!*to XLVni - št. 21 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, torek, 14. marca 1995 danes NA MEJI stran 16 Zjutraj še brenclji niso sitni stran 18 Namesto smučarjev bodo na jezeru jadrnice Alpe Adria - Svoboda gibanja '95 Gorenjci zavzeli Ljubljano Gorenjska turistična društva se vsak dan predstavljajo na sejmu Svoboda gibanja '95 Ljubljana, 13. marca - - Svoboda gibanja '95," ki je gram bodo med drugim Kar 430 razstavljalcev iz svoja vrata odprla danes in zapolnila tudi turistična *0 držav se predstavlja na bo trajal do nedelje, 19. društva iz krajev širom Slo- 'etošnjem sejmu Alpe Adria marca. Pester sejemski pro- venije. Največ predstavitev pa bodo imela prav gorenjska turistična društva, saj se bo prav vsak dan predstavilo kakšno od njih. Tako smo včeraj, v ponedeljek videli klekljarice iz Železnikov, danes, v torek se bo poleg klekljaric iz Javorij predstavilo tudi TD Kranj, v sredo bodo klekljale ženske iz Žirov, predstavila se bo nova občina Preddvor, v četrtek bosta na vrsti TD Kokrica in Golnik, v petek bodo svojo dejavnost predstavili člani TD Cerklje, v soboto bodo sejem obiskali župani Kranja, Preddvora in Cerkelj, obiskovalci sejma pa si bodo lahko ogledali tudi dejavnosti glasbene in likovne delavnice iz Sorice, zadnji dan pa bodo v okviru TD Besnica nastopili tudi harmonikarji. Promocijski center Ljubljana bo v Hali A vse dni sejma predstavljalo tudi kulturno ponudbo slovenskega glavnega mesta. • I.K. ^KO BEVK, nagrajen za izjemne gospodarske dosežke Najtežje je bilo doseči samostojnost Osamosvojitev Števcev je bila podobna osamosvojitvi Slovenije, brez popolne enostnosti kolektiva ne bi šlo. Letošnji nagrajenec Gospo- co prej Iskre Števci Kranj. Vsa leta zavodu za mere in dragocene darske zbornice Slovenije je je zaposlen v Iskri, z izjemo štirih kovine. Pogovor z Nikom Bevkom NIKO BEVK, direktor Iskre Eme- beograjskih let, ko je bil v Zveznem objavljamo na 1L strani. ^vka v Lepenki še traja Bodo Lepenko Prepustili stečaju? ^iič t» Ustav'j,. ~j marca . Delavci v tržiški Lepenki, ki so 1. marca SestaK h i *J ^e vecmo stavkajo. Medtem so se na skupščini r°varn deJničarji, zasedala sta tudi nadzorni svet in vodstvo tr'išk l« ^ razmišljala celo o možnosti stečaja za to *° tovarno, ki zaposluje 107 ljudi. ^ločitev a bo p.°vedal še ni dokončna, v sredo, nam je . nam J ektoVir1 27šilec dolžnosti dir dejai hi Dobrin' ki je PrezaH«i* se Je krhek m tudi 7u In Slstem razsul Proizvodnj dal'Se 1 in "i„ir*-,Je' lzgube kupcev vih Vi Je" v bodočih priličniiS? zJutraJ se Je nad-njem et znova sestal, na °dston,?a je Uroš Dobrin ,? mesta v. d. direk- tni* me pn in ja- nuarskih plač, je zapisal stavkovni odbor v sporočili za javnost, ki smo ga dobili pred zaključkom redakcije. Sodeč po vsebini izjave stavkovni odbor še čaka na to, da ga pismeno obvestijo o odločitvi nadzornega sveta in vodstva tovarne. Z odstopom v. d. direktorja pa so že seznanjeni in skrbi jih, da bo njegova zadnja zadolžitev izdaja odločb o čakanju na domu in začasnih tehnoloških presežkih za večino zaposlenih. Stavka se nadaljuje. • D.Ž. Župani in predsedniki občinskih svetov so na pogovoru z vodstvom državnega sveta v Kranju državi in tudi vodstvu državnega sveta očitali, da morajo samo poslušati in delati, postavitev navadne šupe ali kozolca pa mora dovoliti Ljubljana. Več na 3. strani Slika G. Sinik Potrjen program lastninjenja Radia Kranj Kranj, 13. marca - Agencija za privatizacijo je potrdila program lastninjenja Radia Kranj, ki je danes prejel njeno odločbo. Radio Kranj se bo torej olastninil na klasični način, kar pomeni, da računajo na 20-odstotno interno razdelitev, 40-odstotni notranji odkup, 40 odstotkov delnic pa bodo prenesli na sklade. Vrednost družbenega premoženja Radia Kranj, ki ga bodo olastninili, znaša lz,7 milijona tolarjev. • M.V. Gorenjska 4^ Banka * W d.d. Kr*n| Banka d posluhom Kranj, 14. marca - V soboto in nedeljo je že čisto prava pomlad številne Slovence zvabila v gorenjska turistična središča. To se je v obeh dneh poznalo tudi po izjemno zgoščenem prometu na glavnih gorenjskih cestah. V nedeljo so se prvi zastoji začeli že okrog štirih popoldne. Naš posnetek prikazuje kolono po polžje premikajočih se vozil na Bledu, vendar je bilo podobno tudi na cestah iz Bohinja in Kranjske Gore. Kolona se je nabirala celo na avtocesti Vrba -Karavanke. Prometni policisti so imeli polne roke dela, ko so, zlasti v križiščih, voznike reševali zamaškov. • H. J., foto: G. Sinik Gregec je končno doma Leše, 12. marca - Za božič se je Valjavčev Gregi z Leš pri Tržiču vrnil z zahtevne srčne operacije v Londonu. Njegovi domači so pričakovali srečne praznike, toda deček je moral spet v bolnišnico. Debela dva meseca je zaradi meningitisa ležal na infekcijski kliniki v'Ljubljani, domači so trepetali za njegovo življenje. Kot pravi oče Ivan, sta bila pretekla dva meseca veliko hujša kot obdobje, ko je bil na operaciji v tujini. Če pri Valjavčevih že niso mogli mirno in brezskrbno slaviti božičnih in novoletnih praznikov, pa so to nadomestili na Gregorjevo, ko deček slavi svoj god. Tik pred praznikom ^e je namreč vrnil z ljubljanske klinike, ozdravljen, dobrega počutja in z velikim tekom. Darežljive ljudi, ki so družini pred odhodom na operacijo v London materialno pomagali, bo zagotovo zanimalo, da je z Gregijevim srčkom tri mesece po operaciji vse v redu. • D.Ž. 486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! T-t./F«*: 064/ 22 10 40 mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 27,1 % POPUST OD DANES DALJE POSLUJEMO V NOVIH PROSTORIH NA BLEIVVEISOVI2 V KRANJU HRANILNICA LON d.d. Kranj "VSAK GORENJC TA PRAV JE VLON TOLARJE DJAV" ffl !**„.. Vi SLOVENIJA IN SVET Odnosi z Evropsko unijo Jutri začetek pogajanj Pogajanja na našem pridruženem članstvu v Evropski uniji bodo zahtevna. Na začetku bo vsaka stran povedala svoja stališča in izhodišča. Ljubljana, 14. marca - prepad med revnimi in bo-Tako kot je bilo napovedano pretekli ponedeljek po odobritvi zunanjih ministrov unije, da se lahko začnejo pogajanja o našem Eridruženem članstvu, se odo v Bruslju jutri začela uvodna pogajanja. Za začetek bo vsaka stran povedala svoja stališča in izhodišča, potem pa bo sledila pogajalska procedura. Kot nam je pretekli teden povedal zunanji minister Zoran Thaler, se utegne tudi sam udeležiti začetka pogajanj z evropsko komisijo. V danskem glavnem mestu Koebenhavnu se je končala svetovna konferenca o socialnem razvoju. Največ pozornosti je bilo namenjene prizadevanjem in načinom, kako premagati gatimi. Mnogi predsedniki vlad in držav so se udeležili konference, med njimi tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek, ki je govoril v soboto, med drugim pa se je srečal tudi z nekaterimi državniki. Našo delegacijo je na konferenci vodila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. Konec tedna pa je bil na obisku v Belgiji, Luxemburgu in na Nizozemskem predsednik državnega zbora Jožef Školč. Pogovarjal se je o delovanjiu tamkajšnjih parlamentov in predstavil delo in organiziranost našega državnega zbora. Predsednik našega državnega zbora se je pogovarjal tudi z vodstvom evropskega parlamenta. • J.K. General se je vrnil Aksentijević v Sloveniji Ljubljana, 14. marca - Zoper prihod protislovensko usmerjenega častnika bivše JLA Milana Aksentijeviča v Slovenijo, ki je kot član slovenske skupščine nasprotoval slovenski osamosvojitvi in tudi kasneje zagovarjal veliko Srbijo, javno protestira Nacionalna zveza Slovenske ljudske stranke. Ministrstvi za obrambo in notranje zadeve ter vlado sprašuje, zakaj je bila umaknjena prepoved njegovega prihoda v Slovenijo. Če je to zahtevala katera od evropskih institucij, naj se to javno pove. Sploh pa ne smemo pristajati na rešitve, da nekdo tretji odloča, koga bomo sprejeli in koga ne. Vlada naj takim osebam, kot je Aksentijević, takoj odvzame dovoljenje za bivanje v Sloveniji, za nedoločen čas pa prepove vstop. Z Aksentijevičem prihaja v Slovenijo ponovno Kontraobveščevalna služba KOS in oživlja mreža za delovanje zoper Slovenijo. • J.K. V četrtek v Predosljah Zbor kranjskih krščanskih demokratov Kranj, 14. marca - V Četrtek, 16. marca, ob 19. uri bo v obnovljeni dvorani kulturnega doma v Predosljah občni zbor Slovenskih krščanskih demokratov iz kranjske občine. Po nastanku novih občin in razdelitvi bivše kranjske občine bodo na zboru izvolili novo vodstvo. Kranjski krščanski demokrati pripravljajo tudi prireditev za materinski dan, ki bo v Kranju, 8. aprila pa zna biti v Kranju tudi državna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem); 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in druiinl, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064122% - ///, prejme nagrado. Igra traja do Jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bito v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". Danes spet začel zasedati državni zbor Društva bodo lahko tudi kaj zaslužila V Sloveniji je registriranih nad 13.000 društev, njihovo delovanje pa bo urejeval poseben zakon, ki gre v drugo parlamentarno obravnavo. Ljubljana, 14. marca - Društvena dejavnost je v Sloveniji zelo razgibana in zato podatek o okrog 13.000 registriranih društev niti ne preseneča. V ministrstvu za notranje zadeve so pripravili predlog novega zakona o društvih, ki gre v drugo parlamentarno obravnavo. Zakonodajalec posebej ne prepisuje, kakšna naj bodo društva, s čim se smejo ukvarjati, ampak je v predlog zakona vgrajen le razloček med čisto ljubiteljskimi in interesnimi društvi in društev, ki razen osebnih interesov posameznikov opravljajo tudi dejavnosti, ki so javno koristne. Katera so prva in katera druga je na osnovi temeljnih aktov težko presojati, zato predlagatelj zakona meni, da bo značilnosti mogoče določati šele na osnovi delovanja in za status društva, ki deluje v javnem interesu, sprejeti posebna določila. Takšni predpisi naj bi bili sprejeti za vsa področja, na katerih društva delujejo. Prvi primer takšnega zakona je Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Podobne določbe vsebuje tudi zakon o gasilstvu. V društvih so bili zelo zaskrbljeni ob prvotnem predlogu zakona, ki je društvom prepovedoval opravljanje pridobitne dejavnosti. Formulacija je sedaj milejša. V dopolnjenem predlogu zakona je zapisano, da smo društvo opravljati tudi pridobitno dejavnost, vendar ta ne sme biti izključna in edina dejavnost. Pridobitna dejavnost mora biti povezana s cilji društva, sicer pa velja načelo neprofitnosti, presežek prihodka nad odhodki pa mora biti uporabljen izključno v osnovno društveno dejavnost. Bodo pa morala društva •plačevati davke od dobička, ki ga bodo dobile z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Društveno premoženje je društvena last. Da bi bilo to premoženje čim bolj zavarovano, je v predlogu zakona zapisano, da delitev premo* ženja med člane ni mogoča. Dobi ga pristojni državni organ. Društvo lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih slovenskih državljanov, ki morajo na ustanovnem zboru sprejeti sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva. • J. Košnjek S seje vlade Znanost v gospodarstvu Znanstvena in tehnološka politika za letos, ki jo je sprejela vlada, je del uresničevanja znanstvenega raziskovalnega programa in programa tehnološkega razvoja do leta 2000. Ljubljana, 13. marca - To je prva tako imenovana sektorska politika vlade in po besedah ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca ne prejudicira porabe letošnjega proračuna. Uresničuje pa programe, ki smo jih v Sloveniji že sprejeli za razvoj znanosti in tehnologije. Tokrat gre predvsem za znanja, ki koristijo gos-podarstvu. Z ministrstvom bosta pri tem sodelovali dve novi organizaciji: Slovenska znanstvena fundacija in Razvojnotehnološki sklad. Po programu bo letos doktoriralo 150 mladih raziskovalcev. Začeli naj bi graditi novo univerzitetno knjižnico Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. - Slika G. Sinik v Ljubljani, biološko središče v Ljubljani in dom za podiplomce. Nekatere znanstvene in raziskovalne institucije pa bodo odprle svoje oddelke zunaj Ljubljane. V naravo peš Vlada je sprejela uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Uredba prepoveduje in omejuje vožnjo terenskih in drugih motornih vozil in gorskih koles v naravnem okolju, zunaj poti in cest. Tovrstno nasilje nad naravo, celo v zavarovanih okoljih in Triglavskem narodnem parku, se je hudo razpaslo. Za kršilce so predvidene stroge kazni. • J.K. Mnenje stroke in javnosti Slovenija in NATO V četrtek bo v Ljubljani javna predstavitev mnenj o odnosu Slove* nije do Nata, skoraj hkrati pa bodo predstavljeni tudi rezultati javnom* nenjske raziskave o nacionalni varnosti Slovenije v letu 1994. Ljubljana, 13. marca - Slišali bomo torej mnenje stroke in javnosti. Javna predstavitev mnenj o uresničevanju resolucije i» nacionalni varnosti s posebnim poudarkom na odnosu Slovenije do Nata bo v državnem zboru v četrtek, 16. marca, ob 17. uri. Državni zbor je namreč sklenil, da se Slovenija vključi v Nato in kolektivni sistem varnosti Partnerstvo za mir, vendar naj se dokončno odločajo o tem državljani na referendumu. Katere strateške interese Slovenije zadeva vključevanje v Nato, kakšne bodo finančne obremenitve, kakšne bodo politične obveznosti Slovenije, kje bi morali spremeniti zakonodajo, kako bi vključevanje v Nato vplivalo na notranjo varnost, ali bi morala slovenska vojska sodelovati v akcijah na krizni'1 žariščih, kako bo pravno reguliran mofj ebitni izstop iz Nata so le nekatera oo vprašanj, na katera bo potrebno jasn° odgovoriti. Istega dne ob 11. uri pa D° obramboslovni raziskovalni center na Fakulteti za družbene vede objavil rezul* tate javnomnenjske raziskave na tern? lanske nacionalne varnosti v SloveniJ*-Anketirani so odgovarjali na vprašanja 0 miru in varnosti v svetu in v Sloveniji« 0 nacionalnem varnostnem sistemu in var nostni kulturi v Sloveniji. • J.K. Šest let Slovenskih krščanskih demokratov Na vsakih volitvah več glasov Na prihodnjih državnozborskih volitvah računajo na zmago in na odstotek, ki naj bi jih pripeljal na prvo mesto med strankami. Ljubljana, 10. marca - Desetega marca leta 1989 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG), predhodnik sedanje stranke Slovenskih krščanskih demokratov, ki pa je bila uradno ustanovljena 3. novembra istega leta, prvi kongres pa je bil 27. januarja leta 1990. Na časnikarski konferenci sta podpredsednik stranke dr. Peter Vencelj in glavna tajnica Vida Čado-nič • Spelič povedala, da se delež stranke na vsakih volitvah povečuje. Na volitvah leta 1990 ie dobila stranka 12,9 odstotka glasov in je bila najmočnejša stranka takratnega Demosa, zato je dobil Lojze Peterle mandat za sestavo vlade in bil tudi njen predsednik. Na volitvah leta 1992 se je odstotek povzpel na 14,51, kar je bilo dovolj za drugo mesto med strankami, ki so prišle v državni zbor. Lani, na lokalnih volitvah, pa je dobila stranka 18,51 odstotka glasov in je bila tako med strankami najuspešnejša. Zato je realno upanje, da bodo slovenski krščanski demokrati najuspešnejša stranka na prihodnjih državnozborskih volitvah. Dr. Peter Vencelj je dejal, da so za stranko posebej pomembni taboru, med katerimi sta se mu zdela najuspešnejša prvi na Ptuju in zadnji v Kostanjevici. Stranka ima okrog 33.000 članov, ima najboljšo terensko organiziranost, zato bodo zaposlili tri regijske tajnike. Vida Čadonič - Špelič in dr. Peter Vencelj, glavna tajnica podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Ta trenutek so v središču ga tajnica Vida Čadonič pozornosti pogajanja z Liberalno demokracijo. Najtrši oreh je usklajevanje okrog proračuna, stopnjo soglasja o a tajnica viua v^av»*"- ^ pelič je povedala, °7 Jede triletnega porodni«^. uiuiokuna, »ivpu|v augiaaja u JO, Vendar na uPra>"ixaflS' šolskih vprašanjih bo pokaza- predloga Slovenskih JrS fud» lo nadaljevanje razprave v državnem zboru, soglašajo pa se že kaže pri ključnih gospodarskih vprašanjih in stroki, tudi pri popravi krivic. Glav- ga dopusta z LD^er^azhaj^ kih demokratov kaže tu 30.000 podpisov, pozitivne ^ je tudi odmev v javnosti • J. Košnjek, slika G .§10* (EdDIRJEMSIKlI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ _ Jara kača in stekleni polž se plazita po gorenjskih cestah Se je Beograd zares preselil v Ljubljano? 203 kilometre ali kar 37 odstotkov regionalnih in magistralnih cest na Gorenjskem, brez spodnjega dela na območju občin Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice, je razsutih. Jeseni, prej najbrž denarja ne bo, pa bo cestna slika še neprimerno bolj razdejana. Kranj, 13. marca - Kaže, da Gorenjci ne znamo uporabiti Pravih in tako učinkovitih Pritiskov, kot nekatere druge regije v Sloveniji. £ato se nam že leta in leta dogaja, da so državne ceste v$e slabše. Trenutno je slika takšna, da je kar 37 odstotkov ali 203 kilometre regionalnih in magistralnih cest razsutih. In čeprav pravih odgovorov na naše predloge in vprašanja ni, je nekako pricurljalo, da naj bi bilo letos za ceste v Sloveniji nominalno za 10 odstotkov "tonj denarja kot lani. Drugi razlog za zaskrbljenost pa je $icer uradno nepotrjena no-^ca, da se bo državni proračun sprejemal v drugi polovici junija letos. . Direktor Cestnega podjet-Ja Kranj inž. Bogdan Drino- v*c je ob teh ugotovitvah na novinarski konferenci v petek hkrati tudi poudaril, da ?° v zadnjih letih kot upravljači državnih cest na Gor-e n j s k e m skušali z najrazličnejšimi oblikami seznanjanja, posredovanja, dogovarjanja doseči s službami in odgovornimi v republiki, da bi na Gorenjsko Prišlo več denarja na iz leta v teto vse bolj razsute regionalne in magistralne ceste. Nobena od oblik pa ni bila posebno uspešna, čeprav je res, da je bilo lani še največ narejenega pri vzdrževanju in rednem obnavljanju cest po letu 1985. Za letošnji program vzdrževanja in obnavljanja je Cestno podjetje že lani pred koncem leta pripravilo pregled stanja na cestah, usadih, mostovih in breži-nah na gorenjskih cestah in ga posredovalo odgovornim v republiko. Stanje so zdaj fjonovno pregledali in oceni-i. Ugotovili so, da je po letošnji najbolj neugodni zimi v zadnjih letih na Gorenjskem slika še neprimerno slabša. Sneg , zmrzal, odjuge so si sledile kot na tekočem traku, ceste pa so cvetele. Ob tem pa se iz centra vse bolj kaže slika, kakršno je bila Slovenija nekdaj vajena dobivati iz Beograda, kar zadeva ceste. Premajhna, hkrati pa tudi ogromna sredstva od takratnega bencinskega dinarja so se porazgubila. Zdaj je Beograd zamenjala Ljubljana, ki je kot kaže "občutljiva" le na pravilno izbrane pritiske, teh pa Gorenjci ne poznajo. Tudi samozadovoljstvo, da je z Gorenjskega kar nekaj ministrov, je v zvezi s cesta- Cesto podjetje je posredovalo seznam Naj, Naj najbolj potrebnih del in obnov na magistralnih in regionalnih cestah, usadih, mostovih, obrežjih. Pri magistralnih so med drugim Gozd Martuljek, Jesenice, Žirovnica- Vrba - Lesce, priključek za Lece. Pri regionalkah Lesce - most Bled, Soteska - Bohinjska Bistrica, Hotemaže - Britof, Žabnica - Sv. Duh - Virmaše, Lancovo - Kamna Gorica, Kriie - Pristava - Triič, Mlaka - Kranj - Avtocesta, Brnik - Cerklje - ličnica. Mostov je na takšnem nujnem seznamu 17 na regionalnih in magistralnih cestah, usadov 25, ureditve potrebnih breiin osem (54 kilometrov)^ odbojnih ograj pet (13 kilometrov). mi še najbolj podobno zgolj samoponosu in zadovoljstvu ministrov, da so na tako pomembnih mestih. S cestami se bodo morda spet ukvarjali, ko bo prišel čas nadaljnjega uresničevanja političnih ambicij, ki ji bo moralo potrditi demokratično preštevanje. Lahko pa da je (morda) tudi drugače. Saj na primer v Republiški upravi za ceste vedo in ukrepajo nič manj in nič več kot Ministrstvu za promet in zveze, ki se mora podrejati Ministrstvu za finance. Če je temu res tako, potem nemara letos res lahko pričakujemo nominalno 10 odstotkov manj denarja za obstoječe (razsute) regionalne in magistralne ceste. Nemara bo državni proračun res sprejet šele v drugi polovici junija in nemara se bo res zgodilo to, česar se v Cestnem podjetju kot upravljala najbolj bojijo. To pa je, da bo za vsako delo (redno in investicijsko vzdrževanje; celo za krpanje s toplim asfaltom in na primer za talno signalizacijo oziroma pleskanje cestnih oznak) dosledno uveljavljen tudi razpis za izvajalce, rezultat o izbri pa bo znan 100 dni po izteku roka. In takrat bomo že krepo v oktobrski jeseni, v finančnem ministrstvu pa si bodo lahko pomeli roke, da so sicer namenili denar za ceste in za dela na njih, vendar krivi za nenaklonjene vremenske razmere za delo (in porabo denarja) pač niso oni. Vprašati velja o tem poslance, saj so oni sprejemali zakonodajo in proračun. Le koga naj bi ob tako veliki dobri volji in pripravljenosti potem se glava bolela. Odgovornih v tem ali onem ministrstvu prav gotovo ne. Sicer pa še dobro, da bo pred koncem leta znano, kaj je bilo nujno potrebno. Bomo vsaj pn sprejemanju naslednjega proračuna prihodnje leto vedeli, kaj ima prednost na podlagi lanskih odločitev. Če bo denarja dovolj in koliko, pa bodo spet odločali poslanci in kdaj bo porabljen na podlagi ponovnih razpisov prihodnje leto, bo spet nenazadnje njihova stvar. In tako se bo, če Gorenjci ne bodo vendarle že prej "iznašli" kakšen bolj učinkovit pritisk, spet ponovila zgodba o plazenju jare kače in steklenega polža po še bolj in več kilometrih razsutih regionalnih in magistralnih cest na Gorenjskem. Ljubljana pa bo seveda le sprenevedavo zmignila z rameni, da pač ni Beograd, kdor pa tako misli, ima za to vso demokratično pravico. A. Žalar Dom oskrbovancev v Potočah 0 zloglasnem Turnu ni več sledu 0|n oskrbovancev v Potočah pri Preddvoru ima novo jedilnico in kuhinjo, kar je še ena od pridobitev zadnjih let s ciljem, da povečajo kakovost življenja tu živečih starih ljudi. marca - Svoje je bil Turn sinonim za n,c.o, ki so se ga stari fotoče, 13 firalr jjJJa Je bali. Danes je starost Zn tarn živečih ljudi ne le 0a *emveč nadvse prijetni Ce J'h le bolezen ne veže Veposteljo. Zal je bolnih vse PFTi£5avi direktor doma ''V STARC. kar 2adnjih dvanajstih letih, nel< • m direktor, kar naprej da h z'damo in dograjujemo, izbni* ?ašim slarim čimbolj bila ! standard. Temu je i gradu, nato obnova kotlov-tudi' ~,reduev vrtnarije, zdaj pa kuhinje°?raditev Jedilnice in ustregli le 60 prosilcem), je že več kot polovica bolnih, ki jih v dom pošiljajo bolnišnice ali pa morajo stari zaradi dolge (polletne) čakalne dobe pri nas doma čakati na sprejem v dom. Ko potem pridejo k nam, so potrebni še več nege, saj doma zagotovo ni bila tako strokovna kot v bolnici ali kot bi bila pri nas." D.Z.ŽIebir, foto: G. Šinik s ome- , pravi direktor Peter Marc "Žal nas je država centralizacijo domov zelo onw Pla: oklestila je naše pristojnosti pri oblikovanju cen in nežnosti pri plačah. Pri sledn-M nam ne omogoča več kot dva do tri odstotke na uspeš-nost. Včasih smo lahko pridnim delavcem dali nekaj boljšo Ptečo, zdaj nič več, z zakonom ? Plačah v javnih zavodih pa »majo naši delavci domala za tretJmo nižji bruto dohodek J°t oni v gospodarstvu. Nič budnega, da med kopico brezposelnih za plačo 35 tisoč tolarjev ne dobim delavke v 1. ah U. dohodkovni kategoriji." peier Stare se tudi jezi, ker |a je centralizacija napravila Z da bfgr uslužbenca, namesto eavnegi v tJ b*! menedžer, ki bi lahko Podari vaZmerah dobro 8°s-*cbil_ LyFr,eteklih tetihje^to kar dokazuje tudi kopica prašičer„;dcJavn°sti v domu, od dodatnih d jaka n JC do Ustnega sadovn-skora am SO denimo pridelali za tj ton sadJa in zelenjave aktivi Zase>- To Je bi,a ™ še vne stare ljudi dobra delov- na terapija, za svoje delo pa so prejeli tudi zaslužek. "Resda smo domovi javni zavodi, za kar nas je napravila država," dodaja Peter Stare, "toda tri četrtine denarja za delovanje vendarle sami spravimo skupaj, iz oskrbnine, ki nam jo plačajo naši oskrbovanci. Država pa pokojnine očitno šteje za javna sredstva. Doslej smo s tem denarjem dobro gospodarili in ga pametno obračali. Toda ob nizki ceni oskrbnega dne, ki nam jo država dovoli povečati vsake tri mesece za manj, kot se realno povečujejo življenjski stroški, ne gre več. Cena oskrbnega dne je pri nas 1067 tolarjev za zdravega in 1371 tolarjev za bolnega oskrbovanca. Med našimi stanovalci je vse več bolnih in potrebnih nege, za katere prispeva svoj delež tudi zdravstvena zavarovalnica. Toda ta nam prizna planska sredstva in niti tolarja več, čeprav se nam nega med letom povečuje in je z bolnimi veliko dela. Zdravstvo mnogih storitev tudi več ne priznava. Med prošnjami, ki prihajajo v dom (lani smo denimo od 160 Sodelovanje državnega sveta in občin Tudi podrt kozolec državna pristojnost Osrednja oblast se obnaša do občin kot do otrok, ki ne znajo ravnati s premoženjem in denarjem in jim daje le žepnino upornejši in bi posvetovanja in Šenčurja Franc Čcbulj in Kranj, 13. marca - Na kranjskem posvetovanju županov in predsednikov občinskih svetov s kranjskega, škofjeloškega in tržiškega območja so državni svet zastopali predsednik dr. Ivan Kristan, podpredsednik Polde Bibič, svetnik Franc Grašič in strokovni delavec državnega sveta Primož Hainz. Dr. Ivan Kristan je uvodoma pojasnil težave državnega sveta pri uveljavljanju svoje vloge, ki se kažejo predvsem v hitrih postopkih, za katere se pri sprejemanju odloča državni zbor, in zaprtih sejah, kjer državni svet ne more posredovati svojih stališč, v odložilnih vetih državnega sveta, ko državni zbor samo ponovno glasuje, ponovno razpravo pa odklanja. Predvsem pa želi državni svet po Kristanovih besedah okrepiti sodelovanje z občinami, saj kar 22 od 40 svetnikov zastopa lokalne interese. Vabljeni župani in predsedniki občinskih svetov so bili konkretnejši. Državni svet in njegov predsednik sta morala požreti očitke, da bi lahko državni svet pri sprejemanju zakona o lokalni samoupravi naredil več, da bi bil lahko lahko sklical pred sprejetjem zakona in njegovih spremembah, ne pa sedaj, ko je že vse odločeno, dr. Ivan Kristan je povedal, da na zakon svet ni dal veta, ampak je samo terjal normalni in ne hitri postopek. Florijan Bulovec, predsednik preddvorskega sveta je dr. Kristana vprašal, ali je svet preveril mnenje po občinah pred sprejetjem zakona in grajal ignorantski odnos vlade, katere predstavniki so sicer delegacijo predsednikov svetov prijazno sprejeli, poslušali jih pa niso, in komi-sieje za lokalno samopupravo državnega zbora. Opozoril je na problem demografsko ogroženih občin' ali njihovih delov. Državni zbor naj bi poseben status lahko podelil tudi delom občin in ne samo občini kot celoti. Pritrdil mu je župan Železnikov Alojz Čufar, ki je opozoril na slabo cesto do Tolmina in na prepričanje, da bo v novih obči nah lahko vladati, delati pa ne bo treba. Čas bo naredil svoje, nesprejemljiv pa je način financiranja občin, saj jim država daje le žepnino kot otrokom, ki ne znanjo ravnati z denarjem. Župana Cerkclj Franc Kern sta opozarjala na nesmisel, da občina nima nikakršnih pristojnosti pri gradbenih in lokacijskih dovoljenjih, da župan ne sme podpisati akta o postavitvi navadne šupe ali kozolca, kar je na primer župan v predvojni Jugoslaviji smel. Občina bi morala imeti vsaj pravico do soglasja pri lokacijah, zaokroževanje občin pa naj se zaključi, sicer po občinah ne bodo nikoli vedeli, pri čem in kje so. Ignoranco poslancev do interesov občanov pa naj "nagrade" prihodnje volitve. Vse se odloča v Ljubljani, tudi o ravnatelju, čeprav je popolnoma zanič.Igor Draksler, župan Škofje Loke se je vprašal, ali bo državni svet zmogel uveljaviti te pripombe. Kar se da vplivati, se da kvečjemu preko strank. Peter Smuk, predsednik tržiškega občinskega sveta ima trditve o cenejši državni upravi in lokalni samoupravi za lažne, zato naj državni svet naredi analizo stroškov in števila zaposlenih. Po njegovem mnenju so "lokalni lobiji" v parlamentu prešibki. J. Košnjek GORENJSKA OD PETKA DO TORKA NA POMOČ V PORTOROŽ Za konec tedna so na AMZS opravili 20 vlek f>oškodovanih avtomobi-ov in 9-krat nudili pomoč na cesti. Najdlje so se tokrat odpeljali na pomoč v Portorož. GORENJSKI GASILCI Kranjski gasilci so tokrat prejeli precej nevsakdanji klic, saj jih je na pomoč poklical nekdo, ki mu je v rezervoarju avtomobila zmanjkalo goriva. Če se vam je že kdaj kaj podobnega zgodilo, verjetno na to možnost do sedaj še niste pomislili! Poleg tega so opravili 2 prevoza okvarjenih avtomobilov, pogasili požar na divjem odlagališču smeti na Uovki in nudili pomoč po prometni nesreči v Zgornji Besnici. Jeseniški gasilci so imeli gasilsko stražo v hladni valjarni, enkrat pa so iz železarne z rešilnim avtomobilom Drepeljali ponesrečenca. Škofjeloški gasilci so čez vikend na željo stanovalcev odpirali zaklenjena vrata na Partizanski cesti in v Franko-vem naselju 159, v Podlubniku 141 so pogasili goreči dimnik, reševali pa so tudi osebni avto, ki je v Brodeh s ceste zdrsnil v reko Soro. GORENJSKI NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je čez konec tedna rodilo 16 otrok, od tega 9 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil deček s 4.300 grami in tudi mesto najlažjega v teh dneh je pripadlo malemu korenjačku z 2.850 grami. Na Jesenicah se je v tamkajšnji porodnišnici rodilo 5 otrok. Več je bilo deklic in sicer 4, izmed katerih je jatežja ob rojstvu tehtala 3.760 gramov, najlažja pa 3.480 gramov. Pridružil se jim je tudi 1 deček. GREMO SMUČAT! Na gorenjskih smučiščih je v teh dneh še vedno veliko snega, saj topel konec tedna ni bistveno pripomogel k zmanjšanju snežene odeje. Tako je na Krvavcu še vedno kar 220 cm suhega snega, na Voglu 325 cm, na Starem vrhu od 10 do 60 cm, na Soriški planini 190 cm, na Zelenici od 90 do 240 cm, na Kobli od 10 do 130 in v Kranjski gori od 40cm do enega metra. Povsod je smuka ugodna in sonce (kadar sije - ne da bi delali pretirano reklamo za zaščitne kreme) za naše obrazke precej nevarno! H 064/223-111 GLAS ,064/22-11-33 ^ IZ GORENJSKIH OBČIN Kaj bi vprašali svojega župana S Krvavca priteče kalna voda Cerklje, 10. marca - Ko smo v petek med občani nove občine Cerklje poizvedovali, kateri problemi jih najbolj žulijo in kaj bi v zvezi z njimi vprašali svojega župana, je lep sončen dan naravnost vabil na bližnji Krvavec. Nič čudnega torej, če se je veČina sogovornikov spomnila ravno nanj, ko so mimo njih hitele kolone avtomobilov s smučarji. Tone Zorman iz Češn-jevka: "Ceste po vaseh bi kazalo bolje urediti, tudi poljskim potem bi morali nameniti pozornost. Tudi potoke bi morali očistiti, saj so mnogi dodobra zasuti s peskom. Glede vode smo tu pod Krvavcem Še posebej občutljivi, ker velikokrat priteče kalna in so nam jo tudi že klorirali. Z županom, ki bi mu namenil ta vprašanja, sem sicer v dobrih odnosih in tudi na njegovem domu sem Že bil." Franc Bolka iz Dvorij: "Naiboli me moti, ker v Cerkljah ni več policije, ozi roma deluje le trikrat tedensko, pa Še tedaj so le uradne ure. Mi pa bi potre-b o v a 1 i dnevni nadzor, zlasti v zimski sezoni, koje zaradi Krvavca skozi Cerklje prava prometna norišnica. Tudi cesta ni najboljša. Lani so sicer na eni strani naredili pločnike, kdaj jih bodo tudi na drugi, oziroma ali je sploh prostor, kjer jih lahko naredijo?" Janko Peric: "Sicer nisem cerkljanski občan, vendar tu že dolga leta delam na pošti. Poznam ljudi in med njimi slišim tudi kako kritiko. Pa ne na žu-p a n a, z njim so ljudje kar zadovoljni, temveč na življenje nasploh. Največ kritičnih besed so deležne ceste skozi te vasi, ki so v času smučarske sezone Še bolj obremenjene kot sicer." Mira Urankar iz Cerkelj: ♦'Cesta skozi Cerklje je naravnost grozna, tudi pločniki še niso dograjeni, kar je po-membno zlasti za varnost otrok. Tudi šola v Cerkljah že postaja premajhna, otroci vedo povedati, da predvsem pogrešajo večjo telovadnico. Veliko besed je slišati tudi na račun vode s Krvavca, predvsem lansko poletje je tekla bela in motna. Zdaj pozimi nismo tako pozorni, saj je toliko ne pijemo." • D.Z.ZIebir, foto: G. Šinik Aktivno Turistično društvo Škofja Loka Nova razglednica in načrt mesta Škofja Loka, 13. marca - Pred kratkim je Turistično društvo Škofja Loka uspelo izdati dva zanimiva tiskana pripomočka za obogatitev turistične ponudbe Škofje Loke: načrt starega mestnega jedra Škofje Loke s kratkim zgodovinskim orisom tega srednjeveškega bisera ter oznako in prikazom najvrednejših objektov, ter razglednico z izredno lepim prikazom Škofjeloškega pogorja. Kot nam je povedal strokovni sodelavec Turistič- nega društva Škofja Loka Marko Pleško, so razglednico izdali v 7000 izvodih, saj računajo, da bo zanimiva za celotno območje, ki ga predstavlja. Ponudili jo bodo vsem kmečkim turizmom, gostiščem, muzejem in planinskim kočam. Plan mesta so natisnili v 10.000 izvodih, s tem, da so 4000 izvodov razdelili brezplačno po gospodinjstvih v Škofji Loki, ostalo pa bodo uporabili za turistično promocijo ob raznih prilož- nostih. Prva bo že bližnji sejem Alpe Adria v Ljubljani, kjer bodo ponudili obe ediciji. Ker je druga stran načrta mesta z označbami posameznih trgovskih in drugih lokalov, so načrt financirali iz reklam, do poletja pa naj bi izdali še v drugih jezikovnih verzijah (angleški, nemški in italijanski) za kar pričakujejo tudi finančno pomoč občine. Razglednico so založili izključno v breme lastnih sredstev. • Š. Ž. Seja blejskega, bohinjskega in radovljiškega sveta Statut, občinska uprava, denar za stranke Občinski svet občine Bohinj se bo v torek sestal na četrti seji, radovljiški bo v sredo najprej nadaljeval drugo in nato začel s tretjo sejo, blejski pa bo v četrtek zvečer nadaljeval s tretjo sejo. Iz dnevnih redov je razvidno, da se občine za zdaj ukvarjajo še predvsem same s sabo - s statutom, z občinsko upravo, s financiranjem političnih strank... Bohinjski občinski svet bo obravnaval županov predlog o organizaciji in delovnem področju občinskem uprave in osnutek statuta občine Bohinj, odločal pa naj bi tudi o občinskem grbu in zastavi. Blejski svet bo razpravljal in sklepal o osnutku statuta občine, svetniki pa bodo odločali še o tem, ali bodo na dnevni red uvrstili tudi zaključni račun proračuna nekdanje občine Radovljica za leto 1994. Radovljiški občinski svet bo najprej imenoval komisijo za delitev premoženja nekdanje občine Radovljica, potrdil člane in program odbora za izvedbo radovljiških obletnic in obravnaval pobude in vprašanja svetnikov, potlej pa bo poslušal poročilo o delu župana med zadnjima sejama, sklepal o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, o skladu stavbnih zemljišč, financiranju političnih strank in delnem povračilu stroškov nedavne volilne kampanje, obravnaval pa naj bi tudi odlok o preoblikovanju Alpskega letalskega centra Lesce - Bled v javni gospodarski zavod. CZ. Na Brezjah pri Tržiču so zaprli Mercatorjevo trgovino Prodaja ni bila donosna Za lokal v krajevnem domu so domačini zahtevali višjo najemnino, na kar pa trgovsko podjetje iz Tržiča ni moglo pristati. Tržič, 13. marca - Začetek marca je tržiški Mercator zaprl prodajalno z živili na Brezjah pri Tržiču in lokal predal tamkajšnji krajevni skupnosti. Kot glavni razlog za tako odločitev je direktor Rado Veselinovič navedel nedonosno poslovanje lokala, za katerega so lastniki želeli celo povečati najemnino. Predsednik KS Brezje pri Tržiču Ivan Kokalj pa je zagotovil, da bodo domačini tam lahko spet nakupovali, verjetno še pred koncem marca. Neki nezadovoljen prebivalec z Brezij pri Tržiču nas je obvestil o zapiranju Mercatbrjeve trgovine z živili v njihovi vasi. Potožil je, da so mnogi ljudje nakupovali v tej prodajalni, odslej pa je na voljo le ena zasebna prodajalna v spodnjem delu naselja. Izrazil je začudenje zaradi nenadne odločitve Mercatorja, za katero menda niso prebivalci vedeli do