k zavesti.
Ugotovili so, da je družina, ki je živela na samotni kmetiji, spravljala hrano skupaj s «parationom», ki je vsa živila zastrupil.
&;■:» . . . .
V Los Alamosu (ZDA) so dogradili jedrski reaktor, ki bo proizvajal tako vehko kohcino energije, da je «njegov pomen enak pomenu odkritja ognja», kot je dejal ravnatelj agencije za jedrsko energijo Dixy Lee Ray, Na sliki vidimo jedro «silaca», v katerem bo krožil ioniziran plin
SFRJ o sporazumu o razmiku čet ua Golanu
BEOGRAD, 31. — Sporazum o ločitvi čet med Sirijo in Izraelom na Golanu je pomemben korak v dosedanjih naporih za politično rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Prava vrednost tega sporazuma, kakor tudi sporazuma o ločitvi na Sinajskem polotoku, da bosta pospešila vzpostavitev trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu, je dejal zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga.
Jugoslavija, je dejal Zupan, je vedno aktivno podpirala vse napore za sporazume na osnovi sklepov in resolucij OZN. SFRJ sodi, da se samo na ta način lahko uresniči varnost in suverenost vseh narodov in držav in trajni mir na tem področju, ki je izrednega pomena za mir in varnost v Evropi in v svetu. Za dosego tega cilja je neobhodno polnopravno sodelovanje palestinske osvobodilne organizacije, kot edinega zakonitega zastopnika arabskega vodstva Palestine. Izredno je važno, je zaključil M. Zupan, da v okviru teh naporov svetovna organizacija dobi prvenstveno mesto in da se onemogoči zavlačevanje in manevriranje, da bi preprečilo dosego trajne in pravične rešitve krize na Bližnjem vzhodu.
B. B.
PARIZ, 31. — Francoski ministrski predsednik Chirac in notranji minister Poniatowski sta po s1,0-Čanju z voditeljem oddelka za telefonsko prisluškovanje generalom Caillotom, odredila takojšnje un|‘ čenje arhivov tega oddelka. Ministra sta tudi prepovedala vsakršno prisluškovanje, dokler ne bo popravljen nov zakonski dokret, ki bo dovoljeval prisluškovanje le v primeru, da je v nevarnosti državna varnost ali za preprečevanje kriminalnih podvigov.
BONN, 31. — Danes se bosta sestala novi nemški zvezni kancler Helmut Schmidt in novi francoski predsednik Valéry Giscard D’E-staing. Prvo mednarodno srečanje novih voditeljev se predvideva izredno težavno in zapleteno, saj je, kljub osebnemu prijateljstvu dveh voditeljev, veliko odprtih problemov med Parizom in Bonnom.
Na sestanku na vrhu bo govor o vprašanju krize v Evropski gospodarski skupnosti in Schmidt bo
PISMO IZ GROBA
Dobiti 12 let po moževi smrti njegovo pismo je za vsako vdovo hud šok: tako ne preseneča, da se je 62-letna Marcelle Lemiere iz Teteghema pri Dun-kerqueju onesvestila, ko je odprla moževo pismo.
Pierre Lemiere je napisal o-menjeno pismo pred 29 leti, ko je bil še zaprt v delovnem taborišču v Podebornu pri Kbl-nu, a žena ga ni nikoli dobila. Obtičalo je v poštnem uradu v Biefeldu, kjer so ga našli 18. marca letos in ga poslali naslovnici, ki je že 12 let vdova.
OREL... V URADU ZA IZGUBLJENE PREDMETE
V uradu za igubljene predmete policijskega komisariata v Bailleulu lahko zakoniti lastnik zahteva orla s skoraj dvometrskim razponom kril. Ujeda ima na levi nogi pritrjeno dolgo verižico, kar naj bi potrjevalo domnevo, da je živela v ujetništvu.
Ker ljudje svojih orlov ne izgubljajo vsak dan, so bili na policijskem komisariatu povsem nepripravljeni za čuvanje ujede in so jo zato začasno zaupali krajevnemu zoološkemu vrtu.
TATOVI
Bencin je postal zlasti spričo energetske krize tako dragocen, da je vzbudil pozornost marsikaterega tatu. V ZDA so na primer prav v teh dneh odkrili in onesposobili tatinsko tolpo, ki je kradla gorivo in ga prodajala na trgu po znižani ceni.
