Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini TRST torek 5. oktobra 1948 Sokolovski odgovarja na ameriško „helo knjigo je izjavil sovjetski guverner in dodal: »Tisti, ki to trdijo, bi hoteli izzivati; sovjetska vojaška uprava bo oskrbovala vse Berlinčane" - Razdor je povzročila samovoljna denarna reforma Molotov predlaga sklicanje sveta štirih zunanjih ministrov ves železniški in cestni promet med Berlinom in zapadnimi zasedbenimi področji, odklonile pa so nadzorstvo za zračni promet, na čemer so se pogajanja razbila. Do sporazuma tudi ni moglo priti v vprašanju nadzorstva nad obtokom vzhodne marke. To nadzorstvo bi naj imela emisijska banka sovjetske cone, medtem ko je britanski predstavnik ob podpori ameriškega in francoskega predstavnika zahteval, naj nadzorstvo izvršuje berlinska občinska banka, ki je štiristranska ustanova. Maršal Sokolovski je dodal: ((Britanski predlog je bil nesprejemljiv, ker bi se po njem izvajala določena štiristranska kontrola nad sovjetsko cono, med tem ko take kontrole ne bi bilo v zapadnih conah«. Agencija TASS je sporočila, da je zunanji minister SlZ Molotov poslal ameriški, francoski in an-glekši vladi noto v odgovor na noto, ki so je te tri vlade poslale sovjetski vladi 26. septembra glede na berlinsko vprašanje. V svoji noti predlaga sovjetska vlada sklicanje sveta štirih zunanjih ministrov. Molotov namreč smatra, da morejo navodila, ka so bila poslana 13. avgusta štirim poveljnikom v Berlinu, služiti kot podlaga za možen sporazum med štirimi vladami štirih velesil. V svoji noti izajavlja sovjetska vlada najprej, da »berlinskega vprašanja ni bilo, dokler ameriška, britanska in francoska vlada niso pristopile k denarni reformi v zapadnih zasedbenih conah«. Ta po- BERLIN, 4. — (Znano je že, da je maršal^Sokolovski izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja glede Berlina na podlagi dogovora sklenjenega v Moskvi 30. avgusta. V svoji izjavi, ki je obenem odgovor na ameriško «belo knjigo« o štiristranskih razgovorih o Berlinu, je Sokolovski dejal: «Zapadne velesile nočejo najti rešitve berlinskega vprašanja. Imam vtis, da hočejo one z berlinskim vprašanjem odvrniti pozornost raznih narodov od politike, ki jo vodijo v zapadni Nemčiji. Ce bi zapadne velesile hotele najti neko rešitev, bi bilo možno doseči jo z berlinskimi razgo-' vori«. Maršal Sokolovski je nadalje očital zapadnim velesilam, da so uvedle enostransko denarno reformo in zapadno marko v Berlinu, čeprav so priznale, da bo moralo mesto imeti isto marko kot sovjetsko področje. Zapadne velesile so mesto dejansko razdelile na dvoje z enostranskimi določbami, ki ovirajo obtok denarja in blaga v Berlinu. »Blokade Berlina ni«, je dejal Sokolovski. »Tisti, ki to zatrjujejo, delajo to, da bi izzivali. Sovjetska vojaška uprava je sklenila, da bo oskrbovala vse Berlinčane, ki si hočejo nabaviti živila v sovjetskem sektorju. Toda magistrat je to prepovedal«. ((Berlinske štirinstranske razgovore je 7. septembra prekinil gen. Clay», je dejal Sokolovski. Navedel je tudi, da so zapadne velesile sprejele sovjetsko nadzorstvo za Z zasedanja glavne skupščine OZ]V je izjavil Manuilski - Predlog Višinskega o nadzorstvu nad atomsko energijo je edini izhod iz slepe ulice Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njihove družine so prispevali: Prejšnji znesek 171.800 lir. Člani in nameščenci uredništva Primorskega dnevnika 15.400, Rupena Franjo 500, Rupena Saša 200, Rupena Majda 200, Foška 100, Hrovatin Alojz 400, Juriševič Ivan 150, Makor Avgust 100, Pupis Mara 100, Vibiral Zofija 100, Braj-kovič Matija 100, Jellini Jože 200, Cellbar Vladi 200, Klun Ernest 100, Zacchigna Jože 100, Božič Ivan 300, Casteilani Avgust 100, Sinosi Ciril 200, Ladič Rudolf 150, Fabac Luka 400, Benčič Nadja 50, Starec inž. Stanislav 1000, N. N. 1000, H.B. 100, 5r 500, Košuta 418, Tence Karl 300, Kariž Vladimir 418, Terčon Draga 305, Suman Angela 300, Vatovec Lidija 300, Lavrenčič Ant. 500, Kolarič Josip 500, Antonac Gina 300, Daneu Lidija 300, Šuligoj Emil 500, Košerlj Ante 500. Do sedaj nabrano 198.191 lir. Prispevke je pošiljati na upravo Primorskega dnevnika v ul. R. Manna 29. loga. Rri tem je dejal, da dajejo predstavniki Sovjetske zveze dokaz »ostrega nacionalizma, nacionalizem veta«. Seja komisije se je nato odložila na jutri. Danes se je sestala tudi juridič-na komisija, ki je razpravljala o osnutku konvencije proti rodomoru. Tudi socialna komisija je imela sejo, na kateri je britanski delegat odgovoril izvajanjem sovjetskega delegata Pavlova. Njegov govor je bil poln klevet proti Sovjetski zvezi. Dalje je Manuilski izjavil, da se v primeru ustanovitve mednarodnega organizma izven Združenih narodov in Varnostnega sveta ne bi ZDA odpovedale svoji suverenosti, v kolikor bi si zagotovile paket delnic in prvenstvo glede atomske energije. Končno je Manuilski dejal, da je sovjetski predlog velike važnosti in da bo lahko služil kot podlaga za sporazum. Za Manuilskim je govoril indijski delegat in nato ameriški delegat Austin, ki je izrazil dvom o pravem pomenu sovjetskega pred- PARIZ, 4. — Politična komisija skupščine OZN je danes nadaljevala delo. Prvi je govoril švedski delegat o atomski energiji .Za njim pa je pokrajinski delegat MANUILSKI, ki je izjavil, da predlog Višinskega, daje možnost politični komisiji, da pride iz slepe ulice v vprašanju nadzorstva nad atomsko energijo. «Vi trdite, da ničesar ne veste o tem, kar se dogaja v Sovjetski zvezi«, je dejal Manuilski Mac Neillu in Spaaku, »ker tega nočete vedeti. Gre za preproste in poučne stvari«. Primerjal je gospodarsko obnovo v Sovjetski zvezi s klevetami, ki poživljajo vojnohujskaški hitlerizem in teorijo železnega zastora, ki si jo je izmislil Churchill MANUILSKI je nato navedel primer vprašanja TRŽAŠKEGA GUVERNERJA kot dokaz, da med zapadnimi dr-lavami ni nobenega neodvisnega politika. Spaak in Ramadier sta neposredno odvisna od vvallstreetskih krogov, je pripomnil Manuilski. ZDA so si izmislile teorijo o atomskem miru, da lahko držijo narode v strahu in v podložnosti ter jim vsilijo vojaško nadvlado ZDA. je , dejstva dokazujejo, da ba r0ovinska in finančna pogod-čoiniet* Trstom in Rimom bila demagoška akcija kakor jjjj, “čna in ugodna rešitev triasa ProUlemov. Sicer pa to dej-p0, Potrjuje, da se gospodarski na Zc*{ Trsta ne more rešiti sam levi? in tu<*‘ ne izključno v o-tBo.u italijanske republike. Go-rajQarski problemi Trsta se mo-lca( rešiti z analizo položaja, v tli ki jih Trst mora nu-IcorrL,a se vključi v gospodarski Hiteij zeledja kot važen či-»o t ' To je res, toda da pride harQu9a’ je treba položaj gledati *ledjcnos£ in izvajati potrebne poiti Boe v zvezi z novo socialno liud^^darsko strukturo držav Trst demokracije v zaledju. »lerau ne more biti sredstvo sa-slc0 .. sebi in njegovo gospodar-»i°, ^uljenje se lahko zajamči sa-Postane ugodni gospo-0ovOr‘ einitelj držav zaledja. Zato itevar 1 ° Trstu a pri tem ne upo-čin„ * omenjen ih dejstev ter na-gos^o mora Trst rešiti svoje Hi z arsko vprašanje ]ž skladno-ter^a!e.djem, pomeni ne pozna-htrstv ^ sprememb v gospodih _u, zalednih držav in njiho-Trsta reb- Ni tu zaledje zaradi h tn‘rJM6 Pn Trst zaradi zaled-lUdij rst bo uspeval samo, če bo koriat3°^nosti tem državam. ski T„ n° bo omeniti gospodar-(o je jV°j ene od zalednih držav, boijfj- ttooslavije. Zaradi globokih s0c;Q[ °'SOctalni/i in gospodarsko-Sk° liuLSPreiuemb je jugoslovanski tn stvo lahko v kratkem ča-nUo fo.^etlkimi žrtvami spreme-itaboij ,ai)0 v veliko delavnico. >:aj Blede tega navesti ne- kiffj etkov o petletnem načrtu Oosporta jušno pričajo o velikem kt j0 . rskem razuoju te države, domeni treba upoštevati, ker to 'taftske tUdi Povečanje jugoslo-daa izvoza in uvoza: od leta se bo proizvodnja 80 dišala za m odst., že- Ustanovitev KP Črne gore CETINJE, 4. — Začel se je kongres za ustanovitev Komunistične partije Črne gore. Otvoritvi so prisostvovali člani političnega urada CK KPJ Boris Kidrič, Neškovič in veliko število delegatov komunističnih partij ostalih ljudskih republik. Tajnik pokrajinskega komiteta KP za Crno goro Blažo Jovanovič je poudaril veliko važnost kongresa za nadaljnji razvoj in utrditev komunistične partije Crne gore. Nato je pozdravil kongres Blagoje Neškovič v imenu političnega urada CK KPJ. Poudaril je važnost utrditve partije ter borbe proti izdajalcem Hebrangu, Jovanoviču in drugim, ki so odkrito ali prikrito vodili zagrizeno borbo proti KPJ, njenemu vodstvu, proti Jugoslaviji in njenim narodom. Neškovič je poudaril, da borba za varnost in neodvisnost Jugoslavije proti imperialistom stremi po graditvi socializma. V tej borbi je KPJ trdno in nerazdružljivo povezana s socia. listično fronto pod vodstvom Sovjetske zveze, sovjetske boljševiške partije pod vodstvom tov. Stalina. Obsodil je obtožbe nekaterih voditeljev ljudskih demokracij proti KPJ in proti Jugoslaviji na splošno. Kongres je nato preučil dnevni red. Tajnik pokrajinskega komiteta KPJ za Crno goro Blažo Jovanovič je predložil poročilo o političnem delovanju komiteta, v katerem je govoril o najvažnejših dogajanjih v življenju Crne gore in KP Crne gore od leta 1941 do zmagovitega zaključka narodno-osvobodilne voj-ifie. , Veliki uspehi grške demokratične vojske ATENE, 4. — Radio Svobodna Grčija poroča, da so edinice demo. fcratidne vojske vdrle v mesto Argos, kjer so uničile železniško postajo in druge naprave. Ravno tako so demokratične edinice po triurnem boju zavzele mesto Ne-mea, kjer so razstrelile električno centralo in poslopje policije. Edinice demokratične vojske so prodrle v Lariso v Tesaliji, kjer so ostale tri ure, nakar so se umaknile, ker so izvedle poverjene jim naloge. M Bolgariji razpustili organizacije Ljudske fronte FLRJ SOFIJA, 4. — Bolgarska agencija javlja, da je vlada sklenila razpustitev vseh organizacij jugoslovanske ljudske fronte, ki so obstajale v Bolgariji. Kot vzrok navajajo, da so te organizacije «delovale v nasprotju z bolgarskimi zakoni in interesi« in da so «vodile sovražno propagando proti Sovjetski zvezi«. Beograjski radio je v svojem komentarju poudaril, da je edina krivda članov ljudske fronte ta, da so proglasili zvestobo maršalu Titu in drugim jugoslovanskim voditeljem. z Avstrijo in Finsko DUNAJ, 4. —Danes je odpotovala v Sofijo avstrijska delegacija šestih Članov, ki bo začela pogajanja z bolgarsko vlado za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. V Sofijo je prišla tudi finska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala z bolgarsko vlado za obnovitev trgovinske pogodbe med obema državama. zapadli ega bloka LONDON, 4. — General de Lattre de Tassigny je bil imenovan za vrhovnega oveljnika kopenskih sil zahodnega bloka, maršal Sir James Robb je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zračnih sil, podadmiral Robert Jaujard pa za pomorskega svetovalca zahodnega bloka. 0 tujem grehu B. C. se vprašuje v »Primorskem dnevni kun dne 1. t. m., bo li prišla gdč. Pavla Cossutta, katere slovenski starši so iz Sv. Križa, v. disciplinsko preiskavo, ker je ukazala samovoljno zapreti šolo v ulici sv. Frančiška. Glede teoa haj se občutljivi iitatel) le potolaži. Omenjena ne bo kaznovana, kakor ni bila epurirono. četudi je med našimi otroci na Katinari, ko je še nosila fašistično uniformo, uporabljala nekam čudno neobičajni postopek v podeljevanju šolskih redov iz italijanščine. Ali naj povemo? Ne bo kaznovana iz čisto enostavnega razloga, ker je izpolnjevala samo ukaze »srednje« višjih. Da je to tako, izpričujejo sledeča dejstva in zaključki: 1) g. Bubini je rabil nekaj dni predno ji je mogel telefonično »zagroziti«, da naj odpre solo. Ta se kljub temu niti potem ni odprla. S TEM SE JE DOSEGEL GLAVNI NAMEN, TO JE, OVIRANJE VPISOVANJA. 