zadnjega. Odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do zaprtja trgovine, smo poiskali pri direktorju tržiškega Mercatorja. Kot je pojasnil Rado Veselinovič, so se problemi z lokalom, ki ga imajo v najemu od KS Brezje pri Tržiču, vlekli že dalj časa. Prodaja ni bila donosna, zato so nameravali ponuditi lokal v podnajem svojemu delavcu, kakor so to storili že v Lešah. Brezjani so temu nasprotovali, postavili pa so tudi zahtevo za višjo najemnino. Tega njihovo podjetje ni moglo sprejeti, zato se je odločilo za umik iz najetega prostora v krajevnem domu. Ob razlagi omenjenega problema je direktor Veselinovič opisal tudi spremembe v poslovni politiki njihovega podjetja, ki obetajo boljše poslovne rezultate v večjih trgovinah. Napovedal je možnost, da se bo upravni odbor podjetja kmalu odločil zaradi nerentabilnega poslovanja za zaprtje vsaj še dveh manjših trgovin z živili izven Tržiča, kot nadomestilo pa naj bi odprli do konca leta dve novi trgovini v Tržiču in eno v Kranju. Sedaj imajo skupno 37 prodajaln, od teh 6 v občini Kranj, po eno v občinah Šenčur in Cerklje, 14 pa v mestu Tržič. Z novo poslovno usmeritvijo bodo skušali ohraniti delovna mesta za vseh 150 zaposlenih, kar je tudi eden od ciljev vodstva. Pojasnilo o razlogih za razhajanje s tržiškim Mercatorjem smo želeli dobiti tudi v KS Brezje pri Tržiču. Tamkajšnji predsednik Ivan Kokalj je vztrajal, da bi povedal več o tem ob prisotnosti še koga iz krajevnega vodstva; za srečanje se bomo morda dogovorili pozneje. Na vprašanje o usodi zaprte prodajalne v krajevnem domu pa je po telefonu zagotovil, da bodo v njej lahko domačini ponovno nakupovali verjetno še pred koncem marca. • S. Saje S seje občinskega sveta občine Naklo Postavljanje na lastne noge Naklo, 10. marca - Tajniku naj bi se čimprej pridružil v občinski upravi strokovnjak za finance, s sistemizacijo pa so predvideli tudi administratorja. Občina Naklo bo kandidirala na republiškem razpisu za sofinanciranje del pri regulaciji Dupeljsčice. Za ta dela je krajevna skupnost Naklo že naročila dopolnitev projekta. Predvideno tolmačenje popravka občinskega statuta so s 4. seje preložili na prihodnje zasedanje občinskega sveta, ker statutarna komisija še ni uspela pripraviti gradiva. Zato pa so svetniki obravnavali županov predlog za sistemizacijo občinske uprave, ki predvideva poleg že zaposlenega tajnika tudi pomočnika za finančno področje in družbene dejavnosti ter administratorja. Za slednje delovno mestno bodo še počakali z zaposlitvijo, za finančnika pa bodo takoj objavili razpis in izbrali najprimernejšo osebo. Večina svetnikov je namreč podprla županov predlog, da se čimprej postavijo na svoje noge tudi pri upravljanju z denarjem. Glede na to niso sprejeli ponudbe mestne občine Kranj za finančno-raču-novodske storitve in opravljanje nalog v družbenih dejavnostih. Med poročilom župana Ivana Štularja o delih med obema sejama so svetnikr" posvetili največ pozornosti njegovemu predlogu, naj občina Naklo kandidira na razpisu ministrstva za okolje in prostor RS za sofinanciranje del pri regulaciji Dupeljsčice. Po daljši razpravi so svetniki sprejeli ta predlog, obenem pa so zahtevali podrobnejšo seznanitev s potekom dosedanjih del in Eoznejši prenos naložbe s KS faklo na občino. Vsa dela, vključno z naročilom dopolnitve projekta za nadaljevanje regulacije, namreč vodi krajevna skupnost. Na seji so poslušali tudi podrobno poročilo o poslovanju sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, ki ga je predstavil predsednik upravnega odbora sklada in obenem član sveta Tadej Markič. Čeprav so razpravljali o namenu poročanja in predvsem morebitnih obveznostih za nakelsko občino, so sklenili s sklepanjem počakati do prihodnje seje, ko naj bi dobili tudi tolmačenje o vključenosti poslov sklada v delitveno bilanco. Podobna usoda je doletela predlog o financiranju strank. Do prihodnjič naj bi razmislili o nekoliko enakomernejši porazdelitvi denarja med stranke, hkrati pa naj bi potrdili tudi predlog za povrnitev stroškov volilne kampanje strank. • S. Saje Sobtno tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje v Kranju V besedi je moč Katerih devet najboljših z območnega tekmovanja gre 25. marca na državno merjenje, bo znano v petek Kranj, 14. marca - V soboto je bilo v prostorih kranjske občine območno stekmo-vanje v znanju materinščine za srebrno Cankarjevo priznanje. Pripravilo ga je slavistično društvo Kranj. Tekmovalo je 77 učencev iz osmih razredov osnovne šole ter po 28 dijakov iz prvih in drugih ter tretjih in četrtih letnikov srednjih šol nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Letošnje tekmovanje nosi naslov V besedi je moč. Raziskovanje materinščine je tokrat usmerjeno v besedo v umetnostnem in neu-metnostnem besedilu in v njeno slovarsko obravnavanje. Učenci in dijaki so najprej odgovarjali na testna vprašanja, nato pa pisali še pisno nalogo. "Na tekmovanja za Cankarjevo priznanje se v šolah pripravljajo že od septembra. Po trije najboljši s šolskih tekmovanj, ki so bila v začetku februarja, so danes prišli v Kranj na območno tekmovanje," je Eovedala predsednica ranjskega slavističnega društva Irma Kern Slapar. Tekmovalcem in njihovim mentorjem, učiteljem slovenskega jezika, je v uvodnem kulturnem programu bral odlomke iz "tekmo- valnih" del Janez Dolinar. Rezultatov tekmovanja seveda še ni. Mentorji, ki so hkrati tudi ocenjevalci, jih bodo imeli do petka, ko bo ob 11. uri v kinu Storžič zaključna prireditev območnega tekmovanja s podelitvijo srebrnih Cankarjevih priznanj. Dobili jih bodo vsi, ki bodo zbrali 75 odstotkov možnih točk. Po trije najboljši z vsake od treh stopenj (8. razred, 1. in 2. letnik, 3. in 4. letnik) pa se bodo 25. marca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na vseslovenskem tekmovanju potegovali za zlato Cankarjevo priznanje. "Rada bi se zahvalila vsem kolegom v šolah in slavističnemu društvu, ki se ob svojem rednem delu brezplačno trudijo še s pripravami učencev in dijakov za tekmovanje ter pomagajo pri izvedbi tekmovanja. Prav tako se zahvaljujem pokroviteljem, ki so nam tekmovanje sploh omogočili: občini Kranj, Kino pod-jetju Kranj, Iskri Računalniki Ljubljana, Čevljarstvu Jazbec Tržič in številnim drugim, ki so nas finančno podprli. Z njihovim denarjem smo kupili nagrade za najboljše," je še dejala Irma Kern Slapar. H. Jelovčan Od jutri do nedelje na Jesenicah JOŽEFOV SEJEM '95 Jožefov sejem je tradicionalna prireditev, ki po nekaterih pisnih viri", prav letos slavi svoj 60. rojstni dan. To je prireditev, ki več desetletji zapored ni bila nikoli prekinjena in je tako postala ena najbolj poznani/1 in obiskanih na Jesenicah. Vsako leto jo obišče tudi do 30.000 ljudi. Tudi letos bo glavni prodajni prostor na Trgu Toneta Čufarja, nato p? bodo stojnice razvrščene vse do Murke oz. Supermarketa Union, kat■je vsekakor v prid številnim trgovinam in drugim lokalom na tej relaciji-Tudi osrednji prireditveni prostor je trg Toneta Čufarja, kjer Jf postavljenih okoli 40 stojnic enake oblike in velikosti, razen teh stojMc bo na trgu še gostinska brunarica, stojnica z medico, baloni, sladkorno peno in "kokicami". Tu bo tudi prostor za predstavitve in degustacije-Ostali sejemski prostor je pred blagovnico Supermarket Union, pre<* Discoteko Broadway, stavbo agencije za plačilni promet, na prostoru pred Titovo 18, ter na drugih mestih, vse do Čufarjevega trga. Jožefov sejem na Jesenicah bo od jutri, srede, 15. marca, do nedelje, !"• marca; vsak dan od 10. do 19. ure. NA JOŽEFOVEM SEJMU BO MOGOČE KUPOVATI: - bodije, - balone, - suho sadje, orehe, rozine, fige, - nogavice, - vse vrste obutve, - očala, - športna oblačila, - trenirke, puloverje, jakne, - tepihe, - prte in razna pregrinjala, - avto prevleke, - razne vrste kož, - šolski program, ZA LAČNE IN ŽEJNE: - medica, žganje, - UNION pivo, - vse vrste brezalkoholnih pijač, - enolončnice,- domače jedi, ZABAVNI PARK: Antena, d o. o., Iz Ljubljane ZA GOSTINSTVO SKRBI: Restavracija CALIPSO, Hruška OZVOČENJE: Elektroakustika Pirma GLAVNI SPONZOR: Gorenjski glas .- vse vrste oblačil za dame gospode, - oblačila za močnejše postave, - igrače, - denarnice, torbice, - vse za šolo, - kavbojke in jakne, - razne vrste srajc in majic, - kravate - bižuterijo, - razne okraske za oblačila, - tiskane majice - drobno belo tehniko ■ jedi iz žara, - pomfrit, hot dog, - kokice, sladkorna pena, - sladkarije ORGANIZATORJA: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE Titova 18, tel 064/81-974 DESIGN, do.o. JESENICE Titova 4, tel: 064/83-145 IZ GORENJSKIH OBČIN Marjeta Žagar, sekretarka območne organizacije Rdečega križa Škofja Loka Zaradi krvodajalstva ob stimulacijo Dela na humanitarnem področju je dovolj za vse, za Marjeto Žagar pa '° ni le služba, pač pa del življenja. Škofja Loka, 13. marca -Pogovarjali smo se prizadevno sekretarko območne organizacije Rdečega križa Škofja ^°ka, socialno delavko Marjeto Žagar, ki s svojim delom Pooseblja delo na tem področji Že več kot dve desetletji. Položaj Rdečega krila se v naši družbi spreminja. Iz *aterih virov pridobivate de-nar Za svojo dejavnost? "Denar za nas, ki smo ZaPosleni na Rdečem križu, Prispeva občina iz proračuna, jjtedtem ko moramo denar za ^javnost, ki jo izvajamo, gorati sami. Še vedno največ Robimo od tečajev prve pomo-Cl« zlasti za šoferje, čeprav te tečaje pripravljamo tudi za ^uge: pripadnike civilne zašito, gasilce, jamarje in druga društva. Vedno pomembnejši Pa postajajo donatorji za naše ^javnosti in akcije. Največ d°nacij je od tujcev, pretežno Za begunce, vendar se trudimo Za to, da vedno del teh namenih sredstev lahko nameni-m° tudi za pomoč našim obČanom ter delo naše organi-2aciJe. Tako smo iz sredstev jamskega veleposlaništva lani lahko obnovili streho našega skladišča, izkazal pa se je tudi Llons club iz Švice, ki nam je P°slal denar, kar je najprimer-neJŠa oblika. Le tako nam je narnreč omogočeno, da kupico res tiste potrebščine, ki so naJbolj potrebne." $«/ pa domači viri? DriJudi iz sredstev v Sloveniji £n kjer sem gonil en. cc o—__• • __i _t n*\ Anton jih je izučil kakih petnajst ali dvajset. Deset, pravi, jih je še živih, a se menda nihče ne ukvarja s kovaštvom. Trd poklic pač, ki ga vsakdo ne zmore vse ,hin» Kovačev ata iz Tupalič. ^/anajstlet na en pa sem že nakovalo. Tako tolkel maJhen sem bil, da sem si "ora pristaviti "kišto", da e?l dosegel nakovalo." Učil se je v očetovi ko- Dr£?% ,eta 1936 Pa si Je Potožil "mojstrsko spriče- Anton ga je od 1939. do 1960. leta opravljal na Jezerskem. V leseni kovačnici pri cerkvi, kjer sta delala s pomočnikom, je bilo pozimi tako mraz, da jim je zmrznila kava, ki sta si jo skuhala za zajtrk. Z Jezerskega ima vse vrste spominov, tudi iz obdobja med vojno, ko so podnevi hodili v kovačnico dvesto let. Za 82-letnim več naslednika. Nemci, domobranci in žan-darji, ponoči pa partizani. Spominja se, da je slednjim 1943 in 1944. leta koval tudi zvezde. 1960. leta je od očeta prevzel domačo kovačijo. Včasih je bilo za kovače veliko dela. Največ tedaj, ko so še "furah" z Jezerskega in je bilo vsak dan treba podkovati po nekaj konj. Pa ne le podkovati. Anton nam je na fotografijah pokazal celo, kako je konje "zdravil", kadar jim je zaradi "divje fure zavrela kri". Na vratu jim je s posebno pripravo puščal kri in čez dve uri je Sil konj že zdrav ali pa je poginil. Ko si je žival opomogla po taki "operaciji", so jo natrli s terpentinom in temeljito podrgnili z ječmenovo slamo, pa je bila spet za na cesto! Odkar je prevzel od očeta, je Antonova kovačnica precej posodobljena. Vajencem danes ne bi bilo več treba goniti meha. Toda kovaška obrt žal izumira, tudi Antonovi potomci so šli po drugih poklicnih poteh. Njemu pa urice v delavnici še vedno dobro denejo. "Krampe špi-čim golcarjem in kmetom popravljam razne drobnarije na njihovem orodju," pravi zgovorni Kovačev ata, ki rade volje razkaže naključnim obiskovalcem dokaze stare kovaške obrti. D.Z.ŽIebir Stanislav Žagar, župan občine Medvode Znajdi se> kakor veš in znaš Medvode, 13. marca - Čeprav oblikovanje nove občine Medvode poteka tako, kot se to dogaja tudi drugje po novih občinah na Gorenjskem, ima "za spremembo" župan občine Medvode svoj urad še vedno v prostorih nekdanje občine Ljubljana Šiška. Ker pa ima Stanislav Žagar že nekajletne politične izkušnje kot predsednik bivše občinske skupščine Ljubljana Šiška, gleda na dogajanja glede oblikovanja in delovanja novih občin malo drugače. Pozabljanje kot oblika Kako ocenjujete trenutno organiziranost in delovanje nove občine Medvode? "Rekel bi, da je težko, tako kot je težak vsak začetek. Glede na to, da je bilo vse v zvezi z novo lokalno samoupravo nekako "za lase privlečeno", gre vse po pravilu začetnem oblikovanju, še posebej izpostavili? "Največji problem so računi. Redno prihajajo za področje družbenih dejavnosti in komunalo. Zneski za vrtce, šolo, socialne ustanove, knjižnico so ogromni. Prihajajo računi za vzdrže- znajdi se, kakor veš in vanje cest, javno znaš. Sprememba zakona razsvetljavo. Na začetku ni po moje nobena spre- sem ocenjeval, da bo 419 memba. Morda je le tisti milijonov denarja v prora- zmedeni zakon zdaj malce čunu vendarle nek znesek, popravljen. Sicer pa mi zdaj pa ugotavljam, da bo Medvoščani osnovnih por- zagotovljena poraba za vse odnih težav nimamo, ker izdatke premajhna. Po gro- operiramo v prostorih bih ocenah bomo imeli za bivše občine Ljubljana Šiš- družbene dejavnosti kar tri ka." četrtine izdatkov v proraču- Torej morajo občani do nu, ena četrtino za komu- svojega župana še vedno v nato, potem pa so tudi še Šiško? plače za občinsko upravo. "Tako je. Vendar mislim, Mislim, da so v državi slabo da zaradi tega ni razlogov računali. To je tudi dokaz, za razburjanje. Nekateri kako površno je bil napisan župani, kakor vem, delajo zakon." še vedno kar doma No, tudi Morda še besed dve 0 jaz dobivam pošto kar na tri šoli y Sori športni hali? naslove: v Šiško, v KS «oh vseh izdatkih za Medvode in na domači naslov. Za zdaj poslujemo čisto v redu. Občani naj kar prihajajo v Šiško. Ko bodo stvari dozorele, se bomo že komunalo in družbene dejavnosti je šola v Sori (spisek potrebnih del pa imajo tudi ravnatelji drugih šol) zelo zapletena zadeva. preselili v Medvode. Sicer Na naslednji seji občinskega pa bi jaz vprašal občane, sveta DO na dnevnem redu. kaj čutijo do nove občine." športna hala pa je odprto Katero težavo bi ob lastniško vprašanje." nedvomno številnih, ki se pojavljajo pri sedanjem A. Zalar Izredna seja občinskega sveta občine Železniki Izdelan predlog občinskega statuta Kljub obetom, da se bo s pripravo statuta zapletalo, so bili svetniki pri pripravi predloga učinkoviti Železniki, 13. marca - Ocene o tem, da bo priprava predloga občinskega statuta na občinskem svetu zahtevala 7-do 8-urno sejo - zato so se sredi preteklega tedna odločili sklicati tudi posebno izredno sejo - se niso uresničile, saj se je pokazalo, da je statutarna komisija opravila «- -»-«- *---i««« a~ SDSS in ZLSD, so pripombe prispevali tudi gasilci, ribiči in Zveza borcev, posebna značilnost razprave o njih pa je bila ta, da strankarstva proti pričakovanju ni bilo čutiti. Povejmo, da so se odločili predlagati le tri odbore občinskega sveta: za gospodarstvo, za družbene dejavnosti ter svoje delo tako temeljito, da za komunalo in varstvo okol so ze po treh urah sprejeli ja, ostale naj bi vse dosedanje predlog statuta. Ta gre še v 15-dnevno javno obravnavo. Na osnutke občinskega statuta je tričlanska statutarna komisija prejela vrsto pripomb tako od strank, kot tudi posameznikov in se na sejo občinskega sveta temeljito pripravila. Odločili so se, da obravnavajo le konkretne pripombe na posamezne člene osnutka, konceptualna in načelna vprašanja pa naj se rešujejo drugje. Štirikrat po štiri ure sejanja statutarne komisije je omogočilo, da je bil občinski svet bolj učinkovit, saj je svoje delo opravil v dobrih treh urah in pri tem sprejel približno dve tretjini [>rispelih pripomb. Poleg po-itičnih strank - prednjačili sta krajevne skupnosti. Za usta navijanje novih KS so post avili mejo 250 ljudi, posebno opredelitev pa so namenili demografsko ogroženim kra- 1'em. Za glasovanje v občinskem svetu so določili potrebne večine, na zahtevo četrtine svetnikov pa mora biti glasovanje tajno. Predlog statuta bo sedaj v 15 dnevni javni obravnavi, pri čemer je bil sprejet dogovor, da lahko dajejo amandmaje le svetniki. Tisti, ki bi torej ocenili, da so še potrebne spremembe, se morajo z občinskimi svetniki o tem dogovoriti. Seja občinskega sveta na kateri naj bi statut sprejeli bo v začetku aprila. Š. Žargi POHIŠTVO, BELA TEHNIK A, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL; 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP RESNICA 81 Krajevne skupnosti v tem trenutku tudi v novih občinah še vedno pravno-formalno obstojajo. Mandat njihovim vodstvom je podaljašan. Vendar pa je skoraj ni nove občine na Gorenjskem, kjer bi ta trenutek lahko povsem zatrdno računali, občani oziroma krajani namreč, da bodo jutri še vedno imeli svojo nekdanjo krajevno skupnost. Ne glede na to pa se marsikje, kjer imajo še iz minulega leta zastavljene ali nedokončane akcije na različnih, predvsem komunalnih, pa tudi področjih družbene infrastrukture, pripravljajo, da spomladi nadaljujejo. Obveza, pravijo, stare občine je bila, da bomo zastavljeno dokončali prihodnje leto. Takšna so bila včeraj pravila, po katerih smo se ravnali, in za njihovo uresničitev naj bi zdaj poskrbele pravne naslednice oziroma država. Če pri tovrstnih nadaljevanjih začetih akcij ni posebnih neznank ali nejasnosti, razen denarnih seveda, saj so občine v tem trenutku Še vedno / brez proračunov oziroma rednih pričakovanih prilivov, pa je več nejasnosti tam, ko je šlo za načrte. Ze zdaj pa je gotovo, da tudi "bilanca obljub" iz nekaterih lanskih občin ne bo ravno nepomembna. Ko je Šlo tu in tam za nekatere večje investicije, so se v krajevnih skupnostih na primer zavzemali vzporedno za reševanje infrastrukturnih zadev tudi na njihovem območju. Gradnja ceste ali mostu je bila na primer povezana z vzporedno infrastrukturo v krajevni skupnosti. Zdaj pa se dogaja, da so nekateri v novih vodstvih, ki so bili tudi v prejšnjem mandatu na tem ali onem odgovornem upravnem ali skupščinskem delovnem organu, "pozabili", da so nekateri projekti vključevali pravzaprav več del. Pozabljanje kot obtika oblikovanja programov se torej nadaljuje tudi v novi sistem. Prepričan pa sem, da jo bodo še najmanj kot obliko upošte-v ali občani pri naslednjem volilnem preštevanju. • A. Zalar Praznični utrip v domu oskrbovancev CSS Škofja Loka - V jedilnici Centra slepih in slabovidnih oz. Domu oskrbovancev škofja Loka so v torek pripravili manjši kulturni spored ob praznovanju 8. marca in odprli razstavo fotografij Janeza Pipana "Cvetje in lepota". V črnobelil in barvni tehniki je avtor prikazal nekaj utripov cvetličnih akcij v I. preteklem letu, dodal pa še paleto portretov znanih medijskih osebnosti (Mojca BlaŽej-Cirej, Metka Centrih-Vogelnik, Helena Blagne itd.). J. P. ZANIMIVOSTI Velikonočni koncert Bled - Združenje prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča bo tudi letos skupaj s Turističnim društvom Bled organiziralo velikonočni koncert. Na prireditvi, ki bo 8. aprila, ob 19. uri v Festivalni dvorani Bled, bodo nastopili: Komorni orkester Sloveni-cum, APZ France Prešeren Kranj, Irena Baar, sopran, Mirjam Kalin, alt, Marjan TrČek, tenor, Zoran PotoČan, bas. Dirigiral bo mednarodno uveljavljeni dirigent Uroš Lajovic. Program koncerta obsega Havdnov oratorij Stabat mater. Vstopnice bodo v predprodaji v poslovalnicah Turističnega društva Kranj in Bled od 20. marca dalje. • L.M. Dunaj po Dunaju Jesenice - Na Osnovni Šoli Prežihovega Vbranca bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo fotografij mladih slovenskih fotografov z naslovom Dunaj po Dunaju. Mladi slovenski fotografi - 63 jih je bilo -so se lani novembra na Dunaju udeležili prireditve FIAP foto forum, na kateri je sodelovalo Ž27 mladih fotografov iz 12 držav. Mladi fotografi iz treh starostnih skupin so lahko sodelovali na štirih področjih - posebna tema, črno bela fotografija, barvna fotografija in kolekcija. Mednarodna Žirija je od poslanih 209 fotografij odbrala za razstavo 54 fotografij 29 slovenskih avtorjev in nagradila najboljše s FIAP medaljami in priznanji. Nagrajeni so bili: FIAP srebrna medalja - Peter Uhan (II. Ljubljana), FIAP bronasta medal-ja - Anja Smolej (L Jesenice), Primož Sečnik (I. Lesce), Krištof KuČiČ (II. Gorenja vas). FIAP posebno odlikovanje so prejeli: Peter Jereb (L Žirovnica), Milanka Zupan (II. Podsreda), Tina Balant (II. Šentvid), J. Prinčič (III. Ljubljana). VOAV bronasto medaljo pa je prejela Mojca Balant (II. Šentvid). Na jutrišnji prireditvi na OŠ Prežihov Voranc bodo medalje in priznanja izročili nagrajencem. Razstava bo odprta do 7. aprila. • L.M. Agrarna skupnost Poljska Gorje, 13. marca - Dvainštirideset upravičencev do vrnitve razlaščenih zemljišč na območju k. o. Poljšica in Zgornje Gorje v KS Gorje je v soboto, 4. marca, ustanovilo Agrarno skupnost Poljšica. Njihov program bo, da čimprej dobijo nazaj nacionalizirana zemljišča. Gre za okrog 75 hektarjev, predvsem pašnikov, ki jih je že do zdaj uporabljala v glavnem vaška skupnost. Sicer pa ima 42 članov skupaj 113 deležev na celotnem zemljišču. Na ustanovnem sestanku, ki je bil na Poljšici pri Pretnarju, so sprejeli statut agrarne skupnosti in izvolili petčlanski upravni ter tričlanski nadzorni odbor. • A. Ž. Gradnja, ki razburja in deli Ločane Gradnja salona pohištva je popolnoma legalna Direktor in lastnik družbe Sint - sodobni interieri pravi, da so za gradnjo salona pohištva ob vstopu v Škofjo Loko zbrali celo več dokumentacije, kot jo je zahtevala občina za izdajo dovoljenj. Škofja Loka, 13. marca - Na kar dveh občinskih svetih občin, ki so nastale iz nekdanje občine Škofja Loka, je bilo na eni od prvih sej zahtevano, da se ustavijo gradnje, ki v svojih krajih vzbujajo precejšnjo pozornost: gradnja poslovno stanovanjskega centra v Žireh ter gradnjo salona pohištva ob Kidričevi cesti ob vstopu v Škofjo Loko. Občinski sveti so se sicer zavedeli, da v gradnjo ne morejo kar tako posegati, so pa v obeh primerih sklenili, da se te gradnje proučijo. Med Jjud-mi so odmevi različni: v Žireh pravijo, da ni dvoma o tem, da je prišla gradnja pri Matic pod vprašaj iz nacionalističnih pobud, medtem ko v Škofji Loki mnogi menijo, da je temu vzrok zavist. Lahko bi rekli, da so Ločani razdeljeni: na tiste, ki jih skrbi, kako bo ta kar mogočni objekt pokvaril izgled mesta, ter tiste, ki z olajšanjem pravijo, da je že skrajni cas, da se je nekaj premaknilo. O gradnji nam je pripovedoval direktor in lastnik d.o.o. Sint 33-letni ekonomist Samo Šter: Na zadnji seji občinskega sveta občine Škofja Loka je bila sprejeta zahteva, da se preveri legalnost vaše gradnje. Ste obveščeni o tem, in ali bo to lahko komentirali? "Bil sem opozorjen na dogajanja na seji občinskega sveta, zato sem tudi gledal posnetek te seje na TV. S polno gotovostjo lahko zatrdim, da je gradnja salona pohištva popolnoma legalna. Ko smo začeli s pripravami pred dvema letoma in pol, smo pri prav vseh občinskih organih naleteli na razumevanje in interes, da se tak objekt na tem mestu izgradi, takoj pa bi rad opozoril na to, da so sodbe o neusklajenosti z okolico prehitre, saj objekt še ni dokončan. Pripravili smo celo več dokumentacije, kot bi jo bilo potrebno za izdajo dovoljenj, prav z željo, da bo gradnja povsem neoporečna." Bi lahko gradnjo predstavili? "Sama parcela ima nekaj več kot 1600 kvadratnih metrov in nekako prav toliko bo imela zgradba notranjih neto površin. Od tega bo trgovini namenjenih okoli 1200 kvadratnih metrov. V kleti bo dovoz pohištva in skladišče, v pritličju, prvem nadstropju in mansardi (izkoriščenem podstrešju) pa bodo, razen treh manjših pisarn, razstavno prodajni prostori." Veliko vprašanj je o tem, kako boste rešili parkiranje? "Najprej je jasno, da tega v tej fazi, ko parcela ni urejena, ni mogoče videti. Parkirišč bo Turistično društvo Lesce Dobro delo v preteklosti in prihodnosti "Lepota se skriva v vsem, kar imamo radi..." je vodilna misel članov in delavcev leškega Turističnega društva. Lesce, 11. marca - Turistič- teklo delo lahko upravičeno žili so kar 60 tisoč nočitev. ponosni. Nenazadnje tudi Snpraviio občni zbor, Kar zato, ker Slovenci s takim 7. po vrsti. Pregledali in in podobnim delom dokazujejo svetu svojo sposobnost no društvo je v soboto jripravilo občni zbor, kar M. po vrsti. Pregledali in ocenili so dosedanje rezultate, izrazili želje za prihodnost, hkrati pa je tekel umetniški program, v katerem je sodelovala štajerska tamburaška skupina iz Cir-kovcev, dramski igralec Jože Logar, prijetno pa je presenetila skupina mladih leskih osnovnošolcev, ki je skozi preprosto igro zbranemu občinstvu nazorno pričarala vse lepote leske okolice. Kot že leta prej, je največ tujcev prišlo iz Nemčije, pa tudi z Nizozemske in Italije. Očitno to pomeni tudi, da ponuditi visoko kvalitetne so gostje zadovoljni, in da se storitve. vračajo. Povprečno ostajajo v kampu 5 dni. Kamp Šobec je znan po Šobski kamp pa ni edina vsej Evropi. Je eden redkih privlačnost v leski okolici. V slovenskih kampov, ki ga bližini so hipodrom, športno Eriporočajo vsi večji evrops- letališče, golf igrišče, mnogo i camping in avtomobilski je starih stavb - spomenikov klubi. Ima sodobno recepci- preteklosti. Turistično jo z računalniško obdelavo društvo se trudi vplivati na podatkov, veliko število to, da bi vsi živeli kar športnih objektov, za turiste je pripravljen program Predsednik leškega Turističnega društva Zlatko Kavčič je prejel šopek rož od mladih turističnih zanesenjakov. Predsednik Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič je na začetku zbora, ki so se ga udeležile mnoge znane osebnosti iz političnega življenja, dejal, da se je turizem v Lescah začel pred mnogimi leti in sicer pred 35 leti, pri tem pa veliko vlogo igra kamp na Šobcu. Samo Turistično društvo je staro 37 let. Mogoče bo zvenelo neskromno, je dejal Zlatko Kavčič, vendar so na pre- izletov in zabave, ribolova in voženj s kajaki ali kanuji po Savi, da čistega jezera ne omenjamo. Turistični delavci se s tem seveda niso zadovoljili in planirajo še nekatere izboljšave, izgradnjo novih športnih objektov in še kaj. Za prejšnje leto so izračunali, da je bil turistični obisk večji kot leto poprej in sicer za skoraj 40 odstotkov. Obiskalo jih je čez 12 tisoč turistov, zabele- najprijetneje, njihovo delo je obsežno. Med to spada tudi delo turističnega podmladka na osnovni šoli. Nadaljujejo s podeljevanjem nagrad za najbolj urejene hiše. Letos bodo veliko pozornosti posvetili pomladanskemu urejanju in čiščenju okolja. Letošnje leto je Evropsko leto narave in prav je, da se vanj vključi Čimveč turističnih društev kot seveda tudi samih krajev. Sodelovanje je dobro z gasilci in godbeniki. Ugotovljeno pa je bilo, da turizma v zasebnih sobah skoraj ni. Finančno stojijo dobro. Zlatko Kavčič je pohvalil novo ureditev okrog šole in cerkve, nekaj napak iz preteklosti pa je še treba popraviti. Cesta skozi Lesce je katastrofalna, problem pa se kaže še nekje - nikjer v Lescah ni moč najti prostora za grad-no hiš. Bernard Tonejc, predsednik leske KS pa je poudaril zasluge ne le mlajših, temveč tudi starejše generacije za priznanje Lescam (zasedle so tretje mesto v kategoriji manjših turističnih krajev), ki jo je dobila od slovenske Turistične zveze. • Š.Vidic v skladu z normativi dovolj že ob objektu, imamo pa tudi za čas, ko se bo delala rekonstrukcija Kidričeve ceste, dogovor oz. podpisano pogodbo z občino o tem, da so za naše parkiranje rezervirane tudi površine v neposredni bližini, saj bo del našega zemljišča potreben za to rekonstrukcijo. Jasno je, da je naš velik interes, da se ta cesta uredi." dveh in pol milijonih mark. Bi nam lahko to komentirali? "Točne vrednosti investicije žal tudi sam sedaj še ne vem, lahko pa z gotovostjo povem, da so omenjene vsote močno pretirane." Štiri leta prodajo pohištva vršite v svoji stanovanjski hiši. Ima ta dejavnost dovolj povpraševanja, da se bo taka investicija izplačala? Kdaj naj bi bil objekt končan in kakšen naj bi bil končni izgled? "Zaključek gradnje načrtujemo v mesecu avgustu, ko naj bi ga odprli za namen, za katerega je bil izgrajen. Samemu izgledu objekta smo namenili kar precej pozornosti, saj smo se zavedali občutljivosti tega okolja. Na Regionalnem zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine v Ljubljani so izdali smernice, ki smo jih v celoti upoštevali. Streha bo pokrita z kritino Bramac temno rjave barve, pa tudi fasada je oblikovana s posebno pozornostjo." Mnogo je v Škofji Loki govora o vrednosti tega objekta, govori se o dveh do "V trgovini s pohištvom prihaja v Sloveniji do precejšnjih sprememb, pri čemer je jasno, da je konkurenca neizprosna. Vsak išče svoje prednosti in po štirih letih poslovanja smo dokazali, da smo to našli. Dobro sodelujemo z domačimi proizvajalci, ki del svojih programov izdelujejo le za izvoz in tega ni na domačem trgu, precej pa si obetamo tudi od prodaje po; hištva iz uvoza. Prepričani smo, da bo ta prodaja pomenila za Škofjo Loko in širšo okolico precejšnjo pridobitev. Rad bi pa dodal še to, da naj se vsi, ki dvomijo o legalnosti te gradnje, oglasijo pri nas, saj bodo lahko dobili potrebne informacije in videli dokumentacijo." • Š. Žargi PREDPIS JE PREDPIS Avtobusna postajališča in 40 tisočakov kazni Več ali manj je večina Gorenjk in Gorenjcev občasno, marsikdo pa vsakodnevno, vezana na prevoz z avtobusom. Ker je Slovenija pravna država, ima za to področje ustrezen predpis -Zakon o cestnem prometu (Uradni list RS 72/94), ki med drugim veleva v 45. členu: - domači in tuji prevoznik mora ustavljati na vsaki avtobusni postaji in avtobusnem postajališču v skladu z voznim redom - prevoznik ne sme ustavljati izven avtobusnih postaj in postajališč, ki so urejena in določena v voznem redu In ker smo potniki na avtobusih ljudje z različnimi vsakodnevnimi opravki, bi včasih nujno želeli izstopiti tam, kjer je avtobusno postajališče lepo urejeno, pa tiste postaje ni v voznem redu. Takšno željo zaupamo vozniku avtobusa na redni liniji - na primer z Jesenic, Radovljice, Tržiča itd. proti Kranju. S prošnjo za drobno uslugo - na primer, da bi ustavil na postajališču na Zlatem polju pred bolnišnico, kjer sicer ustavljajo avtobusi mestnega prometa. Ali pa - na rednem avtobusu iz Ljubljane v Kranj, če bi ustavil na postajališču pred blagovnico Globus. Verjemite: vozniki avtobusov so po srcu zelo dobri fantje in možje, prošnji za postanek na takšni postaji (ki ni v voznem redu avtobusa) bi z veseljern ugodili, še posebej potnicam. A kaj, ko sta Zakon o cestnem prometu in republiški cestni inšpektor na podlagi črke zakona neiz- ?rosna: voznika avtobusa, i ustavi izven postaje oz-postajališča, določenega v voznem redu, čaka denarna kazen 40 tisoč tolarjev. 1a prevozniško podjetje pa je kazen zajetnih 400 tisoč tolarjev! To, da je v gorenjskih krajih veliko avtobusnih postajališč, ki so sicer določena v voznem redu, obenem pa neurejena in nikakor ne ustrezajo določilom v tem, kakšna in kako oprernl-jena morajo biti postajališč' je pa že povsem druga zgodba. POPUST ■ NOVA ZALOGA IANTRA 23.990 DEM ACCENT 17.500 DEM KOMBI 25.600 DEM HYununi ob prevzemu AVTOM Š A KAD IVE C VOZILA DARILO 9 m * PM SERVISNIH WM£OM 46, jfrfm jrOR/TOH 064/41-573,41-42« ! 0% POPUSTA POOBLAŠČENI SERVISER STARO ZA NOVO IHPRODAJAIEC m** I ■■■■■■V" Sonce vendarle preganja zimo - Konec tedna je bilo na gorenjskih smučiščih toliko p*eČe, kot so jo žičničarji zabeležili le malokakšen letošnji zimski dan. Vsi so hoteli ^Koristiti sončne žarke in zadnje smučarske dni, saj se kljub obilici snega, ki ga je zapadlo v zadnjih tednih, ta pod močnimi sončnimi žarki hitro topi. Z zadnjimi tekmovanji na snegu e °d zime poslavljajo tudi smučarji, skakalci, snowboarderji in biatlonci, ki so konec tedna P? domačih in tujih tekmovanjih zabeležili nekaj lepih rezultatov. Navdušila sta predvsem 'atlonka Andreja Grašič in biatlonec Matjaž Poklukar, ki sta osvojila drugo in tretje "lesto v Lahtiju, medtem ko je šlo skakalcem na svetovnem prvenstvu v Kanadi malce abše. So pa zato mladi skakalci na zaključku alpskega pokala v Planici dokazali, da pri as spet raste nov rod uspešnih športnikov. Atleti so ta konec tedna dosegli velik uspeh na sr?uOVnem atletskem prvenstvu v dvoranah, ko sta Britta Bilač in Brigita Bukovec osvojili e^)rn.° in bronasto medaljo. Da bo še veliko novih, pomagajo tudi mnogi, ki športnikom Podarjajo denar v akciji Podarim - dobim. • V. Stanovnik, slika L. Jeras ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ZDRAVJE SE SPLAČA ZAVAROVATI V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo pripravili nekaj novih oblik dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Danes vas bomo pobliže seznanili z vsebino zavarovanj NADSTANDARD "A" in "B". Bistvene razlika med obema oblikama zavarovanja je naslednja: "A" nudi višjo ravne storitev v bolnišnicah in zdraviliščih, "B" nudi možnost uveljavljanja zdravstv-neih storitev po drugačnih postopkih NADSTANDARD "A" obsega: bivanje v eno ali dvoposteljni sobi s TV sprejemnikom in telefonom, dodatno nemedicinsko nego, dodatno postrežbo in dodatno prehrano v času zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču, možnost bivanja enega od svojcev v isti sobi z zavarovancem, uveljavljanje storitev (ki niso nujne) iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v nočnem času (med 20. in 2. uro), ob nedeljah in praznikih, zahtevnejše pripomočke ali pripomočke iz materialov, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tehnično zahtevnejše zoboprote-tične nadomestke iz boljših materialov in fiksne ortodontske aparate (zlato ni vključeno), zdravila z negativne liste, predpisana na recept. Izbirate lahko med dvema višinama letne premije: 17.400 ali 22.200 tolarjev. Prva krije stroške do skupaj 130.000 tolarjev (letno), druga pa do skupaj 190.000 tolarjev (letno). NADSTANDARD "B" obsega: storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, vključno z zdravljenjem zob, pri zdravniku, ki ni zavarovančev osebni zdravnik, tudi v samoplačniški ambulanti, oziroma pri zdravniku ali v zdravstvenem zavodu, ki z Zavodom nima sklenjene pogodbe. Vključena so tudi vsa registrirana zdravila, ki jih predpiše zdravnik, ki zdravi zavarovanca. Obsega tudi ambulantno-specialistične storitve v samoplačniški ambulanti, kadar zavarovanec nima napotnice, ali pri zdravniku specialistu oz. zdravstveni organizaciji, ki nima sklenjene pogodbe z Zavodom. Vključena so tudi vsa registrirana zdravila, ki jih predpiše lečeči zdravnik. Kot nad-standard se štejejo tudi storitve splošnega zdravnika in ambulantno-specialistične zdravstvene storitve v tujini skupaj z zdravili. Predvideno je tudi za zdravstvene storitve (ki niso nujne), pač pa opravljene na zahtevo zavarovanca v nočnem času (med 20. in 6. uro), ob nedeljah in praznikih: gre za kritje razlike med ceno storitev iz obveznega zdr. zavarovanja, določeni s pogodbo med zavodom in izvajalcem, in ceno, ki jo izvajalec določi za storitve. Pri tem zavarovanje lahko izbirate med dvema višinama letne premije: 13.080 ali 16.200 tolarjev. Prva krije stroške do 45.000 tolarjev letno, druga pa do 60.000 tolarjev (letno). Zavarovanec se lahko zavaruje za "A" ali "B", lahko pa tudi za "A" in "B".Za obe zavarovanji velja, da zavarovalna doba traja 3 leta, čakalna doba je 3 mesece, poravnava premije je možna v mesečnih, trimesečnih ali letnih obrokih. V primeru letnega plačila priznamo 10-odstotni popust. Do 30. aprila letos nudimo dodatni 10-odstotni promocijski popust. Zavod izplača zavarovancu zavarovalnino glede na osnovo, pri čemer zavarovanec plača 10 do 20 odstotkov soudeležbe. Vse informacije v zvezi z dodatnimi zavarovanji dobite na izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Gorenjskem: Jesenice 81-140, Kranj 215-162, Radovljica 715-276, Škofja Loka 632-444, Tržič 53-126 POMLADANSKA MODA-TURBO CENI Girl: Čevlji z vezalkami, z nedrsl-jivim profilnim podplatom, Crne/barve. št.: 23-30. 