Kriminalno organizacijo so vodili uslužbenci velikega podjetja goriv, ki so kradli dragoceno tekočino klientom. V kratkem času so izmaknili in preprodali kar 12 milijonov litrov goriva.
Schmidt predlagal golega finansiranja francoskih blagajn, ki bi utegnilo pomeniti še večje napredovanje splošnega inflacijskega problema, temveč podporo francoskemu gospodarstvu. ki naj bi manj uvažalo iz tretjih držav. Seveda bi taka poteza resno ogrožala gospodarski pomen drugih držav članic EGS.
Obenem pa bi tudi resno ogrožala francosko notranje tržišče, saj bi jo morali nujno povezati s takimi deflacijskimi ukrepi, ki bi vsekakor zmanjšali že tako pičlo večino, ki podpira novega francoskega predsednika, katerega so izvolili z enim samim odstotkom večine. Istočasno pa mora francoska vlada upoštevati, da zaostritev odnosov z Zahodno Nemčijo utegne sicer o-lajšati njen pasiv pri uvažanju, prav gotdvo pa bo zmanjšalo njen aktiv pri izvažanju, zlasti pri izvažanju kmetijskih proizvodov, ki so za francosko gospodarstvo bistvenega pomena.
Ameriška policija na zatožni klopi zaradi prepogoste uporabe orožja
LOS ANGELES, 31. — Brutalne metode in prepogosto seganje po orožju ameriške policije je dalo že večkrat povod za ostre polemike v ZDA, zlasti žolčna pa je razprava postala po policijskem napadu na zatočišče šestih pripadnikov sim-bioniške osvobodilne vojske. Kot je znano je okrog 400 agentov 17. maja obkolilo majhno hišo v los-angelskem predmestju in po nekajurnem spopadu ubilo gverilce. Dr. Wolfe, oče enega od ubitih gverilcev, je začel ostro kampanjo proti policiji. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Los Angelesu je dr. Wo'fe izjavil, da je čas, da se nekdo angažira v boju proti takim policijskim metodam, ki so terjala že vrsto nepotrebnih žrtev.
Po njegovem mnenju ameriška policija prepogosto sega po orožju, da hitro zaključi primere, ki bi jih lahko rešila tudi po miroljubni poti. Kot doka2 je navedel dejstvo, da je 17. maja policija obkolila o-menjeno poslopje in začela streljati, ne da bi dala obkoljenim možnost, da se vdajo. Agenti so tudi prezrli ponudbo staršev ubitih gverilcev, ki so ponudili svoje
.................................
V JEKLENI BLAGAJNI JE BILO 900 MILIJONOV LIR
Propadel drzen roparski napad na blagajno tovarne «E. Morelli»
Banditi so vdrli v stanovanje blagajnika, ki jim je moral izročiti ključe in povedati šifro blagajne
...........................................
S PREDSTAVAMA V BEOGRADU
MILAN, 31. — Skupina petih roparjev je poskusila izprazniti blagajno tovarne «Ercole Marelli», v kateri je bilo 900 milijonov lir. Drzen napad, pri katerem so se poslužili povsem neobičajne tehnike, jim je spodletel po golem naključju.
Kmalu po polnoči so štirje roparji potrkali na vrata stanovanja 52-letnega Andrea De Feliceja v Bressu pri Milanu. Spočetka jim ni hotel odpreti, toda predstavili so se mg za policiste in ga povabili, naj nemudoma pride v tovarno, ker so oropali blagajno. Le tedaj jim je odprl vrata svojega stanovanja, toda štirje roparji s zakritimi obrazi so ga pobili na tla in mu zagrozili, da bodo ubili ženo in hčerkico, če jim ne izroči takoj ključev blagajne in ne pove šifre, s katero se blagajno odpre.
Razumljivo, prestrašeni De Felice je uslišal njihovim zahtevam.
predvsem skušal preprečiti, da bi Francija zmanjšala uvažanje z Nemčije, da bi na tak način uravnovesila svojo plačilno bilanco.
V Bonnu menijo, da zvezni kancler utegne predlagati francoskemu predsedniku dokajšnja finančna o-lajšanja in podporo v zameno za francosko obveznost, da ne bo skušala zmanjšati uvažanja iz Zahodne Nemčije. Seveda, pravijo še bonski gospodarski komentatorji, ne bo
IH,	:..-......-...........................mi'.......m«
KER BI PREOSTALE PRIČE NE POMAGALE PRI ODKRIVANJU RESNICE
Obramba Valprede zahteva zaključek razprave in takojšnjo razsodbo
Catanzarsko porotno sodišče bo moralo razpravljati o novi zahtevi, s sprejetjem katere bi ponovno postavili kasacijsko sodišče pred izvršeno dejstvo
CATANZARO, 31. — Tudi v dvorani catanzarskega porotnega sodišča, kjer je v teku proces proti Pietru Valpredi in ostalim anarhistom, je davi tragično odjeknil spomin na žrtve fašističnega nasilja v Brescii. Na zahtevo Valpredovega branilca Guida Calvija je predsednik dr. Zeuli prekinil za nekaj minut obravnavo. Odvetnikova zahteva je botrovala dokaj ostremu sporu med njim in predsednikom o pomenu fašizem. Zeuli je prekinil odvetnika, ker da je njegovo izvajanje politične narave, ki ne spada v sodno dvorano, branilec pa ga je zavrnil, da govor o fašizmu ni politični govor, pač pa govor o zločinu, za katerega italijanski zakonik predvideva stroge kazni.
Ob koncu so se branilci, tožilec in predsednik zedinili. Po enominutnem molku so prisotni za četrt ure izpraznili dvorano.
Obravnava se je začela z zasliševanjem bivšega načelnika političnega oddelka dr. Allegre. Ta je danes odgovarjal na vprašanja obrambe in vztrajal kot včeraj z odrezavimi «ne spominjam se». Poudaril je, da se praktično ni aktivno udeležil preiskave o pokolu v kmečki banki in zato ni bil obveščen o zahtevah sodnikov in o točnem razpletu dogodkov.
Kar zadeva bombo v trgovski banki, ki ni eksplodirala, je visoki policijski funkcionar izjavil, da so jo razstrelili po nasvetu izvedenca inž. Teonesta Cerrija. Niso poklicali na kraj podčastnika Bizzarrija, ki je
v svojem življenju onesposobil nad deset tisoč bomb, ker so ga malo prej upokojili. Poudariti gre, da so Bizzarrija prosili za strokovno sodelovanje vsi branilci, ki so imeli v teh letih opravka s fašističnimi bombnimi napadi (od obrambo Pi-nellija, Valprede in drugih anarhistov, do odvetnikov, ki zastopajo družino Feltrinelli).
Pogovor je nato nanesel na Pina Pinellija in na njegovo tragično smrt. Allegra je zanikal, da bi kdaj zagrozil anarhistu dva dni pred pokolom: «V kratkem te bomo spravili v kašo», kot trdi Pinellijeva mati.
Preden je predsednik Zeuli poklical na pričevanje časnikarja komunističnega glasila «Unità» Marcella Del Bosca je odvetnik Calvi s vojim posegom sprovociral incident. Valpredov branilec, ki zastopa milanskega anarhista od začetka preiskave, je z današnjim dnem opravil svojo nalogo. Pustil bo proces Valpreda, ker bo v kratkem odpotoval v Santiago de Chi-le, kjer bo branil pred vojaškim sodiščem tajnika čilske komunistične partije Louisa Corvalana.
Po kratkem premoru se je obravnava nadaljevala z zasliševanjem časnikarja, ki je povedal, kako se je sestal s taksistom Rolan-dijem in kako mu je ta govoril o potniku, ki ga je peljal nikaj minut pred pokolom na Trg Fontana. V tej zvezi mu je priznal, da mu je dr. Guida dan pred soočenjem pokazal Valpredovo sliko in mu re-
kel, da je to človek, ki ga mora spoznati. Policijski funkcionar naj bi ga ob tej priložnosti potrepljal po rami in mu rekel, da mu ne bo treba več skrbeti za prihodnost m voziti taksi.
Del Bosco je nato povedal, kako je pokazal Rolandiju sliko fašista Nina Sottosantija, človeka, ki je na dan atentatov kosil s Pinellijem. «To je nekoliko popačena Valpredova slika,» naj bi ob tej priliki izjavil taksist.