2) g. polk. Marshall je sporočil šele 2. septembra, da je bil obstoj šole v resni nevarnosti, ker so ga obvestili, da to šolo obisku jejo samo otroci iz okolice, ne pa iz mesta, Da to ni res, jc mogel ugotoviti šele istega dne, oziroma pustil si je to dokazati po dr. Ježu S to pozno ugotovitvijo SE JE DOSEGEL GLAVNI NAMEN, TO JE, OVIRATI VPISOVANJE. Tu se upravičeno vprašujemo, 'če je on sam dal nalog, da ostane šola zaprta, Ce on tega naloga ni dal, potem se nadalje vprašujemo; a) Kdo in kdaj je g. polkovnika obvestil, da obiskuje to šolo mladina iz okolice? b) Kdo in kdaj je ta «kdos Ukazal Cossutti ne odpreti šole in zakaj se Cossutta ni informirala na edino merodajnem mestu za slovensko šolstvo, kt je pri VV, da-li sme to napraviti. Torej »mo zopet pri g. Marshallu. V poštenost g. polkovnika nikakor ne dvomimo, in resnično tal nam je, da je postal predmet nespodobnega izigravanja italijanskih šovinistov, kajti: 1 j ako je bilo g. Marshallu po* Hano omenjeno neresnično obvestilo pred začetkom vpisovanja, bi on kot vesten človek gotovo lahko takoj ugotovil resnico. V eni, kvečjemu dveh urah bi lahko razčistit celo zadevo, in šota bi se odprta v predpisanem dnevu. VODA TEDAJ SE GLAVNI NAMEN, TO JE, OVIRANJE VPISOVANJA, NE Bi DOSEGEL. Iz tega nujno sledi: 2) da je prejel gori omenjeno neresnično obvestilo šele potem, ko je škandal prišel v javnost in to kot izgovor od onih, ki so dali šoto zapreti. Toda tedaj bi bila njegova dolžnost krivce kaznovati: aj ker so ga ignorirali in *— b) ker so ga nalagali. Nikakor pa ne »kaznovati« didaktično ravnateljstvo slovenske šole pri Sv. Jakobu, češ da je napravilo oziroma zagrešilo »neljubo pomoto*. Ta «neljuba pomotas ni mogla biti napravljena glede šole v ul, sv. Frančiška, ker bi bila tore) zagrešena v onih dneh, ko 'je po mnenju Cossutte e Co. ta šola sploh nehala obstajati kot taka zaradi »slovenske sleparijes. Kjer ni predmeta zločina ni niti zločina! Upajmo, da je ta »neljuba pomota» samo zaslon, za katerim bo g. polkovnik lahko privatno (saj javno menda ne more) nategnit ušesa Cossutti e Co., ker sicer bi vsak drugačen postopek imenovali pošteni kristjani »biti deležen tujega greha*. Trije Beseda slovenskim dijakom ob tednu „Za našega dijaka" od 10. do 17. oktobra Od II. do 17. oktobra t. I. bo pri-redila Dljaika matica s sodelovanjem prosvetnih društev tedea «Za natega dijaka*. Ker »e bodo vsa sred-stva, ki jih bomo v tem tednu zbrali, porabila Izključno samo za podpore revnim slovenskim dijakom Tržaškega ozemlja, Je dolžnost vse slovenske dljaike mladine, da pri akciji z vso vnemo sodeluje. Dijaki naj ne Čakajo, da jih pridejo prosit aa pomoč odborniki prosvetnih dru-ltev In krajevnih odborov Dljaike matice, ampak sami naj stopijo k njim in se z njimi dogovorijo o vseh podrobnostih. Potrebno je, da si delo pravilno razdelijo: sporazumno s prosvetnimi druitvi naj določijo, kdo bo pobiral nove člane Dljaike matice la prostovoljne prispevke, kdo bo skrbel za primerno propagando In kdo za rasne prireditve. Ker so odborniki nalili prosvetnih dru-Itev preobloženi z drugim delom, bo glavno breme akcije *Za natega dijaka* nosilo dljaitvo. Zato Je nujno, da pritegnejo dijaki k sodelovanju prav vse tovarlte In tovarlilce. Tekmujejo naj z dijaki la dijakinjami drugih krajev, kje bodo nabrali več prostovoljnih prispevkov in več novih Članov Dljaike matice, Z vso odločnostjo naj pobijajo zgrešeno mišljenje nekaterih starlev, ki odtegujejo svojo podporo DlJatki matici, Cel naj vsek sam skrbi za svoje otčoke In da oni nimajo namena »plačevati* za druge. Ravno tako Je treba pobijati n lil len je tistih dijakov, ki pri akciji mocejo sodelovati z izgovorom, da njim Dljaika matica ničesar ne da. Malt dollnoat je, da pomagamo prav vsem bre* ratllke, ki so naše pemeči vredni In potrebni. Kb bodo ti nekoč dokončali šolanje, bodo S svojim znanjem In sposobnostmi, koristili vSetbe liudstvu In ne samo posameznikom. Dijaki In dijakinje! S požrtvovalnim In nesebičnim delom dokažite, da se zavedate svojih dolžnosti do svojih tovarišev In Ibvartttc, ki rarbdt današnjih težkih gospodarskih razmer ne morejo obiskovati Sole hfez ndle pomoči. Zato: NA DELO! osrednji odbor Dljaike matice v Trite TRŽAŠKI E> NEV NI K Združenje ilrtoilaialcev zaibfeje rešitev ipi Minuli« pogodili za nsiozion reslmcii PO STIHIH MESECIH ČAKANJA SO SE DELODAJALCI KONČNO ODLOČILI, DA BODO PRIČELI RAZPRAVLJATI O MEZDNI IN NORMATIVNI POGODBI ZA USLUŽBENCE RESTAVRACIJ Bred približno petimi meseci so zahtevali uslužbenci kavarn, barov in restavracij od svojih delodajalcev, da skupno s sindikalnimi predstavniki ponovno proučijo normativno in mezdno pogodbo te kategorije delavcev. Svoje zahteve so ti uslužbenci predložili že aprila meseca, toda trajalo je polne tri mesece, preden je Združenje delodajalcev sploh dalo glas od sebe, in še takrat je bilo pripravljeno proučevati samo problem delovne in mezdne pogodbe za uslužbence kavarn in barov. Seveda so se takrat uslužbenci restavracij upravičeno vpraševali: »Kdaj bo vrsta za nas?» Toda kot vse kaže, se je zdelo gospodarjem ie čisto dovolj, da so se pričeli sploh za koga intereslrati ter da so svojo «skrb» posvetili uslužbencem barov in kavarn. Mislili smo si pač, da je bolje zadovoljiti najprej ene potem žele druge. Tako je sedaj že poteklo osem mesecev in uslužbenci restavracij ie vedno zaman čakajo, da bi se jih gospodarji usmilili ter jim končno uresničili vse njihove upravičene zahteve. Mesec počitnic in oddiha je spravil v dobro voljo tudi te trdosrčne gospodarje, ki so po tolikem času pokazali dobro voljo, da bi pričeli razpravljati tudi o normativni in mezdni pogodbi za uslužbence restavracij. Seveda ne preveč hitro, ker naglica vedno škodi. Vedno je dobro stvar popolnoma do kraja premisliti in se šele potem odločiti, so si mislili. Torej pogajanja in proučevanja se pa le pričnejo, pa četudi s precejšnjo zamudo. Toda, če le nekoliko pobliže poznamo te gospode, bomo takoj razumeli njihovo veliko voljo do natančnosti. Cim več Časa izgubljamo, si mislijo oni, tem manj draginjskih doklad bomo morali izplačevati našim uslužbencem. Dobri računarji, vsa čast jim... Skoda je leta, da znajo misliti tudi njihovi uslužbenci, ki tokrat niso pripravljeni čakati ter s tem koristiti interesom delodajalcev. Zato pa bodo znali s svojo odločno voljo prisiliti delodajalce, da uredijo ter pregledajo njihovo delovno pogodbo prav v istem času kot pogodbo za uslužbence barov in kavarn. MIMova Zala v Boljuncu V nedeljo je prosvetno društvo z Opčin ponovilo v Boljuncu svojo predstavo znane ljudske igre iz koroškega življenja »Miklova Zala*. Obisk domačinov, kakor tudi prebivalcev sosedni ih vasi, je bil zelo velik in igra je vsem zelo ugajala. Vkljub velikemu navalu pa je potekalo vse v najlepšem redu in tako smo imeli tukaj priliko videti, koliko dobrega se lahko napravi na vasi, ako se dela v slogi in z ljubeznijo Razpoloženje med občinstvom je bilo domače in prisrčno, ker tokrat na prireditvi ni bilo Jcalilcev miru, kakršni so «bombaš Rlko in njegovi pajdaši. Ljudje so z zanimanjem sledili poteku igre in tako igralci, kakor tudi orkester, so želi obilo pohvale in priznanja. Prvi roditeljski sestenek v dijaškem domu V nedeljo 18. oktobra bo ob 9 nri dopoldne v prostorih dijaškega doma v Trsta, ulica M. Baonarroti 31, prvi roditeljski sestanek v novem šolskem leto. Pozivamo vse starše, katerih otroci so bili za šolsko leto 1941-49 sprejeti v dijaški dom, kakor tadi tiste, ki so zaprosili Dijaško matico za kakršno koli drago pomoč, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, ker bodo na njem dobili vsa potrebna navodila in pojasnila. Včeraj so se po trimesečnih počitnicah ponovno odprla šolska vrata ukaželjnim tolarčkom. Se vsi nemirni in razburjeni zaradi važnosti tega dne so se šolarji Zbirali pred šolami ter se živahno razgovarjall o bodočem Učenju, o učiteljih in profesorjih. Prvošolčki so se plaho držali materinih krit ter so z začudenjem strmeli p že podkovane starejše šolarje, za katere je pomenil prvi dan šole samo pričetek učenja, medtem ko pomeni za začetnike ta dan mnogo več, saj se vendar poslavljajo od brezskrbnega iivlje.tja ter stopajo na pot, ki jih bo vodila v svet znanja. Ob tem prvem dnevu šole bi želeli samo eno: da bi bila naša šola resnično kos svoji nalogi, ki H nalaga težke probleme, med katerimi je seveda najvažnejši vzgoja naših najmlajših v duhu bratstva in ljubezni, da bodo postali vredni elani človeške družbe. L.. Partizanska proslava j/_ Križu Lepo vreme je privabilo mnogo Tržačanov in okoličanov v Križ na partizansko proslavo, kjer je bila prirejena tudi razstava o narodnoosvobodilni borbi, ki je ljudi spominjala na nedavno minule čase težke borbe domačih in jugoslovanskih partizanov proti nemškemu in fašističnemu zatiralcu našega ljudstva. Ze dopoldne je bila spominska proslava za kriškimi partizani, katerim so prinesle razne domače in okoliške organizacije svoje vence. Prišli so tudi nekateri člani Kosovelove in Tržaške brigade, da so se poklonili na grobovih svojih padlih tovarišev bojevnikov. Vsa vas je bila odeta V narodne zastave z rdečo zvezdo, med katerimi so bile tržaške in delavske. Zborovanje se je vršilo na prostoru v bližini glavne ceste, ki je bil poleg zastav, okrašen tudi s slikami Stalina in Lenina. Nekateri prena-peteži so privlekli od nekje celo slike Hebranga in Zujoviča ter jih izobesili. Zbrane je najprej nagovoril Slavec Ado, ki je govoril na splošno o trtvah iz narodnoosvobodilne borbe in očital ZVU, da ne priznava partizanom tistega, kar so jim med borbo tako sveto obljubljali. Za njim je govoril v italijanščini Grisoni Nello, ki je omenil borbo Rdeče armade in Stalina. Ker ga ie pa zadnje mesece spomin popolnoma Zapustil, je pozabil tudi tokrat omeniti jugoslovansko armado in njene partizane, ki so imeli, če tudi nas ni zapustil spomin, glavno vlogo pri osvobojenju naših krajev. Slovenski in italijanski pevski zbori so zapeli več partizanskih in delavski pesmi v. slovenščini, italijanščini in tudi nekaj hrvatskih. Seveda j* sodelovala tudi kriška godba, ki ne odreče na nobeni proslavi. Po končanem programu je mladina otvorila ples, ki se je zavlekel pozno v noč, dočim so starejši posedeli pri kozarcu vina in tako proslavili trgatev, ki so jo prav to nedeljo marsikje začeli. Spominska proslava v TMi V nedeljo dopoldne okrog 10.45 je bila v Trebčah spominska proslava imdlih borcev antifašistov. Zbralo se je precej ljudi in je sodelovala tudi domača godba. Ob tej priliki je spregovoril v slovenščini Malalan Henrik in za njim v Drugi nastop dirigenta H. Alberta v gledelišču “Verdi,, Spored, ki si ga je izbral Herbert Albert za svoj drugi koncert v četrtek zvečer, je pokazal izbran umetniški okus nemškega mojstra. To je izpričala tudi številna publika, ki je nagradila dirigenta in orkester z glasnim odobravanjem. Prva je bila izvajana Mozartova simfonija v D duru op. 38, imenovana tudi »Praška«. Kakor vsa ostala dela solnograškega glasbenega velikana, je tudi slednje polno sveže invencije, jasnih melodičnih Unij m bleščeče svetlobe in dirigentu se je V polni meri posrečilo Izluščiti vse te bistvene lastnosti Mozartove glasbe Sledit je Richarda Staussa sinfo-nični poem *Don Juan«, ki spada med mladostna skladateljeva dela in s katerim si je utrdil svoj sloves. To delo, ki se mu pozna še močan vpliv Wagnerja in raznih drugih glasbenih struj, je prava pesem ognjevite mladosti, polna sijaja orkestralnih barv in nasičena efektov, Ki so prišla v močno zasedenem orkestru In pod veščo taktirko lepo do izraza. V drugem delu koncerta smo slišali Brahmsovo II. simfonijo v R duru, ki jo je skladatelj napisal za časa svojega letovanja v Porečah Ob Vrbskem jezeru. Brez dvoma je tudi lepa koroška pokrajina vplivala na Brahmsa, da je njegovo delo zadobilo značaj mladostne svežine in preprostosti, kateremu se pridružijo še ostale posebnosti Brahmsovega sloga — lepi zvočni efekti z menjajočimi se ritmi, kri-stalnočlst ter melanholično intimen značaj — vse to pa arhitektonsko smiselno povezano v obliki, kateri se pozna odsev Beethovnovih simfonij. Občutili smo, da je dirigent v to simfonijo vložil največ svojega truda in orkester se je v polni meri odzval njegovemu prizadevanju. Delo je pred nami zablestelo v vsej svoji lepoti in še posebno v finalu doseglo tisto stopnjo izvedbe, ki bi bila častna tudi ta simfonični orkester svetovnega slovesa. Dirigent Herbert Albert, ki je te ponovno vodil tržaški simfonični orkester, se je pokazal veščega dirigenta, ki sl zna pridobiti lesen kontakt z orkestrom. Glasne ovacije poslušalstva mu bodo gotovo v It-podbudo, da bo v bodoče ponovno nastopil v našem mestu. Požar v Trstu In Mačkovljah V nedeljo »večer okrog 23 je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v barakah na Miramarskl cesti It. 117, kjer ima Rossi Jožef svojo točilnico, Gasilci so sicer takoj prilil na delo, vendar So se morali precej truditi, predno so pogasili ogenj, ki Je povzročil preko enega milijona lir škode. Tudi v Mačkovljah so imeli požar, kt je uničil dom znanega borca za svobodo Olčnika Josipa. Ker fnu Je poleg bile zgorel ali se Uničil tudi ves pridelek v senu ih vinu, Ima Oleoik zelo Veliko Škodo. Zato bi bilo potrebno, da zavednemu molu priskočijo na pomoč vsi sosedje ih znanci, pa tudi drugi ljud-, je. bvakrat da, kdor hitro da, M naših ladjedelnicah s o zopet splovili ladjo V nedeljo ob 9,35 so v ladjedelnici Sv. Marka splovili v morje tretjo motorno ladjo, ki jih v tej ladjedelnici gradijo na račun «Alexandria Navigation Company». Svečanosti je prisostvovala velika množica delavstva, ki so lahko s ponosom gledali svoje delo, saj je prav ta stroka prinesla ugled in slavo našega mesta po širnem svetu. Medtem ko se je «Port Said* premaknila in so ladijski propelerji prišli v stik z vodo so Začele piskati sirene ladjedelnice in vlačilcev. Botra ladji je bila gospodična Marina Crovetti, hči ing. Crovettl-ja, ravnatelja tovarne strojev Sv. Andreja. Prisostvovali pa so svečanosti še sir Garret, predsednik Lloydovega ladijskega registra iz. Londona, inšpektorji paroplovne družbe z načelnikom ing. Minna-vabijem in še mnogi drugi gosti. Gostili pa so predsednik CRDA-e kapitan Avgust Cosulich, ing. Mo-vls, ravnatelj ladjedelnic in še drugi višji uradniki ladjedelnice. »Port Said* Je tretja ladja, ki jo pri nas gradijo za Egipt. Pred nekaj meseci sta namreč bili spuščeni morje prvi dve. Vse trj bodo dokončane še v tem letu. «Star of Luxor», ki je bila prva splovljena bo dokončana in izročena paroplov-ni družbi že prihodnji mesec. Vse te ladje imajo po 7173 ton, nosilnost znaša 6400 ton. Dolžina znaša 118.87 metrov, širina pa 17.82 metrov. Ladje bodo opremljene z motorji Die-sel-Schultzer, izdelanimi v tovarni strojev Sv. Andreja. Brzlna ladij bo 14.8 morskih milj na uro. Priletno ljubosumje V nedeljo okrog 17 ure so Imeli mimoidoči na trgu Ponterosso priliko prisostvovati prizoru, ko je 68-letni Gregori Ernest letal z dolgim nožem za svojo ljubico, 62-letno Lorino Marijo, ki mu je bila baje nezvesta. Oba sta stanovala skupaj v ul, del Monte št. 11, kjer ima Marija svoj dom. Priletni ljubosumne! je ranil svojo lepotico na temenu, da se je morala zateči po pomoč v bolnico, kjer bo ostala na zdravljenju najmanj teden drti, med tem ko bo on imel opravka s policijo menda Še ža daljšo dobo. Porotno sodišfie odvzelo olletovsko oblast nasilnemu možu Tudi porotno sodišče je po dolgih počitnicah ponovno začelo