300.- Nina: Platneni čevlji z vezal komi z profilnim podplatom, beige. St : 36-41 4750.- Zvklos: Športni copati za tek z „EVA"-vmesnim podplatom, beli/modri/erni. St.: 39-46. NAMESTOSS-MOir" 4750^ Qy| mehki"' M0kQSini 12 vek'r'a z be. Mm gumijastim podplatom 9e' modri, rjavi. St.: 39-46 KongoROOS, Super-Shoes. Ekskluzivno pri Turbo. .Namesto'-cena je bila doslei veljavna prodajna cena. Kranj, PC 4\\::nnpdemijnterieri Mirka Vadnova 7 MODNO IN UGODNO KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Premiera v Domu Jože Ažmana SVET PLASTIONSKE NESVOBODE Bohinjska Bistrica - Ne zgodi se ravno prav pogosto, da ljubiteljsko gledališče uprizori krstno predstavo. Vsekakor je za kaj takega imela nemalo ustvarjalnega poguma dramska skupina DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, ki si je nadela še krajše ime Gledališče Bohinjska Bistrica. Za predstavo tc gledališče sezone je naprcČ izbrala doslej še neuprizorjeno Kugo plastionsko avtorja Mihe Remca. Sobotno krstno uprizoritev pred polno dvorano Doma Joža Ažmana si je ogledala tudi selektonca za srečanje ljubiteljskih gorenjskih gledaliških skupin* Pisatelja Miho Remca sicer poznamo predvsem kot pisca znanstveno fantastične literature (Sončni obrat, Zelena zaveza), pisal pa je tudi za gledališča. Dramski tekst Kuga plastionska je nastal v sedemdesetih letih, konec osemdesetih pa ga je objavila revija za ljubitelje znanstvene fantastike Nova v svoji četrti številki. Prav v tej reviji je na tekst naletel Darko Čuden, sedanji režiser predstave. Čeprav ni bil poseben ljubitelj znanstvene fantastike, pa je zgodba nanj naredila velik vtis. Sicer je bil tekst označen z vsemi gledališkimi didaskalijami, pa je imel vendarle občutek, da je avtor napisal radijsko igro. Vsekakor je bil vtis tako močan, da Darko Čuden na tekst ni pozabil. Lani, ko so v dramski skupini govorili o tem, kaj bodo uprizorili v sezoni 1994/95, se je spomnil na Remcev dramski leski in se z avtorjem domenil za uprizoritev. Boh. Bistrica - Prizor iz Kuge plastionske Mihe Remca v dvorani Doma Jože Ažmana Kaže, da se za znanstveno fantastični tekst Kuga plastionska kar dve desetletji ni mogla ogreti nobega gledališka skupina. Do lani, ko so v začetku novembra v Bohinjski Bistrici začeli študirati več kot dvajset let star Remcev tekst. Miha Remec je doslej napisal kar nekaj dramskih tekstov, od tega so bili vsi ali objavljeni ali pa uprizorjeni. Prvo dramsko delo Mrtvi kurent je uprizorila mariborska Drama v sezoni 1959/60, štiri sezone kasneje pa so Srečne zmaje, tekst z znastveno fantastiko, igrali v celjskem gledališču. Potem ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo delo Delavnica oblakov v sezoni 1966/67, kasneje na slovenskih odrih njegovih del niso uprizarjali. Nekateri teksti so bili sicer sprejeti v repertoar, vendar pa do uprizoritve ni prišlo. Kot je povedal sam avtor, za to ni bilo kakega posebnega razloga. "Tudi dramski telet Kres pri Savici Je bil sprejet," je povedal Miha Remec," vendar prav tako ni prišlo do predstave. Za natečaj Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana sem napisal Priklicevanje Nebov, tekst je bil celo nagrajen, vendar pa ni bil uprizorjen." Pisatelj, sicer urednik v redakciji Dela, pa dodaja svojemu opusu znanstvene fantastike še nova dela. Lani je izdal zbirko zgodb Astralni svetilniki, letos pa je v novi številki revije Nova Atlantida objavil svoje najnovejše delo. Darko Čuden "Sam sem se ogrel za tekst takoj, saj se mi zdi sijajen," je o besedilu povedal režiser predstave Darko Čuden." Za postavitev na oder ga je bilo sicer treba močno skrajšati, najmanj polovico teksta smo izpustih, vendar pa se mi zdi, da je za ugledališčenje na ta način samo še pridobil. Vsebina seveda sega nekam v namišljeno prihodnost. Ko ljudje uničijo svoje naravno zemeljsko okolje, se rešijo nekam v vesolje in življenje nadaljujejo v nekakšnih bival-nikih, v plastione za neumrljive človekoide jih je postavil avtor. Življenje narekovano po predpisanem programu pa za rešence z zemlje seveda ni pravo življenje, čeprav jim 'oblast' preko robotoidov nenehno pripoveduje, kako srečni so v teh (nesvobodnih) pogojih bivanja." Tema, ki so se je poleg Onvella, Huxleyja in drugih skozi znanstveno fantastično pripoved lotevali ustvarjalci v svetu in tudi pri nas, je torej klasična - vprašanje človekove svobode, totalitarnega sistema, problema manipulacije, strahu pred izgubo individualnosti. Pri postavitvi Kuge plastionske na oder so si bohinjski gledališčniki dovolili tudi nekaj manjših sprememb. Čeprav v besedilu "oblast" ni poosebljena, le nenehno je prisotna kot Oni, pa so V predstavi oblast utelesili-"Zdelo se mi je primerneje, da se predstavniki oblasti na odru tudi dejansko pojavijo. Zamislil sem si štiri oblastnike v baročnih oblačilih, ki na nesorazmerno visokih stolih ob pomoči robotov ob zvokih renesančne glasbe obvladujejo sceno. Obsedeni od oblasti vladajo vse do pojava kuge, ki z 'virusom' neposlušnosti in želje po individualnosti razkroji svet plastionov." • Besedilo in slika: Lea Mencinger Po TSD '95 ČETRTINKA STOLETJA ZA POLNE DVORANE Kranj - Slovenska dramatika ter vse inačice gledaliških uprizoritev te dramatike, za oboje pa ne nazadnje gre p*1 festivalskih pregledih znanih pod naslovom "Teden slovenske drame", je že doglo vrsto let resnično bistven nosilec našega gledališkega dogajanja. V posameznih obdobjih je naša dramatika nosila pomemben del repertoarjev v drugih (tujih) gledaliških geogranjah in postajala iz sezono v sezono bolj iskano in nadvse uspešno "blago". naloge, ki so ostale zapisane i«1 argumentirajo želje ozkega kroga organizatorjev in želje širokega kroga raznovrstni«1 ustvarjalcev gledališča. Ker ni verjeti, da bi se v bliŽnJ! prihodnosti gledališko tehnicn« pogoji bistveno popravili, °r festival pač še v prihodnje "omejen", s profesionalizacij, tistih služb, ki organizirajo festival, pa bi moral postati "Pf0 motor" slovenskega gledališča-7 i<»t; cp kn Tsn mora' Kranjski festival je v dobrih dveh desetletjih po svojih najboljših močeh iz leta v leto registriral celoten "utrip" dramatike in njenih uprizoritev. Treba se je zavedati, da kljub najboljši volji organizatorjev Teden slovenske drame ne more biti popoln, verodostojen in smiselno selektiven pregled vsega najboljšega, saj selekcijo festivala v dobršni meri kroji zahtevnost posameznih uprizoritev. Kranjski gledališki oder je vseskozi "glavni" selektor festi- vala. To pa je predvsem pomenilo, da se festival vsaj v zadnjem obdobju ni mogel naravno razrasti, saj so manjkale nekatere bistvene uprizoritve. Večkrat je bilo zapisano, da bi moral biti Teden smiselno središče spremljanja vsega, kar je neposredno vezano in zvezano s slovensko dramatiko, s slovensko izvirno gledališko mislijo ter posredno s celoto, ki jo razumemo pod pojmom umetnosti. Če so v tem četrtstoletnem "ponavljanju" festivala man- jkale nekatere nepogrešljive uprizoritve, pa se vse festivalske uprizoritve, ki lahko pridejo na skromen tehničen oder Kranja, "odvijajo" pred zasedenimi dvoranami. To pa seveda pomeni, da je festival odličen in dobrodošel privesek kranjskega gledališča, odlična in kot že zapisana delno okrnjena gledališka informacija za gledalce. Vsakršno tarnanje bi bilo z vidika gledalcev popolnoma odveč, toda festival si je zapisoval tudi odgovornejše "strokovne" Z leti se bo TSD mo mladiti... • Matija Logar KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na odprta retrospektivna razstava Frana Krašovca (1889-1969) z naslovom Od pastorale do gibanja. V galeriji Mestne hiše je na ogled skupinska fotografska razstava sedemnajstih fotografov "1+16", ki jo je Kabinet slovenske fotografije pripravil v počastitev osemdesetletnice fotografa Janeza Marenčiča. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik Nejča Slaparja. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec. V razstavnih prostorih galerije Šenk v Britofu razstavlja slike akad. slikar Zvest \pollonij. JESENICE - V razstavnih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Slovenske fotograjinje se predstavljajo. V razstavnem salonu Dolik so na ogled risbe akad. slikarja Hamida Tahirja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled slike Nika Slovenca. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava fotografij Moja kultura bivanja *95. V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike Aleš Sedmak. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu- pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja "keramične slike" Aljoša Sotlar iz Škofje Loke. V restavraciji Krona je na ogled razstava lončarskih izdelkov, dražgoškega kruhka in poslikanega lesa avtoric Barbare Stembergar-Zupan, Cirile Šmid in Alje Kump-Ankerst. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike akad. slikarka Vera Trstenjak KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar in grafik Vinko Železnikar. LJUBLJANA - V Lekovi galeriji, Verovškova 57, razstavlja slike Bernarda Šmid iz Lesc. LUTKOVNO SREČANJE S. KUMPA Kranj - Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske ter ZKO Kranj so za petek, 17. marca, pripravili tradicionalno celodnevno Lutkovno srečanje Saše Kumpa. Na srečanje so organizatorji povabili osem lutkovnih skupin, ki bodo nastopile v prostorih Centra kulturnih dejavnosti, v Ragtime klubu in v gradu Kieselstein. Nastopile bodo: Lutkovna pripravljalnica CKD Kranj Ogledalce (mentorica Nataša Herlec), DPD Svoboda Bohinjska Bela z Jane Milčinski igrico Zdravilo za medveda (mentorici Jožica Vrečko in Nataša Klinar), Lutkovna skupina GM Jesenice z Butalskim policajem in Cefizljem Jane Milčinski, (režija in likovna zasnova Saša Kump), Lutkovna skupina Lutke čez cesto bo predstavila Nekaj Pujevih, Lutkovna skupina OŠ Cvetko Golar Škofja Loka z Gospod in hruška Frana Milčinskega (mentorica Simona Novak), Lutkovna skupina Grupa Ultra bo predstavila Regeneracija (režija Grupa Ultra), Lutkovno gledališče Tri bo zaigralo Petra Klepca (režija Helena Šobar-Zajc). V Ragtime klubu bo ob lo.30 za izven nastopila tudi Lutkovna skupina KPD Šmihel s Koroške s Sovico Oko Svetlane Makarovič v režiji Tmeta Varla. Srečanje se bo zaključilo o okroglo mizo ob 17. uri v Ragtime klubu. • LJVI. Novo pri Mohorjevi založbi POEZIJA IN SOŠKA FRONTA Pesniška zbirka Anice Perpar in knjiga o soški fronti Vasje Klavora sta pravkar izšli pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Ko je pred dvema letoma izšla knjiga Plavi križ, ki jo je napisal Vasja Klavora, je že podnaslov Soška fronta, Bovec 1915-1917, dal slutiti, da se bo avtor, sicer kirurg in primarij šempeterske bolnišnice, lotil tudi ostalega dela te fronte -Kobarida in Tolmina. Prva knjiga, ki je izšla tudi v nemškem jeziku, je bila kmalu razprodana in je ponovno izšla v ponatisu. V prvi knjigi je avtor opisal vojna dogajanja na Bovškem od začetka sovražnosti na jugozahodni meji med avstro-ogrsko monarhijo in Italijo pa vse do dne, ko je krenila v napad skupna avstrijsko nemška armada - začel se je znameniti preboj na Soški fronti leta 1917. Tolminski del tedanjega soškega bojišča pa avtor predstavlja v svoji drugi knjigi z naslovom Koraki skozi meglo. Podrobneje dokumentira zadnje dejanje tega vojnega obdobja, ko je od Tolmina proti Kobaridu krenila v napad na italijanske položaje številna in močna združena armada. Tako kot v prvi knjigi je tudi v drugi Vasja Klavora uporabil številne dokumente, s katerimi je lahko podrobno opisal vojno dogajanje, ki je pustilo hude posledice tudi pri civilnem prebivalstvu. Mea zgodovinske in druge vire avtor vpleta tudi zapise pripovedi, ki jih je sam (ali drugi) drugi zbral od še živih udeležencev prve svetovne vojne in njihovih potomcev. Tako kot prva tudi druga knjiga prinaša obilico fotografij s področja, kjer se je odvijala največja gorska bitka v zgodovini človeštva. V Ellerjevi zbirki Mohorjeve družbe je izšla druga pesniška zbirka Anice Perpar z naslovom Limonovec. Zbirko sestavljajo pesmi, ki govorijo o navidezno preprostih vsakdanjih stvareh, je v spremni besedi o poeziji Perparjeve zapisal Denis Poniž. Pesmi so razdeljene v štiri cikle od spominskega, raznolikega in tudi čustveno zaznamovanega, preko drugega, ki pomensko raste iz prvega in se zaključuje s trinajstimi pesemskimi sporočili tretjega cikla - v četrtem zaključnem ciklu z naslovom Nočne pesmi sklene svoje videnje vedno novih podob sveta. Skratka - te vrste lirika, ki se kaže v novi pesniški zbirki Anice Perparjeve, je vsekakor zrelo pesniško dejanje v poeziji vsekakor manj naklonjenem času. • Lea Mencinger 28. SLOVENSKI PEVSKI TABOR V Šentvidu pri Stični bo Slovenska pevska zveza pri ZKO Slovenije 18. junija letos organizirala 26. tabor slovenskih pevskih zborov. Zaradi proslavljanja petdesete obletnice zmage nad fašizmom bo temu prilagojen tudi letošnji pevski program. V sporedu tabora bodo vojaške pesmi iz slovenskega ljudskega izročila, kot sta na primer Oj ta vojaški boben in pa Pesem o svobnodi. Prijavljeni zbori - združeni ženski, moški in mešani zbori pod vodstvom Igorja Švare bodo letos izvedli nekoliko obsežnejši spored - kar dvanajst skladb Radovana Gobca, Matije Tomca, Franceta Marolta, Alojza Mihelčiča, Janeza Močnika, Zorka Prelovca, Karola Pahorja, Vinka Vodopivca in Frana Ventur-inija. Na predvečer tabora bo tudi koncert zamejskih in izseljenskih zborov. - Zbori in pevske skupine se lahko prijavijo za nastop na letošnjem taboru na uvodnem zborovskem seminarju v soboto, 18. marca, v Šentvidu pri Stični. • L.M. NAGRADA ZA KOMPOZICIJO Kranj - Prof. Damijan Močnik, dirigent APZ France Prešeren Kranj, je konec februarja letos na kompozicijskem tekmovanju, ki ga je razpisalo Mednarodno združenje zborovskih dirigentov v Frankfurtu, prejel drugo nagrado-Nagrajena je bila desetminutna skladba Diptvchon j° honorem tolerantibus za šestglasni mešani zbor na latinski tekst iz Pridigarja (Sveto pismo). Besedilo za uglasbitev je predpisal organizator tekmovanja. Na tekmovanju je žirija podelila dve drugi in dve tretji nagradi, medtem ko prva nagrada ni bila podeljena. Vse nagrajene skladbe bodo 23-oktobra letos premierno izvedene v okviru Mednarodnega zborovskega festivala Rhein-Ruhr 1995 v severnonem*' kern središču Bochum. Močnikovo skladbo bo izdala založba Ferrimontano iz Frankfurta. REPORTAŽA Ko v Kropo pride pomlad Z barčico na ptičjo ohcet Thdi letos so na predvečer sv. Gregorja v Kropi "vrgli luč v vodo". Več kot petdeset razsvetljenih "barčič" je zaplavalo na spodnjem bajerju in osvetljevalo obraze številnih obiskovalcev. Kup ljudi je že bilo ob sPodnjem bajerju, ko je naša ^ala ekipica prispela v Kro-P°- Star železarski kraj v j^rčju Gorenjske, kamor ni- koli ne posije sonce, bi si ob đejstvu, da kupček civilizacije shrno obkrožajo hribi, mislil naključni obiskovalec. Pa ^endarle sonce je s svojimi *a«"ki skoparilo le pozimi, ko Je malo, poskočno Kroparico yklenil led in so vodna kolesa °°stala, ko se je po pajčevi-nah v vigenjcih obešalo ivje. K° je pnšla pomlad in z njo 2elenje, je bilo tudi kroparsko sonce bolj radodarno. Prihod Pomladi so zato Kroparji Pozdravili z veseljem in Praznovanjem. Na predvečer sv. Gregorja, 11. sušca so vrgli luč v vodo". Na deš-Clce ali obode peharjev so nafožili oglja ali žaganja, največkrat vse polili s smolo, Vse skupaj zažgali in vrgli v v°do. Od tega večera jim Namreč umetna svetloba ni °>la več potrebna, saj je sonce, ki nekaj mesecev ni Posijalo v dno kroparske kot-Jlne, odslej prijazno svetilo v |emne žebljarske kovačnice. Luč je zmagala nad temo, P°mlad nad zimo. Dandanes, ko nam umetno svetlobo daje elektrika, je °°iČaj sicer izgubil prvotni PQrnen. vendar pa v okviru umetnostni zgodovinar in etnolog, z "mednarodno udeležbo" iz Radovljice in Ljubljane je med barčicami izbrala najbolj izvirne, estetske in vezane na tradicijo. Tako je prvo nagrado in pa prehodni pokal prejela Tej a Golja za barčico "Gregorjevo", druga je bila barčica "Ključi najstarejše hiše" Matjaža Bregarja, tretje mesto pa si je z barčico "Cokla" prislužil Gregor Smrekar. Na sv. Gregorja pa so kroparski žebljarji praznovali tudi dan, ko še ženijo ptički. Na ta dan so včasih žeoljarji začeli kovati že ob 2. uri zjutraj, da so že sredi dopoldneva pogasili ognje na ognjiščih in odšli v naravo, na mesta, kjer so se ponavadi zadrževali ptiči. Gledat ptičjo ohcet. Medtem, ko spuščanje barčic na nek način še vedno ohranja tradicijo, pa je ptičjo ohcet zamenjal sv. Valentin. Je že tako, da smo zadevo prevzeli od zahodnoevropskih narodov, najbolj po godu pa je to seveda raznoraznim pod taktirko prizadevnega boli moderne, s stiroporsko tr8°.vc4en} * ~S{5J«, drugač-kustosa tamkajšnjega muzeja podlago in največ iz kartona, nimi 'srček artikli". Jožeta Eržena, vsako leto a zato niso nič manj atrak- priredijo "spuščanje barčic" tivne, ta je "spustil" gasilski Zato človeka ge toliko bolj po spodnjem bajerju. Več dom, ta značilno kroparsko vzradosti ohranjanje starih kot 50 barčic, večino so jih hišo ali pa cerkev, oni imita- običajev, kot je bilo tokrat, prinesli otroci, je letos plava- cijo starinskih ključev ali pa m Je vsako leto, spuščanje lo po bajerju. Res, da so preprosto eno navadno coklo, barčic v Kropi. • Igor K., ^ižnegalrurtV €opl &»& netoličo foto: U. J«ras_ Visok telefonski račun, nadloga zemeljska Čvekafon, Telekom ali kdo se je obesil na telefon? (2) Kako v enem mesecu nabrati več kot 6.000 telefonskih impulzov - a) težko^)šal7in^c) tu nekaj ni v redu ^ Petkovi številki Gorenjske-p glasa smo zapisali zgodbo Jeznega občana, ki je negodoval nad visokim telefons-*»m računom za mesec »ebruar. Omenjeni se je ogla-*u v kranjski poslovni enoti P°djeteja Telekom, podan je ?« reklamacijski zahtevek, na p«erega odgovor naj bi bil ISf11 v predpisanem roku ^desetih dni. Do takrat pa v •***u ostaja nekaj ugibanj, "aPaka na telefonski centrali, mo'ebitni "priklop" koga vm!Jega na telefonsko šte-u^oprizadetega... Ali pa so Zni časopisni oglasi o 4 Cena telefonskega impulza je 2.60 sit, z davkom 3.12 sit. Minuta krajevnega pogovora vas bo veljala 0.2 impulza, znižana pa 0.1 impulza, minuta medkrajevnega pogovora po Gorenjskem je vredna 1.0 impulz (oziroma znižana cena 0.5) in po Sloveniji 1.5 impulza (0,7), precej impulzov pa "požre" pogovor v mobilno omrežje (tudi če vi kličete številko na mobitel) in sicer 15 impulzov na minuto oziroma 7.5 po znižani tarifi. Znižana cena velja vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj ter ves dan ob nedeljah, praznikih in prostih dnevih. vah« S? neodvisi"h storit-°*na'v,i» komo strokovno fon* £ ra*norazne čvekali^ .°rosk-°Pe in vroie Vab.i*iviT "ek6,iko Prevež v«uiiJi * tokrat smo se pogo-oia a aru8° stranjo oziro-je v T in°m MoharJem, ki Dori» 5?tekomu zadolžen za pa i °? VeklamaclJ» nkrati sije » 1 Predsednik komi->y* Pntozbe na II. stopnji. sec h u- Pisamo vsak medo 7o V?° Poprečno od 60 račun rek'amaciJ telefonskega nih ' Pretežno individual-Prim«J?ro.Cnikov» kar je v ki kS3?1 s 60 000 naročni-kern i lmamo na Gorenjs-jih?n5 °. mala °d tega se Prito* 30 odst°tkov nadalje Prvotrl na naš odg°vor na ^a na°TTrek,amaciJ0' oziro" maciii stoPm*°- °b rekla-poda/t °Pravimo statistične P°rabiien°unaročn1iku (§tevi!° Števca »mpulzov, stanje Priif\f: xza kakšne vrste tel. *ar^ kontrol° niSK,n vodov in naprav, kontrolo tarifnih naprav, po potrebi pa opravimo tudi izpis telefonskih pogovorov. Slednjega smo opravili tudi v primeru, opisanem v vašem Časopisu, iz napisanega smo namreč lahko sklepali, za katero reklamacijo je šlo." Iz izpisa je mogoče razbrati katerega dne, ob kateri uri in na katero številko je bilo klicano, mogoče pa je ugotoviti tudi čas trajanja telefonskega pogovora in število porabljenih impulzov. Večjo pozornost pa namenjajo predvsem telefonskim pozivom, ki obsegajo 50 in več telefonskih impulzov. Za primerjavo, približno 50 impulzov naprimer velja pol minute običajnega pogovora v Avstrijo ali pa dve minuti pogovora v mariborsko omrežno skupino. "Iz izpisa, ki smo ga opravili za telefonsko številko, ki jo poseduje stranka, ki je vložila reklamacijo, je razvidno, da je bilo večkrat klicano tudi na številke v okviru "samostojnih neodvisnih storitev", med drugim tudi na tovrstne telefonske številke v tujino. Iz. tega naslova pa izvira tudi večina od 6552 impulzov, ki so bili na tej naročniški številki zabeleženi med 25. januarjem in 25. februarjem, ko ponavadi od-čitavamo stanje posameznega števca." Minuta tovrstnega pogovora "požre" tudi po 100 impulzov, če pa se na tako številko kliče v tujino je cena približno še enkrat višja. "Vzrok za visok telefonski račun je torej mogoče ugotoviti iz izpisa, seveda pa bomo v kratkem preverili tudi morebitno napako na naročniškem vodu in v telefonski centrali, čeprav je možnost za napako pri slednji zelo zelo majhna."Sam postopek se sicer zna zavleči največ tja do treh mesecev, stranka se ima namreč možnost pritožiti še na II. stopnji. Kakorkoli že, kadar imate take in podobne probleme s telefonskim računom, bo najbolj pametno, da vložite prošnjo za izpis telefonskih pogovorov, lci sicer stane 3.000 tolarjev, a bo resnici na ljubo večina številk z vašega telefonskega računa poslej bolj jasnih. Igor K. Stoletnica planinskega društva Radovljica Prav nič starčevsko utrujeni V stotih letih so postavili kar enajst planinskih postojank. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica je ob visokem jubileju pripravilo v petek zvečer v avli radovljiške osnovne šole prijetno proslavo, na kateri je Predsednica Metka Rutar -iber na kratko predstavila delovanje društva od ustanovitve do danes. Najzaslužnejšim so podelili Er i/nanj a, v Šivčevi hiši v Radovljici pa so odprli razstavo "Sto let planinske dejavnosti v Radovljici", ki bo na ogled do 17. marca. Hkrati z društvom praznujejo letos tudi trije njegovi odseki: markacij ski in alpinistični odsek 60-letnico, gorski reševalci pa 30-letni-co. Ko so zavedni planinci 1892. leta na pobudo Pipar-jev na Stolu ustanovili Slo- Srednje vasi ob udeležbi 45 turistov". Do prve svetovne vojne so postavili še šest koč, v stotih letih skupno kar enajst. Poleg postojank so zgradili še brv čez Savo v bližini Kamne Gorice, brv čez Rudnico v Bohinju in žičnico na Križke pode ter skrbeh za jamo pod Babjim zobom. Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila sedemnajsta predsednica društva Metka Rutar - Piber, gradnje niso bile edina dejavnost. V društvu uspešno delujejo tudi markacijski, alpinistični, mladinski in športnoplezalni odsek, odsek za planinsko hojo in pohodništvo ter gorska reševalna služba. Ob ustanovitvi so imeli 65 članov, medtem ko jih imajo danes Priznanja Janko BrinŠek, Janez Pretnar, Metka Rutar - Piber, Verenka Mencinger in Janko Potočnik so prejeli priznanje za več kot 30-letno delo v društvu, Vinko Glažar, Liza Torkar, Mara Žnidar in Marcel Furlan za več kot 60-letno Članstvo v društvu in Peter Ježek za dolgoletno delo v društvu in GRS. Priznanja so dobili tudi Častni člani društva: Franc Meze, Miha Finžgar in najstarejši član Janez Mrak, ki je star le pet let manj kot društvo. vensko planinsko društvo, 2.188, od tega domala tret-so tudi sklenili, da je treba jino mladih. Če so bili prvi onemogočiti ali vsaj zavreti člani iz vrst inteligence, raznarodovalno delo nemških društev, ki so na slovenskih tleh postavljala nemške planinske koče, na- uradništva, trgovcev in dijakov, so zdaj iz vseh slojev prebivalstva. "Stoletnice nismo priča- pise in kažipote. Najprej so kali prav nič starčevsko ustanovili savinjsko in kam- utrujen," je na slovesnosti niško podružnico slovenske ga društva, pred stotitimi leti (10. marca) pa v Klinar-jevi gostilni v Radovljici še radovljiško, ki je "matica" vseh kasneje nastalih društev vZgornjesavskidolini.na Bledu, v Gorjah in v Bohin- dejala predsednica Metka Rutar - Piber in poudarila, da društvo tudi v prihodnje stoletje stopa mladostno zagnano in s številnimi idejami. Ob jubileju so mu med drugim čestitali radovljiški župan Vladimir Černe, ju. Ko je podružnica že pet ljubljanski nadškof in me-mesecev po ustanovnem tropolit dr. Alojzij Šuštar in zboru postavila svojo prvo planinsko postojanko, kočo na Velem polju, je bila ob odprtju nekaka nacionalna demonstracija, o kateri so tedaj poročali, da je "goste redsednik Planinske zveze lovenije Andrej Brvar, ki je poudaril, da radovljiško društvo sodi po številu čal-nov med naj množične jše v Sloveniji, njegova postojan- pozdravilo streljanje topi- ka na Križkih podih pa med cev v Bohinjski Bistrici in najbolj priljubljene visoko- Srednji vasi, kočo pa je gorske postojanke. • C. blagoslovil kaplan iz Zaplotnik Bodoči dijaki in študentje na informativnem dnevu Mlade žeja po informacijah Kranj, 10. in 11. marca - V petek in soboto so vse slovenske srednje šole, pa tudi visoke šole in univerza, pripravili informativni dan. Tisti, ki bodo prihodnje šolsko leto postali srednješolci in študentje, so se imeli priložnost poučiti o vseh pobojih svojega prihodnjega šolanja. Najtežja je nedvomno odločitev za srednjo šolo in ker jo navadno sprejmejo učenci skupaj s svojimi starši, sta se informativnega dne na srednjih šolah udeležili obe generaciji. Časa za odločitev nimajo ravno veliko. Do 24. marca morajo oddati svojo prijavo na zaželeno srednjo šolo. Če si bodo pozneje zaradi informacij o morebitnih omejitvah vpisov ali česa drugega premislili, bodo prijavo lahko še do 13. aprila prenesli na drugo srednjo šolo. Pozneje tega ne bodo več mogli, dokler ne bo končan postopek za vpis na šolah z omejitvijo vpisa, torej 4. julija. D.Z., foto:L.J. Župan občine Bled objavlja po sklepu občinskega sveta občine Bled, z dne 9. februarja 1995, naslednji prosti delovni mesti 1. SVETOVALEC ŽUPANA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO Pogoji: - visoka strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - znanje dela z računalnikom 2. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC -TAJNICA Pogoji: - srednja izobrazba administrativne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj - znanje dela z računalnikom -1 mesec poskusnega dela. Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91, 4/93). Pisne prijave z doKazili o izpolnitvi pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Bled, Cesta svobode 13, 64260 Bled. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31 razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA ENOTE - RAVNATELJA SREDNJE ŠOLE 2. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: pod 1. - visoko strokovno izobrazbo defektološke smeri - tiflopedagogika ali visoko strokovno izobrazbo pedagoške smeri z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo, opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja in organizacijske sposobnosti pod 2. - višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje osnov računalništva in organizacijske sposobnosti pod 3. - visoko strokovno izobrazbo - profesor angleškega in nemškega jezika, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje za delovno mesto pod točko 1. in 2. sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Delovno razmerje za delovno mesto pod točko 3. sklenemo s 1. 9.1995 za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Poskusno delo traja 4 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ŠIVILJSTVO KUHAR TRGOVINA KRIM VISOK0130, tel.:43-090,43-218 VAM PO KONKURENČNIH CENAHNUDI BLUZE; KmA, HLAČE IN KOSTUME ZA BIRME IN MATURE IZDELAMO TUDI K> NAROČILU FTP Elektrotehniško podjetje Kranj, p.o. objavlja prosto delovno mesto VODJE ODDELKA STROJNIH DEJAVNOSTI Pogoji: - VII. ali VI. stopnja fakultete za strojništvo -smer energetika - zaželene so delovne izkušnje v stroki Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Mirka Vadnova 11, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od zaključnega roka za prijavo. altoma commerce V C. 1. maja 5, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 11111)1© mm M€4 5% POPUST NA PLAČILO S ČEKI 10% POPUST NA GOTOVINO osnovna cena 91.990,00 SIT 5% popust na 6 čekov brez obresti 87.391.00s.t 0+5) 10% popusta na gotovino 82.791,00s.t pomivalni stroj model C 7800 z blokado proti izlivu vode in samo 37 DCB glasnosti pralni stroj GORENJE 606 X z 600 obrati in dodatno ročno nastavljiva temperatura . + 5 x 9.198,00) NOVO -TV GRUNDIG promocijski popust 5% na 5 čekov brez obresti ekran 51,55,63 in 10% popust na gotovino, servis: Iskra Kranj 58.936,00sit 55.990,00s,t 52.990,00sit V OBJEMU ENERGIJE Primanjkovanje energije je pri ljudeh danes pogost pojav, ki pa od sedaj naprej ne bi več smel predstavljati problema. Kajti Vitalis, d.o.o., je tudi na naše tržišče uvrstil izdelke, ki so - v svetu popolna novost in predstavljajo pravo revolucijo tako pri izboljšanju vsakdanjega počutja in doseganja boljših rezultatov na področju poslovne uspešnosti in športa. Pomagali nam bodo premagati meje, ki dosedaj niso bile dosegljive, in s pomočjo stimulacije akupunkturnih točk pomagali pri težavah in obolenjih. AKU STIMULATOR imajo ušesom prilagojene elektrode, ki avtomatsko izbirajo akupunkturne točke, jih stimulira in uravnava energetsko ravnotežje v telesu. Odpira zamašene meridiane in izboljšuje delovanje njim odgovarjajočih organov. Posebej je učinkovit pri boleznih, povezanih s prebavo, pri boleznih dihalnih organov, nespečnosti, visokem krvnem pritisku, zo-bobolu, glavobolu, nevralgičnih simptomih in menstrualnih težavah, išijasu, pri bolečinah v želodcu, bolečih sklepih, očesni mreni, slabem vidu, pri epilepsiji, vnetju sinusov, grla, dlesni, pri migreni, bolečinah v vratni hrbtenici itd. Presenetljive rezultate lahko dosežemo tudi pri vsakdanjih simptomih, vendar je priporočljiv posvet pri zdravniku akupunkturologu. AKU SANDALE Na pogled AKU STIMULATOR izgleda kot nekakšen vvalkman. V bistvu gre za veliko več. Kajti "slušalke" Tudi AKU SANDALE so pripomoček za učinkovito avtomatično zdravljenje. Uvrščajo se v skupino akupunkturnih pripomočkov znanega kitajskega izumitelja g. Xionga Xiao- vvela. Nastale so na osnovi dolgoletnih izkušenj tradicionalne kitajske medicine in moderne evropske tehnologije. Uporabljamo jih skupaj z AKU STIMULATORJEM. Z električnimi impulzi stimulirajo akupunkturne točke na stopalih, ki jih aparat poišče avtomatično, še posebej učinkovito lajšajo težave pri sladkorni bolezni, delni paralizi, astmi in artritisu. Ker so enostavne za vsakdanjo uporabo in pri zdravljenju delujejo popolnoma avtomatično, jih zlahka uporabljate sami, brez zdravnikove pomoči. Tudi poznavanje kitajske medicine ni potrebno, zato so še posebej primerne za domačo uporabo. ENERGIJSKA MAJICA ENERGIJSKA MAJICA je bila testirana na Inštitutu za šport Univerze v Ljubljani in je popolna novost na svetovnem tržišču. Fotografije, ki jih je naredil Inštitut za radiometrijo, so bile narejene s posebno kamero -AURA VISION 3000, kažejo pa bistveno spremembo energijskega polja - aure po 20 minutah nošenja majice. Pripomore k manjši porabi kisika v telesu, nižjemu respirators-kemu kvocientu in nižjemu krvnemu tlaku. Raziskave na Inštitutu za radiometrijo so pokazale, da ENERGIJSKA MAJICA daje največ dodatne energije osebam, ki jim fizične energije primanjkuje in sicer tudi do 50 odstotkov. Tudi v športu pomeni pravo revolucijo. Priporočljiva je takrat, kadar se počutite utrujene in brezvoljne, kajti pomagala vam bo izboljšati energijsko stanje v telesu in vam okrepila voljo. Rekreativci naj majico oblečejo 20 minut pred fizično aktivnostjo, aktivni športniki pa 30 minut do eno uro pred začetkom vadbe in tako telo že v naprej pripravijo na telesne napore. NASLANJAČ MEGATRON NASLANJAČ MEGATRON je delovni stol, ki ima vgrajene naprave za odvajanje čiste kozmične energije na vse pomembne energijske centre v telesu. Poznamo obleke in ogremo za odvajanje negativnega energijskega naboja iz telesa in napajanje s čisto vitalno energijo. Primeri so indijanska oblačila z resicami, kraljevski plašči, mašniške stole, razna pokrivala, tudi nakodrane srebrne lasulje, ki jih obvezno nosijo sodniki v Veliki Britaniji, imajo podoben učinek. Design stola MEGATRON pa je prilagojen obrisu popolne telesne avre zdravega človeka in na ta način stimulira avro uporabnika k pravilni obliki, ki ščiti telo pred odtekanjem vitalne energije. Na posameznih mestih stola so nameščene točno določene in natančno usmerjene antenske naprave, ki filtrirajo in usmerjajo določen spekter kozmične energije na odgovarjajoči energijski center telesa. Stol MEGATRON je namenjen kreativnim in ustvarjalnim ljudem, ki želijo povečati kvaliteto in učinkovitost svojega dela. Predvsem so to: man-agerji in direktorji, znanstveniki in umetniki, državni politiki, novinarji, študenti. Za naročila in dodatne informacije pokličite tel.: 068/323-515 ali naslov Brod 32, 68000 NOVO MESTO "Prisotni smo na sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja *95 od 13. do 19. 3. 