Ob koncu je Valpredov branilec odvetnik Malagugini presenetil sodnike z zahtevo, naj črtajo iz seznama vrsto prič. «Slišali smo že dovolj, da o zadevi lahko razpravljamo in sodimo — je poudaril odvetnik — pa tudi druge priče ne bi pripomogle k spoznavanju resnice. Nekateri se ne spominjajo ničesar, drugi pa nočejo govoriti. Zahtevamo čimprej razsodbo.»
Sodniki so kar obstali ob teh besedah, saj bodo morah že v kratkem izbirati: nadaljevati po doseda nji poti, ali pohiteti in odločati o usodi obtožencev, preden kasacijsko sodišče odloči o prizivu javnega tožilca proti razsodbi, s katero so porotniki sklenili nadaljevati proces, če bi se odločili za drugo možnost, bi ponovno postavili vrhovno sodišče ne samo pred izvršeno dejanje, pač pa pred «ponoven upor».
Bodo imeli dovolj poguma, da dvakrat zaporedoma izzovejo jezo vrhovnega sodišča?
nakar so njega, ženo in hčer trdno zvezali in, medtem ko je eden od roparjev ostal v njihovem stanovanju, so se ostali trije odpravili k tovarni.
Tu jih je čakal pajdaš z lestvijo, da so preplezali zid in vdrli v čuvajnico z notranje strani. Nočnega čuvaja so tako presenetili in ga ood grožnjo samokresov prisilili, da jih je peljal v urade do blagajne. Toda račune jim je prekrižal drugi čuvaj, ki je začel na ves glas kričati. Pajdaš, ki jih je čakal pri avtu, jih je pravočasno obvestil s prenosnim radijskim aparatom, da so lahko pobegnili, preden je prihitela policija.
Preden so izginili, so šli do stanovanja blagajničarja, mu zagrozili s smrtjo, če bo poklical policijo, in končno pobegnili. De Feliceju je uspelo, da se je osvobodil trdnih vezi komaj po dvajsetih minutah, in je nemudoma poklical policijo. Domnevajo, da gre za izkušene roparje, saj so vseskozi imeli rokavice, da ne bi pustili prstnih odtisov — gre torej za stare znance policije.
Dežela tisočerih.
(Nadaljevanje s 4. strani)
do osvoboditve in sodelovalo v graditvi nove demokratične, socialistične, federativne Jugoslavije. Mrkonjič Grad, nekdaj zakotno, neugledno mestece, je danes prijetno, živopisno mesto z lepimi, v bosanskem slogu obnovljenimi in novimi hišami, sodobnim novim hotelom «Krajina» in novo stavbo, zgrajeno v spomin na zasedanju ZAVNO-BiH. Večerjali in prespali smo na planoti pred Mrkonjič Gradom v novem hotelu «Balkan» ob bajnem jezeru. Po udobnem potovanju skozi prekrasne kraje, smo mimo prelepega plivskega jezera prispeli v Jajce, mesto z zgodovinskimi spomini iz rimske, srednjeveške in najnovejše dobe (muzej «AVNOJ»), obdarjeno z naravnimi lepotami: jezerom, prekrasnim slapom Plive v Vrbas, raznovrstnim drevjem, cvetjem in rastlinami. Jajce ima vse neobhodno potrebne objekte (hotele, sodobne in druge gostinske obrate) za razvoj turizma, lova, ribolova in za zadovoljitev kulturnih potreb prebivalstva. Naslednji naš obisk je veljal Travniku, rojstnemu kraju nobelovca Iva Andrica. Lepo, živopisno mesto na obalah Lašve, ob podnožju planine Vlašič, zimsko - športno središče tega področja, mesto v katerem se podobno kot v Mrkonjič Gradu in Jajcu prepleta stara bosanska arhitektura z novo, s srednjeveško trdnjavo in novim sodobno opremljenim hotelom «Orijent» ter drugimi gostinskimi obrati, ki lahko zadovoljijo vsakega domačega in tujega turista, katerih število se iz leta v leto veča. Bodočim obiskovalcem Travnka, ki ga uvrščajo med najlepša mesta Bosne, bi svetoval, da pred o-biskom preberejo Andričevo «Travniško kroniko», da bi doumeli
razliko med Travnikom v turških časih in danes.
