77. številka. V Trstu, v sredo 26. septembra 1888. ( i Tečaj J „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ca vse leto gl. ft. —; izven Avat. 9.— gl. ca polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta ., 1.50; „ „ 2 25 „ PoHamirno Številke se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trstu po i* nov.. v 0-orici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnino se upravništvo ne ozira. EDINOST dopifti xe poni I j njo uredništvu v ulici furintia At. 'Js. Vsako pinmo mora hiti Crankovano, ker nefrankoTAna ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi Črkami ne plačuje prontor, kolikor bi »ja ol>*eglo navadnih vrnti<\ Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in iimorate pre« jema upravništvo v ulici ('arintia 2N. Odprte reklamacije no proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Prmorsko, »V «a-zumništvom. H Glavni vodilni smoter pri temu majhnemu spisu nam je bil, odpraviti ono krivo mnenje, ki so čestokrat nahaja, kakor smo omenili, celo pri naših razumnikih, da narodnost pri nas Slovanih no more biti niti podlaga niti pomoček veri, temveč — sodijo celd, da prevelika vnetost za narodnost spodkopujo vero v narodu ter ga tira k odpadu od katoliške corkvo, zaradi česar osobito naši klerikalni časniki in spisi sploh poudarjajo pred vsem rim-stvo katoliške cerkve napram prav o s lavne j cerkvi. Uprav napačna misel, da Slovanofili razširjajo mej slovanskimi katoliškimi narodi razkolne ali pravoslavne ideje ter nagovarjajo lastne sobrate, da prestopijo k grško-ruskej cerkvi — uprav ta kriva misel je zamorila v marsikaterem srcu katoliškega duhovna blago čut domoljubja in rodoljubja ter ga storila strpnega in pasivnega, dA, rekli bi skoraj : odpadnika narodne ideje. Ni se nam po tem takem čuditi, ako nahajamo tudi po slovenskih pokrajinah sem ter tja starega duhovnika, ki ni v teh krivih mislih hotel napredovati z drugimi ter so mu se vedno zoprni narodni boji in narodno delovanje sploh. Mi nočemo na tem mestu nikogar sumničiti, niti črniti, a dokaz povedanemu so pač nekoji cerkveni listi, kateri, čeprav naravnost ne pobijajo narodnih pojavov in teženj, vendar so jim v marsičem nasprotni ; ostanejo proti njim pasivni ali celo ljudstvo odvračajo od njih z enim ali drugim razlogom. Posameznosti tu nočemo navajati, kajti do-vedle bi nas morebiti v kako sitno in nepričakovano nasprotje ; vendar pa smelo trdimo, da so vsi naši dosedanji pojavi na narodnem polju še nekako primitivni in nedolžni, vsled česar ne zaslužujejo one tolikokrat tako pretirane graje, kakoršna se jim čestokrat podaje od krogov, o kojih bi se bilo nadejati pohvale in priporočanja. Glejmo n. pr. našega pesnika-prvaka Gregorčiča in njegovega hudega kritika dr. Mahniča; mej njima vidimo ob enem razliko med duhovnikom ostarelih narodnostnih idej in domoljubnim, svoj narod srčno ljubečim mlado-duhovnikom. Ni bil naš namen modrovati o posameznih slučajih, nego hoteli smo našim čitateljem samo predočiti, kako pogubijiva, škodonosna in kriva jo pač čestokrat preostra pedantnost. In uprav na tej duševni bolezni — sit venia verbo — bolehajo pri nas nekoji kraji, ustvarjajoč s tem narodu veliko brezpotrobne duševne škode. Res je pač : dandanašnji svet jo preveč materialističen in brezversk. Ni mu več mari za vero, ampak očitno podaja J daritve zlatemu teletu. V tej suhej puščavi živi sem ter tja zeleno drevesce, ki je je skoraj sram kazati se svetu. Enako živi mej tem novo- dobnim grudomolstvom še mnogo krščanskih duš in mnogo krščanskih narodov, kojih srca se povzdiguje V Vsevišjemu, koji spoznavajo realnost vere in njenih naukov, jih spoštujejo in se po njih ravnajo. Eden teh narodov je tudi naš slovenski, ki v svojejej osamelosti in bridkosti vzdihuje k Bogu in Njega moli in prosi za boljšo prihodnost. Od prastarih časov sem, bil je slovenski narod otroško udan rimsko katoliški cerkvi; vero zatoraj v narodu moramo pred vsem spoštovati. Ali za vero pride narodnost, to je, — oni čut, ki je za prvim v človeku najbližji in nejplemenitejši. Ako je torej vreden smrti človek, ki bližnjega izneveri, hude kazni je tudi vreden oni. ki psuje narodnost in dela sploh v tu, da ljudstvo rarnaroduje. Tudi mi bi dosledno lehko prišli v pričujočem članku do čudno logične posledice, kojo z drugimi besedami lehko izrazimo : — kdor je proti narodnem delovanju in težnjam otrpnel, ali kdor deluje proti svojemu narodnemu prepričanju, kdor narodnostni pot in njegove pojave zatira in ljudstvu brani, da so jih vdele-žuje, oni je protiven temu ljudstvu ter v nekem smislu tira vernike od pravo cerkve. Domoljubje in rodoljub j o jo čut, ki se strinja z katoliškimi verskimi načeli in plemeni ter povzdiguje onega, koji ja goji. Sovražtvo, nasprotstvo temu čutu ali apa-tnost, brezkrbnost in nedelalnost ro narodni grehi. (Dalje prih.) PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. £efiki npiatil Svatopluk ĆJech; provel M. Vrnilož. (Dalje.) ČJez noč ohladil se je znatno ogenj go^pej Grlički in ko j pojutrišnem odvela se je užo Julija skozi mestna vrata v kočiji gospoda Jastreba. Ta kočija imela je, kakor skoro vse, kar je z gospodom Jastrebom bilo v zvezi, dokaj zanimljivo historijo. Bil jo je plemeniti naS prijatelj kupil na javni dražbi nekega lahkomišljonega mladeniča, ki je vložil za časa lasnave pomoči gospoda Jastreba dedščino svojo v demante, razsvetljujoče noč nekih lasij in zapeljujoče z lenkom krasnega, plamnoga očesa. Ko se je ta mladenič konečno brez miljenke in s prazno mošnjo vrnil iz toplic, končal je v poslednji stanici, v ti kočiji, z nekoliko svincem romantično ži« venje svoje. Ali sedaj tvorila so ta kola okvir Veselo slike. Sedel je v njih gospod Jastreb, držeč na kolenih svojo vitko plavo-laso hčerko, a poleg njega Čuvala jo gospodična Grlica drugega Jastrebčka, ki so ji jo bil pri prvem pogledu s toplo na-klonenostjo privadil. Oči te lepo skupine uprte so bile na širno krajino, razprostirajočo se krog njih v blišča letnega solnca, ki je na nji igral, kakor lesk zadovoljno-sti na obrazu dorastle krasne ženske. Ta posmeh budi jedino čisto, nemešano veselost v naši duši. Pri posmehu dekličinem in pomladnih cvetek prevzemajo nam srce nemirna hrepenenja, posmeh starajočo se žensko in jesensko krajine zakrit je z melanholijo, z spominom prošle krasote. Zlato morje klasov se -jo valovilo okrog in tu pa tam vzdigale so so nad valove inobojne plavico in divji mak, ti značni letni cvetovi, zazirajoči roso in senco, zroči v svet s plamnim, radostnim očesom. Culo Rozina, sedeča na kozlu poleg kočijaža, obračala je z zanimanjem obličje na desno in na levo in solnčni Bvit dajal jo živejši in radostnejši izraz belemu njenemu obrazu in mrtvemu očesu. Dolina, v kojo je gledalo hvaljeno švicarsko poslopje Jastrebovo skozi gosto sadno drevje, v sosedstvu starosvetskega mlina in tolpo vaških stanovališč, bila jo res krasna. Dno jo bilo napolneno z gostimi nasadi, in po straneh temnelo se je jelo.vje in belile se breze in čez prodor, skozi kojega si je delala odtod pomladna rečica pot v širni božji svet, odpiral se jo razgled na mnogoobetani odlomek neka-kovega bližnjega pogorja. — - — Odbornikom in odbornicam delal, podpor, družtva. (Konec.) Od začetka je malo laškega, ali potem vedno bolj in bolj in nazadnje učitelj pripelje otroka z slovenskim jezikom tako daleč v laškem, da se lahko boljše laško nauči tisti, ki je obiskoval slovensko šolo, kjer se je pa laško učilo, kakor pa tisti, ki so ga starši vrgli precej v laško šolo — ker tukaj od začetka ni nič vedel; slišal jo pač učitelja ali učiteljico, ali ni vedel kaj hoče, poslušal je, pa ni razumel — kakor človek, ki jo gluh, vidi človeka govoriti, pa ga ne sliši. Tako so učijo otroci v slovenkih šolah okolico laški — najprej po malem v drugem razredu, potem več v tretjem in četrtem. — Tako je pri sv. Tvanu. — V Skednji je pa uže drugače — tam sta po dva prva razreda, po dva druga in tako naprej. — Eden je slovenski eden laški, v drugem ravno tako in v tretjem in četrtem tudi. — V slovenskih je, kakor omenjeno, v laških pa jo vse drugačo — tukaj se ne učijo nič slovenskega, vse jo le laško; otrok od učitelja ali učiteljico ne sliši nobene slovenske besede ; kako tudi, ker jo uč:telj ali učiteljica trd Lah ali Lahinja, ki no zna nobene besedice slovenski. Tedaj jo otrok popolnoma zgubljen, ako pride v tako šolo. — In tako je tudi v vseh mestnih šolah. V Rojanu pa je šo drugačo — tam sta prva dva razreda slovenska, ločena za fante in deklice— ali tretja sta tudi dva, pa v vsakem fantiči in deklice skupaj — ločeni pa so tako, da je en razred slovenski, eden pa italijanski. — Včasih smo se v trirazrodni šoli precej naučili, kako pa je sedaj, ne vemo — Čudno pa je to, da je v Rojanu v tretjem laškem razredu skoraj šo enkrat toliko učencev in učenk, kakor pa v slovenskem. — Jako je pa zlo, ker so starši dajo premotiti od takih, ki so strašno goreči za laško šole, ki so bili nekdaj sami Slovenci, potem pa so nas zapustili in sedaj so naši največi nasprotniki. Otroci, ki pridejo v tretji laški razred, ne morejo so dobro učiti, ne dobro napredovati, ker jim manjka podlago. — Prej v prvem in drugem razredu jo bilo vso slovensko, sedaj pa pridejo precej v laški razred, kjer jo naenkrat vse laško, a otroci znajo samo nekaj besedi govoriti. — Sedaj pride učiteljica, trda Italijanka, ki ne zna besedico slovenske, in naj uči otroke, ki znajo samo nekoliko laških ( besed. — Kar jim ona tudi pove, ne morejo je razumeti; kar jim zapito, vidijo I pač, pa ne vedo, kaj učiteljica hoče. — In na konci leta — kako je P — Vse dobro, vse prav dobro, ker učiteljici gre za čast; kaj bi bilo, če bi njeni učenci in učenke bili slabi. — Dobre rede ali „klase" jim da; kaj to nji mari, če so jih zaslužili, če so so res kaj naučili. — Velikokrat pozabijo šo tisto, kar so so v drugem razredu naučili. — Ko bi bili ostali v slovenskem oddelku, bi bili pridobili še kaj novega k staremu. V Rojanu je potem pa so četrti razred — pa samo laški ; — slovenskega ni, — Živenjo naše družbe v tihem zelenem podolju bilo jo dovršena idila. Gospod Jastreb vzel'je popolnem na se tip Ges-nerjevih junakov. Sedeval je na bregu rečico ter pogludaval v nebeškem miru na trnek z vAdo, plavajoč pod gladkim, pod-vzetno vzdvignoniui protom po bistri vodi. Ko se jo vračal z drobnim, srebrolesklim plenom, ukusno na udici nabranim, imel bi ga bil vsakdo za nedolžnega profesorja. Nekoliko dnij omejeval so je na ta sport, pak si je drugačnih zabav našel. Dal jo nekake kolo zabiti v potok, ki se je vil okolu njegovega imanja k sosednemu mlinu in postavil nekakov zid z strani k j dvorcu drugega soseda; nasledek je bil i boljši, nego jo bilo pričakovati; po burnem nastopu z gospodom Jastrebom populil je mlinar z svojimi hlapci kole iz vode, a drugi sosed prisilil jo zidarja z i nevarnimi grožnjami na beg. V okrajnem ! mestu vložile so se na to tožbe radi mo-1 tenja v posesti, in brzo dostavile so se na ' mesto komisije, pri kojih jo poslušul go-| spod Jastreb z netajenim razkošjem globno izbuhe obeh sosedov in prodke, celo v osebnosti segajoče spopadke advokatov, ki so si v skupnem vozu z spomini iz dijaških let kratili pot proti domu. Takovo so bilo zabave gospoda Jastreba izven doma. V domačnosti javil se jo šo ljubeznivejši. Sledil jo z živim za* ! nimanjem napredke, ki sta je delala otroka I pod vodstvom mladostno odgojiteljice in zvečer se jo le stežka poslavljal od svojih angeljčkov, ki sta mu prečesto v naročji zaspala. Julija, kojo dolžnost je bila, da pelje otroka v spalnico, morala je šo lep čas samotna posedati z nežnim očetom. Rozina ni nikoli z obiteljo jedla; bila jo u kuhinjo odaojena, kjer je sedela zdrizajoča se hlada, shuljona pozno v noo pri zamreženem .oknu ter je z nepremičnim očesom zrla v srebrni krog, "ki jo razlival bledi, melanholični svoj žar po lesnateh straneh podolje vili. Gospodična odgojiteljica žalib g ni imela uinogo smisla za lagodno povab-nost poznih teh večerov, ko je počenjal gospod Jastreb, poigravajo si s kodri sinčka, dremajočega mu v naročju, postajati vesele volje in to tem bolj, čim bolj je padala rdeča tekočina v vitki visoki steklenici sredi mizo. Zaman je gospod Jastreb deklici prigovarjal, naj premaga svoj stud do vina, zaman so jo brigal pričarati posmeh resnične veselosti na njeni ustni: ostajala jo hladna, zdržljiva ter jo rada vsako najboljšo priložnost porabl jala, da mu je mogla reči lahko noč in se z otrokoma iz obednico vzdaliti. (Daljo prih.) V ta razred dere sedaj vse i i. tretjega laškega in tretjega slovenskega, ako-ravno ti, ki so prišli iz slovenskega ne znajo in ne zastopijo toliko laški, da bi mogli dobro napredovati in dobro se učiti. — Tukaj je zopet učitelj, ki ne zna nič slovenskega jezika in je vrh tega še velik nasprotnik Slovencev, kar naznanja uže to, da jo spisal neke bukve, katerih čisti dobiček je določil za italijansko družtvo „pro Patria". Tukaj zopet vsi dobro in prav dobro končajo — če zaslužijo ali ne, če se kaj naučijo ali ne, komu to mari. — In potiskajo jih zopet naprej in svetujejo jim, naj gredo v peti razred k Prajniču. Ko bi bili slovenski stariši pametni, ]'o bi svojim otrokom želeli prave omike, pošiljali bi jih v slovenske šole v okolici; 4. točka: „Predlog ces. kr. namestni- pokaže se čisti aktivum 828 gld. 20kr.1 prav dob štva za podporo babic, katere bi obisko- Premoženje tega zaloga pomnožilo se je objektih, v rečenem letu po nakupu obligacij za 2000 gl. imenske vrednosti ter je znašalo konec leta 80.000 gl. v državnih obveznicah, ki dajejo na leto čistega dohodka 3360 gl. — Štipendijski zalog jo imel v vale dvakrat na loto ponavljalni tečaj v Trstu*. Poroča zast. dr. Fragiacomo. Predlog se sprejme. Zastopnik dr. Campitelli poroča o