1995 v Ljubljani v hali B." GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK nIKO BEVK,, nagrajen za izjemne gospodarske dosežke Najtežje je bilo doseči samostojnost Osamosvojitev Števcev je bila podobna osamosvojitvi Slovenije, brez popolne enotnosti kolektiva ne bi šlo. ^'»nJvlO. marca - NIKO BEVK, direktor Iskre Emeco, prej *skre Števci Kranj je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke. Prišel je v Podjetje z izgubo, v petih letih so proizvodnjo podvojili, °dplačal« dolgove, poslujejo z dobičkom, osamosvojili so se in Se med prvimi olastninili. Iskra Emeco se danes po velikosti Prihodka uvršča na 20. do 25. mesto v Sloveniji, po izvozu na upam, da tudi kolektiv, saj !f to priznanje družbe, da delamo bolje kot drugi." "Nagrajeno je Vaše delo v **a se ALFA ROMEO z novo imuzino 146 (naslednico alfe 33) in LANCIA s trivratno izvedbo svoje delte. Med evropskimi proizvajalci je vsekakor potrebno omeniti RENAULT, kjer so odkrili pregrinjali z dveh prototipov in sicer z lagune evado, ki bo služila za osnovo kombijevski izvedbi in športnega roadsterja spider, ki so ga naredili pri Renault sport. Japonska avtomobilska industrija je v zadnjih letih predvsem zaradi premočnega jena nekoliko bolj zadržana, toda vseeno je bilo letos v Ženevi videti kar nekaj novosti. Pri SUZUKIJU je to avtomobil srednjega razreda baleno, pri MITSUBISHIJU imajo povsem novo limuzino cansma pri NISSANU pa so obnovljeni primeri pritaknili še športni paket opreme z oznako SRi. V Evropo vse bolj prodirajo tudi Korejci, med katerimi je najmočnejši HYUNDAI predstavil nov prototip HCD III, vozilo s terensko prilagodljivim podvozjem, prvič v Švici pa je nastopil tudi DAEVVOO, z naslednikom modela racer, imenovanim nexia. Podrobneje o novostih z letošnjega ženevskega salona v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa in v posebni prilogi Na štinh kolesih, v torek, 4. aprila. • Besedilo in slike: M. Gregorič Kdaj so odprta sejmišča Ja, svinjak ne more biti dolgo prazen, sicer bo ob naslednjem "prazniku kolin" bolj žalostno! In kje dobiti pujske, primerne za nadaljnjo rejo? Dobra priložnost za to so sejmi, na katerih prodajajo tudi pujske. Sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, v Kamniku je vsak drugi torek v mesecu, pri gostilni Mokar na Ižanski cesti v Ljubljani vsako sredo (tam ponujajo poleg prašičev tudi goveda), v Novem mestu vsak prvi ponedeljek, v Bežicah vsako soboto... Cene pujskov Cene na sejmiščih so dober "cenovni barometer" za vse, ki kupujejo in prodajajo pujske, primerne za nadaljnje pitanje. Čeprav se cene med sejmišči medsebojno precej razlikujejo, podatki kažejo, da se cenovno "napenjanje" ustavi malo pod 400 tolarji za kilogram, medtem ko cenovno zniževanje ni posebej omejeno, skoraj zanesljivo pa ne preseže 300 tolarjev. Sicer pa - cena gor ali dol, vedno obvelja tista, ob kateri si kupec in prodajalec sežeta v roke. Lanski krompir po 60 tolarjev Če bi si lani septembra kdo upal napovedati, da bo (stari) krompir v prvih marčevskih dneh na nakterih slovenskih tržnicah vreden že blizu ene marke, bi se mu vsi verjetno le smejali. Lanska "zgodba o krompirju" se namreč letos ni ponovila in ob pomanjkanju krompirja v Evropi ima tudi slovenski pridelek lepo ceno. Po podatkih Kmetijskega zavoda Ljubljana ga na debelo prodajajo po 50 tolarjev, medtem ko ga na nekaterih slovenskih tržnicah (na novogoriški, na primer) ponujajo kar po 80 tolarjev za kilogram. Na ljubljanski se cena suče okoli 70 tolarjev za kilogram, na kranjski, za katero bi v prispodobi lahko rekli, da je "sredi krompirjevih nasadov", pa od 55 do 65 tolarjev za kilogram. Pridelki na tržnici Na kranjski tržnici ponujajo jabolka po 120 do 130 tolarjev za kilogram, čebulo po 160, česen in fižol po 300, jajca po 16 tolarjev, zelje po 150 tolarjev, cvetačo po 190 do 210 tolarjev... Cene pašnika Cene pašnika (in tudi ostalih kmetijskih in gozdnih zemljišč) so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, ki lahko začetno ceno "dvignejo" tudi za polovico. Na Gorenjskem je za pašnik prvega bonitetnega razreda začetna cena od 111 do 143 tolarjev za kvadratni meter, za pašnik drugega razreda od 95 do 122 tolarjev, za pašnik tretjega razreda od 79 do 102 tolarja - in tako dalje vse do zadnjega, sedmega vrednostnega razreda, za katerega je začetna cena od 16 do 20 tolarjev za kvadratni meter. Opel Maxx SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 LJkozarjeva 15, Kranj C/^-S V tel.: 064/331-353 Za svečane priložnosti vam nudimo: dekliške dolge bele obleke iz satena fantovske obleke za obhajilo, birmo, valeto dekliške komplete za birmo, valeto dekliške bele bluze fantovske bele srajce lasnice za obhajilo dekliški beli čevlji fantovski čevlji 12.600 SIT 15.500 -18.200 SIT 16.100-17.500 SIT 2.500 -4.400 SIT 3.600-6.400 SIT 2.670 SIT 1.850-2.990 SIT 3.100-4.000 SIT Možnost plačila na dva čeka! (&> HvunrjHi AVTOMOBILI POOBLAŠČENA PRODAJALCA AVTOSALON JAVORNIK F1NZGARJEVA 5, JESENICE TEL.: 064/83 - 902 C$ftlt ŽE ZA 17.500 DEM SERVIS - PRODAJA LUSINA GOSTEČE 8, ŠKOFJA LOKA TEL.:064/632 - 286 SONATA ZA 29.790 DEM KOMBI ZA 25.600 DEM PONUDBA MESECA OB 5. OBLETNICI VOZIL HYUNDAI NA NAŠIH CESTAH VAM NUDIMO VOZILO LANTRA PO ZNIŽANIH CENAH že za 23.990 DEM UGODNI NAKUPNI POGOJI KREDIT LEASING STARO ZA NOVO PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OSNOVNO DODATNO OPREMO IN BREZPLAČNE SERVISNE STORITVE DO 10 000 KM UDOBNO, VARČNO IN VARNO VOZILO ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO STE ŽE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, a tel. 064/241-358, fax 064/241-367 $ ka)n Sospa se obla?° okusno in elegantno vov mč Pomečkanih roka-ki(a pr! kostimu in prav nič ni katerem nekateri zna-kinje obrazi, pardon, obraz-kal(L zredajo na ekranu kot A bfž!čna drevesca, ilnied* * me ]e pri enem Zadm-x naših vremenarjev Nau}atvikend bo lepo vreme, in Jj}e [e ga, v naravo pojdite PoneJlfberite novih moči z° Ok 1k?V delovni con'" nam ni samo on tisti, ki ^ f?iif Vjk™da P°šilia take teli j jŠJe- ludi nekateri vodi-mah„- dnevnika so še vedno bo snTix PreP"čanje, da nam ^*proščen in osvežujoč vi- kend nabral novih moči za nov delovni ponedeljek. In zdaj si zamislite kakšnega ameriškega ali zahodnoevropskega vremenarja, ki bi svojo napoved oddal z željo, naj si avstrijski ali nemški narod odpočije, da bo v ponedeljek lažje in bolje poprijel za delo! Ni šans! Ameriški vremenarji bi to sicer rade volje počeli, a v tako leli oddih v smislu nabiranja novih moči za naporni' delovni dan! Življenje ni praznik, življenje naj bode ti delovni dan - je zapel pesnik in s tem motom smo bili nafutrani desetletja. V delu je rešitev, migaj, migaj in še enkrat migaj za dobrobit skupnosti in za lastno veselje. Če si samo zamislim, kako je vesela lepega vikenda delavka, ki dela na tekočem traku! Ko ji Tema tedna Življenje ni praznik Vremenarji in nekateri TV napovedovalci nam še vedno želijo, naj gremo ob lepih vikendih ven, da si naberemo novih moči za naporen ponedeljkov delovni dan. Taka Čustva so prvič preživeta, drugič pa grozno nerealna.. zafrkantskem smislu, da bi se folk valjal po tleh od smeha, saj so njihove vremenske napovedi komične in med seboj tekmujejo, kdo bo v napovedi najbolj izviren. Bolj zapetim zahodnoevropskim pa na kraj pameti ne pade, da bi Švicarjem zaže- veselo sporočijo, da bo lepo vreme, ji je kar toplo pri srcu, kako bo, nabrana novih moči, veselo zakorakala v ponedeljek! Ki ga seveda komaj čaka, še posebej, če pomisli, da ima ob vseh svojih nabranih močeh vedno, naj kar poka od moči, za kakšne dva, tri jurje plače nad zajamčeno. In kako si predstavlja nabiranje novih moči armada predčasno upokojenih, na sto tisoče upokojencev ali na tisoče čakajočih na delo? In če prištejemo še tiste, ki hodijo na šiht vsi prestrašeni, kdaj jih bo šef cinično in ignorantsko vrgel čez prag, pravzaprav niti ne vem več, komu naj bi bilo nabiranje novih moči namenjeno? Ali poslancem, ki svoj šiht špricajo, da je veselje? Morda tistim frajerjem, ki se grejo velike šefe in managerje in ki jim kar teče v žepe? Ti pa tako ali tako nabiranja moči ne potrebujejo, saj nič ne delajo, samo špekulirajo in mahinirajo. Ali morda grozljivo naraščajoči kasti uradnikov, da bodo v ponedeljek tiste papirčke bolj z veseljem prelagali iz enega kupčka na drug kupček in pošiljali podložnike, davkoplačevalce, od vrat do vrat? No j a - komu je že do zbirateljstva novih moči za nov delovni dan, ne rečem, da ne. Kakšen entuziast, ki se bo ciljno rekreiral ali meditiral izključno samo za nov ponedeljkov šiht, se vedno najde. Saj ne spodbujam k lenobi in delomrznosti, ampak realnost je mnogo bolj prozaična od ideološke predstave o delu in harmoniji interesov delovnih ljudi. Samoupravna ideologija je predstavljala delovnega Človeka, ki je čustveno vezan na delo in podjetje, njegov prosti čas pa je bil večinoma moteč element, če seveda ni služil za nabiranje novih moči. Za sodobnega delavca pa je značilen instrumentalen odnos do dela. Ljubčki zlati, vremenarji in napovedovalci, dela se za denar... • D. Sedej "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Že drugič v tem mesecu Vam objavljamo predloge naše lestvice. Vi pa kot po navadi nam redno pišete in glasujete za skladbo, ki vam je najbolj všeč. Poleg tega pa dajete tudi nove predloge, ki jih bomo v naslednjih mesecih tudi upoštevali, saj bo le tako zaključna prireditev v Škofji Loki zanimiva. Predlogi tega meseca pa so: 1. KRIŠKA GORA - BLEJSKI TRIO 2. STRUNE LJUBEZNI - PRIMORSKI FANTJE 3. KADAR GREM SAM NA POT - GAŠPERJI 4. LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA 5. SPOMINJSKA KNJIGA - LOJZE SLAK Glasujte, pošiljajte nam glasovnice na dopisnicah na naš naslov: Radio Žiri, 64226 Ziri. Glasovnica "Zlati mikrofon" Radia Žiri Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.25 Pokrovitelj nedeljske oddaje, 12. 3.1995, Kolovrata domačih je bila trgovina in storitve PROJEKT, d.o.o., Tržič, Predilniška 16, tel. 064/53-042. Nagradno vprašanje: Katero obletnico praznuje naš nedeljski pokrovitelj oddaje? KUPON - KOLOVRAT DOMAČIH Odgovor Ime, priimek in naslov: Želim slišati ansambel: Odgovore, vpisane v kupon, pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: za Kolovrat domačih, do petka, 17. marca 1995. nagrada. Veliko sreče pri žrebanju! do o Čaka lepa praktična Tržiški hit vsak ponedeljek ob 17.25 1. OLD POP IN AN OAK - Rednex 2. SIVA POT - Aleksander Mežek 3. BABY SMILE - Kellv Family 4. IT'S A HEARTACHE - Bonnie Tyler Ziviol Vaših dopisnic, ki prispejo na naš naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, je vedno več, in tega smo zelo veseli. Hvala za predloge in dobra mnenja, pa še se oglasite! kupon izpolnite z vašimi predlogi in ga pošljite na gornji naslov najkasneje do sobote, 18. marca 1995, ali pa ga oddajte v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4. Vse dopisnice pridejo v poštev za žrebanje nagrade pokrovitelja oddaje. Pokrovitelja sta bila trgovina Sukno - Polajnar in gostilna Damulnek. Nagradi pa prejmeta Renata Petrinjek, Gorenjska cesta 31, Naklo, ter Irena Bratkovič, Gradnikova 67, Radovljica. V studio je povabljena Petra. Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: V petek, 17. marca, "RA & TV Viktorji 94" Kdo izmed trojice Tudi Slovenija ima svoje "oskarje popularnosti", ki jih bomo spoznali v petek zvečer ob pol devetih - z neposrednim TV prenosom iz Cankarjevega doma v terminu na prvem programu, ki ga običajno zapolni oddaja Poglej in zadeni. Strokovna žirija, v kateri je sodelovalo 120 znanih Slovenk in Slovencev, poznavalcev radijskih in televizijskih programov v deželi na sončni strani Alp, je za leto 1994 s tajnim glasovanjem v dveh izločilnih krogih izbrala po tri nominirance v vsako od kategorij, za katere bodo podeljeni "viktorji 94". V kategoriji za najbolj elegantno medijsko osebnost v letu 1994 so nominirani: Darja Groznik (TV Slovenija); Barbara Drnač (Kanal A) in Zvezdan Martič (TV Slovenija). Viktor za najboljšo radijsko oddajo v letu 1994 bo pripadel eni od naslednjih treh oddaj: Nisam ja odavde (Radio Študent, avtorica Aida Kurtovič); Radio Ga - Ga (Radio Slovenija, avtor Sašo Hribar); Točno opoldne (Radio Slovenija, avtor Marko Zorko). V kategoriji najboljša televizijska razvedrilna oddaja v letu jico Maribor m Teater Paradižnik (TV Slovenija - Branko Djurič). Izmed televizijskih oddaj s kulturno-umetniško vsebino v letu 1994 bo viktorja dobila ena od trojice: komentarji Jožeta Hudečka (TV Slovenija, avtor Jože Hudečck); Osmi dan (TV Slovenija, različni avtorji - urednik TV kulturre Jani Virk); Povečava (TV Slovenija, avtorica Majda Sirca). Podeljen bo tudi viktor za posebne dosežke na medijskem področju - podeljuje ga uredništvo revije Stop, ki je izbralo tri kandidate v najožji izbon Izza odra (TV Slovenija, avtor Brane Rončel); Vita Mavric - Cafe teater; Gore in ljudje (TV Slovenija - Marjeta Keršič-Svetel). Poskusimo še mi Kuhamo po receptih sestre Nikotine Jota s kislo repo 50 dag krompirja, 75 dag kisle repe, 5 žlic ocvirkov, 2 Žlici pečenkinega soka ali ve-gete, sol Krompir olupimo, skuhamo, pretlačimo in prilijemo krompirjevo vodo. Primešamo odce-jeno kuhano kislo rpo. Zabelimo z vročimi ocvirki. Joto izboljšamo s pečenkinim sokom. Postrežemo s kruhom. Golaž s kislim zeljem 60 dag mesa (flam), 2 žlici olja, 3 žlice sesekljane čebule, Žlica moke, nožev vrh sladke paprike, 1 dl paradižnikove mezge, sol, lovorjev list, 1 kg kuhanega kislega zelja. Na olju prepražimo čebulo, potem meso, malo solimo, dodamo lovorjev list, prilijemo zajemalko juhe ter dušimo. Potresemo z moko, dodamo papriko in paradižnikovo mezgo, takoj kislo zelje, prilijemo zajemalko juhe ali vode ter premešamo. Jed naj še dobro prevre. Postrežemo s krompirjem ali z ajdovimi žganci. Če je golaž prekisel ali preslan, mu dodamo dve žlici kisle smetane. Kokosova posipanka / kg moke, kavna žlička soli, 2 rumenjaka, 2-3 žlice sladkorja, limonina lupina, 2 žlici ruma, 2 dag kvasa, 8 dag raztopljene margarine, toplo mleko. Domači zdravnik Post za obnovo organizma Post dovoli prebavnim organom, jetrom in ledvicam, da določen čas popolnoma počivajo in ne predelujejo hrane. Post je tako pot prečiščevanja telesa, za mnoge pa tudi duha. Razširjeno je mnenje, da post uničuje moči in da zahteva popoln počitek. V resnici pa lahko celo poveča moči. Ni treba, da bi se postili dolgotrajno, kar zahteva posebne priprave; že nekajdnevni post omogoči organizmu, da se obnavlja in pogosto se ne bomo mogli načuditi rezultatom. Seveda pa je pri tej stvari potrebna previdnost, kajti pretiravanje je neučinkovito. Post ne sme biti kazenski ukrep ali nekaj silno neprijetnega. Vsakdo se mora ravnati po svojem temperamentu in ukrepati postopoma, zato da ne bi postal post vir neprijetnosti. Če je popoln stra-dež nevzdržen, potem si pomagamo s sadno dieto, tako da en ali dva dni v tednu uživamo samo sadje (brez kruha), posebno še, kadar nas kaj muči. G. Marko Sterle v svoji knjigi "Živeti modro" prav tako priporoča stradanje. Toda, pravi, nikakor se ga ne lotite sami. Vselej mora takšno dieto nadzorovati strokovnjak. Pravi, da popolno stradanje organizem še okrepi. Vendar Nadev: 8 dag moke, 7 dag margarine, 8 dag kokosove moke, 8 dag sladkorja. Sestavine stresemo v skledo in jih z roko zdrobimo v kašico. Priprava: Zamesimo testo in ga pregnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati uro in pol. Vzhajano testo damo na pomo-kan prt ali desko ter za prst na debelo razvaljamo. 2/3 testa prenesemo na namazan pekač, ga namažemo z jajcem in potresemo s polovico nadeva. Iz preostalega testa napravimo mrežo, jo prav tako namažemo in potresemo z nadevom. Posipanka naj vzhaja 3/4 ure; nato jo pečemo pri 200 stopinjah C 40 minut. shujšati smemo le to 20 odstotkov telesne teže; na ta način organizem porabi odvečno maščobo. Pri stradanju pod nadzorstvom pri tem seveda redno pijemo dva do tri litre tekočine, tretji ali četrti dan preživimo s hudo lakoto, šestega ali sedmega dne pa izgubljamo željo po jedi, osmega ali devetega dne nam gre na bruhanje, nato se umirimo. Stradati nehamo, ko postane lakota spet neznosna; tedaj postopoma začnemo uživati sok, nastrgano sadje in lahke kašaste jedi. Po taki kuri dobimo vedno svež obraz in čist jezik, izgine zadah iz ust, blato je popolnoma brez vonja, izboljša se nam spomin, povečajo se umske sposobnosti, občasne bolezni izginejo, spolne funkcije zaživijo in človek je prerojen. Moda Večno lepe pletenine Ozka pletenina se seveda lepo poda le lepim postavam, toda tudi bolj okrogle rade sežemo po njih, kajti z nami se širijo in nam dajo dober občutek, da so nam vedno prav. Naš današnji model je pleten povsem preprosto: pulover je brez rokavov, ima stoječ ovratnik, pleten le iz levih in desnih zank, kakršen je tudi patent. Sicer pa je pulover pleten z rebrastim vzorcem. Enako je pletena jopica, ki se pod vratom zapenja z enim samim gumbom, sicer pa ravno pada čez boke. Krilo je gladko, dolgo, ravno. Če bomo komplet nosile spomladi, ga spletemo (najlepše bo pleteno s pletilnim strojem) iz mešanice volne in bombaža, če bo pa namenjeno poletju, naj bo iz novih mešanic bombaža in lanu. In barva: na naši sliki je komplet svetlo rjave barve, kot je barva grlice, lep bi bil pa tudi golobje siv, drap, iz surove bele barve in podobno. Ta mesec na vrtu 0 dobrih in slabih sosedih Strokovnjaki se že dolga leta ukvarjajo z vprašanjem, kaj saditi poleg tega ali onega. Že pred priblžno 200 leti je Plinij Starejši zapisal, da je "rutica zelo prijazna do fig". Vsekakor je res, da se nekatere rastline medsebojno dobro prenašajo, si pomagajo v rasti, druga drugi odganjajo te ali one škodljivce, zboljšujejo prst in podobno, druge pa se spet v rasti zavirajo. Koledar biološkega vrtnarjenja 1995 je prinesel celo razpredelnico o "dobrih in slabih sosedih". Berivkini dobri sosedje so beluši, Črn koren, koper, vse vrste zelja, nizek fižol, rabar-bara, pesa, sladki janež in redkvice, ne mara pa peteršilja. Blitva ima rada ob sebi nizek fižol, bučke in buče pa fižol preklar in čebulo. Čebula gre lepo skupaj s kumarami, bučkami, paradižnikom, korenjem, jagodami (te ji pomagajo proti plesni), koprom, peso in kamilicami, ne mara pa ob sebi zelja, graha, fižola in pora. Česen lepo uspeva ob jagodah, breskvah in vrtnicah ter pod sadnimn drevjem, skregan pa je s fižolom in grahom. Nizki fižol ima rad ob sebi redkvice, krompir, zeleno, blitvo, kumare, paradižnik, beluše, rabarbaro, peso, repo in solato, ne mara pa čebule, česna in pora. Prav tako je je s čebulo, česnom in porom skregan fižol preklar. Ob glavnati solati lahko sejemo in sadimo koper, beluše, belo in črno redkev, radič, redkvice, paradižnik, fižol, repo, rabarbaro, črni koren in zelje, ne pa peteršilja. Ob grahu bodo uspevali beluši, redkvice, bela in črna redkev, koleraba, sladki janež in solata, slabo bodo pa uspevali čebula, česen, fižol, krompir in por. Hren sadimo ob krompirju in pod sadnim drevjem. K jagodam ali pa tudi vmes posadimo česen, čebulo, por, ker bodo prav te rastline druga drugi odganjale plesen. Tudi solata je prijazna jagodam. Ob kolerabi se bodo dobro počutili grah, solata, nizek fižol, paradižnik, zelena, pesa in špinača, ob korenju pa ob čebula (preganja korenjevo muho), medtem ko korenje dobro vpliva na vse sosednje zelenjave, ščiti redkvice, belo in črno redkev pred škodljivci, por pred porovim moljem. Krompirju bosta bližnji hren in vratič odganjala koloradskega hrošča, dobri sosedje so mu pa še nizek fižol, brstični ohrovt, kumina in poprova meta, slaba pa grah in paradižnik. Ob koruzi bomo sadili fižol, ker privablja koristne žuželke, ki zatirajo škodljivce in divjo ogrščico. Kumare bodo dobro uspevale ob čebuli, nizkem fižolu, sladkem janežu in brokoliju (ta odvrača zaje-dalce), slabi sosedi sta jim pa bela in črna redkev. Ob malinah sadimo nizek fižol in solato, ob papriki pa metliko in grint, ki zvabita nase škodljivce. Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci, solato, por, zelje, kolerabo, zeleno, kamilico in baziliko, ne mara pa graha, rdečega zelja in sladkega janeža. Por bo dobro uspeval ob paradižniku, kolerabi, korenju, solati, jagodah in zeleni, slabo pa ob grahu, čebuli in fižolu. Radič ima za soseda rad fižol preklar in paradižnik, ne mara pa peteršilja. Rabarbara sicer rabi dovolj velik polsenčen prostor, lahko pa ima blizu grah, nizek fižol, solato in špinačo. Ob pesi sadimo čebulo, nizek fižol, koper, solato berivko, ne pa špinače. Sadnemu drevju dobro dene sosedstvo česna in hrena (včasih česen posadimo kar v kolobarju okrog drevesnega debla). Šalotka ima rada ob sebi motovileč, peso, jagode, kamilico in koper, ne mara pa zelja, fižola, graha in pora. Zelje se počuti dobro ob paradižniku, zeleni (ta ga varuje pred kapu-sovim belinom), fižolu, grahu in krompirju. Zelena ima za sosede lahko por, špinačo, paradižnik, solato, zelje in fižol. Špinačo sadimo ob fižolu pre-klarju, redkvici, beli in črni redkvi, zelju in repi, ne mara pa za sosedo pese. SREDA, 15. MARCA TVS 1 9.55 Otroški program 10.20 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 11.10 Iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta: Zelišča, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Na štirih kolesih, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.20 (Ne)znani oder 15.55 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 16.15 Slovenci v zamejstvu 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Jesenski mesec, hongkonški film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Žarišče 23.05 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Derrick, nemška nanizanka TVS 2 9.25 Bormio: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 12.25 Bormio: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 14.50 Zgodbe iz školjke 15.25 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 16.15 Videošpon 17.00 Sova, ponovitev 18.40 Ahiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.10 Podarim - dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Alpe Adria -svoboda gibanja 20.10 Športna sreda: Pokal lige šampionov v nogometu: Ajax - Hajduk, posnetek iz Amsterdama 21.55 Alpe Adria - svoboda gibanja, 1. oddaja 22.05 Polfinale slovenskega pokala v nogometu: Beltinci -Mura, posnetek iz Beltincev 22.25 Polfinale slovenskega pokala v nogometu: Biostart Publikum -Maribor Branik, posnetek iz Celja 22.40 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mesečev skakač 12.00 Poročila 12.05 Em-paratriz, nadaljevanka 12.50 Pla-volasa venera, ameriški film 14.40 Domače branje 15.00 Uvod v ikonologijo 15.30 O nastanku 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Windsorski, angleška nadaljevanka 21.45 Znanstveni forum 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček 0.00 Poročila HTV 2 15.55 TV koledar 16.05 Žametna šapa, angleška dokumentarna serija 16.35 Štiri ženice, nadaljevanka 17.25 Alpsko smučanje, finale svetovnega pokala, smuk (m), posnetek iz Bormia 18.30 Nogometna liga prvakov 18.40 Nogomet: Ajax - Hajduk, prenos iz Amsterdama 20.50 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 21.20 Štiri ženice, nadaljevanka 22.15 Nogometna liga prvakov: Pariz St. Germaine - Barcelona, posnetek iz Pariza KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Fresno, ponovitev 12.00 A shop 12.10 Spot tedna 12.20 CMT 16.00Spot tedna 16.05 A shop 16.15 Male živali 16.35 Upravljanje 17.05 Karma, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill 21.00 Poročila 21.05 Unpato, oddaja o aktualnih dogodkih 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Epikurejske zgodbe 22.45 Album Show 23.35 Spot tedna 23.40 A shop 23.50 CMT 12.00 Srečanje z naravo 12.45 Pan optikum 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Prijatelji 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Moje srce se hoče maščevati, ameriški TV film 21.50 Mesto zločina 23.25 čas v sliki 23.30 Stric, italijanski film 1.10 Strašno prijazna družina 1.35 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.40 Kriki izgubljenih, ponovitev ameriške grozljivke AVSTRIJA 2 6.40 SO v nordijskih disciplinah, posnetek 7.00 Vreme 8.40 SP v nordijskih disciplinah 9.00 čas v sliki 9.05 Alpsko smučanje - Finale svetovnega pokala, smuk (ž) 10.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 12.20 Čas v sliki 12.15 Smuk (m), finale svetovnega pokala iz Bornia 13.35 Badlands - ni slaba dežela 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Šport: Nogomet - liga prvakov; SP v nordijskih disciplinah 1.00 Montv Pvthon's Flving Circus, humoristična serija 1.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 JUR-IŠNI HELIKOPTER MIL Mi-24 (prispevek Marka Malca) 19.33 Videospot: Vse bi dala - Sendi 19.35 OBJEKTIV GORENJSKE 2 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PARALELNI SLALOM NA ZELENICI '95 (v organizaciji Področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič) 20.55 EPP blok -3 21.00 VEČ VEŠ, VEČ VEUAŠ TV ŽELEZNIKI 21.40 RAZSTAVA SLIK: ZVEST APOLLONIO V GALERIJI ŠENK v Britofu pri Kranju 22.00 STREL 12, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Skupina Requiem (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Pustna pregrinjala na Koroškem 10.00 Post kot hrana 10.30 Mac in Elli, ponovitev ameriške kriminalke LOKA TV Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Utrip občine Železniki 18.15 Finale Selške doline v košarki 19.00 Glasbeni gostje - skupaj s čuki v studiu 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja LOKA TV Videostrani (non stop) M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 AKTUALNO, ZANIMIVO, dogodki okoli nas 20.30 MED PRIJATELJI, oddaja o narodnoza-bavni glasbi 21.30 EASY VVHEELS, film 23.00 Video strnai 1.00 Deutsche Welle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnaj vrata v zgodovino - 1. oddaja 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Lestvica diseoteka Gauloises Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Sledi beseda o knjigi in filmu, nato pa še zanimivosti iz sveta glasbe. Gost ob 18.25 bo Mika. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte Z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zakajčkovi starši 17.00 Zabavno glasbena lestvica 5+5 18.15 Ponovitev BBC tečaja angleščine 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHZ 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novic« 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11-00 Anketa 12.00 BBC novice 12.1» Novinarjev gost 13.00 3x1 - glas' bena oddaja 13.15 Novice 14.01 Pasji radio 14.15 Novice 14.3° Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17:°1 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAt in HIT 19.15 Novice 19.25 Vrem« 20.00 Pole position 22.00 Rados« življenja 24.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit 23.30 TVS 1 DERRICK Nemška nanizanka Glavnega inšpektorja poki'" čejo v muenchenski po"*. z/on. Tam so naš'1 umorjeno prostitutko. Gost v penzionu Hugo Sassner jo moral videti, kaj se je zgodilo. A trdi, da on čisto rite ne ve. Brezposelni trgovec je v Muenchen prišel iskat službo. Zdaj zasluti sijajno priložnost. Sklene, da si o° dal od storilca bogato pte~ čati molk. KINO CENTER amor. erot. thrill. RAZKRITJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri tTORZIC franc. drama KRALJICA MARGOTob 17.30 in 20. If ELEZAR novozeland. drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 1% in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. SAMO TI oD 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, drama ROJENA MORILCA oo 18. in 20. uri NA MEJI 15. STRAN • GORENJSKI GLAS NA MEJI čiloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice (12) So zazidalni načrt rešil Alprem? Se vedno poznano in priznano ime Štefan Flerin, v. dL, direktorja Alprem Kamnik: "Šestnajst let sem v podjetju. prepričan sem, da težave niso nepremagljive. Ljudje in sindikat me podpirajo." jforrmuV, marca - Občinski svet občine Kamnik je na drugi *eJi februarja ob precej polemičnem razpoloženju sprejel **jzidalnt načrt za Alprem Kamnik. Za podjetje, ki je 2. leta zašlo v velike težave, je bila to pomembna, po mneri/u vodstva, rešilna odločitev. Za člane občinskega suefo pa, tako kaže, prav tako, saj so se na podlagi *yokovnih opredelitev prostora tega dela v Kamniku morali odločiti "sorazmerno hitro". Kar zadeva bodoči Qzvqj Alprema na prostoru Usnjarske ulice bi sicer težko dovorili o potrebni naglici, čeprav Alprem na tej lokaciji ^nično nima razvojnih možnosti ruarja letos Alprem naslovil na občinske svetnike in kljub strokovni različici o 10- ali 20-metrskem zelenem pasu do desnega brega Kamniške Bistrice, sporazumna rešitev sicer prostorsko zelo občutljivega tega dela Kamnika ne bi najbrž smela zavreti osnovne rešitve za Alprem. Naglica se bolj kaže zaradi morebitnih zapletov, ki zade-VaJo strokovno stališče Zavoda *a varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. V nadaljevan-lu takrat prekinjene seje so namreč člani sveta ponovno Poudarili, da so pred objavo °dloka potrebna usklajena stahŠča, ki se nanašajo na vsa Potrebna soglasja in presoje, m čeprav celoten postopek še ni končan, kar seveda po ljenju vodstva Alprema podjetju ni v korist, do nepred-Vl(ujivih zapletov najbrž ne bi smelo priti. Če pa bi, bi bilo to lahko v škodo programu in 130 Uposlenim v Alpremu. . Alprem je v zadnjih štirih ,etih zabredel v hude finančne težave. Glavni vzrok je odhod v°a nekatera »ni , sedem. Jože Berlec RSsž?' ?a gasiid na tem P«, kar zadeva aktiv-Kda?« del?vNe ter gos-nadait J?nJe' uspešno ada»JUjejo tradicjjo "Zasl «ge za to gredo gorilno tudi občini Kam- yedn Je imeI° vodstvo %vn ra*Umevanje za ga-sni« ?' Lako bi rekel, da lik, I silstvt |sm0 t' »i rekel, da sortni m™Ul letih vzorno obra^KaU z oddelkom za 12ašS* in š1800111 civilne tako Mis,im» da se bo Sic" nada,Jevalo tudi zdaj. darstvpa' ko se bo g°sP°-ml P°bralo iz težav, bo *a gasilstvo bolje." EasiltliZadeva opremo v Jože*10 društvih v občini, le-ta(?erlec ocenjuje, da je *a°kaj dobra. Še najbolj šibki so glede tega pri zaščiti samih gasilcev. Kamniški gasilci pa so že deset let poznani tudi po tem, da so, čeprav prostovoljno organizirani, vedno pripravljeni. Ko so zgradili gasilski dom in v njem osem stanovanj, so tudi sklenili, da bo vedno eden dežuren na številki 93. Takrat so sprejeli tudi pogoj, da stanovanje v domu lahko dobi le aktiven oziroma usposobljen gasilec. "Bili so med prvimi v Sloveniji (od 1976. leta), ki smo imeli UKW zveze. Zdaj pa imamo že sedem let v Kamniku 26 paging zvez, v občini pa 36. Zato pri nas sklic gasilcev za kakršnokoli akcijo vedno steče zelo hitro. Takšnih pa je na leto v občini kakšnih 70 do 80. Vedno pogosteje sodelujemo tudi pri reševanju ob nesrečah. Imamo namreč tudi kvalitetno vozilo in opremo za tehnično reševanje." Jože Berlec, poveljnik občinske gasilske zveze Kamnik in direktor Titana: "Ko se bo gospodarstvo pobralo, bo tudi za gasilstvo bolje." Posebno skrb na celotnem območju namenjajo izobraževanju in strokovnemu us-posabljanju. Tako v Kamniku kot po društvih na podeželju imajo danes kar nekaj izprašanih gasilcev, nižjih častnikov, častnikov in višjih častnikov. Med vnetimi zagovorniki takšne programske usmeritve v občinski gasilski zvezi pa je tudi Ivan Hlade, podpredsednik občinske gasilske zveze Kamnik in hkrati predsednik krajevne skupnosti Križ. • A. Žalar Lončarski mojster Franc Kremžar Spomini in muzeji so njegova zakladnica Glina mora zoreti najmanj leto dni, da je potem uporabna za obdelavo. Ob vračanju k naravi pa se v spominih ospodinj skriva uporabnost lončenih izdelkov. B Gmajnica pri Komendi, marca - Lani na Štefanovo, ko so na Križu pri Komendi imeli blagoslovitev konj in konjenikov, so jim organizatorji za spomin podelili tudi lične lončenke. Takrat mije Ivan Hlade obljubil, da me bo seznanil z lončarskim mojstrom Francem Kremžarjem, ki na Gmajnici 65 pri Komendi nadaljuje bogato družinsko in lončarsko dediščino teh krajev. Po podatkih v arhivih seje namreč z lončarstvom v okolici Komende v zaselkih Gmajnica, Mlaka, Gora, Podboršt in tudi Križ pred prvo svetovno vojno ukvarjalo čez 50 družin. Franc -Kremžar je eden najmlajših lončarskih mojstrov v Sloveniji. 39. let ima, njegova delavnica pa je danes dejavnost odprtih vrat, kamor Eogosto in radi zahajajo lju-itelji lončenih izdelkov, njihove nekdanje uporabnosti in oblikovanja idej etnografsko poudarjene dekorativnosti ter sodobne ornamentike. Pogosto so na obisku v njegovi delavnici tudi šolske skupine, saj učna ura ne pomeni le prikaza postopka od nakopane gline, ki mora zoreti na soncu, vetru, mrazu najmanj leto dni, marveč tudi prvobitno vračanje k naravi v ideji ter etnografsko poudarjeni obliki, uporabnosti in okrasno dekorativni ornamentiki. V zadnjih štirih, petih letih je Franc Kremžar osvojil praktično vsa priznanja in naslove, ki so bili podeljeni s tega področja dejavnosti v državi Sloveniji. Pa tudi pred trem mu priznanja kot enemu najmlajših mojstrov slovenskega lončarstva niso bila tuja. Danes so njegovi izdelki, pri čemer ne pozabi omeniti idej oblikovalca Oskarja Kogoja in prof. Janeza Bogataja skozi razstave in ljubitelje, ki so si zaželeli lastništvo tovrstnih izdelkov, poznani domala povsod po Evropi pa tudi na Japonskem in še kje. "Rad imam naravo in po mami in očetu nadaljujem družinsko tradicijo, ki po mamini strani sega kar dva rodova nazaj. Lončarstvo je danes moj poklic, kruh, vsakodnevni neredni urnik, saj rednega to delo ne pozna. Čimveč stvari iz muzejev in spominov gospodinj bi rad povrnil nazaj v uporabnost. Dela ne manjka, idej tudi ne in čeprav je kruh iz te dejavnosti trd, mi ga ne manjka." Delavnica in prostor zraven nje, ki je hkrati odprta razstava vsakomur in ob vsakem času, je priložnost, ki jo velja obiskati, si jo ogledati ali pa kraj, kjer bo ideja za takšno ali drugačno priložnost, spomin, dogodek na kolovratu in ob mojstrski roki Franca Kremžarja dobila obliko domače obrti. Iz gline, Po postopku kot včasih, z atestiranim zdravju neškodljivim loščem in žgani pri visokih temperaturah so izdelki mojstra Franca Kremžarja z Gmajnice pri Komendi. obdelane na način kot so to znali že v prejšnjem stoletju, z loščem, za katerega atest Zavada za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj zagotavlja zdravju neškodljivo uporabnost, pa nastajajo tudi "presenečenja". Sodelovanje s firmo Želo Marka Kobeta iz Ljubljane je izoblikovalo zanimivo lončenko, v kateri sta med ali pa medica. Delu in nadaljevanju tradicije uporabnosti ali pa dekorative pa se tradicija (kaže) ne bo izneverila: žena Nada in hčerki Sabina in Polona so pogosto v Francetovi delavnici. • A. Žalar LAHKO SE ZGODI, DA BOSTE ŠLI IZ NAPREDKOVE BLAGOVNICE VELE Z VELIKO VEČ PRTLJAGE KOT STE PRIŠLI Napredek odprto vsak dan od 8 ■ I9M, sobota 7" ■ 13 spomladanska prtljaga moška in ženska konfekcija velika izbira otroških čevljev gospodinjski aparati - domači in uvoženi DOBRO IME MED TRGOVCI NAPREDEK DOMŽALE k Turistično društvo Zbilje 40 let Konjeniškega kluba Komenda b Namesto smučarjev bodo na jezeru jadrnice Ljubitelji konj poznajo Komendi Na vprašanja, kako je s prenosom lastništva na Turistično društvo, e bilo slišati odgovor: "Škoda, da ni tukaj gospodov iz KS." dirkališče za konje, so ustanovili konjeniški klub Zbilje, marca - Pa na občnem zboru Turističnega društva Zbilje v začetku minulega tedna ni bilo le "gospodov iz KS". Kar nekaj časa je bil na zboru le en sam član. občinskega sveta občine Medvode (ob koncu zbora so bili trije svetniki), ni pa bilo tistih občinskih mož, ki so se pred volitvami z besedami v vsakem drugem predvolilnem stavku zavzemali za turizem v novi občini, če bodo izvoljeni No, izvoljeni so bili, za turizem pa se bodo očitno in hkrati učinkovito, kar so v zadnjih letih na različnih področjih in z različnimi akcijami uspešno dokazovali, še naprej nekaj časa in tudi letos zavzemali predvsem turistični delavci z vodstvom Turističnega društva Zbilje. Lani so na primer uredili polovico spodnje obale jezera. Če jih ne bi "presenetili" povečani stroški za sanacijo studencev, bi jo uredili v celoti, tako pa bodo z urejanjem nadaljevali letos vse tja do nasipa, ki je že zgrajen in za katerim bo dobilo prostor blato iz Zbiljs-kega jezera. Upajo, da bo to še letos in da bodo potem čez čas na novih rekreacijskih površinah lahko začeli z novimi, že opredeljenimi rekreacijskimi dejavnostmi, ki bodo dopolnitev izletniškemu turizmu v tem delu občine Medvode. Vodne smučarje na očiščenem jezeru pa bodo nadomestile jadrnice. Tudi lanska akcija, ko so vsi člani, teh pa je 168, dobili lončnice, je bila uspešna in jo bodo letos ponovili. Organizirali bodo podobno kot lani tudi urejanje okolice. Eden od sklepov je bil, da spomladi organizirajo očiščevalno akcijo. Sicer pa bo stalna pro- gramska naloga urejanje zelenih površin, sprehajalnih poti, grmičevja. Pa tudi prireditev Zbiljska noč in še nekatere, ki naj bi jih po programu organizirali športniki ali pa gasilci, bodo letos na Zbiliah. da se jim zdaj ne bo treba "bosti" z državo, ko bo končan popis premoženja. Sicer pa spora sploh ni bilo, saj je menda svet krajevne skup-nopst sklep o takšnem prenosu lastništva sprejel že lani, le pravnoformalno (pismeno na pristojnih organih) stvari niso bile dorečene, ker se nekaterim v vodstvu KS menda ni preveč mudilo, kljub opozorilom iz TD, da je treba pohiteti. Precej na glas izrečenih in kritičnih pa je bilo na zapir- Vegaste granitne kocke bodo najbrž še nekaj časa morale omogočati dostop do obale. 7J -1! Komenda, marca - Tekmovalci in ljubitelji konjskih dirk vhoda v hlev do tribune » .& so vedno radi prihajali v Komendo. Pred 40 leti je bila v tribuno bomo letos do p^ 1 Komendi velika kmetijsko-živinorejska razstava z ocen- ditve pridobili tudi uporabi? ^ jevanjem živine in kmečko veselico. Takrat je tudi dovoljenje, malce ncrazum'J I spontano vzniknila ideja o ustanovitvi Konjeniška va pa nam je zahteva, 0 ^ kluba. Ustanovni zbor je bil potem 15. januarja 1956, moramo za pridobitev ujKj^ prvi predsednik kluba pa je bil Janko Juhant. abnega dovoljenja za 1| spremeniti streho, saj sta*! 