Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja	,diiio«. tu .hbon.m.rio t*u
Leto LXXI	" MMI*- štev. I a V Ljubljani, v petek, I. Januarja I943-XXI poltni«0'^.". .Tt"^*™ "	Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno ^^^^^ ' ^ ^^^^^^^^ ^Hfe. M	Abboo.mentlt Met«
18 ca Inoiem- fflJjT tt iHk. ^ ^^^ ^^	Llr«|	mo-
stvo 20 Lir - a«- ^ V ^■f A fflf BKM ^^^ M	^ M U Ur«, Lduion.
deljska izdaja ce- ^^M ^^B fl^B M JHHM ^^^^^ ■ Mff	domeruca.
loletno 34 t. flH BKf # M W M ^K^J T	Lir«, Lstero 50
Inozemstvo 50 Lir.	^ ^^M Mf HV M JMV	C t\i
rai.	m ^ ^H J^P J^B^^F B # M ^ ^HL	10 650 par £l| abbo-
10.650 za naročnino aJHkflflP dBM^PV ■■■UdP	P«
Id 10.349 za iiuerate.
U tnierzloni.
Podruinicu	Izhaja v tak dan ijntral razen p onedelfka la dneva po praznita,	F111 a i • I
Novo mesto.
Novo me«ta.
o Urednlllvo In aprava, Kopltar|eva 6, L|nbl)ana. g Izključna pooblaščenkn za oglaševanje italijanskega in Injega | Redazione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Labiana. i Concessionaria esclnslva per la pnbblIHta di proventenr« italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.	|	Telelon 4001-4005.	1	ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A. MIlana.
Bollettino No 950
Aitivita di elementi avanzati nella Sirtica
In Tunisia il nemico abbandona* aicune posizioni — Due sommergibili nemici affondati
TI Quartier Generale delle Forze Armate coni u niča:
Nella Sirtica attivita di elementi avanzati. Un nurlrn di parnradutistl inglesi. agli ordini di lin iifficialc suporiorc, e siato ratturato.
In T ii n i s i a il nemira veniva eostretto da intenso luoco di uriiglieric c abbaudonuro ulcune posiziunl.
L'aviazione delPAsse ha participato con sue-ressn alle oporailoni nel dosorto L i h i c n ; ncl deserto Lihim nn conslderevolo niimcro ili auto-nirzzi, fra i quali alcuni blintlati. era ilistrutto mentre nella regione T u 11 i s i n a , in efficaco nzinne a volo radente, sci bioniotori risultano in-cendiali al suolo.
Un apparecchio avversario prccipitava colpito dal liro cniitroaereo. un altrn in duello con la cac-cia gerinaiiicn.
Nel Mediterraneo centrale srnin stati nffomlali dno sommergibili nemiri da nosim tnrpediniero al couiandn, risnellivamenle, del Te-nente di Vascello Saverio Marolta e del Tencnte di Vasccllo It i nalilo AncillnllU
Vojno poročilo št. 950
Delovanje sprednjih oddelkov v Sirti
V Tunisu sovražnik zapušča nekatere postojanke • Dve sovražni podmornici potopljeni
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Si rt i delovanje sprednjih oddelkov. Za-•Ma je bili skupina anrleških padalcev, ki ji je zapovedoval višji oficir.
V	T u n i s u je moral sovražnik vsled nioč-nega topovskega ognja opustiti nekatere postojanke.
Osno letalstvo se je i uspehom udeležilo, bojev.
V	libijski puščavi jo bilo uničenih precejšnjo število motoriziranih sredstev, med katerimi jo bilo nekaj oklepnikov, iločim je bilo v tuniSki pokrajini pri uspešnih napadih v nizkem poletu na zemlji zažganih (I dvoniotor-nikov. Kno nasprotno letalo je treščilo na tla. zadeto od protiletalskega topništva, neko drugo pa v dvoboju z nemškim lovcem.
V	srednjem Sredozemlju sta bili potopljeni dve sovražni podmornici od naših torpedov, ki sta jim poveljevala poročnik bojne ladje Saverio Marotta in poročnik bojne ladje Rinal-do Ancillotti.
Vedno večji nemški protinapadi
Velike sovjetske izgube pri Velikih Lukih — V zadnjih dveh dneh je bilo uničenih I IT sovjetskih letal
Hitlerjev glavni stan, 31. dec. 6. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	področjih ob Tereku in Donu so bili sovražni napadi v trdovratnih bojih odbiti. Sovjeti so utrpeli velike krvave izgube in so izgubili zopet večje število oklepnih vozil. Nemški protinapadi so nadalje pridobili na prostoru. Več krajev je bilo v naskoku zavzetih. Oddelki letalstva so uspešno posegli v ogorčene boje ua zemlji. 20. in 30. decembra je bilo na južnem delu vzhodnega bojišča skupno uničenih 51 sovjetskih oklepnih vozil z bombnimi zadetki v polno. Transportni oddelki letalskega orožja so uspešno izvrševali preskrbo prednjih oddelkov.
Pri dosedanjih težkih bojih v ozemlju ob Donu se je posebno odlikoval neki oklepni bataljon pehotne divizije Urossdeutschland.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so lastili napadalni oddelki uničili več sovjetskih bunkerjev. Proti prednji nemški postojanki Veliki L u -k i so sovjetske napadalne kolone z vseh strani v zadnjem času izvajale napade. Ob nezlomljivem odporu nemške posadke so se vsi napadi z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečili.
južnovzhodno od 11 m e n s k e g a j a z e r a je sovražnik nadaljeval s svojimi brezuspešnimi napadi vendar s slabsimi silami kakor prejšnje dni.
Ob Vol h ovu so bili krajevni napadi1 »o-vražnikn deloma /.c v izhodiščnih postojankah razbiti.
30. decembra je nemško letalstvo nad nevernim delom vzhodnega bojišča v boju proti nadmočnim sovjetskim letalskim silam sestrelilo sovjetskih lotal. |»ri tem jo bila neka lovska letalska eskadrilu s sestrelitvijo »J letal odlično udeležena.
V	močnih letalskih bitkah 29. in 30. decembra so Sovjeti izgubili skupaj 117 letal.
Nn bojišču ob Ledenem morju so se nndaljovnli letalski napadi na Knntnlakšo in so bila povzročena nadaljnja uničenja v kolodvorskem delu. Strmoglava letala so raz.bila koncentracije sovražnih čet zapadno od Kol-s koga zaliva. Pristanišče M u r m a n s k jc bilo ponoči in podnevi bombardirano.
V	L i b i j i obojestransko udejstvovanje napadalnih oddelkov. Skupine nemških strmoglavih in lahkih lotfll so dosegle zadetke v polno na motorne sovražne kolone. Več izvidniških oklepnih vozil in več motornih vozil je bilo uničenih.
V	T u n i s u ojačena topniška borba. Sovražnik je bil s topniškim ognjem pregnan iz nekaj postojank. Letalstvo je na nekom sovražnem letališču na tleh uničilo 6 večmotorni'h sovražnih letal. Tudi sovražne oskrbovalne kolone so bilo težko prizadete v letalskih napadih.
Oddelki lotal za dolge polete so v pretekli noči izvedli presenetljiv napad nn pristanišče C a s a b I a n c n ob zapadni afriški obali, številne rušilne bombe so povzročile veliko požare, ki so bili še pri odletu nad puščavo vidni iz velike daljave.
V	vzhodnem Sredozemlju je neka nemška podmornica potopila en angleški rnši-lec, en vlačilec in eno svetilno ladjo.
Ista podmornica jo prod Bcnghazijein napadla konvoj 4 sovražnih ladij zavarovan s 5
rušilri in potopila iz njega <3 transportne ladjo t skupno 22.0011 tonami.
Tri dnevnih poletih sovražnih letal nad za-p a il no francosko o b a I n o o z e m I j e , je liilo sestreljenih S sovražnih letal, med njimi 7 štirimoloruih bombnikov.
Nemška hitra letala so podnevi napadla cilje "b južni angleški obali.
Berlin, 31. tloc. AS. I/ pristojnega vira je i/vedclo, (la je !>il»> včeraj popoldne angleško letalstvo nad nekatere obalne pokrajine \ I ran-riji. Nemška protiletalska obramba je takoj na. stopita ter je štiri bombnike ~eMrelilu, ilrujie pa razpršila. V drugem napadu so prestreči sovražna letala nemški lovci, ki so sestrelili še tri nasprotna letala. Neki ncin-ki lovec pa io nad Brestom sestrelil še ooini angleški bombnik.
Italija se bori za mesto, ki ji pripada
Tojova novoletna poslanica
Vezi z Italijo in Nemčijo so se še okrepile
Tokio, 31. decembra AS. V novoletni poslanici | odnošaji go odlični tudi z narodno Kitajsko in
japonskemu ljudstvu je japonski ministrski general Tojo poudaril, da je bil v preteklem letu storjen velik korak za uničenje sovražnika. Izrazil je tudi svoje veliko zadoščenje nad okrepitvijo vezi z evropskimi zavezniškimi silami Italijo ter Nemčijo, ki 6ta pokazali presenetljivo bojno moč. Zato želim izraziti svoje najprisrčnejše, občudovanje nad velikimi doseženimi uspehi — je dodal Tojo — in 6e iz vsega 6rca zahvaljujem za njuno lojalno sodelovanje z Japonsko. V tem trenutku hočem še povzdigniti 6vojo molitev za bodoče uspehe naših zaveznikov.
General Tojo je nato podčrtal okrepitev vezi z Mandžukuom, ki straži na severni meji. Japonski
London priznava neuspeh I. armade v Tunisu
Beril, 31. dcc. Konec leta je angleško vojno ministrstvo objavilo pregled delovanja angleške vojske v celem lelu. V zvezi z. nastopi v Tunisu in Alžirju priznava angleško vojno ministrstvo neuspeh I. armade, ki bi morala zasesti Tunis in Bi/.erto. preden bi se mogle italijansko-nemške sile utrdit: na teh mestih. »Ta naloga je bila pretežka za te čete«, je rečeno v pregledu, kjer je tudi popis težavnega ozemlja ter slabega vremena, ki sla ovirala premike i. armade tako. da se je morala ustaviti in bolje organizirati svoje prometne zveze. Iz Londona se je tudi izvedelo, da so v neko angleško pristanišče prispeli prvi ranjenci iz I. angleške armade v francoski Severni Afriki, med njimi je mnogo Škotov.
Turčija ne bo sklenila nikake pogodbe s Sovjeti
Ankara, 31. decembra AS. Nekateri ameriški listi so vrgli v svet novico, češ da bo sklenjena nova pogodba med Rusijo in Turčijo. Turški poslanec Negmedin Sadak je v listu »Akšam« to novico zanikal in (rdi, da ni nastalo med obema državama nič novega, zaradi česar bi morala biti sklenjena nova pogodba. Turška politika ostane nespremenjena tako do Rusije, kakor do drugih držav. ie izjavil poslanec
Tajsko in tudi te države sodelujejo za dosego skupnih ciljev. Tojo je na koncu pohvalil prebivalstvo zasedenih tihomorskih pokrajin, ki z vojaškimi oblastmi lojalno sodelujejo za gospodarsko obnovo teh krajev, ki nudijo že velike količine surovin za zmago.
Berlin, 31. dec. AS. Pod naslovom Rimsko misli na koncu '20 letnice« objavlja rimski dopisnik lista Doutscho Allpemeino /eitung' članek, v katerem poveličuje kreposti italijanskega ljudstva v orožju. Člankar navaja glavno stavke zadnjega Dueejevega govora, nanašajoče se na vrsto zgodovinskih dogodkov, ki potrjujejo, razlagajo in kličejo v spomin stoletne kreposti italijanske raso, nato pa primerja vrlino in značaj antičnih italijanskih državnikov. nnjslavonjši|i državnikov na svetu, ter voditelja današnje Italije, pripominjajoč, da med njimi kontinuiteta ni bila preki-niena. Mussolini, pravi nemški časnikar, hi lahko zakliučil svoj zgodovinski govor 2. decembra / nesmrtnimi Patrarcoviml verzi, ki jih navaja Mac-rhiavolli na koncu svojo knjige Prinripec Krepost Ikj zagrabila z.a orožje proti sili:.
Duce nove Italije jo kakor velik florentlnskl
genij prežet z ono samo gigantsko mislijo: preskrbeti italijanskemu ljudstvu vredno mesto, ki mu pripada na svetu, mesto, ki inu ga jo svet vedno zanikal, namesto da bi priznal njegovo svete pravice. In tudi v toni smislu je usoda italijanskega ljudstva lesno povezana z usodo nemškega, s katerim danes bije odločilno borbo v svoji zgodovini. 20 letnica fašizma, zaključuje člankar. je našla italijansko ljudstvo pri velikih neodložljivih uresničitvah, ki so izvajajo ta odločilna desetletja ne lo za zgodovino Italijo, marveč tudi z.a zgodovino Evropo, lo ljudstvo io pripravljeno korakati do konca pod vodstvom svojega voditelja z. zaupanjem in z nezlomljivo zvestobo. V kratkem kolontarju k sedanjim bojem na vzhodu pa »Volkischor Itoobacliler poveličuje junaštvo italijanskih čet na vzhodu, kjer slavna <livi-ziia Juliu piše neizbrisne strani v zgodovini te vojno.
Sovjetska ofenziva ob Donu popušča
Budimpešta. 31. dec. AS. Poročila z. vzhodnega bojišča povedo, da se zmaj«ovito urcsničujcio protiukrepi, ki iih je odredilo nemško vrhovno poveljstvo. Nasprotnik, tako poudarjijo v madžarskih vojaških krogih, še naprej napada nemške in zavezniške postojanke na donskem bojišču in ima pri tem krvave izgube. Nemške italijanske in zavezniške čete so na tem odseku zavrnile močne sovjetske napade in pognale nasprotnika na njegove izhodiščne postojanke. Sovjeti so ponovili taktična poteze lanskega lota, ki so jih veljale ogromns žrtve. Nemške in zavezniške postojanke napadajo namreč v velikih množicah. Ogenj topništva in nemškega težkega orožja r.cje med njimi grozo in smart. V vrstah sovjetske vojske se kažejo znaki, da sovjetska
ofenziva ob Donu že popušča. Madžarske čete so z ognjevitimi nastopi napadle močno utrjene nasprotnikove postojanke in jih po ostrih bojih tudi zavzele. Naskakovalni oddelki so zavzeli številne nasprotnikove utrdbice in ujeli posadke. Zajeli so tudi veliko količino orožja in streliva. Dali® poudarjajo tudi učinkovito nastopanje letalstva, ki s svojimi stalnimi posegi zmagovito sodeluj« pri obrambnih bojih na donskem bojišču. Italijanski in madžarski lovci so skupaj z nemškimi oddelki zadnje dni bombardirali prometna sredstva, avtomobile in sovjetska oklepna vozila. Zcvezniški lovci so preprečili poskuse sovjetskega letalstva, ki je hotelo preleteli prizorišče bojev.