zavrženem računu zaklade bratovščin za leto 1887. Dobi besedo poslanec dr. Volarič, rer žigosa v obširnem govoru postopanje lošinjskoga glavarstva, strankarstvo sodnika "VVurmbranda in deželnega odbora bistveno, iztikajoč posebno, da vse podobčine in du-šobrižniki imajo edino pošto v Osoru. Preide zatem na upravo v Cresu ter vpraša deželni odbor, da-li odločuje vsako leto na podlagi § 11. in posebno, kako je odločil v tem letu o nagradi obč. tajnika in blagajnika, katera vršita dotična opravila tukaj bi se naučili slovenski materni jezik,, ter opazuje, da vplačivajo cerkve uže več tukaj bi se naučili tudi toliko laški, ko- j let v ime uprave jako nejednako za svojo svo- i likor bi pozneje potrebovali za delo za življenje. — Ako slov. stariši ne bi pošiljali jih otrok v laške razrede v ltojan ali v mesto v laške šole, kmalu bi magistrat bil prisiljen pripraviti četrti slovenski razred in tudi peti, ako bi bilo dosti šolarjev — če bi jih bilo v jednem razredu več kakor 60 ali 70, moral bi napraviti dva razreda in otroke razdeliti, in gotovo bi jih moral tudi razdeliti tako, da bi bili starejši v višem razredu, mlajši ali manj časa hodeči v šolo pa v nižjem — in tako bi se več naučili — jedni kakor drugi. — In tako bi šlo tudi naprej. — Sedaj je pa žalibog slabo in kakor kaže, bode v tej zadevi še vedno slabše. Zatoraj Vas opominjamo, odbornice in odborniki, ter pozivamo še enkrat, storite kot udje slovenskega podpornega delalskega društva, kot Slovenci svojo dolžnost; podučujte, svarite, kjer in kakor morete, kar bode na čast Varn in boljši blagor narodu. Z združenimi močmi Boj; in Slovenci! ali j tretjino. Nekatere cerkve plačujo n. pr. J za letno tretjino 3, druge 4, 5, 6 in tudi — Nadalje spomina utok podobčine štivanske na dež. odbor, dokazajoč natanjko, koliko bi moralo biti denarja v čreskej občini od 1. 1869., ko se je oddala uprava letu, za katero se poklada račun, skupnih dohodkov 5072 gld. 72'/» kr., a stroškov 4482 gl. 64 kr., s konečnim preostankom v denarnici 590 gld. 08i/» kr. Zakladno premoženje pomnožilo se je za 3300 gld. in je znašalo konec leta 1887. skupaj gl. 60.150 v državnih obligacijah, ki dajejo na leto čistega dohodka gl. 2526 30. Proračun tega zakona za leto 1889 kaže, da do konec avgusta istega leta bo znašala glavnica Coroninovih štipendijev 16.600 gl. v obligacijah, ki bodo dajale toliko obresti, da od šolskega I. 1888|89 naprej bodeta dobivala dva dijaka visokih šol štipendije po 300 gl. na leto za ves čas svojih študij. Vitez Pajer omeni, da štipendije, o katerih govori poročilo finančnega odseka, so sad plemenitega srca sedanjega deželnega glavarja, ki je svojo plačo obrnil v ta namen, ter povabi po dobro formuliral: Pri potrošninskih po katerih segata država in dežela, in katere država primerno obdači z državnim davkom, dežela ne sme biti bolj tiskalična nego sam fiskus. Onih objektov, zatorej, o katerih država sodi, da jim gre davčna oprostitev, onih davčnih objektov naj se tudi dežela ne loti z svojimi nakladami. To načelo nas je vodilo, gospoda moja, oživotvorilo seje v prvem in v drugem odstavku onega paragrafa, kojega Vam danes nasvetujeva v bistveno spremenjeni obliki. — Glede špirita porabljenega za obrtne namene bila je država do najnovejšega časa izredno skopa. Je sicer dovolila, da se nekaterim obrtnijam povrne špiritni davek, obrajtan in uplačan za to pomnožno tvarino (Ilifsstoff), toda te izjemno koncesije bile so kar smešno pritlikave. Davek se je vračal le od onega špirita, kateri se je porabljal pri izdelovanji svinčenega sladorja, pri žveplenem etru, kloroforu in takozvanem „pokalnem srebru" (Knall-quecksilber). Olajšave zatorej, ki so naravnost minimalne. Izmej obrtnij, zastopanih na Kranjskem, nobena ni imela naj- občini v ime šolske tretjine. Navaja, kako; slance, naj izrazijo grofu Coroninu svojo | manjšega dobička od teh olajšav. Trebalo je občina sprejela po računu 30. junija ! zahvalo v imenu dežele s tem, da ustanejo I je državni 1887. prihod podobčine in kako je padel i sfe sedežev. Med tem časom je bil grof iznos glavnice za 300 gl., akoprav so bili ( Coronini odstopil predsedništvo svojemu stroški majhni, ka jti izplačati se je imelo J namestniku vitezu Tonkliju, ki je izrekel, le neznatne nagrade nekemu duhovniku, j naj se zabeleži v zapisnik soglasna zahvala Odsoja postopanje dež. odbora, kateri ne izrečena deželnemu glavarju. Vzvišeni go-pazi na odgovornost, ki spada na njega spod grof prevzame zopet predsedništvo po § 13. pravilnika, ter ra/.svitljuje razne nedostatke v porabi bratovsčinskega denarja. — Dobro utemeljen svoj govor konča s predlogom: Vis. dež. zbor naj odloči: Poziva se dež. odbor, da pošlje na lice mesta v Cres posebno poverjen-stvo, obstoječe iz enega zastopnika dež. odbora računarskega odseka, iz glavarja občine čreske, dveh zastopnikov, izvoljenih ter pravi, da si je štel le v dolžnost izvršiti popolnoma to, kar jo bil obečal uže leta 1883. Račun deželno-občinskega zaloga za leto 1887 se potrdi z skupnimi dohodki 2092 gld. 80 i/s kr., z skupnimi stroški 1975 gl. 67 kr., z denarničnim preostankom konec leta 117 gld. 13^ kr., in s premoženjem 48.450 gl. v državnih obli- po teh podobčinah in enega zastopnika c.j gacijah, ki dajejo čistih obrestij na leto Iz deželnih zborov. Deželni zbor isterski. (III. seja 13. septembra 1888.) (Dalje.) Prosita na to za besedo poslanca Spinčič in Campitelli. Predsednik jo podeli prvemu, kateri na to razdraženo protestira proti ponašanju dr. Volariča, posebno glede toli zaslužnega predsednika. bodemo močni! J kr. okr. šolskega sveta, da likvidirajo ra-I čune posestev bivših bratovščin, počenši od 1869. leta ter točno izračunajo, koliko pripada na vsako občino posebe od tre-| tjine siromakov in šol. Svoj hrvatski pisani predlog izroči predsedniku. (Konec prih.) Deželni zbor goriški. (III. seja dne 17. septembra 1888.) Poleg deželnega glavarja Franca grofa Coronina in vladnega zastopnika Franca barona Rechbacha bili so navzoči vsi poslanci razen Bonardellija, Dotorija, Jonka in Kovačiča. Namestovalec deželnega tajnika prebere zapisnik prejšnje seje v slov. (Dr. Volarič: Iievulucijonarca izza leta in italijanskem jeziku, ki se potrdi brez 1848!) Spomina, da jo dr. Volarič omenilI vsaktere opombe. Deželni glavar naznani, tudi njegovo ime, ali da ne ve o čemu. To | da je Nj. Vel. blagovolilo potrditi načrt je neotesano. (!) Napada dalje zastopnika postave, s katero se uvršča med skladovne dra. Volariča, ker so neče služiti Italijan- j ceste oni kos, ki vede izpred palače gro- skim jezikom in — večina je jako živo odobravala (Jampitellijev govor. Na to spregovori hrvatsko poslanec Spinčič: Svoje mnenje o tej stvari hočem izraziti v italijanskem jeziku. (Komaj zasliši večina hrvatski govor, začne z nova fov v Belvederu do morskega pristanišča ob lagunah. Na to prebere dolgo vrsto došlih peticij, ki se izroče