1 po kateri naj bi se zgledov^ ^ ni prav nič ugledna," je Pr [J dnevi, po občnem zboru, Vj, zlagal dolgoletni predsedn1 1( kluba Alojz Lah. . i h Ob tem, ko se pripravi)3) 0( tudi na organizacijo sejma- P'-Jj čemer v vodstvu kluba P0,^ darjajo, da ne gre za nikal^^ Natanko po 40 letih, 9. julija letos, bodo v Komendi proslavili klubski jubilej. Takrat bodo pripravili veliko kasaško dirko, ki je že ni bilo deset let. Organizirali bodo tudi tekmovanje dvovpreg in izbirali bodo najboljšo sovoznico v narodni noši. Dvovprege so sploh postale priljubljena točka vsakoletnih tekmovanj in spremljajočih prireditev Komendi. Lani se jih je srečanja in tekmovanja udeležilo kar 13. Letos, ob proslavitvi 40-letnice, ko bodo podelili tudi priznanja dolgoletnim in prizadevnim članom ter tekmovalcem, pa jih pričakujejo še več. "Po gasilskih konjskih dirkah, katerih začetek sega tja v leto 1947, smo 1955. leta začeli v Komendi graditi hipodrom s kasaško stezo. Gradnja je bila takrat končana v rekordnem času; v sedmih dneh. 400 metrov dolga kasaška steza je bila potem sedem let kas- no konkurenco sej prireditvi v Kranju, ma rvE Alojz Lah, predsednik Konjeniškega kluba Komenda. predvsem za oživljanje tra cije v okviru letošnjega p1" neje podaljšana na 680 metrov, 17 let kasneje, ko smo zgradili tudi tribuno, pa na 700 metrov. Vsako leto smo jo vzdrževali, lani smo jo obnovili, položili pa smo tudi 800 kvadratnih metrov asfalta od Kar pa zadeva prenos lastništva, so na zboru ponovno potrdili že lani sprejeti sklep, naj se prostori iz KS prenesejo na Turisitčno društvo. Zaplet, upajo, da ni trajal predolgo, in Nasip, za katerim bo najprej odlagališče blata z dna Zbujskega jezera, je že tako rekoč zgrajen. anje sprehajalnih oziroma poti ob obali, ki so po razlagi vodstva TD v pristojnosti Savskih elektrarn. Le-te so tudi na potezi, da posameznikom, ki so se samodejno lotili zapor, povedo, da tega, kar delajo, ne počno na svojem in zato njihovo početje ni legalno. Slišati pa je bilo tudi precej odločne pobude, da bi glavno cesto proti obali skozi Zbilje preoblekli v asfalt. Granitne kocke s Celovške, ko so odstranjevali tramvajske tračnice, so postale tudi v Zbiljah tako vegaste, da že kazijo prijeten izgled. Vendar pa zadeva denarno ne bo tako enostavna. Pod kockami je namreč kanalizacija, ki bi jo bilo treba najprej obnoviti, nato utrditi teren in šele potem položiti želeni asfalt. To pa je za zdaj za društvo prevelik zalogaj. • A. Žalar Eden od virov sredstev, da klub lahko deluje, je tudi b{fe, ki so ga oddali v najem. Uporabno davljenje zanj pa je pogojeno s spremembo strehe in sicer po vzoru stavbe (na sliki), ki pa sicer nima prav nič ugledne podobe za središče Komende. novanja 40-letnice, pa so se. ^ občnem zboru še pose"? zahvalili tudi KGM ZaP\ in Mihu Zormanu iz Dvonj* brezplačne vožnje, ko s° ^ peskom urejali stezo. Siccf E i so jim lani pomagali tudi Sir ^ banka Kamnik, Transport ~; L bulj, Avtogen Trzin, Rodica in Jata-Reja Dup'lC B, "S sponzorji in prirejaj J prireditev tudi uspevam"' ili klub z okrog 230 člani d, klub pa pravi, da bo j\> misliti na preselitev, hip0^ om v središču Komende P v prihodnje lahko v ^ifrvj podporo turističnim na?L'" v tem delu kamniške ob^1 . • A. Ža** I Druga plat "Hiše strahov" v Preski Gasilci so se pripravljeni sporazumeti e postavljamo nobenih posebnih pogojev krajevni skupnosti za delo ozirom rostore v gasilskem domu. Lastništvo pa je že od nekdaj nesporno. Preska pri Medvodah, marca - Preveč boleča, neutemeljena in, ne vemo sicer čigava, vendar neupravičena Je ocena, da je prenovljeni gasilski dom v Preski Hiša strahov. Nismo za nadaljevanje spora ali nesporazumov med krajevno skupnostjo in nami, smo pa za to, da se stvari razrešijo tako, kot smo bili dogovorjeni in kot so tudi logične. 1912. leta Prostovoljno gasilsko društvo. Tudi med prenavljanjem od 1979. do 1981. leta je bilo dogovorjeno, da dobi v njem prostore za primerno kritje stroškov uporabe krajevna skupnost. Tako je bilo Tako so pojasnjevali člani odbora Prostovoljnega gasilskega društva Preska pri Medvodah, potem ko jih je prizadela vest v zadnji številki priloge Na meji, ki je izšla konec januarja letos. Predsednik Franc Jarc, poveljnik Janez Žagar, podpredsednik Vido Longar, predsednik nadzornega odbora Tone Ple-šec, gospodar Marjan Kovar-jev, tajnik Franc Jarc - mlajši in član štaba operative Karel Frahm, so se strinjali, da je osnovni problem spor glede lastnine gasilskega doma. Vendar pa je na podlagi materialov in dokumentov dokazljivo, da je lastnik doma in vsega okrog njega že od AL "Prostori še vedno čakajo, da v njih začne delovati krajevna skupnost," poudarjajo v vodstvu PGDPreska. zapisano potem tudi po končani obnovi v sestavljeni pogodbi iz 1983. leta. Tri leta kasneje je bilo opredeljeno, naj bi KS plačala minimalno najemnino (krila materialne stroške uporabe), vendar se KS v prostore ni vselila. Njihovo stališče je bilo, da so solastniki." Spor je potem pristal na sodišču. KS je zahtevala štiri petine celotnega prenovljenega objekta. Vendar pa je sodišče na prvi stopnji zahtevek KS zavrnilo. Zadeva pa še vedno ni končana. "Mi smo se s krajevno skupnostjo še vedno pripravljeni sporazumeti. Prostori so jim na voljo in strinjamo se, da bi bilo prav, da v njih delujejo. Vendar je zdaj naš edini pogoj poleg opredelitve, da KS placa stroške uporabe, da poravna tudi sodne stroške in da odstopi od tožbe oziroma nadaljevanja sodnega postopka." • A. Zalar Mestna občina Kranj objavja razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za najem javnih zaklonišč in zaklonilnik Javna zaklonišča so na območju mesta Kranj 'n ^ [6vr opremljena z električno energijo in prezračevana. ZaK nilniki pa so brez opreme. Zakloniščni prostori in zaklonilniki se bodo oddaja1 jn najem v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnin^ drugimi hudimi nesrečami (Ur. list RS št. 64/94) in v sk^jijFf z Odlokom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na obrnei ^ mestne občine Kranj za dobo 5 (pet) let z možno*' i.oq podaljšanja najema. v*. hjavi H" Interesenti naj ponudbe oddajo v desetih dneh po °D) SJ na naslov: Mestna občina Kranj ^y Slovenski trg 1, 64000 Kranj , [nc z oznako "PONUDBA ZA ZAKLONIŠČNE PROSTO^ • M)C Ponudba naj vsebuje ceno najema za m2 prostora-, * (qq podatke o dejavnosti, ki jo najemojemalec name ^ opravljati. \ Podrobnejše informacije o oddaji v najem dobite Pj^g. n 2em'je. ameriška pol-J.15 o nstvena serija »sag* j^r^°venski utrinki, oddaja v Valladolidu, ponovi- ■^oske drame" Cl^LOdarim - dobim, ponovitev VOD*, ar,m-c >»' .in ^dnevnik W ,00 r roški program: Živ žav rf.to^ionalni studio Maribor rć1 '10 ^ v r>(30Tv dnevnik 2, Vreme •Kn2avid Copperfield: Letenje Wrvnik i&evnik 31 Sova°Vna b°rZa J ; Sanjač, ameriška nanizanki^. . 1 nemška nanizanka Bormio: Finale svetovnega 'a v slpskem smučanju, ^slalom (ž), prenos 11.20 „1.12.25 Bormio: Finale sve-* Pokala v alpskem smu-no« «SuPerveleslalom (m), -■J a 14-15 Kinoteka: Bumer- ei407eriškl film <čb) film (čb) *v 10^'ncu 16.25 Sova, pono- ,rfto\, 00 2e veste 18-25 Finale Kčanega P°kala v alpskem 'J D*nlu- superveleslalom (m + Kr£netek 16 ocVeso'Jska ladja Ul Wnn ■ Kn'9nt Rider hmEnjazna družjna •tt 19 00 E1-' dom 18-05 ^vSLiH Huxtablovih shk, 20.00 Pogled od strani 20.15 Peter Strohm 21.15 Kuharski mojstri 21.25 NYDP blue - newyorški policisti, 2. del 22.15 Dvanajst umazancev, ameriški vojni film 0.40 Čas v sliki 0.45 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.10 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.00 Zatočišče, izraelska komedija 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 6.00 SP v nordijskih disciplinah 7.00 Vreme 8.40 SP v nordijskih disciplinah 9.00 Čas v sliki 9.05 SP v nordijskih disciplinah 9.25 Alpsko smučanje - Finale svetovnega pokala, Superveleslalom (ž), iz Bormia 10.30 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 11.30 Vreme 11.40 Zemlja in ljudje 12.15 Čas v sliki 12.25 Superveleslalom (m), finale svetovnega pokala, iz Bormia; Nogomet - liga prvakov 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moja najljubša pesem; Kuharski mostri 21.20 Nori par, skeči 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Night VVatch 23.50 Šport: SP v nordijskih disciplinah: Tek 4 x 5 km (ž), Skoki 120 m ekipno, iz Thunder baya 4.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLI HA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 DRŽAVNI KVALIFIKACIJSKI PLESNI TURNIR V KRANJU 21.26 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Skrivnost puščave - kratki igrani film 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Video boom 40. 29. del 21.10 EPP blok 21.15 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.45 Izmenjava programa LTV ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV 20.30 KLEPET NA MMTV 21.30 SPONTANEOUS COMBUSTION, film 23.00 MMTV SHOP. televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM TV Od 10. 3. dalje je receptura četrtkovih kuharskih oddaj vsak petek v Gorenjskem glasu. Recepti - normativi za Jedi iz oddaje Vaš kuhar na domu Ajdovi krapi 30 dag ajdove moke, 10. dag bele moke, 3 del vode, 1 jajce, sol, krop za kuhanje; nadev: 1/2 kg skuhe, 10 dag prosene kaše, 2 jajci, sol, peteršilj Ribica v testu 1/2 kg listnatega testa, 1 kom svinjske ribice, 1 čebula, 5 dag gob, 2 žlici drobtin, 1 jajce, KINO feferon, poper, gorčica, 1 jajce čokoladni kipnik - narastek I dag masla, 5 jajc, 11 dag sladkorja, 11 dag mletih orehov, II dag mlete čokolade ali kokosa, 1 žlica moke, 3 del smetane za dekoracijo, maščoba in drobtine za model R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Skozi zadnja vrata v zgodovino - 2. oddaja 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripraivl presenečenje nagrajencu. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Skupina za pomoč v stiski 18.30 Predstavljamo narodno zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Zelišča FAVN 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba -Marko Plahuta 2.00 Satelit radio triglav 96 MHz CENTER prem. amer. drame FRANKENSTEIN ob 15.30 in 1745 uri amer. hum. satira KRATKE ZGODBE ob 20. uri STORŽIC amer erot. thrill. RAZKRITJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri ZELEZAR prem amer. drame KVIZ ob 17.30 in 20. uri BLED amer. grozlj. ROJENA MORILCA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. VRAN ob 20 uri BLED amer. grozlj. ROJENA MORILCA ob 20. uri PETEK, 17. MARCA TVS 1 10.30 Otroški program: Snoopv 10.55 Roka ročka 11.45 Osupljivi svet Nicolasa Hu-lota, zadnji del 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Jesenski mesec, ponovitev 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Turistična oddaja 20.30 Viktorji 94, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Derrick, nemška nanizanka; Soseska strahu, ameriški film TVS 2 10.55 SP v nordijskih discipinah, tek 4 x 5 km (ž), posnetek 11.55 SP v nordijskih disciplinah: Skoki 120 m ekipno, posnetek 13.25 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 13.40 Penn & Teller, angleška zabavna serija 14.15 Omizje 16.25 Osmi dan 17.10 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Pri koreninah oblasti 20.45 Alpe Adria - Svoboda gibanja 20.55 Ogrožena moškost, angleška dokumentarna oddaja 21.45 Alpe Adria - svoboda Gibanja 21.45 OBiski 22.50 Koncert orkestra slovenske filharmonije; SP v nordijskih disciplinah, posnetek HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Prosta ura 10.45 Glasba v času 11.05 Nemščina 11.30 Minice, serija 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 12.50 Ranč zakletih, ameriški film 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16.,30 Poročila 16.40 Hrv. knjiž. v evropski vpetosti 17.10 Z zdravjem do lepote 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi 21.00 Dobri ljudje 22.30 S sliko na sliko 23.20 Starost neznana, švedski film 1.20 Poročila HTV 2 17.35 Štiri ženičke, serija 18.25 Triler, resna glasba 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: Amar-cord, italijanski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 15.55 Spot tedna 16.00 A-shop 16.10 Jablane, ponovitev filma 18.00 Pozitiv + 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Zločini stoletja, ameriška nanizanka 20.25 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Srce, telo in duša, ameriška grozljivka 22.15 Učna leta, 3. del ameriške nanizanke 22.45 Zgodba o igri, 3. del ameriške nanizanke 23.15 Pozitiv +, ponovitev glasbene oddaje 0.05 Krik, ponovitev oddaje o stilu 0.35 CMT AVSTRIJA 1 4.10 Vrtno pribežališče, izraelski dilm 5.35 Raj za živalki 6.05 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerrv 8.30 Fičifajl 9.00 Umor, je napisala 9.50 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Novo v kinu 11.35 Mavbe Baby, ameriški film 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am, dam, des 14.35 Tom in Jerry 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.15 Grozno prijazna dolžina 17.40 Naš glasni dom 18.05 Prijateljstvo za vse življenje 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Ni poti nazaj, ameriška srhljivka 22.05 VVedlock, ameriški fantastični film 23.40 Čas v sliki 23.45 Francoska zveza, ameriška kriminalka 1.30 Grozno prijazna družina 1.55 Shiejok vsak dan 2.55 Dobrodošla, Avstrija AVSTRIJA 2 4.00 Videonoč 6.40 Šport 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok vsak dan 10.05 Dobrodošla, Avstrija 12.15 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Skalno gorovje, dokumentarni film 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Peter in Pavel, nanizanka 22.05 Čas v sliki 22.20 Znanstveni program 22.50 Šport 23.35 Darwin v glavi, dokumentarni film 0.25 Možno naključje, poljski film 2.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 55. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 DOBRA MISEL: SLOVENIJA - SLOVENSKIM PARAPLEGIKOM (v živo) 22.00 KONCERT MONSTERES OF STREL V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA NA PRIMSKOVEM -s sodelujočimi ročk skupinami: Obduction, Turbo, šank Ročk, Avtomobili, Chateau, California Band, Deja Mušič Band, The Drinkers, Bahnhof, Zvezde in Bombe) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GA-GA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Šolski utrinki - informativno poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja LOKA TV Videostrani (non stop) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.15 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nsveti popotnikom 20.55 FINAL COME-DOVVN. film 22.45 AMITYWILLE COURSE, film 23.15 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Star. sat radio radio GLAS ljubliane V 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz KINO ŠKOFJA LOKA amer. thrill. VRAN ob 18. uri, amer. film ROJENA MORILCA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film VARUH ČASA ob 18. in 20. uri BLED amer. akcij, film £9.^9^ HITP dkorne it!?\''r,kar Je bistveno pri zdravljenju katerekoli bolezni (raka, revmatizma, levkemije, tAHepRo p'JeTio ga lahko v velikih količinah brez bojazni, smejo pa ga piti tudi otroci. 0.n'kinathu Je> divjega kostanja, ki zboljšujejo prekrvljenost tkiva in blažijo napetost; kafra, hJovj ustroUra' lzv'eček taheeba hitro pomirijo bolečine, mentol pa prijetno hladi. Izdelano je na L, DriJeten nu.mazilne podlage, ki zagotavlja dobro mazljivost, dobro resorpcijo skozi kožo in ^kratj oočutek sprostitve. Primerno je tudi za športnike. uPorabl jajmo oba izdelka, saj so s tem rezultati dosti boljšil r^TA'LStaneio 2-079,00 SIT. Safco^806^' 2001,00 SIT •o fen- mp/e'a ;e 3.498,00 SIT. Poslj Pošljemo brezplačni vzorec mazila! Pošiljamo s povzetjem. d-o-o., Črnomelj, Ul. 21. oktobra 17 b, 68340 Črnomelj, telefon 068-51-947. izogibanjem telefonskim pozivom in drugim nemogočim izgovorom, saj sem bila tudi sama zelo trmasta in vztrajna, izdelka še sedaj nimam. Ko sem ga po številnih klicaih le uspela dobiti na telefon, je g. Prevodnik posteljo zagotovo obljubil za soboto, dne 25. februarja 1995, po 14. uri Domenila sva se, da bo posteljo pripeljal in zmontir-al, jaz naj bi samo zagotovila prenos sestavnih delov v zgornja nadstropja stolpnice, kjer stanujem. Kljub temu da sem en dan prej dano obljubo preverila in je bila s strani mizarja ponovno potrjena, smo tisto soboto štirje ljudje zaman od 14. do 19. ure Čakali na g. Prevodnika Zanj ni bil pomembno, da so ga čakali (razen mene) trije mladi ljudje, ki bi lahko med počitnicami in celo na pustno soboto počeli tudi kaj pametnejšega (eden od njih se je celo odrekel vikendu v Mariboru). Niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi sporočil, da ga ne bo, kaj šele, da bi se pomotoma kasneje celo opravičil. Sprašujem se, kje imajo taki obrtniki (oz- podjetniki) poslovnost, moralo ali celo "fer" odnos do svojih strank. Vem, da takih ljudi ni veliko, in da sem pač imela smolo, da sem naletela prav nanj, a vseeno... • Vaša zvesta bralka KMEČKI STROJI kovinOtehna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 svmiA^lH uvoz ► LESTENCI ► ZIDNE SVETILKE STROPNE SVETILKE NAMIZNE SVETILKE w t ► SESALEC T8 1100 13.444 ► GLASBENI STOLP ^ AUOIOSONIC CD 45 054 fc> POSODA * GARNITURA w DIAMOND 16.896 kr> LESTENCI IZ UVOZA OD 3.100 SIT DALJE KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUPNI/FR0DAJN1 1 DEM NAKUPNVPRODAmi I 1 ATS NAKUPNI/mODMNl 100 III A BANKA (Krtini, Tržič) AVAL Bled 80,00 81,00 81,00 81,40 11,12 11,51 11.45 11.56 6,60 6,70 7,00 7,30 AVAL Kranjtka gora 80.80 81,40 11,40 11.55 6,60 7,30 BANKA CREDfTANSTALT d.d. Lj 80,20 81,60 11,20 11,60 6.70 7,50 COPIAKranl 81,20 81,50 11.46 11.52 6,90 7.10 EROS (Stari Mayr), Kranj 81,10 81,35 11.40 11,55 6,80 7,20 GEOSS Medvode 81,10 81.40 11,46 11,53 6.90 7.10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,20 81,80 11.03 11,62 6,56 7,35 HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDA-tržnica Ljubljana 81,25 81.55 11,45 11.55 7,00 7,08 IURJKA Jesenic« 80.50 81,40 11,27 11.50 6,80 7.10 INVEST Škofja Loka 80.55 81.60 11,43 11,59 6.61 7,17 LEMA Kranj 81,00 81.60 11.40 11.54 6,70 7.20 MIKEL Straži sce 81.15 81,30 11,45 11,52 6.80 7,20 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,00 80.90 10,80 11,46 6.50 7,22 ROBSON Mengeš 80,90 81,90 11,45 11,60 6,99 7,20 SHP-Slov. hran. In po«. Kranj 81.10 81.30 11.45 11.51 6,90 7,10 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,00 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SLOGA Kranj 80,80 81,30 11,30 11.55 6,50 7,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,20 11,03 6.56 • SLOVENIJATURIST Jesenice 80,50 81.30 11,25 11,47 6,80 7.10 ŠUM Kranj 81,10 81,40 11,46 11.53 6.90 7,10 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 81,20 81.50 11.48 11,55 6.95 7.05 TALONZg. Bitn|e 81,20 81,50 11,48 11,55 6.95 7,05 TENTOURS Domžale 81,00 82,00 11.40 11,60 6,70 7,20 UBK d.d. Škofja Loka 80,40 82,00 11,35 11,65 6,80 7,20 VlflLFAN Kranj 81,10 81,50 11,46 11.53 6.95 7,20 VlflLFAN Radovt|lca, Grajski dvor 81,30 81,59 11,46 11.54 6,95 7,10 ZORI Kamnik D01. 4. ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80.67 81,50 11,33 11.56 6,76 7.17 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Sejem Informatika Kranj 13. marca - Ker so se pojavile govorice, da je letošnji sejem Informatika odpovedan, je Ljubjanski sejem sporočil, da bodo sejem odprli 27. marca. Po dosedanjih podale tih bo sodelovalo 224 razstavljalcev iz devetnajstih držav, od tega 103 neposredno. Predstavili bodo računalnike in opremo, informacijske sisteme, telekomunikacije, izobraževanje, multimedije, posebne aplikacie, CAD/CAM/CAE/CIM, pisarniško pohištvo in dodatke, telematične in finančne storitve ter programsko opremo in strokovno literaturo. Razstavo pa bo spremljal strokovni program. Že prvi in drugi dan sejma bo na Brdu pri Kranju potekala tretja delavnica o telekomunikacijah z naslovom "Podatkovna omrežja in storitve v Sloveniji", ki jo bo pripravila sekcija Vitel pri Elektrotehnični zvezi Slovenije. Pripravili bodo tudi multimedijske delavnico, kjer se bodo obiskovalci lahko praktično seznanili z možnostmi, ki jih ponuja združevanje teksta, slike in zvoka, vključno z uporabo videa na računalniku. "Internet za radovedne" so naslovili predstavitev vse bolj popularne globalne informacijske mreže, ki bo namenjena tudi manj veščim uporabnikom računalnika. Poseben prostor bo namenjen predstavitvam softverskih ter R&D dejavnosti, kjer se bo moč prepričati o tem ali je oziroma, do katere mere lahko Slovenija resnično postane dežela softvera. Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. 6-48 MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA ZA TEHNIČNO IN TEKSTILNO BLAGO M POHIŠTVO Pri nakupu pohištva vam na omenjeni kredit priznamo tudi7 tovarniške gotovinske popuste (različne po proizvajalcih). BLAGOVNICAH 53-202, 53-180 SALON POHIŠTVA^ 50-898 SALON TEGOH 53-017 Modna konfekcija Kroj, d.d. Škofja Loka, Kidričeva 81 Zaposliti želimo TAJNICO DIREKTORJA ki bo poleg tajniških opravil, opravljala še določene administrativne naloge v splošnem sektorju. Iščemo sodelavko z zelo dobrim znanjem nemškega jezika, srednješolsko izobrazbo (V. st.), znanjem strojepisja in vsaj dveletnimi izkušnjami s področja tajniških opravil. Za to delovno mesto želimo pridobiti mlajšo (starost okoli 35 let), dinamično in urejeno osebo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili ter kratkim življenjepisom pošljite na naslov Modna konfekcija Kroj, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c. 81. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po objavi. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Zmagala je ekipa Blejske Dobrave Andreja Šebat ter sestri Katarina in Metka Kocjan bodo zastopale Gorenjsko na državnem tekmovanju v Radljah ob Dravi. Cerklje - Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj in Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine sta v soboto zvečer pripravila v zadružnem domu v Cerkljah četrto gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na tekmovanju je sodelovalo deset ekip iz Kranja, Nakla, Tržiča, Blejske Dobrave, Radovljice, Cerkelj, Škofje Loke in Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. Ekipe so odgovorjale na vprašanja o higieni doma in ureditvi okolja na kmetiji, gospodarjenju z gozdom, konjereji in o pridelovanju krompirja. Zmagovalke - Andreja Šebat ter Metka in Katarina Kocjan z Blejske Dobrave. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno. Še po prvih šestih vprašanjih je bilo pet ekip z enakim število točk. V zadnjem krogu, ko so tekmovalci odgovarjali na najtežja vprašanja (o pridelovanju krompirja), so iz boja za prvo mesto odpadle še tri ekipe. Ekipi Blejska Dobrava I in Naklo sta pravilno odgovorili na vseh devet vprašanj in zbrali enako število točk, tako da so končnega zmagovalca odločila šele dodatna vprašanja. Dekleta z Blejske Dobrave, Andreja Šebat ter sestri Katarina in Metka Kocjan so bile spretnejše in srečnejše in so osvojile prvo mesto, ekipa Nakla, za katero so tekmovali Niko Skodlar s Podbrezij, Metka Kokalj z Okroglega in Matej Purgar s Podbrezij, pa je bila druga. Tretje do peto mesto so si z enakim številom točk razdelile prva ekipa Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj (Tomaž Ferlan, Maja K oblek, Stanislava Trebušak), druga ekipa iste šole (Andrej Galič, Franci Jurca, Urša Tavčar) in ekipa Škofje Loke (Janez Kožuh, Marjanca Starman in Franci Porenta). Šesta je bila ekipa Cerkelj, sedma Blejska Dobrava II, osmi Tržič, deveti Kranj in deseta Radovljica. "Lani smo se na tekmovanje več pripravljale in smo bile druge, letos nam je za skrbne priprave zmanjkalo časa, a smo vseeno zmagale," so po tekmovanju povedale članice zmagovalne ekipe in priznale, da jih je letos spremljala tudi sreča. Andreja Šebat je po poklicu zdravstvena tehnica, vendar dela doma na kmetiji. Ima še tri šeste, ki so se že poročile in odselile, tako da je po družinskih načrtih predvidena za bodočo prevzemnico kmetije. Ukvarjajo se predvsem s pridelavo mleka, na dan ga oddajo okoli ISO litrov. Sestri Katarina in Metka Kocjan izhajata z manjše govedorejske kmetije. Redijo okoli petnajst glav goved in oddajajo okoli 50 litrov mleka na dan. Katarina je gimnazijski maturant in bi rada študirala geodezijo, Metka obiskuje četrti letnik srednje ekonomske šole v Radovljici, imata pa še bratca Gašperja. In kako bo 1. aprila na državnem tekmovanju v Radljah ob Dravi? "Pripravile se bomo bolj kot za gorenjsko tekmovanje, sicer pa bo veliko odvisno tudi od sreče," so povedale. Člani strokovne komisije so bili zadovoljni z znanjem ekip, gledalci zadovoljni, ker so se ob spremljanju tekmovanja tudi nekaj koristnega naučili, zadovoljni pa so bili lahko tudi tekmovalci, ki so vsi, od prvega do zadnjega, prejeli lepe nagrade, še posebej pa zmagovalna ekipa, ki je dobila nagrado v skupni vrednosti več kot sto tisoč tolarjev (rezalko, čevlje, hlače, večerjo za tri, 30.000 tolarjev gotovine...). • C. Zaplotnik Občni zbor govedorejskega društva Minister dr. Osterc med govedorejci Lesce - Člani govedorejskega društva za občine Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora se bodo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer zbrali v restavraciji Center v Lescah na rednem letnem občnem zboru. Na zboru bodo najprej poslušali predavanja priznanih strokovnjakov, potlej pa bodo pregledali delo društva v lanskem letu, se dogovorili za letošnji program dejavnosti in se pogovorili o uporabi in sofinanciranju nabave semena elitnih bikov. Zbora se bo udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. • CZ. Razstava Domača obrt na Zirovskem Žiri - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in aktiv kmečkih žena Žiri vabita na otvoritev razstave Domača obrt na Žirovskcm. Razstavo, na kateri bodo predstavili se danes razvite obrti in obrti, ki so nekdaj mnogim dajale vsaj delni zaslužek, je pripravil aktiv kmečkih žena Žiri skupaj s čebelarskim in turističnim društvom iz Žirov. Odprli jo bodo v petek ob 18. uri v gasilskem domu na Dobračcvi v Žireh (tik ob mizarskem podjetju) in bo odprta še v soboto in v nedeljo obd 9. do 20. ure. Ob prikazu različnih obrti sc bodo v kulturnem programu spomnili prvih začetkov delovanja aktiva, ki letos praznuje 20-letnico. Pripravili bodo tudi srečelov, izdelke domače obrti pa bo možno tudi kupiti. • CZ. "Plastični denar" prodira tudi na kmete Kartica bo nadomestila "debele" denarnice Kmetom, imetnikom Kmečke kartice, ne bo treba več nositi gotovine s sabo in bodo y zadružnih in drugih posebej označenih trgovinah lahko plačevali blago s kartico. Ljubljana - Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta v četrtek na novinarski konferenci predstavili plačilno kreditno Kmečko kartico, ki bo kmetom in vsem ostalim omogočila brezgotovinsko poslovanje na vseh posebej označenih prodajnih mestih in dvig gotovine v enotah zadružne kmetijske banke in 270 blagajniških mestih hranilno kreditnih služb. Kot je povedal Mihael Demšar, direktor Zveze hranilno krediinih služb Slovenije, so z izdajo plačilno kreditne kartice le prisluhnili željam in potrebam kmetom, ki kažejo vse večje zanimanje tudi za uporabo "plastičnega denarja". Od kartice bodo imeli koristi kmetje, zadruge in tudi hranilno kreditne službe. Trije Umiti Pri poslovanju s Kmečko kartico bodo veljali trije Umiti. Splošni mesečni limit bo vsakomur omogočal nakup blaga ali dvig gotovine v skupni vrednosti 150.000 tolarjev na mesec Individualni stalni limit bo različen in bo odvisen od prihodkov, imetniki kartice pa bodo lahko ob vnaprej dogovorjenem nakupu lahko zaprosili za enkratni izredni Umit. S kartico ho mogoče na dan dvigniti največ 20.000 tolarjev gotovine. S Petrolom še ni dogovora Čeprav bo Kmečka kartica široko uporabna, pa z njo ne bo mogoče kupovati traktorjev, priključkov, ostalih kmetijskih strojev in drugih vrednejših predmetov. Za zdaj s kartico tudi ne bo motno plačevati na bencinskih črpalkah, saj se jim s Petrolom za to še ni uspelo dogovoriti. Kmetom bo prinesla številne ugodnosti pri vsakodvnem denarnem poslovanju, v zadrugah pričakujejo, da se jim bo (ob konkurenčnih pogojih) povečal promet, v hranilno kreditnih službah pa ocenjujejo, da bo kmetov denar dlje časa "ležal" na računu in da bo potlej več možnosti tudi za kreditiranje. Plačilo z enomesečnim odlogom Kmetom, imetnikom Kmečke kartice, ne bo treba nositi denarja s sabo in bodo lahko v zadružnih in drugih označenih trgovinah plačevali "blago" s kartico. Obveznosti bodo poravnavali približno z enomesečnim odlogom, in sicer ob dogovorjenem datumu (med 6. in 10. v mesecu, med 18. in 23. ter med 25. in 30.) s položnico ali s trajnim pooblastilom. Če se bo komu primerilo, da vseh obveznosti ne bo mogel poravnati, bo lahko pri HKS-u za razliko najel posojilo. S kartico bodo za začetek lahko dvigovali gotovino na vseh 270 blagajniških mestih hranilno kreditnih služb v Sloveniji in v vseh enotah Slovenske zadružne kmetijske banke, kmalu pa tudi v vseh 46 posebej označenih bankomatih, s katerimi upravlja družba Plasis, d.o.o., ki tudi sicer opravlja za izdajatelja kartice vse tehnične posle. Če bo kdo nakupil več, kot bo sposoben plačati, in za razliko ne bo najel posojila, mu bodo zaračunali zamudne obresti, kakršne sicer veljajo v Sloveniji (trenutno R + 25 %). Osebne in družinske kartice Kmečko kartico lahko pridobi vsak polnoletni državljan, ki ima redne prihodke. Pogoj za pridobitev kartice ni odprt račun pri Slovenski zadružni kmetijski banki ali pri hranilno kreditni službi. Prošnje za izdajo kartice sprejemajo v banki, v HKS-u in v podjetju Plasis. Vpisnine ni, letna članarina pa je 560 prodajnih mest V zadružni kmetijski banki i»1fl Zvezi HKS pričakujejo, <** " L Kmečka kartica kmalu zelo raz*^ * jena po Sloveniji in da jo bo0>>. iQ poleg kmetov uporabljali tfi fj| ostali. Doslej so izdali že ok°l sto kartic, računajo, da jih bodo ^ enem letu okoli deset tisoč. 3 »j, kartico bo mogoče kupovati v v#, iy( zadružnih trgovinah (teh je o*01' bt štiristo) in tudi v drugih živih*™ fft tekstilnih in tehničnih trgovinah* H katerimi bosta banka in Zveil$ HKS sklenili pogodbo. V tr*>* tednih so že podpisali pogodb* " 560 prodajnimi mesti v SlovenW}{ število pa se bo v prihodnje precej povečalo. pt< 2.000 tolarjev. Ožji družinski član m etnika osebne Kmečke kartice (zako 1F f>olnoletni otroci, starši, bratje, seSJJ ahko pridobijo družinsko kartico, dar pri tem za poravnavo obvez0 i odgovarja imetnik osebne kartice, j. • C. Zap^ Zimsko izobraževanje kmetic in kmetov 0 pitanju govedi in novem pravilniku Sonca - Škofjeloška enota krneUiJi svetovalne službe prireja za gove(*°4j|£ zanimivo predavanje o pitanju g0^^ novem EUROP pravilniku. PredaJV bo v četrtek ob 10. uri v zadružnem na Sorici. Predaval bo dipl. ing. FfJ&t Pavlin, svetovalec za živmorej enjski kmetijski svetovalni službi. ii. »X ./tla Po starem zakonu o veterinarstvu, ki je prenehal veljati z novim letom, je bilo v Sloveniji dovoljeno na domu klati le ovce, koze in prašiče, a še to le pod pogojem, če so "klavci" meso uporabili za lastne, domače potrebe, ne pa za prodajo, medtem ko je bilo klanje telet, krav, telic, bikov, volov in konjev prepovedano. Tako je bilo po zakonu, praksa je bila, žal, precej drugačna. Nobena skrivnost ni, da so so na Gorenjskem (pa tudi drugod v Sloveniji) v zadnjih letih zaklali po hlevih, podih, garažah ali na dvoriščih na stotine oz. celo na tisoče goved. (Dovolj pove podatek, da so samo na kranjski odkupni postaji Ko-to odkupili v zadnjih letih po 250 do 300 bikovih in kravjih kož na leto.) Večina je vsaj del mesa doma zaklanega goveda porabila za domače potrebe, razliko pa po (ugodni ceni) prodala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, medtem ko so ga najdrznejši prodajali tudi prek časopisnih malih oglasov ali celo na tržnicah. Čeprav se je klanje goveje Živine na domu dobro razširilo, se inšpektorji niso posebno "zaganjali", ampak so največkrat reagirali le tedaj, ko so prijeli prijavo. Novi zakon o veterinarstvu, ki je začel veljati 1. januarja letos, za razliko od starega zakona dovoljuje na domu tudi klanje goved in kopitarjev. Nekateri so se ob takšni zakonski določbi že oddahnili, si rekli "to je demokracija" in si po tihem ze skovali načrt, kako bodo v domačem hlevu, na dvorišču, na podu, v garati ali v "klavnici pod kozolcem" veselo spuščali kri kravam in bikom, meso pa (dražje) prodajali "od hiše do hiše". No, iz te moke ne bo kruha! Demokracija, kot si jo nekateri zamišljajo, namreč ni nered in anarhija, ampak red, ki pomeni približevanje normam in standardom kmetijsko razvitih evropskih držav. Novi zakon želi prav to. Po eni strani demokratično daje lastnikom živali motnost, da koljejo tudi na domu, po drugi strani pa to klanje na domu dopušča le ob izpolnjevanju določenih pogojev. potrebe lastne družine imetnika živali. Vsak drug način porabe ali prometa - tudi na turistični kmetiji, v gostilni, kmetiji odprtih vrat, prireditvah itd. - se šteje za javno potrošnjo." Po 45. členu zakona je klanje goved in kopitarjev, katerih meso je namenjeno za lastno domačo porabo, dovoljeno le, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Te pogoje bo določil novi pravilnik, ki ga na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravljajo, dotlej pa veljata še stara (dopolnjena) jugoslovanska pravilnika: Prvi obrisi novega pfm nika so že znani. Vsak, k1 L hotel doma za lastne po" ^ zaklati bika ali kravo, ■ moral urediti "mini kW^ co" z betonskim pod°tt pralnimi stenami, s ^""^ohy in s toplo vodo, s črevU' (za pranje črev) in gar obno omaro, namestit1 , ^ ^ Klavnica pod kozolcem Čeprav novi zakon o veterinarstvu dovoljuje klanje govedi na domu, bo tovrstnega klanja verjetno manj kot nekdaj, ko je bilo prepovedano. Poglejmo si to skozi suhoparne zakonske določbe! 35. člen pravi takole: "Goveda in kopitarji morajo biti pregledani pred zakolom in po njem, divjad pa po odstrelu, ne glede na to, ali je njihovo meso namenjeno za javno potrošnjo, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali." Po 7. členu zakona je "lastna domača poraba živil živalskega izvora poraba za pravilnik o načinu opravljanja veterinarsko sanitarnega pregleda in kontrole živali pred zakolom in proizvodov Živalskega izvora (Uradni list SFRJ iz 1989. leta in RS iz 1992. leta) in pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti za klanje livali, obdelavo, predelavo in skladiščenje proizvodov Živalskega izvora (Uradni list SFRJ iz 1989. leta). trezna vešala in poskrbi} strokovno omamljanje z' Ker se ekološko ozaveŠ^^ krepi, je pričakovati'je bodo podzakonski PreL\^ strogi tudi glede vff^ tj, kam s krvjo, maščov"j črevesi in parklji za*,J živali, kam in kako spe'^fy iz male klavnice odp^ \ vode... Klanje za javno P u les abo (torej tudi za PfLil\i kmečkega turizma, ^ % odprtih vrat, za prodW.jl, prireditvah itd.) je dovo'1'^) samo v obratih, za *W veterinarska uprava Z 0 j(f bo ugotovi, da izpolnI U predpisane pogoje. ^sej^j[ bo uprava izdala odi ^ jim določila kontrolne< vilko in o njih vodila rti In kako se bo "zgodb^ klanju na domu raZP,n l1 Če bo država skrbe}* , spoštovanje tega, kar J*M dpisala, potem bo domu kljub zakonski L\ nosti manj, kot ga je , ^ prepovedi. Dobri J J času prepovedi navalci razmer, mcu .jd> ''A •Si sodi tudi veterinarski^.