Nemška vojna izdelava je neprekosljiva
Berlin, 31. dec. AS. Če se Ainorikanci trudijo dopovedati svetu, d« njihova vojna izdelava doseže čudeže tako glede kakovosti orožja, kakor glede hitrosti v izdelovanju, pripominja vojaški komentar nemškega radia, da Os lahko postavi proti tem propagandističnim čenčam dosežene uspehe ter izkušnje iz raznih bojišč. Vlada Združenih držav je morala spremeniti program svoje izdelave, da bi bili tanki, letala in topovi bolj pripravni namenjenim ciljem, to je, da bi bili naj^išini nasprotnega orožja. To potrjuje, da so morali Amerikanei pod nemškim pritiskom pospešiti izdelavo, ne da bi lahko preizkusili svoje orožje na bojišču. Položaj italijansko-nemški h armad je tako superiornej-ši od nasprotnega položaja. Kar se tiče izboljševanja modernega orožja, zaključuje komentator. sta. vodilni Nemčija in Italija.
Berlin, it. dee. AS. Nemški minister za oboroževanje in strelivo Speer pravi v uvodu, ki ga je napisat za gospodarsko rubriko novoletne številke lista »Deutsche Allgemeine Zei-tungt: Nemško vojno gospodarstvo jo zadnje mesece v svoji izdelavi prekoračilo najbolj op-
■\v
Trdna solidarnost Evrope
Izjava ministra Schmidta o položaju ob koncu leta 1942
Berlin, 31. decembra. — V središču pozornosti tukajšnjih političnih krogov so danes nekatere važne izjave ministra Schmidta zasiopnika tujega t'ska. Načelnik nemškega tiskovnega ur?da je na hitro podal političen pregled preteklega leta ter je obenem preciziral nemško stališče do posameznih dogodkov in vprašanj.
Ltto. ki ga končujemo, je d;jai, ne pomeni samo velikega uspeha na vojaškem pol;u. Prineslo je tudi okrepitev v tesnem sodelovanju med osnimi silami in njihovimi zavezniki te.r Japonsko, močno konsolidacijo v Evropi ter ohranitev nevtralno?.i nekaterih držav, ki bi tih sovražna propaganda rada potegnila v vojno. Sodelovanje je bilo izredno tesno in trdno ter v močnem kontrastu s sodelovanjem med nasprotniki. Poslana ni bila niti ena teta in ni bilo niti 6cnce nesporazuma ali
naspretstva v mnenjih med Nemčijo in njenimi zavezniki. Ta vojna je ena skupna velika vojna, ki nima bojišč prvega in drugega reda, marveč se na vseh bojiščih bije boj za eno 6amo veliko skupno zmago. Osne 6ile in Japonska 6edaj srdito branijo zasedena ozemlja, so pa pripravljene za olenzivo povsod, kjer koli se bo nudila prilika, da bodo lahko zadale sovražniku smrtne udarce. Likvidacija nevarnosti v Franciji je nudila možnost za uresničenje teženj, ki so bile globoko v srcu italijanskega ljudstva. Vojna v Sredozemlju se je odločila v prid osi, v kolikor je za Angleže hermetično zaprta pot po tem morju. London je zagnal močno propagando. ki jo podpira z letalskimi napadi na Italijo in Nemčijo. Italija je odgovorila s trdno odločnostjo, katere vidni in zgodovinski izraz je Pucejev govor dne 2. decembra.
Evropski jugovzhod, Španija in Portugalska
Španija in Portugalska sta zavzeli odločno protiboljševiško stališče
Berlin, 33. decembra AS: V svojih izjavah pred zastopniki tujega tiska se je načelnik nemškega tiskovnega urada minister Schmidt dotaknil tudi Španije in Portugalske. Dejal je: Z zadoščenjem ugotavljamo, da so se na evropskem vzhodu, kjer je bila nekaj časa sinodnišnica Evrope, razne države svobodno odločile za sodelovanje z Nemčijo in Italijo. One dobro vedo, da se novi evropski red iiče tudi njihovega obstoja. Vedo, da niso več igrača bogataških interesov. K zgradbi teh vezi je pripomogla borba proti boljševizmu, za katero ie
jugovzhod prispeval mnogo žrtev, vedoč. da je boljševizem zanj velika nevarnost. Vsi smo prepričani, da boljševizem mora biti uničen. Dve državi, Španija in Portugalska, sta vredni posebne omembe. Obe imata avtoritarno vlado ter sta zavzeli odločno protiboljševiško stališče. Kakšno važnost pripisujeta zagotovilom Londona in \Vashingtona z ozi-rom na podvzetje v Afriki, je pokazal zadnji sestanek v Lisboni. na katerem so biii sprejeti važni sklepi. Obe državi sta zavzeli nasprotno stališče do protievroDskih teženj.
timistične številke. Mnoge jianoge so bile izboljšano tako kvalitativno kakor kvantitativno. Začetna prednost pred sovražnikom se je tako l">o količini kakor up kakovosti ohranila na višku in izdelav« se stalno množi. Minister pravi, dn Nemčija hoče in tudi lahko pomnoži svojo izdelavo orožja. Nemški vojaki morajo imeti najboljše orožje, s tem l>o zagotovljena zmaga.
Ameriški glasovi ob Wallacejevi izjavi
Lisbona, 31. dec. AS. Izjave ameriškega podpredsednika Wallaceja o svetovni organizaciji v primeru zmage Združenih narodov so dvignile val nezadovoljstva celo v Združenih državah. Časopisje Združenih držav namreč izjavlja, da jo ta načrt nesmiseln, kajti zveza s Sovjetsko Rusijo bo onemogočila uresničenje, zavezniških načrtov. Ameriški listi odkrito poudarjajo, da pri vseh poskusih preventivne organizacije za preprečitev nemirov po vojni predstavlja Sovjetska Rusija le negativno postavko in nerešljiv problem. Ameriški listi tudi-omenjajo globoko sovraštvo javnega mnenja rlo boljševizma in pripominjajo, da 'ameriško javno mnenje ni istega mišljenja z angleško-ameriškimi oblastmi, ki iz očividno oportunistič-nih razlogov skušajo ustvarjati videz sodelovanja s Sovjetsko Rusijo po vojni. Ameriška javiost je prepričana, da bi bilo vsako tako sodelovanje preveč nevarno.
Spremembe v angleški vladi
Lisbona, 31. dec. AS: V angleški vladi se je izvedla važna sprememba. Harold Mac Millan je bil imenovan za ministra pri glavnem stanu v severozahodni Alriki. Doslej je bil Mac Millan državni podtajnik v ministrstvu za kolonije. Glavni blagajnik sir Williatn Jovvitt je poslal minister brez listnice. Posebni pomočnik ministrskega predsednika lorda Chervvell je postal generalni blagajnik. Morrison, ki je bil doslej poštni direktor, je postal minister za vzporeditvene načrte, ki naj stopijo v veljavo takoj po odobritvi tozadevnih že izdelanih zakonskih predlogov, ki bodo v kratkem predloženi parlamentu. Kapitan Crooshank, ki je bil doslej tajnik v finančnem ministrstvu, je prevzel upravo pošte.
Aretacije v Alžiru
Rim. 31. dec. AS. Angleške in ameriške radijske postaje poročajo iz Alžirn, da je Gi-raud zaukazal aretacijo določenega števila ljudi in da jo nekaj oseb že v ječah j>od obtožbo, da so pripravljale in povzročale nemire ter da so pripravljale razna nasilstvu, med katere spada tudi Darlanov umor.
9SS999999SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS »Cilaj in širi »Slovenca!«



Dokaz tovarištva
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Zvezni tajnik ie dobil dve velikodušni darili. Enega so poklonili uradniki Uprave zveze fašijev v znesku 'lir 300, drugega 1 topola voristi železniške delegacije v znesku "5.000 lir. Oba zneska sta določena za bojevnike v znamenju prisrčnih vezi z bojevniki ob priliki božičnih praznikov.
Premestitve in namestitve uradnih strankinih funkcionarjev
II. okraj: S 4 decembrom je prevzel začasno posle tajnika PNF na Planini fašist Freschini lla-rio, tajnik Fašlja na Vinici.
Ili. okraj: Z istim dnem je bil imenovan za tajnika PNF v,Loškem potoku namesto sedanjega tajnika fašista Asnaghija Enrica fašist Mandrini Teresio.
S 17. decembrom je bil razrešen dolžnosti tajnika Zveze bojevniških fašijev v Ribnici fašist Buda Mario, ki je dodeljen Zvezi fašijev. Za njegovega namestnika v Ribnici je imenovan fašist Asnaghi Enrico. Za tajnika v Videm-Dobrepolju je imenovan fašist Vergelloni Enzo. Njegov prednik Domenella Bruno je prijel za orožje.
IV.	okraj: Fašist Mattelig Mario, ki je bil tajnik Zveze bojevniških fašijev v Trebnjem, jo prijel za orožje.
V.	okraj: Pri Zvezi bojevniških fašijev v Črnomlju je bil namesto fašista Martinija Giuseppa imenovan za tajnika fašist Govoni Carlo.
Darilo Prostovoljni protikomunistični milici
Prostovoljni protikomunistični milici v Loškem potoku je podaril nek lesni trgovec 50 kub. metrov drv. Na tem mestu se mu izreka javna zahvala!
t Župnik Jože Lončarič
Zopet je posegla smrt v vrste mariborskih duhovnikov. I>ne 5. decembra 1042 je umrl v Va-raždinu g. župnik Jožo Lončarič. Rodil se je 31. decembra 1876 v Središču. Gimnazijo in iiogoslov-je je študiral v Mariboru ter 1. 1901 bil posvečen v mašnika. Kaplansko službo je opravljal v Trbovljah, pri Sv, Juriju ob Taboru in Gornji Radgoni. Povsod je z veliko gorečnostjo vršil dušnopastirsko delo in so marljivo udejstvoval v mladinskih ter gospodarskih organizacijah. V maju 1. 1910 je prišel za župnika k Sv. Jederti nad Laškim. Aprila 1941 se je vsa župnija pripravljala, da proslavi 40 letnico mašništva in 25 letnico župnikovan ja priljubljenega dušnega pnstirja, ko je bil prestavljen v liajhenburg in od tod v Slav. Požego. Zagrebški nadškof ga jo določil za duhovnega pomočnika v Knegincu. Toda njegovo zdravje je bilo močno zrahljano. Moral je v varnždinsko bolnišnico, kjer je po nekaj tednih umrl. V spremstvu mnogih niegovih stanovskih tovarišev so ga 7. decembra položili k večnemu počitku na varaždinskem pokopališču. Tu počiva poleg svojega kateheta Valentina Cajnka. V miru Kristusovem!

Gledališče
Še živi enajstorica svetovnega prvaka
Spomladi bo nastopila štirikrat — Zanimivosti o posameznih igralcih
Dr. Friedebert Becker, potujoči dopisnik praškega dnevnika »Der Neue Tag« je poslal svojemu uredništvu zanimivo pismo. Napisal ga je v Milanu ravno v času, ko je vodstvo italijanske nogo-
OPF.RA. Pctnk, 1. januarja ob ti: »Sevlljiikt brl
ver« Izvon. Ceno od 24 lir navzdol. — Sobota, S. januarja oh 17: »Sestra Anicellka« — 7. »lmfnnlja. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, S. januarja ob 11- »Vnsel 7, nvtnnic. Mladinska opereta. Izven. Znižane cone od 15 lir navzdol. — Ob lt: »La Boheme«, Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek. 4. januarja: Zaprto. — Torek, 5. januarja oh 17: »Sestra Anirelika« — 7. simfonija. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
—	Sreda. S. januarja ob 17: »Slepa inlš«. Oporeta. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Glede na novo policijsko nro bo zadetek predstav v Operi po^enSi z 2. januarjem ob 17; ob nedoljah in praznikih pa kakor doslej oh lt. Dramske predstave se bodo pričenjale oh 17.3«; oh nedeljah in praznikih pa oh 15 v kolikor ne bo posebej javljen kak izreden začetek predstav.
Otroci, ki sodelujejo pri mladinski opereti »Ane«l z avtom«, naj se juvljo v soboto ob 14 v Operi.
O .1. Dohelc: »Slepa mlii«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaronfkova — Mlojnikova. špelra — Poličova, Moli — Barbifieva, župnn.ia — Skelotova, Matiček Mlinar — M. Sancin, Miha Korenina — Zupan, mister. Lister — Anžlovar, Tresorep — Pianecki, Kohert — Marenk. župun — Sekula, Strnifa
—	.Telnikar, Macafur — Bus. Diritrent: lt. Simoniti Itežiser in koroouraf: inž. P. Golovin.
DRAMA. Petek, 1. januarja ob 15: »Deseti brat«.
Izven. Cene od is lir navzdol. — Sobota, 2. januarja ob 17.30: »Učiteljica«, izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Nedelja, 3. januarja ob 15: »Hamlet«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — 1'onedoljek, 4. januarja: Zaprto. — Torek. 5. januarja oh 17.30: »Oče«. Red A. — Sreda, (i. januarja oh 14: »Peterfkove poslednje sanje«. Mlndinska predstava. Izven. Znižano cono od 12 lir navzdol. — Oh 17.30: »Primer dr. Illrna«. Izvon. Cene od 18 lir navzdol.
Jnrčif-Golla: »Deseti brat«. Dramatizacija povesti. 16 slik. Osebe: Benjamin, ctražfiak — Bratina, jrraščakinja — Gabrijelčičeva, Manica — Levarjeva, Balftek — Bajde. Dolef — Lipah, PiSkav — Pefek, Marijan — Verdonik, Martinek Spak — M. SkrhinSek, Kvas — Drenovee, Krjavelj — Cesar, lektorica — Kraljeva. V manjSih vjocrah sodeluje del dramskega ansambla. Režiser: prof. O. Sest. Scenograf: inž. arh. E. Franz.
■o ie
metne zveze sklenilo, da se bodo začeli spomladi spet udeleževati mednarodnih tekem.
Pod naslovom »Se živi enajstorica svetovnega prvaka« je napisal Dr. Becker članek, po katerem ]xxsnemamo naslednje zanimivosti.
Uvodoma ugotavlja, da so premagali Italijani slovito špansko nogometno reprezentanco 6 4:1, potem pa niso več posegali v mednarodno nogometno življenje pretekle sezone. Načelnik Pozzo je sicer prejel več laskavih ponudb, jih je pa vse po vrsti odklonil. Nedavno pa so se zbrali svetniki italijanske nogometne zveze k posvetovanju in sklenili, da bo nastopila državna reprezentanca azzu-rov že spomladi na štirih mednarodnih tekmah.
O nasprotnikih, s katerimi nameravajo igrati, niso povedali ničesar; »vemo pa, da jih bo vodila pot tudi v Berlin«, trdi Dr. Becker.