nekaj legalnemu in nekaj peticijskemu odseku. Večinom so to prošnje okrajnih cestnih odborov in dijakov raznih šol za podporo; le prošnjo 2034 gl. 90 kr. Ob 6. uri deželni glavar sklene sejo. (IV. seja dne 19. septembra 1888.) Odsotni so E. baron Ritter, Matija Jonko in dr. vitez Tonkli. Deželni glavar naznani nove peticije, ki so došle deželnemu zboru. Potem preide zbor na dnevni red. Dr. Verzegnassi poroča v imenu deželnega odbora o prošnji treh dijakov obrtnike šole v Marijanu, katerim se dovoli podpora po 30 gl. Namesto odsotnega vit. Tonklija poroča dr. Abram v imenu dež. odbora o zajmu 42.640 gl., kateri je dež. odbor vzel letos na posodo pri „Kreditnem zavodu" v Trstu radi težav, ki so bile nastalo vsled lanske slabo letine in od nje odvisnega počasnega vplačevanja cesarskih davkov in deželnih naklad, ter prosi, naj bi zbor to posojilo potrdil, kar zbor tudi stori. V imenu finančnega odseka poroča A. Nigris o računu za leto 1887 in o proračunu za leto 1887 deželne gluhonemnice. Poročevalec omenja zapuščino ranjkega And. Pavletiča, ravnatelja, ki utegne do-nesti zavodu nad 3000, blizu 4000 gold davek plačati od vsega špirita, kar ga je porabljal izdelovalec jesiha, mizar in klobučar, mazač in izdelovalec firneža, in nešteti drugi obrtniki — in to jej je naravno podražilo produkcijo ter zaviralo razvoj dotičnih obrtnih strok. Velik napredek bi bil zatorej, da bi nov državni zakon o davku na žganje uvedel prostost davka za one količine alkohola, katere služijo obrtnim namenom, dalje katere se uporabljajo za kuho, snazitev, kurjavo, razsvetljavo in znanstvene in zdravstvene namene. V tem oziru je na našega zakonodavca uplival vzgled sosedne nemške države, in če primerjam dotične določbe, moram celo priznavati, da smo v tein oziru prekosili nemški uzorec. Tako tedaj postopa država, — kako bode dežela ravnala s špiritom, kojega obrtnik potrebuje za svojo obrtnijo, ali kateri se doma rabi in v muzeji ali v lekarni? Nikoli nesmo imeli namena z deželno naklado zadevati take porabe alkohola, hoteli smo prijeti le tisto žganje, katero se v istini uživa kot pijača. Toda letos se je udomačila neka praksa, katera se nikakor ne strinja z našimi nazori in nameni. Deželni zakon z dne 25. avgusta 1887 (št. 24.) tolmačil se je po zaupnikih dež. naklade tako, da so začeli pobirati naklado tudi tam, kjer se špirit ni porabljal za pijačo, temveč zgolj za obrtne namene. Ta interpretacija je skoz in skozi neprimoma, vender bili so zavrženi vsi prizivi in vse pritožbe prizadetih strank. Naglašam, sedanje tolmačenje dež. zakona je po mojem najboljšem prepričanji popolnem napačno, toda če ne odstranimo te zlorabe, če zakonu ne damo tako precizne oblike, da bodo absolutno nemogoče, kaj druzega izvajati iz njega, nego kar smo bili nameravali ž njim, bodemo neizmerno škodovali marsikateri obrtni stroki, katera se špirita poslužuje kot pomožne tvarine. rogoviliti; predsednik izjavi, da se more ( učiteljskih družtev za tolminski, goriški in služiti govornik tudi hrvaščine, na kar mu sežanski okraj ter prošnji „Slov. jeza Proračun za 1. 1889 kaže primanjkljaja lvako če na pr. izdelovalec jesiha konkuri- odvrne posl. Spinčič, da bode govoril hrvatski in italijanski po svojoj volji.) Čita občine Ajdovske zadevajo premembo stoječih deželnih postav, in sicer prvo 20. pravilnika, dostavljajoč vsakemu1 tem smislu, da bi so gmotno stanje ljud stavku svoje opazke. Konečno obrne se v hrvatskem govoru pa, da bi so volilna postava za deželni na vladnega zastopnika z vprašanjem, da-li. zbor tako predrugačila, da bi imel pravico iz deželnega zaklada. Baron Locatelli poroča o zalogu za gozdorejo. Leta 188V imel je dohodkov 1460 gl. 31 in pol kr., stroškov in samo 4.815 gld., ki se pokrije ob škili učiteljev vaaj nekoliko zboljšalo, druge 1301 gl. 49 kr., v blagajnici konec leta izvoli izjaviti mnenje vlade v tej zadevi ako neče odgovoriti, obrnejo se poslanci manjšine na ministra predsednika na Dunaju (Dr. Volarič: brzojavno ! Vladin zastopnik molči; predsednik pa opazuje, da se preido na dnevni red.) 1. točka: „Odobrenje odloke dež.,.........„„...................... —................, -----, ------------ 0 - -------------- zbora glede ustanove za uboge mornarje ; gospodarstvu : 1. strošek 100 gl., ki sejoite,n KOpeiim, ki se ooao plačeval vsako , ta zakon, kije podstava našemu določilu, voliti v deželni zbor vsakdo, ki plačujo vsaj pet goldinarjev izravnoga davka, ter da bi v skupini most in trgov bilo toliko volišč za deželni zbor, kakor je most in trgov, ki imajo pravico voliti v tej skupini. Dr. vit. Tonkli poroča na to v imenu 158 gl. 82 in pol kr. in premoženja gold. 15.100 v obligacijah. Ta zalog daje za pogozdovanje Krasa 1000 gl. na leto. Za poticijski odsek poroča Del Torre in dovoli so c. kr. kmetijski družbi podporo 200 gl. za sadno razstavo na Dunaji, odboru za kopeli na Gradeži odloči se podpora 400 gl. za prihodnje Joto ter se rati s tujimi producenti, če so mu vsak hektoliter čistega alkohola obdači z dež. naklado 18 gl., dočim konkurenti njegovi izven Kranjskega takega bremena ne poznajo! To bi naravnost neka denarna globa bila za tiste obrtnike, kateri so neprevidni dovelj, na Kranjskem baviti se s takimi obrtnimi strokami! Pa še iz drugih razlogov razvideti je neizogibna potreba, da se § 2. zakona z dno 25. avgusta 1887 primerno predrugači. Po svoji dosedanji tekstaciji naslanja se ta paragraf na stari državni zakon iz deželnega odbora o nekaterih presežkih v sklene znesek 200 gld. kot stalni donesek j. 1878, oziroma na § 4. tega zakona. Ali v spomin 401etnega vladanja Nj. Veličan-, isplačal oskrbništvu deželnega muzeja vrhu J Posebe stva presv. cesarja* (10.000 gl.) sprejme ae po predlogu dež. odbora brez razprave enoglasno. 2. točka; Zakon, s katerim se usta-novlja splošna mirovinska zaklada za učitelje ljudskih šol v Istri ter stavljajo iz veljavnosti ustanove pod c, d, in f § 20. dež. zak. 3. novembra 1874, št. 29 in § 7. zak. 21. februvarja 1873. /akon se sprejme z neznatnimi spremembami tudi v tretjem čitanju. 3. točka : O završnem računu pokrajinske šolske zaklade za leto 1887. Poročevalec dr. Scampicchio predlaga, da se odobri s prebitkom 11.800 gl. Zast. Spinčič zahteva, da se ima v porabiti prebitek za učitelje posebno zaradi tega, ker se je lani stavila v proračun lepa prej dovoljenih 200 gl. vsled pomnoženih stroškov; 2. strošek 300 gl., ki sejo jo odpravljen, na njegovo mesto stopila jo imenu nGva postava; iz tega sledi, da se moramo nJ°n'"v' akomodirati novemu državnemu zakonu. - Dalje poroča vitez Dottori v istega peticijskega odseka in na isplačal zemljemercu lirigida; 3. strošek' Pred,0g odbije se prošnja podkovskegaj Sicer g 2. nema nobenega smisla. Na pr. po 50 gl. na leto za tri leta, ki se je do- i učenca Štefana Vodopivca za podporo; j tu 9e govori o „Steuerriickvergiitung", bivšemu ravnatelju obrtnijske šolo v Go- ~ rici V. Schiffu dovoli se podpora enkrat za zmiraj 100 gld.; Jožefu Trampušu se volil udovi po ranjkom učitelji Mazeku kot odgojnina za njeno deco; 4. strošek, ki naraste iz tega, da so se učitelju llobanu uštela za pokojnino tudi ona leta, ko je dovoli podpora 60 gl. za njegovega sina služboval kot učitelj na deželni gluhonem-j Franca, učenca na sadjarski šoli v Mari-~ - - - -- boru; štirim obrtnijskim učencem v Mari- janu, podeli se podpora po 80 gl. Prošnjo „Asylvereinatt na Dunaji, Jožefa Iirando-lina v Marijanu, Julija Grattona in Franca Zakrajšeka v Kopru se zavrnejo, zadnjim dvema z razlogom, da pridnim učiteljskim kandidatom podeljuje država štipendije. Ob 6. uri sklene glavar sejo. mci v Gorici ; 5. podporo 30 gl. podkov-skemu učencu Karlu Mavriju v Ljubljani in 25 gld. Dezideriju Barbieriju, učencu obrtne šole v Marijanu. Zbor pritrdi vsem tem nasvetom brez ugovora. Dr. Anton Gregorčič poroča potem v imenu finančnega odseka o računih za 1, 1889 šolskega, štipendijskega in deželno-občinskega zaloga. Šolski zalog imel svota v h vrbo poboljšanja stanja učiteljev, 1 1887 dohodkov na ime začetnih zastankov katera pa se ni vporabila, ker ni bil po-; 323 gld. ll^f kr. in na ime tekoče pritrjen dotični zak. predlog ter si pridržuje stojbino 6549 gl., skupaj 6872 gld. lljf staviti svoj predlog, ko se bode razpravljal, kr.; stroškov pa gld. 5720*45. Po koneč-navedeni zakon. nem pasivnem zastanku 325 gld, 50 kr., Deželni /bor kranjski. III. seja dne 13. sopteinbra 1888. (Dalje). Stališče našo jo povsem jasno. Mi se držimo načela, katero je tovariš moj uže | o povračilu deželne naklade, katera naj j ustopi z istimi uveti, s kojimi jo država dovoljuje pri svojem davku. Ali država za špirit, porabljen na lastnem ozemlji, no vrača več davka, temveč ona ga v vseh slučajih, navedenih v dotičnem § 6. sploh ne pobira več, ona načeloma izreka za tako porabo v obrtno in slične namene prostost davka, „die Abgabenfreiheit*. Naš paragraf v svoji dosedanji obliki visi tedaj v zraku, nemogoč je postal, izvršiti se ne da! To vse je tako jasno, da se niti ugovarjati ne da očividni potrebi, v neko soglasje spraviti § 2. našega dež. zakona z dotičnim določili državne postave. Kdor se pa postavi na to stališče, pritrditi mora drugemu odstavku onega nasveta, kojega sva stavila jaz in moj tovariš gospod Pfeifer. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Nemški „liberalni" listi, a njim na čelu „Ni-ue freie Prease" jočejo se, daje isterski deželni glavar g. Vidulich bil nekako pri oljen odstopiti od svojega mesta, ker ta mož ni hotel nikakor priznati našim poslancem prava, da govore slovenski ali hrvatski v deželnem zboru. Ker je bil pa vladni zastopnik to pot druzega mnenja, nego deželni glavar Vidulich, ker je hočeš nočeš, moral pripoznati našim poslancem ustavno zajamčeno jim pravo, napada ga omenjeni list, da se vpleta v stvari, o katerih ima odločevati zbornica sama, nikakor pa vlada in nje organi. Taki so ti gospodje Nemci in njih židovski časnikarji, kadar govore o nas Slovanih. Zanimljivo je pa, kako si baš tisti list prizadeva zamazati in zaglodati škandalozni in zelo neprija-tični predlog, ki je bil stavljen v deželnem zboru s p o d n j e-a vstrijskem, tikajoč se sprejema ^nemškega cesarja Viljema II. Ta predlog stavi nemški avstrijski „patrijotizem" v vilo slabo luč; Bog varuj, da bi bil Slovan kaj stičnega zakrivil; nakopal bi bil sebi in svojemu rodu večno prokletstvo vseh odločujočih židovskih in nežidovskih krogov na glavo. Ako Nemec kaj tacega stori — no to je vse druga stvar. Poslanec Vergani, verni Bodrug Schoneierjev, stavil je v spodnje-avstrijskem deželnem zboru predlog, naj se celi zbor in corporo udeleži sprejema nemškega cesarja, deželnemu odboru naj se pa naloži, da pozove starešinstva vseh spodnje avstrijskih občin, da se teh slav-nosti v kolikor mogočo mnogobrojnein številu udeleže. Predlog utemeljuje kazoč na noobičajno važnost vznesenega tega pohoda za državo in za Spodnjo Avstrijsko iz političnih in narodnogospodarskih ozi-rov. kakor tudi glede na to, da vsa srca iz Spodnje Avstrije in cele države vidijo prijateljstvo, izkazane v tem več nego etiketnem pohodu, sposobno radostjo, kajti v teh dneh podasta si za vedno roko dva sosedna naroda, spojena s tisočletnimi stiki in utelešena po svojih vzvišenih vladarjih, katera si obljubita ohrano in obrano proti vsakemu vna-njemu navalu in slučajno tudi proti n o-t r a n j i m neprijateljem. Deželni predsednik grof Kinsky je koj sprevidel, kako netakten je predlog, a ker se je bal zamere in opozicije, odstopil ga je vstavni komisiji. Taki so toraj ti domoljubni Nemci. Nemškoga cesarja Viljema II. bi radi sprejeli s tako slavo, s kakeršno bi morda niti svojega vladarja ne bi počastili in vender si g. Vergani usoja govoriti še o „notranjih neprijateljih". Kdo ve, koga je mislil v prvi vrsti, Nemce, ali pa zavezne jim Italijane? M a d j a r s k i miniaterski predsednik Tisza jo našel pokojnemu naučnomu ministru Trefortu vrednega naslednika v osobi grofa Csaky-a. Grof Csaky je po soglasnem sodu madjarskih listov izreden človek, star plemenitaš, zelo naobražen, navdušen za znanost in umetnost, posebno pa za godbo, izvrsten govornik in nad vse navdušen Madjar, ki bodo po Trefortu začeto pomadjarivaujo drugih narodov nadaljeval z železno voljo in noisprosno brezobzirnostjo. — Mudjurski šovinizem jo posadil to dni uže drugemu Rumuncu trnjevo krono na glavo. Mudjarski evangelski dekanat je enoglasn;: obsodil duhovnika Karla Mili ajli-ja ter mu vzel službo, češ, da je bil neposlušen madjarskemu višjemu cerkvenemu obla^tvu. Mihajlija jo obsodilo tudi okrajno sodišče zaradi rušenja novinarske tajnosti. Obsojenca so pa izvolili Rumuni profesorjem na gimnaziji v Schtisburgu. Iz Madjarskih novin posnemamo tudi, da so popotniki iz Rusijo prisiljeni skazati se s potnimi listi. Vlada je baje hotela s tem zapreti pot panslavističnim agitatorjem, kateri so si zbrali slovanske dežele naše države za polje Bvoje delavnosti, (?> To je pa storila vlada na najnežnejši način, ne da bi škodovala trgovini, ter je zahtevala tako ispričan je samo od onih oseb, ki so kot agitatorji poznano. Iz tega je pač jasno, da jo strah Madjarov pred pan-slavističnimi agitatorji uže na vrhuncu ter postaje užo smešen. Vnanje dežele. V Belemgradu praznovala so je te dni znamenita slavnost, stoletnica Vuk Stefanova-Karadžič-a. Ta mož si je stekel nevenljivih zaslug za preporod srbske književnosti. Dokler ni on nastopil, pinali so Srbi takozvan cerkveni jezik, mesto krasnega svojega narečja. Cerkveni jezik bil jo neka mešanica staroslovenskega in ru-skega-jezika, v katerem so pisano vse cer- kvene knjige. V tem jeziku pisali so do Karadžića vsi srbski cerkveni in posvetni pisatelji. Posledica temu je bila, da se knjige niso tako razširile mej narodom, kakor bi bila potreba, ako se je hotelo narod omikati in naobraziti. Še le Kara-džič je spoznal, da treba kreniti na drugo pot, da treba opustiti ljudstvu nerazumljiv cerkveni jezik ter pisati mu knjige v krasni njegovi živi govorici. Karadžič je potoval po vseh deželah, koder bivajo Srbi ter pridno nabiral narodne pesni. Nabral jih je na tisoče, katere je potem uredil in izdal. Ko so bile pesni obelodanjene, začudil se je ves svet nad njih lepoto. Začeli so je prelagati na vse evropske jezike in najslavnejša nemška jezikoslovca brata Grimm sta rekla, da se bode svet moral učiti srbski, da mu bode mogoče uživati neizmerno lepoto teh pesnij. S tem je Karadžič naenkrat proslavil svoj narod, ob enem je pa rešil vprašanje, v . kakem jeziku naj se piše v bodočo. Spi-I sal je tudi kratko slovnico srbskega jezika , ter sestavil slovar. Vsi srbski pisatelji kre-j nili so za Karadžičem in tudi hrvatski književnici, ki so si baš v ono dobo prizadevali zopet oživeti hrvatsko literaturo, spoznali so, da so Srbi in Hrvatje en narod, kateri mora imati tudi en sam književni jezik. Sprejeli so zatorej tudi oni krasno narečje, katero je Karadžič tako j povzdignil, za svoj književni jezik in od i one dobe so zedinjeni Hrvatje in Srbi, vsaj kolikor se tiče pismenega jezika. Razlika je mej njimi samo ta, da Srbi pišejo s Cirilico, Hrvatje pa kakor mi, z latinico. — H Karadžičevej slavnosti prišlo je tudi mnogo gostov iz tujine, največ pa iz Avstrije. Karadžičeve ostanke so prepeljali iž Dunaja v Beligrad. Minister-ski predsednik Hristič je sam nadzoroval policijska oblastva, da ne ni motil javni mir o teh slavnostih. — Kralj Milan jo sedaj v Toblachu. Minister Mijatovič jo odpotoval k njemu, da se dogovori, kako . bi se naposled rešila pravda mej kraljevima soprogoma. Na Bolgarskem je položaj prav I žalosten. Denarja manjka kneževi vladi, dobiti ga pa ne morejo od nikoder. Bol-' gari so začeli agitovati v Macedoniji. To pa Madjarom ni po volji, zato je „Pester Lloyd" svari, naj se nikar ne vpletajo v to vprašanje, ker bi se jim lahko dogodilo, da zgube še to, kar sedaj imajo. Brbljavi madjarski list je v svojem članku nehote izdal, da kolovodje bolgarske politike hodijo po svoje instrukcije v Pešto in na Dunaj, in da se sploh na Bolgarskem nič ne zgodi, ne da bi o tem uže naprej vedeli Madjari. Nek anglešk list piše, da je sigurno, da bodo v kratkem vse velevlasti priznalo princa Ferdinanda knezom bolgarskim ter, da tudi Rusija in I Francija odstopiti od svojih dosedanjih zahtev, ter se pridružiti drugim državam. Tako si žole Angleži rešiti to vprašanje. Drugo vprašanje je pa, bodo li Rusi hoteli ustreči tem željam. Zdi se da ne, kajti ruski listi v enomer trde, da Rusija 1 lahko čaka; znamenje torej, da se noče nikakor udati. NaRumunskemso volilne borbo ! mej raznimi strankami zelo hude. Na po-. litično površje se je prikazal zopet bivši i ministerskj-predsednik Bratiano, rumunski | Ilristić. Čudno jo pa to, da je mož, ki je bil poprej tako močna podpora kraljeva, I sedaj kliče narodu, da se mora osvoboditi hohenzollerske kraljeve rodbine. — Vest o obsodbi Trajana Dode na Ogerskera je rumunske politike silno razburila. „Adev-rultt piše, da so Madjari vrgli s tem ru-munskemu narodu rokavico v lice, da pa Rumunci ne ostanejo dolžni odgovora. Volilni boji začeli so tudi na P r u-skem; vse stranke oglašajo proglase na 1 narod, vabijo ljudstvo pod svojo zastavo. Govori se, da bodo v kratkem na svetlo (dani zapiski pokojnega cesarja Friderika : III. Te čertice so baje zelo zaniml ji ve. Po-! koj ni cesar jo spisal svoje spomine, črtico in karakteristike slavnih državnikov, s katerimi je imel posla, izrazil je nadalje svojo nazore, kako jo rešiti nekatera socijalna in verska vprašanja. — Francozki listi prinašajo vesti, da je zdravje sedanjega nemškega cesarja Viljema II. zelo slabo. Cesarjeva bolezen v uhi jo čedalje hujša, večkrat ga tudi zobje bole in mu ni mogoče po cele noči zatisniti očesa. Zdravniki mu neki odsvetujejo od namenjene poti na Dunaj in v Italijo. V D u b 1 i n u na Irskem spoprijeli so se se bili te dni vojaki in sicer Irci z Skoti zaradi narodnosti. Bojujočo so morali z bajoneti razgnati. Bilo je 40 ranjenih, katero so odnesli v bolnico. Colo afero pa bode pveiskavalo vojno sodišče, i Iz tega vidimo, kako globoko so je moral zanetiti užo ta razpor mej Irci in Angleži, kateri se pojavlja sedaj uže mej vojaki. Liberalni Angleži, ki bi radi ves svet osvobodili, ne vidijo suženstva v lastej deželi. Domače vesti. Slovenskim starišem. Vesti, katero smo objavili v zadnjej številki našega lista o našej novej šoli pri sv. Jakobu, dodajemo še enkrat zagotovilo, da se prvi razred ljudske šole in otroško zabavišče skoraj odpreta. — Doznajemo, da strašijo osobito nekateri italijanski učitelji in učiteljice slovenske roditelje s tem: da bodo morali plača ti pet gol d. globe, ako vpišejo svoje otroke v'slovensko šolo. Vsakemu razumniku mora biti jasno, da to strašilo ni drugo, kakor nesramna agitacija nam nasprotnih krogov, kakoršnih smo, žal! uže navajeni. Kdor vam, rodoljubni roditelji, pripoveduje enake basni, recite mu v obraz, da nesramno laže! * Akoprav se odpre šola vsled nepričakovanih zaprek nekoliko kasneje, kakor smo se nadejali v početku, bodi v tolažbo starišem to, da otroci pri tem ne izgubijo prav nič, kajti izvrstne učiteljske sile bodo znalo nadomestiti vse v kratkej dobi. — Ne dajte se zatorej strašiti! Za spomenik pok. Lovra Žvaba daroval jo odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu iz svojo privatne blagajne 20 gld. Presrčna hvala! Občinski svet tržaški ima jutri, 27. septembra, javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. predlog glavnega ravnateljstva za javno dobrotvorenje za potrdilo stroškov o popravljanju ubožnice ; 2. po-novljtna prošnja inženirja L. F. Schmidta za podporo glede zgradbe lokalne železnice Ronke-S. Jurij Nogarski, v Bpo-jenje železnice Trst-Opčine-Ipava-Gorica ; 3. prošnja družbe C. Vallon i. dr. za spremembo pogojev o koncesiji železnico na železne žice ; 4. prošnja za kasneje posojilo k osrednej zakladi, naslov III,; 5. prošnja Antona Toffolija za odstop nekega zemljišča na prostoru pred Barkov-ljanskem pristaniščem, kjer namerava zgraditi kavarno in gostilno ; (5. prošnja mestnega magistrata Rovinjskega za zagotov-Ijenjo medsobnega obstanja lastnega občinskega tajnika v tem slučaji, ako bi prosil za kakšno službo pri občini trža-Škej ; 7. ponovljena prošnja prebivalcev Gropade in Padriča za ustanovljenje lastne šole za te kraje; 8. predlog šolskega odseka za podporo vodilnemu odseku izobraževalne šole za trgovske agente; 9. priobčevanje odgovora družtva nabrežin-skega vodovoda na zaključke občinskega sveta od dne 16. junija t. 1. glede upelja-nja nabrežinske vode v mestno klavnico ; 10. prošnja za potrjenjo stroškov za kidanje snega v zimi 1887/88; 11. prošnja za kasneje posojilo k točki V „lokalno redarstvo", naslov XII, št, 4, pokopališča; 12. isto k naslovu XV, št. 2, popotovalni stroški v zdravstveno svrhe ; 13. predlog za sprejem prekoračenja posojila in za novo posojilo k istej točki naslov III., št. 5, popotovalni stroški in plače mestne straže in 14. isto k točki : delovanje vojaštvu, naslov II., „za ustano-vanje". 