delovati. Svoje delo je začelo včeraj s procesom proti Ivanu Kadnu. Ta se je moral zagovarjati, ker je bil obtožen, da je slabo ravnal t družino in da je povzročil telesne poškodbe svoji ženi Viktoriji. Slednja je Vče raj pripovedovala sodnikom, da Je že dolgo let, odkar Je žrtev nasilnega moža, ki se vr&ča domov zvečer Vedno le pijan, Tako se je zgodilo nekega večera letos Junija meseca, da se je obtoženec vrnil pijan domov, Zato je prišlo do prere- kanja in končno do pretepa. V tem je Viktor zgrabil kuhinjski nož in ga vrgel v ženo. Pri tem jo je ranil v stegno. Obtoženec se je pa opravičeval s tem, da je bila kriva družinskih sporov domača hčerka. Ta se je zagledala v nekega Angleža in zbežala z doma za njim. Oče je vztrajal, da je hči napravila ta korak, ker ji je mati dovoljevala preveliko svobodo oziroma, da ji ja najbrže še celo dajala potuho. Obtožencev zagovornik odvetnik Zennaro je takoj pograbil te izgovore in skušal dokazati, da je krivda za take družinske razmere na materini strani. Sodišče je obsodilo Kadna na 6 mesecev in 19 dni ječe, obenem pa je obsojencu vzela očetovsko oblast za 16 mesecev in 38 dni. Državni tožilec pa je predlagal eno leto in 6 mesecev ječe. « Gospodarstvo« prinaša v zadnji številki vrsto gospodarskih člankov iz tržaškega in mednarodnega gospodarskega življenja. Med temi objavlja list tudi izjavo vodje jugoslovanske gospodarske delegacije na Tržaškem sejmu o njegovih vtisih o sejmu, V uvodnem članku «Svobodno tržaško ozemlje lahko živiš dokazuje list na podlagi podatkov iz zadnjega sporazuma med anglo-ameriško VU in italijansko vlado, da se STO lahko postavi na lastne finančne in gospodarske noge. Otresti bi se seveda moralo vseh nepotrebni stroškov, predvsem izdatkov za vzdrževanje ogromnega uradniškega aparata, H nam ga je poklonila Italija. Članek «Business is b usiness« govori o konkurenci med novo nemško in angleško industrijo ter o francoskem protestu proti poskusom ameriške avtomobilske družbe, da bi prevzela itatijanska podjetja vFiat» in »Lanelos. Francoska avtomobilska industrija se namreč boji, da bi potem ameriško podjetje preplavilo s svojimi proizvodi vso Evropo in izpodrinilo tudi francosko avtomobilsko industrijo. Med dogodki v m0dncrodni gospodarski politiki navaja list sporazum na kmetijskem področju med »vzhodnimi« in »zapadnimi« državami, ki je bil sklenjen pod okriljem gospodarske komisije OZN v Ženevi. Članek »Konkurenca furlanskega in italijanskega mizarstva» nam m povsem stvarnem primeru dokaže, kako usodni so bili za tržaško gospodarstvo marčni sporazumi med angloameriško VU in italijansko vlado, S katerimi je bita pokopana gospodarska neodvisnost Trsta. Furlansko in itali-lansko mizarstvo čedalje bolj it-iOdriva tržaško. Tržaški mizarji morajo nsbacljatl les na dragem taHjttfisfcem trgu namesto neposredno u Jugoslaviji. Poleg rasnih drugih Člankov prinaša Ust rasna finančna in splošno gospodarska poročila t domačega in svetovnega trga. Za 40 parov hlač so osušili ameriško vojsko Pred našim tribunalom so se včeraj morali zagovarjati Dodič Silvano, Toroš Romano, Tolloy Dome-nico, Cesaretto Romeo, Valentino Andrea in Nereo Carmeli. Razen slednjega, ki je bil obtožen, da je nakupoval ukradeno blago, so se vsi morali zagovarjati, ker se jih je polotila stara bolezen skladiščnih podgan. Vsi ti so bili namreč zaposleni v javnih skladiščih v starem svobodnem pristanišču v skladišču št. 1, katerega imajo v najem ameriške oborožene sile. Pri svojih obiskih V skladišču so obtoženci izmaknili v treh obrokih (četrtič se jim je ponesrečilo) 40 parov vojaških hlač in še nekaj drugih kosov perila. Po zaslišanju obtožencev, prič, državnega tožilca in zagovornikov, je sodišče nekako ob 15 izreklo sodbo. Dodič, Toroš in Tolloy so bili spoznani za krive in bili obsojeni zaradi tatvine na 1 leto, 5 mesecev in 10 dni ječe ter 8 tisoč lir globe. Carmeli je bil zaradi nakupa ukradenega blaga obsojen na 4 mesece ječe in na 2 tisoč lir globe. italijanščini Marchi Jurij. Nato so položili nekaj vencev pred spomenik padlih na vasi in druge so nesli na grobove na pokopališču. Zavezniški vojaški upravi v roke majorju Gardner-ju TRST Po vaši zaslugi smo bile gospodinje na STO-ju že neštetokrat zelo prizadete. Upirale smo se in vam poskušale prikazati PO naši množični antifašistični organizaciji ASIZZ, vso zgrešenost vaše gospodarske politike. Sedanje povišanje cen nas je ponovno prizadelo. V skrbeh smo, ker kot žene, matere in gospodinje najbolj občutimo vso težo bremen vsakdanjega, trdega življenja. Vse to so pač posledice neskladnosti vaše gospodarske politike, pri vodstvu katere, zaradi vaših imperialističnih načrtov, niste hoteli upoštevati stvarnosti. Me se z vsem tem, še manj pa s povišanjem cen življenjskim potrebščinam ne moremo sprijazniti. Zaradi tega ponovno zahtevamo, da se čimprej izvede vse, kar nam je zagotovila mirovna pogodba. Zahtevamo nadalje tudi, da se upoštevajo možnosti za polno obratovanje industrije na STO-ju, kar ne bo težko, če boste črtali iz vaših političnih načrtov imperialistične težnje. Zahtevamo samostojno in neodvisno finančno ter gospodarsko politiko ! Smrt fašizmu! svoboda narodu! Trst 1. oktobra 1948. Zene okraja Sv. Magdalene, članice ASIZZ ID 1MB Torek 5. oktobra Placid, Dunja Sonce vzhaja ob 6.08, zahaja ob 17.38. Dolžina dneva 11.30. Luna vzhaja ob 9.22, zahaja ob 18.46 Jutri C>. oktobra Dalibor SPOMINSKI DNEVI: 1942 je bila v Bosanskem Petrovcu prva vsedržavna konferenca AFZ Jugoslavije. ENOTNI SINDIKATI Posvetovalni odbor industrijskih uradnikov. Danes ob 20 bo v ul. Im- briani 5 seja Imenovanega odbora. Zveza občinskih nameščencev. Jutri v sredo ob 15.30 bo v ul. Imbiani 5 seja upravnega odbora. Zveza bolniških nameščencev. Bolniški nameščenci, ki žele katera koli sindikalna pojasnila, se lahko zglase vsak večer na sedežu v ul Zonta 2-1 od 18 do 20. Kongres pekov. V četrtek 7. t. m. ob 17 bo na sedežu v ul. Contl 11 kongres pekov članov ES. Dnevni red je sledeč: L Poročilo o delovanju dosedanjega upravnega odbora. 2. Volitve novega upravnega odbora. 3. Slučajnosti vsi člani naj se udeleže kongresa. Opozorilo strokovne zveze ES. Iz ul. Imbriani 5 so se preselile v ul. del-la Zonta naslednje zveze Enotnih sindikatov. Prevozniška stroka, kemična in petrolejska, lesna, higienska, umetniška, občinskih uslužbencev, državnih uslužbencev ter bančnih in zavarovalnih uslužbencev. Organizacijski urad se je preselil iz ul. Imbriani v ul. Zonta. Zadružni odsek pa se je preselil iz ul. Monfort v ul. della Zonta 2. Gradbena stroka Vsi brezposelni pleskarji so vabljeni, da se zglase na sedežu v ulici Imbriani danes ali jutri. PROSVENTA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Ivan Cankar*. Danes ob 20.30 skupna pevska vaja mešanega zbora. ŠOLSTVO Roditeljski svet iz šole Sv. Frančiška vabi starše in prijatelje imenovane slovenske šole na zborovanje, ki bo danes 5. t. m. ob 15 v Vicolo Ospedale Mi-litare 2. Dve smrti zaradi nesrečne ljubezni Fant se je obesil pred hišo svoje Izvoljenke - Drogi se je vrgel s skale 30 m nad Napoleonsko cesto Včeraj v zgodnjih jutranjih urah njimi je bil tudi 21-letni Martinis so našli vaščani iz Doline na nekem drevesu truplo nekega obeženca. Takoj so poklicali civilno policijo, ki je ugotovila, da je obešeni 22-letni Viljem Stefani doma iz Zavelj. Po prvih znakih preiskave sodeč Viljem ni imel mnogo sreče pri svoji izvoljenki in zato je sklenil, da si bo vzel življenje, kar je včeraj tudi izvršil in se obesil pred njeno hišo. Drugi smrtni primer se je zgodil na Napoleonski cesti v bližini Proseka. Neka ženska je okrog 12.10 javila civilni polieijl na Proseku, da je nekdo skočil s 30 metrov visoke stene nad Napoleonsko cesto. Policija je šla takoj pogledat in kmalu za njo je prišel tudi rešilni voz RK iz Trsta. Zdravnik je ugotovil, da si je ponesrečenec, o katerem so dognali, da je 34-letni risar Pertossi Herman iz ul. Pcrfizia-na št. 2, pri padcu preko ostrih čeri prebil lobanjo, zlomil hrbtenico in ključnico pri rami, kakor tudi medenico. Razumljivo, da je takoj umrl. Ker so našli pri njem nekaj ljubavnih pisem, upravičeno sumijo, da je napravil samomor zaradi nesrečne ljubezni. Odpeljali so ga v mrtvašnico glavne bolnice za obdukcijo. Smrtna nesreča pri plezanja v oilnseicl Skupina tržaških planincev je kot običajno ob nedeljah tudi zadnjo nedeljo krenila v Glinščico pri Boljuncu na plezalne vežbe. Med ki pa Lucijan, po rodu iz Benetk stanuje v Trstu. Martinis se je že v mraku, bilo je okrog 18.30 odpravil, da bo preplezal okrog 00 metrov visoko strmo steno blizu drugega železniškega predora pri Dragi. V višini okrog 30 m pa je naletel na težko-če in ni mogel ne naprej in ne na. zaj. V steni je našel zabit žebelj, ki so ga tem nekoč zabili drugi plezalci in se je s pasom pritrdil nanj, ter klical prijatelje, ki so od spodaj gledali njegovo početje, da bi mu prihiteli na pomoč. Toda še preden je kdo mogel priti do njega, je padel po čereh navzdol. Pri padcu si je prebil lobanjo in odnesel tudi težke notranje poškodbe, da je takoj umrl. Sele čez dolgo časa so zbegani tovariši telefonirali po rešilni avto v Trst, ki je prišel do Drage. Tam so ustavili vlak, ki je odhajal proti Trstu in se odpeljali z njim na kraj nesreče. Po dolgem trudu so prjšli do kraja nesreče, navezali truplo na nosilnico in ga s še večjo težavo spravili do Železnice, kjer so ga naložili na vlak ter odpeljali v Trst. Ker je bilo zelo temno, so si morali pri tem delu svetiti z baklami in žepnimi svetilj-kaml. S postaje so odpeljali truplo v mrtvašnico glavne bolnice za ogled. DAROVI IN PRISPEVKI Za našega dijaka daruje Karlo Vee-chiet 200 lir. Vesela družba je zbrala pri Zori Nemec 2050 lir. L:' ' '• vrm v Polovičen uspeh Ponziane nad Buducnosfjo in visoki zmagi Dinama ler Hajduka Ponziana je daleč od svojega doma dosegla polovičen uspeh v točkah; igrala je neodločeno s Budučnostjo. Ta polovičen uspeh pa se nam zdi še odličen, še posebno če poznamo odlično igro enajsterice iz Titograda. Jasno je, da nihče ni pričakoval takega uspeha. Vendar Je Ponziana pokazala visoko nogometno sposobnst in nam daje upanje na boljši potek letošnjega prvenstva. O poteku tekme bomo še pisali D1NAMO-LOKOMOTIVA 3:9 (1;0> V nedeljo je bila v Zagrebu odigrana nogometna tekma za prvenstvo I. zvezne lige med Dinamom In Lokomotivo. Tekma se je končala z zasluženo zmago Dinama z rezultatom 3:0 (1:0), Gole za Dinamo so zabili Čajkovski. VVoelfl Ih Lampelj. Dinamo: Arnerl, Horvat II, Horvat [, Pleše, Jazblnšek, Pukšec, Cimerman Čič, Lampelj, VVoelfl, Benko, Čajkovski H. Lokomotiva: 2mara, Kolakovič, Oie jovlč, Žerjav, Andročec, A ib!, Bobek !I„ Lokošek, Elgman, Blaletič, Conč. predtekma med Zagrebom In Mlll-cionarjem, ki je bila Igrana za prvenstvo Hrvatske lige, se je končala neodločeno 0:0. HAJDUK - METALAC 4;« (1:1) Zaradi nedeljske prijateljske nogometne tekme med Kapldom In Partizanom je bila tekma med Hajdukom In Metalcem odigrana le v soboto Tekma se je končala z Visoko 2magci Hajduka 4:0 (1:0), ki je preflvedlo to pot zelo dobro Igro. Gole Za Hajduk so dosegli Arapovič, Matošič, Vidjak In Luštica. CRVENA ZVEZDA - NASA KRILA »t« Tudi ta tekma je bila odigrana že v soboto Kljub požrtvovalni igri obeh moštev se Je tekma končala neodločeno 0:0, II. LIGA Vardar : Metalac 4:1 Mornar : Sarajevo 1:1 Spartak : Proleter 3:1 Dinamo (P) : Enotnost 1:9 Podrinje t Dinamo (S) 1:1 Bartoli sl priboril „Pokal padlih borca« iz Mllj“ Preko 50 kolesarjev se Je Miljah zbralo za zgoraj imenovano tekmo. Najbolj se je izkazal Bartoli, ki je skoraj 70 km vodil sam kljub napadom sotovarišev, ki so hoteli zmanjšati razliko. Toda niti Coku, niti Sosiču se to ni posrečilo, tako da je Bartoli prispel na cilj skoraj 5 minut pred dru-goplasiranim Cokdm, tretjeplaslranim Sosičem in Četrtoplaslranlm Fontano-tom, novim tekmovalcem na kolesarskih dirkah. Zmage Aurore in Skednja v prvem duetu nogometnega prvenstvo STO-la Da bo Magdalena tako klavrno propadla pred ehajstofteo Aurore prav golov ni nihče mislil, dl se, da se je Aurora precej ojačila, medtem ko je morala Magdalena izgubiti nekaj prav dobrih igralcev, ki sb med lanskim prvenstvom vodile blo-rdečo ekipo od zmage do zmage. Tudi o Skednju se hi pričakovalo toliko, ker kaže, da ni na lanski višini, medtem ko Je Sv. Ana morala pustiti doma nekatere dobre elemente, in to zaradi bolezni, OMMSA in Arrigoni sta kot nova člane lige pokazala, da sta vredna te Časti, medtem ko je morala Meduza v prvem dnevu kapitalirati pred boljlo enajstorleo Koštalunge. Presenečenje je tudi zmaga Umaga nad Dreherjem ter Milj nad Rojanom. Izidi prvega dne nogometnega prvenstva so sledeči: Tovarna strojev-Prlstaniščniki 2:0 Skedenj-Sv. Ana 5:1 Aurora-Magdalena 9:1 Koštalunga-Meduza 2:0 Mlije-Rojan 3:0 Arrlgoni-Ponzlana 2:0 OMMSA-Piran 2:1 Umag-Dreher 2:0 MEDNARODNE PRIJATELJSKE TEKME Partizan-Rapid 2:1 (2:1) V nedeljo je bila pred 25.000 gledalci odigrana mednarodna prijateljska nogometna tekma med moštvom dunajskega Raptda in domačim Partizanom. Tekma je bila zelo živahna ter tehnično dovršena, toda brez zaključnih udarcev. Rezultat Je bil 2:1 (2:1) v korist Partizana Oba gola za Partizana je dal Radunovlč v 37, In 38 minuti prvega polčasa, gol za Rapld pa je zabil Koerne I. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Šoštarič, Petrovič, Firm, Čajkovski, Jovanovič, Atanackovlč, Strnad, Bobek (Valok), Senčar, Radu novlč, Simonovski. Rapid: Musil, Wagner II., Golobitsch, VVagner I., Boerkel, ŠVidheman, Knohr, Koerne I., Strehi, Binder, smetana. Sodil je dObfO dr Branko Lallč. S L 01/ G lil S G 0- IM R 0 li iti 0 GLEDALIŠČE za Tržaško uzuntijg PREDSEZONA V četrtek 7. t. m. ob 20 uri gostovanje v Prosvetnem društvu »ŠKAMPERLE* PRI SV. IVANU z narodno igro JURČIČA-DELAKA: Deseti brat“ Kulturni večer pri “Simonu Jenku,, Prosvetno društvo »Simon Jeflko* priredi v četrtek 7. t. m. ob *#•* kulturni večer s sodelovanjem voka nega kvinteta uFantje s Krasa* ter mladinskega tamburaškega zbora * Rocola pod vodstvom tov. GerdoU. Med odmorom bo izvoljena voliv.l!.a komisija za občni zbor, ki bo km#1 Glasbena matica Te dni se vfšl naknadno vpisova»“ gojencev v šolo Glasbene matice dnevno od 1» do 12 v Vicolo Ospeda* Miiitare št. 2. Gojenci naj se javijo že sedaj,** ski, ki še niso opravili kontrolne** oziroma prestopnega izpita. IZLETI Izlet v Val Gardeno bo priredil CAT 16. in 17. oktobra Vpisovanje pojasnila v ul. Conti 11 vsak vece*. Planinsko društvo v Trstu prireo nedeljo dne 17. oktobra izlet tia » vornik in v Crni vrh nad Idrijo, hod ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. vp sovanje v ul. F Fiizl 10-1 in v Roja" v čevljarni Geč, Trg Tra i R*vl vključno 5. oktobra. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. oktobra 1948 se je v Trstu rodi ® 15 otrok, umrlo je 10 oseb in P° je bilo 11. ,,1,-icl) Cerkvene poroke: uradnik VIZZ Josip in uradnica Mitri Ivanka, hanik Babuder Milan in zasebnica ciati Emilija, kletar Cernela Kar‘® zasebnica Brecevich Mafalda, grao , ni inženir Wetzl dr. Arno in zaseJjiid ca Movia Fulvija, kmetovalec ** Harol in zasebnica Montini L™ J > slikar Toso Arturo in zasebnica K t čani Viktorja, študent Hjellum in uradnica Cerova Silvana, tramvaj službenec Gialli Bradislao in zas nica Clementl Ana Marija, elektrik nik Zamarian Lucio in učiteljca J* čeani Fides, uradnik Brandašča m no in uradnica Marcato Frančeska, dijski tehnik Zuljan Romeo in zase nica Zorzet Santina. n Umrli so: 58-letni Gregoretti *VA' 7 mesecev stara Trombini Marija, * letni Organi Gulielmo,, 37-letni D ' vanzo Ermanno, 50-ietna Stefani M rija pr. Toso, 80-letni Piussi Gino, 8 letna Lujza Marija Temporini P°' Tozzi, 82-letna Temporini Kristina P° • Cvek, 88-Ietna Franko Ana vd. SaJ 68-lotna Pesanle Ivanka. II! RADIO illlB* 7.30. Koledar. 7.33. Jutranja 7.45. Poročila. 11.30. Reproduciran' glasba. 12.00. Novi svet. 12.10. ne m,e*loduje 12.45. Poročila. 13.00. ška lahka in narodna glasba. 13-^^ inO. romantične glasbene zakladnice. Poročila. 14.15. Pregled tiska. 14' ‘ Objava sporeda. 17.30. Plesna g'aj J 18.00. Vaški kvintet — prenos ** Ijane. 18.30. Glasba raznih na™uvj 19.00. Človek in narava. 19.15. La solistična glasba. 19.45. Poročila. J ■ ■ Fantje s Krasa. 20.20. Glasbeni m mezzo. 20.30. Moja zemlja. 20.45. Ag. ne arije. 21.00. Igra — Člani 22.00 Orkester Hovvard Bnrlosv. Jz-Simfonična glasba. 22.45. Plesna g ba. 23.15. Poročila. 23.30. Objava » reda. 23.35. Polnočna glasba. 2*-w-ključek. K9NO ROSSETTI. 16: «Onečaščena», FENICE. 16: »Tarzan proti straši'onl ’ VVeissmuller. vrasli FILODRAMMATICO. 15.30: prepovedano*, A. Celi. vivtin- ITALIA. 14: «Kapitan Blood*, f ’ T, ALABARDA. 14: ((Razbojnik Je ’ Power- *ni*- IMPERO. 16: »Bili smo zelo s™uF0r& VIALE. ((Zadnji horizont*, G- „ie. MASSIMO. 16: ((Pustolovščina*,1' #> KINO OB MORJU. »Moje unive III. del M. GorkiJeve trilogij*- p. NOVO CINE. 16: «Kralj v tujim*' Fairbanks. ODEON. 16: «Brez greha*. T. IDEALE. 15: ((Deževje prihaja*, Posver. MARCONI. 16: «Texas», W. ARMONIA. «Maščevarije Dgltono R- Scott- - powelb AZZURRO. «Blesk zvezd*, E. P®' R/ DIO. 16: «Saratoga», G. ilvije' ADUA. 15.30: ((Ljudje novega ziv nja», O. Karloff. veiez, VITTORIA. 16: »Rdeča Rit88' ms-VENEZIA, 16: »Ce si ti potrkaj krat*, C.iannl in Pinotto, BELVEDERE. 16: ((Bagdadski t»t»- KINO SKEDENJ: Zaprto.___________ SAVONA. 14.30: »Marija Antoh'* T. Povver. FR^-B&PKi SALON m a ki® lik) trst, trg Malta (neboUf1' iIf Nepretrgan ur TELEFON 51-25 TELEFON 71-09 Avtobusno podjetf e ZACCARIA sporoča, de začelo V PONEDELJEK 4. OKTOBRA J1-14® zopet obratovati na vseh svojih avtobusnih progah: TRST — LJUBLJANA, TRST — REKA, TRST — PORTOROŽ, TRST - NOVt GRAD, TRST — UMAG lN OBRATNO. Voini red ostane neupremonjtn DIREKCIJA Se enkrat o krivičnih in neresničnih obtožbah Informibir oj a O «nacionalizmu» voditeljev KPJ in KPJ ter «internacionalizmu» njihovih kritikov Krivične in neresnične obtožbe, 1 se še nadalje divje širijo v ?™unističnem tisku po vsem lir v. *n v vsem tisku demokra-BaTi dežel proti vodstvu naše l1e in dejansko, kakor bomo »leje videli, proti vsej naii fe.!JI’ našemu delavskemu razna''1 'n našim narodom, zdhte-•’° Pojasnitve nekaterih važne j-ttrnVPra^ani’ 0 katerih domne-BfP n so P°Polnoma jasna (evCe^n^emu številu naših bral-tc ' 0 ie potrebno tudi zaradi • Ker je ta vprašanja — če-Poredno — sprožila tudi »ilk' °US!ca KPravda» v svoji ite-lcu dne 9. septembra v član-Rai- aTn vodi Jugoslavijo nacio-»oin em Titovc arupei). Ta članek Oa t)^° ne Pomeni nič novela ,v,ei kampanji proti naii de- ten d ■9a ntsmo "*** hi-*fctai a ■*,i nan^ odgovorili in tudi ei uamen, čeprav se njego- Por|D- tudi 3 tem, ker so se * Z,a <(t'eka*' kar je upra-^KPi-k razumeti kot CK nanj imeli namen, dati vsaj g0 jttefno. idejno načelno podlagi i takino čudno kampanjo — 1! „n.2e obredla v zagato — pro-•Ma/1 j?'arti^ in nc3i deželi. Za tnacL Tavnavamo tri teme: 1. o 2.)ca.na'izmu» njihovih kritikov; o prest* slcriva 20 izmišljotinami Ifjtjj . °*>u Jugoslavije v imperia-tija ,U?bor; 3- voditelji in par-' Vrtelji in ljudstvo. ^ * * * “najresnejšim očitek, ki ga na^ji sto raznih načinov po-«‘ašaj ° Proti vodstvu KPJ, na-UaCj ° danes njihov namišljeni ku m a izem- V omenjenem član-sicer 0>kovslce «Pravde)>, pa tudi SUrnci!”1^6^0 kot najresnejši ar-icor j* Za Potrdilo tega ali — ka-treh* }am Tečeno — »glavni hb0’ je CK KPi zavrnil “deta a zasedanju Informacijske-Hijj nekaterih komunlstič-tZrokev-' Pri tem zamolču]e)o ’e Ck 30 Privedb do tega, da Sil z„, odbil, da bi se udele-r°ja edanja Informacijskega bi-toj0 Pa s°. kakor znano, ob-(b),pu znanih pisem CK VKP la obfniK tako ie znano> da je bi-Preji a zaradi nacionalizma Ib) , frečena v pismu CK VKP Ja ne 22- maja, ki je bilo prav Kpj a” odgovor na pismo CK )a u: ,?"e maja 1948, ki odbi-1a , ez'°o predstavnikov KPJ tor .a'e)■ to« s 1 vestni bralec dokumen-«o Za, •shfco o tem prepriča. Ko ^Hti^ majava tla. so si naši *Pra,!j ?ned njimi tudi moskovska je u a>>\ sedaj izmislili, kako se *i n°-cionalizem opažal (doka-, n*so doslej nikjer t(Ien{!) že pred letom dni. Kaj je privedlo do M*«1 bila mogoča nobena sa-}* bni^a^°^no klop (obsodba je ^ W°r smo viMi- te izreče-'°ornl^ibe zaradi izdaje (to .^ttei,, ,, Poziv Centralnemu >• L?KP (b)< bi poslat a b| *‘topnlke v Jugoslavijo), **rViT0(n. re^t netoJnifv in kcm-^>0n,rBTr^tnlh obtožb, ki tl a,sku*(jo o morebit- ■n° to, "Prhanjih. Kakor J °. Sklonili in podlaga o0*71® rn.i u,^° ie bfla popol- J^lraln, “,a ter j« bilo s tem Noč0(mm“ komiteju KPJ one-p0a bt se udeležil taki- * Ceni ?n*a Informbiroja, h, '"/on", komitpH Partij tla- ne . lr°ia *<> ie toreeli sta-i * b< zamali CK KPJ, fltoliMe na s;iloh, am-3 zaključkih ie tr- . * in tw,J! CK KPJ trockistii-"lam '^vfctski in slično (tiefi r>r-°U^ar i9 bilo rečeno v tQ, v VKP (b). S tem je bil lcr , ,ra?bit doti#; obifojen ^ ff' p v delavskem giba-^no,° di kritika načelna in na dejstvih. Nihče ne ^6«, m ®w*om«e CK VKP(b), ffthebtn, ne more ta- vl°ae, n^9ove pretekle in seda-~oda avtoriteta ni vse, resnica je nad avtoriteto — to je bito doslej načelo v delavskem gibanju. v Jugoslaviji je imel na primer CK VKP(b) večjo avtoriteto, kakor v kateri koli drugi deželi, razen v ZSSR in ljubili so ga bolj, kakor v kateri koli drugi deželi, razen v ZSSR. Vendar pa ljudje niso mogli zaradi avtoritete in ljubezni spregledati resnice. Centralni komiteji partij članic Informbiroja se niso držali tistih načel diskusije v delavskem gibanju, brez katerih si ni mogoče niti zamisliti delavskega gibanja (načelnost, resničnost, konstruktivnost). Držali so se samo avtoritete. Tudi s tem Je bila prav tako razbita podlaga za stvarno diskusijo na zasedanju Informbiroja. ČK KPJ je ie bil — brez zaslišanja — obsojen, na Informbtroju je bilo treba le splošno formalno potrditi to obsodbo. Poznejša čudna kampanja najbolj fantastičnih laži in obrekovaj proti vodstvu KPJ, snubitev članov KPJ in državljanov naše države z grožnjami, podkupovanjem, sleparijami, izsiljevanjem in sl., da bi te izrekli za resolucijo Informbiroja, najrazličnejši poizkusi, da bi razbili KPJ in da bi izzvali v njej naenkrat s pomočjo obveščevalcev frakcionaško borbo — vse to je potrdilo, da je imel CK KPJ prav, ko je sklenil, da ne gre na zasedanje Informbiroja. Praksa je pokazala, da pisma CK VKP(b) in resolucija Informbiroja, ki so dali s svojo bretnačelnostjo osnovo za omenjeno čudno kampanjo, niso mogli biti podlaga za častno, tovariško in načelno diskusijo. Praksa obrekovalne gonje in najrazličnejših provokacij je pokatala, da na zasedanju informbiroja ni llo za nlkaMnn kritiko in diskusijo, ampak ta utrdft(H> podlagi »a čudno obrekovalno kampanjo proti CK KPJ, 3a kar CK KPJ ni niti dal pred zasedanjem Informbiroja niti po njem nobenega povoda. Kampanja lati, obrekovanj (n provokacij, do katere je prillo po resoluciji Informbiroja, je pokatala. da se v delavskem gibanju udomačujejo čudne metode borbe, ki nasprotujejo samim te* meljem, na katerih je delavsko gibon je vselej slonelo in na katerih edino more sloneti, Kaže, da se v delavskem gibanju udomačujejo vsa sredstva borbe, da se udomačuje «morala», da so vsa sredstva dovoljena, baje zaradi dosege nekih ((višjihD, »plemenitih» smotrov, o katerih nihče nič ne ve in se o njih tudi nikomur nič ne govori. In prav dejstvo, da CK KPJ ni pristal, da se pod takšnimi pogoji udeleži zasedanja Informbiroja, bi naj bil glavni (pa celo edini!) argument, da bi dokazali njegov nacionalizem, da bi dokazali izstop Jugoslavije iz fronte demokracije in socializma! Na podlagi samega historiata vsega vprašanja je jasno, da zavrnitev CK KPJ, da se udeleži zasedanja Informbiroja, ne more biti dokaz njegovega nacionalizma. In vendar, kljub temu smatram, da je treba ugotoviti, kako je dejansko s to obtožbo. Kaj je nacionalizem ? Nacionalizem je ideologija bur-žoazije. Grobo vzeto ima — kakor tudi buržoazija — dve razvojni obdobji; razdobje buržoazno demokratičnih revolucij (v Evropi ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja), ko je vseboval progresivnost in obdobje imperializma (konec 19. in začetek 20. stoletja), ko je izgubil vsako progresivnost in se spremenil v ideologijo najbolj reakcionarnih imperialističnih in šovinističnih sil. Ce pogledamo vsa Leninova dela, ne moremo nikjer najti, da bi Lenin razumel nacionalizem drugače, kakor kot ideologijo buržoazije, ki ima kot takšna lahko pod svojim vplivom tudi malo buržoazijo in kmete. Toda ne le to. Neki določeni (francoski, nemški, srbski, hrvatski, bolgarski, poljski) nacionalizem je vselej ideologija neke določene buržoazije (francoske, nemške, srbske, hrvatske, bolgarske, poljske). Potemtakem mora biti odklon k nacionalizmu v nekem delavskem gibanju nujno odklon k politiki, k stremljenjem določene buržoazije. Ce si ogledamo n. pr. zgodovino delavskega gibanje Rusije, ki nudi najpouinejše gradivo v tem pogledu, vidimo, da so bili nacionalistični odkloni vselej na liniji neke določene buržoazije (ukrajinske, gruzijske, ruske itd.), kar seveda, ne izključuje sodelovanja med nacionalisti raznih barv proti revolucionarnemu delavskemu gibanju. Ko je Lenin kritiziral «bundov-. cen, je leta 1913. pisal: «Buržoazni nacionalizem in proletarski internacionalizem — evo dveh nespravljivih sovražnih gesel, ki odgovarjajo dvema velikima razrednima taboroma vsega kapitalističnega sveta in izražata dve politiki (še več, dva pogleda na svet) v nacionalnem vprašanju.» (Lenin, Zbrana dela XVII., str. 139.). Lenin očitno jemlje nacionalizem kot ideologijo buržoazije (razredni tabor buržoazije). Ta citat je «Pravda» v omenjenem članku prilepila na svojo kritiko, da dokaže nacionalizem «Titove grupe», čeprav je s tem citatom mogoče dokazati samo, čigava ideologija je nacionalizem in čigava internacionalizem. Sicer je «vrav-da» izpustila besede *v nacionalnem vprašanju», ker bi tako citat izgubil ostrino proti CK KPJ., toda s tem je izpustila pomemben del Leninove misli, ki je sijajno izrazila povezanost nacionalizma in Internacionalizma, kot nasprotnih ideologij, z nacionalnim vprašanjem in 2 načinom njegovega reševanja. Poglejmo si pa, kaj je leta 1923, govoril Stalin: «Glavna nevarnost, ki izhaja odtod — to je nevarnost, da pri nas v tvezi z Nepom raste, in sicer ne le vsak dan, temveč vsako uro veledržavni šovinizem, najbolj okoreli nacionalizem, ki si prizadeva izbrisati vse, kar ni rusko, zbrati vse niti uprave okoli ruskega elementa in zadušiti vse, kar ni rusko. Glavna nevarnost je v tem, da pri taki politiki prihajamo v nevarnost, da bi izgubili zaupanje bivših zatiranih narodov napram ruskemu proletariatu, ki so ti ga le-ti pridobili v oktobrskih dneh, ko so ruski proletarci strmoglavili spahi je in ruske kapitaliste, ko so rutki proletarci razbili nacionalno zatiranje, umaknili čete iz Perzije in Mongolije, proglasili neodvisnost Fintke in Armenije ter sploh postavili nacionalno vprašanje na popolnoma nove temelje, To Zaupanje, Ki smo si ga pridobili tedaj, utegnemo popolnoma izgubiti, če te vti ne oborožimo proti temu novemu, ponavljam veliko-ruskemu šovinizmu, ki se brez oblike, brez fizionomije plazi, se upija po kapljici za kapljico v ušesa in oči, spreminjajoč po kapljici za kapljico duha, vso