»Svetovni prvak bo zapregel 6pet tako močno in udarno kakor je izspregel pred letom dni. Pozzo ni pristaš večjih sprememb v predstavniškem moštvu. V tem oziru se bo držal tudi v danih razmerah svojih izkušenih načel: ostal bo zvest staremu moštvu. Nogometnega načelnika Pozzo lahko zavidamo, zakaj vsi kandidati štev. 1 60 trenutno v sijajni formi.«
Zlasti hvali Dr. Becker vratarja Griffantija iz Florence. Gledal ga je na zadnji tekmi, ko je mojstrsko lovil goreče in nevarne 6trele Piole m drugih priznanih mojstrov streljanja z nogami in z glavo. Griffanti podžiga gledalce, kjerkoli se pojavi ikršti
To je vratar, kakršnemu v dolgi vrsti dobrih itali-iskih vratarjev ni enakega. Ce ima Fiorentina kljub temu 6labo razliko golov, tega ni kriv vratar Oriffanti, temveč premladi igralci v napadalni vreti. >Da je Griffanti nesporni prvak italijanskih vratarjev (in koliko imajo dobrih!), pomeni veliko, Za najnovejšega nadarjenca v tej vlogi pa velja mladi Assirelli (Livorno). Njegova odzivna sposobnost je presenetljiva in prav vratarju Assirelliju velja zasluga za neverjetne podvige enaj6torice Livorna.«
Glede branilcev se je zdelo, da se bo znašel Pozzo v zadregi: poročnik Rava je bil poslan na vzhodno bojišče. Zdelo se je, da se bo razšla slovita dvojica Foni—Rava. Tako pa je poročnik Rava spet v domovini in tako ne bo težjih vprašanj glede ožje obrambe v državni reprezentanci. Brez
Rave pa bi ne šlo tako lahko, zakaj Rava je še vedno brez konkurence.
Za krilsko vrsto se priporočata Depetrini in Locatelli (Juventus). Smota je le v tem, da 6ta sprejela oba 6istem defenzivne igre. Pozzo pa ne more — kar je či6to razumljivo — kar od danes na jutri sprejeti za vso reprezentanco sistem WM igranja. Tudi ne more pogrešati Andreole, tega ti-počno ofenzivnega 6rednjega krilca. Njegova virtu-oznost v stopingu je tako dragocena, da bo še vedno prišel v poštev za sestavo državne reprezentance, čeprav je že starejši. Le.tos igra Andreolo v vretah Bologne.
Pri zmagi med Snanci je bila igra notranjega tria senzacionalna. Mazzola in Loich (katera sta nadomestila Meazzo in Ferrarija), 6ta se sijajno sporazumela s Piolo in ta trojica je dobesedno pohodila špansko obrambo. Če povemo, da sla igrala lansko sezono Mazzola in Loich za Benečane, letos pa sta prestopila k Torincem, tedaj smo dobili razlago za letošnje neuspehe Venezie v državnem prvenstvu.
Rimljan Piola je močnejši kot je bil kdajkoli popreje. Mimogrede povedano, je Piola tudi prvak dosedanje razpredelnice. 6trelcev. Tako bi lahko trdili, da je notranji trio pripravljen za 6tart na mednarodne tekme. Ce priključimo omenjenim trem še Ferrarija in Biavatija na krilih, tedaj dobimo močno in udarno napadalno vrsto.
Dr. Becker zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da ima Pozzo tudi lepo število zanesljivih rezervnih igralcev.
Podaljšanje prodaje steklenih in keramičnih predmetov
Visoki komisar ie odločil: Ustrezno prošnji Pokrajinske zveze delodajalcev z dne 16. t. m. št. 115S se dovoli, da se vrši javna prodaja steklenega in keramičnega blaga, glasom Naredbe z dne 26. novembra t. 1. št. 216 še dalje do 31. januarja 1943-XXI.
Vse zainteresirane tvrdke bodo morale predložiti Pokrajinskemu svetu korporaciji v teku 4. januarja 1043 prijavo steklenega in keramičnega blaga, ki je bilo zvečer 31. i. m. v skladišču in katerega izdelava je prepovedana. Za to blngo je dovoljen odlog prodaje.


1	2	3	4	5		6	7	8	9			10		11	12	13	14		15		16	17	18
19						20~				©s ©i	1	~21							22~				
23			24"			25~	26~			27						28™			29~		30		
31		32"		_			33~	34~							35		J				36	37	
38	39			S S	oj oj	|40~		7T		oj oj		r		43					44			45	
©O jolo	46		IOO	S	S	©© ©i®	47"			Oj		Poj	PoT	48		foVc			SI		49		©©
				[0	©					Oj			(ol			[pffoj		OJ		£3			
50			51	g E	g	52			53	OJ s		54				55		o5	56				57
58	59	60~~		61				62		63				64	65~~		66					67~"	
68		69~	70				77"									73					74		
75			76~"			77				i	i	78~"				79	2		80~~				
I81 I										L													
Vodoravno: 1 in 81. K'tiiHurna poih-eha da- i našnjih dni. 19 reka v Prednji Aziji; 20 del telesa; 21 moško ime; 22 najmanjši del snovi; 23 moško ime; 24 grška črka; 26 kraj blizra Krar nja; 28 zločinec; 30 finsko pristanišče; 31 osebni zaimek; 32 prikuha; 34 žensko ime; 35 obrtnik; 37 vezni k; 38 utežna enota; 40 prevara (tujka); 42 zatočišče (tujka); 44 živilo; 46 pogojna členica; 47 slovanska pijača; 48 vrsta pesnitve; 49 Ludolfovo število; 50 ujeda; 52 bog ljubezni; 54 moško ime; 56 lovska priprava; 58 osebni zaimek; 60 električni pol; 62 dejansko zbližanje; 65 težko delo; 67 predlog; 68 žensko ime; 70 površina zemlje; 71 mesto v Slavoniji; 73 brza žival; 74 razdobje; 75 vrsta kuriva; 77 poljski sadež; 78 mesto v Vzhodni Sibiriji; 80 del gledališča.
Navpično: 1 napovedani dan; 2 svetopisemska oseba; 3 vodna žival; 4 del voza; 5 prema; 6 vez-nik; 7 električni pojem; 8 moško ime;
Velfava osebnih razodetij
Bog Slovaškega rodu po usodni katastrofi * rajn ni zapustil, temvei jo »velikokrat in po mnogih potih nekdaj govoril očakom po prerokih, poslednjih te dni nam je govoril po Sinu« (Hebr 1, 1, 2) in njegovih apostolih, ki jih je sv. Duh učil in spomnil vsega, kar jim je povedal (Jan 14, 2C). Kazodeti zaklad verskih resnic, dovršen in zaključen po Kristusu in apostolih, nepokvarjen varuje in ohranja Cerkev. Objektivnim razodetim naukom, ki jih spoznamo iz svetega pisma in izrodila, ne moro in ne sme dodati nikakih novih naukov, kajti sv. Pavc,I pravi jasno in odločno: »Ako bi vam angel iz nebes oznanjal evangelij, razen tega, ki smo ga mi oznanjali, bodi izobčen« (Gal 1, 8). Zato je tudi Pij X. obsodil modernistični nauk, »da razodetje, ki vsebuje predmet katoliške vere, po apostolih ni bilo zaključeno« (prop. 21. dekr. »Lamentabili« od 3. jul. 1007).
Kako pa naj presojamo spričo tega natika In stališča Cerkve zasebna razodetja? Tista razodetja namreč, ki so se tudi po apostolski dobi skozi vsa stoletja v Cerkvi vršila in katerih blagodejne učinke mi sami na sebi doživljamo. Ali ni zlasti v poslednjem času Cerkev sama taka zasebna razodetja v obilni meri izrabila za poiivljenje verske zavesti in hogovdanosti? Mislimo samo na razodetja Srca božjega po sv. Marjeti Al., Brezmadežne po sv. Bernardkl in Srca Marijinega v prikazovanjih v Fatimi.
Na prvi pogled se zdi, kakor da bi zasebna razodetja kalila jasnost cerkvenega nauka v zaključenem božjem razodetju. Toda vsak pomislek se umakne, če pretehtamo vsebino »novih< razodetij. Pokaže se nam namreč pri vsakem kakšna že znana »stara« resnica iz splošnega, za vso Cerkev veljavnega predpisanega razodetja nauka. Le oblika je nova, aktualna ali času primerna. Cerkev taka nova razodetja skrbno prelsknje ter o njih izreče sodim, ali se skladajo z razodetim naukom in ali so po objektivnih kriterijih izpričana kot akt božjo previdnosti, naklonjenosti in ljubezni do ljudi. Če izpade razsodba pozitivno, ni pomisleka, zakaj bi Cerkev teh »novih« razodetij ne izrabila za božje subjektivno razvijanje in poglnbljanje posameznih verskih resnic v srcih svojih vernikov. S tem ne umja »nove« vere, temveč postavlja v novo luč stare dragocene bisere iz verske zakladnice, katero ji je izročil v upravo in varstvo Kristus.
Vsa novejša razodetja, todi tisto o Marijinih prikazovanjih v Fatimi, kažejo usmiljenje božje do grešnega Človeškega rodu. Ce razčlenimo vsebino tega, kar jo Marija odkrila svojim izvoljencem v Fatimi, se nam izluščijo sledečo resnice: Mnogo ljudi se zaradi svojih grehov pogubi. Za grehe moramo Bogu zadoščati z molitvijo in spo-kornimi deli. Bog človeštvo tepe zaradi hudobij. Marija s svojim brezmadežnim, ljubečim in materinsko skrbnim Srcem posreduje za nas pri Boru. Priporočati se ji moramo prav posebno s tisto molitvijo, v kateri hvaležno priznavamo in poveličujemo Kristusovo odrešilno in zadostilno delo, to je, s svetim rožnim vencem. Z rožnim vencem namreč častimo obenem tudi Marijo, ki je pri našem odrešenju najtesneje sodelovala. Kakor je Marija v Lordu potrdila nauk Cerkve, da je »brez madeža izvirnega greha spočeta«, tako je v Fatimi potrdila časten naziv, ki ji ga daje krščanski svet že od dneva, da je »mati svetega rožnega vonca«. '
Fatima je torej nova priča božjega usmiljenja do človeštva in nov dokaz Marijine ljubezni do nas grešnikov, ni pa kako dopolnilo k razodetim Terskitn resnicam.
9 bivš« obmejna postaja; 10 žensko ime; 11 ptič plavutar; 12 gora v Mali Aziji; 13 časovni vez nik; 14 morala; 15 pritrdilnica; 16 ime sloven ske filmske igralke; 17 puščava v Aziji; 18 rimska naselbina v naših krajih; 24 žensiko ime; 25 dejanje (tujka); 27 žito; 28 moško ime; 29 prislov kraja; 32 južna rastlina; 33 duh (tujka); 35 riba; 36 zločinec; 39 mesto v portugalski Vzhodni Afriki; 41 vrsta zemlje; 43 rastlina; 45 začimbe; 50 reka iz grškega bajeslovja; 51 pripadnik izumrlega naroda; 52 žensko ime; 53 dol obleke; 54 bivanje v šotorih; 55 moško ime; 56 maščoba; 57 del njive; 59 malik; 61 maščo ba; 62 Slavna francoska igralka; 63 kazalni za imek; 64 bratomorilec; 66 mehkužec; 67 pri padnik Irske; 69 pogojni veznik; 71 nedoločni števnik; 72 posmrtno bivališče; 74 germansko moško ime; 76 kratica za svetnika; 77 kore-spondenčna kratica; 79 nikalnica; 80 osebni zaimek.
IzSla je nova knjiga .Slovenleve knjižnice*
Dom
i med
goricami
izvrstno delo mladega haloškega pisatelja
Jožeta Krivca
V teh vsebinsko in oblikovno dovršenih izvirnih novelah in črticah nam nazorno riše haloški sin, trpljenje in življenje svojih rojakov, pesem in krasote vinskih goric. Knjiui so dodane lepe ilustracije, kakor n. pr. procesija na Ptujski gou, viničarjeva selitev itd., delo umetnika Fra iceta M heličn.
Dobite io no vseh knjigarnah in trafikah. Darujte io zlasti prijateljem in znancem za Novo leto I
Oblačilne nakaznice na Hrvatskem. Na Hrvatskem so z veljavnostjo od 1. januarja 1913 uvedli oblačilno nakaznico, ki ima 120 točk in velja za eno leto.
Blokiranje najemnin v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah je stopilo v veljavo z izjemo mesta in države New York blokiranje najemnin. Zakon se nanaša tudi na najemnine v 97 zasedenih in anektiranih ozemljih, ki jih kontrolira Washington, vštevši Alasko.
% g # g f g
32
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
l!i, '	, II
Elizabeta si je sama poiskala ta prostor, sama je narisala načrte in nadzirala oradnjo do najmanjših podrobnosti. Palači je dala ime »Ahilejon«. Junaka iz Homerjeve »Ilijade« je izbrala zato, ker ji je pooseboval grško dušo in lepoto. Ljubila ga je, ker je bil hiter, močan in ponosen. Preziral je kralja in vso preteklost. Ljudske mn<wice so mu veljale samo toliko, kolikor so bile potrebne, da jih je v bojih kosila smrt, kakor klasje... Spoštoval jo samo svojo voljo. Živel je samo v sanjah in njegove sanje so mu bile bolj dragocene od živl jenja.. .<
V tem bivališču je posvetila še eno svetišče — grški tempelj, drugemu svojemu oboževancu, pesniku Heineju, Iti jo je včasih tako navdušil s svojimi pesmimi. Večkrat m je vpraševala z njim: >Zakaj je zlo na 6vetu?... Zakaj trpimo... Ali je Bog krivičen?... Ta vprašanja si vedno zastavljamo. Nekega dne pa nam bodo zaprla usta s tem, da nam bodo vanje potisnili pest prsti... Ali je to odgovor?...« Vedno bolj je zapadala v črnogledost.
basi je živela v tako Čudovitem okolju, se vendarlo ni otresla žalostnih misli. Vedno se je vračala nanje in se v njih izčrpavala tako, da je v njih odmirala.
Ob koncu njenih vrtov je bila skala in s skalo se je videlo na majhen otok, ki je bil poln cipres.