0 dogodkih v deželnem zboru ister-skem prinašajo razni dunajski listi, njim na čelu „N. Fr. Pressou neresnično vesti, trdeč, da je imel deželni glavar gospod dr. Vidulich popolno pravo, ko je trdil, da je upravni jezik v deželnem zboru i z-ključljivo italijanski. Naredba c. kr. namestništva v Trstu odgovorila je v tem obziru zadosti jasno, ali o tem dotični tisti navlašč molče. Tukajšnji nemški list jo vsaj toliko pravičen, da ispravlja lažnjivo vesti ter priznava, da so je uže od nekdaj rabil v deželnem zboru ister-skem hrvatski, odnosno slovenski jezik, toliko v,"razpravah, kolikor v interpelacijah. — Vemo tudi, da o enakih slučajih dotični predsednik nikdar ni našel vzroka ugovarjati in baš zaradi tega je sedanje postopanje g. Vidulicha tako rekoč zagonetka v parlamentarnem živenju. Stvar pa postane popolnoma jasna, ako pomislimo, da je g. deželni glavar izgubil svojo popularnost — da ne rečemo zaupanje stranko, predvideval je zatorej, da no bo več potrjen deželnim glavarjem in zato jo mislil pridobiti si izgubljena tla s tem, da so stavi odločno na stran dožolnozbor-ake večine in — galerije, da ga smatra javnost požrtvovalnim mučenikom. Kakor znano, vršila so jo stvar takorekoč „po programu", kajti bila je proračunena in zato jo dal svojo ostavko, o katerej pa ni hotel spregovoriti v seji deželnega zbora. Ukljub temu našel se bode malokateri, ki bi pretakal solze za odhajajočim deželnim glavarjem. O vsej zanimljivej zadevi spregovorimo v kratkem nekoliko obširnejše. Duhovske spremembe na Goriškem. C. gosp. Janez Klobovs, kapelan v Šem-pasu, pojde za vikarja na Trnovo ; č. g. Franc Razpet, kapelan v Kanalu, grč kot tak v Cerkno ; na njegovo mosto pride č. g. Janez Vidmar, kapelan v Štanjelu ; č. g. Anton Slokar, novomašnik, je dobil kapelanijo v Sempasu ; novomašnik č. g. Janez Remec gre za kapelana v Podbrdo; č. g. Alojz Bratina pride kot kapelan iz Podbrda v Štanjel. C. g. Angel Čargo, kapelan v Tolminu, postal je vikarij v Štržiščih , njemu naslednik bo novomašnik č. gosp, Janez Sedej. Za nabavo zastave „Tržaškega bralnega in podpornega druživa* so nadalje darovali nastopni rodoljubi izkazane prinose: Strubelj Mar., Višnjovec A., Bastolc Fr., Sačer M. po 3 gl., Stepančič G.,Sirk I., dr. Turk A., Kumar Marija, Kovačič Vincenca, Mazarol Marija, Mrakič Vek., Smrekar J. po 2 gl., Prinčic Kat., (Jerni Marija, Sremsik Katarina, Spacapan H., Četni F., Mušič Liza, Čarmel Marija, F. Rus, Ambrošič J., Kljun Tereza po i gl,, Marušič R. 'JO kr., Samic Li»a 50 kr., F. Turk 55 kr., liatista Marija 80 kr., Gar-| bes A. 40 kr., Reichstadter E. 50 kr., ! Zastava 40 kr., činti dohodek tombole gl. | 7 37, Vodopivec M. 50 kr., Vodopivec Marija 50 kr., Sever V. 5 gl. — Daljne pri-I nose s p rej tu a z hvaležnostjo družtveni ' odbor. ! Konfiskacija. Št. 218 „Si. N." bila je (zaplenena zaradi zadnjega odstavka v ; „Nedeljskem pismu", v katerem je pod-i listkar kratko se bavil z dr. Binterjem v Kamniku. Stcv. 219 ima 4 strani priloge. Stritarjevih zbranih spisov izšel jo 57. snopič. Vsebina: Zona. (Konec.) — Spomini. Stritarjevi zbrani spisi bodo završeni s 00. snopičem. Dasi so isti vsi uže dotiskani, počakati je šo z izdavo poslednjega snopiča, ker se istemu razen kazala o vseh zvezkih doda še čestitega gospoda pisatelja slika v bakrorezu. Stekli psi. V Klani se je pokazala steklina pri raznih pseh. Okrajno glavarstvo na Voloakom je odredilo zaradi tega potrebne korake. Živinozdravnik in žendarm. „Soča" prinaša v 38. št. nastopno, jako karakteristično vest: Lepa dogodbica se nam pripoveduje iz tolminskih hribov. V nekej gorskej vasici so pred kakimi tedni svinjo ; obolevalo in poginjevalo. Županstvo naznani to okrajnemu glavarstvu s prošnjo, naj bi poslalo tja okrajnega živinozdrav-I nika. A kaj ti pomaga živinozdravnik, ki j no umeje besedice slovenske ?! Slavno glavarstvo je tedaj prisiljeno, poslati z gospodom zdravnikom za tolmača c. kr. žen-darma ! Tujec, ki je videl slučajno kora-čiti varuha javnega miru z gospodom zdravnikom, jo strmel in čudil se ter radovedno povpraševal, od kedaj je naše dobro ljudstvo tako uporno, da jo treba iskati živinozdravniku oboroženega varuha. Ko jo pa tuji gost zvedel, da mora c, kr. žendarm hoditi se zdravnikom le kot tolmač, jo nejevoljno opomnil, da je to le na goriškem Primorskem med pohlevnimi Slovenci mogoče. Mi vprašamo c. kr. žen-darmerijsko poveljništvo, ali je dovoljeno, rabiti c. kr. žendaruie za tako posle!? — (Radovedni smo, da-li se najde kdo, ki odgovori na to uganjko.) Vodja goriške mestne deške šole jo pobegnil, kakor pravijo v Italijo, ker ga e baje vojaška oblast ovadila nekega nenaravnega pregreška. Mož jo občeval v imenitne hiše; kot odgojitelj spremljal je včasih sinovo bogatinov na njih potovanji. Njegova dosedanja usoda jako zanima neke Goriške kroge in govori se, da je dobil za beg več tisoč „na posodo". „Soča". Poskušeno samoubojstvo. V gostilni Uršule Sveta v ulici del llonco hotel se je zaklati z velikim nožem težak Lorenc Trpin iz Gorice. 1'darilo mu jo namreč vino v glavo in nek prepir i svojo ženo ga jo tako razjaril, da je hotel svoje ži-venje šiloma končati. Prerezal si ju trbuh ter odnesli bo ga oblitega s krvjo v bolnico. Rana, katero si je prizadel sam, jo sicer jako težka, vendar pa jo nadeje da okreve. Nezgode. Služabnica Ana Iiirza, stanujoča v ulici delle Accjue št. 3 se je polila po nesreči z vrelo vodo. Opekla sej« tako hudo, da so je morali odnesti v bolnico. — Dninar Henrik Paternolli, stanujoč v ulici della Pietu h.-št. 13 padel je na ulici tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Odpravili so i njega v bolnico Sodnijsko Služabnica Eliza flarth iz Štajerske je ukradla v hotelu de la Ville perila v vrednosti gl. 226 80 kr. Obsodilo jo je deželno sodišče na 3mesečni zapor. — Težak Jakob Hrovatin iz Opčine razgrajal je pijan v ribarnici ter prevrnol M. J uriskovič košaro z 80 jajci. Razgra-jalca so zaprli ter ga prijavili sodniji zaradi poškodovanja tuje lastnine iz hudobije. — loletnega učenca Franjo Lukaiča iz Rudolfovega je zasačil njegov gospodar, trgovec Hechik v ulici Barriera vecchia, ko mu je ukradel 1 gld. Oddal ga je oblast-niji, kjer je obstal, da je ukradel svojemu gospodarju užo 40 gld. — Težak Anton Moresciutti je dobil zaradi hudodelstva tatvine 1 mesečni zapor. — Dninar Mate UrŠič iz Slapa pri Ipavi je obsojen zaradi istega hudodelstva na 15 mesečno ječo. — 291etni Herman Eichel iz Prusije je dobil zaradi hudodelstva goljufije in tatvine 4mesečni zapor. 