Ni moj namen opisovati lepote in zanimivosti glavnega mesta Bosne in Hercegovine, Sarajeva, za katerega mnogi menijo, da ga je bolje obiskati kot pa Carigrad, da bi doživeli pravo vzdušje orienta ter vse kontraste starega in novega. Želel bi pa opozoriti morebitnega obiskovalca omenjenih krajev, naj pred Sarajevom ne pozabi zaustaviti se v motelu «Busovača», kjer se bo lahko okrepčal v prekrasni, s trsjem v bosanskem slogu obloženi in okrašeni gostinski sobi in lahko tudi odpočil v udobnih hišicah. Namenoma, da ne bi bralca utrujal, nisem omenil v bežno opisanih krajih moderno opremljenih tovarn lesne, kemične, tekstilne, kovinske in druge industrije, ki so po svojih kakovostnih izdelkih dobro znane tudi v tujini.
Italijanskega ambasadorja so seznanili s finančnimi težavami
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — S predstavo
«Božič pri Cupiellovih» Eduarda de Filippa v Jugoslovanskem dramskem gledališču in z dramatizirano pripovedko «Torotumbo» Migue-la Asturiasa na mali sceni «Bojana Stupice» v Beogradu, je Stalno slovensko gledališče iz Trsta zaključilo svoje uspešno petnajstdnevno gostovanje na odrih Slovenije, Hrvaške, Makedonije in Srbije. Beograjsko občinstvo je s prisrčnim in dolgotrajnim ploskanjem na obeh predstavah nagradilo tržaške umetnike, ki so s svojim sijajnim tolmačenjem vlog vzpostavili takoj neposredne stike tudi s tistim delom
poslanik v Beogradu Valter Mac-cotta, katerega je o gostovanju obvestila kulturni ataše gospa Elsa Gerlini, ki je bila na obeh predstavah in tudi osebno čestitala nastopajočim. Veleposlanik Maccotta je članom slovenskega gledališča izrekel posebno zahvalo, ker so na svojem gostovanju po Jugoslaviji prikazali eno izmed del italijanskih avtorjev, čestital igralcem na u-spehu in obljubil, da bo tako zunanje ministrstvo, kot ministrstvo za turizem in prireditve obvestil o težkem gmotnem položaju gledališča. Ravnatelj gledališča dr. Benedetto je italijanskega veleposlanika podrobno seznanil s položajem Stal-
bi
občinstva, ki ne govori slovensko. I J1®®8 slovenskega gledališča, ki p1 Na obeh predstavah so bili člani lblI° prisiljeno prenehati delovati, slovenskega gledališča iz Trsta de-
ležni ne le dolgotrajnega ploskanja na kraju predstav, temveč a-plavzov ob odprti sceni.
Delegacijo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je danes pod vodstvom ravnatelja dr. Filiberta Benedetiča sprejel italijanski vele-
........................n..
SMERNICE NOVE ENERGETSKE POLITIKE EGS
Zagotoviti evropski skupnosti energetsko neodvisnost
Uresničevanje tega načrta terja drastično omejitev uvoza nafte in smotrno izkoriščanje jedrske energije, premoga m plina
BRUSELJ, 31. — Zmanjšanje u-voza petroleja, pospešeno izkoriščanje jedrske energije in revalvacija naravnega plina ter premoga: to so smernice, energetske politike EGS v prihodnjih desetih letih, ki jih je pripravil izvršni odbor evropske skupnosti in ki jih bo v kratkem dal v pretres ministrskemu svetu. Dokument, ki je znan le v glavnih obrisih, vsebuje tudi vr sto napotkov za konkretno uresničevanje te politike.
Po mnenju izvršnega odbora EGS je področje energije najbolj šibka točka gospodarstva evropske skupnosti in terja zato posebno pozornost in enotno akcijo vseh devetih držav članic.
Najprej, in zlasti po slabih izkušnjah s petrolejsko krizo, bi morala Evropa poskrbeti, da zmanjša svojo odvisnost od zunanjih proizvajalcev, to pa lahko doseže le z zmanjšanjem uvoza nafte. Države EGS uvažajo danes 63 odstotkov energije, ki jo potrebujejo. Šestdeset odstotkov energetske potrebe krijejo s petrolejem, W ga uvažajo skoraj izključno z Bližnjega, vzhoda.