Nekega dne je lepoto svojega gradu razlagala grškemu profesorju Kristonianosu in mu pokazala tudi skalo:
»Pod skalo me včasih čaka brodar, ki je podoben Ilaronu. Kadar me ™nnri, takoj odveže barko, in me odpelje na otok, kakor pravi Haron umrlo dušo. Pobožni puščavnik me sprejme in pozdravi na svojem otoku. Tiho grem v njegovo kočo. Vedno mi ponudi medu Ln orehov. Pri njem ostanem več ur in pozabim na zemlja«
Kadar pa ni več pod vplivom Krfa, postane še bolj črnogleda. Tedaj je govorila: »Oh, ko bi me Jehova poklical k sebi... Škoda, stara sem šele dvainpetdeset let. Mogoče bom morala živeti še tako dolga leta. Kakšna groza... Sedaj 6em prestara, da bi 6e bojevala z življenjem. Nimam več moči za boj. Moje peruti so ožgane... Oh, kako zavidam Rudolfa 1... Toda kaj je po smrti?... Ne verujem v to, da bi bila Sila, ki bi nam iztrgala dušo iz telesa zato, da bi bila nato še bolj mučena.. .< Včasih pa se je predala vsemu in je govorila: »Naj napravi Bog z nami, kakor je to njegova volja...«
Da bi se otresla vsega tega, jo zopet odšla na dolgo križarjenje po Sredozemskem morju in po Oceanu. Proti koncu julija 1890 je prišla na svojo jahto v Doverju. Nato je štiri mesece križarila mod Portugalsko, Marokom, Španijo, Alžirijo, Sicilijo, Sardinijo in Korziko.
Odslej je bila navezana samo na potovanje. Samo dvakrat ali trikrat na loto se je za dva ali tri dni ustavila na Dunaju, sicer pa je bila vedno na vlaku ali pa na ladji.	i
Menila je, da jo žene tudi radovednost. Zato je obiskala Grčijo, Ciklade, Carigrad, Smirno, Beyrut, Jeruzalem, Kairo, Sirakuze, Pa-lermo, Tunis, Alžir, Baleare, Malago, Tanger, Madeiro, Cadix, Gra-nado, Toledo, Madrid, Valenco, Barcelono, Marseille, Nico, Genovo, Milan, Firenze, Rim, Neapelj, Pariz, Haag, Amsterdam, London, kraje v Renu, Alpe, Švico, Tirolsko, Karpnte in pa češke gore.
Cesar je trpel zaradi tega, ker je ni več videl. Kadar pa jo bila nekaj ur pri njem, je bila z duhom vedno daleč proč.
Svojo bolečino ji je dokazoval z milino, vendar pa ji ni jiifesar očital. Ko se jo koncem decembra 1893 sprehajala okoli Alžirja, ji jo pisal za božične praznike: »Počasi so skušam navaditi na svojo samoto. Trenotkl, ki sem jih s teboj preživel pri kosilu in ob večerih, ml zelo manijkajo. Dvakrat sem žo odšel v tvoje sobane. Pohištvo je bilo pokrito z rjuhami in to me je kruto spominjalo na tvojo odsotnost... Iz vsega srca ti želim srečo in božji blagoslov. Ohrani mi svoje opravičilo in svojo dobroto... Beseda »sreča« za naju več ne velja.,, Zadostovalo bi nama nekoliko miru. ne-
koliko življenja, ki ne bi bilo tako obremenjeno z nesrečo... Staram se; v letih, ki prihajajo, bi zelo potreboval tvoje dobrote. Tvoja čustva so edino, kar še šteje v mojem življenju. Mojo misli te povsod spremljajo in tako hrepenim po tebi...«
Dasi je tako begala po vsem svetu, se cesarica vendarle ni mogla otresti svojih črnogledih misli. Sedaj je nanje gledala kot na nekaj strnjenega in ustaljeaega, videla jih je povsod in v najrazličnejših okvirih.
Sedaj ni več dvomila, da neka strašna usoda sili ljudi po njihovi poti. V njenih izjavah iz teh časov jo mnogo misli Spinoze in Aishila: <Usoda ureja vse trenotke našega življenja...« — »Včasih si usoda koga izmed nas izbere zato, da ustvari iz njega prelepo pesem, kakor Edip ali Medeja ...«
Velike slike iz narave so jo včasih iztrgale iz objema njenih črnih misli. V naravi, v kateri je bila vedno sama, je lahko videla zakone večnosti, ki vodijo občestvo. Zato je tako ljubila morje in gore. Med križarjenjem po morju je najbolj ljubila nevihte in viharje, besnenje valov in grmenje neba. Kadar so bile nevihte najhujše, je šla na krov jahte, dasi so valovi pluskali čezenj. Morali so jo z vrvmi privezati k jamboru, da jo kot »Odiseja ne bi zvabile Sirene«.
Na visokih vrhovih Alp se ni počutila slabše. Zagledala se je po vrhovih in neskončno dolgo zrla v prepade, opazovala prelivanje barv po planinah in trepetala pred veličastjem molka med gorskimi vršaci. »Na svelu je tako malo krajev, ki jih človeški rod ne bi bil oskrunil s svojo navzočnostjo. Najbolj nedotaknjeni se mi zde vrhovi gora. Tam najbolj svobodno diham...« Njena dvorna dama Sztaray jo jo nekega dne spremljala v Dolomite, ki so znnnl po svoji izredni barvni slikovitosti: »Ne morem popisati, kako je.njeno veličanstvo slikovitost barv pretresla. Dolomiti bo bili rdeči kol škrlat, zdeio so je, da jih bo notranji ogenj vsak hip požrl... Ko jo bil rdeči soj najmočnejši, je cesarira prečkala skalo za hotelom. Dokler Be ni začela spušati noč, je slala na enem kraju in samo gledala,,.«
Stev. 1
»SLOVENECc, potek, 1 januarja im-XXT.
Strm 3
HMoce
Srečno, blagoslovljeno novo leto
želita vsem svojim naročnikom, inserentom, bralcem in prijateljem
uredništvo in uprava
Koledar
Petek, 1. januarja: Novo leto; Obrezovanje Gospodovo; Oililo, opat.
Sobota, 2. januarja: Makarij, opat; Izidor, ikof in mučenec; Štefanija, devica; Gerard, spozna-valec.
Nedelja, 3. januarja: Nedelja po novem letu; Ime Jezus; Anter, papež in mučenec.
Novi grobovi
+ Odeb Jurij. V Ljubljani je umrl Inkasant Mohorjev« knjigarne Odeb Jurij. Pokopali ga bodo 1. januarja ob pol treh popoldne iz kapele »v. Janeza nu Žalah.
+ Ivan Dov». V 24. letu Je umrl v Ljubljani posestnikov sin Ivan Dovč. Pokopali Ka bodo 1. januarja ob 2 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah.
+ Iran Jurca. Umrl je v Ljubljani poslovodja Ivan Jurca. Pogreb bo 2. januarja ob 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Zala h.
+ Ana Rogllč. V LJubljani je umrla gospa in mati Ana Roglič, roj Arkn. Pokopali jo bodo 2. jan. oh pol Štirih s kapele sv. Marijo na Žalah.
+ Kngelhert Leakovee. V 72. letu je umrl v Ljubljani trgovski zastopnik Engelhert Leskovec. 1'okopali Ka bodo 2. januarja ob pol treh iz kapele sv. Jožefa Uu Žalah.
+ HlaJ Frnntlnl. V Spodnjem Tuhinju je umrl 23. decembru po dolgi bolezni posestnik, mlinar ln Žagar Blaž Frontlnl. Pokopali so (ta 25. decembra pri Sv. Martinu v Spodnjem Tuhinju.
+ Jerlra dr. Jenkova. V Zagrebu je 12. decembra umrla Jeriea dr. Jenkova, soproga dr. Frana Jenka. Pokopali so jo 14. deoemhra.
Naj avetl rajnim večna luči Vsem njlhenlm dragim naše soialje!
Osebne novice
= rromovlrata sta na pravni fakulteti g. Frumen Ernest iz Otovee in g. Mlhelld Franc iz Dan za doktorja prava. — Oastitamol
= V Zagrebu je septembra meseca promovirala za doktorico vsega zdravilstva gdč. Nada (ernetova iz Tomaja. — Oastitamot
Barvna fotografija, moderni portreti v
Novosti Studiu Potre ~~ Ljubljana
šelenburgova u'ica 6 Vsem eenj. strankam želim srečno novo leto, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost
Novoletna vošči 1-a bomo objavljali vsak dan nekaj, ker drugače ni mogoče. Prosimo cenjene oglaševalce, da blagovolijo tudi v bodoče ohraniti listu svojo prijaznost in prijateljstvo!
—	Zahvala Droitva slepih. Ob novem letu se odbor DruAtva alepih. Ljubljana, Gradišče 7, najiskre-neje zahvaljuje celokupni javnosti za izkazano mu dobroto in razumevanje v preteklem letu. Zahvaljujemo *c predvsem veem podpornikom, ki »o nam radevoljo priskočili na pomoč, zavedajoč so dobro svojo dolž-noatl napram svojim tTpečim bratom in sestram, prav-tako pa tudi vsem onim. ki so nam na ksakršen koli način pomagali pri našem delovanju. Zahvalo smo dolini tudi tisku, ki nam je v proteklem letu brezplačno priobčeval razne članke, za kar so odbor naj-topleje priporoča tudi za prihodnje leto. Končno se odbor obrača do celokupne javnosti a prošnjo, da mu tudi še v nadalje ohrani svojo naklonjenost ter mu na ta ali oni način pomaga lajšati usodo slepih, ki so med potrebnimi gotovo najpotrebnejši.
—	Za novoletno darilo kupite svojim prijateljem ln znancefh, posebno pa gospodinje svojim družinam izvod naše »Družinsko pratike« za leto 11)4.1. — Zelo boste ustregli vsakemu obdarovancu. Izvod stane lo 2 liri. , , J
—	Izšla Je druga Izdaja knjižice »Leta, mlada leta«. Knjižica je namenjena predvsem odraščajočim fantom. Slarši in vzgojitelji, dajte mladini v roke to stanovsko knjižico. Slane 1 liro. — Za januar izide knjižica »Oče domovine«, lep življenjepis švicarskega zaščitnika bi. Nikolaja de Fliio. — Naročito so na knjižice.
—	Val si želimo v novem letu vsega najboljšega.
Starši zlasti žele, da bi otroci koncem leta prinesli domov dobro rede. To jim olajšajo, če jih prijavijo k dnevnim InstrukcIJam po 2 url dopoldne nli popoldne. Tu se učna snov dobro ponovi in izpraša. — Instrukci je- iz vseli predmetov zn vso razrede. Prijave dnvno od 14. do 17. Novi trg 5-III., leto, pri vseučl-llškl knjižnici.	m „
—	Pooblastila za nakazilo špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup špirita, so pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega aveta korporaci.i, soba št. 25-11. nastropjo med uradnimi urami od pol 9 do 13 in od 15 do pol 18 v svrlio prevzema pooblastila.
—	Društvo »Mali gospodar« na Jožici vabi vse člane, da se udeleže občnega zbora dne 6. januarja 1943 ob dveh popoldne v gostilni Hamovž, Stožice. Važno zaradi bodoče ureditvo in poslovanja dništvn. Odbor.
—	Za konec leta Rnežna odeja. Ze zjutraj v sredo se je začela kaj na gosto vsipati na zemljo hela mana. Ves dan je močno snežilo, tako da so namerili ponekod do 20 cm visoko snežno plast, drugod celo še višjo. Po notranjskih krajih 60 bili hudi snežni viharji in
zameti. Mnogo je snega po kočevskih gozdovih. Po ombrografu je od srede zjutraj do četrtka zjutraj padlo 6.9 mm padavin. Ponoči je nehalo sneženje. Tega »nega so posebno veseli kmetovalci. Dnevna temperatura ;ie »e vedno pod ničlo. Počasi pritiska mrzli sever. V sredo je bil hnroiueter zelo nizek 757.4 mm. Cez noč se je začel počasi dvigati in je v čotrtek zjutraj dosogel stanje 764.4 mm. Jutranji minimum v četrtek — 3.2 stop C. Po vremenskih zapiskih je bilo v decembru lt. deževnih dni in 59 9 mm padavin. V preteklem letu jo bilo sicer 152 deževnih dni, toda razmeroma malo dežja, saj ga je padlo vso leto le 859.3 milimetrov.
- Dijaki In dijakinje raznih šol, zlasti pa oni, ki letos ne obiskujejo državnih šol, se lahko prijavijo v nove tečaje za knjigovodstvo, stenografijo, stroje-pisje, jezike itd. Izhira predmetov po želji Tečaji prično 7. januarja. Informacije in prijave od 2. januarja dal ie. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učlllsče »Chrlstofov učni zavodi, Ljubljana, Donio-hranska 1j.
Novo leto je tudi prvi petek v januarju — dan, ko zadoščujemo presv. Srcu Jezusovem!
Jutrišnja sobota pa je prva sobota — v vrsti velike naše spokorne pobožnosti petih prvih sobot srcu Marijinemu.
Naj bi vsi Slovenci začeli novo leto v imenu teh dveh mogočnih znamenj in po njih uredili svoje življenje!
Opozarjamo na novoletno pismo prevzv. Škofa dr. Gregorija Rozmana, ki smo ga že priobčili v »Slovencu« z dne 24. decembra.
Srečno
in vcsc/o novo teto želiva vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
manufaktura Jelolnik & Simončič
Ljubljana - Pred škofijo štev. 13
1 Super čaj tipa koloniale ni navadna mešanica že. znanih zelišč, temveč je rezultat dolgega znanstvenega raziskovanja ter podobnega postopka, kot se ga uporablja pri drugih kolonialnih čajih. Vsled tega je Super čaj edini te vrste, ki popolnoma dosega eksotične čaje (ruskega itd.) ter jih z ozirom na hranilno vrednost (vitamini) celo prekaša. Super čaj dobite pri Vašem trgovcu.
1 ZA NOVO LETO SE SPOMNITE NAJBED-NEJŠIH, SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH!
I Kinematografa Matica in Sloga bosta imela vsled podaljšane policijske ure od jutri 1. januarja 1043 dalje ob nedeljah in praznikih predstave ob 10.30, 14.30, 16.30 in 1S.30. Ob delavnikih ima Matica predstave ob 14.30, 16.30 in 18.30, v kinu Slogi pa 06tane ob delavnikih poljuben vslop od 14.30 dalje kakor doslej.
1 Uprava kina Uniona obvešča ceni. obiskovalce kina, da bodo za ča6a predvajanja filma Palača ob jezeru, ki se prične na Novega leta dan, predstave vsak dan ob 15 in 17.30; ob nedeljah in praznikih pa bo matineja ob 10. Spremembo sporeda narekuje izredna dolžina filma.
Med. Univ.
Dr. Alojz Boli
zdravnik za živčne bolezni
Je otvoril privatno ordinacijo v Tobačni ulici St. 14
Ordinira od 2—4
l Novoletna rcltolekclja gg. duhovnikov bo 1. januarja popoldne. Od 4 do 5 skupna adoraclja z molitvami in blagoslovom, ob 5 premišljevanje v kapeli in nato običajno predavanje v dvorani 1)V. — Vsi prosti gospodje vljudno vabljeni. — Vodstvo DV in VA.
1 Hequlem za pokojno učiteljico in odlično pevko stolnega kora gdč. Staro Pirčevo bo v soboto, dne 2. januarja ob sedmih zjutraj v stolnici. — Maša zadušnica za gdč. Maro Pirčevo, strokovno učiteljico, so bo opravila v soboto 2. januarja ob četrt na 8 v uršulinskl cerkvi pri glavnem oltarju. Njone tovarišice vubijo vse učiteljstvo k udeležbi.
1 Poverjenlštvo občinskega sindikata poljedelskih delavcev v Ljubljani vabi vso poljedelske delavce, hlapce, dekle in dninarjo, da se udeležo delavskega sestanka, ki se bo vršil v nedljo, dne 3. januarja 1943 ob 2 popoldne v tajništvu poljedelskega oddelka Pokrajinske zveze na Miklošičevi cesti 22, I. nadstr., soba št. 7. Na sestanku se bo objasnil predlog nove kolektivne pogodbe za poljedelsko delavstvo in jo zato v interesu delavcev samih, da so sestanka udeleže. — Predsedstvo sindikata,
1 »Trije kralji«, Grega, Jnrea In Tlnač bodo koledovall. To so: propali lovec, pastir in berač. Za dobro delo pa. ki ga store na sveti večer, s tem, da z nabrano miloščino obdarijo sv. družino, prejmejo bogato plačilo: zmago nad njihovo črno vestjo. Očiščeni morejo oditi na drugi svet.
1 V mislili boste poromall tudi vi v nctlehcm. ko boste videli božično legendo »Trije kralji«, ki jo ho uprizoril »Rokodelski oder« v božičnem času v dnevih, ko je človeško srce najbolj sprejemljivo, najbolj pripravljeno. Miselno predstavlja igra boj zlega in dobrega v človekn, zmago milino in dobroto nad surovostjo. Opozarjamo na predproda.io.
1 »Trije kralji«, propali Grega, Jurca In Tlnač prokašajo po svoji grohosti vso. Ko pa začno kole-dovati z nabožno pesmijo, Rrečajo veliko milost — sv. družino. V njihovih srcih zavlada božični mir.
Oddelki italijanskih saharskih oddelkov v akciji v severni Libiji
Očiščeni odidejo na pot, na drugI svet. To, prelepo božično legendo bo uprizoril »Rokudelskl oder«, danes
1.	januarja ot> pol 5 popoldne.
1 1'rlhodnJI komorni koncert ho v petek, dne 8. Januarja 1)43 oh is v veliki filharmonični d\orani. Tu bo koncert Ljubljanskega komornega dna, ki ga tvorita dva odličpa umetnika pianista prof. Anton Trost in violinist .lan Slais. Izvajala bodeta tri sonate, in sicer Veracinijevo, Beethovnovo in Bortkie-viezevo. Večer bo nudil velik umetniški užitek, zato nanj /.e dnnes opozarjamo in vstopnice bodo od jutri dalje v knjigarni lilashene Matice
1 Odličen jezikoven pouk. V treh mesecih se naučite italijanščine, nemščine, francoščine in angleščine tako, da lahko stopite v dopolnilni tečaj. Novi tečaji i/, vseh štirih jezikov se začno 11. januarja. Isti dan se prične tudi nadaljevalni tečaj iz italijanščine. 1'či.io perfektnl profesorji po temeljito preizkušeni metodi. Vspeh zajamčen. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 iu od 14 do lil, Korepetitorlj. Mestni trg 17 I.
1 Važno /a današnje dtil Je znanje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, Je/.lkov Itd. Za vsako službo sedaj in v bodočnosti je lo znanje potrebno. Novi strokovni tečaji se prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Posebni oddelek za dijake-lnje. 1'čnina zmerna. Informacije in prijave od 2. januarja dalje. Zahtuvajto prospekt: Trgovsko učlllsče »Chrlstofov učni zavod-, Ljubljana, Domobranska 15,
1 l'člte se strnjrplsja! Novi eno-, dvo. In trimesečni tečaji se prično 7. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna lota — nnjvečjn moderna slrojepisnica. raznovrstni stroji. (Tinina, je zmerna. Posebni tečaji tudi zu knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino itd. Informacijo in prijave od
2.	januarja dalje. Novi prospekti na ri.zpolago: Trgovsko učlllsče »Chrlstofov učni zavod«, I.JuhlJaua, Domobranska 15.
• 1 Violinski koncert J. Gregorea. V mali filharmonični dvorani je priredil v sredo zvečer g. tlregoro violinski koncert, na katerem je predvajal Izbrana dela Corellija, Haclia, \Vieniaw-koga, Čajkovskega. Pagani-ni.ianija in lastno kompozicijo Kuhalo nppasaioiuitu.. Njegov umetniški nastop je privabil polno dvorano naše elitne glasbeno publike. S svojim temeljitim razumevanjem avtorjev, ki so bili na sporedu in s svojim zelo solidnim tehničnim znanjem je J. Grcgorc razodel močno umetniško osebnost. Ze po prvi točki — Corellijevi La Follljl — jo ustvaril pristno povezanost med svojo umetnostjo in poslušalci ln dosegel vi-.ek večera v »Melanholični seremuli« Čajkovskoga. — Pri klavirju ga je spremljala Marta Hizjakova in doprinesla bogati dejcž k lepemu uspehu snočnjega koncerta.
1 Korepetitorlj. Mestni trg 17 L javlja staršem otrok, ki obiskujejo gimnazije, strokovne, meščanske in druge šole, da pripravlja odslej vso ilijake po t ure dnevno za isti honorar, ker so bliža semester. Starši, katerih otroci so bili imenovnnl, pa tudi tisti, ki hočejo, da so njih otroci učo pod nadzorstvom profesorjev dnevno po tri ure v toplih prostorih (razlaga, poprava nalog, izpraševanje Ha.) naj jih vpišejo. Honorar je zmeren. Revni popnst. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16: Korepetitorlj, Mestni trp I7\l. priprava tudi za privatne izpite!
1 Zlvo apno dobijo tndl tlani Sadjarske ln vrtnar-sk« pndruiniee Ljubljana I na podlagi članske Izkaznice pri g. Gabrovšku, Rožna dolina, cesta XVII/1.
1 Opozarjamo, da bo razstava Mušlč, SedeJ. ZonIJ v Jakopičevem pavltjonu odprta nepreklicno le še ta toden do vključno 3. januarja. Na zadnji dan razstave v nedeljo 3. januarja ob 11 bo imel po razstavi vodstvo slikar prn/. Stane Krerjar.
1 Oglejte si lepo hnžlfno dramo »Vrnitev«, delo domačega avtorja Vombcrgarja. — Predstavo priredi frančišknnska prosveta v frančiškanski dvorani na dan sv. Treh kraljev 6. januarja in v nedeljo 10. januarja, obakrat ob 4 popoldne.
I Hišnim posestnikom. Vse hišne ln zemljiške posestnike opominjamo, da morajo po mestnem cestnem redu, ki je v veljavi, o pravem času skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. C o zaraill snega polzi ali se napravi poledica, morajo hodnik tn-koj posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Snaženjo in posipanje mora hiti opravljeno do 7 zjutraj, po potrebi je pa treba spraviti sneg s hodnikov nli jih posuti tudi večkrat na dan. Odtočne kadunje in kanalsko mreže mornjo biti prosto za odtok vode. Sneg, ki so vsuje raz streho, morajo hišni gospodarji na svoje stroške odstraniti s ceste na odkazano prostore, ki so bili pred kratkim objavljeni. Kr. Kvestura ho letos zelo strogo nadzorovala snaženje hodnikov in spravljanje snega, zato naj se pa lastniki posestev o pravem času pobrigajo za izpolnitev predpisov.
Srečno in veselo 7943. leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še nadalje toplo priporočata j^jg UHjflJ}
uraria
Telefon 44-32, Ljubljana, Pred škofijo 15
1 Deško vzgajallšče na Selu priredi v nedeljo 3. januarja ob 3 popoldne za svojo prijatelje novoletno proslavo z igro »Ljubezen vso-sod pusti«.
1 Umetnostna razstava Tine Kos—Mlhellč v salonn Oražem v Pražakovi ul. 8 so zaradi velikega zinamanja podaljša do praznika Sv. Treh kraljev.
1 Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski Itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu.
Kongresni trg ! — prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne aH zvečer U>o ieljil v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijsKem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeul. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
I Živilski trg v snegu. Ze zgodaj zjutraj so hiteli mestni delavci čistit s snegom pokriti otok živilskega trga, kjer prodajajo razno zelenjavo. Trnovčauke in Krakovčanke so prispele na Irg pozno. Veliko jo bilo povpraševanje po endivi.ii. Precej je bilo mntovilca. \ se ju bilo hitro pokupljeno. Tudi gorizijska cvetača je šla v dober kup.
1 Na Novega leta dan oh 11 dopoldne vodi dramatik Ivan Mrak po razstavi sliknrja Franceta Pavlovca v Oliersnelovi galeriji. Istočasno se razstava tudi zaključi.
I Ito/lčno veselje boste najlepše doživljali na No-
vega leta dan in v nedeljo popoldne v frančiškanski dvorani, ko vam bo ljubljanska frančlškova mladina uprizorila p. Kriznstoinovi Igrici ter J. Iloonovo dekliško igro sv. Cecilija. Vstopnice so v predprodail pri dnevni blagajni v frančiškanskem prehodu od ID do 12 in od 2 do 4.
NOVOST
Rožni venec bi. Device Marije
Napisal Dr. Ivan Vrečar Cena L 2 —
Krnsnn knjižica s kratkimi jedrnntlml premišljevanji skrivnosti vseli treh delov Hožneua venca. Posebno primerno za skupne pohoinotti v družini in za ponožnost zadostilnlh prvih sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Založba LJUDSKE KNJIGARNE, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
Naznanila
ROKODELSKI ODKR. Novo leto, 1. januarja oh pol j: »Trije kralji«. Nedelja, 3. januarja ob pol 5: »Trije kralji«. — Sreda, 6. januarja ob 3: »Trije kralji«. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo vsakikrat na dan predstuvo dopoldne od ID do 12 in dvo uri pred pricetkoui v društveni pisarni, 1'etrarkova 12/L, desno.
RADIO. Petek. 1. januarja 1913 XXI». 7.3« Pesmi In napevi — 8 Napoved časa — Poročila v Italijanščini
—	11 Prenos pele maše Iz bazilike presv. oznanjenja v Firen7i — 12 llazlaga evangelija v italijanščini (O. ti. 1». Marino! — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 18.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanee
—	Operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Vojaške pesmi — 14.50 Pisana glasbn — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Dr. L. PUS: Praktična navodila za kmetovalce, predavanje v slovenščini — 17.35 Duet harmonik Ooloh-Adamič — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved čnsa
—	Poročila v Italijanščini — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Operno glasbo vodi dirigent Morolli. sodeluje tenorist Oiovanni 1'golotti
—	21.15 A. NICOTKRA: Pogovor s Slovenci — predavanje — 21.30 Klasični orkester vodi dirigent Manno
—	22.10 Zanimivosti v slovenščini — 22.'_'0 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini,
RADIO. Sohota, !. januarja 1J43'XXI». 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini
—	12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Lahka glasba od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 Simfonična glasha — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet ininut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasha — 20 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmska glasha — 21.40 Skupino madrlgalistov »Cltta di Mllano', vodi dirigent Castellazzi — 22 Lahko glnijho vodi dirigent Petralia — V odmoru: predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v ilnlijanščini.
Novoletno zdravniško dežurno službo hr> opravljal od četrtka od 20 do sobote do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Slls Franta, Poljanska cesta štev. 15-11.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: na praznik: tnr. Leustek, Resl.ieva cesta 1; mr. Bahovce, Kongresni trg 12 in mr. Komotnr, Vič. Tržaška c. 48. V soboto: dr. Piecoli, Bleivveisova cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
POIZVEDOVANJE. Našol se je prstan. Naslov v, upravi »Slovenca«.
TOMAŽ POKLUKAR: m ' " !?!!!« !!! 'T'" """i / ' ' I
' - i „■ m	,	■	• 1
IIIB E LE T¥ C 71 ID CI
J'ni,i wm.....,„ ^niiii ' « aw lil. JPl
llj::mimmt	Mllltttutltlllt:l:llilll. »ft::i::!::::::::!;,
«;i: :] i I I......	i::::;llt::::::::»:::t tlijti;::::::!:::!!*
• i tif"" • • 'l."..- - .'. !l j81! ............................... :.....j! 'i.....iliiiillliiii................
Pismo očetu.
Majda je čakala na fanta, da bi se vrnil s hribov. Ko ga v nedeljo ni bilo prti maši, je še dolgo hodila pred cerkvijo in se ozirala po ulici, odkoder je navadno prihajal. Ah, tako rada bi šla z njim na grad, da bi trgala trobentico in zvončke, ki so oznanjali jjomlad. Njena duša je bila praznična, želela si ga je bolj kot kdaj koli. Zaman je oblekla svoj pomladanski plašč, ki ji je tako dobro pristojal, odveč je bil šopek vijolic, ki ga je nosila v torbici. Matevža ni bilo.
Ko ga tudi v ponedljek ni bilo, je poiskala Janeza, da ji je povedal, kje stanuje. Tam je vse zvedela. Matevžu je umrl brat Ciril. Ah, tudi ona ima brata ln niti doumeti ne more, kako težka mora biti taka izguba.
Ko se je Matevž vrnil, ga je razumela. Njegov obraz je bil miren in upadel, le ožgana polt jo je spominjala, da je to tisti Matevž, ki ji je poslal tri razglednice s hribov.
Fant je bil kratek in stvaren.
»Pri nas smo bili trije bratje, sedaj sva samo e dva. Domačija je lepa in jo delo mojega očeta, deda, pradeda in pragradeda. Grunt Andraževih jo delo
iHi!-;

j;!,!. Jim
J!iiii!116
SLm ::::::::::
1
štirih rodov. Tako sva rekla z očetom, da naša domačija ne smo priti v tuje roke. Andrej ne more prevzeti, samo jaz jo lahko rešim. Končal bom študije, potem pa bom kmet na očetovem gruntu pri Sv. Lovrencu. Tam sem se rodil, tam bom delal in umrl.«
V Majdi se je zamajala njena najljubša podoba, ki jo je nosila v srcu: njena jasna, do podrobnosti izdelana po-rtobi) o njuni bodočnosti. Oba sta jo slikala v tistih nežnih urah, ko je duša obiskovala dušo. Matevževe besede so jo raztrgale. Bridko je zajokala, fant pa jo je tolažil in bodril, naj bo močna.
»Očetu še nisem rekel, da bom prevzel, sam pa sem tako sklenil, ker čutim,1 da je to moja dolžnost. Dolžnost do starišev, do prednikov, do Ančke in Andreja in do zemlje same.t
Ah, uboga Majda, ki ne ve, kaj je zemlja. Naučila so je ljubiti cvetje, drevje, pokrajino in gore, ne more pa razumeti človeka, ki je navezan na kmečko domačijo.
»Nimaš me rad,« mu je očitala ter Ih-tela dalje.
»Prav zato, kf»r t« Imam rad kakor svojo mater, sem ti jiovedal naravnost, lako, kot je. Brea tebe ne bom srečen
in nikoli ne bom pozabil toplote, ki je žarela iz tvoje duše; dolžnost pa je višja od čustev, ki jih nosiš v svojem srcu. Pred Bogom in pred stariši som dolžan storiti tako, kot sem se odločil. Hotel pa sem še govoriti s teboj, da bi se prepričal, če bi mogel držati besedo, če me boš zapustila.
»Jaz te ne dam in te ne bom nikoli zapustila.<
Naslonila se mu je na prsa in še vedno ihtela. Matevž jo je gladil po laseh, čeprav ni bil več tako trdno prepričan, da pripada to bitje njemu, za vse večne čase njemu. Saj o tem ne bo satna odločala. Kaj bo rekla mati in kaj njen oče, ponosen meščan in trgovec, ki gleda na položaj svojega zeta in na udobnost, katero mora nuditi njegovi hčerki.
»Majda moja, ti si še otrok. To, kar si pravkar reida, je bilo zame lepo in tolažilno. Vsaj to vem, da me imaš še 1 vedno rada. Dal pa ti bom časa, veliko časa, da boš premislila. In vzel te bom šele takrat, ko bom zatrdilo vedel, da ne boš' nesrečna.«
»Ah, ti moj grdi Matevž, kako govoriš! S telioj no bom nikoli nesrečna, samo dober boš moral ostati.«
»Če 1k>š govorila z materjo, ji povej, da pri nas ne boš za deklo. Gospodinja boš in mati, prav nič težje ti ne bo kot onim, katerih mož.ie hodijo v pisarne. Samo srce za zemljo je treba imeti. Toda ne. 7, materjo no govori, dokler vsega ne premisliš, dokler si ne boš sama na jasnem.<
Majda pa ga je imela rada kakor oni večer, ko »ta stala na Rožniku in se ve-
selila belih zvezdic. Razumela ga pa ni.
To je Matevž dobro čutil, zakaj še ga je boječe vprašala, če bi nekoč domačijo prodali in vzeli stariše k sebi... Zato ji je dal časa, veliko časa, da bo premislila.
In Matevž ne bo popustil. Kar tako je ne bo pustil. Še to leto bo ostal v mestu, da bo dovršil študije. Hodila bosta v okolico in gledala, kako Ivo brstelo na njivah. Govoril ji bo o čebelicah, kako obiskujejo cvetje, učil jo bo ljubiti drevje, ki daje sadove in ne čaka na plafiilo. Pripovedoval ji bo o življenju v naravi, kjer doživiš vsak letni čas posebej.
Dopovedal ji bo, da je kruh, ki raso na tvojih njivah slajši od kupljenega in da je kmet, ki hodi za plugom, lahko prav tako ponosen in srečen kakor odvetnik, ki hodi z dragoceno torbo. Če bo vzljubila svet, ki se poraja v Matev-ževih mislih, bo nekoč njegova žena, če ne... Moj Bog, kako prazno bi bilo življenje brez Majde. Ena sama žrtev.
Matevž, sprejmi jo, dolžan si! Dolžan si!
Takrat je prišel Matevž v svojo izbo utrujen kakor gruda zemlje v novembru. Pristopil jo naravnost k mizi, sedel in pisal:
Dragi in spoštovani oče
Tolažim fe z mislijo, da mi nisi zameril, ko ti nisem takoj odgovoril na vprašanje, če sem pripravljen zamenjati našega ljubega in nikoli pozabljenega Cirila ter prevzeti domačija Rozumol boš. da je bila lo za-
me težka odločitev, ki podira in postavlja na glavo vse tisto, kar sem snoval o svoji bodočnosti. Želel sem. da bi postal odvetnik in da bi delal v svojem j>oklicu v prid ljudstvu.
Ko pa si izgubil pomočnika, tako zvestega in dobrega kot je bil Ciril, sem sam začutil, da je prišla vrsta name. Mater in Tebe prosim, da mi oprostita, da se nisem takoj odločil. Vem, to bi bilo Vama v tolažbo. Moral pa sem vse premislili fn se prepričati, da bom besedo držal, preden Ti jo dam.
Sedaj, ko sem 6e odločil. Ti sporočam, da se namernvam za staino vrniti k dragi domačiji nad Sv. Lovrencem. Pred zimo, upam, bom končal študije in bom prevzel del Tvojih skrbi na svoja ramena. Nisem se odločil za to samo Tebi v tolažbo, to dobro vem, da ne boš mogel pozabiti na Cirila — temveč, ker jo to moja dolžnost. Prosil bom gospodarja nebes in zemlje za zdravje in moč, da bom nekoč kmet, ki bo vreden Andraževih prednikov.
Glede Cirilovega spomenika mislim, da naj ne bo manjši od onega, ki si ga postavil na grob Tvojega očeta in mojega deda. Saj je bil določen za gospodarja.
Mater in Tebe lepo j>ozdravljam in ostajam
vdani sin Matevž.
Pismo Je zapečatil in odnesel še isti večer na pošto.

jSLOvejusC«, petek, f. januarja 1OT3-XXI.
fitev.L
Predlvo kupimo
vsa ko količino po
najvišjih dnevnih cenah
„Žima" Milan Jager 1
l s pi nnoccule dum, kdot ml Qa pteskeM vsa| 15C0 k«
Iz dela in življenjaod iu in 4am
Iz Gorizije
Vreme se Je poslabšalo. Krasno Jesensko vreme i obilico sonca, ki smo ga zadnjo mesece in tedne uživali, se je sedaj zmaličilo. Zagospodaril je jug, nebo so je zastrlo s sivino in skoraj no-prostano prši ali pa dežuje.
Z Gorenjskega
Smučarske prireditve. Poleg številnih tečajev prvenstva Koroške v alpski in norveški kombinaciji pripravljajo Ictcs tudi prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji. 1. januarja bodo prirejene novoletne skakalne tekme na veliki skakalnici v Planici, 3. januarja posebni skoki v Tržiču, istega dne prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji in so-loskoki v Boh. Bistrici. 24. januarja veleslalom in štafeta 4X8 km na Bledu, od 27. do 31. januarja okrožno pnenstvo v Kranjski gori, 7. februarja smučarski tek v Kranju '.i skoki v Skofji Loki, 27. februarja s'a:om pri Celovški koči, 7. marca skoki v Planici, 14. marca veleslalom na Kočni, in 11. aprila Triglavski smuk.
V Smartnem pri Litiji je bil prirejen večer za starše s pestrim sporedoim. Pozdravni nago-govor je izrekel vodja Hitlerjeve mladine, carinski tajnik Se-nger. Nato je mladina predvajalo pravljični igri »Zajčji pastir« in »Snegulj-iica« ter ra/.ne telovadne in baletne točke. Podoben večcir za starše je bil prirejen tudi v Litiji.
V »Koroškem dvoren« na Jezerskem sta priredili mladinski skupini v okrašeni dvorani vesel večor z raznovrstnim sporedom, na katerem so bili šaljivi nastopi, plesi, petje in glaa-l>eni komadi.
S Spodnjega štajerskega
Najstarejši mariborski tiskar umrl. 24. decembra so pokopali fl6 letnega tiskarja Leona Antona Broša, ki je bil od 18t>4—1927 tehnični vodja nekdanje Cirilove tiskarno v Mariboru. Rajni jo bil doma iz Slovenskih Konjic in je živel nad 00 let v Maril>oru.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 45letni Franc Komisar. 52 letni gozdar Vitus Maier, 48-letna žena pošlnega uslužbenca Ana Rigler iz Pragerskega. 62 letna posestnioa Elizabeta Pišek iz Zrnkovcev pri Mariboru, 27 letni posestnik Ivan Martinellj iz Zgornje Ix>žnice pri Slovenski Bistrici, 58letni špedicijski delavec Anton Hibič iz Gotovelj pri Žalcu, 52 letni Žagar K ran je Ferdinand, 31 letna zasebnica Magdalena Potočnik iz Maribora. — V Lipi je umrl 70letni Štefan Za-bukovšek. — V Rogaški Slatini so umrli: Marija Zumper in Alojzij Hrček, oba iz Topole. Marija in Frančiška BoršiČ, oba iz Prestovca ter Jožef ftkrabl iz Tuncovca.
Poroke. V Tebarjih so se poročili: Ivan Pem * Ljudmilo Benedičič, oba iz Creta. Jožef Amon iz Teharjev in Julijana Recko iz Celja. V ftent Jurju ob juž. žel. sta se poročila Anton Kušnik in Mariia Ledinšek, oba iz Tratne.
Odlikovan Mariborčan. Mariborčan Friderik Haberl, ki služi v polku planinskih lovcev na kavka&kem bojišču. Je bil zaradi hrabrosti, k| jo je pokazal v bojih, odlikovan z železnim križcem II. stopnje.
Stoječe are Je treba postavit) na dvanajsto.
V Mariboru je bil izdan umesten ukrep, po katerem morajo tvrdke, ki imajo na hišah ure, ki stojo in se zaradi vojne ne dajo f>opraviti, take uro nastaviti na dvanajsto, tako da ne bodo motile pešcev. Dozdaj so namreč stoječe ure kazale vse mogočo čase in marsikdaj koga lahko zapeljale. S tem je bilo ustreženo želji vsega občinstva.
0 božieevanjn na Spodnjem Štajerskem jo objavila graška »Tngespost« v božični številki dopis iz Maribora. Dopisnik popisuje, kako tudi Spodnještajerci voljno prenašajo bremena sedanje vojne in kako se je povsod naselilo veselje do življenja.
Iz Hrvaške
Trgovinska pogajanja med NDH in Romunijo. Dne 18. decembra so nričela v Zagrebu trgovinska pogajanja med NDH in Romunijo. Prvi sestanek obeh delegacij je začel hrvatski glavni ravnatelj za prehrano v ministrstvu za narodno gospodarstvo dr. Štefan Kraft. V svojem govoru je poudarjal potrebo po še tesnejšem gospodarskem sodelovanju med obema državama. ki se mora razvijati kljub raznim sedanjim oviram in težavam, ki ne dopuščajo, da bi izmenjava blaga med obema državama dosegla takšen obseg, kakor ga bo doživela po sedanji vojni. Za pozdravni nagovor dr. Krafta se je zahvalil šef romunske trgovinske delegacije romunski poslanik v Zagrebu dr. Buzdugan, ki je naglašal, da so mu vse težave, s katerimi se mora sedaj boriti gospodarsko življenje, dobro znane, toda kljub temu ostoja objektivna možnost za poglobitev gospodarskih stikov med obema državama.
Hrvatski poslanik v Bratislavi. Novoimeno-vani hrvatski poslanik v Bratislavi, Blaž Lorko-vič, je že odpotoval nu svoje novo službeno mesto ter je že izročil poverilne listine svojo vlade predsedniku slovaške vlade in zunanjemu ministru dr. luki in predsedniku republike dr. Tisi.
Spopolnitev kriminalnega oddelka na zagrebškem policijskem ravnateljstvu. Ravnateljstvo za javno varnost in red v Zagrebu je v zadnjem času moderniziralo svoj kriminalni oddelek ter je v njem ustanovilo poseben kriminalno-tehnični odsek ter ga opremilo z bogato duktilo-skopično zbirko, fotografskim oddelkom, delavnico za tehnično kemijo in kriminalnim muzejem. V tem oddelku je tudi uredništvo »Policijskega vestnika«.
Iz Srbiie
Nadaljnje zboljšanje prometa na cestni ielnz-niri v Belgradu. Zaradi zboljšanja prometa na cestni električni železnici v Belgradu, jo helgrai-ska občina poleg naročila novih motornih in priklopnih voz sedaj ukinila tudi več postajališč, tako da se tramvajski vozovi ne bodo več ustavljali tako pogosto kakor doslej, ker so s tem na eni strani ovirali ostali cestni promet, na drugi strani pa vozovi zaradi številnih postajališč tekom dneva niso mogli izvršiti predpisanih voženj.
Bitši jugoslovanski kovanci i novim letom prenehajo hiti plačilno sredstvo. Srbska Narodna banka je znova opozorila javnost, da s t. januarjem 10-13 izgube na srbskem področju veljavo vsi bivši jugoslovanski dvodinarski, enodinarski in petdesetparski kovanci. Srbska Narodna banka zamenjuje te kovance samo še do novega leta.
Umrla nam je naša predobra mama, stara mama in prababica, gospa
Ana Roglič
roj. Arko
K večnemu počitku jo bomo spremili ▼ soboto, dne 2. januarja 1943 ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Marije k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. decembra 1942.
Žalujoče rodbine: Rogličeve, Frohlich, Lap, Lajovic, Tavčar
Umrl nam je t 72. letu starosti naš ljubljeni soprog, skrbni očka, stari oče.
brat in tast, gospod
Leskovec Engeibert
trgovski zastopnik
K večnemu počitku "ga bomo spremili v soboto, dne 2. januarja 1943 ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. decembra 1942.
Žalujoči rodbini: Leskovec, B i d o v c.
CINEMA - UNION - KINO
7>i tifitifa
"PudvojA
LA PIIT FAMOSA VICENDA ROMANTICA
VELIKA PUSTOLOVŠČINA
7hl utnoKto di
c&n
i s a Miran da Andrea Checchi Iras&sna Diiian Guatiiero Tumiati
totoOHU
fU&A dl
l&lii*
Marto Soldati
■MMII
©
, Kupujte pri
n a i i h
taserentih
ZdhVSld 7'a 'z,{nzano sof,l'jc "b izgubi našega dragega kjtiivuiu papana in starega očka, gospoda
DRAGOTINA ŠTRUCUA
lastnega konzula Portugalske in bivšega carin, posrednika
naša topla zahvala vsem, posebej č. p. Jožefu za dušno tolažbo, g. dr. Maicnu za njegovo požrtvovalno lajšanje pokojnikovega težkega trpljenja, pevskemu zboru Glasbene Matice za prelepe žalostinke in vsem, ki ste kakor koli sočustvovali z nami v teh težkih dneh in ga spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 31. decembra 1942.
f5	Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo.
j Previden s tolažili svete vere nas je danes zapustil naš ljubi oče, gospod
JURCA IMN
Pogreb ljubljenega očeta bo v soboto, dne 2. januarja 1943, ob 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. decembra 1942,	Otroci


Zahuajuljemo se
svojim odjemalcem, dobaviteljem in sodelavcem za izkazano zaupanje in zvesto sodelovanje v preteklem letu ter
želimo vsem
srečno


i'
1
<» »
■V
i *
>
1 1
0
' )»
i1
't1 >
«
Stev. 1.
»SLOVENEC«, petek, 1. januarja 1943-XXI.