0 pomnoženji prebivalstva. Najhitreje v Evropi množi se prebivalstvo na Nemškem, zategadelj nahajamo Nemce po vsem svetu razkropljene. Prernčunilo se je, da bode do leta 1890. narastlo število prebivalcav v Nemčiji na 55 do 00 milijonov. Od leta 1815. do 1885. pomnožilo se je prebivalstvo Nemčije od 24 na 47 milijonov duš. Vojakov tedaj Nemcem ne bode zmanjkalo. Ravno nasprotno godi se na Francoskem. Kakor so zračunali. rodi se na Nemškem vsako leto preko 400.000 otrok več nego na Francoskem če tudi jih mnogo nedorastlih umre, razvidi se, da mora Nemčija zaradi prežive-nja take obilice neproduktivnih osob v gmotnem stanji zaostajati za Francosko, kjer se blagostanje navzlic ogromnih davkov tako množi, da znaša letni prihranek, kakor se ceni, 2 miljardi ! Gorsko maslo. 1 kg. . . . 85 kr. „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 „ . . . 95 „ Ovčji sir . 1 „ . . . 60 „ „ „ . 5 „ franko . 3 f. 10 „ Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Frenštat pod Radliošteni Miravska. List, ii ion uredništva. G. A. R Piazza Dopanu, Trst Sprejmemo. Hvala! * 1 Oglas. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avatr. KREDITN. ZAVODA 7.a trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/a°|u 30-dnevni odkaz 2°/0 „ 8- * „ 3-mesečni 21/. „ »O- n , 3 „ G- „ „ 2 V, * > rednostmni papirjem, glaaoCim na napoleone, kateri se nahajajo v okropu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor turli vnovfenje kuponov pri odbitku 1°/00 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/,°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekse svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 9. marcija 1888. 48—1(5 Ker letos ne bode o SV. Mihelu na-vadnegr sejma za lesene posode, priporoča podpisana tvrdka vsim dotičnim, ki enakih potrebujejo, bogato svojo zalogo posod za vino kakor: brente čebre, kadi in drugo orodje pod jako umestnimi cenami. Blago je dobrega, domačega proizvodu. O K H O i >1 09 i • « ; i . i i i H _ R^kc**.*' II C o ^E .J5 M. K rže Trst, Piazza S. G i ovan ni, štev. 1. Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konzervami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jumajskim rumom m južnim vočjern po jako nizkih cenah ter se ob onem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. KMETIJSKO BERILO prodaja TISKARNA DOLENC v Trstu mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad. Z pošto 5 kr. več. is: ZD CD -2.-.S SJ8 * * ** s \-s _ .s 3 to t % 5 » * . JSCC Z' J« S o "C, & k- -r ^ e r O At — ® > — ~ *2 "a ^ SČO a r s ^ "3 ec -a ~ c S c-J c e uh Rajžev škrob (štirka) i n j e) tovarne na Reki M (z boleto in brez |:r:vljehn;asr MVrArto a ,ehk "potreHi; | nobene konkure„ce, o W »e toSČ^gZ^JSlZZ | [^j malo škatljico. M lili Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti m Lili in pri Ferd. Cuma-, Via Cavana - Poter Grassi Vi« F*™™,« * \r n ■ u filll ry Via Riborpo 2 - G. Godnip Piazza RarrUr. GreR°rich, IS LH - Q H-llriel, V a Sette fontani-GA ' On«« £0ntonio 4 - G. Patemoet, Via Bastione M |iy riera F T n n ad1'°-n A' ScJ,olis- Vift "^^'era 3 - G. Sgnezi, Via Bar- & W- B UrT.in vt^A^n T„ E Via Acquedotto 1 Via Cas.rma ij PdelU CaSa Ac1Ued°tt0 ~ V' Visnovich, Via Solitarlo 21 - A Zelen, Via jjjjj __ ---- .... .i i, «ic* nujurnuniu ■ » iti vjiinnum V. Visnovich, Via Solitarlo 21 — A. Zelen, Via Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farruch, kntero je ože od davna priljubjena pri občinstvu, nažlojeenak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljano v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnah in gostilnah; dobi sa v steklenicah in h soda ter s<; naročuje pri glavnom zastopa pivovarne «Depo»ito d i Birra di Farrach. v Trstu, Barriera vecchia, h. št. 5, scala d1 oro Telefon št. 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu s s m «52 ti 00 C g — U O © — B * r ' O ' © O O O O U i čo m ?! st prssij t r v, anjoin notranjo dolcost hlač. 1 fina obleka iz česljanegi sukna . . •.................pl. 18.— I « ... Melton sukna...............!.!!!! • 13 - 1 « . . . povrina suknja-...................! « 13.= I « ... Mandarin zimska suknja.................is!- 1 Menčikof za popotovanje . . •.....................14, _ 1 lovska suknja iz valjanega sukna......•.........' . ' ,, 4'50 1 n • .............................6.50 Za dečke od 9 do 15 let. Niznauit.i r-M»,., iir.ikosr. prsij t r vnanj) In notranjo dolpost hlač. 1 fina oMeka iz Sešljar.ega suknja.................... • 12 - 1 " » Keltan sukna . • . •................. « 10 50 1 Wawes-Kečikof z kipuoa................. „ 9 _ 1 W wes-Menčikof z kapuco iz val eunga suknu............. « 8- Za deco od 2 do 8 let. , „ , Prosimo, da se pove starost. 1 fini jesenski kostum iz sukna.................... « 6 - m« 1 ♦»elffiisKi • » - » .................... „ 4 _ >< I Wawes-plašček z kapuoo •............. . ....... - 5,50 ' u « iz viiljuneea sukna.............. « 4.50 Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.- do for 7.-- Obleke in p«rl!o zn delalce po ii^v rjntno nizk^j ceni — Unifjrme za .irnž-tva napravil.. naplo ln prav rsiič Kostumi Za otroke iz bombaža od 2 pl. dali« rj^ Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 ® proti poštn 111 povzetju. Kar se komn n« dopude. v/im- se 2 dni po ^pr. j emu ii!i?tij ^ ————BM« -i. ^— BM—tjrrrr-----;."-;■-■ ^ Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! Jo 4 S. Eessler v Iri llSj Ferdinandove ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji : . 10 mer,rov zimskega lodna za ženske obiske, dvojne Šl-okosti pld 5 50 lu metrov Vallerie-flanele za žeu^k^ i blek^, iiMjnovejši u/.-.rHo pld 4 — li» metrov kalmuka, t žk« b;»ž>j, mijnovcjši nzo-er. u Id 2 */U. 1U metrov Toarhanta za o'bleke, t.žice baže, najnovejši nzor-M-. pia. 3 10 niHirov blaga za ponoćne suknje, krif ist^jja. uajnovejSi uz. re.- pld. -j fio '2'J vatlov Prostejevskega barhanta, moder in ruj;iv pl. 5 bni m rud-rt cUi. (j — 3.10 mntra blaga za moško obleko zu zimo In. u Id. 5.50 IIh uui 3 ■ 5 ^.10 imtra blaga za zimske suknje, modnega. 1<, pld ln —, llu. pio. »i •^.10 metra blaga za ogrtače, moonepa. lil (i (i. kap iz pliša za pospod* m dertku Rld. 1 5o 1. zimska posteljna odeja Iz lioup-. Kompit-toH pld . 1, 1. žabraka. ILKJ .-m dolga. 130 «-m. Srok., I>. Žolla pld a"»(t. Ha siva Rld. 1 no 1. Angora-ogrinjalo, zh 7. mo 1,/4. bi. tjid. <> —. Ilu Rld •j 80 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J^rM^j'. vs-b modne barve la. pl. 3, 1] pld. 1. ")ll M krili iz klobučlne, bopato tamburiram. rnd- rti sivi in ruj <1 (rld. .» - (i parov zimskih nogovio. pl-temii. v vseh b.rvati, propastib pld. 1 b1' 1 platnena rjuha, 2 in«».m iiol«a. brez šiva pld. 1 50 10 metrov posobne preproge, težk.* • gbi. :t 50 1 moška srajca b.-la i imrvnsta, la pld. 1.60, Ilu, Rl.t 1 •Ji. H delavske srajce iz tnškepa ,»io 2'J vatlov domačega platna, teške baže. 64 ei