dušo naših funkcionarjev, tako da se ti lahko zgodi, da teh funkcionarjev sploh vei ne prepoznaš. Vidite, tovariši, to nevarnost moramo za vsako ceno popolnoma premagati, sicer nam grozi perspektiva, da bomo itgubili zaupanje delavcev in kmetov prej zatiranih narodov, grozi nam perspektiva, da se pretrga zveza med temi narodnostmi in ruskim proletariatom, s tem samim nam pa grozi nevarnost, da bodo nastale nekatere razpoke v sistemu naše diktature. Ne pozabite, tovariši: ko smo » razvitimi zastavami korakali proti Kerenskemu in strmoglavili začasno vlado, smo jo strmoglavili med drugim zato, ker smo uživali zaupanje zatiranih narodov, ki to pričakovali osvoboditev od ruskih proletarcev, Ne pozabite nd teterve kdkrine so zatirani narodi, ki molčijo, toda t tvojim molkom pritiskajo (n reiuje.jo marsikaj. To se pogosto ne čuti, toda ti narodi živijo, obstajajo in jih ne smemo pozabiti. Da, tovariši, nevarno je, pozabljati jih. Ne pozabite, da v Kolčakovem, Denikino-vem, Vranglovem in Judeniče-vem zaledju nismo imeli tako imenovanih «inorodcev». Ce ne bi imeli prej zatiranih narodov, ki so spodkopavali zaledje teh generalov s svojimi molčečimi simpatijami za ruske proletarce — tovariši, to je posebni činitelj v našem razvoju: molčeče simpatije, nihče jih ne vidi in ne sliši, toda rešujejo vse — če bi ne bilo teh simpatij, bi ne. strmoglavili nobenega teh generalov...» dDrugi činitelj, tovariši, ki prav tako ovira zedinjenje jtrej zatiranih narodov okoli ruskega proletariata, je dejanska neenakost, ki smo jo podedovali iz razdobja carizma. Toda obstoji tudi tretji činitelj, ki ovira zedinjenje republik v eno zvezo — t. j. nacionalizem v posameznih republikah. NEP deluje ne le na rutko prebivalstvo, temveč tudi na nerusko. NEP razvija privatno trgovino in industrijo ne le v središču Rusije, temveč tudi v posameznih republikah, in prav ta NEP ter z njim povezani privatni kapital hrani, goji nacionalizem gruzinski, azer-bejdžanskl, uzbeški itd.» (Stalin «Marksizem in nacionalno vpra-šanjen, ((Kultura)), Beograd 1947). Torej v zvezi z NEP-om, v zvezi s tem, ker je ta «razvijal privatno trgovino in industrijo», se je razvijal tudi nacionalizem v posameznih republikah, pri posameznih narodih ter ideološko oku-ževal delavska gibanja. Iz gornjih Stalinovih besed je razvidno, da je nacionalistični nrUelan v tem razdobju (pa tud* v vsakem drugem) v ruskem (pa tudi v vsakem drugem) delav-jicem gibanju neposredno povezan i kapitalističnimi silami (konkretno tedaj v Rusiji z NEP-om, ki ((razvija privatno (kapitalistično — naša pripomba) trgovino in industrijo«). In ne le to! Iz zgornjih Stalinovih besed je razvidno, da odklon k nacionalizmu, t.j. k nekemu določenemu nacionalizmu, vodi k zasužnjeva-nju drugih narodov, k »brisanju... dušenju vsega, kar ni ruskor> odnosno kakor pravi Stalin na drugem mestu —1 vsega, kar ni gruzinsko, azerbejdžansko, buharsko itd.), z drugimi besedami — k slabitvi politične in druge enakopravnosti narodov. Stalin pravi: mOdklon k nacionalizmu je; pri-lagojevanje internacionalistične politike delavskega razreda nacionalistični politiki buržoazije... Odklon k nacionalizmu izraža poskuse ((svojet nacionalne buržoazije... da bi obnovila kapitalizem.» Kaj torej pomeni nacionalistični odklon v določenem delavskem gibanju v razdobju, ko je delavski razred na oblasti? 1. Odklon na linijo določene nacionalne buržoatijo in njene politike; 2. razbijanje politične in druge enakopravnosti narodov; 3. poskus restavracije kapitalizma. Toda, ali v Jugoslaviji obstoji vsaj eden teh elementov v politiki CK KPJ in ne le CK KPJ, temveč tudi centralnih komitejih republik? Ne, ne obstoji. Pri nas, t. j. prn našem CK (ali kakor je to rečeno v ((Pravdi» — pri «TitOvi grupiD), ni nobenega odklona, ki bi bit na liniji srbske, hrvatske, slovenske, makedonske ali črnogorske buržoazije. Pri nas se niti it centra, niti iz republik t ničimer ne ruii enakopravnost narodov. Pri nas se ne «razvijata privatna trgovina in industrija*, t. j. ne razvija se kapitalizem v trgovini in industriji, z drugimi besedami, pri naših partijskih in državnih kadrih ni stremljenja po obnovi kapitalizma in potemtakem ne odklona k nacionalizmu. Tein je po obnovi kapitalizma to pri strmoglavljeni burioaziji, toda to to težnje razrednega sov-rainika, ne pa odklon v partiji. Toda lahko se rete, da v vodstvu KPJ sicer ni nobenega določenega (srbskega, hrvatskega itd.) nacionalističnega odklona, ni stremljenja, da bi te obnovil neki določeni (srbski, hrvatski itd.) nacionalni kapitalizem, morda pa je odklon k jugoslovanskemu nacionalizmu, k obnovi jugoslovanskega kapitalizma. Takšna trditev bi bila popolnoma nesmiselna, in to prav it teh istih razlogov, i* katerih je tudi vsak nacionalistični odklon vselej odklon na linijo določene nacionalne buržoazije. Toda jugoslovanske " po nacionalnosti — buržoazije ni, ker ni jugoslovanskega naroda. Tako je torej dejansko z obtožbami zaradi nacionalizma. Tudi ta obtožba ne more prenesti ognja marktističrtO-teninistiine teorije in kritike. Mi pa sodimo, da s tem vprašanje same obtožbe ni izčrpano. Kritiki morda podtikajo Centralnemu komiteju KPJ odklon k nacionalizmu, k restavraciji kapitalizma v Jugoslaviji, ko mislijo pri tem popolnoma druge stvari, ki jih nočejo povedati. Mi lahko samo ugibamo, kaj bi to utegnilo biti. Morda smatrajo, da je nacionalizem to, ker Jugoslavija pogumno koraka po svoji poti (ter se drži zakonov, ki jih je odkrit marksizem-leninizem, uporablja marksizem-leninizem kot metodo) v socializem, kakor je stopala po poti, da zgradi socialistično družbo, ne da bi čakala, kdaj bo prišlo do združitve socialističnih ekonomij. Toda če se to zameri — to je treba povedati in se vse-sti pa diskutirati kot komunisti — kaj, kako in na kakšen način lahko kdo prispeva k skupni borbi za zmago socializma v deželah ljudske demokracije. Tako je treba storiti in se odreči bajk ter izmišljotin o trockizmu, ipijonaži, nacionalizmu itd. Vendar mislimo, da v resnici ne gre za to. Prav Jugoslavija je bita dežela, ki je aktivno delala za vestransko zbliževanje s sosednimi in drugimi demokratičnimi deželami in zlasti s Sovjetsko zvezo. Razen tega pa, če bi tudi šlo za to, o čemer smo ugibali, ali se morejo s takimi metodami C neresnicami, frakcijami, špijo-nažo, s pozivi državljanov na vstajo, z najrazličnejšimi grožnjami itd.) zbliževati dežele socializma, njihovi narodi in njihove ekonomije? S tem se lahko le oddaljujejo, s tem ves razvoj delavskega gibanja stopa na napačno pot. Od prostovoljnega in naravnega zbliževanja delavcev na liniji vsestranske krepitve tovariškega sodelovanja se prehaja na prevaro, prisiljevanje in zastraševanje, (najbolj drastičen je nedavni primer z jugoslovanskimi vajenci na Češkoslovaškem!). Primer Gomulke Da bi popolnoma izčrpali vprašanje obtožb zaradi nacionalizma, moramo omeniti tudi nedavni primer odstavitve generalnega sekretarja Poljske delavske partije Gomulke. Ta primer je komunistični tisk poskušal povezati in nekoliko identificirati s sporom med CK KPJ in CK VKP(b), točneje z neu^avičenimi obtožbami proti CK KPJ. Gomulka je po objavljenem gradivu bil obtožen in odstavljen predvsem zaradi zapostavljanja idejnega in drugega pomena CK VKP(b) ter zaradi popuščanja kapitalističnim elementom v deželi. Deloma je priznal te svoje napake. Veselimo so vsakega, čeprav najmanjšega uspeha katere koli delavske partije, moramo pa takoj dodati, da naša partija nima nobene zveze z Gomulko niti z njegovimi napakami. Mi nismo nikdar zapostavljali CK VKP (b), nikdar nismo stali na pozicijah, ki bi ne bile objektivno v prid krepitve vloge ZSSR v slehernem kotičku sveta, nismo pa tudi popuščati kapitalističnim elementom in se ne spravljali z njimi. To ne pomeni, da nismo imeli napak. Napake so do neke mere zakonit pojav v vsaki partiji, v vsakem revolucionarnem gibanju in preko njih — ko jih odpravljajo in te učijo na njih — si krčijo poti k jasnemu in določenemu cilju. Da, napake so bile. Omenili so jih člani CK na V. kongresu KPJ. Toda naša generalna linija borbe proti kapitalizmu je bila doslej pravilna, se izkazala v praksi za pravilno in nedvomno je pravilna tudi takšna, kakršna je določena za prihodnost. Kar se pa tiče odnosa do ZSSR in VKP (b). je zavzemal naš CK od leta 1938. do 1948. pravilno stališče, ki se je vselej kazalo brez rezerve v idejni in politični danosti in zvestobi prvi deželi socializma ter njeni junaški avantgardi, iz katere je tudi vzniknil leninizem. Zdaj se pa v drugih partijah, ki so ustvarjene na načelu svobodnega vpisovanja (pri čemer so se voditelji naše partije izjavljali vselej pri srečanju z voditelji teh partij) čutijo globoke notranje slabosti. Revay in Farkaš n. pr. tarnata, da se je v njihovo partijo natepla najrazličnejša drhal, do samih bivših pristašev «puščičastih križev». Podobno se pritožujejo tudi na Češkoslovaškem, v Bolgariji itd. To je mogoče; te partije se niso ustvarjale na doslednih boljševi-ških organizacijskih načelih. Toda — kakor je razvidno iz primera Gomulke — ni le mogoče, temveč je celo verjetno, da bo CK KPJ nekoč obdolžen zaradi tega, ker se te partije niso držale boljSeviških načel in ker so se vanje natepli in v njih zavzeli odgovorne položaje razni nacionalistični pa tudi fašistični 'elementi. Zakaj ne? Tudi sama moskovska »Pravda* je nekoč delala prozorne aluzije, češ da ima CK KPJ zveze z atentatom na Togliattija! Zakaj bi v tej smeri ne šli še dalje? Torej z nacionalističnimi in drugimi odkloni, ki so v komunističnih partijah, nima naia partija nobene zveze. Slabosti teh partij izhajajo iz notranjih in drugih pogojev teh dežel in zlasti poti, po katerih so te partije stopale v svojem razvoju (izvzemši Bolj-ševiško partijo). Gre za revolucijo, ne pa za ,,herojska dejanja4 * Ko smo pa že pri vprašanju nacionalizma, kako je z uinternacio-nalizmom« tistih, ki obtožujejo CK KPJ «nacionalizma?» Ni treba mnogo pameti, da se vidi, da so se dejansko naši kritiki omajali v intemacionalizmu, da se ne držijo dosledno pozicij solidarnosti in sodelovanja delovnega ljudstva v borbi proti imperializmu, v borbi za socializem. O tem bomo še govorili v temi «Kaj se skriva za izmišljotinami o prestopu Jugoslavije v imperialistični tabor«. Sedaj se bomo dotaknili samo tega, kar je bistveno. Splošno znano je, da naši kritiki v duhu pisem CK VKP (b) namenoma podcenjujejo borbo narodov Jugoslavije. Vsi si na vse mogoče načine prizadevajo dokazati. da je Rdeča armada osvobodila Jugoslavijo ter da Narodnoosvobodilna vojska ter partizanski odredi Jugoslavije v borbi za osvoboditev Jugoslavije niso igrali nobene bistvene vloge. Bolgarski voditelji so začeli dokazovati, da je njihova vojska osvobodita od Nemcev Makedonijo in velik del Srbije. Zakaj je vse' to potrebno natim kritikom? Zakaj zdaj nenadno prikrojujejo zgodovinska dejstva? C emu te pravljice o osvoboditvi? Mi ne moremo najti za to drugega pojasnila, kot stremljenje, da bi s tem opravičili tedanje nedemokratično in nesocialistično ravnanjt proti Jugoslaviji, da bi s tem opravičili stremljenje, da bi se Jugoslaviji v njenem razvoju proti njeni volji, točneje — celo brez tovariške diskusije z njenim državnim in partijskim vodstvom — vsilile forme razvoja in odnosov, ki ne ustrezajo niti njeni stvarnosti niti interesom njenega delavskega razreda in drugih delovnih ljudi, pa tudi ne hitrosti razvoja socialitma v nji. V Jugoslaviji vidi vsakdo, kaj je resnica in kaj je neresnica v teh pravljicah o osvoboditvi, in ker so tgo-dovinska dejstva natančno znana, ljudj« n« morejo najti drugega pojasnila za to pačenje zgodovine. Naši kritiki so spoznali, da je zanikanje osvobodilne borbe narodov Jugoslavije zbudilo srdito ogorčenje med najširšimi množicami naše dežele. Zato zdaj me- njavajo karte in začenjaj o «hvaliti)» narode Jugoslavije, dolžeč vsega zla na tem svetu «Titovo grupo*. Toda pri tem so tudi nerodni in kakor navadno netočni. Na liniji «pohval» ljudstvu je moskovska «Pravda» v omenjenem članku rekla, da so «herojska dejanja narodov Jugoslavije ie znana«. Toda to je vse, kar si naši kritiki upajo povedati o štiriletni oboroženi borbi, o oboroženi vstaji narodov Jugoslavije in o ljudski revoluciji v Jugoslaviji. Nihče izmed njih noče priznati, da je prišlo v Jugoslaviji med oboroženo borbo proti okupatorju do revolucije, ki je dala oblast v roke delovnim množicam z delavskim razredom na čelu. Tega dejstva nočejo priznati, zakaj priznati ga, bi pomenilo — priznati, da so se narodi Jugoslavije osvobodili z lastnimi silami (seveda pod pogoji velike domovinske vojne Sovjetske zveze s precejšnjo pomoč sovjetske armade in ob neprecenljivi politični ter diplomatski podpori vlade ZSSR in osebno J. V. Stalina). Priznati našo revolucijo in njene značilnosti, ki izvirajo iz posebnih pogojev njenega razvoja, bi za naše kritike pomenilo najmanj priznati, da so se na podlagi te revolucije neizogibno pojavile tudi posebne oblike v ratvoju Jugoslavije k socializmu. Gre torej za nič manj in nič več kakor ta revolucijo, ne pa ta «herojska dejanja!» Herojskih dejanj — še več kakor herojska dejanja! —* je imel v tej vojni tudi francoski kakor italijanski, češki kakor bolgarski narod, toda revolucija je bila samo v Jugoslaviji. Smešno je, da moramo to ie sedem let dokazovati. Smešno je, da moramo to dokazovati tovarišem v ZSSR, tam, kjer je zibelka leninizma In socialistične revoluciji in od koder bi morali pričakovati najglobljo in najbolj vsestransko analizo te revolucije. SmeAno je, toda tako je. Naii kritiki beže pred tem priznanjem. Toda prav tara di tega, ker je