Stran g
ircfno novo leto
leiim
SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN JIH NAPROŠAM, 1)A MI TUDI V HO DO-CE OI1HAM JO SVOJO NAKLON J ENOST
ZIMA« JAGER
MEHANIČNA PBEDILNKA ZIME
MILAN	* ""
I KI.OV1N A — SV. PKTHA CESTA 1?
lovi švicarski predsednik Henrik Celio
Pcmsmbne njegove besede, ki dokazujejo, da je ia mož, ki je po rodu Italijan, velik prijatelj domovine svojih prednikov
švica je včeraj dobila svojega novega predeč Inika v osebi Enrika Celia. Izvolili so ga na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju švicarskih zveznih zbornic, in sicer za dobo enega leta. K njegovi izvolitvi piše dopisnik AS iz Serna med drugim tudi naslednje:
»Da je kdo izvoljen za predsednika švicarske zveze, zadostuje, če dobi S9 glasov. Celio pa jih je dobil 177, kar doka/uje, kako velik ugled uživa po vsej Švici.
Predsednik Celio se je rodil leta 18S0 v vasici Ambri, ki leži komaj 7 kin proč od Airole, rojstnega kraja bivšega švicarskega predsednika Mot-te, čigar naslednik je Celio v švicarskem zveznem svetu.
Družina Celio izhaja iz Italije, in je bil sedanji predsednik Švice najprej vzgojen v Milanu, nato pa je obiskal katoliško vseučilišče v Frei-burgu, kjer sta bila njegova učitelja tudi Paolo Arcari in član akademije Julij Bartoni. Bil je 20 let časnikar v ticinskem kantonu, nato pa so ga poklicali na višja inesta v istem kantonu, pozneje pa je bil izvoljen celo za člana kantonske vlade ter potem tudi za njenega predsednika leta 1038. Zlasti je mnogo delal za ticinske šole ter za javni red v najrazburljivejših časih državnega življenja v zadnjem desetletju. V zvezni svet je bil poklican takoj po smrti prejšnjega švicarskega zveznega predsednika leta 1040.
Kakšnih misli je ta mož in kako gleda na se-
Sedanja vojna »štorklje« ni nič kaj preveč oplašila
V prejšnji svetovni vojni sp je spričo izrednih razmer število porok zmanjšalo za okrog 900.000, število rojstev pa kar za 3.5 milijona. Temu je treba prišteti še 2 milijona padlih vojakov ter okrog 800.000 žrtev med civilnim prebivalstvom zurmli lakote.
Zato res ne bi bilo čudno, če so se takoj v začetku sedanje vojne nekateri s strahom spraševali, kakšne bodo šele posledice, ki jih l>o v tem o/iru zapustila sedanja svetovna vojna. Strah pri-d ogromnimi .žrtvami bodisi nn bojiščih samih, o.li pa v zaledju je bil res upravičen spričo tako številnih najsodobnejših in od sile izpopolnjenih vrst orožja. Vondar pa se je izkazalo, da tako velika črnogledost nfl tem polju le ni bila na mestu. Kakor namreč piše dopisnik »CEc iz Berlina, je bilo do srede letošnjega leta samo v Nemčiji 330.000 porok. Ta številka je dosti večja, knkor pa so jo d<i«egli na primer v letu 1910-11. Sredi leta 1917 pa se je število porok v primeri s tistim v mirnih časih. že zmanjšalo kar za 582.000. V sedanji vojni je število rojstev zelo malo padlo, in sicer konec lanskega leta kom«j za (05.000. dočim se je samo v letu 1915 rodilo poldrug milijon otrok manj. kakor v prejšnjih mirnih Jctih.
»Brezbarvni« otok
' Severno od Islandije loži majhen olok, ki se imenuje l.imfjordo. Na njem biva komaj kakšnih 200 ljudi. Vsi ti ljudje pa so nekaj posebnega že zato, ker nimajo prav nobenega 6uta ali smisla za barve. Ker njihove oči ne znajo razlikovati barv, zato ti svojevrstni severnjaki tudi ne izdelujejo kakšnih barvastih predmetov, ker pač raznobarvnost zanje nima prav nol>enega smisla. Ne nosijo niti kakšnih oblek. Le na troje barv se je privadilo njih oko, na sivo, črno ali snežno belo. Enoličnost te dežele pa ie še večja spričo dejstva, da na Limfjordoju skoraj nikjer ni nobenih dreves aH trave. Ves otok, ki ga pokrivajo ognjeniške tvorbe, je takorekoč res »brezbarven«. Vendar pa t« na zunaj tako pusta enoličnost ne vpliva preveč na razpoloženje tamkajšnjega prebivalstva. Limfjordovci so zelo delavni ljudje, na drugi strani pa tudi precej radi zabavljajo, so nezaupljivi in nevljudni. Kaikšni letoviščairji, če jih je tudi na tem otoku, se najbrž ne počutijo preveč dobro, pustolovcem pa bi Lim-fjordii morda že lahko priporočali.
Naročate in čitaite »SLOVENCA« Naročite »Siovenčevo knjižnico«!
Umrl nam je naš ljubljeni mož in dobri oče, gospod
ODEB JURIJ
Inkasant Mohorjeve knjigarne
Pogreb dragega pokojnika bo v petek,
v petek, Zal, iz
1. jan. 1943, ob pol 3 pop. z Z,al, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. dccembra 1942.
Žalujoči: Magdalena, žena, Franc, sin, Majdica, hčerka.
danji politični položaj, se najlepše vidi iz enega njegovih zadnjih govorov, v katerem je med drugim dejal tudi tole:
»Pomislimo, da so vse tri naše sosede: Italija, Nemčija in Francija, svobodno spoštovale naše meje, našo neodvisnost in našo nevtralnost, dočim se je drugim evropskim državam godilo precej drugače. Ne pozabimo, da tudi v najhujši vojni Švica lahko svobodno dela s sosednimi državami po trgovskih pogodbah, ki po načelu »daj — dam« predstavljajo bistvo narodnega gospodarstva. Ce na prvem mestu omenjam naglo sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo, hočem s tem predvsem po-
udariti znano in veliko prijateljstvo te velike države do švice, pa tudi zadovoljstvo nas Ticincev, ki 6ino italijanski rod v švicarski zvezi in ki smo lahko še prav posebno ponosni in veseli takega prijateljstva.«
Ko je bil včeraj Enrico Celio izvoljen za novega švicarskega predsednika, je sprejel seveda tudi časnikarje ter je dopisniku AS dal posebno izjavo, v kateri spet lepo razodeva svoja čustva, ki jih goji do Italije. Rekel mu je tole-
»Kot Ticinec, prav tako kakor moj veliki prednik Motta, čigar učenec sem od prvih let svojega političnega delovanja, visoko cenim vse, kar je v teku stoletij prispeval italijanski geni| skupno z italijanskim delom k omiki in splošnemu napredku, in o odnošajih med Italijo in Švico ne moreni reči drugega, kakor da jih navdajajo čustva medsebojnega prijateljstva. A to prijateljstvo ni od danes, to prijateljstvo ima svoje korenine v izročilu švicarskega ljudstva in zveznega sveta.«
Prazno ameriške nacSe za napad na Japonsko.
Za Amerikance in Angleže res značilna zgodba o tajnem sporazumu
Japonski list »Niči Niči« prinaša iz Sofije, kakor l>eremo v eni zadnjih Številk večerne izdaje »Piccolo«, zanimivo poročilo, po katerem naj bi bila v Beyrouthu povzročila veliko presenečenje novica o neki tajni pogodbi med Anglijo, Združenimi ameriškimi državami in Rusiio o porazdelitvi vplivnih področij v Zahodni Aziji.
Sporazum naj bi bil dosežen po zaslugi sodelovanja libanonske in sirijske vlade in govori o tem, da bi Združene ameriške države podedovale vse tisto vplivno področje, ki |e bilo doslej »rezervirano« za Francijo in ki sega od petrolei-skih ležišč pri Mosulu do zahodne perzijske obale in do Saudove Arabije. Anglija naj bi obdržala vpliv na Perzijo, Irak in Egipt, dočim bi Sueški prekop prišel pod mednarodni režim Rusija naj bi obdržala tisti del Perzije, ki ga je doslej zasedla.
Čeprav je ta sporazum treba smatrali kot izraz hegemonističnih teženj, ki jih ima v svoji domišljiji sovražnik in ki jih tudi namerava — seveda tudi samo v svoji domišljiji — uresničiti, če bi se vojna tako končala, kakor si oni zamišljajo, vendar je novica o tem 8|x>razumu vzbudila živo
zanimanje na Japonskem, zakaj koncesije
jih
, ki bi
An«liia in Združene ameriške države ustanovile v Zahodni Aziji, jx)j>olnoma odgovarjajo koncesijam, ki so jih iste države ustanovile v Vzhodni Azi|i, kjer Cangkajšek zdaj sodeluje s komunisti, ko se je vdal pritisku Vfashingtona in Londona in kjer gredo vsa sovražnikova prizadevanja za tem, da se vzpostavi mešan kitajsko-ruski sistem, pri čemer bi se združili severozahodna Kitajska in južna Sibirija. To področje naj bi tvorilo ogromno vojno industrijsko ojx>rišče, od koder si umišljajo Amerikanci. Angleži in Rusi, da bodo lahko Ja ponce potisnili z azijske celine ter vprizorili nato napad na japonsko otočje samo.
V glavnem pa na Jajx>nskem prevladuje kljub temu, da je poteklo že leto dni, odkar |e Jajionska v vojni z Ameriko, prepričanje, da Združene ameriške države nimajo v vojaškem oziru prav nobene možnosti, da bi mogle uspešno na|iaoti z morja Japonsko in da je Rusija tista, h kateri so se Združene ameriške države in Anglija bile prisiljene zateči samo zato, da bi tako dobile vsaj nekoliko več možnosti, prenesti vojno »v domačijo svojega sovražnika na Tihem morju«.
i
ROBERT RAZNOZNIK
LJUBLJANA PRAZAKOVA Wl Kepreientaut tovarne KIIIN A STISFIl
Speoliaini stroli ?n obdelavo le*a
f
Od 1. januarju Halje predstav*: Oh nrdeljali 19.31. II. JI. lit« In IS M:
»h delavnikih II.M. ll.M. I* M.
Ljuhka *vnievratiia fcomedi»a
„0 sedmih vdovah"
Nastop* sedam rvend na&n k ineiratoi-rtif-ie med n'lmi Laur i Nnoel A metla Ohell'nl. l.nnra Sniari, Silvana .1 nnhl »>r> Itd ter humorist
Antonio ''-aniliiKlo Predstave lulri on inj*i U.:10 IS :m In lS.r«l v soSoto cd 14 .tO nto dsl'e
_KINO SIOOA - m v so_
IM i<-en film p.» I1 ui;a7.7.arovetn romanu
Palača ob jezeru
V clnvni vlotii: Isa Miranda in Andrea Cherrhj
Zaradi lrredne dolHinn filma predstave v-sak dan
oh l.V. in 17.uri; nh neleliah In praznikih mMinels oh II . nrl
KINO UNION - lil 1)11
7. dohro vol |o v Novo leto NalholISn hnrka sero n» HVrruerlo Tacllavlnl prepeva popevke in arije
Ženska le vara nas___
l arlo Campanlnl Kloretla Dolll v irlavni vlopi KINO MATICA - »€l 77 41
Iivrstnii zabavna Komedija
Sreča v nesreči
trene Dunne — (inrv tirant — Halph Hellamr
liloh( ka ljubezenska drama — napete hlkuhorhp — Krasne *pa n* k e popevke v filmu
Toreadorjeva l|ubcxen
Consueto Kranei — Carin« Lope« I'rf d »ta ve: nedella nh M.aii In 17. dela»nlk oh 17,.T>
KINO KODEl.JEVO - TEL. 41-64
jCREBITMI ZAV0D~ŽA mSOVIHO IN INDUSTRIJO
Telefon: 37-81, 37-82. 37-83, 37-84 Brzojav.naslov: KREDIT LJUBLJANA
Podružnica Beograd, Uzurt Mirkova 10 Telefon: 29-154
Brzojavni naslov: Kredit Beograd
PREŠERNOVA UL. 50
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma m v tujino, safe-deposita i. t. d.
tovarna bonbonov, peciva in čokolade
Ljubljana
Umrl nam je naš edini ljubljeni sin, gospod
Dovč Ivan
sin posestnika
v 24. letu starosti, previden s tolažili svete vere. — Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 1. januarja 1943 ob 2 pop. z Zal iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana — Šmartno, dne 30. decembra 1942.
Žalujoča rodbina D o v č e v a
Prodotti chimici smtetici - Preparati biologici • Specialita medicina H - Prodotti d'uso radiologico - Soluzioni storili oor iniezioni -Prodotti chimici oun oer labora-tori scientifici. oer cliniche e per uso analitico - Prodotti chimici d'uso industria/e
Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati - Zdravilne specia-litate - Proizvodi za radio logi/o • Sterilizirane soo/me za in/ekci/e -Kemično čisti oroizvodi za znanstvene laboratori/e klinike m analize - Kemičn' proizvodi za oorabo v industrij/
CAR 10IRBA S A JIIAI0
Naznanjamo žalostno vest, da je 30. decembra po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče umrl naš zvesti uslužbenec, gospod
JURI,T ODEB
Pogreb ho na novo leto ob pol 3 pop. z Zal na
pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 31. dec. 1942. Mohorjeva knjigarna
						
		Naznanjamo žalostno vest, da nas je v sredo, dne 23. decembra 1942, ob 7 zjutraj j po dolgi težki bolezni zapustil naš preljubi in dobri oče, stari oče, stric, gospod iiaž Frontini posestnik, mlinar In iagar Blagega pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti v petek, na Sveti dan, dne 25. decembra 1942, k Sv. Martinu v Sp. Tuhinju. Sp. Tuhinj, 1. januarja 1943. Spominjajte se ga v topli molitvi. Žalujoči: žena, sine«! !n hčere ter ostalo sorodstvo			Našim prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 11. dec. 1942 ob 17. uri umrla gospa Jerica dr. Jenkova Pogreb je bil v ponedeljek, dne 14. decembra 1942, ob 11 iz mirogojske kapelice. Prosimo za tiho sožalje. Zagreb, dne 12. decembra 1942. Vojo Jenko, sin Jelka Vrančič, hči dr. Fran lenko, soprog Ing. Stanka lenko, snaha Geom. Rado Vrančič, zet dr. Valentina Jenko, hči Urška In Metka, vnukinje France In Mlclka, vnuka	
			-			
						
Stran g
»SLOVENEC«, petek, 1. januarja 1943-XXI.
Btev.L
A. Fogazzaro:	74
Palača ob jezeru
Nepo je porabil gumb, ki mu ga jo podajal redovnik. IS i I je velik gumb, prevlečon /, belo-modrim blagom. Ne|>o ga je takoj spoznal. Videl ga je že na neki Mariniui domači obleki.
»Hm! Ne (»/.nam ga,« je dojul in ga pozorno ogledoval.