^ tor mag. Roman y ^ namreč napovedujejo, J tudi za kmeta klanje v klavnici in d* ^ le malokomu splačalo,, j bo za zakol enega go* ejJ leto urejal "mini ^^lo 1 Morda bi se to sp skupini kmetov. C. fcap K'1 $ fes I SCOTT "to je to - dob'r kolo" naJvečja izbira koles na Gorenjskem "kolesa: gorska, treking, dirkalna ^ke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. * Popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, w Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik TEDEN ODPRTIH VRAT S Y S T E M S mmaEBMBManMMttB DODATNE INFORMACIJE O PREZENTACIJAH, TESTIRANJIH PREDAVANJIH IN TEKMOVANJIH: Tel.: 064/225-492 sanici so se skakalci pomerili na sklepni tekmi alpskega pokala AKA GROSAR NAJBOLJŠI BREZ ZMAGE iJi?!1^ ko 50 v ne(^eU0 na P™ °dličen drugi pa je >an Perko, ki je tako v varjetn UVrstltvi skupaj s Cuz-na1a§ naJDOUšl kombinata .tem mestu. Sicer pa j^adjn 7?mDinatorci skupno v Nco» \V razvrstitvi zmagal M *, ^icolas Bal. Med mfaj- kinam-do 20 let Pa Je v fdeljsk °IJI skuPno najboljši strHg1 tflaniSki zmagovalec at0rc- ar- Med našimi komino v re naJbolJe uvrstil »t0: £ahgaro, na enajsto ^»Uo skuPno na štirinajsto. \ni° sezono je tako ■i% r'Enajstletni Tržičan ^°ni n Sar> ki je o letošnji Mm p°Vedal: "Že lani sem oilffal, ^.tekmah alpskega #Ul'enJlbolje pa sem se na di 1 na tretJe m en-:u v 7Veto mesto ter bil na Utos Pni uvrstitvi petnaj-ajstim sez°no začel s U1 testom tukaj v Pla- sem bil enajsti, kar je tudi kar dober rezultat. Bil sem tudi enkrat osmi na članskem inter-kontinentalnem pokalu. V novi sezoni načrtujem, da bom skakal tudi že v svetovem pokalu, kjer si želim vsaj kakšno dobro uvrstitev." Tudi tretjeuvrščeni v alpskem pokalu, Primož Peterka, član kranjskega Triglav Telinga, sicer pa doma iz Moravč pri Domžalah: "V alpskem pokalu mi je na začetku sezone šlo precej slabo, tako da nisem pričakoval vidnejše uvrstitve. Forma pa se je začela vzpenjati na enem od interkontinentalnih tekmovanj v Galiju v Italiju, kamor smo šli z namenom, da se pomerimo s člansko konkurenco. Dobra forma se me je držala tudi kasneje, tako da sem po včerajšnjim četrtem mestu uspel osvojiti skupno tretje mesto. Načrtov za drugo sezono še ne delam, skušal pa bom na vsak način skakati še bolje." • V.Stanovnik, slike: LJeras niči, nato pa sem bil še tretji in dvakrat drugi. Čeprav sem pred sezono načrtoval, da naj bi se letos v alpskem pokalu uvrstil skupno do šestega mesta, pa se je izteklo najbolje, kar je bilo mogoče. Poleg te uvrstitve v alpskem pokalu sem pred sezono načrtoval še uvrstitev okoli desetega mesta na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer pa PRVAK TRIGLAV TELING Planica, 12. marca - Osem ekip je nastopilo na ekipnem državnem prvenstvu za mladince do 16 let. Največ uspeha so imeli mladi Kranjčani, ki so osvojili dve kolajni, in zmagali z veliko prednostjo pred zasledovalci. Tekmovali so na 92-metrski skakalnici. Rezultati: 1. Triglav Teling I. 748 točk, 2. Ilirija Center 594 točk, 3. Triglav Teling II. 504,5 točk. Hkrati so imeli člani pregledno tekmovanje. Zmagal je Samo Gostiša (Ilirija Center) 264 točk 101 in 101,5 m, 2. Marko Bogataj 251,5 točk 97,5 in 99 m, 3. Primož Kopač (oba Alpina Žin) 248,5 točk 94,5 in 96,5 m, 4. Jaka Grosar (Tržičl) 240 točk 94,5 in 96,5 m. • Janez Bešter li nJski Gori se je v nedeljo končal letošnji slovenski pokal Ballantine's Snovvboard Grand Prix OlONA OSTAJA SN0WB0ARDERSKA KRALJICA ,Vensk'9 Ietna NakIanka Polona Zupan, ki nastopa še kot mladinka, je letos že drugič zapovrstjo osvojila I *nj ^0jlal V <*eskanJu na sne8u ■ Skupni zmagovalec v moški konkurenci je 27-letni Boštjan Verdnik iz Griž t ^0va|cn°ra'v ^" marca - Prekrasno sončno vreme, ki ga zmagala v končni skupni ve-M g " Iftošnjega slovenskega pokala Ballantine's Snow- leslalomski razvrstitvi. Končni j'gjiah jm ,.Prix skorajda niso vajeni, saj so na dosedanjih veleslalomski zmagovalec ^MaTr'.' 1 vrei«enom precej smole, je konec minulega med fanti pa je po sobotni ,e«alo *Iavnostni pečat zaključku tega tekmovanja, ki je zmag> P kovanu8 Pr°gi Podles v Kranjski Gori. Na startu klJe \.?nal" P"™^iamja ^a*"!!!^0. 8e zbraJi vsi naš« najboljši borderji z izjemo Aljančici naMJ* Vn Mat*ja Vorosa, ki sta nastopala na US&M Aljančiča (Snurfclub/Killer f \„S,oboto na Mt.Sainte Anne v Kanadi j tekrnovaiu Se tek™ovalci BI pomerili v f.magala pa sta *tes)pSrtik„ h. Katja je v finalu premagala našo najboljšo boarderko Polono Zupan (Kranj/Killer Loop), ki je v prvem nastopu naredila večjo napako in ji,kljub odlični drugi vožnji, ni uspelo zmagati. Kljub temu pa je Polona *,,uoniU ko^slSom bU BoŠtJan Verdnik nepremagljiv tako v Nedeljsko tekmovanje v slalomu je ob progo v Kranjski Gori privabilo tudi precej navdušenih gledalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali spopade najboljših slovenskih deskarjev. Toda v nedeljo si Naklanka Polona Zupan ni pustila odvzeti zmagovalne stopnice - tako na tekmi, kot v slalomski in skupni uvrstitvi. Suvereno je zmagovala vse do finala, kjer sta se pomerili s Katjo Gornik. "S tem, ko sem nastopila na domačih tekmovanjih sem se morala odpovedati nekaterim tekmam na World Pro Touru, vendar pa so bile te tekme dober trening za nadaljnja letošnja tekmovanja. S tem mislim predvsem na evropsko prvenstvo, ki bo konec meseca na Finskem. Tam pričakujem vsaj uvrstitev med prvih osem v slalomu, kar pomeni veliko finale. V veleslalomu imam letos nekaj smole, tako da lahko računam le na čimboljšo uvrstitev," je po nedeljski slalomski tekmi v Kranjski Gori povedala Polona Župan. Drugo mesto v končni skupni uvrstitvi je osvojila Katja Gornik, tretje pa Sanja Škrinjar (Ultarsport/ Droga). Pri fantih je bilo slalomsko finale ponovno obračun med Polona Zupan z Nakla Verdnikom in Aljančičem, spet pa je bil boljši veteran Boštjan Verdnik. Tako je Verdnik postal tudi letošnji skupni zmagovalec Ballantine's Snowboard Grand Prixa, drugi je Jani Aliančič, tretji pa Miha Rant (Ultar-sport/Comprint). Že prejšnji teden pa se je končal letošnji VVest Freestavl Cup, katerega skupni zmagovalec je postal Vrhničan Jure Sotler (Sportway/Casino Ljubljana), med dekleti pa je zmagala Petra Škrabar (Snurfclub/Fun Šport). Konec tega tedna se bodo tako alpski snovvboraderji kot freestavletji na Rogli pomerili še na državnem prvenstvu VVest Open. • V.Stanovnik, sliki: V kanadskem Thunder Bayju se je začelo SP nordijcev KERŠTAJN V TRIDESETERICI Minuli četrtek se je v Thunder Bayju začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Del preizkušenj so že opravili tekači, kombinatorci in skakalci, najbolj pa je navdušil Robert Kerštajn z odličnim tekom in 29. mestom na 30-kilometrski progi. Prva disciplina na svetovnem prvenstvu je bil v četrtek tek moških na 30 kilometrov, ko je zanesljivo slavil Kazahstanec Smirnov, odličen, 29. pa je bil Kranjskogorec Robert Kerštajn. Joško Kavalar je bil 53. V petek so se prvič pomerila dekleta, zmagala je Rusinja Lazutina, Nataša Lačen pa je bila 33. V soboto je na 10-kilometrski preizkušnji znova slavil Smirnov, naš najboljši pa je bil znova Kerštajn na 50. mestu. Med kombinatorci je zmagal Norvežan Fred Boere Lundberg, Tržičan Franci Jekovec pa je bil 36. Najbolje ni šlo tudi našim skakalcem, ki so v nedeljo nastopili na prvi skakalni tekmi na srednji skakalnici. Slavila sta Japonca Takanobu Okabe in Hirija Saito, edina naša, ki sta se uvrstila v finale pa sta bila Robi Meglic in Franci Petek, ki sta se uvrstila na 19. in 20. mesto. Skakalci bodo na moštveni tekmi nastopili v četrtek, v soboto pa bo tekma na 120-metrski skakalnici. • V.S. Za slovensko zastavo stoji Kranjčan Jože Javornik SODNIKI TOČKE ODŠTEVAMO Poleg naših smučarjev tekačev, kombinatorcev, skakalcev in vodstva naših nordijskih reprezentanc je te dni na svetovnem prvenstvu v Thunder Bavju kot predstavnik Slovenije tudi mednarodni sodnik v smučarkih skokih Jože Javornik. Tja ga je delegirala mednarodna zveza FIS, predsednik kranjskega skakalnega kluba Triglav Telinga pa ima s sojenjem na velikih mednarodnih tekmovanjih že veliko izkušenj. Pred odhodom na svetovno prvenstvo smo se z njim pogovarjali o načinu sojenja, saj se je naprimer na zadnjih tekmah svetovnega pokala izkazalo, da imajo sodniki večkrat različne kriterije za oceno istega skoka. Poleg točk za dolžino skoka vsak tekmovalec dobi tudi sodniško oceno. Kako ta nastane? "Ocena posameznega sodnika je sestavljena iz ocene za let, ocene za doskok in ocene za morebiten padec. Vendar pa se ocene ne seštevajo, temveč odštevajo od idelane ocene, se pravi od dvajsetih točk. Tako je naprimer za let moč odšteti največ pet kazenskih točk, pri letu pa se poleg splošnega vtisa precej pozornosti posveča drži, legi smuči in delu z rokami. Pri oceni za doskok je moč odšteti največ štiri kazenske točke. Če skakalec naredi telemark, to pomeni največ 1,5 točke odbitka (lahko tudi nobene, če je lep telemark), če pa skoči drugače pa je navadno odbitek od 2 do 4 točke. Največkrat pa se sodniške ocene razlikujejo pri padcih. Padec namreč takoj pomeni deset točk odbitka, vendar pa je odvisno ali tekmovalec le podrsa, se vsede ali pa resnično pade. Tako je bil naprimer na zadnjem tekmovanju svetovnega pokala v poletih sporen Goldbergerjev padec, ko se je z obema rokama dotaknil tal." Na tekmovanjih je po pet sodnikov, odšteje se najboljša in najslabša ocena. Ali je moč kako pomagati "domačemu" skakalcu, tistemu, iz čigar države je sodnik? "Malo se že da vplivati. Naprimer, ko doskoči Petek lahko vsi dajo oceno 19, sam pa dam 19,5 točke. Takrat seveda nihče ne prvi nič. Če pa bi se moja ocena pri domačem tekmovalcu za več kot točko razlikovala od druge najboljše pa bi bilo že spomo. FIS - a te v tem primeru lahko kaznuje in pristranskosti si pač sodnik ne more privoščiti." Precej časa ste mednarodni sodnik. "Ja, mednarodni sodnik sem že od leta 1977, v tem času sem sodil na dveh olimpijskih igrah in dveh svetovnih prvenstvih ter seveda na vrsti drugih tekmovanj. Na tekmovanja je vedno delegiranih sedem sodnikov, sedaj na svetovnem prvenstvu v Kanadi jih po pet sodi eno tekmo, dva vedno odpadeta. Sam tako pričakujem, da bom sodil na dveh tekmah." • V.Stanovnik EIUTLON Naša biatlonca odlična v Lahtiju ANDREJI SREBRO, MATJAŽU BRON Naši biatlonci, ki so konec prejšnjega tedna nastopili na Sredzadnji letošnji tekmi za svetovni pokal v Lahtiju, so osegli največji uspeh slovenskega biatlona v vsej zgodovini tega športa. Tržicanka Andreja Grašič je bila na četrtkovi tekmi na 15 kilometrov odlična druga, kar je najboljša slovenska biatlonska uvrstitev nasploh. V soboto pa se je v Sprintu na 10 kilometrov izkazal še Gorjan Matjaž Poklukar, ki je osvojil tretje mesto. Andreja Grašič je bila v soboto na 7,5 kilometra šesta, uspeh naše ekipe pa je na nedeljski tekmi dopolnila Še Štafeta v postavi Janez Ožbolt, Boštjan Lekan, Matjaž Poklukar in Tomaž Globočnik. Poleg uvrstitev v deseterico so naši biatlonci dosegli še nekaj dobrih rezultatov in novih točk za skupni seštevek svetovnega pokala, ki se bo te dni končal v Lillehammerju na Norveškem. • VS. ulj ZA SLOVO ZMAGA NAD JESENICAMI Kranj, marca - Za slovo od ledene ploščadi so malčki hokejske šole premagali vrstnike hokejske šole Akroniks Jesenic z rezultatom 5:4 (3:1, 1:1, 1:2). To zmago, ki so si jo tako želeli, so zasluženo osvojili in se tako za sezono 1994/95 poslovili od kranjskega ledu. Strelci za Triglav so bili: Erzar 2, po enkrat pa Skrlep, Lebar in Stopar, za Akroniks Jesenice pa so bili uspešni: Medja 2, Mililovič in Topič. • Jože Marinček 10 met mrssssssssmmm Prva državna nogometna liga GLADKA ZMAGA CELJANOV BIO STA RT PUBLIKU M : ŽIVILA NAKLO 3 : O (2 : 0), strelci za Publikum Car in Barjaktarevič dvakrat. Naklanska Živila so odhajala v soboto v Celje brez večjih priložnosti za ugoden izid. Doma sta zaradi rumenih kartonov in poškodbe ostala najnevarnejša napadalca Marušič in Hnstov, spremembe pa so bile na klopi, saj sta moštvo vodila Janez Križaj in Franc Zupan, Celjani pa so spomladanski del prvenstva začeli odlično in proti Živilom dosegli že tretjo zaporedno zmago. Publikum je bilo boljše moštvo in je zlahka zmagalo. Moštvi sta si bili enakovredni le v prvi polovici prvega polčasa. Za Živila so v Celju igrali Vodan, Pavlin, T. Pavlic, Mitev, Murnik, B. Pavlic (Jožef), Ahčin, Demirovič, Tušar, Kečan in Jerina. Slednjega je zamenjal Še poškodovani Grašič. Naklanski boj za uvrstitev med moštva, ki bodo igrala v kvalifikacijah za obstanek v prvi ligi se nadaljuje. Živila ostajajo predzadnja z 9 točkami, tri pred njimi pa so Vevče Donit Filter, medtem ko je Gaju iz kočevja že delno uspelo ubežati z dna. V nedeljo, 19. marca, igrajo Živila doma z Železničarjem Oscarjem iz Ljubljane. Ce bi končno le uspela zmagati in Vevčanom ter Kočevcem v tekmah z Olimpijo in velenjskim Rudarjem ne bi šlo najboljše, bi se razlika do konkurentov zmanjšala. Upanje še vedno ostaja. • J.K. NA ZAČETKU ZMAGA V prvem spomladanskem kolu tretje nogometne lige je moštvo Triglava Creine gostovalo pri Medvodah in zmagalo z rezultatom 3:0. Prepričljiva zmaga je ne samo obliž, ampak velika spodbuda za nadaljevanje prvenstva. V pripravljalnem obdobju so namreč Triglavani odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj, v katerih niso našli prave forme. Ob nekoliko spremenjeni enajsterici v primerjavi z jesenskim delom je bil tudi nastop proti še tako slabemu moštvu, kot je medvoško negotov. Poudariti pa moramo, da je bil negotov le do uvodnega sodnikovega piska, po katerem so igralci Triglava Creine resda ne v velikem slogu, pač pa suvereno osvojili dve točki. Zagotovili so si jih že v prvem delu, ko sta zadela Durakovič, Vucetovič. V drugem delu je usodo gostov zapečatil Karapetrovič, ki je tako na najboljši način pomagal moštvu, ob tem, da je registriran tudi za SCT Olimpijo. Dobršen del zimskega pripravljalne- ?a obdobja je preživel prav bo zmajčkih, zato bi moštvu riglava Creine njegove izkušnje, kljub mladosti, prišle še kako prav. Uspešen konec tedna so zaokrožili tudi mladi igralci Triglava Creine, ki so gostili vrstnike Kopra. Mladinci so slavili visoko s 4:0. Dvakrat je zadel mladi reprezentant Bogatinov, ob njem pa še Sabljak in Pokorn. Kadeti so zmagali z 1:0. Strelec je bil Križaj. • Iztok Golob "0RLIČKI" SO VISOKO POLETELI Kranj, 12. marca - Nogometna mladost NK Triglav-Creina je zopet dokazala, da je nanje treba računati. Razveseljivo je, da k temu pomaga tudi glavni pokrovitelj GORENJSKI GLAS, posluh pa imajo tudi v GORENJSKI MLEKARNI. Čeprav pri pomoči ne gre toliko za denar kot za omogočanje tekmovanja, je sobotni začetek v ¥rvi slovenski ligi zelo dober znak. Kadeti trenerja Marka rebca so z odličnim moštvom Kopra (do zdaj neporaženi, verjetni prvak) zmagali z golom Petra Križaj a po odličnem Erodom Jaka Bergerja. Izkazala se je tudi obramba, zlasti tenis Džurkovič in vratar Sebastjan Pečar. To je prvi poraz Kopra sploh in zmaga pomlajenega moštva "orličkov". Mladinci so Koper premagali s 4:0, Gorazd Kužnik pa ni mogel računati na brata Marklja, Orlica, Žiberta, nadarjeni Tasič pa že igra za člane. Jeseniški "biser" Oliver Bogatinov je zabil dva lepa gola, pravo bombo pod prečko koprskega gola je poslal Jalen Pokorn, lep gol z glavo je dal Srečko Sabljak. Omeniti je treba, da Sospešeno v moštvo vključujejo nadarjene kadete (Sašo :adosavljevič, Peter Porenta). Jutri ob 15.30 bo na stadionu v Kranju finale mladinskega pokala med Triglavom-Creino in Živila-Naklim in priložnost za ogled nadarjenih nogometašev vse Gorenjske. terpolo mmmmm Triglav še vedno neporažen - Konec tedna so vaterpolisti odigrali sedmi krog državnega prvenstva. Derbi je bil tokrat v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju, kjer sta se pomerila Triglav in lanski državni prvak Micom Koper (na sliki). V zanimivem srečanju, ki si gaje ogledalo okoli štiristo ljubiteljev vaterpola so si zmago z 9:8 (2:1,3:4,1:1,3:2) priborili domačini, ki tako za štiri točke vodijo na prvenstveni letvici. Ekipa Kranja 90 je gostovala v Portorožu in zmagala z rezultatom 13:19 (3:6, 5:2, 0:6, 5:5), ter je trenutno na četrtem mestu na lestvici. Naslednje kolo bo na sporedu v soboto, Triglav pa že v petek gosti Okolje. • J. Marinček, slika: G. Sinik rstvo •^smmnmnrj odbojka Petčlanska ekipa kolesarjev Save na dirke v Afriko NA TEKME IN PRIPRAVE HKRATI Stražišče pri Kranju, 11. marca * Kolesarji Save, ki imajo v načrtu za letošnjo sezono osvajanje najvišjih mest na domačih dirkah pa tudi doseganje odmevnih rezultatov v tujini, so v nedeljo z Dunaja odpotovali v Južno Afriko, Iger bodo tekmovali in opravili zaključne priprave za letošnjo sezono V soboto dopoldne je amaterska ekipa kolesarjev Save opravila še zadnji trening v popolni zasedbi, saj je pet tekmovalcev skupaj s trenerjem in serviserjem v nedeljo odpotovalo v Južno Afriko. Na pot so odšli: Tadej Križnar, Bojan Ziherl, Borut Rovšček, Rajko Petek in Martin Hvastja, serviser Mirko Krakar in trener Marko Polanc. To je tudi prvi nastop ekipe Save v Južni Afriki, kamor so naše kolesarje povabili domači organizatorji. "Ekipa za pot v Afriko je sestavljena iz tekmovalcev, ki mislim, da bi morali v novi sezoni nositi glavno breme članske ekipe. Na poti bomo od 12. do 26. marca. Čaka nas precej naporen program, saj imamo v osmih dneh kar štirinajst startov. To pa pomeni skoraj vsak dan dve dirki, dopoldan in popoldan - kriterij in cestna dirka," je ob zadnjem sobotnem domačem treningu povedal trener ekipe Marko Polanec. Tekmovalcem Save pa ni edini cilj le tekmovalni uspeh, ampak bodo to zanje tudi dobre priprave pred sezono. "Res smo dirke "vzeli" tudi kot še eno pripravo na sezono. V Južni Afriki so trenutno boljše vremenske razmere kot pri nas in lahko bomo naredili veliko kilometrov. Seveda pa ne bomo zanemarjali tekmovalne plati, saj upam, da bomo dosegli tudi vidnejše rezultate. Čeprav ne poznamo ekip, ki bodo poleg nas nastopale na dirkah, pa sem prepričan, da bo konkurenca močna, saj so organizatorji sporočili, da so imeli precej problemov z izbiro ekip, saj je bil interes za dirko zelo velik. To pa mislim, da predvsem zaradi tekmovalnih pogojev v Afriki, saj večina, podobno kot mi, namerava dirko izkoristiti za dober trening," pravi Marko Polanec. • V.Stanovnik, slika: G.Sinik TRIGLAV JUTRI S SAVINJSKO Kranj, 14. marca - V soboto so košarkarji v razigravanju za prvaka Slovenije odigrali četrti krog. Ekipa kranjskega Triglava je ponovno izgubila, tokrat pri vodilni Smelt Olimpiji v Ljubljani z rezultatom 76:57(36:34). Triglavani so tako pred novim krogom na sedmem mestu, njihov jutrišnji nasprotnik (tekma se bo ob 20. uri začela v dvorani na Planini) pa je drugouvrščena ekipa Savinjske Polzele. V 4. krogu A2 lige pa so Ločani gostovali pri ekipi Jezice v Ljubljani, kjer so doživeli prvi poraz v drugem delu prvenstva. Domačini so jih premagali z rezultatom 94:91. Ekipa Loka Kave je tako na lestvici druga, jutri pa v domači dvorani na Podnu ob 20.30 uri gosti mlado vrsto Smelta Olimpije, ki trenutno vodi na lestvici. S 7. krogom se je nadaljevalo tudi državno prvenstvo za ženske. Ekipa Odeje Marmorja je gostovala pri vodilni Jezici in izgubila z rezultatom 89:71. Ločanke so trenutno na četrtem mestu, v soboto pa doma gostijo Mibex Ilirijo. • V.S. ČRN DAN ZA GORENJSKE EKIP Prav vse gorenjske ekipe v končnici prvenstva v 1. D"~j I ti tokrat izgubile, še najbolj presenetljiv poraz (kljub nekaj* poškodbam v ekipi) so doživele odboj kar ice Klima L« merce Bleda, ki so nepričakovano izgubile v Celju proti doj^ ilj ekipi (Celje v DP igra brez sester Blažič in s samo eno tuj" Malce nepričakovano so izgubili tudi odbojkarji FI Pr°^. W Topolšici, medtem ko sta poraza močno oslabljene cw , Minolte Bled proti Pinoriju in odbojkaric ŠOU Trigl^JJJ Ljubljani pričakovana. Rezultati PLAV/-OFF moški: Majj g : Salonit 1:3, Vigros Pomurje : Olimpija 3:0. Vrstni red: W ^ Pomurje in Salonit 2, Maribor in Olimpija 0 točk. Reflj^ ^ PLAV-OFF ženske: Celje : Klima Commerce Bled 3:0 (U> y 12). Vrstni red: Paloma Branik in Celje, 2. Klima Comme! ^ in TPV Novo mesto 0 točk. za 1A. DOL - moški: Muj" ^ Bled : Pionir 0:3 (-10, -2, -4), Topolšica : FI Prom 3:2 15, 11, 11), Kamnik : Ljutomer 0:3. Vrstni red: Pg| Ljutomer in Topolšica 2, FI Prom, Kamnik in Minolta «| ^ 0 točk. za 1A. DOL - ženske: Zg. Savinjska : Krim 3:1..^ ' c Tilia : ŠOU 2:3, CImos : HIT Casino 3:0. Vrstni red: Cf\# Zg. Savinjska in ŠOU 2, LIK Tilia, Krim in HIT Casifljttn, točk. V derbiju 2. DOL, so odbojkarji Termo Lubnika izgj f» tekmo za 4. mesto, odbojkaricam FI Proma pa po zrna?"1 vedno ostaja boj za zgornjo polovico tabele. jm Razigravanje v 1. DOL letos poteka v pospešenem Tako se bodo že v sredo ob 19. uri v OS Bled odboj ta Klima Commerce Bleda pomerile s Palomo Branik, o^fej' karji FI Proma gostujejo v Novem mestu, igralke * Triglava v Mislinji, odbojkarji Minolte Bled pa se boPPJ Qj Zagrebu. J fe.< V konkurenci 12 klubov iz 6 držav (Hrvaška, Av?j|j h Rusija, Slovaška, Grčija in Slovenija) so ekipno osvoj ^ b ( mesto in s tem Mladost Trophv. V posamičnin konkur6 %[ so zasedli sledeča mesta :mladinci: 1. Melita Čeleso'^.! Alenka Mrak; starejši pionirji: 2. Gregor Urbas; pionirje: 2. Tea Logar, 4. Tanja Sotlar; pionirke: 3. Te > Državni prvaki, kegljavci Triglava, se niso pustili pr^?fe# V "koš poražencev" so pospravili tudi goste iz Celja- * ^ 4 je na trenutke spominjalo na komedijo, saj so bili Jt&[) fy očitno premočni. Končni rezultat je bil 7:1 (5384:5 ,jj !5 ^ domačine. V letošnjem prvenstvu jih čaka le še eno pr^ srečanje z edinim resnim konkurentom - Konstrukt^ ^ Maribora, ki bo v soboto, 18. marca, ob 1°- Jk |j prenovljenem kegljišču v Mariboru. Vsi, ki bi radi sp^ jjiij^ 4 vrhunsko tekmo, Triglav Kranj (tel Mariboru. naj se prijavijo v pisarni kegljaškeg J . 221-905), ki organizira avtobusni P' Državne prvakinje kegljavke Mirotexa iz Celja sOj0^ ) z 2 : 6 zmagale na kranjskih stezah v igri z Triglavom. Kranjčanke so sicer dobro začele in p0^«^')1 if ?o uspešnih nastopih Silve Fleischman in Slivane ^ otem je sledila nekoliko slabša igra Triglavank, s\t izkušene Celjanke izkoristile, najprej izenačile in p° g4 ty zadnjega para prešle v vodstvo in zasluženo zmagaj6^ t <|e, po odlični igri Marike Kardinar, ki je v Kranju post3 |; rekord kegljišča za ženske 465 podrtih kegljev. g6 m H Na tem dvoboju z državnimi prvakinjami iz Celja s|o^ J3 17 letih aktivnega nastopanja v dresu Triglava Vjf A Marija Cej. V. Oman, JW no yec tedna bo na Soriški planini mednarodno tekmovanje otrok v, slalornu in veleslalomu »KAL LOKA NAPOVEDUJE BODOČE ŠAMPIONE yek-movanje otrok, ki ga letos že dvajsetič pripravljajo škofjeloški smučarski delavci, je že JLJ^daj pomeni pomemben korak mladih smučarskih šampionov - Letošnje jubilejno J5,0vanje bo v petek odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber :,L L°ka, 14. marca - Ko so leta 1973, ob tisočletnici Škofje nastopali v zadnjih letih. Tudi nost jubilejnega Pokala Loka "*či smučarski delavci pripravili prvo mednarodno med moštvi so bili naši mladi pa se bo začela v petek, 17. ttitljuvi""''? otrok se je slovenska smučanja v svetu šele začela smučarji iz leta v leto uspešnejši marca, ob 17. uri popoldne na ^HjgJ*ti. Skofjeločan so tik pred tem dobili svoje prvo in v zadnjih petih letih niso Mestnem trgu. Izpred občine bo ». 11 »n staro«, »i... to m.in iroc.ia nB «n » ««n.a« "izpustili" skupnega Pokala krenila godba na pihala z Loka. mažoretkami. Na poti se bodo "Gotovo je bil cilj škofjeloš- ustavili pred hotelom, kjer se kih smučarskih delavcev, ki smo jim bodo pridružili tekmovalci, v začetku pripravljali tekmovanja predvsem, da se naši mladi smučarji z vrstniki iz drugih držav pomerijo na tekmovanju in da ugotovimo, kam sodijo po znanju. Poleg tega je bilo tekmovanje preizkušnja in ....»"je otrok se je slovenska smučanja v svetu šele začela iggJ'ti. Skofjeločan so tik pred tem dobili svoje prvo itfaiti 1,8 starem vrhu, le malo kasneje pa so v domači I q|,j*'odprli smučarski oddelek. Takrat se je začelo zlato >d . °*Je'°3kega smučanja, saj je bil SK Alpetour vrsto let ^^'jugoslovanski smučarski klub, v njem pa so vzgojili °£7 »'če, kot so Boris Strel, Jože Kurah, Nuša Tome, Nataša rej Miklavc,.... Pa škofjeloško med-Ui 0. tekmovanje otrok ni i'iai koCna deska le za lojilj Stl»učarje, temveč tudi svetp.' ^ so kasneje krojili UREJA; Vilm« Stanovnik Andi Maverhofer..... Prvo, takrat še jugoslovansko zmago, je leta 1976 v veleslalomu dosegla Metka Jerman. Kasneje je bilo med zmagovalci vsako leto več Kst slalomska in vele- vič, Mojca Dežman, Maja Ces- fc R .2magovalka Pokala nik, Robert Žan, Mateja Svet, Ajov egine Moesenlechner, Gregor Grilc, Maja Škerjanec, hltiler ^a so tud* Franz Lea Ribarič, Urška Hrovat, 0™. I ?rvm Bescb, Ulli Mojca Suhadolc..... ter mnogi I ' ngrid Stoeckel, Monika mlajši, ki so na tekmovanju tjBANI ZA POKAL FAROVALNICE TRIGLAV '^n'ni tekmovanjem v veleslalomu za cicibane v Kranjski a| 2^ nadaljevala letošnja tekmovanja zahodne regije za l0Va-arovam'ce Triglav D° konca sezone imajo cicibani še 11fltov P^hodnjo nedeljo na Kaninu, i SrnixanJe Je na smučarskem poligonu v Podkorenu organi-»I ar!0^ arski klub Jesenice, udeležilo pa se ga je 130 cicibank in 3 tf: J" R^ing61" Polona, Jesenice, 2. Devetak Kaja, Deiy Rabič Urška, Kranjska Gora. Cicibani: 1. Gartner Nace, i nejrf^zniki> 2- Grašič Matija, Tržič, 3. Boris Boštjan, Gorica. vsi skupaj pa bodo nato odšli v halo Poden, kjer bo slovesnost z zabavnim programom. Mladim bodo peli Čuki, zabavali jih bodo plesalci plesne šole Urška, poleg pozdravov slavnostnih govornikov pa bodo domači praznik loške smučarije, saj se otroci v vseh jezikih pozdravili je z organizacijo ukvarjalo blizu ekipe iz tujine. Teh v Škofji tristo ljudi. Če pa je kakšno leto Loki pričakujejo okoli petnajst, ostalo kaj denarja, ki smo ga prijave pa so do minulega petka zbrali s tekmovanjem, pa je bil poslale že ekipe Anglije, Rusije, to tudi pomemben prispevek k Avstrije, Bolgarije, Poljske ter razvoju našega kluba," je o Bosne in Hercegovine. Z dve-začetkih Pokala Loka povedal ma ekipama v konkurenci in nekdanji in tudi letošnji predsednik organizacijskega odbora Janez Ster. Na tiskovni konferenci, ki so jo predstavniki kluba pripravili pri enem letošnjih glavnih sponzorjev Kolinski (predstavljala bo Dentagum in Kolovs) v Ljubljani je sedanji predsednik kluba (in nekdanji tekmovalec) Janez Dekleva povedal, da se bo program letošnje prireditve pričel že v četrtek, 16. marca, z odprtjem razstave fotografij o loški smučanji v galeriji Fara, ki jo pripravlja Peter Pokom (ob 19. uri), otvoritvena sloves- eno ekipo izven konkrence bo tekmovala tudi Slovenija, reprezentanca pa bo določena sredi tega tedna. Kljub temu da je zadnje dni padlo nekaj snega na Starem vrhu, bo tekmovanje gotovo vendarle na zanesljivejši Soriški planini. Start prve vožnje sobotnega slaloma m nedeljskega veleslaloma bo ob 10. uri. V soboto bo razglasitev rezultatom pred poslovano hišo Arnol ob 18. uri, v nedeljo pa bodo rezultate razglasili po končani tekmi na smučišču. V. Stanovnik [ciJi Podarim - dobim je bilo v nedeljo zadnje žrebanje pred velikim finalom A GORENJCE TOKRAT LE MALO SREČE jfe^vmesneni žrebanju priljubljene slovenske akcije Podarim - Dobim sta srečo delila škofjeloški smučar J* J Miklavc in mlada štajerska smučarka Dalija Lorbek - Za Gorenjce manj sreče kot v drugem žrebanju \ In A0,esno žrebanje je bilo v bobnu več kot 235 tisoč kartic, v pa s,a "žrebala 120 srečnežev, ki so dobili lepe rtl)^ Vendar pa najlepše še čakajo. Izžrebali jih bodo 2. aprda Pil) d .m> do t«k™t pa so kartice Podarim - dobim še v tadi žrebanja potekajo še vsak dan, razen nedelje. f4*o h 95 St\V VREDNOSTI 160.000 SIT PREJMEJO: P.9Š 7^0 Alojz, Kozjak pod Pesnico 55 a, Zgornja Kungota ij^S r *ula Rozika, Heroja Marinclja 19, Kočevje i l-9S u0dec Alojz, Kosančeva 7, Ljubljana - Vič 9s x;?Zjan Aleksander, Dolgovaške gorice 253 b, Lendava 9s SJ*** Andraž, Ul. bratov Učakar 82, Ljubljana i% rjrfl Olga, Staneta Rozmana 14, Murska Sobota J95 Glakus Ani, Na kosmate 10, Limbuš JJ95 s "nek Žemljic Tatjana, Doljna Počehova 12g, Pesnica A R Vonarje 26, Pristava pri Mestinju J ^95 g ^ath Ana, Posavskega, Ljubljana S9S A^Franc. Liboje 90 a, Petrovce * Wk 2mt>rOŽie Tvantro V\ ifn 95 jVj^rožiČ Ivanka, Davča 4, Železniki ^395 p\ar^.a^č„Mimi- Šegova 14, Novo mesto &95 fi[??*Barto1. Uriskova 54, Velenje ^•95 >*atlc Tomo. »» n vw.n;i Terezija, Jakovica 2, Logatec e»Č Ingrid, Kovača vas 4, Stari trg ob Kolpi ■rtol, Uriskova 54, Velenje Zal« Vt!omo> Sivkina ul. 14, Vrhnika ^ Jec Bojan, Scopolijeva 20, Ljubljana ^ KARTICA 4 MATIC - CHRONOMETER URARSTVO ^ŠTEJ^n hotel Areh 62208 PohorJe gan Vi °yačič, mfp vva - ELEKTRONSKA URARSTVO LEČNIK ^jKovaKS1*13!:?!1? P<» 38 61210 Ljubljana šendvid, Hojnik fo.V ^^rsniSr"*1 "caa Malči Beličeve 7 Oiuuu Ljubljana, s r 331 Naz^3 9 61290 Grosuplje, Zavolovšek Milena Lačj bazarje Bogataj Janez, Cankarjeva 20, 64000 Kranj D Dernulovec Marija, Slatnarjeva 17, 61240 Kamnik -11; G Grašič Peter, Britof 285, 64000 Kranj - 11; Gros Mahne Ivana, Krožna 10, 64000 Kranj -11; Ivančič Bogdan, Šmarna Kamniška 39, 61240 Kamnik - 11; J Jankovič Frančiška, Gasilska 13, 61234 Mengeš - 11; K Kobal Maruša, Sp. Gorje 93, 64247 Zgornje Gorje -11; Košelnik Ivanka, Selo 16 c, 64274 Žirovnica - 11; Kunstelj Katarina, Trubarjeva 8,61230 Domžale -11; Kuščer Jože, Koroška 10,64248 Lesce -11; L Lah Stane, Ravne 16, 64290 Tržič -10; M Miklavčič Barbara, Janeza Puharja 9, 64000 Kranj - 11; Mrvar Manca, Groharjeva 18, 61240 Kamnik -11; N Nanut Zdenka, Trg Rivoli 4, 64000 Kranj -11; P Povšnar Zdravko, Temniška 19, 64202 Naklo -11; Š Šendal Marija, Brezje 9, 64290 Tržič -11; Štibelj Janez, Bukovica 6, 64227 Selca -11; Stravs Nevenka, Finžgarjeva 2, 64248 Lesce -11; Šturm Vencelj, Na Kresu 12, 64228 Železniki -11; T Tomin Mateja, Stara cesta, 64202 Naklo - 11; Biserka, Brejčeva 32, 61230 Domžale -11; Ž Žan Andraž, Zlatnarjska 9 b, 64000 Kranj H; flHA^VŽlNSKI PAKET LEK tLd. ENOTA KOZ- Vinšek Tončka, Tunjiška mlaka 25, 61240 Kamnik - 11; Vukovič I Si* Sp?H^a Petrovičeva 17 61110 Ljubljana Moste, Bernot t S' Brn1IJec?raPreče 2° 61225 Lukovica, Burgar Peter m \y.T* 56 64207 Cerklje na Gorenjske, Golar Ciril lil-14 Koh}220 SkofJa L°ka, Gradišar Franc Podhojni hrib 1 ih"Ja hrh^irI2m Nace Vodnikova 4 61000 Ljubljana, Hafner tli1 Kanal t ,275 64000 KranJ. bpavec Jožica Gradnikova 22 C* 6 6fiooca,r Tomaž Zadraga 15 64203 Duplje, Jerič Tone starin T>Hru5evJe. ^ Darinka Medlog 12 63000 Celje, a Podlubnik' 164 64220 Škofja Loka, Kirbiš Bojan 10. MOBILNI TELEFONSKI APARAT BENEFON FORTE S PRIKLUČKOM - MOBITEL dd, 11. NAGRADNI BON ZA ELANOVE SMUČI V VREDNOSTI 28.000 TOLARJEV - ELAN dd Končano odprto prvenstvo Slovenije v PARA - SKI VEČINA NASLOVOV NA GORENJSKO Maribor, 13. marca - Na strminah Mariborskega Pohorja se je v soboto v izrednih vremenskih razmerah končalo odprto državno prvenstvo v para-skiju, športu, ki združuje padalske skoke in alpsko smučanje. Za naše rep rez en lan te je bd to dober trening pred bližnjim svetovnim prvenstvom v ZDA. Odprtega državnega prvenstva so se tokrat udeležilo 10 ekip iz 4 slovenskih klubov ter iz Češke in Hrvaške, organizatorji Letalskega centra Maribor pa so imeli po 20 dneh nemogočih pogojev izredno srečo z vremenom in tekmovanje vzorno organizirali. Veleslalomska proga pri Arehu je bila sicer po mnenju nekaterih nekoliko prekratka, medtem ko so si za cilj skokov s padali izbrali ciljno strmino na mariborskem snežnem stadionu, Kar je omogočilo, da so tekmovanje spremljali številni gledalci. Kljub lepemu vremenu pa sta v soboto veter in turbulenca nekaterim tekmovalcem kar krepko ponagajala, tako da je bilo med 39 tekmovalci v dveh serijah kar 30-krat doskočili kar precej daleč od cilja. Iz najboljšega slovenskega padalskega kluba ALC, ki tvori tudi državno reprezentanco, so sodelovale kar tri ekipe in osvojile najvišja mesta. Rezultati: državno prvenstvo Slovenije: 1. ELAN - ALC, 2. MONT ALPIN, 3. ALC; odprto državno prvenstvo: 1. MONT - ALPINA, 2. ELAN - ALC, 3. reprezentanca Češke. Posamezniki: državno prvenstvo: 1. Pogačar, 2. Intihar in 3. Pristavec; odprto prvenstvo: 1. Čeh Kumžak, 2. R. Pogačar, 3. Intihar. Mladinsko točkovanje: 1. T. Pristavec, 2. U. Ban (oba ALC) in 3. M. Kostanjevec ak, zunanji sodelavec, član ___________4 H Že pred tremi tedni smo izvedeli, da Organizacija pripravlja vse potrebno za vrnitev "generala" Milana Aksentijeviča v Slovenijo. Najprej se nam je zdela informacija neverjetna, toda, ker smo jo dobili od nekega zavednega Slovenca iz Kučanovega kabineta, smo vseeno začeli preverjati dejstva. Kmalu se je pokazalo, da vedno več dejstev potrjuje informacijo. Zato smo prejšnji petek v komentarju z naslovom "Aksentijević na Golniku" zapisali, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo Aksetnijevič vrnil v Slovenijo. Minilo je samo pet dni in v četrtek so Slovenske novice objavile Aksentijevićevo fotografijo in vest, da je Aksentijević prišel za štirinajst dni v Slovenijo. Neposredno sta za vrnitev Aksentijeviča odgovorna ministra Kacin in Ster. Kacin je spisek okupatorskih oficirjev JLA, ki se ne smejo vrniti v Slovenijo, skrčil na samo sedem oseb. Šter pa je Aksentijeviča spustil v Slovenijo. Nekateri so že mogoče pozabili, kdo je Milan Aksentijević. Rojen je bil leta 1935 v Kragujevcu v družini pravoslavnega popa. Leta 1941 so Nemci ustrelili njegovega očeta v pomoru Kragujevčanov. Kmalu po vojni je ostal še brez matere, zato ga pošljejo v dom za sirote, kjer so ga vzgajali oficirji. Po šolanju na vojaških šolah je Aksentijević prišel v Slovenijo v času tržaške krize. Služboval je na Bohinjski Beli, v Kranju in v Pivki. Leta 1966 je v šentiški vojašnici postal načelnik zloglasne tajne vojaške službe KOS. Vmes je končal višjo vojaško akademijo. V sedemdesetih je služboval v Celju, kasneje je bil v začetku osemdesetih premeščen v Ljubljano in napredoval v polkovnika in poveljnika mesta Ljubljane. Leta 1990 je bil kot delegat JLA izvoljen v zbor združenega dela. Iz tega obdobja se slovenska javnost verjetno najbolj spomni Aksentijeviča. Velikokrat je izza govorniškega odra jamčil, da se JLA ne bo nikoli spopadla z lastnim ljudstvom, toda stalno je opozarjal na posledice odce-pitvenih želja in aktov. Potrebno je poudariti, da se je Aksentijević edini vzdržal glasovanja o plebiscitu. V začetku leta 1991 je skupaj s poslanci LDS in ZL nasprotoval nastajanju Slovenske vojske. Vmes je postal poveljnik ljubljanskega vojaškega območja, kar pomeni, da je imel pomembno vlogo v agresiji na Slovenijo. Po vojaškem porazu v Sloveniji ga je JLA med poletom iz Ljubljane v Beograd povišala v čin general-majorja, verjetno zaradi "uspešno" vodenih operacij proti Slovencem. Potem je bil Aksentijević v Zagrebu pomočnik generalpolkovnika Života Avramoviča, imenovanega tudi Ledeni, ker je prej na Kosovu vodil represijo nad Albanci. Aksentijević je prepričeval novinarje, da je JLA na Hrvaškem nevtralna. Poleg tega je septembra 1991 Aksetnijevič opravljal kurirsko službo med Zagrebom in slunjsko utrdbo. Usklajeval je tudi vojaške operacije varaž-dinskega in banjaluškega korpusa JLA v bojih za avtocesto pri Okučanih. Sredi septembra 1991 so Hrvati sestrelili helikopter JLA in ujeli Mila- na Aksentijeviča. Dec^^ 1991 so ga zamenjat'rJ Antuna Kikaša, ki ga jejjfo j ujela poleti istega leta, ^ skušal z letalom prim H orožje na zagrebško 1&® ^ Aksentijević se je tak°\ ^ sedemdesetih dneh Sm M vrnil v Beograd. Kasne]1 u ^ bil še nekaj časa v do izbruha vojne v "Tj Potem je odšel v Beo\ kjer je živel v hotelu Bw 0-Hrvaška oblast je Jjffl E Aksentijeviča razglasi'^ a, vojnega zločinca. Poleti \ ^ je Aksetnijevič v intervju) ^ beograjsko Dugo komet1 _ tudi politične dogodke L „Vj vojno v Sloveniji leta (v Na vprašanje, ali AksetMl l misli, da je jugoslo^ | vojaški vrh naredil ntfijM ker leta 1991 ni izvede* r' vrata v Sloveniji, je ^ jevič odgovoril: "Gledal0 lo današnjega zornega ^f'jlfc bila to prava rešitev". Mj fy je pristavil, da so celo pm E ci levih strank v slo^\d skupščini predlagali, rw mada kratko malo f Slovenijo na juriš, lt\t*n posled poudaril: "PjuUtt smo ga, ker se nismo o* Bv< za prevrat". ,(tt]) Danes pa se je Aksen») ^ mirno vrnil v Slovenji^ dovoljenjem slovenski'1 ^ lasti. Verjetno so ^Ve vnaprej povedali, da proti njemu ne. bo v hc kazenske ovadbe in da fl bodo izročili hrvaškim ^ ^ tem. To je prvovrsten P jj0 čen škandal in sramoii,% Slovenijo, ki pa vseeno j ' fyj rivala, kaj se skriva za J d/, mi LDS o humanizr^Jfi strpnosti do tujcev. Oblh% pa tudi dokazuje, da foe minister Šter ravno ta*0^ ogljivo hrbtenico ko* Bizjak. ________Ak PREJELI SMO Gorenjski domobranec V članku "Ne orel, ampak sokol!" objavljen 3. marca 1995 je novinar g. Vine Bešter zapisal sledečo izjavo g. Zmaga Jelinčiča: "Lap očitno samega sebe precenjuje, če misli, da se imam sam čas ukvarjati z njegovimi neumnostmi. Sicer pa glede SS slovenski pregovor pravi, "da jabolko ne pade daleč od drevesa" - v arhivih gorenjskega domobranstva je kot šolajoči se podoficir naveden tudi neki gospod Lap. Govori se, da naj bi bilo to drevo tistega jabolka." Izjavo sva podpisnika razumela kot namig, da naj bi bil g. Sašo Lap negativna osebnost, ker naj bi bil neki gospod Lap domobranski podoficir. Ne misliv a pisati o etiki avtorja izjave, ter ugotavljati, katerega drevesa je g. Jelinčič jabolko - to bralci že vedo - ampak izjavljava, da je bil tudi najin oče Franc Golorej gorenjski domobranec, na kar sva kot njegova sinova ponosna. S tem, da se je leta 1944, tako kot veliko poštenih slovenskih fantov in mož prostovoljno priključil domobrancem, je pokazal, da je bil zaveden Slovenec. Tudi oče se je s svojo ženo Ano, ki je bila v visoki nosečnosti v mesecu maju leta 1945 umaknil na Koroško. Bogu in njegovemu usmiljenju se imamo zahvaliti, da je bila očetu in mami prihranjena kalvarija domobrancev in številnih civilistov, ki so jih Angleži s prevaro izročali komunističnim krvnikom. Kranj, 6. marca 1995 Franc Golorej, Janko Golorej Pokojnine -zgodbe o uspehu Pošiljam vam nekatera moja gledanja na "Zgodbe o uspehu", ki jih je nizal predsednik vlade gos. Janez Drnovšek v ponedeljek, 27. februarja 1995, na TVS 1 v intervjuju z uspešnim novinarjem gos. Ladom Ambro-žičem. Posebej sem bil osupel, ko se je lotil državnega proračuna in s tem v zvezi pokojninske in zdravstvene porabe. Zanimivo je, da gos. Janez Drnovšek pred volitvami ne govori o zategovanju pasu na tem področju. Tako smo pred volitvami deležni znatnih poračunov in realnega usklajevanja pokojnin. Ko so volitve končane, se zgodba zaključi in pokojnine realno padajo. Padec je ali bo tako močan, da bomo vrnili vso realno uskladitev pred volitvami in privarčevali za "lep regres", ki nam bo sledil v maju. Povedal bi gos. Drnovšku, da naši sosedje izplačujejo normalne regrese in še vsako leto 13. pokojnino. Ko sem prejel pokojnino v februarju '95, je bila s poračunom približno enaka kot decembra 94. Tudi pokojnina v januarju je bila realno večja, če računamo dnevno februarsko porabo na 28 dni. Vem, da ne rabite več upokojencev kot volilne baze, zato bi vas vprašal, ali veste, koliko se je v teh dveh mesecih podražila Pj} ^fe energija in storitve. To ^ ^ prizadene 70 odstotko% ^ kojencev, če izločimo P u ^ girance. Ker Pj} j1^^ inflacije uporabljate A tj, no košarico življenjski^ p kov, ki je za v ^ k j upokojencev neuporav ^ pa zato, ker so v $ zajeti razni luskuzni P' ^ ti in se morebitna P° m 0^ teh predmetov ne °^Tp{{\ pokojninskem žepa-prikaz inflacije za . #i &„ upokojencev zavajanj predlagal "Zavodu za ^ ty ko Slovenije, da svoje* j ^ ubogati še s prikaz0 sebne "upokojenske J t ki bi bila kfyf. ice informacija za nas ^ ence ter pripravlja* JI pokojninske zako j. Vprašal bi tudi gos- %J ka, kdaj bo dobil fy ninski sklad" vrnjer\\ ki si ga je država *\ ^ od omenjenega skia» ^} 20 milijard tolarjev,^^ sem milijard tolarjev, PrJ;t J n, da bi bilo detfi, skladu dovolj, Če ^ VJ% posegala po pri?ar' (J, denarju upokojenemu kupček denar a bi ifj * tekal tudi od Uffi\\i "pokojninskega sklf '* \jk "dravske banovine L^h, "Srba - Hrvata in* tf\ ca". Pri tem misl^j^k, pokojninskih Z*vh iH k, Kranju, na Jesenje* jt u kje. Znano je tudi^m "ljubljanski nebott&H/ b katere stavbe vJ,a;Af ulici in celo «i dom" last tega **?.Vv/> vori se tudi o depoj^ P ti v tujini. Neka stran* ?, Nadaljevanje n« ^' ltlln° bori za malesa Vp je to že posredovala L lar*ient, ampak se vlada <$Ve zanima. S pravičnim Jn^'i/em teh ustanov in "Tpov od njihove upor-Aq se kapitalski sklad i He*cev zelo ukepil. imod Drnovšek kot.Mlinar socialnem trans-SPIZ. cio/ denarja za i! 'J? ni transfer" denarja je ""t*/*6 Pornoč socialnim I :*m in klošar jem. Zakaj tf 1?/ rečete "privarčevani W Zfi "vezava denarja". Slo ^ vam tudi> "a le P°biranje denarja iz V^ke.Sa sk J L«. 5e tiče zdravstva, ffinikh 1 in gospa v duetu pojeta sklada "ma- na slabše. Nel ■Jtnut- Sami zdravniki da splošno <.~duje in je le {lyrečjem Evrope. To 'w\ tudi dolSa čakalna $0 Za navadne smrtnike »j ■••»mune iiui iriir^c *VllaVnikih - specialistih kh^Zdravnikih. Po no-! ykleščena usta nujno obvezna stalna iz- li Zdravnika. Predvide-tu.di birokratsko pe- " te*, '"»i birokrat ^Alejtalna doba v tuZh bolnišnicah, kar je 11 bvo1? ^ demokratično ■Jfhn ^5a Zgoraj navedena « potrtem' uP&šiCem " %mPotrWejo da naš 'Uencen, . otrokom "%„e> ki imajo poznano tO {?v»o znamko (Elan), r^M (Tobačna tovarna -'KZn°) in lastne surovine e%JPni*manju državnega Jf?« « ie opaža, da "LriJkopuški" tudi do tf? ? znanost in razvoj ^dobno tehnologijo. S Akatf?tezami žagate vejo, l zJl sami sedite. /vi0ro/ navedenega sledi, hLi oli k*-1 podpiranje Jit r na sreio" m raznin tfonih°mmercov" ter neo~ Ul iy! aPetitov po razkošju rjt e ' (hksuzno letalo in $ i>Q\ a}^e za razna minis-$°rdhitt iastninjenja in j(i 0(ji , brezposelnost ni Vhln 0 uspehu" ali no-Vsfcl^uberalizacija" - w5n» da zanemarjanje ^aarstva, problematika Ličkov, mladine in JS ter neučinkovitost •« pri gospodarskem ,tona'u ne pelje Slovenije %Llmtvnl° P0dpiranje muiJr,0! m ostalih *J* lobijev" vodi in v « Zgodbo o neus-rnanj Slovenije" naZaj v "balkanski tozdi Jož rav! i * Dolenc P°kojenec iz Kranja na članek i a porodniška V* i* Poslanko stranke \Ckih krščanskih de-■fcn* Jano Primožič v |(Wl;.?s°P«u pa me je J W" da se oglasim kot B L-n m°tt ter fcot ena •o rade hodii° tudi v Jw»ne spadam med tiste m [Jfne slovenske druiine, i 7.0 19 otroka, pač pa !j|Q lste> ki imajo samo otroka in upam, da rni je kot slovenski državljanki to oproščeno. Lepo je, ko nam dajete na izbiro ta tri leta, vendar mislim, da ste se lotili stvari na napačnem koncu. 1. Z otrokom se je potrebno ukvarjati več kot tri leta in niso samo prva tri leta pomembna za njegov razvoj. Če bi malo pokukali v knjige, bi videli, da je kasneje še veliko prelomnih obdobij, kritičnih točk, od katerih je odvisno, po kakšni poti bo šel otrok naprej in kdo mu bo takrat stal ob strani. Naj mati ali oče v prvem razredu otrokovega šolanja vzameta neplačan izredni dopust, da bosta lahko več časa z njim? Da bo zadoščeno otrokovim potrebam po svežem zraku, po zdravi prehrani in po bližini nekoga, da bo sedel ob njem, ko se bo učil brati? In ko bo otrok zakorakal v puberteto, kdo ga bo takrat čuval pred alkoholom, cigaretami, pred drogo? Kdo si bo vzel čas zanj in kaj mu bodo takrat pomagala prva tri leta, ki jih je preživel doma? 2. Če začnemo čisto na začetku, ko bi rada dva mlada človeka imela enega majhnega kranjskega Janezka, jo, kam naj ga pa dasta? Vaša stranka, gospa Primoži-čeva ima v programu kvaliteto bivanja in kot prvo ste se vrgli na podaljšan porodniški dopust. Ali še niste slišali tistega "najprej štalca, potem pa kravca"? Kaj vam pomaga, če takoj jutri vsi naredimo enega Slo-venčka, ko pa jih nimate kam dati? Mogoče bi se pa le morali najprej lotiti "štalce", če že delate na kvaliteti bivanja! 3. Recimo, da se bo en par jutri res opogumil in se odločil za naraščaj. Ampak, saj bo reveža pobralo, ko bosta stopila v otroško trgovino. Pravite, poslanka Primoži-čeva, da sami za zdaj še nimate otrok Vseeno naredite s svojo stranko eno ekskurzijo po otroških trgovinah in premislite o cenah, ki jih boste videli v njih! Presenečeni boste, kako dragi so otroci, še preden pridejo na svet. Seveda pa mamicam, ki bodo uživale triletni porodniški dopust najbrž sploh ne bo treba v trgovine; pridne, kot so, bodo vse sešile in spletle doma, zelenjavo pridelale na svojem vrtu (ali v cvetličnih lončkih, če nimajo vrta) in očka, ki bo seveda ravno tako skrbel za sinčka, bo zanj izdelal lesene igrače, da ne 00 treba kupovati lego kock. Si tako predstavljate bodočo slovensko družino? Vsak, ki si želi svojega otroka, si Želi tudi, da bi zanj kupil kvalitetne stvari; kvalitetne sokove brez dodanega sladkorja, (ki so dražji od piva), dobre otroške knjige, take škorenjce, ki so nepremočlji-vi in topli in tako torbo, ki je zdrava za hrbtenico. Pa storite kaj za znižanje cen otroških artiklov, če lahko! 4. Veseli me, ko vidim, da razmišljate tudi o brezposelnih. Če sem do sedaj nadomeščala delavko na porodniškem dopustu eno leto, jo bom po novem letu kar tri leta. Kakšna velikodušnost! Nekatere ženske bodo tako skrbele za nataliteto, druge bomo pa nadomeščale in po treh letih bomo spet tri leta nadomeščale kakšno drugo porodniško in tako naprej vse do "penzije". A ko bomo prišle v "penzijo", bomo pa me na vrsti za porodniško, kajne? Res lepo; da stt pomislili tudi na nas. Mogoče ste pomislili tudi že na vse tiste nerojene Slovence, koga bodo pa oni nadomeščali? Lepo vas prosim - kdo bo rojeval otroke, če zanje ne znate priskrbeti ne štipendij, ne poceni študentskih sob, da o tako imenovanem brezplačnem šolanju sploh ne govorim Vse prevečkrat nas ženske zadnje čase ločujete na tiste, ki bi rade ostale doma in na tiste, ki bi rade "delale kariero". Tale kariera se sliši kot nekaj strašnega, kot nekaj, kar se za ženske sploh ne spodobi. Ne vem, če gre večini žensk danes za kariero, če bi nas bolje poznali, bi vedeli, da hodimo ženske v službo tudi zato, da zaslužimo denar in ne le zato, da "delamo kariero". Pravite, da bi lahko ženske v času podaljšanega porodniškega dopusta tudi študirale (ali opravljale kakšno drugo delo). Naj vam povem (ker tega očitno ne veste), da stane letnik študija ob delu od 2.000 DEM naprej. Si mogoče zamišljate, da bo plačal ta študij delodajalec, ki mu je delavka pravkar "ušla" na porodniški dopust in za katero ne ve, ali bo po treh letih prišla nazaj ali bo podaljšala porodniško še za tri leta ali pa za šest ali kar za devet let? To lahko mime duše pozabite. Seveda bo lahko študirala, ampak ta študij si bo plačala sama in v tretjem letu porodniškega dopusta bo morala že kar krepko pljuniti v roke, da bo vse to financirala s 50-odstotnim nadomestilom. In kaj mislite s tistim - "da bi lahko v tem času opravljala kakšno drugo delo" - če je ženska na porodniškem dopustu zaradi otroka, ji bo ostalo presneto malo časa, da bo opravljala še kaj drugega. Če pa ni zaradi otroka, naj potem ponoči dela kot natakarica, čez dan pa naj bo na porodniški? 6. Bojim se, da imate vsi skupaj še veliko dela, preden začnete zares uresničevati idejo o porodniškem dopustu za tri leta. Do takrat pa rajši razmišljajte, kako zagotoviti mladim družinam stanovanja, ljudem zaposlitve, šolarjem štipendije, dodajte ženskam lemi dopust in jim zmanjšajte število let delovne dobe (če že res hočete kaj storiti za ženske) in verjemite mi, ko boste naredili vse to, bo prišel čas tudi za majhne Slovence. Le-ti bodo potem z veseljem prijokali na svet, ne glede na to, ali bodo njihove manmice ali očki doma eno, dve ali tri leta. Pa srečno! Damjana Šmid P. S. Prizanesite mi z obljubami, kako da o vsem tem že razmišljate, takšne obljube prihranite rajši za predvolilno obdobje, takrat je zanje najboljši čas... Urbanizem ali plombiranje s kolosi Že toliko zadev zavoženega škofjeloškega urbanizma se še kar nadaljuje tudi v demokraciji. Smo primer občine, ko fakulteta za arhitekturo v Škofjo Loko vodi študente na praktične ekskurzije, kako naj se urbanizacija ne izvaja. Jasno, da so pri vsem izvedenim v ozadju predhodne oblastne investi-torske in izvajalske strokovne službe in organizacije, katerih nobena ni bila v stanju anarhični in labirintski zazidalni načrt zavrniti. Jasno, da je šlo za socialistično doktrino, tudi v teh strokah in so se zidali zaradi dela in zidanja tudi objekti, ki Loki niso v čast, ampak velika napaka. Reševalo se je bolj socialo in naseljevalo nove prišleke. Ti visoki objekti (stolpnice) so bili socialistični modni krik skoraj vsakega kraja, saj so dema-goško projektanti iskali protiutež do takrat najvišjim stavbam t. j. cerkvenim zvonikom. Škofja Loka je severno zelo grobo motena s stolpnicami ob Partizanski cesti, ki bodo v primeru pozidave manjvrednih zemljišč npr. "starološki Kamnitnik" in "Pšeni hrib" zelo motile veduto na staro mestno jedro, kot biser estetske gospodarne pozidave pred (1100 leti?). Če se kot sprehajalec sprehodiš do Pev-na in Crngroba, ti združeno zidov je stolpnic v Podlubniku pokrije že skoraj ves Lubnik. Naselje Pod Plevno je nerešljivi labirint za iskalca svojca ali prijatelja, tudi gostota (5 m med vrstami) je ponovljena že iz Groharjevega naselja. Tudi tako opevani in pisani način ogrevanja iz čistilne naprave se je popolnoma izjalovil. Objekti so med gradnjo bili spreminjani v smislu izboljšanja, dodane vhodne veže in vetrolovi z vsemogočimi nastreški, okenskimi in steklenimi površinami nudijo pester izbor individualnih okusov. Nekateri pa so lahko zidali po povsem drugih načrtih. To naselje je po zazidalnem načrtu bilo predvideno povezano z naseljem nad Plevno "Pahovcev hrib" z nadvozom nad Ljubljansko in Kidričevo cesto, celo z rušenjem nove moteče hiše ob Kidričevi, ki je bila na trasi povezovalnega nadvoza. Gotovo pa terenske razmere (višinska razlika z upoštevanjem obeh nadvozov) niso bile realno strokovno upoštevane, tako da se zadeva ni realizirala, moral bi pasti celotni zazidalni načrt. Prosto trikotno zemljišče med Kidričevo in Ljubljansko cesto je bilo v glavnem kmetijsko, z leseno barako lastnika, kjer je shranjeval orodje. Kasneje se je z najemom povečala in oddajala kot garaža za tovorni avto. Ta površina se je v letu 1994 spremenila v stavbno zemljišče. Ne briga me in ne spuščam se v to, kaj se sedaj na tem mestu zida. Tudi investitor ni kriv, da mu je bilo dovoljeno zidati - kot ga ljudje imenujejo "pohištveni salon". Že prej pri temeljih je bilo moč ugotoviti, da gre za dokaj velik in prevelik objekt. Danes pa to izgleda že en-onadstropni zelo dolg, širok in visok objekt, ki gotovo zaradi omenjenega ne sodi na to periferno lokacijo. Ostrešje bo visoko, sleme pa precej (4 - 5 m) višje od sosednjega objekta. Pogled od Plevne nudi veliko širino, tako da je Ljubljanska cesta postala bolj zožena in nepre-geldna v nekdanjo daljavo. Namen, kateremu bo služil, dovoz in kupci bodo ustvarjali gnečo in prometne zastoje zlasti na Ljubljanski cesti, kjer bo gotovo sprejem in ekspedit. Nesreče bodo vzročne in nikoli tudi pravdno dokazljive, saj bodo potrebni novi omejitveni prometni znaki. Tudi nadvi-šanje opornega zidu Ljubljanske ceste, zaradi omogočenega menda parkirišča za goste proti zahodu ima enak enačaj, le-ta za zgornjo Kidričevo cesto. Mnogi me sprašujejo za mnenje tako deformirane lokacije, pa ostajam nem, tako da sem se sedaj primoran oglasiti. Krivca ne mislim pokazati, saj je znan, s pripombo, da se stvari nepremišljeno in krivično nadaljujejo, kot da so na merodajnih mestih sami diletanti, kar pa moram demantirati, saj nekatere visoko cenim. Greh je zopet storjen, krivca ni in ne bo, črna točka pa 6. Moti me seveda tudi tistih 30 mladcev, ki bodo oblekli nove sokolske uniforme (da, da, obleka naredi človeka in če je to uniforma, še toliko bolj - in takole hočemo ubežati Balkanu...) in nikakor se bo sama praktično pokazala ne morem znebiti občutka, da neprimernost namembnosti je vse skupaj podobno dolo predmetnega zemljišča. Te- čeni znani elitni organizaciji z Zave bo gotovo imel tudi lastnik, ki je najbrž še doč-asno izrabil oblast, kot že velikokrat prej. Naj še re- enako kratico, katere člani (uniformirani) so se prav tako urili v streljanju, varovali določene osebe in se ukvar- čemv narekovaju sposobni j ali z obveščevalno ljudje napredujejo in zaposlu- dejavnostjo, kandidate pa pre- jejo nezaposlene, v tem pri meru na za vse primernejši lokaciji. Škofja Loka je s tem objektom zopet oskrunjena. Čudim se, da se dosedaj o tem še ni nič pisalo. • Rafael Kalan 0 Gerlančevih trojkah in Slovenskem sokolu Najprej bežno na TVS o Gerlančevih trojkah, nato nekaj malega o nekakšnem Slovenskem sokolu (z zelo neposrečeno kratico SS!) in končno malo obširneje v Gorenjskem glasu z dne 21. svečana 1995. Pa lepo po vrsti! Ustanavlja ga t.i. Slovenska nacionalna desnica. Prav! Da ima športno-rekreativni pomen in nalogo, prispevati k zdravemu načinu življenja in verjali na vsem znane načine ter gojili in utrjevali neko drugo identiteto... Žalostno je dejstvo, da so zgodovinske primerjave možne tudi zaradi podobne kaotičnega stanja v družbi, ko si lahko kdorkoli jemlje pravico v svoje roke. 7. Edino, česar g. Lapu ne morem ugovarjati, je vzrok nastanka Sokola pod Tyrše-vim duhovnim očetovstvom: obramba pred pangermaniz-mom (nemškimi Turnvereini) z edinim obrambnim sredstvom, ki je bil na razpolago in sicer s panslavistično zasnovanim Sokolom, iz česar se je rodila krilatica: Kdor Slovan (ne Slovenec!), ta Sokol! Iz naštetih razlogov g. Lapu in njegovi SND odrekam vsakršno moralno in materialno pravico, sklicevati se na kakršnokoli nasledstvo nekdanjega Sokola, najsi bo to Sokola iz obdobja avstro- mlade odvrniti od kriminala ogrske monarhije ali srbske in stranpoti. Ni kaj, spet prav! dinastije. Še posebej pa mu Naj to gibanje nosi ime Slo- predvsem v imenu mojega venski sokol? Naj bo! A le kaj starega očeta, ki je bil med naj pomeni "gojiti in utrjevati drugim starosta Sokola že slovensko identiteto!? Smo mar Slovenci nekaj posebnega, nekakšno "božje" ali "izvoljeno ljudstvo"? Zaenkrat smo, kar lepo roko na srce, spoštovani g. Sašo Lap in njegovi, predvsem med seboj popolnoma sprti, torej nič posebej omembe vrednega. Razlogi za razprtije so mnogoteri, a prav vsi imajo skupni imenovalec, ki je le boj za pred 1. sv. vojno, odrekam pravico, njegov SS imenovati "pravi Sokol" in posledično tudi pravico do nasledstva premoženja predvojnega Sokola. V Železnikih so Sokolski dom (sedanji Kulturni dom) začeli graditi že pred 1. sv. vojno, a jim je takrat uspelo le pridobiti zemljišče in nabrati nekaj gradbenega materiala; vojna jim je račune oblast. Kaj naj bo slovenska prekrižala, a po vojni je bila identiteta, tega Sašo Lap pač stavba kmalu nared za vse ne pove. Morda kranjska Železnikarje in okoličane klobasa in vrček piva? Mor- (tudi Orli oz. - kot so jih da veselo jodlanje z narodno- nekdaj imenovali tudi Čuki - zabavnimi ansambli? Ali pa so mimo prihajali gledat in kratko malo "Aufbiks, pa poslušat igre, kot so tudi čreva na plot!"? Najlepša Sokoli gledali igre, ki so jih hvala za takšno identiteto! uprizorili Orli v malo kasneje Sem že raje Zulukafer, Ho- zgrajenem Prosvetnem tentot ah nekaj takega. domu!). Ne morem govoriti Če v nadaljevanju g. Lap ne bi določneje orisal namena ustanovitve SS (uh, že spet ta zlovešča kratica!), se še oglasil ne bi, marveč bi pustil času čas (nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha). Kot sin člana nekdanjega Sokola, na katerega se g. Lap tako vneto sklicuje in ga očitno niti malone ne razume, se čutim v imenu svojega očeta Draga in še posebno starega očeta Karla dolžnega, opozoriti ga na naslednje zadeve: 1. Sokoli niso bili nikakršno strelsko, marveč (kar se športa tiče), edinole telovadno društvo. 2. Nikoli niso skrbeli za varnost vodstva svoje stranke (pripadnost Sokolu še ni bila avtomatska pripadnost liber- za druge kraje, a železnikars-kega Sokolskega doma vaša SS zagotovo ne bo vohala niti od blizu! Sem med tistimi, ki se ne ukvarjamo s politiko, a vseeno nismo po juhi priplavali in hkrati ne dovolimo, da bi se politika ukvarjala z nami brez nas - toliko v vednost in opozorilo! Za konec kratek nasvet: o Sokolu kdaj tudi kaj preberite ali povprašajte nekdanje člane, če katerega sploh poznate, saj sva tako Vi kot jaz povojna generacija in prekinite s svojim "pravim Sokolom"; da se vam ne bomo tako zelo smejali. Dovolj in preveč smeha nam povzročate že v parlamentu, s čimer mislim na vse stranke skupaj, ne le SND! • Joža Dolenc, Železniki alni stranki, seveda so se pa v njem združevali predvsem 2, SDOrOCtlO liberalno misleči). Takratni 1 • • liberalci so bili liberalizmu SlOVenSKl JttVHOStl, mnogo bliže kot sedanji LDS-ovci in vi v SND! 3. Javnih zborovanj niso poznali; sokolski zleti so čisto druga zadeva, saj v osnovi niso bila politična zborovanja. 4. Prav nič tudi niso imeli opravka z obveščevalno dejavnostjo (torej s preprečevanjem vrinjanja "krtov" v stranko) 5. Rad bi poudaril še dejstvo, da so nekdaj v Sokol vstopali in v njem delovali s precejšnjo mero idealizma, česar zdaj pri vas žal ne morem zaznati. njeni kulturni srenji in centralnemu komiteju ZKS V ponedeljek, dne 20. februarja, je TVS na pogovor o Slovenskem sokolu povabila pobudnika Saša Lapa, predstavnika Slovenske nacionalne desnice in Zorana Poliča, predvojnega člana "naprednega" (levega) krila nekdanjega Sokola. Nadaljevanje na 28. strani! Torek, 14. marca 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 28. STR*?- GLASOV KAŽIPOT M HALE, HALE?, GORENJSKI GLAS Nadaljevanje s 27.strani! Gledalec je lahko takoj na začetku opazil, da si sogovornika nista bila enakopravna, in da je vodja oddaje, gospod Kranjc dajal prednost Zoranu Poliču. Sašo Lap je lahko le povedal, da bo Slovenski sokol, telovadno društvo, temelječe na Tyršovih načelih: "mens sana in corpore sano" (zdrav duh v zdravem telesu) utrjeval narodno zavest in poskušal našo mladino iztrgati iz objema zadimljenih beznic. Kaj več ni mogel reči, saj mu Zoran Polič ni pustil do besede, moderator pa je dopustil, da je pričakovani dialog ostal le glasni monolog člana CK ZKS in ZZB. Iz tega soočenja smo gledalci lahko ugotovili, da je partijska organizacija vdrla v sokolske vrste, hoteč narodnostno preleviti v razredno, in da OF ni bila nobena koalicija strank, temveč le orodje in kulisa ene in edine komunistične stranke. Ta si v osebi Zorana Poliča, še danes prisvaja monopol nad to, v predvojni Jugoslaviji (in Sloveniji) pomembno politično organizacijo, v kateri nas je bilo veliko veteranov druge svetovne vojne, ki pa nismo bili v njenem "naprednem" krilu in, ki ga moremo oceniti po spoznanju "finis coronat opus" (konec krasi delo). Konec opusa Poličevega krila Sokola pa je hkrati tudi opus partije in ZZB. Združeni ob Lipi sprave ugotavljamo, da je prireditelju oddaje o Slovenskem sokolu šlo predvsem za to, da bi se vzpostavil ugled ZKS in ZZB in ugled člana obeh ustanov Zorana Poliča, ki mu prireditelj pripravlja častni prostor na odru za proslavo 50. obletnice konca druge svetovne vojne in kvaziosvo-boditve. Osmešiti je želel tudi idejo Slovenskega sokola, ki ima brez dvoma tudi politični cilj, ki je očiten: Slovenijo v moralnem pogledu približati Havlovi Češki, ki jo sedaj oblast približuje Gottvvaldovi Češkoslovaški. Zato združeni ob Lipi sprave soglašamo z idejo o novem Slovenskem sokolu, ki je ali bo nadaljevanje predvojnega Gorenjskega sokola, ki je imel veliko število narodno zavednih Slovencev v času, ko so bili iz organizacije izključeni gospodje Polič, Lubej in Rus, ki so že takrat delovali za revolucijo. Od navedenih je za Slovenijo najbolj žalostna usoda sokola Zorana Poliča. Gospod, oziroma tovariš Zoran Polič je takoj po koncu vojne postal minister za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, torej član vodilne partijske in državne garniture. To poudarjamo zaradi tega, ker se tudi nanj nanaša ugotovitev 4. točke predloga deklaracije o narodni spravi, ki se začne s klicem "Vrnimo dolg obči človeški in narodovi kulturi", in v kateri je rečeno in zapisano: "Za likvidacijo okoli 9.000 vojnih ujetnikov-slovenskih domobrancev, njihovih svojcev in drugih, ki so jih Angleži v zadnjih osmih dneh, maja 1945 v Vetrinjah na Koroškem izročili jugoslovanskim oblastem, in ki so bili v glavnem pobiti meseca junija 1945 v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugod, - za žrtve ideoloških sodnih procesov in - za žrtve administrativnih umorov po vojni, SO ODGOVORNI: takratni voditelji: - Komunistične partije Jugoslavije, - Federativne republike Jugoslavije, - jugoslovanske armade, Izleti Na Vremščico in v Divaško jamo Kranj - V soboto, 18. marca, bo Planinska sekcija Iskra Kranj organizirala zanimiv izlet na 1027 m visoko Vremščico in ogled lepot kraških pojavov v Divaški jami. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema Volga Pajk iz DO ERO, tel.: 28-22 do jutri, srede, 15. marca. Itltltltltltltltltltltltlt V Slovenske Gorice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na zanimiv izlet v Slovenske Gorice, ki bo v torek, 21. marca, z odhodom ob 6.30 uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj. Itltltltltltltltltltltltlt Na Javornik Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Javornik (1.241 metrov) nad Črnim vrhom nad Idrijo. Izlet bo v četrtek, 23. marca, z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 uri izpred kina Center. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek sredo in petek, od 8. do 12. ure. Na Porezen Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na že tradicionalni zimski spominski pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 26. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do zasedbe mest v avtobusu. PD Kranj hkrati obvešča vse prijavljene za pohod na Anhovo peč, da bo le-ta izveden v nedeljo, 19. marca. Tudi pohod na Snežnik je bil zaradi preveč snega prestavljen na soboto, 25. marca, z odhodom ob 6. uri zjutraj. Za oba izleta se lahko še prijavite. Razstave Dunaj po Dunaju Jesenice - Na OS Prežihov Vor-anc bo Foto klub Andrej Prešern Jesenice jutri, v sredo, ob 18. uri odprl razstavo fotografij mladih slovenskih fotografov z naslovom Dunaj po Dunaju. Na prireditvi bodo podelili FIAP medalje in priznanja. Fotografska razstava Škofja Loka - V galeriji Fara bodo v četrtek, 16. marca, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Ob 20. Pokalu Loke avtorja Petra Pokorna. Itltltltltltltltltltltltlt Razstavlja Janez Starman Domžale - V Likovnem razstavišču Domžale bodo v četrtek, 16. marca, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Janeza Starmana z naslovom Ko dobrave se mrače II. Avtorja in njegovo delo bo predstavil prof. Franc Zalar. V kulturnem programu bo nastopil kitarist Igor Saje. iMMMMIlMMIllIMlIM Praznični prti Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 17. marca, ob 18. uri odprli razstavo Praznični prti. Razstavljajo članice odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Obenem bodo odprli tudi razstavo ornamentov s kmečkih skrinj Nade šalamon. Na otvoritvi bo s krajšim koncertom nastopil ženski pevski zbor Milko škoberne. - Komunistične partije Slovenije in z njimi - najvišji oblastni organi takratne Ljudske Republike Slovenije; Ker je bil Zoran Polič v času slovenskega holokavsta in skrunjenja grobov slovenskih narodnjakov Ehrlicha, Natlačna, Štuhca, Peršuha in drugih uglednih Slovencev, minister za notranje zadeve in vidni funkcionar KPS, ga upravičeno sumimo za soodgovornega navedenih zločinov nad slovenskim narodom. Resničnost naše ugotovitve potrjuje dejstvo, da doslej nobeni točki predloga deklaracije o narodni spravi, ki smo jo prvič prebrali za slovensko javnost že 15. junija 1990 pri Oče in sin Ljubljana - V galeriji Avla nove Ljubljanske banke bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarjev Karla in Roka Zelenka. Razstava je posvečena 30. obletnici Mesta umetnikov Grožnian v Istri. Hit It It It It It It It It It Hit V Gostilni Marinšek Naklo - V Gostilni Marinšek je odprta stalna prodajna razstava slik Jožeta Peternelia - Mausarja. Obvestila Konferenca DU Žabnica Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane na redno letno konferenco društva, ki bo v soboto, 18. marca, ob 15. uri v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Po konferenci bo družabno srečanje. Konferenca DU Cerklje Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na redno letno konferenco s kulturnim programom v soboto, 18. marca, ob 15. uri v kinodvorani v Cerkljah. Itltltltltltltltltltltltlt Konferenca DIS Železniki Železniki - Jutri, v sredo, 15. marca, bo ob 10. uri v prostorih gostilne Trnje v Železnikih letna konferemca Društva izgnancev Slovenije Železniki. Predavanja M Večer z diapozitivi škofja Loka - V petek, 17. marca, bo Klub škofjeloških študentov organiziral večer z diapozitivi Skrivnost Ljubljanice - ribji pogled. Predaval bo Miran Potočnik, začelo pa se bo ob 20. uri. Vstop je prost. Itltltltltltltltltltltltlt Večer s Tonetom Pavčkom Radovljica • V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pogovor s pesnikom Tonetom Pavčkom ob njegovi najnovejši knjigi Čas duše, čas telesa. S pesnikom se bo pogovarjala Daniela Leskošek. Itltltltltltltltltltltltlt Občni zbor MD Jesenice Jesenice - V veliki skupščinski dvorani Občine Jesenice bo v četrtek, 16. marca, ob 18. uri občni zbor Muzejskega društva Jesenice. Na dnevnem redu so med drugim tudi potrditev Pravil društva in izvolitev uredniškega odbora za Jeseniški zbornik. Ob zaključku bodo predstavili tudi diapozitive iz zbirke Janeza Koželja. »Itltltltltltltltltltltltlt Predavanje o Afriki Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo jutri, v sredo, ob 18. uri avdiovizuelno predavanje Jožeta Kortnika Afrika v očeh rudarja. Koncerti Koncert v Doliku Jesenice - Glasbena mladina Jesenice bo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije jutri, v sredo, ob 19.30 pripravila koncert v razstavnem salonu Dolik. Z recitalom samospevov bo nastopil 22-letni baritonist Matjaž Robavs iz Ljubkljane ob spremljavi pianista Andraža Hauptmana. Matjaž Robavs je študiral solopetje pri prof. Marcosu Bajuku v Ljubljani, zdaj pa je študent dunajske Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost. Andraž Hauptman je diplomiral pri prof. Aciju Bertonclju na ljubljanski Akademiji za glasbo, zdaj pa študira solopetje in dirigiranje, kot zborovodja pa vodi komorni zbor Ave. Lipi sprave, še ni ugovarjal noben zgodovinar, noben politik, ne CK ZKS in ne vodstvo ZZB. V začetku junija 1990 pa so ga podpisale že vse stranke Kranjskega Demosa, med znanimi in uglednimi politiki pa tudi sedanji Varuh človekovih pravic, spoštovani Ivan Bizjak in sedanji minister za notranje zadeve RS, spoštovani Andrej Šter, da ne omenjamo drugih nevladnih ustanov. Kranj, dne 21. 2. 1995 Za združene ob Lipi sprave: STANISLAV KLEP, mag. VINO VODOPIVEC, VITOMIR GROS, MARIJA VODIŠEK Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno nj] Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov flj ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET BETOTEX usnje in tekstil Sp. trg 2, Škofja Loka Tel.: 623-280 AVTO ŠOLA "VIC" MLADI VOZNIK REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA •NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE Trgovina CVETKA Tel: 225-162 Del čas: 9.-12.; 15.-19. ure sobota: 9.-12. ure Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o., Kranj Tel./fax: 325-257 Janeza Puharja 10 AVTO ŠOLA ZŠAM Šk. Loka, tel: 631-729 BOMBAŽNE TRENIRKE RAZLIČNIH BARV GLINA NAJSTAREJŠE NARAVNO ZDRAVILO PI - BIP dostava hrane Tel: 064/221-051 ANIMPORT, d. o. o. Ljubljanska c 5, Kranj tel: 064/225-697 Zg. Senica 5, Medvode tel: 061/613-135 AVTOMURKA Lesce obresti že od R + 8% OBVESTILO SLOVENSKIH ŽELEZNIC REKLAMNI NA PISI HOTEL RIBNO KLUB MARILYN V MARCU IN APRILU OB ČETRTKIH ZADNIKAR, d o. o. NAKLO, tel: 47-244 TEČAJ ZA VADITELJE ČOLNOV NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA' Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 2<| marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. marc*| ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMAN0VA.4.4.; MADŽARSKA - LENTI, 1.4.; ČEŠKA -1 dan, 6-' 1995. Rozman, tel.: 064/715-249 Po izredno ugodnih cenah lahko kupite usnjene jakne, moške ženske hlače, tudi pumparice za lovce. Hlače lahko naredim",! meri. V popravila sprejmemo tudi vsa usnjena in tekstilna oblaci" Del. čas: 8. do 12. in 15. do 19.; sobota: 8. do 12. ure. BODOČI VOZNIKI! Izpit B-C-E-D kateg. Za kandidate z opravljen^ tečajem CPP, vožnja takoj. Kranj, Kidričeva 6, tel.: 21-31-60 BTV37cm POLOG: 15.695 in 11 BTV37cm,TTX POLOG: 16.940 in 11 BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.936 in 11 BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.309 in 11 BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: 17.591 in 11 HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: 21.630 in 11 HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: 29.730 in 11 HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: 31.963 in 11 HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.487 in 11 x po 3.327?! 1 i i o4:093Š|J x po 8 d 3^591 »jjj A .1 .S .2 !o 3 3730?! x po 4.443 J ■) 3.71?! x po 9.276SJ x po 5.4; 20 Sj si! x po 4.589-^ x po 6.305$ x po 6.78 $ Iz lastne proizvodnje Vam nudimo veliko izbiro ŽENSKIH BLUZ 3$j i' do 4.900 SIT, otroške spomladanske jakne 3.900 do 6.900 * trenirke vseh velikosti 2.900 do 5.900 SIT, kavbojke, pižame... Možnost odloženega plačila ali na 3 čeke! Akcijske cene v mesecu marcu - ČEKI / KREDIT 1+5 ali 1+8 PRALNI STROJ PS 406 = 53.971 got. nakup 59.968 na c«J PRALNO SUŠ. GAR. PSG 800 = 95.327 got. nakup 105.918 na JJ* HLADILNIK HT 27.3 - 270 I = 48.304 got. nakup 53.671 na CJ Avto šola ZŠAM Škofja Loka obvešča kandidate, da se začne t CPP za A in B kategorijo v sredo, 15. marca, ob 16. uril od 4 do 16 let, manjše s tiskom "Huga". Mlakarjeva 5, Šenčur, tel.: 41-154, od 8. do 18. ure Obveščamo Vas, da pri nas zopet lahko naročite že priprt™! GLINO za notranje in zunanje bolezni, s katero razkrijemo in zdra zelo uspešno vse Vaše težave. Glino po 990 SIT lahko narod1 tel.: 57-746, vsak dan od 9. do 19. ure! Samo PI - BIP Vam dostavlja PIZZE iz krušne peči in HRAN0 naročilu. Pri dveh naročenih obrokih dobite pivo brezplačno' Cenjene kupce obveščamo, da v naših prodajalnah nudini"^, ugodnih cenah: tople poder rtisone, pluto, sanitarno kerans keramične ploščice, armature Armal... Polaganje vseh naših po° DOSTAVA na dom. Možnost plačila na več čekov! daljeV mesecu marcu še vedno ugodno posojilni pogoji za A avtomobilov RENAULT. Informacije: AVTOMURKA Lesce, ta-718-100, del. čas: od 8.-18. ure; sobota od 8.-12. ure Do nedelje, 9. aprila, bo vsako soboto in nedeljo zaprta fl01^' železniška proga na odseku Lesce-Bled • Podnart in ^°^f Kranj zaradi obširnih vzdrževalnih del. Zaradi zaprte proge od do polnoči, vse sobote in nedelje do 9. 4.1995 bodo potnike relacijah vozili z avtobusi. tor^ Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne s oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 Pojutrišnjem (v četrtek, 16. marca) bo v klubu Marilvn v hotelu\* $ gostoval Vlado Kreslin. Za Kreslinov glasbeni večer &z£itf> sprejemajo več; lahko pa si rezervirate prostor za četrtek, 23-ko bo gost Peter Lovšin. Telefon hotela Ribno: 064/741 -3Zi . < J Organiziramo nakupovalni izlet v soboto, 25. marca, m Madžarska - Lenti. Sprejemamo tudi rezervacije za dopuste v n^ in Slovaških toplicah; termini od 6 do 8 dni, cena 300 do 3'u , Organizira Ljudska univerza Radovljica, tel.: 064/715-265 • k marca 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS OPREMA MENGEŠ Kolodvorska 2, tel.: 061/737-006 Vam predstavlja super ponudbo * bela tehnika * * mali gospodinjski aparati * * steklo in porcelan * * vse vrste instalacij * * ročno in električno orodje * 7# še marsikaj praktičnega za dom in gospodinjstvo x Obiščite nas in se prepričajte: ^MOGOČE JE MOGOČE! vam bomo najboljše nakupne pogoje. Na 5 čekov P obresti, pri gotovinskih plačilih pa občutni popust! ce obnavljate, gradite - V TEHNIKO MENGEŠ pohitite Po odličnih pogojih vse dobite VeUKA izbira gradbenega Materiala, stavbnega pohištva in okovja * ZARES ODLIČNIH NAKUPNIH POGOJIH ^yjN<>TEHMA MALI OGLASI m 223-444 dALLo PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 850 - 2200 NEDELJA OD U 00 - 2200 APARATI STROJI Prodam smrekove ter macesnove krajnike. 045-334 5849 Prodam dva nova okna 100x90, termoton Jelovica. 0802-243 s«6 Prodam VODNO ČRPALKO z motorjem. 0 85-592 5742 Prodam OVERLOCK Brother in tepih 1000 DEM. 0621-446, popoldan PRALNI STROJI - obnovljeni -ugodno. 0632-002 5747 Prodam ELEKTRONSKI MERILEC krvnega pritiska. 0 421-418 5749 Prodam starejši VARILNI aparat ter vrtalni stroj Iskra 300 W. 0 738-907 3,5 KW, popolnoma novo, TERMOA-KOMULACJSKO peč, prodam. 0326-270 5754 Prodam NOV ŠTEDILNIK za etažno centralno ogrevanje. 0 217-201 5758 MONA LISA •S 324-116 EMO ETERNK £Plo*oda za trie čase / Posojamo kovinski oder za fasado z montažo. 047-301, zvečer 5780 Prodam belo MIVKO v vrečah. 214 t47- 5782 Prodam nova termoton OKNA vel. 120/140. 0 691-676 5820 Prodam KRITINO ŠPIČAK 2000 kom, vrata 180x220 cm. Jagodica, Breq 19, Komenda 5834 331-339 DOSTAVA, PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam UNIMOG 42 gozdno opremljen in KIPER PRIKOLICO. 0736-203 5765 Prodam dva PRALNA STROJA za dele - Obod WM 616, POCENI! 045-516 5772 Prodam starejši SEKULAR za 20.000 SIT. 0310-182_5783 Prodam novo MOTORNO ŽAGO HUSOUARNA 61 FF. O692-241 5793 VALJ za valjanje njiv in tarup stroj za uničevanje krompirjeve cime, prodam. 0328-238 5799 MOTORNO ŽAGO STIHL 08 prodam za rezervne dele. 0403-823 6803 FREZO za traktor Tomo Vinkovič po ugodni ceni, prodam. 066-304 5813 Prodam dvoredni pletilni STROJ Reqina. 0871-281 5819 • SAVNA • S0LARIJ • bi Z Instruiram fiziko in mehaniko za srednje šole. 0332-366 Aleš 5795 Instruiram matematiko in strojniške predmete. 050-726 5934 IZGUBLJENO Iščemo sivega PUDLJA, ki se je izgubil v okolici Bele. 045-301 58&s PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. 0632-595 3289 Prodam betonsko - lesene KOM-POSTNIKE 0,7-1 m3, ugodno. 0311-876 5848 064/22-11-33 Bm'MHillMiTTl POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V TRŽIČU UGODNE CENE! CRADBINEC KRANJ TEL: 064 216-761 OBČINA NAKLO Kranjska cesta 1, 64202 Naklo razpisuje naslednja delovna mesta: SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC za finančno področje in družbene dejavnosti Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj na področju javnih financ ali - višja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju javnih financ ali - srednja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj na področju javnih financ Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Naklo, Kranjska cesta 1, 64202 Naklo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku razpisnega roka. PC 386 osebni računalnik, prodam za 53000 SIT. 0061/346-168 5274 Ugodno prodam FAMILY COMPUTER igrice. 045-503 5364 GLASBILA Prodam novo mizarsko MIZO. ©718-088 DELOVNO 5503 RAČUNALNIK PC 386 SX VGA MONITOR, ohranjen, z veliko programi, prodam. 0310-223_5697 Prodam popolnoma nov AVTORA-DIO GELHARD GXR 252 RP. 0721-739 5898 Prodam GRUNDIG TV, radio mmagnetofon. Q312-483_5707 Prodam kitarski ojačevalec, cena po dogovoru. 066-994 5709 Prodam HARMONIKO 120 basno HOHNER-ORGANETTA IV.B. 0 713- 278 _5738 GR. MATERIAL Prodam PUNTE in BANKINE. 0622-639 5727 Prodam troslojna BALKONSKA VRATA 210x100. 0738-856 5771 Prodam elek. šivalni STROJ, mizni. 0730-232 na- 5711 Prodam nakladalno PRIKOLICO za seno Nemgele 19. Urbane, Gorice 24 Izobraževalni center TALES Kranj INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA DIJAKE SREDNJIH ŠOL - za 1., 2., 3., 4 letnik - 20-urni tečaji v aprilu in maju Telefon: 218-070 OSMRTNICA Umrl je naš oče IGOR - IGNACIJ GUZELJ st Pogreb bo jutri, v sredo, 15. marca 1995, na škofjeloškem pokopališču ob 16.45. Žalna maša bo ob 16. uri v Šentjakobski cerkvi. Pokojnik leži v mrliški vežici na škofjeloškem pokopališču. V imenu žalujočih: sinovi Igor, Andraž, Tone z družinami, ter sestre Anica, Jožica in Ivica Škofja Loka, Celovec, 13. marca 1995 KUPIM Prodam nov vsestransko uporaben CIRKULAR kotni rez z motorjem. 0403-625 5824 Prodam TAJNICO Panasonic. 0620-225 5827 Ugodno prodam vrtni sušilnik za perilo. 0620-689 5837 Prodam CAMCORDER PANASONIC MC 30 z dodatno opremo. 050-852 5847_ Prodam MOTORNO ŽAGO "štilar-co". 066-055 5851 Prodam RAČUNALNIK 386 in ?86. 045-301 ali 45-863_ses? Prodam 5 NINTENDO iger in podarim Nintendo. 045-301, 45-863 sseo Prodam EUROTELEFON SIMENS MARATON, možnost telef. po Europi. 045-301, 45-863 5862 Prodam VALJER za valjanje njiv. 0312-036 5878 Ugodno prodam SATELITSKO ANTENO za dva priključka. 0801-049 Prodam SAT SISTEM Pace, cena 200 DEM. 0634-000 5908 Prodam SEF ognjevaren 140x60x60, cena 1000 DEM. 0634-000 5909 Ugodno prodam visoki hladilnik v omari. Hacin, Mlaka 39, Komenda IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko, fiziko in kemijo. 082-563 5700 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELULOZNEGA LESA NA GORENJSKEM! Takojšnje plačilo! 066-933, Gregor od 19-21. ure 4206 Odkupujemo vseh vrst hlodovine, celulozni les, smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. 0620-749 in 621-849, dopoldan4695 Odkupujemo hlodovino smreke in bukve. 058-825 5686 Odkupujemo hlodovino hruške, češnje, lipe, oreha, javora, jelše, jesena. 058-094 5687 Odkup lesa na panju. Marjan, 066- 138 6708 GORSKO KOLO za fanta 10-12 let kupim. 0621-528 5728 Kupim malo rabljen trosilec za gnoj TG 25. 0621-741, zvečer 5soe Kupim ohranjen APN 6. 5629 K21-191 Rabljene jogije in blazine - zbiramo. 053-200, popoldan s83i Kupim vrtno KOSILNICO, mašina za rezanje keramičnih ploščic. 0401- 404 5905 Prikolico za prevoz dveh do treh konjev, kupim. 0682-174 5911 PRIREDITVE TRIO igra na porokah, v lokalih, obletnicah, cena ugodna. 0731-015 5515 URžKA (več kot plc*na žolaj V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce g 064/41-581 LOKALI Oddam v najem prostor za trgovino ny Planini III. 0 331-849_5230 KRANJ - Labore- opremljen ali neopremljen trgovski lokal, ugodno oddam. 0310-626 5690 Oddam PROSTOR za obrt ali skladišče (Tržič). 0 57-841 5748 V Kranjski gori ob smučišču oddam za tri leta GOSTINSKI LOKAL tipa bistro. Interesenti naj kličejo po 16. uri ali oddajo fax: 064/43-252 5798 V Stražišču oddam 260 m2 POSLOVNIH PROSTOROV. 0312-124 5870 Poslovni prostori v centru Kranja in okolici: oddamo in prodamo več poslovnih prostorov, delavnic in skladišč. DOM NEPREMIČNINE. Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 5937 Pri KRANJU oddamo vpeljan kava bar 50 m2 z odkupom inventarja v Kranju kavni butik 26 m2, ogrevane pisarne s tel., 56 m2, trgovino v Šenčurju 30 m2, prostor za trgovino v Cerkljah 50 m2. APRON, 331-366 5949 PONUDBA TEDNA: prodamo 2 lokala po 35 m2 v Domžalah. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353_ 5958 PONUDBA TEDNA v Kranju nudimo najem 110 m2 trgovskega prostora za avtosalon. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 5959 PONUDBA TEDNA: v Mengšu prodamo trgovski lokal 30 m2 v centru mesta. K 3 KERN J. Kranj, 221-353 5960 PONUDBA TEDNA v Kranju nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala za tekstil z enoletnim predplačilom. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 5961 Prodamo zemljišče z brunarico in urejeno delavnico v obratovanju, primerno za avtoodpad ali vse vrste avtomehaničnih in podobnih storite. Oddamo več poslovnih prostorov primernih za pisarne ali mirno obrt. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, tU 52-233 5909 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. Luznar, 691-313 5898 Poceni prodam SENO. O 622-767 KOLESA BT 50 S, reg. kot nov, cena 1000 DEM. »332-465, od 20. do 22. ure 5701 Prodam 4 kolesa, peč za centralno kurjavo EMO CENTRAL. »242-291 5775 Prodam BT 50, letnik 1988, lep, obnovljen. »730-214 5899 Prodam športno KOLO Šogun in valčke za trening. »061/627-038 5918 Prodam novo DEKLIŠKO KOLO. »801-122 int. 167 5923 OBVESTILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Portogruaro. »49-442 5485 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. Đ 49-442 5853 OBLAČILA Prodam PLANINSKE ČEVLJE 35, 36, 37. «51-810 5724 Zelo ugodno prodam poročno obleko št. 40. »682-720, popoldan 5910 Prodam dolgo belo obhajilno obleko. »59-106 5912 VERITAS - neveste obiščite izposojevalnico poročnih oblek iz uvoza. Dobili smo modele za leto 95. VERITAS, »224-158, 312-207, Jenkova 1, Kranj 5929 OTR. OPREMA Ugodno prodam oblačila za dojenčka. »620-670 5725 OSTALO Ugodno prodam lesena KORITA za rože, 60 x 20 x 16. » 57-397 5201 Prodam hrastove ZABOJE za rože, pravokotne, kvadratne in okrogle, razne velikosti. 0326-594 5228 Prodam lesene KOMPOSTNIKE. »622-629 5733 Prodam SOBNO PRAPROT, višine 140 cm in šir. 160 cm. Velesovo 7, Cerklje 5788 Za simbolično ceno oddam 4 betonske strebre za kozolec. »49- 297 5812 Prodajamo izredno ugodno SONY DISKETE 3,5 HD. »45-301, 45-863 5859 Poceni prodam opremo za akvarij, novo. »802-517 5924 Poceni prodam več okvirjenih gobelinov. Stare, Svetinova 8b, Jesenice 5926 PRIDELKI Prodam SENO, cena 10 SIT/kg. »681-434, Jenko, Gor. vas 142, Gorenja vas 5262 Prodam SENO in otavo. Bodešče 17, Bled 5608 Prodam SADIKE vrtnic, čajevke in mnogocvetne. Golnik 107, »46-397 5735 Prodam SENO. Dolar, Zeleška 4, »77-516 5832 Prodam KROMPIR desire za sajenje. VoklO 68 5833 FI20L v zrnju, prodam. »(061) 614- 594 5874 Prodam jedilni KROMPIR. »217- 033 6877 Prodam jedilni KROMPIR in krompir dim. 30-45 in REPO za krmo. »422- 763 5893 SADIKE VRTNIC I. kvalitete pošljemo po povzetju v kolekciji 10 komadov na vaš naslov. Cena 3.500 SIT + poštnina. Drevesnica ANKA DOLINŠEK, Črešn-jevec 22, 62352 SELNICA ob Dravi, tel.: 062/671-114 POSESTI Prodamo zazidljivo PARCELO v bližini Cerkelj, v velikosti 609 m2. »061/451-509, ali 062/653-351 5299 BEGUNJE - ponovno v prodaji 20% znižana cena zazidljive gradbene PARCELE pri osnovni šoli. O 061/ 125-10-90_5854 Posredujemo pri nakupu in prodaji nepremičnin. »45-301, 45-863 5856 Prodamo, hišo z delavnico v centru Kranja 300 m2, 330.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Kranj, Koroška c. 16,0211-106 5936 Kupujemo-prodajamo, najemamo odajamo stanovanja, hiše, poslovne Rrostore v Kranju in okoici. DOM EPREMIČNINE, Kranj center. Koroška C. 16, 0211-106 5938 PRODAMO HIŠO: Podbrezje, 1/2 dvojčka, na sončni parceli 500 m2, možna menjava za stanovanje 2 s v hiši. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c 16, »211-106 KRANJ IN OKOLICA: prodamo več zazidljivih in nezazidljivih parcel, njiv, travnikov različnih velikosti. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, »211-106 5943 V okolici Kranja in Radovljice kupimo starejše hiše potrebne obnove ter najamemo hiše na Gorenjskem. APRON, 331-292, 331-366 5950 VEČJO NOVEJŠO HIŠO prodamo pri Žabnici, brunarico s parcelo 5000 m2 pri Starem vrhu, zaz. parcelo v Kranju, Križah, Ribnem, Ratečah. APRON 331-292 5951 PONUDBA TEDNA: v Drulovki prodamo skoraj vrstno hišo za 190.000 DEM, v kleti možne delavnice ali pisarne. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 5955 PONUDBA TEDNA: na lepi sončni legi prodamo v Goricah, hišo dvojček. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 5956 Na lepi lokaciji v Besnici prodamo novo enostanovanjsko hišo in več hiš v gradnji (različne gr. faze). V centru Tržiča prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v Kranju Kupimo stanovanjsko hišo do 140.000 DEM, v bližini Begunj prodamo vikend na parceli 3500 m2. B.A.V.D.O.O, Koroška c. 5, Tržič, 52-233 5967 POSLOVNI STIKI Prodam večjo količino ženskih hlačnih nogavic po 63 SIT. TYRO-LIA.D.O.O. »422-834, zvečer 5946 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV): TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 POZNANSTVA 2ENITNO POSREDOVANJE - pokličite na »061/127-24-00 5830 RAZNO PRODAM Prodamo okroglo otroško STAJICO. « 738-018 5737 GOBELIN "Družina jelenov", dva moška plašča, prodam. »714-519 5741 Prodam suha DRVA in dve stari omari. O 421-117 5781 Prodam 2 termo. PEČI, lopar Prince, žen. DRSALKE št. 39. O 84-623 seoe Prodam konjski gnoj, otroško olek.železnico in kitarski ojačevalec. O57-977 5885 Prodam seno, otavo in suhe deske. »725-253 5933 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽHOST PLAČILA 0D2D012ČEK0V Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 S0TTR0DE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE TRGOVINA DOM, trade d.o.o. ŽABNICA PRAVINASL0V ZA NAKUP STREŠNIKA BRAMAC! PONUDBA TEDNA: v Predosljah prodamo zgornji del hiše v 3. grad. fazi. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 331-353_5957 PONUDBA TEDNA: pod gorami prodamo ČEBELNJAK in 1400 m2 sveta. K 3 KERN KRANJ, Komenskega 7, 221-353 5962 PONUDBA TEDNA: v Tržiču prodamo 976 m2 stavbnega zemljišča. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221- 353 5963 PONUDBA TEDNA: v Mavčičah prodamo stavbno zemljišče veliko 761 m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 5964 PONUDBA TEDNA: 10 km iz Bleda prodamo ob glavni cesti zazidljivo parcelo 1800 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje. K 3 KERN KRANJ, Komenskega 7, 221-353 5965 STAN. OPREMA , Prodam OMARO, postelje, divan, r zelo ugodno. Bevc, Ravne 17 a, Tržič 5712_ • Prodam raztegljivo šestoglato MIZO. » 217-975_ Prodam rabljeno sedežno GARNITURO trosed in dva fotelja. »715- 42 5 5769 Prodam komplet opremo za dnevno sobo. »213-222_5779 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Velesovo 7, Cerklje 5787 Prodam novo leseno karniso, dolžine 2m. »311-228 5804 Prodam pisalno MIZO 100x55. »43-115 5805 Prodam tri nove jogije. »725-211 5807 Prodam kotno sedežno garnituro za 20.000 SIT. »77-809, po 17. uri 5850 Poceni prodam zelo lepo ohranjeno SPLANICO. »218-820_seei Prodam pomivalno KORITO dvojno 80x60. Jože Pjevčevič, Podljubelj 19, Tržič 5916 STORITVE ZDRAVILIŠČE LAŠKO TRADICIJA - ZDRAVJE - DOBRO POČUTJE Blagodejna toplota zdravilne vode blaži bolečine in omogoča lažje gibanje NUDIMO: Vikend pakete Počitniške in zdravstvene programe informacije In rezervacije vam je na voljo tel. številka 063-791-336. Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. »0609/622-946, Lesce 3919 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, armaflexom ter drugimi materiali tudi za podjetja. Cena ugodna! »061/485-360 3920 ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. »326-969 4337 Izdelujemo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE raznih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, popoldan. »326-426 509i Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na »213-218 5210 SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Informacije na »329-886, Smledniška 80 ali na 331-301 5306 Centralno kurjavo MONTIRAMO z našim ali vašim materialom. »631- 188 5328 SATELITSKI sistemi " Amstrad" 199 KANALX3V ORAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 215 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODDRJI, KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.I.OKA. OODP.STČ 125 TF.L.: 064/631-425 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike. »211- 140 5616 GOSPODINJE POZOR! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. »57-695 5679 POPRAVILA IN PREGLEDI plinskih štedilnikov, kontrola izgorevanja. »57-695 5680 Vsa slikopleskarska dela z popustom. »59-109 5691 Posek in spravilo lesa. »714-411 6730_ Montiramo opaž (stropi, stene, mansarde, zun.opaž, ladijski pod). »83-585, Matej 6734 VODOVODNE STORITVE - popravila in naoeliava. O 633-382 573e mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Kokrška c. 27 Tel.: 064/222-616 _CENEJE PRI TAKOJŠNJEM 110** ► ZA VSE NAŠE UPORABNIKE ► ZA NOVE UPORABNIKE PRI NAKUPU i DRUGEGA OZIROMA VSAKEGA NASLEOP APARATA V Tržiču ali okolici Tržiča nujno iščem sobo ali manjše stanovanje. »50- 148 5802 Najamem kakršnokoli stanovanje na Jesenicah. Selič, Tavčarjeva 8, Jesenice 5814 Prodamo STANOVANJE: 2,5 v nizkem bloku, I. nadstr., 2 bal^ sončno, CK, tel., 83 m2 NEPREMIČNINE, 0211-106 dO Ju Starejša gospa najame STANOVANJE v šk. Loki, možnost adaptacije, šifra: NEKADILKA Menjava: 3 ss komfortno, v bloW£ nad. in 2 ss v bloku brez C* nadstr., menjam za starejšo tritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, n¥ ^T* in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, slao^j L, bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih °^ Joty\ Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za 1 Cena knjige je samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položn**^, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu KflJ * Nagradno žrebanje: med našimi naročniki smo Iz****«? S S lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 - dnevna poto** % z avtobusom v RIM: Burger Francka - Komenda, Vrabec Francka - Dutovlje, Tavčar Mija - Kranj. TUDI MED NOVIMI NAROČNIKI BOMO IZŽR&* PODOBNE LEPE NAGRADE NAROČILNI C J* Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knj«gc ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) b - v enem obroku - v dveh obroK> Ime in priimek:........................... Ulica in hišna št.......................... Kraj in poštna št..........................' ' ' 4 Založba MAVRICA, Gallusova 2. 63000 Celje, Tel./Fax: 063/2^ *> 14. marca 1995 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS SONY Jta KEF 0 &NJE51TO v) 3 m g SO 48.990 SIT E-180 630 SIT UX-S 290 SIT DEMO SOBA ZA *n . L| "SANJE ZVOCNIKC Sf.-_fl KOMPONENT SSORpUND SISTEMA u OD S.h OO 12.h 5«tvL°D 15.h DO 1B.h TS^aOTAH OD 9.h DO 12.1 ciS,Nl GLEDALIŠČA "•hkarjeva 5. Kranj ^—tg|.= 222-055 tSTVO lyarsW0 otrok. ©212-431 'NA DOM, trade d.o.o. ŽABNICA ■JAVI NASLOV "AKUP STREŠNIKA BRAMAC ! !^ILA DELI K>:----:— ^11 'iiPoam odbijač in za|lo za ^l>--- 5792 &f?dli AvT°ODPAD rabljeni [%t]•KteLl avtomobilov ---'•064/692-194 5795 $Kokleke sedežev poceni v K^g5£2SL 6887 si^fggdesna vrata zaj i1-5?or° prodarr> desna vrata. rW --- 5902 *h UNn!!--"-1- E^Vr^;f7?,na stranska tekla, Poškodovana, prodam. 5906 fS^h elofe lobro ohranjen, 5165 do &211 II ! telefaksi za pni podcvnežB ,->S^_ --.-rw-0»0 5Z11 SMvTaTT:--1_ Wb*ve i?iD,k 198?. kovinsko 1 lnastavlSv «J- pomik st«kel, po v^^°dam. »»620-454 ,Ai^0NY QLS, letnik ^£»55 i37ni P°mik stekel, SERVISZORIGINAIjNIMIDOJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA Si OVFNUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Upravi tal 064 222 868 «u: 064 222 667 UUBUANAte(/fax.:061 159 0 232 KRANJ. t«l/fax 064 222 ISO Prodam ŠKODO 120 LS, reg. do 22.6., letnik 1979. »47-684 5729 Prodam Z 750, motor 850, letnik 1982, registriran. »48-011 5731 FLORIDO l,4. letnik 1990, bele barve, registrirana febr. 1996, cena 6300 DEM. O 401-082 5744 YUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Rodič, Zlato polje 3d, Kranj 5751 Prodam Z 101, letnik 1987, registriran do 1/96. Ogled po 15. uri. Stupar, Zg. Bitnje 3. 5755 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. » 064 324-146_5759 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 5762 Prodam JUGO 45. letnik 1989. »731-567_5776 Prodam GOLF JG. letnik 1979, modre barve. Ogled na Partizanski 1, Bled_5784 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do junija. »216-920 5789 Prodam LADA SAMARA, letnik 1987, prvi lastnik. »218-778 seoo Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, 13000 km, dodatna oprema. Sušnik Franc, Meja 9, Mavčiče saoi Prodam R 4, letnik 1989, odlično ohranjen. »725-251 5815 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 OPEL REKORD 1,8, letnik 1985, reg. 10/95, zelo ohranjen. »725-034 5823 Prodam LADO NIVO, letnik 1983. »736-395 5838 Prodam odlično ohranjen GOLF JGLD, I. 83/84, 130.000 km, cena 4800 DEM. »622-732 5839 Prodam OPEL KADETT 1,6, limuzina, letnik 1990, reg. do 11/95, lepo ohranjen, cena 15000 DEM. ©633-088, dopoldan in 620-015 popoldan 5852 Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1991. prevoženih 62000 km. ©46- 012 5867 AX 1.1 TRE, letnik 9/1990, redno servisiran in garažiran, višnjevo rdeč, prodam.Cena po dogovoru. ©(061) 627-280 5873 I\I0V0*I\I0V0 ^DOSTAVA PIZZ I DR del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure <>/»c/i /O O 4 C ■* -4 ob nedeljah od 12 do 22. ure ii UOH/OO I 011 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO OGROMNA >RUZINSKA PIZZA NOV AVIO m ar trn lahko odslej kupite tudi v AVTOSEFMSU SUZUKI, Kranj, Jezerska e. 2 tel.: 242-779 Prodam GOLF JXD 1.6, letnik 8/ 1990, sive kovinske barve. ©312- 037 5875 Prodam TIPO 1,4, letnik 3/93, katalizator, prvi lastnik, registriran do 3/96. ©211-264, Sandi po 15. uri 5882_ Prodam LADO SAMARO 1300, 3 V, letnik 1989, temno rdeče barve, reg. do 8/95, 60.000 km, cena 5500 DEM. ©85-422 5883 OPEL VECTRA 2.0 I, letnik 1991, rdeča, prodamo. RUBIN KOKRICA, ©225-151_5886 FIAT TIPO 1.9 E TD, letnik 1988, prodamo. RUBIN KOKRICA, 225-151 5888_ NISSAN MICRA, letnik 1991, prodamo. RUBIN KOKRICA ©225-151 5889_ Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, prvi lastnik. ©218-778, Go-lenko 5890 GOLF GTI, letnik 1981, z dodatno opremo in R 4, letnik 1987. reg. celo leto- ugodno prodam. ©45-170 589i AX 11, letnik 1992, prevoženih 47000 km, in LADO SAMARO 1,5, letnik 1990, prodam. ©632-286 5894 Prodam FIAT 750, celega ali po delih. ©891-267 589/ Prodam GOLF 79, motor obnovljen, cena 2200 DEM. ©736-626 5904 Prodam ZASTAVO 101 Comfort, letnik 1980. Visoko 75_5917 JUGO 45 AX, letnik 1988, lepo ohranjen, AL PLATIŠČA, prodam. ©83-040 5931 Prodam FORD FIESTO, letnik 93, 1.3 SX. »718-064 5945 ZAPOSLITVE Na Bermudskih otokih - hoteli in restavracije iščemo natakarje in kuharje. Informacije na naslov: WORLD ACCESS, PO.BOX 364, 48 PAR LA VILLE ROAD, HAMILTON HM 11, BERMUDA 3061 HONORARNO DELO Z DOBRO PROVIZIJO nudimo komunikativnim osebam z lastnim prevozom. Predstavite dobre artikle tudi drugim. »65-773 po 17. uri 5130 Za prodajo knjižnih uspešnic redno zaposlimo KOMERCIALNE ZASTOPNIKE. « 76-622 od 17. do 20. ure 5198 Iščemo vodjo čiščenja, potreben vozniški izpit. Pisne ponudbe na naslov: HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj 5207 Potrebujemo 2 nova sodelavca za redno zaposlitev. »57-792 5294 Nudimo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. »84-479, 81-369 5471 ŠIVANJE na dom prevzamem. »78-659 5610 Gradbena skupina prevzame vsa gradbena dela. »714-208 5719 Simpatično dekle NATAKARICO, takoj zaposlimo. »861-265 5740 Zaposlim MIZARJA ali priučenega delavca v mizarski delavnici. Mizarstvo Teraž, Žlebe. »061/612-642 5764 4 ČIP BLED, d.o.o. LJUBLJANSKA 4 64260 BLED razpisuje delovno mesto PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE Pogoji: - trgovska šola, lahko tudi pripravnik - izpit B kategorije Preizkusno delo 60 dni. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: ČIP BLED, LJUBLJANSKA 4, 64260 BLED. Za določen čas zaposlim polagalca podov. »332-290 58ei Delo na domu, nudimo osebi z lastnim stanovanjem in veseljem do priprave peciva. Šifra: TAKOJ 8872 Posebna prodajna enota pri MK mudi redno ali honorarno delo vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Najboljši dodatno nagrajeni. »634-064, 56-105 ali 0609/620-475 ssao ŽIVALI ZAPOSLIMO avtoličarja in dva KV mizarja za nedoločen čas! Inf. tel. 242-110, 242-481. OVSENIK MIZARSTVO Iščem simpatično dekle za strežbo v lokalu. »327-926_5766 Zaposlim KV TESARJA ali pripravnika. »421-415 5778 če imate delovne navade in čas, vam ponujamo ZA PRODAJO zanimiv artikel, katerega lahko ponudite in je cenovno dostopen vsaki družini. Začetnikom nudimo pomoč. O 58-491 5794 Sprejemom delo na domu ali pomagam v Sanku. »77-815 sbi7 Lekarna Mesto - 37 v škofji Loki, želi zaposliti dipl. FARMACEVTA ali višjega farmacevtskega tehnika, za delo v lekarni. » 622-588 5855 Po 17. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20.tedenske rjave jarkice ISA) z začetkom nes-nosti konec marca. Cepljene proti vsem kokošjim boleznim, debikirani kljuni, talna vzreja, cena 720 SIT/kos. Žabnica 39, »311-767 4591 Prodam dve breji KOBILI, stari 6 let. »061/778-141 5222 RJAVE JARKICE, stare 7 tednov bomo prodajali po 15.3.95, zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, »621- 475 6307 Kupim TELETA simentalca 50 - 80 kg. »331-669 5661 JAZBEČARJI kradkodlaki, črni z rjavimi ožigi, prodam. O 401-212 Prodam KRAVO po prvem teletu. »725-060 5885 Prodam TELIČKO simentalko 100 kg. Smolej, »880-113 5699 Prodam BREJO TELICO simentalko. Frelih, Brezje 55 5705 Prodam LOVSKE PSE Jack Russel terier, prvo leglo v Sloveniji. »78- 341 5710 Prodam BOXERJE po 6 tednov starosti. 0403-263 5713 Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko. ffi 76-371 5745 Prodam dva KUŽKA mešanca, stara dva meseca. » 421-117 5760 Prodam TELIČKA za rejo. Bobnar Franc (Kolar), Stara c. 38, Cerklje na Gor. 5763 KANARČKE prekrasne, prodam. Kranj, Župančičeva 30, »325-581 5767_ Prodam črno belo TELIČKO staro en teden. »49-473 5768 Ljubitelju živali damo PSIČKO me-šanko, staro 3 leta. »224-521 5773 Prodam TELETE simentalce za rejo in ODOJKE. Križnarjeva 2, Steažišče Kranj 5785 Prodam brejo ZAJKLO, staro 6 mesecev. Velesovo 7, Cerklje 5786 Težko TELICO, visoko brejo, prodam. Voglje, Letališka 7, »49-085 5791 Prodam sivo TELIČKO 6 in pol mesecev osemenjena. » 41-853 6797 Prodam TELICO brejo 4 mesece in semenski KROMPIR desere. Velesovo 9, Cerklje san Prodam KRAVO po tretjem teletu. Šenturška gora 17, »421-849 5825 Prodam dve KOBILI ena pred žrebitvijo. Mulej, Bodešče 11, Bled 6826 PURANE za nadaljno rejo prodam. »241-189 6844 Težko TELICO simentalko po teletu, odlično molznico prodam ali zamenjam za BIKA, prodam tudi beleta črno bela od 100-150 kg za rejo ali zakol. »682-129 6845 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Cena 200 SIT. Večja količina, dostava na dom. »64-226 5664 Kupim TELIČKO črno belo ali menjam za bikca simentalca. »41- 584 5866 PURANE, stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam. »217-128 5879 Dva meseca starega bička zamenjam za 14 dni staro teličko. ©632- 022 5892 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. «66-279 5900 Prodam črno beli TELICO, staro tri mesece. »78-424 5903 Prodam TELIČKO simentalko 11 tednov, mati dobra mlekarica. »061/841-108 5914 Prodam brejo TELICO in BIKCA za nadaljno rejo. »59-127 5921 Prodam PRAŠČKE za nadaljno rejo, okoli 20 kg. Zg. Duplje 26 592a Oglas pod "šifro": če je oglas pod "šifro" ne posredujemo nobenih informacij! K nam je potrebno poslati pismeno vlogo na določeno šifro (na kuverto napišite: ČP Gorenjski glas Zoisova 1, Kranj - za šifro...). SPREJEM OSMRTNIC in ZAHVAL vsak delavnik, od 7, do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure v Gorenjskem glasu, Zoisova 1, Kranj ali po telefonu 223-444. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 20 % popusti ZAHVALA Ob smrti našega očeta, brata, tasta, svaka in strica FRANCA KEMPERLETA st. se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste mu izkazali poslednjo čast in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za podarjeno cvetje in sveče ter pisno in ustno izražena sožalia. Še posebej se zahvaljujemo prijateljem lovcem LD Železniki za spremstvo in poslednje slovo, članom čebelarske družine Šk. Loka, obema govornikoma za besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in praporščakom. Hvala gospodu kaplanu za pogreoni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči otroci: France, Zali in Ciril s svojci. Možnost redne zaposlitve dobi ZASTOPNIK MK. Tedenske izplačila, dodatna stimulacija. » 212-260, 0609/620-560_3926 Redno ali honorarno zaposlitev nudimo vsem, ki jim delo ni odveč, izplačila tedenska. »328-265. 84-662, 0609/620-562 4939 Nudimo dober zaslužek vodjem skupin z lastnim prevozom. » 53-415 torek, sreda od 19. do 21. ure 5069_ če ste izkušeni v akviziterstvu in zastopništvu, dobite delo v uspešnem podjetju. Vabljeni tudi vodje skupin. »213-411 5124 V SPOMIN Leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni ostal je le spomin. 12. marca je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi FRANCE VEHOVEC Zelo te pogrešamo, vendar pogumno prenašamo praznino, ki je nastala za teboj. Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Sobotni dan prometne varnosti na prometni policiji Kako delajo policisti? Letos bo nadzor prometnih policistov usmerjen predvsem na alkohol, hitrost in varnostne pasove Kranj, 14. marca - V soboto dopoldne so kranjski prometni policisti odprli vrata obiskovalcem. Na platoju za stavbo UNZ so pokazali službena vozila in opremo, predvajali video kasete s posnetki prometnih nesreč in prekrškov, postregli z zloženkami na temo prometne varnosti, še Morda se še spominjate panoja na pročelju stare policijske stavbe na Bleiweissovi cesti? Podobnega, le bolj lično urejenega, so po nekaj letih v soboto spet oaprli pred novo zgradbo UNZ. Prikazuje najhujše prometne nesreče na gorenjskih cestah, slike nesreč pa bodo poslej Februarski alkoholni rekordi Kranj, 14. marca - Prometni policisti so februarja odredili odvzem krvi za analizo pri 29 povzročiteljih prometu«1 nesreč. Samo v petih primerih je bil rezultat negativen. Pri šestih voznikih je analiza pokazala od 0,5 do enega grama alkohola na kilogram krvi, pri osmih od enega o° dva grama, pri osmih od dva do tri, eden pa je za stotin*0 celo presegel to mejo. Gre za povzročitelja na srečo la*Je prometne nesreče na območju Jesenic. Februarsko alkoholno povprečje je 1,36 grama kilogram krvi, januarsko je bilo 1,15 grama. • H. h Ko bom velik, bom policist na motorju. Pano pred stavbo UNZ v Kranju. posebej otrok, ter seveda od- vsak mesec menjali s svežimi, povarjali na vprašanja dokaj ludi to naj bi bil prispevek k številnim radovednežem. ozaveščanju. S prometno varnostjo se namreč tudi na Gorenjskem, podobno kot v vsej državi, ne moremo pohvaliti, čeprav je Gorenjska po številu mrtvih glede na število prebivalcev v Sloveniji najbolj varna pokrajina. Lani je na slovenskih cestah umrlo 505 ljudi, na gorenjskih 36, enajst manj kot leto prej. Nasprotno pa število hudih prometnih nesreč z mrtvimi ali ranjenimi vse od leta 1990 narašča, lani jih je bilo 473 ali skoraj pet odstotkov več kot leto prej. Narašča tudi število nesreč s pobegi. Lani je pobegnilo kar 910 povzročiteljev (predlani 640), eden celo po nesreči z dvema mrtvima pri Vrbi. Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar je zato zaprosil ljudi, naj bi tudi na tem področju tako sodelovali s policijo kot pri razkrivanju drugih kriminalnih dejanj. Gorenjski prometni policisti so že lani prepolovili število represivnih ukrepov, saj je po izkušnjah iz prejšnjih let kaznovanje boli ali manj Sizifovo početje (dve tretjini denarnih kazni ni nikoli izterjanih!). Podatek, da ima policija v zahodnih državah le štiri do pet odstotkov vpliva na prometno varnost, prejkone velja tudi za naše razmere. Kljub občutno manjši represiji namreč prometna varnost na Gorenjskem lani ni bila slabša. Zato bodo prometni policisti tudi letos delali predvsem preventivno, prednostno se bodo usmerili v nadzor na treh področjih, ki bistveno vplivajo na veliko število prometnih nesreč in tragične posledice. To so alkohol, hitrost in varnostni pasovi. • H. Jelovčan Je bila smrt posledica ali vzrok Kranj, 14. marca - Minuli teden mopedu, brez varnostne ? je bilo na Gorenjskem šest lade, peljal po lokalni ceS'1. hujših prometnih nesreč, od Sela proti Jarčji dolin1, teh tri na območju kranjske, blagem desnem ovinku je | dve škofjeloške in ena jeseniške del na levi hnk in obtf? policijske postaje. Sedem udeležencev nesreč je bilo ranjenih, en voznik pa je umrl. Obdukcija bo pokazala, ali je bila prometna nesreča vzrok ali posledica za smrt 39-letnega Žirovca Marjana K. Ta se je v soboto okrog desetih zvečer na del na levi bok in mrtev. Zdravnik, ki je P na kraj nesre če, je odf obducijo zaradi suma, da Marjan K. med vožnjo &i infarkt. Poškodbe zaradi P' ca so bile namreč tako kostne, da niso povzročiti smrti. • H. J« Na regionalki Kranj-Lahovče lani 74 nesreč Kaj pa na to pravi država? Že res, da je večini prometnih nesreč kriv t.i. človeški faktor, vendar pa bi tudi država z boljšo prometno ureditvijo lahko znižala visok krvni davek. Kranj, 14. avgusta - Odsek Na problematiko te ceste so regionalne ceste od Kranja do policisti opozorili že 1991. leta. Lahovč, dolg 15,5 kilometra, Januarja naslednje leto je bil celo sodi med najbolj prometne v komisijski ogled, ki so se ga kranjski občini. Na njem se udeležili tudi zastopniki repub- zgodi tudi nadpovprečno veli- liške uprave za ceste. Ugotovili so ko hudih prometnih nesreč. Samo lani jih je bilo 74. Celotne krivde ni mogoče naprtiti zgolj nepazljivim voznikom. Boljša cesta in boljše prometne rešitve, zlasti v križiščih, bi vsekakor zmanjšale visok krvni in denarni davek. Žal država zanje ostaja gluha. Na problematiko tega dela ceste je pred kratkim s pismom, naslovljenim na družbo za državne ceste, republiški prometni inšpektorat, notranje ministrstvo in Cestno podjetje Kranj, znova opozoril komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin. Njegov apel je podprl tudi inšpektorat policije UNZ Kranj. niz slabosti, sprejeli rešitve, potem pa vse tiho je bilo... Od t.i. križišča smrti na robu Kranja pa do Sp. Brnika je od leta 19989 do danes izgubilo življenje trinajst ljudi, 144 udeležencev prometnih nesreč pa je bilo huje ranjenih. Na odseku regionalke od Sp. Brnika do Lahovč pa je v istem času umrlo pet ljudi, huje ranjenih je bilo 40. Da sta omenjena dva odseka dejansko zelo obremenjena, so ugotovili s Štetjem prometa že leta 1992, ko so našteli povprečno 6700 vozil na dan. Promet je zdaj še gostejši, veliko na račun brniškega letališča. Lani, denimo, je bilo na letališče pripeljanih 563.726 potnikov, 25 milijonov litrov goriva, ogromno tovora, nevarnih radioaktivnih snovi, specialnega bencina itd. Po tej cesti je potovalo tudi 290 varovanih oseb. Na splošno pa se je povečal tudi tovorni promet, saj se številni vozniki ogibajo plačevanju cestnine na cestninski postaji Torovo. Najhujša črna točka regionalke od Kranja do Lahovč je t.i. križišče smrti, kjer cesto križa neprednostna cesta Škofja Loka-Britof. Z odškodnino za izplačano škodo zaradi prometnih nesreč bi že zdavnaj lahko zgradili zunajnivoisko križišče. Samo lani je bilo v tem križišču dvajset prometnih nesreč. Nevarna in potrebna obnove ter dodatne prometne signalizacije so tudi številna druga križišča: v križišču za Hrastje bi morali urediti pas za levo zavijanje iz brniške smeri, v križišču proti skladišču semenskega krompirja v Šenčurju iz kranjske smeri, enako v križišču z Mlakarjevo ulico in križišču pri gostilni Ančka v Šenčurju. Križišči za Šenčur in Voklo ter Bivje, to je izvoz z avto ceste Kranj-Brnik, bi morali osvetliti, v križišču za letališče Brnik zgraditi razvr-stilne in pospeševalne pasove, govsem obnoviti križišče za Zg. irnik (proti gostilni Cilka), v križišču za Lahovče fori gostilni Ambrož) pa zgraditi pas za levo zavijanje. Razen neurejenih križišč na slabo prometno varnost vpliva tudi ponekod gladek asfalt na cesti, kolesnice, ki so ob dežju Eolne vode, in vgjeznjene ankine. • II. Jelovcan Križišče na Laborah, Kranj - Delavci podjetja S$, ijeiju "~. naročeno. • H. J« GORENJSKA POROČILA NA RADIU KRANJ VSAK »ATS OB ».,14. IN 18. IJ lil