pri nas bila revolucija (ne revolucionarne spremembe, kakor so bile v drugih deželah ljudske demokracije, ampak oborožena vstaja —* revolucija ljudskih množic proti okupatorju in izdajalski burioaziji), ker revolucija ie traja, se je lahko tudi zgodilo, da naša partija ni niti za las omahovala pod udarci, čeprav netočne, toda vendar tako avtoritativne kritike, kakršna je kritika CK VKP (b), da naše delovne množice z delavskim razredom na čelu ne kolebajo pod pritiskom kampanje sedmih demokratičnih držav, temveč zbirajo svoje vrste okoli partije in njenega vodstva. Pri nas se je odpor proti tem krivičnim kritikam in najrazličnejšim obrekovanjem ter provokacijam povezal z nadaljnjim razvojem revolucije na liniji borbe za zgraditev socializma. Tegd naši kritiki nočejo in ne morejo razumeti in zato jih to vodi na položaj naivnih prerokov, ki pričakujejo spremembe v Jugoslaviji in pripovedujejo najrazličnejše grde nesmisle. Kaj pa pomeni tajiti dejansko borbo nekega naroda! Ali to ne pomeni zanikati njegovo zgodovino? In zakaj vse to? Zaradi česa? Kakor koli je že, to nima nobene zveze z intemacionalizmom. Zanikati in zamolčevati borbo nekega naroda, zanikati revolucijo v neki deželi, to nima nobene zveze z intemacionalizmom, kakršnega sta nas učila Mare in Lenin. Prav pri tem vprašanju je jasneje kakor pri katerem koli drugem razvidno, da se naši kritiki ne ravnajo dosledno po načelu o enakopravnosti narodov. Zakaj to načelo se med drugim Bistvo zanikanje Med nami in našimi kritiki sta dve osnovni sporni vprašanji: prvo vprašanje: da naši kritiki prenehajo uporabljati nepoštene metode v diskusiji, da se odpovedo izmišljotinam in najrazličnejšim podtikanjem, da ne obtožujejo ljudi za to, za kar tudi sami vedo, da niso kriv i; drugo vprašanje: da naši kritiki priznajo revolucijo v Jugoslaviji. Drugo vprašanje je osnovno in sicer zaradi tega, ker naši voditelji niso — in to komunisti ne morejo biti — zamerljivci in občutljivi za žalivke (to je v zvezi s prvim vprašanjem). Drugo vprašanje je osnovno zaradi tega, ker vsebuje dejansko bistvo spora, ki se ga naši kritiki stalno izogibajo izpovedati in ki je po našem mnenju v tem, da si naši kritiki z zanikanjem jugoslovanske revolucije dejansko prizadevajo zanikati jugoslovanskemu delavskemu razredu značilnosti njegove poti v borbi za oblast in za izgradnjo socializma, in mu vsiliti oblike borbe, ki več ne ustrezajo stvarnosti ter zaradi tega ne ustrezajo niti interesom naših delovnih množic niti interesom socializma na svetu. To delajo ne glede na to, da naš delavski razred, odnosno njegova partija v ničemer ne odstopata od teoretičnih zakonov graditve socialistične družbe, ki sta jih formulirala Lenin in Stalin, ampak jih samo glede na naše pogoje dosledno uporabljata. Oni izpodbijajo to — da se tako izrazimo — pravico delavskemu razredu in delovnim množicam Jugoslavije. V tem je torej v resnici odklon naših kritikov od internacionalizma. Kritiki nadalje odstopajo od načela različnosti oblik revolucije in graditve socializma,, odnosno od priznanja, da je mogoče drugim narodom odkriti nove in drugačne oblike. Mislijo, da se je življenje ustavilo tam, kjer so se ustavili sami s svojim modrovanjem. Pozabljajo, da je Lenin govoril, da se «stare situacije ne ponavljajo v prejšnji obliki» in da tine bo nobena oblika končna, dokler ne bo dosežen popoln komunizem». Naj nam bo dovoljeno, da na tem mestu uporabimo še en Leninov citat: «Popolne istovetnosti ni niti med najpreprostejšimi naravnimi pojavi, kakor ni popoldne istovetnosti med Volgo po izlivu Kame in Volgo pred njenim izlivom ali kakor ni popolne podobnosti med otrokom in starti*. (Zbrana dela, XVIII. str. 115 in 116). Tu kaže, da se v zvezi z ainter-nacionalizmom* naših kritikov dotaknemo še nekaterih, momentov. V Romuniji in zlasti na Madžarskem zvonijo z vsemi zvonovi o nacionalizmu CK KPJ (ali kakor je to v najnovejšem času uvedla v modo Pravda — «Titove grupe«). Vendar ne morejo navesti nobenega primera, da bi naia vlada s čimer koti kršila pravice romunske in precej Številne madžarske manjšine v Jugoslaviji. Kakor znano, pa je drugače z nagimi manjšinami v teh deželah. Tam so kršil t njihove nacionalne pravice. Kako morejo naii madžarski in romunski kritiki spraviti v sklad svojo kritiko prvič t dejstvom, da se ne morejo pritoževati, da so «nacionali*ti» iz CK KPJ t čimer kolt kršili pravice «jiho»ih nacionalnih manjšin in drugič, kako morejo »praviti v sklad tvojo kritiko našega nacionalizma * svojimi nacionalističnimi ukrepi proti našim manjšinam in sploh proti Jugoslaviji? V Bolgariji se je pri nekaterih partijskih voditeljih povampiril izraža tudi v tem, da se ne žalijo in ne podcenjujejo drugi narodi, njihove progresivne partije in njihove zasluge. Vidimo pa, da se z narodi Jugoslavije ravna nasprotno. V Berlinu (v sovjetski coni) — baje zaradi nacionalizma »Titove grupes — prikazujejo borbo Jugoslavije po podatkih nemških (!) partizanov v Jugoslaviji; Fadejev je popolnoma izbrisal Jugoslavijo s protifašističnega zemljevida. Na kongresu v Bratislavi je hvalil borbo Cehov in Slovakov, zamolčal pa je Jugoslovane, tako da angleški reakcionarji opozarjajo, da se je tudi Jugoslavija borila v zadnji vojni. Rakosi je pripovedoval, češ da je Jugoslavija znana kot dežela, ki ima največ kvislin-gov itd. Narodi Jugoslavije bi seveda mogli molče preiti to podcenjevanje in zamolčevanje, zakaj navsezadnje to v stvarnosti ne more ničesar spremeniti. Lenin je govori I, da «ni mogoče storiti, da bi ne bilo tega, kar je bito», zato tudi ni mogoče iz zavesti množic in iz zgodovine izbrisati revolucije narodov Jugoslavije. Toda to podcenjevanje in zamolčevanje ima tudi svojo praktično stran, kakor smo videli, in sicer v poskusih, da bi oslabili enotnost naše partije, našega delavskega razreda in delovnih množic v borbi za nadaljnji razvoj revolucije, za zgraditev socializma. spora: revolucije velebolgarski šovinizem do Makedonije Hkrati dan za dnem — kar opravičujejo z različnimi v bistvu nacionalističnimi teorijami — kršijo nacionalne pravice Makedoncev v Pirinski Makedoniji. Tudi oni se ne morejo pritoževati, da •nacionalistično# vodstvp Jugoslavije to počenja z bolgarsko manjšino v Caribrodu in Bosilj-gradu. Pri kom se tore) pojavlja nacionalizem? Očitno pri naših kritikih. Besni napadi na jugoslovanske državljane v vseh demokratičnih deželah, sramotna snubitev teh državljanov z brezobzirnimi metodami in sredstvi — ati ni to prav tako nacionalistični »odklon*? Ali to, da si prilaščajo pravico, da bi se Jugoslaviji vsilili drugi voditelji, druga vlada, drug CK, namesto tistih, ki si jih je izvolila sama — in sicer pravico, ki ne sloni na kritiki, ampak na vseh mogočih sredstvih (snubitvah, grožnjah, podkupovanju, ha-rangiranju, sleparijah) — prav tako ne diši po naoionalističnem eodklonu»? Nič ne pomaga, nacionalizem se je vgnezdil pri naših kritikih, ne pa pri nas. K temu moramo ie dodati, da je to v ZSSR nacionalizem druge vrste od tistega pri partijah dežel ljudske demokracije ter pri italijanski in francoski partiji. V ZSSR ne gre nacionalizem (tam ni družbene podlage za nacionalizem, zakaj buržoazni razred je uničen), marveč za nerazumevanje razvoja v Jugo.'",a vi ji (in po naiem mnenju tudi v drugih deželah), V ZSSR gre po naiem mnenju za to, da ne razumejo vsega novega, kar se je zgodilo v Jugoslaviji v zvezi s posebnostmi njene revolucije in vsemi po-slecami, ki iz teh posebnosti izvirajo. To nerazumevanje je tudi privedlo do tega, da so v sovjetskem tisku sistematično podcenjevali borbo v Jugoslaviji, da so sistematično napačno tolmačili naš razvoj in ga identificirali z borbo in razvojem dežel, kjer ni bilo ne revolucije in ne partije, kakrina je KPJ S tem so se Jugoslaviji praktično vsiljevale oblike, ki ji niso ustrezale, ki so zanjo zastarele in ki bi jo vlekle nazaj, ne pa naprej. To se je zlasti poostrilo, ko je naš delavski razred odločno in definitivno stopil na pot graditve socializma. Objektivno danes, po praksi in posledicah, ni razlike med tem nerazumevanjem v ZSSR in oportunizmom ter nacionalizmom, ki se je pri vprašanju Jugoslavije pojavil v drugih partijah, toda korenine prvih in drugih napačnih pojmovanj so različne. Končno nacionalističnega odklona ni pri CK KPJ, ampak pri mnogih njegovih kritikih ter globoko nerazumevanje jugoslovanske stvarnosti pri sovjetskih tovariših. Nadaljevanje sledi. »Borba*. nacistieoa grozna tnia priMjo še mod na Han VAKSAVA (Tunjun) — Na bivSem nacističnem artilerijskem strelišču blizu Sčečina so odkrili okrog 500 skupnih grobov, v katerih so ostanki poljskih, sovjetskih, jugoslovanskih, francoskih, italijanskih in le drugih vojnih ujetnikov. Druge skupne grobove biviih vojnih ujetnikov, v katerih je več kot 40 tisoč trupel, so odkrili v bližini ranžirne postaje v Lindi. Potrdila o službovanju v NOV za bivše partizane goriške pokrajine Nadaljujemo z objavo imen bivših partizanov, ki jih odsek za bivše partizane pri DFS vabi, da se dim prej zglase na sedežu v ul. Montesanto 42, kjer bodo dvignili «uverenje» Vojnega področja iz Ljubljane v dokaz, da so služili v narodno osvobodilni vojski: Lukman Franc iz Sovodenj, Cotič Jožef iz Sovodenj, Radetič Marcel iz Jamelj 48, Pirc Karlo iz Ja-melj 33, Pahor Andrej iz Jamelj 32, Okretič Rudolf iz Jamelj 28, Bagon Andrej iz Jamelj, Pahor Friderik iz Jamelj, Fajgeli Danilo iz Pevme 18, Obljubek Stanislav iz Oslavlja, Kodermac Livio iz Pevme 19, Uršič Alojz iz Pevme 3, Klanjšček Fri-terik iz St. Mavra, Mavrič Valentin iz St. Mavra, Valentinčič Jožef iz St. Mavra, Sfiligoj Jožef iz Pevme 1, Klanjšček Anton iz Oslavja Jožef iz St. Mavra 11, Zamer Alojz '1, Mikuž Emil iz Oslavja 9, Figelj iz Pevme 1, Dornik Alojz iz Pevme, Saurin Oskar iz Oslavja, Franino-vič Jožef iz Podgore, ul. Cuneo. Skarabot Stanislav iz Podgore, ul. Attimis 57, Rožič Jožef iz Pevme, Vallone delle accfue 1, Devetak Anton iz St. Mavra, Bensa Franc iz Pevme 50, Makuc Jožef iz Pevme 39, Štolfa Ivan iz Pevme 13, Blažič Vladimig iz Kožbane biv. v Pevmi 10, Bensa Stefan iz St, Mavra, Vilma uas 4, Valentinčič Franc iz Pevme 33, Feri Jožef iz St Mavra 3, Mikluž Emil iz Pevme. (Jutri nadaljevanje>) GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74» SOLE SO ODPRTE Naši najmlajši so stopili v novo življenje STUPICA Stupica je vas, ki leži ob glavni cesti iz Čedada in je zadnja pred italijansko-jugoslovansko mejo. Je precej veliko naselje in tudi zelo zanemarjeno s strani italijanskih oblasti. Ze vež let se vaščani borijo, da b idosegli vsaj to, kar najbolj nujno potrebujejo. Stupica še danes nima električne razsvetljave in ljudje se morajo posluževati «smrdljivca», da lahko delajo tudi zvečer. Električna družba zahteva za napeljavo toka od 25 do 30 tisoč lir za vsako družino. Poleg tega bi morala vas skrbeti za drogove in nuditi brezplačno delo. Vsem so dobro znane razmere v beneških vaseh in tudi Stupica ne dela nobene izjeme; zato je nemogoče zahtevati take vsote od vaščanov. Nekateri bi morda lahko toliko plačevali, toda teh je zelo majhno število v primeri z ostalim prebivalstvom. Pred ča-Som so nekateri listi pisali o milijonih, ki so bili dodeljeni Videmski provinci prav za napeljavo elektrike v beneške vasi. Ta denar pa je nekam čudežno Izginil, ker se o njem ne sliši govoriti. Kjer je bila napeljana elektrika, so morali domačini prispevati velige vsote, ki so verjetno krile vse stroške. Ljudje upravičeno sprašujejo, kam je zginil ta denar, da se o njem nič več ne ve. Danih obljub je bilo nešteto, dejstvo pa je, da ni bilo do današnjega dne izvršeno nobeno delo. Drugi problem naše vasi je reka Nadiža. Nadiža teče pri nas po zelo plitkem dnu. V poletnem času ni dovolj vode, ker obilni potoki iz Mije, Stola in drugod ne prinašajo vodo. Ko pa pričenja deževno vreme. Nadiža naraste ter drvi preko Kreda mimo naše vasi. Plitka struga pa ne more sprejeti obilice vode in tako Nadiža naraste preko bregov ter odnaša s seboj še tisto malo zemlje, ki jo s tako težavo obdelajo vaščani. Tudi v tem primeru je nujno potrebna regulacija struge. Vaščani so se neštetokrat obrnili do pristojnih oblasti, ne da bi bili kaj dosegli. ■Vozni red parnikov QB PRAZNIKIH: Iz Kopra: 6.30, 9.00, 13.00, 17.20. Iz Trsta: 7.45, 11.30, 14.15, 18 30. OB DELAVNIKIH: IZ Kopra: 5.00, 6.00, 6.20, 7.30, 8.45, 12.15, 13.15, 13.45, 16.15,, 18.10. Iz Trsta: 6.00, 7.15, 10,15, 11.20, 12.05, 15.00, 17.00, 17.40, 18.10, 19.30. Včeraj 4. oktobra se je pričelo novo šolsko leto na vseh osnovnih šolah v Gorici. Šolska vrata so se torej uradno odprla in po učilnicah je zaživela mladost. Naši malčki so v gručah z otroškim žvrgo-lenjem napolnili ceste in hiteli proti vzgojnim domovom. Posebno razveseljivo je bilo gledati najmlajše šestletnike, ki so prvič prestopili šolski prag in prav za prav s tem stopili y življenje. Živahno je bilo zlasti po slovenskih vaseh, kjer se je bolj kakor v mestu opazil vrvež Joiske dece, ki je klicala in pozdravljala, kajti na vasi se otroci poznajo že pred vsto-. pom y šolo, V mestu so si pa nasprotno prve dni zelo tuji in nezaupljivi in zato boječi. Prijateljstvo morajo šele potem skovati. Učitelji in učiteljice imajo polne roke posla, da otrokom dopovedo nov način življenja po letih in me. secih razbrzdanega in brezskrbnega pohajanja. Pri vsem tem moramo omeniti,,da preživlja slovensko šolstvo na Goriškem velike težave. Predvsem je bil imenovan nov didaktični ravnatelj, ki se bo moral s slovenskim šolstvom šele spoznati; potem je vprašanje slovenskih knjig in učnih moči, katerim je otežkočeno nemoteno delo na šolskem področju. Kljub