»Morda bi nam mogla gospa grofica kaj po-veti. Pokažite ga grofici.«
»Moja mati? Prav gotovo ga no pozna. Kaj ne, mama. da so v teh stvareh spoznam boljše od tebe? Kaj ne, da bi takoj pre|>oznal ta gumb, če bi ga videl kdaj na obieki katere osebo iz te hiše?«
Grofica b| bila silno rada videla gumb, n je v Nepovih očeh brala prepoved. Ni so mogla odločiti.
»Moj Bog!« je vzkliknila. »Vem, da ai v teh zadevah nenavadno razumen. Kljub temu pa bi ga morda smela tudi jaz pogledati.«
»Rrez dvoma,« je odvrnil Nepo in nadaljeval, gledajoč ji nepremično v oči: »Le poglej ga, čeprav jo po|K>lnoma brez pomena.«
Grofica je vzela gumb, so dvignila z divana in so približala oknu. kjer je ostala dolgo časa. Naslanjala se je z glavo na šipo ter obračala hrbet ostalim, ki so vsi molčali in stoje čakali njenega odgovora.
Končno se jo okrenila, podala sinu gumb in dejala redovniku:
»Nič.«
Redovnik ni odgovoril in se ni ganil, Gledal jo je nepremična Opazoval je, kako je s tega obraza zginila vsaka radovednost, medtem ko jo odgovoril:
»Nisoin slišal.«
»Popolnoma nič,« je odgovorila grofica i mirnim glasom.
»Kje sto ga našli,« jo naglo vprašal Nepo.
Redovnik ni takoj odgovoril. Sledil je z očmi grofici, ki so je zopet vrnila na divan.
»Našli smo ga v stisnjeni grofovj pesti,« je nato odgovoril. Sto opazili košček blaga, pritrjenega na gumb? Jasno je, da je bil gumb? Jasno je, da je bil gumb s silo odtrgan z obleke.
»Seveda,« jo dejal odvetnik.
Vezza mu je vrgel porogljiv |>ogled. Prebrisani Vezza je uganil, da sta oba Salvadora prepoznala gumb in zalo se ni hotel vrivati med njiju in redovnika.
»Ivanka,« je nadaljeval rodovnik, »ki jo prva stopila v soIk>, jo opazila del teh stvari, ne da bi jih razumela. Najprej je menila, da je bil tukaj kak tat, kar pa je bilo nemogoče. Našla je ključe, listnico in denar nedotaknjene na omari, kamor jih je bil položil grof in kjer so še zdaj. Torej o tatovih ni govora. Tedaj jo mislila, da je morda bilo grofu slal>o in je bolel klicati koga, da bi mu potTiagal. Toda tudi ta misel je nesmiselna, kor na ta način ni mogočo pojasniti, čemu jo zagnal proti vratom svečnik in skodelico. Tudi si na ta način ni mogočo pojasniti, odkod jo prišla rokavica in zakaj grof ni pozvonil. Na vsak način jo Ivanka nekako nejasno čutila, da se za vsem tem skriva neka skrivnost. Nikomur ni toga po-
vedala, da bi se ne zbudila krivična sumničenja, !>ač pa jo vso zaupala meni, morda zaradi obleke, ki jo nosim.«
Grofica, Nepo in Vezza so zadrževali 6apo fn se niso ganili.
»Bolnikov razum jo zatemnjen, zolo zatemnjen,« jo nadaljeval redovnik; »loda od snoči se polagoma začenja nekoliko zavedati. Ko sem zvedel vso le stvari, som nalančno sprašal Ivanko in sem si ustvaril o vsem svoje mnenje. Nato sem začel iz|>raševali bolnika.«
Grofici jo padla |>ahljača iz rok na kolena, odtod pa je zdrknila na tla. Nihče se ni ganil, da bi jo ji pobral,
»Zaradi njegovega nevarnega stanja sem ga moral večkrat izpraševati. Nisem mogel pričakovati več, kakor da mi odgovori z da ali ne. Vprašal som ga najprej, če jo kdo prišel ponoči v njegovo solvo. Nič. Ponovil sem vprašanje. Bilo je morda predolgo. Gledal me jo in ni niti poskušal odgovoriti. Tedaj sem ga vprašal, če je bil moški ali ženska. So mi ni odgovoril. Ženska? Oči in ustnice so se premaknilo. Pustil sem ga celo uro pri miru. Medtem se mu je zavest šo bolj vrnila. Ivanko je prosil, da bi mu dala piti. Komaj jo zdravnik odšel, sem znova poskusil. Vprašal som ga po imenu žensko. Ni mi odgovoril, a ko sem se nato sklonil nadenj in z žveplen-ko v roki opazoval njegovo kožo, je začel nekaj jecljati. Prislonil som uho k njegovim ustnicam in razumel besedo »družina«. Menil sem, da liočo videli vas, zato sem mu dejal, naj se pomiri. On pa je nadaljeval. Poslušal som pozorno in se mi jo zdelo, da sem razumel drugo besedo. Vprašal
sem ga: »Cecilija?« Ni odgovoril; a če bi videli, kako so me pogledalo njegove široko razprte oči in kako so je spremenil njegov spačeni obraz! Se onkaj. Kdo spi še v desnem krilu hiše razen grofa. «
»Zakaj vprašurjete to?« je vprašal Nepo.
»Če katera oseba stanuje v tem delu hišo,« jo jiovzel redovnik, »bi morala — še toliko bolj, čo je bolna — slišati kaj in vedeti nekaj več o tej stvari. Svetujem vam, da to osebo dobro izprašate.«
»Zagotavljam vas, gospod?« je začel Nepo, ves zardel v obraz, »da se zelo molite, če liočeto s temi besedami sumničiti neko damo, ki l>o kmalu tesno povezana z mojo rodbino. Vedite, da so vaše besede žaljivo za nas.«
»No veste, kaj govorite, dragi gospod,« ga je zavrnil redovnik s tihim glasom in s prisiljeno mirnostjo. »Ne veslo da sem vodno pripravljen iskati resnico. Tudi če moram z nožem preiskovati po notranjosti ljudi, pa naj bodo to imenitno dame ali pa cestni pometači. Režem in trgam toliko časa, dokler je no najdem. Tudi se mi posreči, da jo vodno najdem. Ne zmenim so niti za prošnje niti za to, da me kolnejo. Vi pa zahtevalo, da ne bi smel niti oddaloč omeniti tega, kar more bili pravi vzrok, da bi ne žalil neko gospe, njenih sorodnikov in prijateljev, ko pa gro za rešitev bolnika, ki mi je zaupan. To je naravnost smešno! Sicer' pa zdaj veste vse. Vedite, da če si !>olnik o|>omore, ga bo ponovno tako razburjenje v hipu umorilo. Storil sem fivojo dolžnost in odhajam.«
I
Srečno in uspefjapolno at novo leto 1943 oš
želi svojim ccnjenim odjemalcem tvrdka

mmimmmmim1
Veselo novo leto
91ča tli o (Batfi
LEKARNA dr. G. PICCOLI LJUBLJANA
nasproti »Nebotičnika«
otavGeuo poSict
ICVMV OJfHV
otum m
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
avmm
lftll!j(1IIIIIl|3l»ll|i|!W",rWl!l f*''1 Rtfflfllll	"
•iUa^iuiUtMaU^tjiiiiUUi s; uiaiS^ siiu^jni: IU. iuji i otm^a iitui: :i !Ju Jiuuii 11 'iiL a:r ■: 1':
vise
M OZCCUO
trgovina z južnim in domačim sadjem, zelenjavo in dežel, pridelki na debelo
srečno in zdravo novo leto i
IVAN ZUPANČIČ
izdelovalec metla ann, Kersnikova ulica št. 3
ALBINA BOGATAJ SALON PERILA LJUBLJANA - GAJEVA 1/VIII
Ljubljana, Pogačarjev trg
(KnezoSkofijska palača)
Anton Verbič
delikatesa in špecerija
LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA
Srečno novo leto
j.uvvvv

Ključavničarstvo
Srečno novo leto
želi tvrdka
IVAN KREGAR
pasar in srebrar
izdelovanje vseh cerkvenih potrebščin in raznih kovinskih predmetov, galvanizacija in vlečenje žice
LJUBLJANA Zrinjskega cesta 3
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj, naročnikom in gostom
BRICEL) IVAN
fiji Ljubljana, Bleiweisova cesta 13 - Telefon 33-07
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar tj?	v Štepanji vasi na Planinarju na Peči št, 39
Ljubljana
Cesta 29. oktobra 14 (prej Rimska cesta)
v-j
S LOV E N I A T R
O RT
ZASTOPSTVA IN KORESPONDENTI V VSEH INDUSTRIJSKIH IN TRGOVSKIH CENTRIH V TU- IN INOZEMSTVU
IZVOZ
JOSIP L. ŠILIH
Brzojavni naslov: Slovenia transport.
Tel. 27-18, 37-18, car. pisarna 37-19, stanov. 24-19
v v
ŠPEDICIJA — MEDNARODNI TRANSPORTI - TRANSPORTNA ORGANIZACIJA 7.A BLAGOVNI PROMET
LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA
UVOZ
Edgar Wallace:
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
»Mislim,« mu je vljudno namignila, »da bi bilo najbolje, ako me aretirate.«
»Ne bodite neumni,« jo je prosil.
»Kaj ste rekli?« je srdito vprašala.
»Rekel sem: ne bodite neumni!« je mirno ponovil.
»Ali veste, da niste olikani?« je rekla gospodična.
»Res?«
Zanimala ga je in se je začudil, ko je tako tolmačila njegovo vedenje.
»Seveda,« je nadaljevala, gladeč svojo obleko in izmikajoč se njegovemu pogledu, »saj vem, da se vam zdim neumna in da je moje ime smešno.«
»Nikdar nisem rekel, da bi bilo vaše ime smešno,« jo je hladno zavrnil T. Ks. »Tako brezobziren ne bi mogel biti.«
»Rekli ste, da je »nenavadno«, kar je še hujše,« je menila.
»Morda sein res- rrkel, dn je nenavadno,« je popustil, »a to bi bilo vse nekaj drugega ko smešno. V nenavadnih rečeh je vedno nekaj tehtnega. Mora na primer ni smešna, n je nenavadna.«
»Hvala,« jc rekla nalo gospodična pikro.
»Razume se, da nisem nameraval primerjati vašpsra imena z moro!«
Popravil se je z vljudno kretnjo roke, kakor bi se kralj opravičil, da je v njeni navzočnosti pokrit.
»Mislim, da je Belinda An...«
»Belinda Mary,« ga je popravila.
»llotel sem reči Belinda Mary, ali bolje,« se je motal, »Belinda in Mary.«
»Nič niste hoteli reči,« ga je spet zavrnila gospodična.
»Na vsak način mislim, da je Belinda Mary ljubko ime,«
»Ne, prav nič ne mislite tako.«
Opazila je, da se mu oči šegavo smejejo, pa ji je bilo, da bi se tudi na ves glas za-smejala.
»Rekli ste, da je nenavadno ime in ga smatrate še vedno za nenavadno, a jaz se res ne zmenim za to. kaj mislijo drugi. Tudi jaz vem, da je nenavadno. Dobila sem ga po neki teti,« je dodala, kakor bi se opravičevala.
»No, vidite, pa imate le prednost pred menoj.« ji je rekel in se ji vljudno poklonil. »Mene pa kličejo z imenom najljubšega očetovega psa.«
»Kaj naj pomenita črki T. Ks.?« je bila radovedna.
»Tomaž Ksaver,« je odgovoril, nakar se je Belinda Mary naslonila na stolici, na katero je bila prej vsa trepetajoč sedla, in se začela na vso moč smejati.
»Smešno, kajne?« jo je vprašal.
»O, oprostite, da sem tako nesramna,« je dahnila. »Pomislite, imenovati se Tommy Xa-vier, to je. Tomnž Ksaver.«
»Če se vam zdi, mi luhko rečete Tommy, kakor mi pravi večina mojih prijateljev.«
»Zal, nisem vaša prijateljica,« je odgovorila, še vedno smejoč se, in si brisala z oči solze. »Zato vas bom, če vam ni neljubo, še kar naprej klicala gospod Meredith.«
Pogledala je na uro.
»Če me uč boste aretirali, lahko odidem,« je rekla.
»Ne, ne mislim vas aretirati,« ji je odgoj. voril, »a spremljal vas bom do stanovanja.«
Planila je samozavestno pokonci.
»Ne, nikakor ne!« je prepovedala.
Bila je tako odločna, da je kar obrfal.
»Pa vendar, draga deklica,« je ugovarjal.
»Prosim, ne imenujte me druga deklica,« mu je resno rekla, »bodite lepo pridni, Toma-žek, in dovolite, da odidem domov sama.«
»Potem pa vas spremim vsaj do kakega voza,« je vztrajal.
»In boste poslušali, ko povem vozaču naslov, kamor naj me pelje?«
In jo stresla glavo odklonilno.
»Bili policist mora biti nekaj groznega.«
Stal jo pred njo s prekrižanimi rokami in z resno nagubanim obrazom.
»Mi ne zaupate?« je vprašal.
»Ne,« je odgovorila.
»l'rav,< je nalo dejal, »a vendarle vas spremim do voza in vozaču porečete, naj vas pelje do postaje Charing Cross, spotoma pa spremenite smer.<
»Pa mi obljubite, da me ne boste zasledovali?« ie vprašala.
»Pri svoji časti,« je prisegel, »toda samo pod nekim pogojem.«
»Pogojev ne sprejemam,« ga je kratko zavrnila.
»Opustite, prosim, svojo trmo,« jo je prosil, »in poslušajte pamet. Pogoj, ki vam ga stavim, je tale, da bi prišli vsakokrat na rendes vous, kadar bi vas potreboval. Mislim resno, ker je potrebno, Belinda Mary.<
»Miss Barlholomew,< ga je mrzlo popravila.
»Potrebno je,« je nadal jeval, »in razumeli boste, zakaj. Obljubite mi, da boste prišli, ako bi inseriral v kakem večerniku, ki vam ga povem, aH v ,Morning Post', čo vam bo le mogoče na sestanek, ki bi ga določil.«
Nekoliko je pomislila, potem mu pa segla v roko.
»Obljubim,« je izjavila.
»To bo dobro tudi za vas,« je nadaljeval, jo za podpazduho odpeljal iz sobe, ugasnil luč in odhitel z njo po stopnicah.
»Lahko noč!« ji je voščil in ji segel v roko.
»Že tretjič si dajeva roko nocoj!« je vzkliknila.
»Ne bodite zadnji trenutek nevljudni,« jo je prosil, »in ne pozabite!«
»Obljubila sem,« je odgovorila.
»In lepega dne,« je nadaljeval, »mi poveste vso, kar se je zgodilo v oni kleli.«
»Saj sem vam povedala,« je rekla tiho.
»Deklica, niste mi vsega povedali.«
Ko sta prišla do nekega avta, ji je odprl vratca, da je vstopila, nato se je sklonil k odprtemu okencu in vljudno vpraša': s »Viktorija ali Mnrble Arch?«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit	Izdajatelj: Inž. Jože Sodja	Urednik: Viktor Cenčič