V takem položaju in zlasti ker Evropa nima velikih naftnih ležišč, pomeni zmanjšati odvisnost od zunanjih proizvajalcev radikalno omejiti uvoz. Evropski izvedenci so mnenja, da bi morala EGS do leta 1985 doseči sledeče rezultate: 1) uvažati le 40 odstotkov energije, ki jo potrebuje: 2) kriti s petrolejem le 40 odstotkov svoje potrebe po energiji; 3) jedrska energija bi mo-
rala zagotoviti 50 odstotkov električne energije in 17 odstotkov skupne potrebe po energiji; 4) zavarovati domačo proizvodnjo premoga in naravnega plina ter ju smotrneje izkoriščati. Do leta 2.000 bi morala Evropa v glavnem zadostiti svojim potrebam energije z naravnim plinom in z jedrsko energijo, ki bi morali kriti 30 oziroma 50 odstotkov potreb.
Te rezultate pa bo mogoče doseči — pripominjajo bruseljski izvedenci — le s kompleksno priredbo industrijskih naprav, z novo naftno politiko (zlasti kar zadeva petrolejske družbe) ter s strogim nadzorstvom naddržavnih in državnih organov.
Trideset ur boja z valovi oceana
če ne bi italijanska vlada končno po tolikih letih dodelila obljubljene podpore, ki jo sicer prijemajo vsa ostala italijanska stalna gledališča. Dr. Benedetič je poudaril, da slovensko gledališče v Trstu, ki opravlja važno kulturno vlogo ne le med Slovenci, s prikazovanjem del italijanskih avtorjev služi poznanju italijanske dramske umetnosti sploh. Prav zato je hotelo s svojin, sedanjim gostovanjem opozoriti tudi na težek finančni položaj, v katerem se nahaja zaradi neizpolnjenih obljub osrednje italijanske vlade.
Člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta so pred odhodom iz Beograda položili venec na grob Bojana Stupice, bivšega upravnika Jugoslovanskega dramskega gledališča, po katerega zaslugi je pred leti prišlo do prvega gostovanja slovenskega gledališča iz Trsta v Beogradu in do prijateljskega sodelovanja med obema gledališčema, ki se že več let razvija in poglablja. Temu je prispevalo tudi sedanje gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, kateremu bo Jugoslovansko dramsko gledališče vrnilo oktobra obisk z gostovanjem v Trstu.
B. B.
LONDON, 31. — Mlad angleški mornar — 18-letni kadet John Con-cannon — je padel z ladje «Fresno City», ki je plula po Tihen oceanu. Uspelo mu je plavati nepretrgoma 30 ur, dokler ga ni rešila neka druga ladja, ki ga je povsem naključno o-pazila. Mladi mornar je padel s krova ladje nekaj ur potem, ko je zapustila Panamski kanal. Po mnenju izvedencev je to edinstven pri mer, saj niso znani drugi primeri, da bi se kdo obdržal toliko časa na morski površini brez rešilnega pasu ali deske, na katero bi se lahko oslanjal.
«Zelo uspešna» pogajanja med Portugalsko in PAIGC
LONDON, 31. — Portugalski socialistični minister za zunanje zadeve Mario Soares je izjavil, da se pogojanja z osvobodilnim gibanjem Gvineje Bissau in otokov Cabo Verde «zelo uspešno nadaljujejo». Zastopniki PAIGC pa niso tako navdušeni nad pogajanji, ki niso še privedla do nobenega stvarnega sporazuma. Soares je te dni bil v Lizboni, kjer se je sestal s predsednikom Antoniom de Spinolo.
Kaže vsekakor, da so že prišli do prehodnega sporazuma: portugalske čete naj bi se umaknile z Gvineje Bissau in naj bi priznali osvobodilno gibanje PAIGC za zakonito vlado, na Capverdskih otokih pa naj bi izvedli ljudski referendum. Sporno vprašanje ostaja usoda 15 tisoč črnskih vojakov, ki sodelujejo s portugalsko kolonialistično vojsko. PAIGC je predlagal, naj vsi vstopijo v novo redno neodvisno vojsko in s tem bi jim odpustili vsakršno odgovornost za dosedanje protiljudsko delovanje.