temu želimo, da bi učitelji in učenci premostili težave in da bi šolsko leto 1948-49 potekalo uspešno ter v zadovoljstvo staršev in vsega našega življa. Živahna fizkulturna nedelja v Medani in Šempetru V Medani so mladinci ustanovili iniciativni odbor avto-moto krožka Medana in se med drugim obvezali, da bodo še ta mesec organizirali šofersko amaterski tečaj. Naslednjega dne popoldne, v nedeljo, so priredili motorne dirke z zaprekami. Tekmovalo je 18 vozačev medanskega okraja. Prvo in drugo mesto sta zasedla Mirko Kristjančič in Jože Debeljak. Nedeljske motorne dirke so zdramile medansko mladino, ki je pokazala, da je v tem letu v fizkul-turnem delu precej napredovala. Na igrišču v Šempetru pri Gorici pa je bilo okrajno atletsko tekmovanje, ki je privabilo precejšnje število gledalcev. Tekmovalo je 177 atletov, moških in žensk iz vseh krajev Goriške. V končni oceni društev ie bilo stanje točk naslednje: Moški: Renče 11.876 točk, Ajdovščina - Vipava 10.770, Gorica 6166, Solkan 4926, Tovarna Anhovo 3350, Čepovan 2283. Zenske ekipe: Gorica 3327 točk, Solkan 2868, Ce-povan 2013, četrta je bila tovarna Anhovo. Moški posamezno: Ko- mavli (Ajdovščina), Bajc (Ajdovščina), Šebenik (Ajdovščina) izven konkurence, Černigoj (Solkan), Štrukelj (Solkan). Zenske posamezno: Kovačeva (Solkan), Abra-mičeva (Solkan), Doljakova (Solkan), Kofoljeva P. (Cepovan), Siličeva (Gorica), Kofoljeva V. (Cepovan) izven konkurence. Natečaj za mesta ob6insk:h tajnikov Goriška prefektura sporoča: Z ministrskim odlokom z dne 31. avgusta t .1., objavljenem v ((Uradnem listu« 13. septembra 1948 št. 215, je bil razpisan natečaj za mesta občinskih tajnikov 7. in 8. stopnje, do katerega imajo pravico namestniki ali začasni tajniki, ki imajo vsaj 4 leta pohvalne službe, bivši borci in podobno pa najmanj 1 leto. Prošnje je čas predložiti 60 dni po objavi tega odloka, zato poteče rok za predložitev teh prošenj in potrebnih dokumentov za sprejem 13. novembra. Prošnjo na kolkovanem papirju za 32 lir, podpisano od prosilca in z navedbo njegovega bivališča je treba nasloviti na: Ministero del-1’Interno (Direzione Generale del-l’Amministrazione Civile) in predložiti z vsemi potrebnimi dokumenti pristojni prefekturi. Na prostem papirju ji je priložiti v dveh izvodih seznam izpričeval in dokumentov, ki morajo biti po potrebi overovljeni in sicer: 1. rojstni list; 2. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 3. potrdilo, da ima prosilec politične pravice; 4. kazenski list; 5. nravstveno spričevalo, ki ga izda župan občine, kjer je kandidat pristojen vsaj eno leto; 6. zdravniško spričevalo izdano od pokrajinskega zdravnika ali zdravstvenega urada pristojne občine; 7. potrdilo q vojaškem službovanju ali vojaškem odpustu za nedoločen čas itd. 8. original ali legalni prepis zrelostnega spričevala za opravljanje dolžnosti občinskega tajnika; 9. družinski list: 10. prefektovo potrdilo o službovanju kandidata kot namestnika ali začasnega občinskega tajnika; 11. bančno ali poštno položnico za 300 lir, naslovljeno na blagajnika notranjega ministrstva. Dokumenti kakor po točkah 2, 3, 4, 5, 6 in 9 ne smejo biti stari več kot 3 mesece od dne razpisa natečaja (31. avgust 1948). Nadaljnja pojasnila daje tajništvo občine in prefektura (Div. 2 A). DOLENJA MJERSA V nedeljo dne 12. septembra je prišel na obisk v našo vas tov. Kont iz Ažle, da bi se porazgo-voril z nekaterimi svojimi znanci. Vsem pa ni bilo pogodu, da hodi tov- Kont po beneških vaseh. Ko ga je zagledala skupinica nekaterih elementov, je pričela mrmrati. V tej skupini je bil tudi znani trikolorist iz Gorenje Mjerse Chiuch Gino, sirf pok. Srečko, ki je izjavil ostalim sledeče: «Kako je to mogoče, da je Kont še pri življenju? Ali ga niso še spravili s tega sveta? Sam ga bom ubil, ako se drugi ne bo upal in ne bo več hodil po naših vaseh.* Grožnje tega trikolorista so značilne in vredne pravcatega tolovaja. Tov- Kont bo zaradi tega vložil tožbo proti omenjenemu Chiuchu. Vinogradniki v skrbeli zaradi spremembe vre mena Po tednih sončnih dni se je včeraj nenadoma vreme pokvarilo. Letos smo imeli že preveč dežja, kar je zelo nepovoljno vplivalo na poljske pridelke. Vse se je zakasnilo, posebno koruza, grozdje in čin-kvantin. Ker pa je bilo zadnje tedne lepo, so se kmetovalci veselili, da bo to nadoknadilo zamujen čas poleti. Posebno sta potrebna sonca grozdje in činkvantin. Mnogi, ki so že pobrali grozdje, so se pokesali, ker bodo imeli vino kislo. Pametnejši so poslušali nasvete izkušenih ljudi in so pustili grozdje dozoreti. Ve- Enosfavna pof iz države v državo Zaradi ilegalnega prestopa državne meje .so organi javne varnosti v nedeljo aretirali v Krminu Con-cetto Sartini, Josipa Borgia, Josipa in Ivana La Monaca, vsi doma iz Vittorie pri Ragusi. Imenovani so se po kratkem bivanju v Jugoslaviji vrnili, oziroma so jih sem predali jugoslovanski obmejni organi. Isti dan je bil aretiran v ul. 24. maja .v Gorici zaradi nameravanega prehoda državne meje 33-letni Odo. rico Operoso iz Boscotrecase pri Neaplju. Sam je namreč na kvesturi priznal, da je prišel v naše obmejno mesto zato, da poskuša v Jugoslavijo. čina je odločila, da bo pristopila k trgatvi okrog 15. oktobra, ker grozdje v lepem vremenu mnogo pridobi na sladkorju. Nenadoma pa se je včeraj pojavil pravi novembrski dan. Oblaki so se spustili nizko, toda dežja le ni bilo, samo rosa se je sipala iz megle. Kmetovalci so zelo nejevoljni. Ce bo tako vreme trajalo, bo napravilo ogromno škodo vinogradnikom, ki živijo edino od prodaje vina. To velja posebno za briške vasi, Steverjan, Oslavje in druge. Drugi jesenski in zimski pridelki, cvetača, ohrovt, salata, radič, zelje, kažejo zelo dobro. Na splošno lahko rečemo, da je bila letošnja letina precej dobra, vprašanje je le še, kakšen bo vinski pridelek. O tem bomo še spregovorili, ko se bo trgatev pričela. KINO VERDI. 17: «Vojaški novinci« Gianni in Pinotto. VITTOHIA. 17: «Mehikanska serenada« S .Theple’ in F. Tone. CENTRALE. 17: «Ni časa za ljubezen«, C. Colbert in F. Mc Murray. MODERNO. 17: ((Zvezda in Ria«, La Jana in W. Scharf. EDEN. 17: «Mehikanska ježa«, G. O’ Biren in A. Young. KMETOM IN ŽIVINOREJO Krmljenje in reja molzne Krave Star in resničen pregovor pravi: «Krava pri gobcu molze«. Cim bolje je krmljena, tem več in tem boljše mleko daje in tem bolj zdrava tudi ostane. Vendar pa moramo takoj opomniti, da bi bilo pretežno, preredilno in preobilno krm Ijenje tudi napačno. Ako krave predobro hranimo, predela telo krmo, ki je odveč, v meso in mast, a ne v mleko. Predebele krave niso dobre mlekarice, še manj pa mršave; nekaka srednja mera najbolj odgovarja. Najprikladnejša hrana molznim kravam je sveža klaja. Na kakovost in množino mleka vplivajo koruzna slama, t. j. sveže koruzno listje, detelja sploh in dobra sveže trava. Na kakovost mleka pa vpliva poleg navedenih snovi, tudi sladko seno, laneno seme, korenje Itd., Največ mleka namolzemo, če krmimo kravo s svežo travo. Pozimi pa, ko primanjkuje sveže krme, ji moramo dajati repe, pese, korenja i. dr. Tudi otrobova voda izdatno pomnoži količino mleka, kar naj bi si zapomnila vsaka gospodinja. Najboljše seno za molzne krave kosimo na senožetih, kjer rase med travo janež (kimel), koper in različne druge dišeče rastline. Sveža trava in detelja, sladko seno, suha detelja, korenje, otrobi, moka, sladke kali itd. pripomorejo do dobrega mleka in slastnega surovega masla. Ako po-kladamo pozimi molznim kravam samo seno in slamo, tedaj donašajo le malo mleka. Ce pa privržemo korenje, otrobovo vodo, poparjeno in okisano krmo. namolzemo mnogo več. Nikoli ne sme biti klaja revna na rudninskih snoveh (na soli), ker bi to škodovalo zdravju in tudi mleka bi bilo manj. Molzni® kravam moramo dajati sem ter p nekoliko soli. To je potrebno zlasu takrat, kadar jih krmimo s tez prebavno klajo. Molzne krave gonimo običajno n pašo, kar zdravju najbolj ^or*sl[ Vendar pa v hlevu krmljenje r ve dajo več mleka od onih, ki 1 spuščamo na pašnike. ^ role-odvis-\ dob® same. snaže- Največji in poglavitnega dek, ki ga donašajo krave, je ko. Od različnih pogojev je no, če je krava bolj ali manj za molžo, namreč od krave od pasme, od reje, klaje in s nja, od starosti, od časa, ki ^ tekel po zadnji telitvi, od molze, vročine in mraza. . ? Stara resnica je, da * J hlevu in snaženje govedi P vpliva na molznost. Cista naS„va| je neobhodno potrebna, da se a ne onesnaži, da ima mehko ® Ijo in da se mleko ne nasme • ^ čisti hlevi povzročajo bolezni- ^ ostre gnojnice in druge nesnag! tudi I™3 vname vime, koža, kakor tudi ki deli na koncu nog ob pa Nekatere krave dajo več akoravno jedo v£ rkljih- ml**1 nego druge, ali s« istih jasli. To zavisi od tegat je krava po prvem teletu v ^ čisto izmolzla ali ne, se ie , pravilno vzrejala ali ne. Cis a ža vpliva na vime tako, da iz kasneje več mleka. . ^ Le redkokdaj imajo krave ^ od telitve do telitve. In tudi c: to zgodi v posameznih Prlffl ^ vendar ne smemo do telitve ^ ker za' kravo bi bilo le preveč, ^ bi sebe in sad redila, zraven P dajala mleko. Dobro mlekarico j mo molzti po 10 mesecev na e ' meseca pa naj stoji suha. Skupno smo se borili skupno boiuo gradili! Prva skupina 25 mladincev in I mladink iz bujskega okraja je vče- j raj opoldne prišla v Koper in ob ' velikem zanimanju prikorakala na Titov trg med igranjem koračnice: «Samac-Sarajevo». To so prvi mla- | dinci. in mladinke nove delovne brigade. ki bo sestavljena v teh dneh iz okrožne mladinske organizacije. Zbirališče brigade je v Kopru, od koder bo odpotovala v prihodnjih dneh na gradnjo železniške proge Sežana-Dutovlje. Mladina Istrskega okrožja bo ta ko ponovno dokazala, kako hoče prispevati z delom pri gradnji in obnovi objektov splošne ljudske koristi. Kot je bila med borbo trsno povezana z organizacijami po Krasu in Pivki, je tudi danes pripravljena to povezavo ie okrepiti in razširiti. Delovnemu človeku ni mej in ne pregraj! Nezgode in prestopki HHAN Nikemu vojaku JA, ki je vozil .lrva, se je splašil konj. V diru je r,drvel po ulici naravnost proti morju. Vojaku se je posrečilo še o pravem času skočiti z voza in rešiti večjih poškodb, konj pa n: z vozom vred zletel v morje. Po ivcurriem napornem delu so ga-s ilci, ki so takoj prišli na mesto nesreče, rešili tudi konja in spravili vse skupaj nazaj na obrežje. * * * Narodna zaščita je na bloku -.stavila duhovnika Svečiča Ivana n mu našla 2000 metrolir, katere ie imel skrite za podlogo klobuka. Hotel je ta denar prenesti čez mejo poleg drugega, ki se ga lahko prenese brez dovoljenja. ISTRSKI »NEV MS I< PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 ŠMARJE Zlomil si je roko. Končič Mario iz, Kortine je imel zelo nesrečen dan. Vračal se je z dela na oslu in tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. Moral se bo zdraviti precej časa in bo prihodnjič naj-brže pomislil, preden bo znova sedel na osla. Odkritje spomenika v S aletu p padlim borcem r I Izoli Kor ha sinov Istre je bila tako močna, kakor je močno življenje in ljubezen Istranov do te zemlje, zato so zmagali ! Majhna istrska vasica Saleto pri Ižoli je doživela y nedeljo svoj zgodovinski dsn. Iz bližnjih in dalj-njih vasi okraja so prišli bivši borci, aktivisti in ljudstvo, da počastijo spomin 19 padlih partizanov, katerim so Saležani postavili lep spomenik. Spominska svečanost se je pričela s povorko vseh udeležencev, na čelu katere je godba igrala žalne koračnice. Ta povorka je bila žiy dokaz, kako ljudstvo spoštuje spomin tistin svojih sinov, ki s<-vse žrtvovali za njegovo svobodo saj je bilo v sprevodu več tisoč ljudi poleg bivših borcev, ki so prišli v uniformah in z odlikovanji na prsih. Povorka je okoli spomenika napravila živ okvir, kateremu so dale še poseben poudarek številne zastave, razobešene v velikem štirikotu na vrveh okoli spomenika. Ceta odreda JA je oddala tri častne salve iz pušk, nakar je sledilo polaganje vencev. Prvega so položili člani KP nato Zveza borcev, SiAU, sindikati, mladina, ASI2Z, piotiirji krajevne Zveze borcev Portorož, Korte in Strunjan ter po. samezne družine. Vseh vencev je bilo poklonjenih nad 25. Sledila sta spominska govora v italijanščini in slovenščini. Prvi govornik je poudaril zavednost vaščanov, ki so se na tako lep način oddolžili spominu tistih, ki so za svobodo dali vse. Omeni) je, kako čista je bila misel padlih, kako močna njihova vera v zmago demokratičnih idej, da so vse pustili in odšli y gozdove, ki so jim nudili samo zavetje pred sovražnikom in nič drugega. Nadaljeval je, kako se danes razni so. vražniki skrivajo za zastavo inter-nacionalizma, za ideje Marxa, Lenina in Stalina — po drugi strani pa razbijajo v borbi skovano bratstvo in blatijo vse pridobitve NOB ter predstavnike ljudske oblasti. Konkretno je n. pr. «Lavoratore», glasilo Vidalijeve frakcionaške skupine y Trstu, kar zamolčal ves proces, ki se je te dni vršil v Kopru pred vojaškim sodiščem proti skupini teroristoy in špijonov iz Ižole, ki je po navodilih CLN iz Trsta kovala zločinske načrte, kako odstraniti vodilne funkcionarje ljudske oblasti in pripraviti atentate na naprave splošne ljudske koristi. To je jasen dokaz, s kom so ti frakcionaši povezani in po čigavih navodilih delajo. Drug dokaz, kakšno je delo frakcionaške skupine, da se vsa leta v Trstu ni govorilo o volitvah. Danes pa se veliko govori. Naravno, Vidalijeva frakcionaška skupina je ustvarila ugodne pogoje za to. «Lavoratore» posveča veliko prostora o obstoju »terorja« v istrskem okrožju. No, ta «teror« izvaja ljudska oblast proti vsem fašističnim, ustaškim in drugim elementom, ki bi poizkušali škodovati sedanjemu razvoju. To je dokazal tudi zadnji proces. Za vse take teroriste in zločince ni in ne bo mesta med poštenim in delovnim istrskim ljudstvom. To ljudstvo ve, kaj je svoboda, koliko žrtev je bilo treba, da si jo je priborilo, zato pa se ne pusti zavajati od nikogar. V slovenščini je v imenu ZPP spregovorila tov. Jura, ki je tolmačila misli govornika v italijanščini. Posebej je poudarila, da je danes ljudstvo tisto, ki daje vse svoje moči in delo za izgradnjo socializma in boljše bodočnosti. To ljudstvo je istočasno graditelj novega sveta. . Z žalostinko «Zrtyam» je bila spominska slovesnost zaključena. Peta obletnica velike nacifašistične ofenzivi Hitro po padcu fašizma so naci-fašisti zasnovali čistko v velikanskem obsegu čez vso Istro, da bi z enim samim zamahom uničili vsak odpor v istrskem ljudstvu. V ta namen so spravili skupaj ogromne sile motoriziranih čet, ki so vzele črto Reka-Trst in se pričele pomikati kot vse uničujoč plaz po Istri. Vse, ki so bili naklonjeni partizanstvu, ali simpatizirali z osvobodilnim gibanjem, so zajeli in odganjali s sabo, ali pa že na mestu postrelili. Vasi in posamezne hiše so požigali in uničevali v stoletjih težko zgrajene domove. , To pa je bilo samo na zunaj. Pre- I trgane vezi z edinicami, ki so se Otvoritev mostu čez Dragonjo Včeraj v nedeljo 3. t. m. smo otvorili novozgrajeni most med Borštom in Topolovcem v kopr skem okraju. Most veže oba brega reke Dragonje in je dolg 45 metrov. Poleg omenjenim vasem bo most v veliko korist tudi vsem okoliškim vasicam, ki so bile v svojo veliko škodo brez veke prave zveze in s tem v nekem pogledu tudi zanemarjene. Ob otvoritvi je imela mladina iz Boršta in Topolovca posebno prireditev, s katero je proslavila ta važen dogodek. Na sredi mostu je bila improvizirana dvorana, okrašena s sliko tov. Tita in Stalina in z zastavami. Kot prya točka je zadonela po široki dolini partizanska borbena pesem, ki je odmevala iz brega v breg. Za to je sledil govor nekega tovariša, ki je v kratkih in klenih besedah orisal sedanji politični in gospodarski položaj v svetu in doma ter prešel na besede tov. Kidriča, ko je ob neki priliki dejal: «Svet nasilja se je podrl, iz razvalin vstaja nov svet. Most za mostom, hram za hramom gradi naše ljudstvo in tem svojo novo domovino!« Tako se dan za dnem spreminja nekdanje lice Istre. Dvigajo se novi, lepi in ponosni zadružni domovi, obnavljajo se poslopja, gradijo in lepSajo šole, na novo delajo In popravljajo ceste, vse to s podporo ljudskih oblasti, s prostovoljnim delom mladine in ostalega požrtvovalnega istrskega prebivalstva. To je vsekakor najboljši odgovor na vse dosedanje klevete in podtikanja naših nasprotnikov. Le s tvornim delom bomo dosegli lepšo bodočnost! morale razpršiti, da so se^ tak° varovale popolnega uničen)®1 mladina takoj sklenila. Izgube bile velike, tako na terenu, kot’ edinicah. Toda te nikakor ti plašile pogumnih Istranov, bili odnehali z borbo proti no ^ sovražniku. Moč do življem -n svobode je bila večja od taITu[1ali topov, ki so skozi več dni B .^o smrt in razdejanje med \oVat) ljudstvo. Znova je pričela <>e ^ terenska obveščevalna slu^a’sVoj« va so vasi zbirale hrano Za borce, ki so nadaljevali s f1 napadalnimi akcijami. Ni Je gjj, več ovire, da ie ne bi Pre. . e. borbi z mehaniziranimi ar»‘“ ^ dokazalo, da je močnejše Tako ko bile proslave v B®1 pp Dekanih, na Škofijah, pri ,fVyas tonu, v Marezigah in drugi« -j,, okrož.ia. Povsod je ljudstvo ^ v velikem številu ,da sliši govornikom, ki so z borbeno ^ govorili o junaštvu naroda, ^ mu je bila od nacifašizma za^0t samo ena beseda: smrt. Toda tjii, se takratni naši sovražniki z ^ »e bodo tudi vsi današnji-stvo, ki je toliko pretrpelo bfS. vovalo, bo tudi v naprej z°a ^^s'-niti svojo svobodo in ljudsko^ vse1’1 To pa proti vsakomur m še tako težkih okoliščinah! NEKAJ MISLI IN ZAKLJUČKOV OB RESOLUCIJI lNFORMBIROJA „Ne na svatovski gostiji, temveč na bojnem polju spoznaš pravega prijatelja“ D U $ A N F U R L A 'N' II To je samo eden od mnogih konkretnih primerov našega in-ternacionalizma, nedvomno najlepši, na katerega smo in bomo vedno ponosni. Ostalih ne bomo niti navajali. Vask se jih bo sam spomnil, če se bo malo zamislil u našo preteklo oboroženo in polpreteklo politično borbo na Slovenskem Primorju in Tržaškem ozemlju. Naj Vidali navede en tak konkreten in otipljiv primer internacionalizma n. pr. KPl v zvezi z borbo tržaškega ljudstva, ki jo v primerjavi z jugoslovanskimi «iz-dajalcin tako poveličuje. Smatra morda Vidali za internacionalizem stališče, ki ga zavzema KPl do vprašanja Trsta, stališče, ki je v popolnem nasprotju z vsako resnično marksistično analizo tega vprašanja, ki je najostreje obsodila sama VKP (v) in od ka- terega KPl še danes ni odstopila, čeprav je formalno priznala in sprejela kritiko in se skesano potrkala na prsa? Smatra morda Vidali za internacionalizem direktive, ki jih je v Rimu prejel od vodstva KPl in ki se nanašajo na neko določeno spremembo naše dosedanje politične linije, po kateri naj bi postopoma prišli do zahteve po priključitvi Trsta k «materi» Italiji? Da ne omenjamo umazane gonje, ki jo vodi KPl proti ljudski republiki Jugoslaviji, proti KPJ in njenim voditeljem, to se pravi proti tfsti Jugoslaviji, ki z vso naglico hiti v socializem, kar je bil primora npriznati celo član CK KPl F. Jovine, ko je dejal, da «če bi se v Italiji zgradilo v zadnjih letih pol tistega, kar se je v tem času napravilo v Jugoslaviji, bi ta (Italija) danes že mnogo bolj odločno stopala po "(ILJA EHRENBURG) poti k pravi demokraciji kot stopa sicer« itd. Ce tukajšnji frakcionaši smatrajo vse to za internacionalizem, potem jim mirne duše lahko rečem, da so politični in idejni tepci ali pa provokatorji. Ves njihov internacionalizem ni nič drugega kot zelo spretno prikrit in u internacionalistič-ne fraze hinavsko odet nacionalizem, ki se bo v najbližji bodočnosti pokazal kot odkrito in najpopolnejše izdajstvo vse naše dosedanje borbe, vseh naših žrtev in naporov in to na eni od najbolj izpostavljenih točk mednarodne protiimperialistične fronte. Pri naših povsem političnih in zemljepisnih pogojih in pri obstoječem narodnostnem sestavu tukajšnjega prebivasltva ne morejo dejanja, ki jih je Vidali izvršil v zadnjih mesecih, prav nič drugega pomeniti, kot to, kar sem že izrazil. Ze od prvega dne smo trdili, da je resolucija bila povod izdajstva tukajšnjih političnih pustolovcev, raznih biciklistov in oportunistov, ki so se prerili do odgovornih partijskih in ostalih političnih položajev in prej ali slej bo vsakemu poštenemu komunistu in antifašistu pasno, da je Vidali z nekaterimi svojimi pajdaši ze dolgo tega pripravljal ta svoj, takšne in takšne namene skrbno sestavljen udar. Ce bi ne bilo resolucije, bi bilo treba pač počakati neko drugo, čeprav mnogo manj sijajno priliko, na vsal' način pa je moral izdaja'>ki in oportunistični gnoj, ki se je postopoma nakopičil v naših vrstah, prej ali slej splavati na površje in nam tako omogočiti, da se ga iznebimo. Ko je bila objavljena ■ uluci-ja, je Vidali, ki ima brez dvoma neke machiavelistične sposobnosti, takoj preračunal, kakšne bi bile posledice, če bi se spor, ki je nastal v. okviru Informacijskega urada, prenesel na naše ozemlje (točneje n naše organizacije) in se izpostavil učinkovanju tukajšnjih posebnih pogojev. Ko je ugotovil,t da bi v tem primeru prišlo do takšne kakovostne spremembe, pri kateri bi se vprašanje «za ali proti Kominformuv . izobličilo v vprašanje za ali proti razbitju enotnosti tukajšnjih revolucionarnih sil, se je takoj z vso silovitostjo vrgel na delo, da bi ga čim preje in čim bolj temeljito izvršil. To je še vse kaj več, kot navaden internacionalizem, to je že ne- ka višja, nam sicer popolnoma nepoznana oblika unternacionaliz-ma», katere veliki duhoven na našem ozemlju je po vsej priliki Vidali. Ta internacionalizem je preračunan ng, dokončno priključitev Trsta k Italiji in vse Vidalijeve protestne brzojavke na OZN za spoštovanje mirovne pogodbe, za imenovanje guvernerja itd. nas ne bodo prepričale o nasprotnem. Mi tehtamo ljudi po dejanjih in ne po brzojavkah. Protesti, prelepi članki v njihovem časopisju, borba za dvojezičnost in slovansko-italijan-sko bratstvo so samo prepotreben pesek v oči, vse dokler ne bodo nastopili takšni pogoji, ko bo on ne glede na voljo množic lahko uresničil svoj končni cilj in se tako razkrinkal v najboljšem primeru kot italijanski rdeče pobarvan nacionalist, v zaključni fazi svoje žalostne igre pa celo kot čisto navaden buržoazni agent. Preden končam s tem svojim pisanjem, bi hotel še na nekaj opozoriti, kar se je do danes vse premalo poudarjalo in je vendar tako važno za vsakogar, ki b isi hotel biti na jasnem, v koliko so obtožbe Informacijskega urada proti jugoslovanskemu vodstvu upravičene in v koliko to niso. Do danes se menda še nihče ni vprašal, ali je bil Informacijski urad sploh pooblaščen izdelati in objaviti resolucijo s takšno in takšno vsebino in v takšni in takšni obliki, kajti če bi si bil kdo zastavil to vprašanje in bi skušal dati nanj pošten in objektiven odgovor, bi se ta moral glasiti tako, da Informacijski urad za kaj takšnega sploh ni bil pooblaščen. Ostočasno, ko iznašam to svojo trditev, svetujem vsem tistim, ki bodo zaradi tega zagnali divji krik in vik, češ da je takšna trditev provokatorska, trockistična in ne vem kaj še vse, naj si poiščejo in prečitajo članke in brošure, ki so izšle ob priliki ustanovitve Informacijskega urada in v katerih točno in jasno piše, zakaj in v kakšne svrhe je bil ta urad ustanovljen. Tu bodo med drugim čitali, da je bil glavni razlog ustanovitve omenjenega urada poostren pritisk svetovnih reakcionarnih sil z angloame-riškim imperializmom na čelu proti svetovni demokratični fronti v splošnem in proti državam ljudske demokracije & Sovjetsko zvezo na čelu še posebej. Osnovne naloge tega Informacijskega urada naj bi bile čim tesnejša in čim popolnejša koordinacija revolucionarnih akcij kompartij, ki so članice tega urada in pa izmenjava revolucionarnih izkušenj posameznih kompartij v borbi proti razrednemu sovražniku v spošnem in anglo-ameriškemu imperializmu še posebej. In končno na ustanovnem Informbiroja sklenili tudi to — in to je v nastalem speru predvsem potrebno upoštevati — da se glede na specifičnost revolucionarnih pogojev v vsaki posamezni deželi ne bo silila nobena kompartija, članica tega Informacijskega urada, da bi morala sprejeti kot obvezen nek j določen sklep, če bi smatrala, da ta isti ni v skladu in interesu z njeno nacionalno-revoluciarno linijo. Z e na osnovi samo teh par-ugotovitev moramo priti do za-nikaor ni bil opolnomočen izdati resolucije s takšno vsebino in v takšni obliki. Zaradi lega je jugoslovanski CK bil prisiljen odbiti krivične obtožbe in povabilo Informacijskega urada, naj se javi v spokorniški halji pred svojimi sodniki. In to je napia-vil z dostojanstvom, ki je lastno samo človeku, ki se ne zaveda zločinov, ki se mu pripisujejo. Brez histerizma in surovosti, ki so značilne za njene klevetnike, dokazujoč z otipljivimi dejstvi neresničnost obtožb, se je KPJ svečeno obvezala pred vsemi proletarskimi množicami sveta, da bo z dejanji in ne z besedami do-dov, svojo predanost načelom marksizma-leninizma, svoj internacionalizem in predanost mednarodnem proletarskemu gibanju. Tisti, ki se na najaramotnej-ši način zaganjajo proti novi Jugoslaviji in jo skušajo na vse mogoče načine ovirati v njenem političnem in gospodarskem razvoju, misleč pri tem, da opravljajo tako svojo internacionalno revolucionarno delžnost, bi mnogo bolje napravili, če bi sprejeli poziv jugoslovanskega delavskega razreda na tekmovanje, kdo bo prvi v svoji deželi izgradil socializem, kajti samo tako bodo lahko dokazali, ali so ali niso boljši od Jugoslovanov. Mišljenje nekaterih, da se bil CK KPJ — kljub zavesti, da je v danih pogojih izvršil vso svojo . revolucionarno dolžnost mo- ral podrediti resoluciji ln'° cijskega urada, je Z9re*en°'fnifit praviti to, zaradi ljubeQa in enotnosti socialističnega ka, kot oni pravijo, bi pokazati svojo slabost, ne°ki ji nost in tisti oportunizem, krasil in še krasi razne sr ^c' ske, laži revolucionarne P ne skupine tipa II. interna le. To bi bil izraz morah10'• ,[ litične šibkosti in ves nap -svet bi s še večjim zaniče^a^ gledal na Jugoslavijo, & n &t Jckar tega zaslužila. Vse ^ ne imele nobenega čuta ^ nosa in poštenja in ne ^fei tija Jugoslavija, ki je & nedavnim v ogorčenem x:iapv nem spopadu imela ta . 'se j1 revolucionarne uspehe, k1 v nežetih ideoloških, g pfe' in vojaških spopadih izredn ^ kalila, ki danes z vse f doslednjostjo gradi socializ ima radi tega visoko ra~ obof°: i«* svoje Časti, ponosa in Pos Taka je resnica o reso Jugoslaviji — o tem, kar .gji gaja tu pri nas. Tisti, ki ;s0 „fl (0> izkoristiti ta čudovit slučaj ta, da bi razbili našo enotnost i ^ ^ ko pripravili potrebne P0.^010 priključitev Trsta k Italijt, deloma že in se bodo še bolj razkrinkavali kot agenti italijanske in and riške buržoazije, ki bi Trst čimpreje vključiti kot ^ člen v verigo svojih stra postojank proti silam sV demokracije. KON®C dr UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Telefon št. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947. | NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oilasov: Za vsak 'mm vljine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: «ZaložniStvo Primorski dr.evnlk«, Trst Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki tiskarski zavod. 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 11-C"74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana