m i.
O Limianl, v soboto, dne Z. ionu rj 1909.
Velja po poŠti:
'JM telo leto naprej K 26'—» sa pol leta „ 13 — četrt leta „ 6 50
aa
en mesec „
2 20
V upravniitvn;
5'.* celo leto naprej	K	22-40
m pol leta M	M	11-20
Ut ietrt leta „	„	5-60
*n mesec „	„	1-90
Jtf. «o$llj. na dom 20 h na mesec
l^.iameine ite-i 10 h„
Uredništvo i* *	ulicah it. 2 (vhod 1«
____<woriiče n.\6 tiskarno) — Rokopisi s*
wai*|o; nettankirjna pi",ma se ne «pr«|einajo. Uredniškega * e < e t o n » t (e v. M.
. k. Stutlienblb
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat. . . . 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne.
ClpratfniŠfao )« " Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. —
J---Vsprejema naročnino, Inserate trt
reklam aclje. OntAvnUkega telefona Ste v. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
pomoto.
Ni dovolj, da Nemci Slovencem pri vsaki priliki kaj odtrgajo, najžalostnejše je, da se dobe tudi med Slovani vedno možje, ki služijo tej nemški nameri. Tako moramo najostrejše obsoditi Jagiča, ki je j spisal donesek o slovanskih jezikih za j Hennebergovo »Kultur der Gegenwart«. i Tukaj je Jagič slovansko ozemlje tako j omejil, da ga najhujši Siidmarkovec ne bi j mogel bolj ostriči. Jagič trdi, da prebivajo , Slovenci na Štajerskem samo južno od Drave, da jih je na Koroškem »samo v nekaterih dolinah« dobiti, Kranjsko jim je še celo privoščil, na Primorskem pa trdi Jagič, da se dobe Slovenci samo med Trstom in Gorico. To je škandal brez primere. Vse Slovence severno od Drave in vse Slovence severno od Gorice, dalje vse prekmurske in ogrske Slovence je »slavist« Jagič uničil. Pravo politično hudodelstvo pa je, da je koroške Slovence .tako zmrcvaril, da jih je »samo po nekaterih dolinah« še nekaj pustil. Ali ne škoduje tako pisanje naših »strokovnjakov-slavistov« ogromno slovanskemu narodu? Mi politiki se trudimo in do krvi borimo in pehamo za vsako ped slovenske zemlje, gospodje hofrati in profesorji na katedrih pa pišejo za nemške tvrdke »uče-.,ne« spise, v katerih uničujejo naše delo. • Kajti iz takih spisov zajema širša javnost svoje znanje in svoje nazore o Slovanih.
Sploh je pa Jagič dal slovenskemu jeziku šq eno hudo brco. O našem jeziku pravi namreč zaničljivo, da se ne bo nikdar povspel do večje veljave in da bo ostal vedno brez pomena. Kdor prebere dotični Jagičev spis, mora slovenščino naravnost zaničevati. Jagič govori o slovenščini kot o nekem čisto i zk varjene m narečju polnem germanizmov. Novejše književne slovenščine Jagič gotovo niti ne pozna to bi bito najbrž preveč zahtevati od takega visokega gospoda, ki rnu slovenski častivci itak radi delajo komplimente . . .
Neki gospodje slavisti si hočejo pri Nemcih in v »učenem svetu« pridobiti veljavo s tem, da v nič devajo svoje lastne rojake. Mi pa smo zato tukaj, da brez
s rahu takim gospodom v obraz povemo: To je sramota!
Novo, po vendar staro.
Zanimivo je bilo letos brati božična premišljevanja nasprotnih listov. Vodivno staroliberalno glasilo se topot sploh ni potopilo v lepo božično poezijo, kakor do-zdaj redno. Je sicer zadosti značivno, da se tako pomembni praznik krščanstva namenoma prezre, pa ni danes nič več iz-variredno; vsaj veliko boljše je nič o tem pisati, kakor pa, kakor n- pr. letos nekateri francoski in nemški svobodomiselni listi, v božičnih člankih osebo Kristusovo poniževati tako, da se upira pero, to samo namigniti. Slovenci tudi niso prav nič pogrešali običajnih fraz o »revolucionarnem Kristusu« in »nazadnjaških farizejih«, katere je druga leta staroliberalni dnevnik ob Božiču deval na svoje nekritično rešeto.
Pač pa so Božič na svoj način praznovali mladolrberalci ali »narodni socialisti«, oziroma malkontenti v listih, ki so jim na razpolago. Zmisel božičnih premišljevanj »svobodomiselnega« naraščaja je ta, da so liberalni patriarhi načela narod-no-naprednega programa položili ad aeta in svobodno misel pustili mirno zadremati. Omladina pogreša boja zoper Rim in vesele gonje na »črne ku'te«, kar naši Masarykovci smatrajo za bolj važno kakor pametno delo za gospodarsko po-vzdigo dežele. Kaj njim mar združenja jugoslovanskih poslancev in podobnih reči, da jim le ne zmanjka zabavljanja proti klerikalnemu nazadnjaštvu. Zato jih hudo boli, da so se v tem oziru pri nas razmere saj na videz nekoliko ublažile. Taiko-le prerešetujejo »svobodomiselni« malkontenti lasuio stranko v božični številki »Gorenjca«:
»Nič več si ne prikrivajmo! Narodno napredna stranka na Kranjskem ie na robu propada. Citali smo zadnjič v novinah, da je ali da hoče vse učiteljstvo izstopiti vsled znanih dogodkov v Ljubljani iz stranke. Tak korak bi bil za narodno napredno stranko usodepoln. Edino vez, ki nas je dosedaj vezala z maso naroda na deželi, se odriva od sebe proč na korist ene ali dveh oseb. Govori se, da uičteljstvo na deželi že izvaja posledice: izogiba se
narodnemu in gospodarskemu delu. Nezadovoljni pa postajajo tudi drugi stanovi, kolikor jih je še pod okriljem narodno-na-predne stranke. Videli smo to pri zadnjih dopolnilnih deželnozborskih volitvah v j Ljubljani v splošni kuriji. Razpok, katerih jii malo, je torej toliko, da jih sproti ni mogoče zamašiti.
Taktično zelo slab je bil sklep, da se je narodno napredna stranka pri poslednjih splošnih volitvah nečastno umaknila z dežele v mesta. Prej tako zavedna Notranjska je danes — kakor se baha »Slovenec« — najtrdnejša opora klerikalizma. Izgiibrli smo na deželi vse kmečke mandate. Sedaj pridejo na vrsto mesta in trgi. Tudi tu, kakor nam vsem znano, ni treba mnogo umetnosti, da ne padejo kot zrela jabolka klerikalizrmi v naročje.«
Zanimiva je ta jeremijada. Da se liberalno učiteljstvo zlasti na Gorenjskem izogiba narodnemu delu, to že vemo, saj je šlo zadnjič volit soc. demokrate. Tudi ni brez humorja, da »Gorenjec« o tistih mestih, katere je ravno on proglašal vedno z a veletrdnjave napredne misli, trdi, da ni »veliko umetnosti treba, da padejo kte-rikalizmu v roke.« »Gorenjec« napoved poživlja vse, kar še napredno misli, na boj takole:
»Kakor vse kaže, mora biti takrat korenit obračun glede notranje ustrojbe narodno napredne stranke . Nehati se mora takoimenovana diktatura, častihlepnost in lov za mandati- Kako se vendar izvršuje program, katerega je lansko leto odobril in potrdil zaupni shod cele dežele. Kje je strankin davek, kje krajevni odbor, kje organizacija? Tako ne more iti dalje, sicer se zna zgoditi, da utonemo ali pa da nas denejo žive v grob. In pod klerikalno kuto ne gremo nikdar. Naša želja bi bila, da gremo v boj za načela, za dobrobit, za svetinje milega nam slovenskega naroda. Zivio, vztrajno delo in vsestranska požrtvovalnost! Vzklije in zraste naj iz stranke narodna radikalnost z modernim, resnično naprednim, demokratskim, svobodomiselnim in globoko premišljenim gospodarskim programom!«
Zaenkrat si vsak razsoden človek o tej »Gorenjčevi« in njej podobni člankariji v božični številki »Našega lista« ter »No-tranjca« misli to, da, kakor ena lastavica še ne napravi pomladi, tako tudi ta dični
mladoliberalni trifolij ne bo sveta čez noč presukal. Vendar pa se o tem, kako stvari dejanjsko stoje, nismo nikoli varali. Predaleč je liberalni naraščaj zašel v proti-versko strujo in pregloboki so motivi, ki so tudi pri nas izzvali boj načeloma nasprotujočih si svetovnih naziranj, da bi se dali premostiti. Da se bo, kar je v liberalni stranki mlado, grupiralo prejalislej okoli nekega »narodnosocialnega« klofa-štva z očito kulturnobojno tendenco, ni bilo težko uganiti. Tudi liberalni učitelji bodo tako storili. »Izven vsake stranke« so zdaj začasno le zato, da bi tem lažje in neovirano 'delali v tistih pevskih in bralnih društvih, katera imajo že v rokah, češ, mi nismo ne liberalci ne socialni demokrati in zato nam lahko zaupate. Nam je zgolj za kulturo, za čisto, nestrankarsko, svetlo in samostojno kulturo. Tudi naše ljudi bodo vabili v svoje kulturne botege, kakor to zadnji čas poizkušajo- Ko bodo dovolj močni, pa bodo vstopili deloma v Kristanovo stranko, deloma v stranko ribnikarskih »narodnih delavcev«.
Mi ostajamo spričo tega čisto hladni. Toliko vemo, da liberalni učitelji ne bodo nobenega naših vlovili na svoj nestrankarski lini. Cisto odkrito povemo, da si ostrejše sape od svobodomiselnih »kul-turobojevnikov« celo želimo. Nič jim ne branimo, naj se merijo z nami. Zato je brezmiselno zarekovanje nasprotnikov, da pod »klerikalno kuto ne marajo«. Globoko jim bomo hvaležni, če ostanejo junaško tam, kjer so. Načela S. L. S. vendar niso taka, da bi jih kdo sprejel, kakor se menja perillo. Mi bomo, izurjeni v dvajsetletnem trdem boju, z železno doslednostjo in vztrajnostjo delali naprej v smeri, ki si jo je katoliško slovensko ljudstvo začrtalo na svojih treh katoliških shodih. Nobena stvar nas ne more uspavati- Naša načela so taka, da so enako dobra za mir in za boj!
»Dolenjske Hooice" tednik.
Na opetovano izraženo željo se »Dolenjske novice« z novim letom začno izdajati kot tednik. Izhajale bodo vsak iie-tek, tako da dobijo naročniki list v nedeljo že v roke. Naročnina je za celo leto 3 krone, za Nemčijo, Bosno iin druge e r-
LISTEK.
Pismo s Kitoisneso.
(O. Veselko Kovač.)
XXXIII.
Prav kakor da je zločinska roka končala kitajskima vladarjema dragoceno življenje, tako silno je iznenadil ves omikani svet sredi novembra meseca brzo-jav iz Pekinga, znaneč, da kitajskega cesarja in cesarice-vdove ni več med živimi. —
V prvih dneh se je takoj domnevalo, da je bil cesar mrtev že več tednov, a so prikrivali njegovo smrt iz političnih ozi-rov. To mnenje danes nima več trdnih tal. A je jako dvomljivo, sta-li cesar in cesarica res umrla naravne smrti. Trdi se sicer kot precej gotovo dejstvo, da je bil cesar umorjen. Ko je cesarica-vdova obupala nad svojim zdravjem, je baje ukazala zastrupiti mladega cesarja, boječ se, da utegne ta po njeni smrti s svojo nepremišljenostjo povzročiti v državi nepregledne zmešnjave. Govori se tudi. da ga je minister vnanjih zadev Juen-še-ke na svoj račun spravil na oni svet. Za to je imel vzroka dovolj. Pred desetimi leti je rajni cesar Kuang-hsii nameraval na eden mah preustrojiti svojo državo. A za to je
moral prej odstraniti največjo sovražnico vseh reform — cesarico-vdovo. Za to namero je zvita žena zvedela o pravem času. Izdajica je bil Juen-še-ke. Posledica vsega je bila znana revolucija v cesarski palači, katere učinek je najbolj občuti! mladi cesar: odpovedati se je moral vla-darstvu! Od tačas je bil na dvoru cela ničla. Služiti je moral le za stafažo. Kaj je čakalo izdajico po cesaričini smrti, ako cesar sam prej ne umrje, je vedel vsak, najbolj pa seveda Juen-še-ke sam. Zatorej je skrbel, tako sodijo nekateri, da cesar ni preživel cesarico-mater.
Ali pa je cesarica-mati umrla naravne smrti? Tudi to sedaj še ni gotovo. Saj ni bilo skoraj nič čuti o kaki bolezni. Cesarski ukaz sicer govori o hudi neozdravljivi bolezni, a ta se je razvijala prehitro, preveč nenaravno. Bajka je tudi trditev, da je- cesarica umrla vsled prevelike žalosti po umrlem cesarju. Se le prihodnost nam utegne razodeti vsaj nekaj tajnosti, ki se godile zadnje tedne na cesarskem dvoru v Pekingu. Dasi razni poročevalci že nad deset dni radovedno lazijo okoli »prepovedanega mesta« (kjer je cesarski dvor), vendar se jim ni posrečilo izvedeti še nič gotovega, kaj se pravzaprav godi na cesarskem dvoru. Zadovoljiti se morajo le z raznimi govoricami in številnimi cesarskimi ukazi, ki pa tudi nimajo nič o položaju na cesarskem dvoru. Zadnje dni
je tu razširjena govorica, ki pa utegne biti kolikor toliko resnična, da je tekla na cesarskem dvoru kri in bilo poklanih več visokih dostojanstvenikov. — Pa pustimo vsa ta domnevanja in potrpimo nekoliko, morebiti zvemo v prihodnjih dneh kaj več gotovega.
Takoj, ko je došla žalostna novica v Tsinanfu, začelo je uradništvo žalovati po svojem cesarju. Podkralj se je z številnim spremstvom svojih uradnikov podal v državno malikovalnico, se ondi od žalosti zgrudil na tla ter plakal kakor otrok. Ko se je po predpisih najokal, so ga okoli-stoječi uradniki s težavo vzdignili in vsega potrtega spremili do nosilnice pred ma-likovavnico. — Mandarini so svoja dragocena svilnata oblačila zamenili z pripro-stejšimi bele barve. Vsa odlikovalna znamenja ostati morajo sto dnij v skrinji. Istotako tudi ljudstvo kaže svojo žalost v obleki, zlasti pa na pokrivalih; mesto rdečega gumba — višnjev, črn ali pa bel. Najbolj pa žalujejo brivci, kajti cesarska smrt pomeni tudi smrt njihovi obrti, vsaj za sto dni. Za časa žalovanja po cesarju je Kitajcem prepovedano briti glave. Vse kar je rdečega na ulicah, je te dni izginilo. Celo rdeči plakati so pobeljeni z apnom. Državne šole so imele v znamenje žalosti tri dni počitnice. Kot dober kitajski patri-jot sem dal tudi jaz na svojem gimnazija tri dni počitnic. Veselje, ki sem ga povzro-
čil med svojimi dijaki s tem patrijotičnim činom, je kmalu zamorilo globoko žalost po umrlem cesarju. Šolska mladina je pač povsod jednaka!
Prestolonaslednik je princ Pu-ji, šele nekaj nad dve leti staro dete. Da bode mlado veličanstvo prej polnoletno, so mu takoj povišali starost za tri cela leta. Sedaj je torej v šestem letu. Kakor je videti, se človek na kitajskem prestolu hitro stara !
Danes je dospela v Tsinanfu novica, da je tudi novi cesar že umorjen. Utegne biti res, a počitnic zaradi njegove smrti moji gimnazijalci ne dobe. Cas je predrag! Da mi v tem pritrdijo vsi pošteni pedagogi, sem prepričan.
Na dan cesarjeve in cesaričine smrti je izšlo mnogo cesarskih ukazov, ki so v marsikaterem oziru vrlo zanimivi. Dasi v njih ni vse gola resnica, vendar dobi človek po njih nekak pojem o uradni kitajski duši. Zato objavim tu po izvirniku nekaj najbolj tipičnih.
* « *
»Lansko jesen smo zboleli. — Ukazali smo vsem mandžurskim maršalom ter podkraljem iu deželnim glavarjem vseh osemnajsterih pokrajin, da poiščejo veščih zdravnikov in jih nam nasvetujejo. Podkralji iz Kiangsi, Pečili, Hupe, Hunan, Kiangsu in Čekiang priporočili so nam nekaj vrlo znanih zdravnikov, kakor Četig-
ropske države 3 K 50 h, za Ameriko 4 K 50 h- List je torej izredno po ceni in je vsakemu posestniku mogoče si ga naročiti. In na to naročbo vabimo zlasti dolenjske gospodarje, katerim bo list v prvi vrsti prinašal podučnega berila, kakoršnega je treba za posdbne dolenjske razmere. Poskrbelo pa se !je, da bo list tudi sicer zanimivo urejevali.
To izdajanje »Ddenyskih novic« kot tednik pa je 'le za poskušnjo — ako se namreč oglasi toliko naročnikov, da list ne bo imel izgube. Dosedaj še nikakor ni zagotovljen obstoj tednika, ker se je še veliko premalo naročnikov ogla'silo. Le ako vsi, ki so sprožili in se izjavili za to izpreinembo, store svojo dolžnost, 'bo mogoče zbrati potrebno število naročnikov. Ako bi se pa vkljub vsemu pričakovanju to ne zgodilo, po preteku dveh mesecev -Dolenjske novice« zopet začno izhajati je dvakrat na mesec. Na delo torej — Do-Jenjska naprej!
Slovansko p!m
»Pri neumnih Slovanih«. — Izgon čeških delavcev. — Jabolčka za češkega pisatelja. — Lužiško - srbski pisatelj umrl. — Društveno življenje na Srbskem. — Češki pivovarnar na Srbskem umrl. — Zopet dva Slovaka obsojena. — Mažarski mo-litveniki. — Mesnica uradnikov— Poljaki v Ameriki. — Protialkoholna razstavi v Moskvi.
Praški »Hlas Naroda« piše: »Poljska Gazeta Narodo\va« pripoveduje značilno dogodbico o nazorih, s katerimi prihajajo v slovanske kraje trgovci potovalci iz Nemčije, ki po besedah Bismarkovih nemški državi več koristijo nego najmočnejša armada, ker so najbolj delavni širitelji nemštva. V vlaku na progi Krakov - Bogu-min se je usedel neki Poljak k dvema nemško govorečima gospoda; iz govora je takoj spoznal, da eden zastopa veletrgovino s čipkami v Erankobrodu in drugi neko nemško tovarno za konjak. Zastopnika nemških tvrdk sta govorila o načinu, kako delata »kšefte« pri neumnih Slovanih. Ponekod naletita na odpor zlasti v trgovinah, ki so v njih napisi: »Den Reisenden aus Deutschland ist lner der Eintritt verboten!« — Ali vendar — zatrjeval je zastopnik tovarn za konjak — posrečilo se mi je odpor neumnega slovanskega trgovca zlomiti in menim, da ako jih bodemo dosledno obiskovali in v prvi dobi ponujali ugodne cene. premagamo lahko učinke in posledice bojkota nemških izdelkov«. Njegov tovariš je prikimal ter pristavil: »Ja, wir miissen die dummeii Slawen weiter besuchen!« — S takšnimi na'zori prihajajo torej širitelji nemštva k nam, neumnim Slovanom. Prinašajo nam dve stvari: skrajno preziraifje in poželji-vost našega denarja. Naši pobratimi Poljaki ne ustrezajo več v takšni meri njih ,poželjivosti kakor doslej mi. Prepovedujejo celo, kakor se iz zgoraj omenjenih napisov vidi, tudi že vstop trgovskih zastopnikov iz Nemčije v svoje trgovine. In storili so še več, da se iznebijo le-teh širi-teljev nemštva. V Krakovu so začeli izdajati list »Slowianin«, katerega program je propagirati trgovsko in obrtnijsko češko - poljsko zvezo. Izdajatelj lista je gosp. Stanislav Tomaszewski.
Iz tovarn za porcelan v Eisenberku na Saksonskem so bili odpuščeni od silužlbe
glede na protinernški boj na Češkem vsi .češki delavci.
Na ginljiv in lep način je pokazalo češko občinstvo v Benatkah pri Litomišlu svoje spoštovanje in ljubezen do slavnega češkega zgodovinskega romanopisca Alojzija Jiraseka. Občinstvo v Benatkah je izvedelo, da Alojzij Jirasck potrebuje za svoj dom, zlasti pod božično drevesce večjo množico jabolk. To priliko so porabili nekateri častilci Jirasekovi, priredili so zbirko najkrasnejših jabolk ter so jih poslali pisatelju v Prago. Hkrati so sklenili, da tako storijo vsako leto.
Lužiško - srbsko vejo v Nemčiji je zadela težka izguba. Lužiško - srbski marljivi narodni delavec, katoliški duhovnik Miklavž Andricki je te dni umrl v Zitavi. 2e kot bogoslovec v Prasi je bil literarno delaven, nakar je kot duhovnik tem marljivejše deloval ined svojim ljudstvom in v lužiško - srbskih listih. Nekoliko let je sam uredoval lista >Lužica« in »Katholski Posol«. V zadnjih letih je sestavljal nemško - srbski slovar.
Zveza srbskih zadrug bo priredila to zimo prvikrat trimesečne podučile tečaje, da vzgoji in izuri tajnike zadrug, ki bodo vodili kmečka gospodarska društva. Prvi tečaj se je že končal z dobrini vspe-hom. V tečajih se predava zgodovina in načela zadrug, društveno pravo, društveno računovodstvo in korespondenca in potem vodstvo posameznih vrst: kreditnih, nakupnih, mlekarskih in st-ojnih zadrug, ki so se že na Srbskem 'ustanovile kakor tudi tistih, ki bi mogle z uspehom na Srbskem delovati.
Pretekli teden je v Belgradu utnrl ustanovitelj in podpornik srbske pivovar-ske obrti, Jan Vrabec, ki se je porodil 1. 1835- v Sobehradih na Češkem. V Srbijo je prišel leta 1870. in je vzel v najem edino takrat takozvano »malo pivovarno v Belgradu«; pozneje je od delniške družbe to pivovarno kupil in jo razširil. Pred nekoliko leti io je prodal sedanjim imejite-Ijem Bajlonovim, katerih pivovarna je sedaj največja na Balkanu. Unirši Vrabec pripada k tistim češkim prosvetiteljem in gospodarskim delavcem na Srbskem, ki so bili v mladi Srbiji ljubeznjivo sprejeti in so pošteno s svojimi izkušnjami Obogatili primitivno gospodarsko življenje naroda srbskega.
BiMitn peštaiJsko 'porotno is od išče (je pretekli teden obravnavalo dve tiskovni pravdi slovaškega lista »Narodnie No-viny«. Ena je bila radi članka v Černovi ki ga je napisal Andrej Obuch; drugi članek istega lista je spisal Jožef Cipar, ki je v članku pisal o nepravičnem postopanju »služnega« (okrajnega glavarja). Obuchu je sodišče namerilo radi ščuvanja (!) osem mesecev zapora in 800 K globe; Cipar je bil obsojen na tri mesece zapora in 200 K globe.
Za 72. pešpolk (požunski), ki je sedaj v Bosni, so iz Budimpešte poslali 1000 rnažarskih molitvenikov. Vobče je znano, da je ta polk čisto, slovaški. Ubogi vojaki, kako 'bodo le 'iz njih molili? Čudno 'božično darilo za vojskujoče . . .
Gospodarska zveza poljskih uradnikov, profesorjev in učiteHjev v Krakovu je te dni otvorila prvo svojo mesnico v Krakovu- Cene mesa so znatno nižje nego v drugih mesnicah. Razloček pri kilogramu ledvične pečenke znaša 80 vinarjev, .pri kilogramu govejega mesa 28 v, pri telečjem mesu 30 v. V mesnici uradnikov
je takšno meso, kakršno je v drugih mesnicah prve vrste. V kratkem bode gospodarska zveza otvorila še dve mesnici. j
Po najnovejšem štetju Poljakov v .Ameriki, ki ga je izvršil poljski duhoven | Vaclav Kruszka, pisatelj dela »Zgodovina ' Poljakov v Ameriki«, nahaja se v Severni Ameriki 2 milijona 200 tisoč Poljakov. To .štetje je bo-lj natančno nego uradno, ker ameriški uradniki so pri ljudskem štetju vse Poljake ,ki so se porodili v Ameriki vpisali za Amfcrikance, druge zopet so vpi'sali za Avstrijce, Pruse ali pa Ruse, kakor so pač naznanili, iz katere države da so. Največ Poljakov je v teh državah: Pensilvanija, New York, Jelinois, Michi-gan, Wisconsin, Massachussets. Izmed ameriških mest največ Poljakov ima Chi-cago, namreč 300.000, torej več nego Lvov in Krakov skupaj.
V Moskvi 'se je dne 19. decembra slovesno otvorila protialkoholna razstava, .ki jo je priredilo moskevsko »Občestvo narodnih čtenij«. Razstava obsega vse naprave, ki osvetljujejo razna vprašanja, ki so v zvezi z alkoholom. Nahajajo se tu modeli, fotografije, slike, načrti, kartogrami, diagrami, lepaki, pozivi in dr. V prvih dveh .dvoranah so izvoženi podatki o alkoholnem .vprašanju vobče- Zanimiv med drugimi je zgodovinsko-bibliografični oddelek obsegajoči podatke o literaturi in postavah glede na alkoholne pijače na Ruskem začenši od leta 1708; v tem oddelku so tudi zgodovinske ilustracije borbe s pijanstvom. Vse gradivo Občnega značaja je razvrščeno na skupine: izdelovanje in 1 uživanje alkoholnih pijač v glavnejših dr- 1 žavah in mestih evropskih. Balje so tu podatki o škodljivosti alkohola v vsakem pogledu. V oddelku boja s pijanstvom so .podatki o raznih zdraviliščih za alkoholike v tujini in na Ruskem; izleženi so tu \ uspehi zdravljenja alkoholikov s pomočjo ! hipnoze in drugimi sredstvi. Zanimiva je ' zbirka kemičnih priprav in analiz za proizvajanje poizkusa z alkoholom v učnih zavodih, da se učenci prepričajo o škodljivosti alkohola. V istem oddelku so tudi podatki o delovanju društev zmernosti na i Ruskem in v tujini.
Tedenski prejled,
Gosposka zbornica se je pečala z začasnim proračunom. Grof Franc T h un je tudi priporočal ustanovitev laškega, slovenskega in drugega češkega vseučilišča. L.aško vseučilišče bo v Tridentu.
Slovencem je vlada zadala zopet nov zahrbtni udarec. Imenovala je za Kranjsko tretjega deželnega nadzornika, Nemca, v osebi g. Belarjevi. Imenovanje je nepotrebno in krivično, imenovanec pa nesposoben. Vzrok je ta, da okrepi nemške glasove v deželnem1 šolskem svetu in sploh nemštvo na Kranjskem. Belalo se je vse zahrbtno. Dež- predsednik Sclvvvarz je to pospeševal in zato je zaslužil, da jo odkuri iz dežele.
Deželni odbor je poslal na ministrstvo .protest. Protestiral je tudi občinski svet ljubljanski. Javni shod so pa sklicali na Savi. da najostrejše nastopijo zoper to nesramnost.
Tudi za Štajersko je bivši minister Marchet 'ustvaril tako mesto za nepotrebnega nemškega šolskega nadzornika. Na Koroškem pa je imenovan za deželnega šolskega nadzornika nemški nacionalec Hans Benda. Same klofute!
Krščansko učiteljstvo je na zborovanju sklenilo, da začne s podrobnim delom med ljudstvom. Liberalno pa je izjavilo, da ne pripada nobeni stranki in da bo le širilo kulturo, ki bo učila otroke, da naj že na zemlji fmajo nebesa. Torej kakor socialni demokrati!
Leto 1908 zaznamuje povsod napredek katoličanov. Znanstveno delovanje katoličanov je najbolj živahno; v socialnem oziru so povsod katoličani prvi. Versko mišljenje je .povzdignil evharistični kongres v Londonu.
V	Selcah na Škofjo Loko so otvorili krasen dom in ustanovili izobraževalno drutšvo. Tudi za Moste ter Novi Vodmat pri Ljubljani se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo-
V	južni Italiji je grozovit potres napravil velikansko škodo. Več mest in vasi je porušenih, tudi Mesina in Redžo sta porušeni. Mrtvih je nad stotisoč.
V	ruski dumi je govoril lzvolski o aneksiji Bosne in Hercegovine. Izjavil je, da Ruska noče vojske, in da zoper aneksi-jo tudi ne more ugovarjati.
Jugoslovanski železniški uradniki so si ustanovili samostojno organizacijo s češkimi in ^poljskimi železniškimi uradniki.
Na Štajerskem je začel izhajati nov list »Straža«, ki izide trikrat na teden.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 3. januarja: Genovefa.
Ponedeljek, 4. januarja: Tit, Izabeia.
Torek, 5. januarja: Telesfor, Simetn Stolpnik.
Sreda, 6- januarja: Sveti trije kralji.
Četrtek. 7. januarja: Valentin, Suapin.
Petek, 8. januarja: Severin, Bogoljub.
Soboto, 9. januarja: Julijan, Bazilisa.
DARILA ZA NAŠE VOJAKE V BOSNI.
Iz Sarajeva poročajo: Obmejnim četam so 28. dec. razdelili 40.000 K božičn h daril. Razdeli se še 130.000 K- Razun tega so na kolodvorskih skladiščih že ogromine množine živil, oblačil itd.
ANGLEŠKI GLAS ZA ANEKSIJO BOSNE IN HERCEGOVINE.
Londonski »DaiJy Graphic« piše: Od vseh strani se priznava, da aneksija Bosne in Hercegovine ni drugo nego izpremem-ba imena, ki ni nikomur škodovala in najhuje kar se zamore reči, je, da je bila napačno vprizorjena. Ako je to umevanje v nasprotju z odškodnino oziroma odškodninami, ki se zahtevajo od Avstro-Ogrske, potem ni težko uvideti, na koga pade odgovornost za vse sedanje nevarne zmešnjave.
DANSKA POMNOŽUJE VOJNO MORNARICO.
Iz Kodanja poročajo: Uradni list je priobčil zakonski načrt, s katerim se danska vojna mornarica podvoji.
MUČENJE V MAROKU.
Poveljnika bivšega nnarcčkega sultana, Mulej Mahomeda, so vojaki sedanjega sultana mučili ravno na grozen način. Prerezali so mu navskrižem dlani in natrosili sol v rani. Nato so prste tako trdo z dlanmi povezali, da ;ih ne bo mogel več rabiti. Nato so ga posadili na mulo, ga peljali skozi mesto in ga Oiisilili po udarcih s palicami, da je neprenehoma klical: »Zi-vio novi sultaln!«
ping-kiung (sledi še več drugih imen) in ; še več drugih. — Ti so tekom leta prišli v j Peking zdravit nas. Toda kljub temu, da J smo vžili njih zdravila, se nam do danes ni obrnilo nič na bolje. — Zadnji čas pa se nas je lotila velika slabost. Čutimo neprestano utrujenost, udje so kakor iz svinca, naduha nas tare, od časa do časa nas nadleguje hud kašelj; prebava je slaba in mrzlica nas trese ter ne moremo ne jesii ne spati, bodisi podnevi ali ponoči. Ker nam pojemajo moči od dne do dne in ne moremo več nositi težavnega državnega bremena, smo silno žalostni in nam je nepopisno hudo. — Kljub temu brezupnemu položaju velimo iznova vsem oblastem v državi, da kar najhitrejše pošljejo veščih zdravnikov v Peking, nič ne dč, so li dostojanstveniki ali ljudje iz preprostega ljudstva. Naj se hitro oglasijo v naši palači in nas takoj (sic!) ozdravijo. Če se bo posrečilo kakemu zdravniku,' priporočenem od mandarina, ozdraviti nas kar najhitrejše (sic!), obdarovali ga bodemo cesarsko. ali ga pa pozdignili visoko v dostojanstvu. Ob jednem bo tudi mandarin, ki je zdravnika priporočil, izvanredno obdarovan.
Upamo, da bodo vsa oblastva prav razumela to naše povelje.
Spoštujte ta ukaz.«
Takoj nato je izšel sledeči ukaz: »Ko smo zasedli prestol, bila je naša sveta mati (cesarica-vdova) jako ljubez-niiva z nami. Podučevala nas je v politiš-kili zadevali in tako je bil ta čas vladar-stva brez posebnih trudov in težav. Potem pa je prepustila vso vlado nam samim. — Od tačas smo vodili vse politične posle po vzorcu svojih prednikov, častili Nebo in ljubili narod. Vseli teh 34 let vladali smo svoj narod po navodilih svoje svete matere, s tem edinim ciljem, da postane kitajska država mogočna. Sprijaznili smo pogane s kristjani, ustanovili mnogo šol, preustrojili vojaštvo, pospeševali obrt in kupčijo, izboljšali postave in pripravili ustavo, da bo moglo ljudstvo uživati mir in srečo. Vselej, ko so povod-nji in suše opustošilc naše pokrajine, razdelili smo takoj toliko pomoči v denarju, kolikor so zahtevali podkralji in deželni glavarji. — To leto so obiskale Pečili, Mandžurijo, Hunan, Hupe, Huangtung, Tukien i. dr. razne nezgode. Ko nam pridejo na misel bede in tuge ljubljenega naroda smo silno žalostni in potrti ter ne moremo ne jesti ne spati. Več let smo bili že prav rahlega zdravja. Od lanske jeseni sem pa smo bolni. Bo danes nas bole želodec, obisti, noge itd. Od dne do dne postaja bolezen hujša, tako da ni nobenega upanja več, še kdaj ozdraveti. Mar ni to volja Neba? — Ker je zadeva pre-
stola silno važna, prepustiti ga moramo neposredno svojemu nasledniku. Dobili smo od svoje svete matere ukaz, da imenujemo Pu-ji, sina prineregenta Tse-fung, svojim naslednikom. Novi cesar') je razumen, poln ljubezni do starišev in do-brotljiv; zato bo lahko izpolnoval svoje dolžnosti in v zadovoljnost naše svete matere vrlo vladal državo. Civilni in vojaški mandarini v Pekingu in v pokrajinah, napnite vse svoje moči in vestno opravite vse zadeve, objavljene v prejšnjih ukazih, da bo mogoče čez devet let vpeljati ustavo: to želi naša duša v Nebesih . . .
Kar se tiče žalovanja, veljajo nekdanja stara določila.«
Ali ni ginljiva ta labodja pesem kitajskega cesarja ?!---
Kmalu potem je izšel ta-le ukaz ce-sarice-materc:
»Velimo knezom N. N. (sledi deset imen), da se sporazumejo glede na način, kako prirediti pogreb cesarja Kuang-hsii. Vbogajte.«
* t, *
Tej kratki odredbi je takoj sledila ta-le:
»Rajni cesar Mu-džung (Tung-dže) ni imel nobenega sina. Zato smo takoi po smrti cesarja Tung-dže objavili cesarski
') Otrok šestih let !
ukaz, češ, da kakor hitro dobi cesar Kuang-hsii, ki je ravnokar umrl, moškega potomca, se bo ta smatral posinovljencem cesarja Tung-dže. — Toda cesar Kuang-hsii je umrl brez sina. Zatorej moramo odrediti, da se smatra Pu-ji, sin prineregenta Tse-fung, posinovljencem rajnega cesarja Tung-dže in naslednikom rajnega cesarja Kuang-hsii. Vbogajte.«
Skoro ob istem času je izšla ta-le lakonična odredba cesarice-vdove:
»Velimo, da postane Pu-ji, sin princa Čuin,') kitajski cesar. Brezpogojna pokorščina tej odredbi!«
Nato še ta ukaz cesarice-vdove: »Sedajna doba je polna težav, novi cesar pa ie še mlad. Poprijel se bode z vso vnemo učenja raznih znanostij. Princ-regetna Tse-fung (Čuin) imenujemo cesarskim nadzornikom čez vso Kitajsko. On ima popolno oblast v vseh državnih, civilnih in vojaških zadevah. Le tupatam mora nas prositi za navodila, da bode ravnal tem varnejše. Ko novi cesar doraste in postane izkušen, bode sam vzel državna krmila v roke. Vbogajte!«
Takoj drugi dan, t. j. 15. novembra, oglasil se je novi cesar in izdal sledeči ukaz:
') Družinsko ime za zgoraj imenovanega Tse-fung.
I. priloga ,,Slovenea" itn. I. dni 2. Januarja 1809.
Mkl Trst
je ob novem letu pijan, kakor razvidimo iz »Freie Stimmen« z dne 30. decembra. Avstro-nemcem je prineslo »jubilejno leto« med drugim predrzno izzivanje na Ptujem, naskok v Ljubljani, laško streljanje na dunajski »Alma mater«, ki je osem dni odmevalo v Trstu, itd., itd. Jubilejsko leto so hoteli nenemški narodi proslaviti s tem, da uničijo vse, kar je še nemškega v stari vzhodni mejni grofiji Babenbergov. Za Nemce od nikoder pomoči! Grozno! (Niti protestantovski propagator Po-gatsclmigg jim ne more več pomagati! Gorje! Op. stavca.) Edina rešitev, edina nada je v ojačenju zadružne obrambene misli. In to je vesela točka. Predvsem »Siidmark«: 600 moških, nad 300 ženskih članov, dorastek 150, dohodki 3.000 kron. »Nemški dom« (»Deutsches Haus«) ima letos 8.000 ustanovnih dohodkov, zaklad znaša že 50.000 kron. »Nemško politično društvo« napreduje. »Zveza za nemško šolo v Skednju« je obhajala 4. božičnico v razširjenem poslopju, kjer ustanovi »Siid-marka« otroški vrtec. Nemštvo, dozdaj žrtvovano iredenti in Slovanom, iznova vzcvita, nemški hrast, zasajen pred 1000 leti na Krasu, ozeleneva in ne bo ga podrla ne »bindišarska« burja, ne laški »široko«. Lahi, ki smatrajo Trst že za del svojega zedinjenega kraljestva, hočejo 2 5.000 tržaških Nemcev zadušiti, Slovenci jim pomagajo. Dobivajo sredstva iz kraljestva, da bi pregnali Nemce z domače grude (!). Strah pa mora biti Nemce slovenskih uspehov, ki jih pro-vzročajo štirje narodni denarni zavodi in trdna organizacija. Poleg tega podpora, ki jo vlada naklanja Slovencem (!), ki imajo svoj razsežni, čeprav neokusni »Narodni dom«, dočim bodo Germani še precej let morali ostati brez »Nemške hiše«. Slovanom se zde nemška vrata do južnega morja za njih vseslovanske načrte menda prenevarna, zato naj nemška predstraža v Trstu čimprej izgine, da se Slovani potem toliko lažje lotijo Italijanov. Trst pa ni Mons Vesuvius Gotov, Trst je južna p r e d'n j a -straža velikega, nepremagljivega naroči a. Nemci si morajo prizadevati na vso moč, da zopet pridobe, kar so izgubili in da obdrže celoto, če pa bi usoda hotela, da častno padejo s stražo. — Fiat voluntas ultima !
Jeseniške novice.
j Za slovensko vseučilišče je manifestiral na novega leta dan ljudski shod v »Delavskem domu« na Savi. Med. Černič je živo opisal krivice, ki se gode slovenskim dijakom na nemških visokih šolah v Gradcu in na Dunaju in je jasno dokazal, da ima tudi slovenski narod pravico do svoje visoke šole. Protestiral je shod tudi zoper imenovanje nemškega šolskega nadzornika za Kranjsko in soglasno sprejel sledeče resolucije: Ljudski shod na Jesenicah dne 1. prosinca 1909.: 1. obsoja barbarsko početje nemškega burševstva na avstrijskih visokih šolah, obsoja pa tudi vlado in njene organe, ki nimajo poguma in moči, napraviti konec tem škandalom; 2. protestira odločno proti italijanskemu vseučilišču v Trstu in zahteva od vlade, da vsaj istočasno z italijanskim vseučili-
ščem ustanovi tudi slovensko v Ljubljani in tako ugodi zahtevi celega slovenskega naroda; 3. v ta namen poživlja vlado, da s štipendijami omogoči pridnim in talentiranim slovenskim dijakom, da se posvetijo izključno svojim študijam, da zamorejo potem prevzeti profesorska mesta na slovenski visoki šoli v Ljubljani; 4. tudi naj vlada prizna na univerzi v Zagrebu napravljene izpite za veljavne v tej državni polovici; 5. svari vlado pred tem, da bi ugodila predlogu dunajskega profesorskega zbora glede zasedenja dunajskp slovanske stolice z Nemcem Bernekerjem, ki niti ni slovanski jezikoslovec, ter s tem izpolnila zahrbtno namero, odpraviti slovansko stolico z dunajskega vseučilišča; 6. poživlja in roti slovenske poslance v »Narodni zvezi«, da posežejo tudi po najhujših sredstvih in ne odnehajo prej, dokler ne izsilijo slovenske visoke šole v Ljubljani ter tako rešijo slovenske dijake neznosnega pekla na Dunaju in v Gradcu in na ta način prineso slovenskemu narodu zadoščenje za dolgoletne krivice in sramotenja; 7. protestira končno kar najodločneje proti nepotrebnemu in nepo-stavnemu imenovanju tretjega šolskega nadzornika za Kranjsko in prosi slovenske poslance, da korenito obračunajo z onimi, ki so povzročili to zlo.
Mrliške novice.
i Umret sem prišel domov, rekel je pred štirimi tedni pokojni gospod Josip Strnad prijatelju, ko sta se pozdravila ob prihodu v Idrijo. Vedeli smo, da ga izgubimo, a da se bo tako naglo poslovil od nas, v začetku nismo mislili. Preselil se je v domači kraj v nadi, da okreva ali si vsaj podaljša življenje. Želel je priti že davno preje, ker je bolehal več let, a ni mu bilo mogoče, sedaj je prišel prepozno. Pokojni gospod kapelati Josip Strnad je bil rojen v Idriji leta 1867, kjer je tudi novo malšo leta 1893 kot novomašnik tržaške škofije obhajal. Služboval je kot kapelan v Pre-ioki, Jelšanah, zadnjih deset let pa kot ekspozit v Podgradu. K pogrebu, ki je bil 28. decembra dopoldne, je prišlo deset duhovnikov, devet jih je bilo iz idrijske de-kanije, gospod A. Abram pa je prišel iz oddaljenega Št. Petra na Krasu. Preživela je sina duhovnika 721etna mati, ki jo je zadel pred petimi leti mrtvoud in je od tedaj le v postelji. Pomenljivo je, da je z rajnim Strnadom šel v večnost tretji in zadnji idrijskih novomašnikov leta 1893. Vsi trije, Strnad in prej umrla kapelama .ljubljanske škofije F- Božič ter Raf. Vin-kler, so bili žrtve jettke. Na' počivajo v miru!
i Ljudsko gibanje. V preteklem letu je bilo rojenih v Idriji 168, umrlo pa je 148 oseb. Poročenih je bilo 33 parov.
i Zadružno gibanje je tudi lepo napredovalo v preteklem tetu. Krščansko gospodarsko društvo je imelo prometa 247.341 K 35 h. Blaga je prodalo za 1538 K več, nego 'lani. Zadružnikov je bilo koncem leta 554. Ljudska hranilnica in posojilnici je imela nad 300.000 K prometa. Natančnejše poročilo bomo podali', ko se bodeta vršila občna zbora.
i Občinskega tajnika, znanega Julija Novaka, je gerent Zazula odstavil od tajništva in časti občinskega uradnika- JuT-četovi napadi v »Narodu« na gerenta ni-
kakor niso povzdigovali ugleda občinskega urada, kateremu načeluje gerent. Svet nima uradnega predstojnika, ki bi bil količkaj drugače ravnal, kakor je stori1! gerent, če bi njegov podložnik ddlal po vzgledu Jul. Novaka.
Grozen potres v Južni Itallll.
Listi objavljajo čedalje groznejše podatke o nesreči, ki je 28. decembra zjutraj zadela severovzhodno Sicilijo in zaipadno Kalabrijo. V kratkih minutah je grozen potres spremenil od narave Oblagodarjeno ozemlje, večje od Kranjske, v eno samo veliko pokopališče. Starodavne evbejske naselbine, tri tisoč let stare ponosne Mes-sine ni več! Reggio di Calabria je zginilo s površja zemlje! O stotinah trgov in vasi pričajo le še podrtine in pogorišča, da so bili. Na stotisoče ljudi je neprijazna smrt iz jutranjih polusanj s trdo roko posadila v — večnost. Na tisoče težko ranjenih žena in otrok, mladeničev in mož zdihuje pod ostrim zimskim nebom, brez strehe, brez zdravil, brez hrane v nepopisnih bolečinah. Na tisoče družin tava brez strehe, brez obleke okoli grobov svojih milih. Kdo bi ne obupal!
In vendar italijanski narod, to žilavo, v svojih strasteh nebrzdano, v trpljenju vajeno ljudstvo ne obupa! Ne 'bo zapustilo strašnih, a tako dragih tal ter se izselilo v prijaznejše kraje- Tako čudovita je ljubezen do domovine! S pomočjo bratov, s pomočjo celega civiliziranega sveta bo zopet zgradilo svoja — mravljišča, če .prav se more bati, da mu jih vulkanske moči čez leto dni morda že zopet podero, kakor so jih že tollkrat.
Pariška izdaja »New York Heralda« govori o 200.000 mrtvih in ranjenih v Siciliji in Kalabriji. Londonski listi pišejo celo, da je samo nrrličev toliko. Celi kraji so docela uničeni, ne da bi ostal le en človek živ!
V Messini še vedno gori. Ulice so pokrite z velikanskimi kupi podrtin, pod njimi pa pokopana polovica prebivalstva. Dve tretjini častnikov in vojaštva je zginilo. Glavna cev vodovoda je počila. Finančna vojašnica je popolnoma porušena, 170 finančnih stražnikov je ranjenih; koliko je mrtvih, še ni dognano. Od 280 železniških uslužbencev jih je osem sposobnih za službo. Večina jetnikov, ki "jih je bilo 276, je ušlo in ropa med razvalinami. Od 60 občinskih svetnikov sta le dva rešena. Pogrešajo tudi francoskega konzula. Angleški in ruski mornarji delajo z mrzlično naglostjo, da rešijo nesrečneže, ki še ječe, od vseh strani zaprti v podrtinah-Dne 30. decembra ob 9. uri zvečer je ravnatelj opazovališča na Etni zapazil nov .sunek.
Iz Reggio di Calaibria prihajajo prvi begunci v Monteleone ter pravijo, da je mesto razrušeno. Del meSta ob morju je zginil v valovih. Mrtva sta župan in poslanec Tripeti. Oklopnica »Naboli« se je usidrala v pristanišču, da pomaga reševati.
Dve tretjini mesta Palmi sta uničeni. Koliko je žrtev, še ni dognano. Tudi Se-minara je razrušena. Tu je našlo smrt 1500 oseb. Mnogo so trpela mesteca Sino-poli, San Procopio, Riporto.
Pripovedovanja očividcev.
Visok mornariški častnik pravi, da vlada ne more vedeti, kako strašanska je katastrofa, ker ni dobila, razun v našem listu priobčenih, nobenega uradnega poročila-'Lahko se pa trdi, da je v Messini polovica prebivalstva mrtva ali težko poškodovana. Mrličev šteti ni mogoče. Mnogo stotin jih je pod razvalinami, na stotine jih plava po morju. Vhod v pristanišče je pokrit z mrtvimi trupli. Dne 30. decembra so jih več sto pokopali in že se jih je prikazalo zopet na stotine na površini vode. Vse to so žrtve razburkane plime. Mnogo trupel plava daleč zunaj po visokem morju; med njimi se gostijo morski volkovi. Ko bodo pregledali listine o ljudskem štetju, bo mogoče dognati število žrtev, — če bo to mogoče. Kajti mestne hiše v mestih' Palmi, Bagnara, Reggio in Messiua so zgorele in ž njimi vsi spisi.
Bagnara je zgorela kakor kup slame. PalmiMc kup podrtin, ki krije tisoče mrličev. Dosedaj so vojaki tam odkopali tri tisoč mrtvih ter jih položili v skupen grob. V San Eufemiji je ostalo živili le kakih deset oseb- Messina je izumrla. Mnogo tisoč telegramov, ki so prispeli v Messino, je shranjenih v arhivu, ker so naslovljenci mrtvi ali se ne ve za nje. Kar se je ljudi rešilo, trpijo od gladu, mraza in bolezni. Velikanske skale so zaprle pristanišče. Oblastva so onemogla. Roparji in morilci divjajo kakor hijene med grobovi.
Vsa obal Kalabrije je postala ravna, sicilska obal je raztrgana in razklana. Zemlja krog Reggia se je za več metrov udrla. Vsi svetilniki so izginili v valovih. Zaklade italijanske banke in podružnic v Reggiu in Messini so vojaki rešili na vojne ladje. Od uradnikov dveh podružnic je ostalo le pet živih. Mnogim se je omračil duh. Neki mož je zagrabil dva samokresa ter se ustrelil, kričč: »V Messini se ni prav nič zgodilo!« Neki vojak, ki so ga rešili, se je napotil iz Messine v Arcereale ter prehodil v besnosti devetdeset kilometrov v enajstih urah. V Messini, Reggiu in Pail-miju nimajo pitne vode, ker so vodovodi popokali.
Dvanajst strašnih ur-
Kapitan parnika »Therapia«, ki je pripeljal iz Messine 620 beguncev, med njimi 102 lahko in 10 težko ranjenih, pripoveduje, da je grozota trajala celih dvanajst ur. Ko je parnik prispel v Messino, so začuti obupno vpitje. Izkrcali so mornaric, da so pomagali, kar se je dalo. V neki šoli je zmastilo vseh 120 otrok. Med vožnjo v Neapolj je neka žena na parniku porodfla. — Med potresom je lilo kakor iz škafa. Reševanje je bilo težavno, ker ni bilo dobiti orodja za odkopavanje. Iz podrtin je švigal ogenj na mnogih krajih. Kmalu po katastrofi so ruske vojne ladje izkrcale svoje moštvo, ki je naporno reševalo ter delilo med ubogo ljudstvo hrano in obleko. — Vse vasi ob siciilski obali okroig Messine so zginile v morju.
Kralj in kraljica na mestu nesreče.
Kralj Viktor Emanuel, kraljica Elena in ministra OrlaMdo in Bartolini so se dne 30. decembra pripeljali v Reggio di Calabria ter obiskali ranjence. KraJj se je vse-del v čoln ter si ogledal vso opustošeno ,obal- Brzojavil je ministrskemu predsedniku, da je Reggio di Calabria v istem ža-
»21. dne, 10. meseca (po naši štetvi 14. novembra) okoli šestih zvečer izdihnil je naš cesar Kuang-hsii in šel v Nebesa. Z velikim spoštovanjem smo prejeli od svoje svete matere, cesarice vdove ukaz, da zasedemo cesarski prestol kot naslednik rajnega cesarja in postanemo kitajski cesar. O tej priliki nas navdaja nepopisna žalost. — Vemo, da je rajni cesar Kuang-hsii skozi 34 let prav dobro vladal Kitajsko. Točno držeč se postav, ki so jih izdali njegovi predniki in ravnajoč se po navodilih naše svete stare matere, bil je pazen, pravičen in skrben v vsem svojem poslovanju. Ljubil je narod, nastavljal dobre in vestne uradnike, zboljšal vse postave in prenovil Kitajsko, in glej! naenkrat je umrl. To je, kar nas napolnjuje z silno žalostjo in smo prepričani, da vsi izredno žalujejo po njem.
Toda mi smo še jako mladi. Uvažujoč veliko važnost vladarskih dolžnosti, opirali se bomo na pomoč vseh civilnih in vojaških mandarinov v Pekingu in zunaj v provincijah in trdno upamo, da nas bodo oni vestno podpirali v vseh uradovanjih. Tako bo imela Kitajska mir v vseh pokrajinah.
Ukažemo vsem podkraljem in deželnim glavarjem, da blagovolijo dobro vladati Kitajsko, ki je v veliki nevarnosti. Naj ljubeznjivo občujejo z ljudstvom in vestno rešujejo vse upravne zadeve. Če store vse
to, smo trdno prepričani, da bode duša našega rajnega cesarja, ki biva sedaj v nebesih, popolnoma zadovoljna in naše nade se bodo istotako izpolnile.
Kar se tiče žalovanja po rajnem cesarju, je bila njegova lastna želja, da traja samo 27 dni. A ta doba je prekratka. Želimo, da se žaluje po njem tri cela leta; tako pokažemo svojo ljubezen po rajnem preblagem cesarju.
Velimo, da se tekom treh let žalovanja opuste vse svečanosti, katerim bi imel cesar osebno prisostvovati, izvzemši praznik božanstva Neba in Zemlje. — Želimo, da se zbero vsi visoki mandarini v svrho posvetovanja o tej zadevi. Naša želja je, da se udeleži žalovanja po našem rajnem cesarju ves kitajski narod, kakor zahteva postava in običaj. Pokorščina tej odredbi!«
» ♦ *
»Ko cesar umrje, imajo vsi maršali, podkralji, deželni glavarji, višji nadzorniki obrata, višji zakladniki, nadsodniki, višji šolski nadzorniki po postavi pravico priti v Peking k cesarjevemu pogrebu. To pot pa je vsem tem oblastnikom strogo prepovedano priti sem. Edino, kar iskreno želimo, je, da vsi dostojanstveniki kar najbolje opravljajo svoje dolžnosti. Zunanji izrazi uljudnosti so ničevni. Strogo pokorščino tei odredbi!«
« • «
Še isti dan je zagledal beli dan sledeči ukaz:
»Še tako mladi, imeli smo trdno upanje, da bo nas cesarica-vdova Tse-hsi podučevala v državnih znanostih, da nam bo pozneje mogoče skazati se vredne njenega velikega zaupanja, ki ga je stavila na nas. Nadejali smo se, da bo njeno Veličanstvo zopet okrevalo državi v neizmerni hasek. Toda žal, mesto da bi se njeno zdravstveno stanje boljšalo, je postajalo vedno slabše. Vest pa, da je 21. tega meseca (14. novembra) cesar preminol, jo je tako potrla, da je preminola tudi ona 22. t. m. ob dveh popoldne. Naša duša je silno potrta vsled tega in velimo, da se žaluje po njej 27 dnij. Mi sami pa bomo žalovali po rajni cesarici stari materi celih trideset mesecev. Naša dolžnost je, pečati se pridno z državnimi zadevami. Ravnali se bomo vestno po ukazih, ki smo jih prejeli, da s tem razveselimo duha rajne cesarice, ki je sedaj v nebesih.«
Zanimiv je še slednji cesarski ukaz, ki je izšel 19. novembra.
»Prejeli smo od svojih ministrov spomenico, v kateri se nas opozarja, da bi triletno žalovanje za cesarjem utegnilo povzročiti v državni upravi nepregledne sitnosti. Zato nas prosijo, da bi žalovali le 27 dnij. Ko smo čitali to spomenico, polastila se nas je neizmerna žalost. Rajni cesar Kuang-hsii izročil nam je tako dra-
goceno dedščino, da bi mu tega ne mogli dovolj povrniti, če bi po njem žalovali tudi celo življenje. Zato ni. triletno žalovanje v primeri z našo neizmerno togo in veliko dolžnostjo, ki nas veže, naravnost nič. V knjigi obredov pa je pisano, da morajo žalovati tri leta cesar in priprosto ljudstvo. Tega se moramo torej držati. Vse-kako se ne moremo zadovoljiti z sedemin-dvajsetdnevnim žalovanjem. Mi se torej hočemo ravnati po starem običaju in žalovati tri leta, uradnikom in pa drugim državljanom pa zapovemo samo 27-dnevno strogo žalovanje; predpisane daritve in slovesnosti za časa žalovanja naj se opravijo, kakor je bila dosedaj navada; dotič-ne oblasti pa naj prouče stare običaje in poiščejo v zapisnikih, kaki ooičaji so bili v navadi ob jednakih priložnostih, in naj se nam naznani, s kakšnimi ceremonijami naj žalujemo te tri leta.«
Kaj pravi pa kitajsko časopisje o cesarjevi in cesarični nenadni smrti ? — Čujmo! — »Neznansko hud udarec je za Kitajsko,« pravi »Šin-pao«, »da sta cesar in cesarica tako nagloma umrla ... Kitajska je imela malo tako nadarjenih vladarjev, kakor je bil Kuang-hsii, le škoda pač, da ni imel dovolj modrih in previdnih svetovalcev. Med kitajskimi cesarji pa jih je jako malo, ki bi bili imeli tako izvanredne vladarske zmožnosti, kakor rajna cesa-rica-mati. Vladala sta skupno, skupno sta

lostnem stanju, kakor je bilo javljeno iz Messine, ter mu naročil, da poskrbi za prostor 500 ranjencem, 'ki jih pripelje neka ruska ladja v Neapolj. Kraljica Jelena je obiskala težko ranjene ter ves čas bridko Hitela. Ljudstvo je kraljevo dvojico spoštljivo pozdravljalo, reveži so jih obkolili ter prosili pomoči.
Dne 31. decembra sta se kralj in kraljica pripeljala v Messino ter z lastnimi rokami pomagala reševati zasute žrtve.
Podpore.
Iz vseli italijanskih pristanišč odhajajo vojne in trgovske ladje z živili in obleko v kraje nesreče. Banke in zasebniki podpisujejo znatne darove. Ministrski svet zboruje nepretrgoma. V vseh mestih so ustanovili pomožne odbore. Iz Genove sita odplula parnika »Taormina« in »Com-pagnia« s 4500 posteljami za Messino in Reggio. Iz Palerma se je odpeljalo vojaštvo v obe mesti. Nemci so ustanovili pomožni odbor, ki mu je pokroviteljica- cesarica. Iz Auguste sta odpluli nadalje dve ruski ladji v Messino in Sirakuz- Tudi dve angleški ladji z zdravniškim osobjem plo-,veta proti Messini. Londonski nadžupan je nabral za žrtve 3000 funtov. Rothschildi so tudi darovali 1000 funtov. BerOliinski magistrat je dovolil 50.000 mark. Nekdo je v Draždanah daroval 30.000 mark.
Sveti oče.
Papež je odgodil sprejem rimskega plemstva, ki je bil napovedan za dne 4. januarja, ter ukazal svečano službo božjo v sikstinski kapeli.
Procesije.
Okrog Messine prireja ljudstvo spo-korne procesije. Mlado in staro, v žalno obleko odeto, se jih udeležuje- Obupanje se jim bere z obrazov.
Koliko je škode?
Skoda je nepregledna. Ako se upošteva, da bo trgovina dolgo časa trpela na posledicah, se škodo lahko ceni na eno milijardo frankov.
Zemlja se odpfra.
V Reggio di Calabria je beda nepopisna. Tudi postaja Pellao je porušena: Postajenačelnik je dvanajst ur zaman klicali na pomoč. Zdaj je — utihnil. Postajenačelnik v Reggiu pravi, da se je v strašni noči razklala zemlja, da je zazijalo petdeset metrov široko brezdno, ki je iž njega sikal proti nebu Stolp svetlikajoče se vode. Ljudje, ki so ostali živi, se bore z revolverji v rokah za živila. Šestdeset vagonov premoga so v naskoku uropali, da ne potriro od mraza. Krog Reggia zijajo globoki prepadi, obdani z gorami skalovja. Najvišji kraji mesta so se že pogreznili do morskega površja in se pogrezajo še dalje- Celo mesto bržkone požre globina. Sreča je. da v Reggiu ni divjal požar. — Okolica nudi obupen pogled. Velikanske nasade oranž, olk in limon so izruvali valovi ter ponesb s seboj. Truplo leži pri truplu'. Vse vasi občine Pillaro so le še kupi kamenja. V San Gregorio ne stoji niti en zid kvišku. Osemnajst občin okrog Reggia je popolnoma posutih. Iz razvalin mole otrpnele roke in noge ubogih žrtev!
Prejšnji potresi.
O potresih v nesrečnem ozemlju Sici-Jije in Kallabrije poročata že Tacit in Pli-j-iij; prvi, ki ga je zabeležila zgodovina, je bil od 24. do 25. marca leta 18 po Kr. Vrstili so se potem: leta 362. 1310, 1390,
šla tudi v nebesa,« — »Se-po« hvali in se spominja samo cesarja: »Od nekdaj je Kitajska imela le malo tako vrlih vladarjev, kakor je bil rajni cesar Kuang-hsii. Bil je izvanredno nadarjen in nenavadno razborit. Bil je prvi med kitajskimi vladarji, ki je hotel državo preustrojiti novim razmeram primerno. Na vseh poljih pro-svete je ustvaril kaj novega. (Ni povsem resnično!) Koliko koristnega bi bil v bodočih desetletjih lehko še storil, da ni pre-minol! Bil je dober vladar in ne zaostaja mnogo za slavnimi vladarji prejšnjih stoletij. Zal, ni imel tako vrlih državnikov, kakor cesar Jo in Šuin.« — »Šin-po« tako-le žaluje za cesarjem: »Kuang-hsii je bil izvanredno nadarjen, a ni mogel delati, kakor je želel. Bil je poln najboljših načrtov, s katerimi je hotel osrečiti svoj narod. Žal. da ni doživel ustave. V tako težkih časih, kakor so zdaj, pa nas zapusti tak mož! V njegovem grobu leže nade mnogih rodoljubov.«
Rajne cesarice se kitajski listi spominjajo le na kratko in s precej hladnimi besedami. Priznavajo pa vsi njen veliki vladarski talent in nenavadno energijo. A to je tudi vse naravno! Oseba, ki ima toliko nedolžne krvi na svoji vesti, kakor ona, ne more pač uživati med poštenim priprostim narodom onih simpatij, katere vsled raznih vrlin in zaslug sicer zasluži.
Tsinanfu, 25. novembra 1908.
1493, 1494, 1500, 1509, 1513, 1538, 1549, 1561, 1598, 1599, 1601, 1638, 1649, 1693, 1702, 1706, 1711, 1715, 1743, 1745 do 1747, 1770, 1780. Najstrašnejši pa je bil '1- 1783, pričel je 5. februarja; sunki so se ponavljali skoro pol leta. Potem so sledili potresi leta 1817, 1836, 1839, 1841, 1851 do 1852, 1870, 1876, 1886, 1889, 1892, 1894 fe-bruarja 1897, maja istega leta in septembra 1905. Pri tem so izpuščeni manjši potresi, ki niso napravili mnogo škode. Sedaj je torej že 42. večji potres v teh krajih.
AVSTRO-OGRSKA.
Poslovnikova izprememba.
Baron Fuchs skliče odsek o poslov-nikovi izpremembi k seji. Poročal bo Steinwender. Socialni demokrati so zadovoljni z delno izpremembo, krščanski so-cialci jo pred vsem zahtevajo, tudi nemški nacionalci ji ne nasprotujejo. Večina strank ni za to, da se obstrukcija onemogoči. Določiti pa nameravajo, da se obravnavajo nujni predlogi le ob gotovih dneh. S poslovnikovo izpremembo se uredi dietno vprašanje. Najbrže določijo poslancem 6000 kron na leto.
Češko vprašanje.
»Nemško - narodna korespondenca« izjavlja, da je izmišljeno »Denovo« poročilo o nemških agrarcih, da so za zborovanje češkega deželnega zbora. »Narodni Listy« poročajo, da se vrši danes zvečer ministrski svet glede na češki deželni zbor in o ustanovitvi italijanskega vseučilišča.
Steiner proti gosposki zbornici.
Kršč. soc. poslanec Steiner je na shodu ostro grajal, ker gosposkozbornični predsednik ni pokaral grofa Pininskega, ko je napadal poslaniško zbornico.
Vojni minister pri dr. Luegerju.
Vojni minister Schonaich se je 31. m. m. več časa posvetoval z dr. Luegerjem. Posvetovanja se je udeležil pozneje tudi zbornični predsednik dr. VVeiskirchner.
Ponesrečena splošna stavka v Budimpešti.
Po socialni demokraciji v Budimpešti proglašena enodnevna splošna stavka se je izjalovila. Izmed 100.000 delavcev jih je stavkalo 4000. Vršilo se je le nekaj manjših spopadov s policijo.
NAPAD NA CLEMENCEAUA.
Dne 31. m. m. okolu pol 7. zvečer je pisal v svoji pisarni francoski ministrski predsednik Clemenceau. V predsobah je bilo veliko slug in detektivov,' ko je x dvorišča sedemkrat ustrelil v Clemence-aujevo pisarno Korzijanec Benedetti. Dva strela sta razsula zrcalo v Clemenceau-jevi sobi. Clemenceauov chauffeur je prijel napadalca in bi ga bil ustrelil, da ni tega zabranil minister. Benedetti je napadel ministra iz maščevanja. Prejšnje ministrstvo mu je dovolilo loterijo, a Clemenceau je preklical dovoljenje.
RUSIJA INTERVENIRA V PERZIJI.
Rusija se pripravlja sporazumno z Angleško na intervencijo v Perziji. Predvsem prisilijo šaha, da sestavi reden proračun. Reforme seveda ne bodo mogoče brez vojaškega posredovanja. Ni dvoma, da zasedejo Rusi vsaj Azerbejzan. Povod ruskemu nastopu v Perziji je povzročilo poročilo o napadu na šaha, ki so ga hoteli umoriti revolucionarji, a so preprečili napad Ljakovi ruski kozaki. ki. kakor znano, stražijo šaha.
Pismo Boltofusa Pepela.
Gespud redehter!
Ta peru-kat se vid-ma dons u ta noumo lete, pa se morm že čez tu in čez un pr-tužvat. Tu je en slab cahn in če u šlu na ta viža naprej/ uma naredi en šrit naprej, dva šrita pa nazaj, kokr tist
fant. ke je nazadne šula zamudu.
»Družba svetga Cerila in Metoda« b mogla bt ena lepa družba, b mogla skrbet, de b nemšk lintvern sluvenskh utrok na žeru. In če ja maja zdej en cajt prou le-beralci u rukah, ke sa navajen kašnga kozla ustrelet, b saj pr te družb mogl pe-stet te kozle prgmah in gnar sam za tu punucat, za kar jm ga Slu venci darujema.
RUSKA DUMA
je soglasno odklonila vladni predlog o razprodaji zemljišč z nafto in sklenila, naj predloži vlada drugačen načrt.
Z BALKANA.
Avstrija in Angleška.
Ponosnim angleškim kramarjem se je pripetilo nekaj jako neljubega. Na Dunaj je prišel novi angleški poslanik Cart-wright, ki je nameraval ob priliki, ko izroči našemu cesarju poverilno pismo, govoriti s cesarjem o balkanskih zadevah. A cesar Franc Jožef je sprejel pismo, ne da bi se hotel razgovarjati s Cartwrigh-tom. Seveda je Aehrenthal po avdijenci angleškemu poslaniku v izbranih besedah pojasnil, da se cesar ne more razgovarjati s poslanikom tiste Angleške, ki je razve Bulgarije nahujskala ves Balkan proti nam.
Blebetanje časopisja.
Francosko armado leta 1870. je pogu-bilo, ker so o operacijah poročali angleški listi. O Rusih je ob rusko-japonski vojski časopisje preveč izblebetalo, med tem ko j so Japonci znali zakriti svoje načrte. Pri ! nas živimo v kritičnih časih. Vojske najbrže ne bomo imeli, a s sabljami se le rož-Ija. A kljub temu avstrijsko časopisje preveč blebeta. Tako so izklepetali, da se je napravila vzpenjača v utrdbi Monte Asl-110. A preveč klepetajo tudi vojaške oblasti, ki so razpisale ob meji ponudbo za 450 vagonov ovsa. Časopisje seveda ne sme poročati o ,nekaterih' bataljonih, ki so jih odposlali na jug, vojno ministrstvo sa- ' mo pa izkazuje, kam da se pošiljajo darovi vojakom. Nekonfiskovana »Neue Fr. Presse« z dne 25. m. m. je pa nehote izdala, kje da se nahaja 14. gorska brigada!
I
Trgovinska pogodba med Angleško, ■
Srbijo in Črno goro.
Angleška, Srbija in Črna gora name- ! ravajo skleniti trgovinsko pogodbo, po ka- , teri se jim omogoči carinska vojska proti naši državi. Angleži bi uvažali svoie blago čez Solun.
Konferenca.
Angleška vlada je pritrdila konferenci v obliM, ki sta jo dogovorili Avstrija in Rusija.
Bolgarski proračun
nakazuje kralju 1 milijon, prestolonasledniku 200.000 in kraljici 50.000 frankov.
Turčija.
Stavkati je pričelo 350 uradnikov civilne liste. V Skoplje je došlo 10.000 novih repetirk, ki jih razdele med mohamedan-sko prebivalstvo v Sandžaku in v Nardi.
Gospodarska politika v Bosni.
V	enketi glede na delavsko bolniško zavarovanje v Bosni in Hercegovini je naznanil baron Benko, da pripravlja vlada več zakonskih načrtov o pospeševanju trgovine in industrije in o socialnem zavarovanju. Ustanovi se najbrže tudi trgovska in obrtna zbornica.
Iz Bosne izgnani ruski časnikar.
Iz Bosne so iztirali čez mejo poročevalca »Novega Vremena«, Antona Bere-sovskega.
Spopad s Črnogorci.
V	mostarsko bolnišnico so privedli 4 ranjene vojake 4. pešpolka, ki so bili ranjeni v spopadu s Črnogorci pri Kositu. O spopadu pa vojnemu ministrstvu ni ničesar znanega in sodijo, da so bili vojaki najbrže ranjeni ob kaki drugi priliki.
A t na greja te kunštnobe res eneh razgledne na Nemškm drukat pestet in tku ta gnar, ke b ga mogl za sluvenske utroke ubrnt, Nemcem iz Rajha u nhn zmeri lačn goutanc pumašet? ! Ja. gespoda moja,-— kokr prau Ganglbert Engl — če uma tku iz našm žuJem raunal, kam uma pršli? Nemci in nemškutari se nam lohka u ksiht smejaja, kedr upijema: »Soj k sojrn!« in prou nč se na uma smel čudet, če nam u baron Črn še kašna barufa naredu, predn u šou u penzjon.
Mi b se mogl use drgač puštrekat, če črna de 'kej dusežema in de u mou kdu pred nam rešpeht. Ne pa, de b bli take meuže. Le poglejma iblanske nemškutarje, kuku s znaj a te pumagat Zdej, ke jm gre iz nhnm tejatram precej šif in ke jh tud tu na more več na zelena vejca spraut, de zibuundcvancgarje ub nedeleh pupoune u tejater kumanderaja, sa pa Kristanuga Binčeta naprusil, de nej sucjaldemukrate u tejater nažene, de ga uja napounil u zahvala, Ike sa nemškutari tud Kristana vu-lil. Kristanu Binče je scer ublubu, de u sturu, kar u u negau moč in de u tud dohtar Adlarja prtisnu, de u sturu kej za iblansk iudusk, črn rečt: nemšk tejater, ampak use tu sam pud tem pugojam, če nardeja nega za tejaterderehtarja, ke sa se ga Sluvenci branil.
Kokr sm slišu. sa iblansk nemškutari
Odstop srbskega vojnega ministra.
Vojni minister general Stepanovič je odstopil. Časnikar Savič je imenovan za načelnika časnikarskega urada.
Žrebanja.
Ij Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne se je vršHo danes dopoldne 44. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Komisiji, ki je vodila žrebanje, je predsedoval župan Hribar, kot člana sta bila občinska svetnika Lenče in Ma'lly; zapisnikar je bil c. kr- notar Plan-tan. Številke je dvigal devetletni deček-sirota Fran Hitr, gojenec tukajšnjega Ma-rijanišča. Glavni dobitek v znesku 40.000 kron je dobila srečka št. 60.515, drugi dobitek v znesku 4000 kron št. 72.017. Po ' 1000 kron so dobile srečke št. 9180, 18.326, 31.694, 65-964 in 59.472. Ostalih 593 izžrebanih sreč dobi vsaka po 60 kron. Dobitki, pripadajoči izžrebanim srečkam, so plačljivi pri mestni blagajni dne 2. julija letos.
Po suetu.
11 letna umetnica. V Londonu so v »His Majesth's Theatre« vprizorili neko pan-tomirno, v kateri je prvič nastopila v vlogi kraljice vil llletna Elise Craven. Dosegla je tolik uspeh, da jo je ravnatelj nekega varietč-gledišča angažiral za osem tednov s tedensko nagrado 2000 kron. Kadar pride na pozornico v svoji zlati obleki, ki tako lepo pristoja njenim plavim lasem in se ozre po mladih gledalcih — prava podoba vile, kakor si jo je vstvarila domišljija angleške mladine — tedaj kar zavre med otroci. Ploskajo, vsklikajo samega občudovanja. Visoka nagrada se ravnatelju prav dobro izplača.
Živ okamenel. V bolnici Mount Sinai v New Yorku imajo malega bolnika, kateri je zdravnikom prava uganjka. Njegovi dolenji deli telesa so namreč že okame-neli in tudi ostali del telesa počasi oka-menuje. Zdravniki se za ta slučaj nepopisno zanimajo, kajti dosedaj je bilo na svetu, v kolikor pomni zgodovina le osem tacih slučajev. Bolnik je šest tednov staro dete Benjamin Boron. Dr. Cearels C. Johnstone je pri konferenci zdravnikov Hudson countyja v Jersey City, N- J., navzočim pokazal malega bolnika in izjavil, da misli, da je izumil zdravilo za redko bolezen. Po njegovem mnenju bode otroka ozdravil s tem, da mu vbrizgava toplo raztopljeno sol, ker s tem se vzdržuje normalna temperatura bolnih udov, tako da zamore kri zopet krožiti.
Carigrajski psi. Kakor je znano, so carigrajske ulice polne psov, ki se brez gospodarja potikajo po mestu in hranijo z odpadki, ki jih najdejo po cestah. Lahko si je misliti, kolika nadlega je to za prebivalstvo; z mladoturške strani se sedaj dela na to, da se ta nadlega in nesnaga odpravi na ta način, da se vsi psi po-love in prepeljejo na samotne otoke mar-marskega morja, in sicer pse in psice ločene. Ondi naj se jih krmi, dokler ne poginejo.
Napredna Finska ne mara Židov !
Kdo bi si mislil: Finska, za katero je šlo v boj proti reakcijonarni Rusiji vse evrop-sko židovsko časopisje, češ, da se gre tu za evropsko kulturo nasproti azijskemu barbarstvu — ta Finska je sedaj sredi zime s pravo »rusko« krutostjo jela izganjati Žide! In treba vedeti, da so Židje na
Kristanuve pugoje sprejel, zatu se je du-zdejšn derehtar Volf udpuvedu in u preu-zeu nemšk tejater sam Kristanu Binče, Čo-bal u pa ta špasne role špilu, ke jh je ta nar bi navajen- In tku u pršou nemšk tejater iz šlamastike, če mu kašn drug zaje pot na preteče. Slišu sm pa, de uja za druli let nemšlkmo tejatre kratk in m al kvartir aufkilndal u deželnem tejatre^ in če se tu zgudi, mu pa tud Kristan in Čobal na uta več na noge purnagala in iblansk nemškutari se uja že mogl pol iz kašnmo gaš-perjum tejatram pud Tibuli zaduvulit, ke soj 'tejater zidat jm na nubena viža na u kazal, kokr zdej akcije stujeja u lblan za nemškutarje, če se je prou dohtar Eger pustu prepisat in de se zdej piše Neger, de ,se je iz tem Sohwarze prkupu in de sta tku uba črna. In pa če tud zravn Kristana in ČObala, še Lina zastojn špasna ta stara špila.
Nemškutari iblansk nej s tejater kar iz glave zbijeja, u še ta nar bulš.
Zdej pa še poglejma, kua kej vojska
dela.
Tu je že stara navada, de se usaka zima guvari: na spumlad u pa vojska vn udarla. Tud letaš use naskriž sam ud vojske guvari in usi časnki ta nar več ud vojske pišeja. Prauja, de se dol na Turškem neki kuha. No, pa jest mislem, de zdej nau nč liudga iz Turkem, ke stna
II. priloga „81 a venca" fttev. I. dni 2. januarja 1909.
rinskem dosedaj bili še redko scjani; ako so, jih kljub temu jeli izganjati sredi zime, si je pač lahko misliti, da niso bile posebno čedne stvari, radi katerih jih je v napredni Finski zadel ruski pogrom.
Tovarno za eksplozivne, proizvode namerava v Srbiji otvoriti nek francoski konsorcij. Tozadevno prošnjo je vladi predložil bivši notranji minister dr. Gen-č:č in je zelo verojefno, da vlada ustanovitev tovarne dovoli.
Sladkorni kralj umri. V San Fran-ciscu je umrl tovarnar sladkorja Klasu« Spreckels, star 80 let. Kot lHleten mladenič je prišel iz lialnovra v Ameriko, kjer je služil za hlapca, po mnogih pisanih doživljajih se je povspel kvišku ter postal eden izmed najbogatejših mož v Ameriki.
Novo državnozborsko poslopje so otvorili v Bukareštu; dne 22. t- m. je bila prva zbornična seja v njem.
Zdravnik — morilec otrok- Iz Szek-sarda se poroča: 27. dec. 1908. je bi1! aretiran zdravnik dr. Bela Weiaiberger. Isti je bil že pred štirimi leti v preiskovalnem zaporu radi suma, da je namenoma povzročil smrt nekega otroka, a tedaj se mu je posrečilo, krivdo zvaliti s sebe. Od te-daj je nadaljeval svoje kaznjive manipulacije in sedaj se je posrečilo, zasačiti ga.
Sneg js povziročil, da so deloma preprečene železniške zveze z Bukareštom.
— Strup v kelihu. Iz Amerike poročajo: V Youngstownu, O., je prišlo mi-nolo nedeljo do poskusa, zastrupiti duhovna Rev. Louis Lopsa, župnika katoliške cerkve sv. Roka. Nekdo mu je dal namreč v kelih strihnin in vsled tega je župnik tako zbolel, da je še sedaj nevarno bolan in da zamore radi tega umreti. Župnik je v novejšem času dobival razna grozilna pisma.
NOV »ZADRUŽNI DOM«.
Iz Zagorja Ob Savi se nam piše: V nedeljo, dne 27. decembra, je bil za nas lep dan. Blagoslovili srno naš »Zadružni dom«. Z ozirom na naše razmere in na čas smo se omejili samo na domače povabljence. Pa je bilo vseeno krasno. Po krščanskem nauku se je napolnila dvorana zadružnega doma, ki je bila ta dan primerno okrašena, do zadnjega kotička. G. župnik 'so najprej razložili v lepem govoru pomen cerkvenega blagoslova: v tej hiši bode odslej naše zbirališče, v dvorani, kjer bodo imela sedež naša društva, se bode izobražal um in blažilo srce, v hiši ima prostore posojilnica in zadruž. prodajalna kjer se bode skrbelo za dobre in kar mogoče cene potrebščine; to oboje je dobro tlelo, tb oboje danes blagoslavlja cerkev-l^o blagoslovu se je začela veselica, ki jo je priredila ob ti priliki naša Marijina družba. Vrstila se je pesem za pesmijo, zdaj jia tamburici, zdaj v zboru. Nad vse pa so ugajali štirje letni časi. Vse je bilo točno, priča, da vodi pevski in tamlburaški zbor ,vešč glasbenik, kalkor so naš gospod župnik. Za smeh so nam navrgli še burko »Krčmar pri zvitem rogu«, kjer je zlasti krčmar vzbudil dosti smeha. Zadovoljni so odhajali gostje domov in si želeli, da bi se priredili še večkrat tak lep popoldne. Starejši so pa rekli: lepo je bilo kakor v nekdanjem katoliškem domu. Novemu domu, ki je bil pri nas živa potreba, želimo obilno božjega blagoslova. Po veselici se je razvila prijetna domača zabava, pri kateri
,nam je Hrastelj-ova mamica postregla z dobrim dolenjcem in ukusuo pečenko.
Dnwine noulcu,
~f- Kranski deželni zbor zbor je sklican na 8. januarja.
X Goriški deželni zbor je sklican za dan 8. januarja.
+ Žrtvu-te se vsi zaupniki S. L. S. s tem, da si vzamete v nedeljo in vsak dan prihodnjega tedna nekaj ur agitacijskega dela za »Slovenca«. Ne odnehajte, dokler niste poizkusili svojega namena pri vseh dobroinislečih. Pojdite v vse domove! Ne pustite nikogar v miru, ki bi se lahko naročil na dnevnik. Dva, trije sosedje skupaj naj se naroče na dnevnik, če eden ne zmore! Tako se bo širila zavest med na-šim ljudstvom, tako bo najhitrejše, z najboljšo agitacijo hitro poučeno o vseh važnih stvareh. »Slovenca« v roke vsakemu Slovencu!
+ Smrad in gnjiloba. Dne 27. dec. preteklega leta se je' vršil »Parteitag« kranjskih Nemcev. V političnem ozilru temu zborovanju ni moč pripisovati posebnega pomena, pač pa v kulturnem. Človek ne bi verjel, da sega oholost in domišljavost kranjskega nemškega1 življa tako daleč, ako ne bi v »Deutsche Stimmen« videl črno na belem zapisano- Tu je podan neovržni dokaz za intelektualno in moralno dekadenco kranjfs. Nemštva, ki gineva na duhu in telesu. Na tem »Parteitagu« so ,glave a la Lichtenberg, grof Barbo, grof Auersperg, dr. Egger, losvonromski hujskač pastor dr. Hegemaun in podobni proglasili Kranjsko za »aites deutsches 'Bun-,des'land«, ki ne sme pripasti jugoslovanski državni enoti, ker Nemci si ne puste do-pasti od »Slovencev« zapreti pot do morja! Čudno morajo krožiti molekuli in atomi po možganih, ki so vstanu spočeti tako velenoro misel. Ti baroni čisto zares še mislijo, da je Kranjska tak nemški »Bun-deslahd«, kakor je bila v onih časih, ko1 je nemški grof na svojih gradovih popival in se mastil, slovenski kmet pa ga ponižno in ubogljivo redil. In predno bomo Slovenci .ugibali, kako naj se s Hrvati na jugu združimo v kulturno ali politično enoto, bomo šli prosit dovoljenja ljubljanske malomož-ganske kazinote! K morju bi naši Nemci radi, češ nemški narod »ein Riese an Maeht u/nd Kultur« se ne bo pustil od pastirskega in ušivega slovenskega naroda zapreti poti do Adrije! Nerhčija nikoli ne . bo vdela jadranskega morja in bo morala I vesela 'biti, če bo svoje Poljake in Alza-Čane ubranila pred Rusijo in Francosko, svoje severno morje pa pred Angleži. Sanje Viljemove o nemški Mali Aziji in Maroku so izsamjane! Nemci na Kranjskem, Primorskem in Hrvaškem naj se zato zavedajo, da so tu doli le gostje in naj se tudi temu primerno obnašajo. Nemška kultura in moč je velika, ampak predno priteče na jug, je že zelo mlakužasta in smrd-Jjiva in dosega v tem oziru svoj višek v ljubljanskih kazinotih ,ki imajo živce in jetra od piva bolane. — Poleg tega pa so ljubljanski Nemci še tako kruti in maščevalni, da zahtevajo celo še zdaj, ko bi bilo bolj kot kdaj treba poniirjenja, brutalnih represalij. Oni hočejo, da naj bi se vsi Slovenci, ki jim niso po godu kaznovali, potlačil bojkot in zaplenjevali časopisi! Zlasti slediije jim je pri srcu in zato oponiinja-
Turka za deželnga puslanca zvalil. In ge-spud Turk je men pred vulituja ublubu, de u, iz turškem sultanam ena pametna beseda za nas guvuru in de na u nč hudga pol. Kokr se kaže, je gespud Turk soja ub-luba tud držu in nam pred Tuirkem gmali zažihru. Zdej je sam še zavle Srbu velek uprašajne; kua uja Srbi reki. Na srbskem je use rebeliš, in Plut in pa Premk čta mt na usaka viža vojska; sai u »Sluvenskmo Narude« vojska delata- Jest pa pravm, de se nam ni prou nč za bat. KransKa 'kure-nina ni kar ke u en dan in če daja naše suldate men čez, de um iz nim vojska pelu, u Srbem slaba predla. Jest mam že use tku lepu. napelan, de je vesele. Ta nar preli ,um Srbe lepu u Iblana zvabu; ke uja u Iblan enkat, um pa lepu pučas retariru ke preke šentpetersk cest, ke do Krofa, al kokr prauma Iblaričani du iblanskega Sipka. pasa. Kokr mama pa enkat Srbe u tem iblanskem Šipka pase, sa pa falen. Tu jh uma du zadnga lohka puturčal. Tist Sipka pas je kokr nalašč za taka reč prštiman. Tam je navarn še clu, če nubenga suvraž-nka ni, kaj šele, če uma mi na Srbe pr-tisnel.
Astn Srbu se nam tud ni za bat. Skrbi me pa neki druzga in tu je desetkrat bi navarn za nas Krance, kokr usi Srbi.
ma pa namen use Slu vence iz Kranskega, .Štajarskega, Kuroškega in ud drugod vn zlifrat in nhne pusestva Nemcem iz Rajlia raztalat. Če b ta društu sam Nemci in nemškutari pudperaJ, b na blu še posebne navarnast za nas Sluvence, al kedr za-čneia tak društu pudperat Sluvenci in Slu-vani, pol je pa druga iiumara. Notr uja naj d' inserat »Iblanske kreditne banke«, pr keri ima glih naš preuzvišen žepan Vse-sluvan prva beseda. Ta kulender da Zidmarka usak let zatu vn, de ji kej pihka not prnese; ta nar več ji sevede inserati not prneseja in kdifr daje inserate u ta kulender, ta pudpira namen Zidmarke in spudriva Sluvence iz iilme zemle. Ke ne, gespud Ivan Hribar, gespud Šnajder in Veroušek, gespud Alojz Vodnik gespud libčinsk svetnik Trnkocki in še druh ge-spudi, ke u tem kullendre irtserirate? Kene, de mam prou?!
Tok, kokr vidja, se mama mi bi Slu-vencu za bat. kakor pa Turku al pa Srbu. Naš strah je pa še tulk več, ke u takeh rečeh tud Trstenjakuva »Naša Zveza« ni prou nadoužna in tud purnaga iblanskem .nemškutarjem iz sluvenskem kruham go-fle mašet. Nej le prašaja žnidarja Rajs-narja na Reslu cest, kašne kšefte dela iz člani Trstenjalkuve »Naše Zveze« pa uja vidi, de ma prou
jo državnega pravdnika, da ne izvršuje .svoje dolžnosti. Ti sovraži.iki svobodne besede se drznejo imenovati »velikane na kulturi«! Kako nečloveško ti ljudje čutijo, dokazuje tudi to, da v momentu; ko je ves slovenski narod globoko ogorčen, da se je za 5 odstotkov propalega kranjskega Nemštva, ki ima že dva nadzornika, imenoval še tretji, to imenovanje provokato-rično in škodoželjno imenujejo »božično darilo ministra Marcheta kranjskim Nemcem!« Globoko smo prepričani, da bi se vsi pošteni Nemci, ako bi se količkaj zavedali, kakšne vr^ste bratje jim utirajo pot do Adrije na jugu, globoko sramovali teh bitji, ki onečejajo nemško ime med tujci! Kakor pošteni in dalekovidni Nenici pripisujejo vse gorje, ki je prišlo zadnje dni nad njihovo domovino, tistim sirovim »nadljudem«, ki povzročajo zatiranje Poljakov, Dancev in alzaških Francozov, tako se imajo v -alpskih deželah le tej gadski zalegi zahvaliti, da so gnjus vsakemu Slovanu in Italijanui Le tako naprej, nam je le v korist!
+ To bo še veselo! Na izvanrednem občnem zboru slovenskega goriškega akademičnega društva »Adria« so akademiki kaj pošteno udrihali po Gabrščkovein liberalizmu, češ, da je za nič in da nič pozitivno ne dela, ampak se le preklja v osebnem boju z dr. Gregorčičem. Nadalje je akademik France Novak predlagal, naj dijaštvo izstopi iz »Zveze narodnih društev«, ker je le-ta v nekem pozivu trdila, da sta največja sovražnika slovenskega naroda klerikalizem in socialna demokrat cija. Velik del akademikov »Adrije« pa je socialnodemokraškega mišljenja, zato ne trpi, da bi »Zveza narodnih društev« bila filiala Gabrščkove breznačelne liberalne stranke. Ker je neki dr. Puc, predsednik »Zveze narodnih društev« pismeno izjavil, da je pod omenjeni oglas dal podpis in pečat »Zveze«, ne da bi bil v to pooblaščen, se je stvar poravnala. Sklenila pa je »Adria« soglasno, da postane poleg »Soče« in »Edinosti« tudi socialnodemo-kratični »Delavski List« glasilo za ofici-elne objave društva. — Vsekakor zanimivo. Po vseh znamenjih soditi, bo kmalu napočila vesela farška gonja, nič slabša od prejšnje, le s tem razločkom, da se bo šlo skozinskoz za načela in ne za osebe. Pozor!
1 X Novo k. s. izobraževalno društvo. Včeraj na novega leta dan se je v Zabnici pri Škofji Loki ob lepi udeležbi ustanovilo k. s. izobraževalno društvo. Na ustanovnem občnem zboru je stolni vikar Luka Smolnikar pojasnil pomen in namen društva. Društvo ima jako lepe prostore v 'stari šoli, ki so že popolnoma urejeni s knjižnico itd. Pristopilo je že 70 članov in po začetku soditi, obeta društvo pod spretnim vodstvom g. župnika Karola Cika lepo prihodnjost.
X 501etnico obstoja je praznoval I. jan. 1909 dunajski »Vaterlaitd«- Pri tej priliki je cesar podelil ravnatelju tiskarne ces. svetniku Josipu Voglu vitežki križ Franc-Jožefovega reda, nieteurju Ivanu Krakowitzer srebrni križec s krono, prvemu slugi lista Libertu Danek pa srebrni zaslužni križec.
—	Veselica »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki«, na praznik sv. Štefana je prav dobro uspela. Uprizorili sta se igri: »Novi zvon na Krtinah« in »Vaški skopuh«. Igralo se je splošno precej dobro. Tamburaške točke so se ponavljale. Veliko smeha je izvabil kuplet: »Regrut Mufel«. Dvorana »Društvenega ma« je bila natlačeno polna, kar je pripomoglo, da je ostal od veselice lep prebitek, kateri je namenjen bolnim rokodelcem. V imenu istih bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala dobremu vrhniškemu občinstvu združena s prošnjo, naj nam tudi v prihodnje ohrani blagohotno svojo naklonjenost.
—	Burja odtrgala vlaku streho. Iz reške doline se nam piše: Huda burja razsaja po naši dolini. Starega leta dan je na kolodvor Trnovo - Bistrica vozečemu tovornemu vlaku in sicer enemu4, vagonu odtrgala burja streho. Poškodovala je strehe hiš, zlasti kjer so še slamnate.
—	Razdelitev podpor. Zelo čudno je določila vlada razdelitev sena oškodovanim posestnikom. Najbolj potrebna vas Tominje ga ne dobi popolnoma nič! V Harijah ga tudi najbolj potrebni posestniki, ki so lani popolnoma pogreli, nič ne dobe! Nekateri posestniki ga dobe tudi v taki mali množini, da jim s tem m nič pomaga-no!
—	Nepretrgano uradovanje od 8. ure
zjutraj do 3. ure popoldne so z novim letom uvedle goriške odvetniške pisarne.
—	Nemški »Volksrat« in železniški uslužbenci. Znano Je, da ima nemški -Volksrat«« povsod svoje ušesa in svoje
prste. Za vsakega Nemca na Kranjskem, evidenco ima za vsakega nemškega delavca za vsako nemško babico- Spomnil se je tudi železniških sprevodnikov, o katerih je na zadnjem »Parteitagu« trdil dr. Eger, da so imena železniških postaj preti-lio klicali ali celo nemška imena na drugem mestu, da pa je nemški »Volksrat« proti temu z vspehom protestiral . . .
—	Žrebanje obveznic 4'/r deželnega posojila vojvodine Kranjske. Pri današnjem žrebanju obveznjic '4% kranjskega deželnega posojila so bile izžrebane sledeče obveznice: Po 20.000 K št. 63 in 82; po 10.000 K št. 75 in 45; po 2000 K: št. 217, U69, 1914, 825, 1126, 1341, 1788, 1739, 2116, 660, 209, 1936, 249, 1913, 651, 1168, 2182, 894, 622, 831, 986, 560, 1669, 578, 496, 2146, 2104, 561, 260, 1247, 520, 1133, 1571, 917, 262, 222, 1877, 1616, 1599, 1695, 491, 1764, 429, 282, 1391, 1988, 981, 17, 1071, 1026, 1605, 1313, 372; po 200 K: št. 2208, 2237, 1980, 1852, 581, 847, 1861, 554, 55, 2584, 2727, 1728. 1322, 2892, 405, 2008, 1183, 662, 2010, 2949, 1278, 1483, 400, 484, 164, 1654, 1864, 2982, 1806, 1573,718, 1610, 541, 2556, 201.3, 1848, 217, 1931, 1647, 2835, 553, 939, 287, 1765, 982, 1178, 1393, 2390, 391, 2703, 1267, 2585, 1142, 1971, 2064, 2531, 1988, 2454, 1795, 720, 460, 2632, 2917, 934, 2852, 802, 2683, 971. 1564, 1158, 2620, 1546, 1452.
—	Novo leto 1909 ima 52 nedelj in 15 praznikov. Pričelo se je na petek in se bo končalo s petkom. Največ nedelj in praznikov je meseca januarja in maja.
Živina boleha na Notranjskem v Tomunjah in Mali Bukovici, poginili ste dve kravi- Tudi prešičev je več poginilo.
Pokopali so v Roču g. Frančiško Paržička, sestro tamošnjega župnika.
—	Zvezo kraških županov in podžupanov so ustanovili v Sežani.
—	Načelnik postaje državne železnice v Gorici, VVieser, je avanziral za višjega oficijala. Heil! Povsod, kjer je služil, se je Wieser pokazal za nesposobnega. Prvo mu je nemška propaganda. Namestu, da bi Wieserja spodili, ga povišujejo.
Vlak je povozil blizu Osjeka kmečki voz, na katerem je spal kmet Matašek. Konja sta stopila čez progo ravno, ko je privozil vlak, se splašila in odtrgala, voz pa je lokomotiva zgrabila in strla. Matašek je dobil take poškodbe, da je v par minutah izdihnil.
—	Mestno pralnico za perilo nalezljivo bolnih bodo še to pomlad postavili v Zagrebu. Stroški zgradbe so proračunani na 15.000 K, obratovalni stroški za prvo leto pa na 6000 K.
»Trg dr. Ante Starčeviča« se bo imenoval sedanji trg »G« v Zagrebu, kakor je sklenil tamkajšnji občinski svet na predlog svetovalca dr. I. Kršnjavi.
—	20letnico praznuje v soboto 2. januarja prodajalka v knjigarni J. Krajčevih naslednikov v Novem mestu gdč. Amalija Stravbar. Na mnoga leta!
—	Senzacionalni samoumor v Belgradu. Iz Belgrada nam danes javljajo, da se je ondi ustrelil radi velikih ponever-jenj ravnatelj hipotekarne banke Pav-lovič.
—	Poskušen samoumor. V Trstu si je na starega leta dan zasadil na ulici dolg nož v srčno stran 41 let stari državni uradnik Ivan Smerczinsky. Spravili so ga v bolnišnico. Upajo ga rešiti. Vzrok: neozdravljiva bolezen.
Zabodel je v neki tržaški krčmi voznik Ivan Carant 30 let starega Vinka Daniča; oba sta voznika. Težko ranjenega Dauiča so spravili v bolnišnico. Carant je zbežal, a so ga kmalu dobili. Vzrok: gostilniški prepir.
—	Vode primanjkuje tudi v Zagrebškem mestnem vodovodu ter so izdane stroge naredbe proti potrati vode.
—	Blejsko jezero zamrzuje; le še par dni, pa bo njegova -ledena površina živa kot mravljišče, polna d.rsavcev. Prijatelji zimskega športa, tukaj imate drsališče, da se vam bo radosti smejalo srce. Poleg tega pa ta krasna okolica in prijetno, kar nič ostro podnebje! Ko se ied malo utrdi, si tudi to izredho veselje privoščite, da se na saneh s konjem lahko vozite po jezeru-
—	Zdravilišče za nemške učitelje Istri. Zveza nemških učiteljskih diuštev v Avstriji je za 70.000 kron kupila vilb »Elisa« v Lovranu, ki jo spremeni v zdravilišče za učitelje.
—	5letno deklico, Marijo Davi v Trstu so oddali v bolnišnico, ker je bila v nevarnem stanju radi zastrtfpljenja po alkoholu. Pila je žganje brez materine vednosti.
—	»Giovine Trieste«, nepolitično društvo, je vlada razpustila, kakor pravi do-tični odlok, ker je društvo prekoračilo svoj delokrog. Bilo je v zvezi z »La Patrio«, katero je »Giovine Trieste« podpiralo v njenih političnih stremljenjih. Za tendence
društva je značilna udeležba pri pogrebu Oberdankove matere. Društvo je razvijalo propagando, naperjeno proti celokup-nosti države.
+ Iz Krke. Na sv. Štefana dan je vpri-zorilo naše izobraževalno društvo veseloigro »Čevljar«. Ko so zapeli pevci nekaj pesmic, je g. kaplan vzpodbujal mladeniče, naj pristopijo k novoustanovljenemu telovadnemu odseku in naj ne bo hiše, v kateri ne bi bilo »Domoljuba« in »Mladosti« In ne vasi brez več izvodov »Slovenca«. Potem so nastopili igralci. Igrali so tako, da bi lahko nastopili tudi na večjem odru. Ugajal je posebno Blaže, ki je s svojo neprisiljeno igro presenetil vse navzoče. Res, marsikak skrit zaklad se še nahaja v našem ljudstvu, le izkopati ga je treba. Na splošno željo se ponovi igra v nedeljo po novem letu in se še dostavi šaljivi prizor »Kmet in fotograf«, zato pridite 3. januarja še enkrat vsi v šolo, pa tudi vi bližnji sosedje, ne bo vam žal, če se potrudite v našo dolino!
—	Št. Peter-Reka. Železnica in njena pošta je res že prav mažarska. Prejšnji teden kar dvakrat nismo dobili »Slovenca«, enkrat so ga »zafurali« v Reko, enkrat so cel poštni vagon v Reki pozabili. Ako danes pišeš na daljavo ene ali dveh postaj, da prideš jutri tje po gotovem opravilu, tam jutri šele iz tvojih ust izvedo, da si se napovedal. Na Dunaj ali v Pešto gotovo preje pride pošta. Ako se prizadeti ne poboljšajo, bomo drugod potrkali. Gradiva dovolj!
—	Zadružništvo v Bosni. Zadružna misel napreduje tudi v Bosni in Hercegovini. Ze dalj časa delujejo uspešno poljedelske okrožne zadruge v Bugojnem, Derventu, Livnern in Kladnju. Zadnjega polletja so se na novo ustanovile v sledečih krajih: Zupanjac, Foča, Bihač, Srebrenica, Zvornik. Dol. Tuzla, Sanski most, Prozor in Vlasenica.
Tečaj za popravljanje avtomobilov. Avtom obilno tehniško društvo na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je lani priredilo v razstavi za rokodelsko tehniko tečaj za kovače in ključavničarje na Nižjeavstrij-skem v popravljanju avtomobilov. Ugoden uspeh tega tečaja je društvo napotil, da namerava tečaja v času od 11- januarja Jo 6. februarja 1909 na Dunaju zopet prirediti. V ta tečaj se bo sprejelo 15 vdeležnikov (kovačev in ključarjev, ki so upravičeni omenjene poprave izvrševati.) Tudi se namerava tečaj v prihodnjem letu še enkrat ponoviti, ako se v januarski tečaj ne bodo mogli sprejeti vsi vpoštevanja vredni prosilci. Udeležba na vajah je brezplačna, manj premožnim se dovoli podpore po 20 kron na teden in vsem se povrnejo stroški vožnje na Dunaj in nazaj. Za vsprejem v tečaj so upravičeni kovači in ključavničarji v planinskih deželah in sicer mojstri in pomočniki, mojstri imajo prednost pred pomočniki. V splošnem se sprejmejo prosilci. ki niso mainj nego 25 in ne nad 45 let stari. Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem in podelitev podpore je poslati na »Geschaftsstelle des Automobii-Tecli-niscben Vereines« na Dunaj lX./2. Severi ngasse 9. V prošnji je navesti starost prosilca, koliko časa je mojster ali pomočnik, navedbo najbližje železniške postaje, dalje ali ima prosilec že ročnost v popravljanju avtomobilov. Poleg tega naj mojstri pri lože prepis obrtnega lista, pomočniki pa prepis iz delavske knjižice o službovanju1 v zadnjih treh letih. Vojaške in delavske knjižice naj se ne prilagajo.
— Lov v občini Mavčiče, ki je nesel dozdaj 400 K — oddal se je pri letošnji dražbi začetkom tega meseca, za 1600 K. — Lov, zmerno izrabljen, ima sleherno leto dovolj zaroda na fazanih, jerebicah, zajcih, jazbecih in lisicah.
§iir~ Širite
»SLOVENCA*, agitirajtezanj, pridobivajte novih naročnikov. Kolikor več plačujočih naročnikov bo imel list, popolnejši in zanimivejši bo!
Štajerske noulce.
š Socialni tečaj v Šoštanju je vspel tudi dne 30. dec. 1908 nepričakovano lepo. Udeležba je bila še večja nego prvi dan. Predavali so dr. Verstovšek o dež. in drž. zboru, o Slovencih, zadružnem in shddnem zakonu, g. Schreiner o strankah v Avstriji in na Slovenskem, o agitaciji in časopisju, g. župnik Krolune o šoli in samoizObrazbi. Koncem tečaja se je vršil shod, katerega so vodili kmetje sami- Po shodu se je zahvalil dr. Verstovšek v imenu odbora S.
K. S. Z. vsem zborovalcem za mnogobroj-no udeležbo, gg. govornikom, zlasti1 zastopani duhovščini Šaleške doline za njih podporo in tudi hotelirju Rajšterj u za dobro postrežbo. G. župnik Cizej se zahvaljuje v imenu vseh udeležencev tečaja odboru K. S. Z. za 'delovanje sploh in zlasti dr. Verstovšeku kot voditelju tečaja. Ljudstvo se je odzvalo župnikovim beseda'm •z živioklici, ki niso hoteli prenehati- Le 'počasno so se vzdigovali udeleženci na večer in zapuščali dvorano, dasi so oba dneva z nepopisljivo pazljivostjo sledili predavanjem, ki so trajala vsak dan po 7 ur. Zahvaljevali so se za dobre nauke in prosili, da se 'kmalu zopet priredi v Šaleški dolini poučni tečaj. Prepričani smo, da bode obrodil tudi ta socialni tečaj v Šoštanju obilo sadu.
š Imenovanje. C. kr. višji finančni svetnik v Mariboru Gustav Tauzher je imenovan za okrajnega finančnega ravnatelja v Mariboru.
š Prestavljeni so: okrajni komisar dr. Alfred pl. Gangl iz Celja v Konjice, na-mestniški koncipist dr. Artur Hofmann iz Slovenjega Gradca v Celje, nahiestniški konceptni praktikant Jožef Pilili^ iz Gradca v Slovenji Gradec, Wolfgang Burghauser iz Gradca v Slovenji Gradec, dr. Alfred pl. Zanta Polacynski iz Gradca v Maribor. Sami Nemci!
š »Novi Slov. Štajerc« je svoje tone spremenil v »Slogo«. Ker bo »Novi Slov. Štajerc« v novem letu tudi pod novim imenom tak kot v starem, je očividno, da ne bo zastopal »sloge«, ampak — Ploja. List bo izhajal odslej vsak teden.
š Morilec veleposestnika Kaca, o če-gar umoru smo v četrtek poročali, je če-tovodja 7. batalijona lovcev iz Kanala. Mihael Podlesnik, ki je bil te dni na dopustu v Mariboru. Podlesnik in njegov po-polu brat Herman Dogonik sta se v neki okoliški gostilni sprla z Kacem in ga vrgla na cesto. Kac je streljal v zrak, nakar je Podlesnik tekel za njim in ga trikrat zabodel z bajonetom, da je Kac mrtev obležal na mestu. Morilec in njegov popolu-brat sta pobegnila. Značilno je, da je če-tovodja-morilec v gostilni vpil, da bo Kaca umoril, ker v najslabšem slučaju se mu ne more zgoditi drugega kot da avanzira za narednika.
š Politično društvo »Pozor« v Ptuju si je na občnem zboru dne 30. dec. 1908 izvolilo sledeči odbor: Dragotin Zupančič, predsednik, dr. Franc Jurtela, predsednikov namestnik, Josip Zelenik, Ferdo Skuhala, Mihael Brenčič sen., o. Lenart Vau-potič in Ivan Kocmut odborniki; Franc Mahorič, Ferdinand Pšunder in Aleksander Pinterič namestniki odbornikov.
š Umrl ie v Selnici zasebnik Franc Jagritsch. V Studencih je umrla gospa Ivana Ogris rojena Stroj. Umrl je v Mariboru frančiškan o. Nazarij Schonvvetter. Umrl ie v graški bolnišnici občinski odbornik iz Spodnjega Gastenja Jožef Se-lenko. V Šmarji pri Jelšah je umrl daleč naokoli znani gostilničar in mesar g. Karo! Jagodič ml.
š Mmrl je v Mariboru dne 24. t. m. mesar in gostilničar Alojzij Weiss v 49. letu starosti.
LluhllansKe noulce.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol osmi uri zvečer predava v »Slov. kršč. soc. zvezi« ravnatelj gospod Silvester Škerbinec: »Promet in trgovina za časa Francozov na Kranjskem«. G. predavatelj je znan po svojih zanimivih spisih in bo tudi v tem predavanju podal mnogo zanimivih podatkov iz svojega temeljitega proučevanja. Vabimo zato k naj obilnejši udeležbi- Vstop vsakemu prost.
Ij Društven shod »Društva rokodelskih mojstrov«, se vrši v nedeljo, dne 3-'jan. 1909, ob deseti uri dopoldne v »Rokodelskem domu« (1. nadstropje). Dnevni red: I. Poročilo o> državnem obrtnem svetu, poroča državni poslanec dr. Ig. Žitnik, 2. razgovor o društvenih zadevah, 3. raznoterosti.
Ij Novoletnica kat. društva rokodelskih pomočnikov je zopet pokazala, kako izredno privlačno silo imajo vse prireditve imenovanega društva. Culi smo, da so bili že pol ure pred pričetkom predstave razprodani vsi sedeži. Tudi včerajšnja prireditev ie zbrano občinstvo tako zadovoljila, da bode gotovo prihodnjič z veseljem prišlo v Rokodelski dom. Pevski zbor je pod velespretnim strokovnjaškim vodstvom g. Gorjupa kakor navadno izborilo rešil svojo nalogo. Ves zbor kakor zlasti še solista gg. Globelnik in Vrečar, zaslužijo odkritosrčno priznanje. V najboljšem spominu pa bomo ohranili včerajšnjo uprizoritev »Čarostrelec«. Slavno-znana in vedno lepa Weberjeva opereta »Freischiitz«. dobro prirejena kot ljudska igra za oder Rokodelskega doma, je nare-
dila velik učinek. Saj so se pa tudi dobro zamislili v svoje vloge izborni igralci. De-nionskozlobnega zavodnika lovca Gašperja je prav mojstrsko predstavljal g. Vran-čič, prezaupljivega Maksa je izborno pogodil g. Peterlin. Skrbni oče Anton je našel vrlega predstavljavca v g. Vrečarju, mladeniškoljubki Slavko pa v g. Koželju. Ko bi hoteli biti natančni, bi morali imenoma navesti vse gg. igralce, a omeniti moramo vsaj še g. Tomažiča kot dostojanstvenega predstavljavca kneza Otokarja, g. Možeta v dobro pogojeni vlogi puščav-nikovi in g. Eržena v vlogi bogatega, samozavestnega kmeta. Prav naravni nastop skupin kmetov in lovcev je veliko pripomogel k celotnemu učinku, kakor ne manj mnoge, lepe dekoracije — delo g. slikarja M. Trpina. Čudili smo se, da se na razmerno majhnem odru dajo tako uspešno predočiti prizori kot je oni v strašni globeli v Volčji jami. Ponavljamo: Uprizoritev »Carostrelca« je bila v vsakem oziru tako skrbna, da jo moramo naravnost vzorno imenovati. Pred igro je društveni predsednik g. Alojzij Stroj v imenu Rokodelskega doma izrekel novoletno voščilo in zahvalo vsem društvenim dobrotnikom in prijateljem. »Plačilo naj vam bo,« je povdarjai govornik, »zavest, da, kar storite za kat. društvo rokodelskih pomočnikov, storite za vzgojo in napredek obrtnega stanu, ki je steber meščanstva. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov izvršuje isto nalogo med svojimi člani, kot vria krščanska družina v svojem krogu.« - Omeniti moramo, da so novo-letnico počastili s svojim obiskom tudi prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič, več prečastitili gg. stolnih kanonikov, mnogo duhovščine, na čelu dekan Kolar, deželni poslanec dr. V. Pe-gati in dež. posl. dr. Ivan Zajec ter veliko število obrtnikov in mojstrov.
Ij Pouk v stenografiji, katerega je uredila »Slovenska krščansko - socialna zveza«, se bo odslej vršil v »Zadružni šoli«, v hiši, kjer je bila prej »Ljudska posojilnica«, na Kongresnem trgu.
lj Zanimiva veselica v »Unionu«! Veselica tobačnega delavstva prihodnjo soboto v »Unionu« bo prekosila vse dosedanje delavske veselice. Nikomur ne bo žal, kdor pohiti prihodnjo soboto dne 9. t. m. v »Unionovo« dvorano ter se poveseli med poštenim slovenskim delavstvom.
lj Podružnica I. avstrijskega drifštva državnih uslužbencev v Ljubljani priredi dne 23. t. in. v veliki dvorani hotela »Union« plesno veselico. Za j ako zanimivi in veseli spored skrbel bode pripravljalni odbor z vso vnemo in se bode isti pravočasno še razglasil. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen pomožnemu zakladu tega društva, nadeja se odbor, da bodo ne le vsi člani z vsemi svojci pol.noštevil-110 zastopani, temveč da bodo prišli tudi vsi pokrovitelji in prijatelji tega društva v obilnem' številu. Omeni se še, da je pomožni zaklad namenjen v podporo udo-vam, sirotam društvenikov ter bolnim ali v bedi se nahajajočim članom, toraj da ima izključno le dobrodelni namen- Dne 23. januarja k državnim uslužbencem v hotel »Union«!
lj Podružnica prvega avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani1 vabi vse društvenike na občni zbor, ki se vrši dne 10. januarja z običajnim dnevnim redom Ob pol tretji uri popoldne v »Meščanski pivovarni«. Z ozirom na kritični čas, v katerem je uveljaviti več merodajnih točk, prosimo za mnogobrojno udeležbo.
lj Imenovanja. Vodja zemljiške knjige g- F. Cerček je imenovan za ravnatelja; sodni oficijal g. Justin za nadoficijala; kan-celist v jetnišnici g. Valentin Gogala je imenovan za oficijala.
lj Občni zbor društva trgovskih in poljedelskih uslužbencev bo na dan sv. Treh Kraljev ob 3. uri popoldne.
Ij Izredne varnostne odredbe so zopet izdane radi jutrišnjega shoda v »Mestnem Domu«. Na nogah bo vsa policija in 100 orožnikov.
lj Iz davčne službe. Davčni prakt'-kantje Viktor Domijaln, Albert Priinec, B. Zeleznik in Rudolf Pehaček so imenovani za provizorične davčne asistente ad per-| sotuvm.
I lj Na mestnem drsališču je bila te dni ledena skorja že toliko močna, da je občinstvo moglo brez skrbi drsati. Na nemškem pa je bil slab obisk ker nimajo odkod vode za skorjo dobiti. Tudi sanjkalo se je včeraj pridno, j lj Predstojništvo nunskega samostana v Ljubljani je dalo letošnje poletje oziroma jesen zgraditi na dvorišču svetlo in prostorno telovadnico ter kopalnico. Oba objekta sta v surovem zidovju dodelana in ju bodejo spomladi omctali. | lj 25 let v magistratni slubi. Včeraj je obhajal v krogu svoje obitelji, nekaterih kolegov in prijateljev, pristav mestnega I magistrata ljubljanskega gospod Jernej
Boltar 25letnico, odkar je vstopil v slur 11> pri mestnem magistratu ljubljanskem. Tem povodom je prejel slavljenec tudi več pismenih čestitk, katerim se tudi mi pridružujemo!
Ij Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so dobili ti le uslužbenci predilnice v Ljubljani: Jakob BiZjak, Terezija Jerančič, Avgusta Jeršek, Marija Kren, Marjeta Kokalj, Helena Novak, Marija Pe-zdir, Marija Sraj, Franc Urbančič in Mi-lael Vončina.
lj Antončkov Francelj v gramofonu. Antončkov Francelj je znan in spoštovan gostilničar na Tržaški cesti. Poznan je od Ljubljane do Trsta in od Ljubljane do Zagreba. Nikomur še ni nič zalega storil, gostom postreže vedno z najboljšim. Ljudje ga imajo jako radi, da nekdo je imel do Antončkovega Franceljna celo toliko spoštovanja, da ga je spravil v gramofon, češ, naj se slava Antončkovega Franceljna sliši po vseh deželah. V gramofonu pa ti i samo Francelj, ampak iz gramofona ► čuješ vse, kako se je Antončkov Francelj ženil v Gor. Šiški in kako se je vozil po bališ. Po ljubljanskih gostilnah igrajo gramofoni sedaj samo to veselo točko iz živ-jenja Antončkovega Franceljna. Po nekaterih gostilnah ženijo Franceljna po 80-<rat na dan. To je sedaj najnovejša ljub-janska atrakcija. Edin, ki ni s tem nič kaj zadovoljen, je — Francelj. Ne da bi ne bil vesel spomina na ženitev, saj iz gramofona čuješ, samo ponosne besede in dobro mamko tudi ima. Vzrok Franceljevi razburjenosti je io. da Francelj ni samo pošten mož, ampak je tudi zelo ponižen. In zato noče in noče, da bi se njegov glas slišal iz gramofona poleg glasov najslavnejših državnikov in pevcev. Francelj je zato silno hud, da se ne samo on, ampak cel njegov bališ vozi v gramofonu. Najprej je z lepo obiskaval vse gostilne, kjer delajo z njegovim bališem reklamo zase, ker pa lepa beseda ni nič pomagala in so se le še bolj drvili z bališem v gramofonu, je Antončkov Francelj šel kar h državnemu pravdništvu s trdno zavestjo, da hoče tistega, ki ga je spravil v gramofon, »ven dobiti«. Tudi advokata si je najel in res so dobili te dni razni gostilničarji od dr. Pirca prepoved in kategorično izjavo, da z bališem Antončkovega Franceljna sme razpolagati samo Antončkov FranceP. Gostilničarjem seve to ni nič kaj prav, ker tako imenitni bališ bi jim plačal gramofone. Zato pa gramofoni dalje igrajo najznamenitejši dogodek iz življenja Antončkovega Franceljna. Francelj pa kuje nove načrte, kako bi prevrnil bališ iz gramofona. Kdor hoče torej še slišati slavo tega bališa, se mora podvizati, kajti Francelj je že storil korake, da se njegov bališ v gramofonu — konfiscira. Seve bo imel pri tem mnogo opravka, ker slavo njegovega bališa pojo sedaj tudi že gramofoni v Zagrebu in Trstu in kmalu bo bališ tudi na potu preko morja in tako bo spomin na bališ Antončkovega Francelja živel skoro gotovo tako dolgo, dokler bo kaj gramofonov. Francelj naj se pa pomiri in naj pusti — ljudem veselje.
I j Umrlo je lani v Ljubljani 1207 oseb, dočim je bilo leta 1907 naznanjenih 1285 smrtnih slučajev. Zdravstvene razmere so torej od leta do leta ugodnejše in bodo še ugodnejše, ko se uresniči osuševanje ljubljanskega barja.
lj Umrl ie na Trnovskem pristanu št. 20 zasebnik Matevž Erbežnik, star 81 let. — Umrla je v dež. bolnici Marija Gašper-lin, zasebnica, stanujoča na Mestnem trgu štev. 3.
Ij Tujski promet v Ljubljani meseca decembra 1- 1908. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 3515 tujcev — 725 manj nego meseca novembra in 596 več nego meseca decembra leta 1907. Nastanilo pa se je v hotelu Union 659, Slon 492, Lloyd 411, Cesar avstrijski 195, Južni kolodvor 165, Ilirija 158, Štrukelj 137, Malič 106, Bavarski dvor 53 in v ostalih gostilnah in 'prenočiščih 1139 tujcev.
lj Krvav Silvestrov večer. Na Silvestrov večer sta dva topničarja se skregala v gostilni J. Kosa v Zeleni jami z gosti, zunaj pa sta potem z bajonetom napadla goste in jili sekala. Jožef Muzlovic. kovač na južni železnici, je dobil hudo rano z bajonetom na vratu, poleg odvodnice. delavec Jožef Terkman je dobil tri rane. Ranjen je bil tako hudo, da so mu izstopile čreva, nevarno je ranjen tudi delavec Ivan Terdan. Te ranjence je rešilno društvo z rešilnim vozom prepeljalo v deželno bolnico. Ranjenih je bilo pet oseb. Topničarja sta pobegnila, eden je pa pustil na bojišču svojo vojaško čepico.
Ij Odlikovanje. Orožniški štražmoj-ster J. Rogar v Ljubljani je dobil srebrni zaslužni križec.
lj Umrli so: Ivan Ferfila, sluga 71 let. Gašper Naglas, bivši starinar, 81 let; .Marija Rahunc, gostija, 90 let; Ivan Skodlar. hlapec, 71 let; Gašper Mišič. strojar, 52
lil, priloga !■ štev, „Slovenca" dne 2, januarja 1909
Božično darilo.
POZOR STARŠI! Najlepše darilo so priznani H. HEITZMANNOVI
= piunlni in klavirji.	-
Prodaja jih proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila edino le narodna tvrdka	3219 5
ALFONZ BREZNIK, Gradišče št* II.
ur
m
Ljubljana :
sv. Petra cesta štev. 21

I. fflflnek,
krznar in izdelovatelj čepic
Ljubljana
sv. Petra cesta itev. 21


priporoča slavnemu p. n. obfiinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolipje, mufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — | Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine
Sil
i
L
po najvišjih dnevnih cenah.
2876 18-18
m • _	enonadstropna, z ogra-
I W	jenim vrtom in več stano-
| | | \ l|	vanji se proda. Primerna
®	tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, na Prulah št. 4. Ljubljana. Pojasnila se dobe pri lastnici hiše
ravno tam.	3194 3-3
061 42
Lancaster od K 20 --, Flobert-puške od K 8-50, pi&tole od K 2--, samokresi od K5'-. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK « Opočno štev. 77
1631	Češko.	26
Lepa zračna
stanovanj
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože« trg 7, v Ljubljani.
Sodi.
VeC vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Specllolno trgovino zo čevlje
Glede cene najbogatejša iz-bera, obliki noge primerno pravilno sestavljeno obuvalo.
Edina prodala marke
99
F. L. P."„
3425 54-2
Od 25. dec. 1908 do 25. jan. 1909
prodajam v Šolskem drevoredu na """iEiSjSKjJ1moti?"0od MHIMtttr aImuima brez kože, od prašičev iz
prioifl siamno m m«.


I, vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1-30
Meso
I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1-20. 3o98 (33)
Elija Predovič«
dina zaloga izvirnih
Ameriških čevljev

Avstr.=ameriška zaloga če ljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slonu'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-
V
U G
CJ
u 3
C
0
N
OJ
u
JO
01 C v
O
t
. Slovenci Slovencem #
| Zelo važno za trgovce in obrtnike j
2
Ker imam še precejšnjo zalogo
reklamnih koledarleuzal.1909
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzoroe katere radevolje pošiljam na ogled.
= Cene so brez konkurence =

V
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad že od 15 v. naprej
Vsem Slovencem se priporoča	3078(20—In)
fl IJliČ, Ljubljano, Mestni t« 11. ^
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč! ^
Z
tO
D.
n cr
o.
■n
O
cr
3 O
»
Pristno, če na pod platu
ustanovno : leto : 1860.

6




2994 12-4
Edini kontrahenti
Vsak dan jih izdela tovarna
60.000 parov I Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
inah za čevlje,
gumi in modno blago.
« /t tfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko bber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ja gospode in dečke,
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
V LJUBLJANI
a. mm Dunajska cesta 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavuičarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-Surbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer krile, kotle, peči, klopi, stebre,
trombe za vodo itd., dalje
T
najraznovrstnejše železne konfitrukoije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-2
H SUTNER urar in trgovec z zlatiiino in srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljnbljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi

L <48,
M*

po poŠti pošljem stonj in pošt. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
2568 24-12
-V
99
CROATIA

je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine u svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. n
PDQ Ji "TI Aft osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje *	f prot) požaru in vpepelltvl po blisku nepremičnine vsake
vrste ihiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hiSno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
Glavni zastop „Croafle" v Ljubljani, Gosposke ulice 4.
H (Za vsa večja mesta na defteli se iščejo zastopniki«)
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! 1 1
2399 14

= Fotografski umetni zavori Avg. Berthold
fyn,'n.........................................
I Ljubljana, Sodnijske ulice II.
I	Izvrševanje vseh v fotografsko stroko
f	spadajočih naročil kakor: povečavanje,
treproduciranje, fotografiranje tehničnih
^	—predmetov, interijerjev itd. ZZHZ
^ I Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.


Knrol Kovšekn nasledn.
Sctanelder & Ueroušeta
— trgovina z železnino na drobno In na debelo —
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16 o
priporočata suojo bogato zalogo najnoveižlh trajno gorečih peči vsake vrste od prlprostlti do najfinejših. predpečniHe, posode za premog, mizne štedilnike in železne dele k zidanim Štedilnikom, nodfllie kuhinjsko posodo, okove za staube in pohištva, ter orodje

najboljše kakovosti. Znano največla zaloga poljedelskih strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonj.
mama
trn
a.
Slovenska trgovina l
pri »solncu" za vodo
v mestni palači.
Katinka Mmw
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, fiepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, ven£kov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalcte na debelo najnižje cene.	2552— 14
Niz cekene!
Is
N
ti <
o a o
m
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta fljnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaln« steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-8
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
O
o o
sr Veletrgovina železa
»MERKUR"
Peter Majdič, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem.
§
O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGoocoo
o o
o
8
o
8
o
o
o
o
u
OOOQOOGaOOOOOOD003000000000000000
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Haslas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Nojuečja zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
2823 52-10
Stavbeno, nmetao in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. SpreitzeHa nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulico 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: žl6no omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verando, stolpne križe, itedilntke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlfinl zactorl in šolnine plahte po najnovejšem listemu s samodvigalnimi 3050 52— 8	oporami brez vijakov.
Prvi Kinematograf Polhe
Prej ,,EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne ,fEuropa" vsako soboto In sredo nov prosram! Predstave ob delavnikih: ob &., 5„ 6„ 1 in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
TDI10 nrnctnrnm* Pros'or	pro«tor40v„ l.pro- | Vsak četrtek In soboto od 3. dO 6. ure pred- = Slike se dobivai° samo iz prve svet. pariške tvor. Pathe Fržres.
- - vmimm*6,orotrod 40 v.j',prosior otroci i„ | stave po znižani ceni., prostor 20 v>> „. % v. |	Ravnateljstvo kinematografa „Pattr.
2613 13
vojaki do narednika 20 v.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trno-ueirit, Trstu, Puliu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tndentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kutoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v RRedo&ih (Korte)« pošta Pirano — železni&. postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
ihoče febc mi svoje otroke obvarovati
liripavosti, katara, zaslczanja k:i-fll H ■ MM, tara v grlu oslovskega in dušlji-^^^	—' mW	vega kašlja, naj si omisli zdrav-
niško preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi jelkami.
5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 40 vin., škathica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani: Lekarna pri „Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-riji Pomagaj", M Leustek; Ubald pl. Trni<oszy, Jos. Mayer, O. Piccoli, pri „Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in lilelvveisove ceste; Ivan Ojuričič v Metliki, Jos Ancik, Ribnica, A Roblek, Radoljicn, D. Pire, Idrija, H Brilli, Litija, E. Biirdich, Sk. Loka, Hugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Savni* v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 24-1
^sfsssmšssm
Pruo slovenska modno : trgovino za gospode:
Enjelbert Jkušeli
UuMjana. Mestni trs št. 19
se najtopieje priporoča
2710
Telefon št. 155.	Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plakDtlranje in snaženjs stanovanj
1245 4	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
tvrdka za žodbene Instrumente In gramofone u Praži.
■GRAMOFON
I. praške tovarne za godbeno orodje, orhestrione
DiegoFuchs, Praga
je nojboljie božično in novoletno darilo. Zaloga na drobno: UaClOUOU trg 13.
Zadnja novost: dvostranske plošče za -vsak gramofon a K 4-—. - - -
..PRAHA" Velikost: 29 ^29X14 cm. Fino poliran, natančno po sliki, cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija med igranjem. — Cena K 28'—.
MOSKVA"	Velikost:
))inU3liHH	31X31X15 cm
Fino poliran in bogato okrašen cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija med igranjem. Cena K 32-—.
MT Novi ljubljanski komadi.
x
Godba c. in kr. pešpolka štev. 27, kapelnik Teodor Christoph.
100307 Triglav, koračnica, Fučikova
Naprej, koraCnica.
„Mladi vojaki", koračnica iz operete
»Rokovnjači", Parma. »Sokol*, koračnica, Wavrinek. La Bora, koračnic, Zitta. „U boj", zhor iz opere „Zrinski" Zaje. ,Hrvatski Doni ", potpuri iz jugoslo
vanskih pesmi, j. del »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, II. del. „Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, III. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, iV. del Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, I del.
X
100J02
100303
100304
100305 100300
100293
100294
100295
100296
100297
100298
100292
Pozdrav z Gorenjske, vulček Parma, II. del.
»Venček slovenskih pesmi". 10029) Predigra iz opere »Grauičaii", Zaje.
Fantazija iz operete »Caričine ama-10.'300 zonke, Parma. 100301 Medigra iz opere »Ksenija", Parma.
Ženski dvospev. ^ 104201 Gorska rožica.
104214 Slovenskim mladenkam, H. Volarič.
Josip Povhe, komik slovenskega gledališča v Ljubljani s spremljanjem orkestra.
2-102680 O treh ljubicah. 2-102681 Napitnica iz Rokovnjačev, Parma.
Ljubljanski postrešček iz operete
»Nečak", Parma. Eu starček je živel, L. Pahor.
Moški kvartet Glasbene Matice.
104206	»Vcnček narodnih pesmi*.
104207	Ogljar.
a) Kranjčičev Juri.
104208	b> Tički.
104209	Ti si tirce zamudila.
104210	Ko psi zalajajo.
104211	Stoji, stoji Ljubljanca.
104212	Nočna rosa.
104213	En starček.
104202	»Oblački".
104203	Planinska roža
104204	Lahko noč.
104205	Pri oknu sva molče slonela.
X
X 2-102683
X
Oddelek zbora Glasbene Matioe v Ljubljani pod vodstvom M. Hubada.
104656	Slovenec sem
104657	O mraku 10465S Lastovki v slovo. 104659 Mladini.
X
Obširni, bogato ilustr. ceniki vseh razun navedenih aparatov, ki so vedno pobija se samo v zalogi, na željo zastonj in franko
proti povzetju !	3397 3
Nepovoljno vzamem tekom treh dnifranko nazaj.
r¥i
m
ZaSČItna znamka ..Sldro"
LiniHt. Gapslci con.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expellar
je splošno priznano kol Izvr.tno bol blaiujoic In odvodno mmllo pri prehlajenju Itd. i cena 80 v.; K 1 '40 in K 8 — sc dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju lega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj ae jemljejo le originalne steklenice v ikailjah z našo zaidtno znamko ..Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek
Rlchterjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev 8 nova.
w Dnevno razpošiljanje.
11857 4«— I
r-fi
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i* 94 ucilišea za Krojno risanja
branja clesiR
Ljubljana, Stari trs it. 28.
b Dobi se tudi kroj po ilvotnl meri. £
Najctmjft«
*
domačega izdelka
pfiporoča po najnižji ceni in najbolJH kakovosti slavnemu p. n. občinstva ki preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
=== v Ljubljani =
t*red škofijo štev. 19. — Stari trg Štev. 4 Prešernove ulice štev. 4. i« um
mm Popravila tofino in oano. mm
Ortopcdično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nad- tdl zorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivijenje hrbtenice, i Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na TurJaSkem trsu iteu. 4
~— I. nadstropje. =
Pojasnila daje dr. Iv. Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
UolfovM ulicah Jt eu. 12.
tropinoveo kranjski brinjavaa
Odlikovano i Parizu.
«c doki v todlb od tO litrov n«prc| po prav primarni oni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosnar A Co.,
LJubljaaa,
Spori. Slika, poleg Koalar-Jawa pivovarna.
	OSREDNJA BANKA CESK,H hranilnic,—« S ▼ # ttlatfadni banka fiaakvoh ■aaHtalaal		^ HI. kap. T^MMOP- H ; THtpnl: ^»arakaaka-. » 2 DeponlraaJ« kavdl ki J x vadi] rasalk mi. .
	HVh>t« ■■ kajiiioa ta raftua 4 * ta 4% %. | Kapavaafa ta prodaja vrada. papirja*. Uprava ta iavalaa zalopa krazpla6ao. |	Poaajtla akrajam, aiaatom, ak&taam la dragim javnim korporact)am prati taMrlhadfl aa 4S la '/<*/. spravne pri«to|btnc. Fiaaaoiraaja Javnih padjatij. lastab 4*L kaa-kovalk okllgaoij, katert aitvajo pnpilarno »lfurnoit ia M inte^o rabi« za vtakovrahic kavcl|e.	. Bakaal aiaajlc aaaia _ | dcaaralh aavadav. | • Baakovna Informacija -la mt< brccplaiaa.
Optični zavod

Fr.P.Zalecfflft
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o6al, &6ipalcev, c5i>ljioii'ndov, toplomerjev,
zrakomerje* itd. Oftala in Ačipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila toAno in cena.
Vfiliha zaloga pravih &vicar> žepnih iu stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nikel ur« od jld. 1"'0 do '0 -Srebrne ur« . . 3 i>» . 4<i--Zlate . , .1« .»S0--
Zahteva]te moj novi cenik, ki (• pošljem brezplačno.
Naibo|iše klavirje
n :: prvovrstnih dunajskih tvornic in
harmonije—
»mer. sistema prodaja in i*p»»oja na)cene|t edina narodna t,ri3k t
Alfonz Hre7nik Gradšte št n
AUUIIIi lil vlillIAj (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnj.-ik in učitelj ,Glasben* Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. - Desetletno janislvo Najceneje uglaševanje. 207<J 52 — 3
f&cUniJti, -v ^/JLm*?riJt*>
yfatt*n itrlifo <1obrv, po cent in j B*rsnusl/ii*v potovali na/obrnejo
,>SiJ7ion™iJ{hietetx<*
v JSju/^utt trtolo&vorsk«
tkfc-se l>rexp/a&u>.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
J.KORENCAN
i jj ii t>ij»t
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . ■. in na debelo. . ■
2575
Kje se dobe najboljši poljedelski •troji, kakor mlatilnios, gepeljal, slamoreznioe, 6istilniee, p vete
sa sadi* I. L d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v LJubljani, Mar. Terezije cesta fttav. I., Val vaz« rjav trg itsv. 8.
In zakaj: zato, ker io dotlčnl stroji: Iz aajboljllb tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se Istih proda sa tisoče In tisoč« komadov is u ravno radi tefa, ker se jth Izdeluje t velikih množinah, dobivajo p« nizkih cenah. M«|i stroji povisd |ake prll|abl| t al. - Obračsjte m m mojo tvrdko pri nakupa stavbenih pa« trebftAla, portland-cementu, traven, le leznliklh lis la drti(e različne ieUznhi« In raznega orodja, nagrobnih k rižev, tehtnic.
Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz S060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 — 7
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul".
Pl
slnU^iA^ijALiAUAUnk^MiAk«	Ii k
tt

Najcenejša Id nalbltreJža vožnja v »m.riko je j pnrnikl Severonemškega Lloyda "
□ Bremena Neu-9orka
s cesarskimi brzopamikl Kaiiar Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaisar Wilhelm d. ms Grosse. m—m

Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 e3
Edvard Tavčar-ju, » KoMorskm m st.35
nasproti občeznane gostilne HPri starem Tišlerju".
Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se ti-kijoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelnn In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Moxiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btlflmor« in na vse ostale del« sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Siogapore, v Avstralijo Itd. Itd.

Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
B9" na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje obleke itd.
Vino za butelje
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muškat, maraskin, posip, brajda, rutica, kobilara
izvanredno dobro, čisto naravno
== prodaja po 80 h (40 novčičev) liter -
Uprava biskupskih dobara: Ronajt, P. PUHOt, OtOk KrR, (Mit)
2947 16-16	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacoi, -=. Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. —	=
Najcenejša vožnja v Ameriko. HS
E
4
<
6. Kristan
rana potovalna pisarna
Ameriko
B v LJubljani Kolodvorske ulice ii. 41
2900 52- )
8Ur Najcenejša vožnja v Ameriko. "IE®
3
0
1
r
t»
£atoinik c. kr avstr. ariuvBth uroMkav
Klobuke,
cilindre in čepice
vnojnoveiiib laconab In v velikih IzHerah
priporoči tlS 12—8$
Ivan Soklič.
i
Pod trmnčo št. 2. Pstttj* iltk.MmlM.
2050 20 - 20
FR. SEVCIK, puskar
v Ljubljani, židovske ulice 1.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvršujejo točno.
Cenovniki na zahtevanie zastonj in poštnine prosto.
Dragotin Mojce
čevljarski mojster
Ljubljane, RadecRega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I
3292 1
U Ameriko In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
444 46	Bližnji odhodi
Iz Trsta, domačega pristanišča s Pannonia, 23. febr., Carpathia, 4. marca, Slavonija 17. marca. Ic Liverpoolat Lusitania največji najlepši parnik 6. febr., 27. febr. '^0. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 4. aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
®
■r; in plošče vseh sistemov In mark
Najnovejše slovenske produkcl|e v oktobru.
Gramofoni
i
Neprekosn! glede glasu in reprodukcije. — Prva specialna uvozna hiša za gramofone.
Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
Največja zaloga plošč v vseh znamkah r>d K 3 — višje. Ir.borni rodbinski aparati od K SO — »Kle. Pokaže se zastonj, ne da bi se silo k nakupu. Zamena vseh plošč najkulantnejša. Lastna popravljalnica. — Pošilja se vsak dan na deželo. Prospekti zastonj.
Zaloga pohištva
y ljubljanskem kolizejn na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalna Hi Jedilne sobe, železno pohi&tvo,
tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo in tapetniške dela lice. s Specijaliteta: Patent, spalni divan. n
9931
let; Ivana Cof uradnega sluge vdova, 65 let; Alojzija Sadler, zasebnica, 72 let; Jernej Vončina, posestnik, 65 let; Viktorija Šolar, usnjarjeva hči, 7 let; Antonija La-sedki;, krojačeva vdova, 71 let; Marija Naglič, dninarica, 60 let; Ivana Werhau-ser, dninarica, 44 let; Ivan Zorko, tapetar, 43 let.
lj Unionov »Silvestrov« večer je napolnil dvorano z najodličnejšim občinstvom. Zabava je bila najprisrčnejša.
Na dvajset let težke ječe je bil minulo sredo v Zagrebu obsojen Anton Šprajcer, ki je bil pomočnik Štefana Samardžiča. ko sta na Vrdu pri Vrhniki umorila in oropala Matijo Cedolina. Šprajeer je razsodbo mirno sprejel in prijavil ničnostno pritožbo.
Sv. oče daroval 100.000 lir.
R i m , 2. jan. Papež Pij X. je dal škofom opustošenih pokrajin kot prvo pomoč na razpolago stotisoč lir. Poslal je v kraje nesreče posebne odposlance, ki mu naznanijo, kje je sila najhujša, da bo tam pomagal tudi nadalje.
Kompromitacija nemške obrtnije. Nekatere nemške tovarne izdelujejo razna dijetetična in zdravilna sredstva, ki se z velikansko reklamo vsiljujejo celemu svetu in s katerimi se preplavljajo tudi naši kraji. V ti stroki nemške produkcije so sami Nemci odkrili škandalozne goljufije, ki so v listih za zdravnike in nemških listih dale povod k diskusiji, ki še zdaj ni končana. Gre se za takozvani »mesni izvleček Puro«, ki se izdeluje v Monako-vem ter se je udomačil v nekoliko letiih v vseh deželah kot izvrstno sredstvo za razne bolezni. O velikosti podjetja ipričajo številke, ki jiih je sama tovarna 'Objavila. Leta 1907. se je namreč za izdelovanje »Pura« porabilo 600.000 kg govejega mesa od 4040 volov. Po poročilih tovarne, ki se objavljajo v reklamnih razglasih, se »Puro« izdeluje iz čistega mesenega izvlečka in obsega 20 odstotkov nespremenjene mesene beljakovine, medtem ko drugi konkurenčni meseni izvlečki imajo samo nekoliko odstotkov mesene beljakovine. Mala steklenica »Pura« predstavlja zgoščeni izvleček od 5 funtov sirovega beafsteka. Nedavno je Geret v nekem monakovskem listu za zdravnike objavil članek, ki je v njem dvomil, da se »Puro« izdeluje iz vdovskega mesa in takoj potem se je oglasila v raznih znanstvenih listih cela truma strokovnjakov, kakor na pr. Hornicki, Schmidt, Landman, Wilson. ki so dokazovali, da »Puro« ni mesni izvleček temveč da obsega samo beljakovino iz jajc; nekateri strokovnjaki so pisali, da »Puro« nima nobenih redilnih lastnosti in so celo trdili, da v nekaterih slučajih bolnikom škoduje! V mnogfh zdravniških listih so takoj umaknili naznanila priporočajoča »Puro«. — Zato pozor na razne nemške »redilne« izvlečke, draga zdravila, ki k nam prihajajo iz blažene Nemčije!	(»Kurjer LwowskS.«)
CXSS€M
Naročajte »Slovenca"! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj!
Telefonska In Drzolauna poročil®
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 2- januarja. Poleg 'sklicanja kranjskega in goriškega deželnega zbora prinese »Wiener Zeitung« tudi cesarjev patent, s katerim se sklicujeta tudi nižje-avstrijski in tirolski dež. zbor. Zasedanje bo trajalo približno osem dni. Kranjski deželni zbor bo volil novega dež. odbornika iz splošne skupine, v goriškem dež. zboru pa bo na dnevnem redu volitev novega deželnega odbora, katero pri zadnjem zasedanju ni bilo mogoče izvršiti.
KRANJSKO DEŽELNO PREDSEDSTVO IN SLOVENCI.
Kamnik, 2. januarja- Pred trinpo'1 leti so bili radi dogodkov v Domžalah, pri katerih je bil ranjen stavec Sedej, obsojeni ker na podlagi nekega starega patenta, ker so klicali ZiVio g. Fr. Štele na 3 dni, Cerar iz Domžal, Žagar, Klemenčič, Abe, Kvas, Leskovec, Fieh Avgust, Saclrs, Antonija Osolnfk pa na 24 ur zapora. Prošnja za pomiioščenje je sedaj odbita. Okrajno glavarstvo je prošnjo priporočalo, deželno predsedstvo kranjsko pa se je izjavilo proti!
ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE V TRSTU?
Dunaj, 2. jan. Italijanski državni poslanci oporekajo, da bi bil Trident določen za sedež italijanski pravni fakulteti ter pričakujejo, da jo vlada ustanovi v Trstu.
RUSKA IN ANGLEŠKA SPREJELI PREDLOGE AVSTRO - OGRSKE.
London, 2. januarja. Ruska in Angleška sta sprejeli predloge Avstro - Ogrske o vprašanjih s katerimi naj se peča konferenca evropskih viasti.
PROTI TURŠKEMU BOJKOTU AVSTRIJSKEGA BLAGA.
C.arigradi 2. januarja. Avstro - ogrski poslanik bo pri turški vladi danes storil najodločnejše korake proti bojkot i ran ju avstrijskega 'blaga.
NAPETOST MED TURČIJO IN GRŠKO.
Carigrad, 2. januarja. Radi zadnjega govora grškega kralja o aneksiji Krete pišejo turški časopisi jako razburljivo. Vrše se demonstracije proti aneksiji Krete. Vsled tega se je razširil turški bojkot tudi na 'blago iz Grške.
STRAŠEN POTRES V JUŽNI ITALIJI.
Rim, 2. januarja. Število žrtev in ra^ njencev je vedno večje. Rešilna akcija se najprej otorne tja, odkoder sliši 'kak klic na pomoč. V Neapelj so danes parniki pripeljali 12.000 ranjencev, katere so oddali v mestne in okoličanske bolnice. Pri Vitla San Giovani je potresni sunek vrgel neki osebni vlak v morje. V Roisi so dobili pod razvalinami 200 trupel. Mrliče pokopavajo tudi ponoči ob svitu ačetilenk in bakelj. Bati se je v Italiji finančne katastrofe- Radi tega je vlada odredila da se vsem meničnim dolgovom da šesttedenski moratorij.
PAPEŽ DARUJE ŽRTVAM EN MILIJON FRANKOV.
Rim, 2. jan. »Sera« poroča, da je sv. Oče ukazal, da se namesto prvotno namenjenih stotisoč lir da na razpolago za žrtve en milijon lir, ki ga stavi na razpolago rimskemu prefektu. V lazaretu sv. Marije ie na vatikanske stroške napravljen prostor za 500 ranjencev. Zavod vodijo usmiljeni bratje, nadzorstvo bo imel prefekt.
OBSOJENI MORILCI.
Skoplje, 2. jan. Bratje Andrejeviči, ki so umorili nekega Srba, so obsojeni skupno v 21 letni zapor. Ajot je dobil 15, njegova brata pa vsak po tri leta zapora.
RUSKI MORNARJI DELAJO ČUDEŽE.
Rim, 2. jan. Vse je navdušeno, s kakim samozatajevanjem in vstrajnostjo se udeležujejo reševalnega dela ruski mornarji, ki odevajo žrtve v lastno obleko. Mnogo se jih je pri reševanju poškodovalo. »Tribuna« poroča iz Messine: Ruska mornarica si je zapisala tu neizbrisljivo stran zgodovine o človeškem bratstvu in časti. Italija ji dolguje prisrčno priznanje in brezpogojno občudovanje.
NOVI SUNKI.
Rim, 2. jan. Astronomiška opazovalnica v Kataniji je včeraj zaznamovala mnogo potresnih sunkov. Enako poročajo iz Pizza v Kalabriji. Ljudstvo je prestrašeno in prenočuje pod nemilim nebom v mrazu in dežju. V Reggiu je bil včeraj jutro zopet močan potres, ki je pretresel z grozo vse še živo prebivalstvo.
ITALIJANSKI PARLAMENT ZA ŽRTVE.
Rim, 2. jan. Italijanska zbornica bo sklicana še v prvi dekadi tega meseca. Dovolila bo za ponesrečene kraje trideset milijonov izredne podpore.
ZOPET POTRES.
Algier, 2. januarja. Včeraj se je v aJgierskih mestih čuttil tri minute trajajoči potres. Telefonska zveza je prekinjena-
DAROVI.
Od dne 17. decembra 1908 do dine 27- decembra J908 poslali so prispevke »Združenemu narodnemu odboru«:
Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani v listu že izkazano zbirko Ivana Grobelj-ška, mestnega kaplana v Slov. Bistrici, za bedne rodbine obsojencev 60 K. — Na protestnem shodu »Slovenske narodne čitalnice« v Clevelandu (Ohio) 700 K. — Dr. Matej Pre'tner, odvetnik v Trstu, 25 K. — Fr. Sakser Co. v New Yorku nabral 500 K. — Telovadno društvo »Sokol« v ^'Ikofji Loki 64 K 95 h. — Fr. Korerfčan v Lo-gateui 4 K. — Podporno društvo »Slovenski Sokol« v Clevelandu 25 K. — Skupaj 1378 K 95 h. — Z današnjim izkazom je prekoračen tudi že triindvajseti tisoč, kar je gotovo najlepši dokaz slovenski požrtvovalnosti! V Ljubljani, dne 28- decembra 1908. — Dr. Alojzij Kokalj s. r., blagajnik »Združenega narodnega odbora«.
Slabosti,
^'■bpo ' rk/lt7-|ev0l?|ČUM nC 0°'"»™, od-fluld". Dvanalstnrir. uld 5 ™smko El«a Narodi* P»T°VK H (Hrvatsko). re,|enu v Stublcl trfr Elta
Dada.
Meteorotogično poročilo.
VtSIna n. mor|em 306 2 m. sred zračni tlak 7360 mm
£ a	Čaa opazovanj.	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzllu	Vetrovi	Nebo	mja S S E >n£ ■2 S.
31	9. zveč.	748 0	-76	sr. jvzh.	oblačno	
1	7. zjutr.	502	-76	v		1-3
	2 pop	50-7	-5-4	•		
Srednja predvčerajšnja temp. — 69°					norm. —	2 6°.
1	9. zveč.	51 2	— 7-3	brezvetr.	jasno	
T	7. zjutr.	49 5	— 10 5	si. svzh.	del. obl.	00
	2. pop.	49*3	-4-8	si. jjvzh.	del. jasno	
Srednja včerajšnja terap. — 6 8°, norm. — 2 7°.
Zahvala.
i-i
Ob smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge, hčere, matere, tašče in stare matere gospe
Alojzije Grčar
izrekamo tem potom srčno zalivalo za premnoge Izraze sočutja ob bolezni in smrti, za častno spremstvo pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, preč. duhovščini, kakor tudi še posebej darovalcem vencev. Predrago rajneo priporočamo v molitev in pobožen spomin. Zagorje ob Savi, 30. dcc 1908
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne zelo tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti nad vse ljubljene nepozabne hčerke in sestrice
Polde
|i
izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem prč. duhovščini in sploh vsem, ki so drago rajneo spremiii na zadnjem potu in nam lajšali bol ob pre-britki izgubi.
Trbovlje, 2. januarja 1909
Žalujoča rodbina Bulinger.
'MM
Ceno ieiko posteljno perjel
5 kg nov. temn K 9 60, bol|še K 13-—, polbelo skubljeno K 8 — , belo K 24-—, sneinobelo, kot puh mehko skublj. K 30 —, K 36--, K	Pošilja franko po po-
vzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachael, Lobes it. 159
pri Flznu, CeSko.
Kontoristfnlo
Slnvpnkn Z mesečno plačo 90 K * v ^ ■ ■ ^ in s povrnjeno vožnjo
3445
3-1
sprejme takoj
Vydrova tovarna hranil Proso mil.
Proda se zaradi bolezni takoj lepa
enonadstropna hiša
na Jesenicah Gorenjsko, 300 korakov od kolodvora, na najlepšem prostoru tik drž. ceste, z 2 vrtoma pri hiši, in z vsemi občinskimi pravicami. V hiši je dobro idoča pekarna, prodajalna delikates itd. in splošno točenje vina, piva in likerjev, z jako ugodnimi pogoji. Slovenski trgovec ali obrtnik, ki ga veseli Gorenjska stran naj te prilike ne zamudi, da ne pride v nemške roke. Pojasnila daje Albin Hlauptman, na Jesenicah.	6 3 l
Štambilije
vseh vrst za urade, dru6tva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Mr Ceniki franko. 3450 52 -2
Telefon 177.
LTomožič
zaloga piva
u Spodnji SlSKI prlLJuM.anl
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo
){lavksa
izdelovatelj h^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Jjandaj,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo nalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mr^lo, sterelijirane obveze in pamu^a, k,ak.or tudi nogavic ja \rčne žile, ^dne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate yci samo^listirinjc, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podloži. Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja n 'očila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čniponi^lovalnizavod Z motornim obratom Popravila se izvršu-' jejo točno in ceno.	3 1
m
4C.OOO
zemljišča na prodaj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer je najživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi deloma.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično - železniške delavnice in kolodvora; prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu »Slovenca «.	3479 (i)
V Belgradu polagajo danes v bratsko srbsko zemljo
Velo Nijrinovo.
Plakamo za njo, ki je bila ponos slovenskega in srbskega naroda.
V Ljubljani, 2. januarja 1900.
Žalujoči sorodniki.
11
Najbolj varno naložen denar!
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
/I\esfna —
hranilnica ljubljanska
u lastni m\ u Prešernovih ulicah 113,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 3261 26—1
Hranilne uloge se sprejemajo tudi po poŠti In potem c.kr. poštne hranilnice.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
UM
liti
Helena Erbežnik roj. Mestnik naznanja tužnim src m v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminil njen dobri soprog, oziroma oče, stari oče, tast, gospod
Matewž Erbežnik
previden s svetotajstvi za umirajoče v 81. letu svoje starosti.
Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 3. januarja ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Trnovski prstan št. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušn ce se bodo služile v farni cerkvi. Blagega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 1 januarja 1909.	10
Hišo
s prodajalno in gostilno poleg ceste blizo Fare želi v najem dati Ivan Bostič Št. Jurij nad Kumom. P. Radeče pri Zidanem! mostu.	5 1-1
S*
Trgovski sotrudnik
zmožen češkega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako špecerijsko trgovino. Več se poizve v uprav. „Slovenca". 3415 (5)
Pozor! g*
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon št. 262.
2 1
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.

0» S u
o
M
N

Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem želim
srečno in veselo novo leto!
Proseč za nadaljno blagonaklonjenost Avguštin Zajec, restavrater
3493 Ljubljana, Sodnijske ulice 6. 2-2
I
I
K
Zastonj
% M
k
Kranjsko društvo za varstvo lova f
3-2 i1
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljen*«) potom elektrik«, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpo-števa in to ie raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samozdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križu in glavi, želodčne in J črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano
brezplačno knjigo
razprava o moderni elektroterapijš.
grati« i 11 fr »rilio.
Elektroterapevtiška ordinacija, Dnoaj, i. schwaoga*se štev. i.. s|3. i. n. odd. 4.
oni ■
3423
naznanja, da prevzema
nabup žluih Jerebic in fazanov K
za svoje častite člane in daje podrobneja pojasnila na l zadevna vprašanja. Ljubljana, 22. decembra 1908.
IPi
Kupon za brezplačno knjigo.	3. I. 1909
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Schwangasse 1, s/3. 1. nadstr. odd. 4.
Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung iiber moderne Elek«ro> Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:

Tovarna
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti in tedaj najbolj&i izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
4 1
JULIJA HOR, Ljubljana, Prešernove ul.5.
ZnamKo F. L, p-
tr------
l KS* Domače slovenske tvrclke _
«0
Brivci.
Dinter Kac£i £!vec in
lasničar, Martinova
Domiano vič	Dunaiska
Pranrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-rldllLllClli fumov, Sodnijske ulice 2.
Kastelic 'van, brivski mojster, Sv. Florijana u. 25 KelŠin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. KOSeC I*««1! brivec, Dunajska cesta 7.
HatkOViČ D., brivec, Pred škofijo.
Pndfrraicolr M<> frizer za dame in gospode, lUU&ldJMjA Sv. Petra cesta 35.
Sikutric brivski m°ister' Marije Terezije
C trm nI t S. brivec in lasničar, zaloga lasnih mrežic, OlllllUll pod trančo 1.
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
Ivan, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
Kregar
Tratnik Leopold, Izdelovatelj cerkvenega orodja 11 dlUI A in elektr. svetil (zaloga) Sv. Petra cesta27.
čevljarji.
Kukman Fran, čevljarski mojster, Dunajska c. 14.
MpHif* Fran, Čevljarski mojster, trgovina Cev-* »CCI1C ijev za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2.
RaVOikar ^nton' čevljarski mojster Sodnijske
Zamljen 'van, čevljarski mojster, Kongres, trg 13
čevljarne.
Herisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
ITphpr '•» eksport kranjskih črevljarskih izdelkov, A.GUG1 stari trg 9.
Atilnlr Matej, trgovina s čevlji in čevljarski mojster UUidlk Kongresni trg 6.
Podlesnik 'van.^1'•' tr£ov'na s čevlji In klobuki,
Pri 7l9tpm rrpulitl1 (lastnik) I. Keber zaloga ,IiI ildlClll UOVIJU Crevljev, domačega in
tovarniškega izdelka, Stari trg 9.
^Pllllin Jos'P> za'°£a vsakovrstnega usnja in OCUlliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Oi^-... Julija, trgovina čevljev za gospode, dame OlUI jn otroke, Prešernove ul. 5.
TrPA Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Poli GU gačarjev trg 1.
/ihprt ^' naive£ia zal°Ea Čevljev domačega iz-(L1UCII deika. Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
Brata Eberl ^^"kana, stavb-'n pohist. piesk.
Miklošičeve ul. 4.
lakirarja in prodaja oljnatih barv,
D-Jnoli Tomo, pleskarski mojster, Dunajska X3I ItClJ ce5ta 16.
Pficfnn Filip, slikar za napise, Crke in grbe, II1MUU Prešernova ul. 50.
Fotografi. Krema Ludovik, fotograf. Sv. Petra cesta 27.
Pnu&plf Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske IlimCft ulice 32-34.
Gostilne in restavracije.
CacnAvor Angela, trgovka in gostilničarka, Ko-W3MlUldl lodvorske ul. 33.
Češka budijeviška pivnica
cesta
PncHlno »Pri deteljici" (gostilna za delavstvo), UualllUd Florijanske ulice št. 24.
Ifncalr Peter in Joslpina, restavracija poleg pošte, IVUsdlV Prešernove ulice.
MikUŽ gostilna, Kolodvorske ulice 3.
Plzenski sanatorij
Pri zlati kapljici r^cija' Sv Pe,ra
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
Slobod aik lvaB^gMžl." 8k0 vlno' g0't""'^
šinili Rudolf, ,pri Amerikancu", gostilna in pre-JMllJ nočiSče, Florijanske ulice 20.
Galanterijsko blago.
R<1 Vi r»*r*ar» Jernej, trgovina s papirjem in DdllUVCt galanterijskim blagom, Marijin
trg poleg Prešernov, spomen.
A., trgovina otroških igraC in ple-\jCa<ll Ctv tenin, Šelenburgove ul. 1.
Hnhri^ Emil, galanterija, igrače in predmeti LfUUllt za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg
glavne pošte.)
Hfih^r Dragotin, zaloga razglednic, pisem-skega papirja, Šelenburgove ul. 4.
Fran, trgovina s papirjem in galanterijo na debelo in drobno, Mestni trg 11. (Glej inserat.)
IgliiS
Keilda ^eron"ca» trgovina 8 papirjem, Dunajska Keoda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
11	n trgovina galanterijskega blaga
IVUI ciicail in otroških igrač. Stari trg 5.
Ppiri?>i?' Vaso, trgovina z galanterij-rcli	skim blagom, Mestni trg 21.
Praznik trgovina s papirjem Stari trg 24.
Prnrioialno »Katoliškega tiskov, društva", IlUUdJdlUd Kopitarjeve ulice 2.
SkUlj A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
Tnni '•> trgovina s papirjem in galanterijo, Sv. Petra. 10111 cesta 31.
Izdelovalnice drož.
Tnlnh Fran & Jos. Poiak, jugoslovanska izdelo-UU1UU valnica drož, Sv. Petra c. 9.
7.1]	Maks, I. jugoslovanska tovarna
£«UUKCI drož, Kladezneul. 17. Rečne ul. 5.
Kamnoseki.
ratTIPfnik' Ignacij, umetni in stavbeni v^dllJCI IlliV kamnoseški mojster, Komen-skega ul. 28.
Tnirmn Feliks, stavbeni in umetno-kamno-1 Ulllttll seški mojster, Resljeva cesta 30.
Feliks, tovarna za umetni kamen
Resljeva cesta št. 30.
Vodnik	kamnoseški mojster, Kolodvorske
Kleparji.
Gradišar Fran, kleparski mojster, Tržaška c. 2.
Remžgar
Ivan, kleparski mojster, Florijanske ulice 15.
Ključavničarji.
sip, ključi nabrežje 9.
Rebek ,'0S'*'' ključavničarski mojster, Francovo
Josip, stavbni in umetni ključavničar, IVCUUIJ Jenkove uliee št. 10 A.
Klobučarji, krznarji:
Jesenko Blaž> trgovina s klobuki, Stari trg 11.
l/rpi^i A > krznar in zaloga klobukov, Kon-JVICJUI grešni trg.
SOklič '•> trgovina s klobuki, Pod Trančo 1.
Knjigarne.
Katoliška bukvama, kanritfk\raHat, pTeTžk"«'
fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Narodna knjigarna
knjig ter pisalnih potrebščin.
<\rhwpntnpr knjigarna, knjige, muzikaiije, JliU H CillilCl umetnine, zaloga pisalnih in risarskih potrebščin, Prešernove ul. 3. (Mestna hranilnica.)
Knjigoveznice.
Ivan, kartonažna tovarna, knjigovez -DUIldV/ nica in zaloga papirja, Šelenburgove ulice. Gl. inserat.
Prpclrvar Fran, knjigoveznica Francovo nabrežje, DlCoaVdl (Filipov dvorec.)
Vni?frntrA7nira katol. tisk. društva, Kopitar-MlJlgUlCilllld jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekcije.
a, trgov Mestni trg 9.
Oik	4r^i)vina z izgotovljeno obleko
Gričar & Mejač, za„feVbleke' Prežernove
T lltlV konfekcija za gospode in dame. deCke LUnlG in otroke, Pred škofijo 19. Glej, inserat.
RftVČPlf Mar'ic nasl> Davorin Rovšek, trgo-HuVaCR vina izgotovljenih oblek in oblačilnega hlnga, K.olodvorskp ulice 35,
Krojači.
AhČltl Josip, krojaški mojster, Vegove ul. 12.
Slaiia 'v»n, krojaški mojster. Sv. Petra nasip 67.
Oroslav, krojaški mojster, Zalokar-
oiapar jeve uL $t. ^
Lekarne.
MPh (^i^niflr J°8,p- lekarna Pri
. ITII. V^lZ<in<ir zlatem orlu, Jurčičev trg.
T f^lrnrrm M. Leusteka pri Mariji pomagaj Resljeva cesta št. 1.
Lekarna Trnkoczy U^1'8"1, zraven ro~
Lesni in sitarski obrt,
Arkn l^8^0. trgovina z lesno, pletarsko in XII AU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, snorske trave, Semeniško poslopje.
PsVi^ M > Prvl kranjski lesni, košarski in rešetarski l an.lt obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Glej inserat.
PraprOtnlk ^"J0"' .8tavl,eno mizarstvo, in iz-
Jenkove ulice.
omar za led s stroji,
Trink Agt°^Z 8* mizarslt' m°is,er' Linhartove ulice,
\7fklio«* Ignacij, mizarski mojster, Gradaške V Cllrtl uHCe 12.
Manufakturno blago.
Ppqn«]r Janko, „Pri Česniku", manufakturna UCOIlllk in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice
frrTkhpIniLr '•> trgovina z manufakturnim VJ1 UUUU1K in modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
Keber manu'a'<'urna 'n modna trgovina, Stari
Kpcclpr	trgovina z manufaktunim blagom,
A.C031CI	Pogačarjev trg.
ITnctPVP	'■' manufakturna in modna trgovina,
IVUaiClb	Sv. Petra cesta 4.
Lenasi & Gerkman, 'Šm
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat).
LftZar J-> manufakturna trgovina, Mestni trg 7.
Dtifo-irt Josip, manufakturna trgovina, rClKUM^ Stari trg 4.
Pri sv. Cirilu in Metodu, '^t,'^!:
jeve ulice 1.
Clrrihprna A. & E., trgovina z manufakturnim vjAdUGlllU blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.	^
^nilVltl Fran Ksav., manufakturni trgovini OUUVtUll na drobno. Mestni trg nasproti
mestn. magistrata.
Souvan ^ran Ksav>' manufakturna trgo-
za vodo.
vina na debelo, Francovo nabrežje
Ilrhanf Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllli na debelo in nadrobno, Mikloščičeva c.
Ilrhonr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllt Pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
RAlior Josip, trgovina z mešanim blagom, .DUiU« Florijanske ul. 17.
Magdič Meršoi
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
1 F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-tiskaiija, Mestni tvg 18. Glej, inserat.
Matej, trgovina z mešanim blagom. V^I C11CK Kolodvorske ulice 26.
Joslpina, modna trgovina r uu,vl ctjaciv za dame in gospode Črev-Ijarske ulice 2.
Pr» H tT t" 511R°za,'ia» trP z vsakovrstnim r UUIVl rt |5vJV blagom za dame in gospode
in otroke, Wolfove ulice štev. 5.
Pri nizki ceni (Žargi) zaS
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
^1/iicp1/ Engelbert, modna trgovina za go-OKUdCK spode, Mestni trg 19.
{ Franja, trgovina z mešanim blagom. Prešernove ulice štev. 28
j HlCOViC ^ dediči, modna trgovina, Mestni
V6rbič	z mešanim blagom, Tur-
Wir1mavPr Kat<nka, trgovina z mešanim bla-IilUllldVCi grom ,pri solncu", Pogačarjev trg 3.
7nrpr Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-mi vv fakturo in potreb, za šivilje, Sv.Martina c.23.
Opreme za neveste in ženine.
Šare
cesta 8.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
Anton, domač izdelek srajc in korsetov, Odi 1» kril in spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Šare
Anton, srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Šare
Platno.
Anton, platno za rjuhe in za telesno perilo. Sv. Petra cesta 8.
Šare
Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Pralnica in svetlolikalnica.
Cnnn Anton, parna pralnica z električnim obra-•Jdt b tom. Kolodvorske ulice št. 8.
ČnHri Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-Odl U jet. Kolodvorske ulice št. 8.
Cnt.fi Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in Odi U finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije cesta 7.
Jenko
Karol, pekovski mojster, Florijanske Lj UACK ulice 8.
Plakaterji.
MflteliČ ">e<er» ' slov. zavod za plakatiranje iuaiCll^/ jn snaženje stanovanj, Škofje ulice štev. 14. (Glej inserat.)
Carinit* F. plakater in reklamno podjetje, Še-OlilUiC (enburgove ul. 6.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica^"'
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica Mci$Earta 8< ~ Vzajemno p5fef1?„rsne°ra;ru8tvo'Kongrc5nl trg 19
Premogarji.
HrnVJltin M®kso, Velike čolnarske ul. 4. XII U VrtlUl Zaloga I. trbovelj. premoga.
P in glavna zaloga najbolj, f dUUU in drva, Nove ulice 3.
briketa, premoga
Slafičičarne.
BiSCllOf Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22.
7?» la^nilr Jakob, slaščičarna, kavarna in Lja-I«,AI11K pekarija, Stari trg št. 21.
Stavbeniki.
Jernej, zidarski mojster, Hradeckega predmestje 28.
Ogrin 'van. stavbeni podjetni^ Karlovska c. 5.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Špecerijsko blago.
DnU]X Franc, zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov In koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Rprtalr Ur Snhpr tr£ov'na s šPec- blagom in DulJdA a JUUC1, Žganjem, Vodnikov trg 2.
l/Viom Franc, trgovina špecerije in delikates, IVIlrtlll Miklošičeva cesta št. 10.
IZ—A M., trgovina s specer. blagom in delika-v tesami, Mar. Ter. c. 7.
Leskovic & Meden &
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
T nnror Josip, trgovina z moko In mešanim bla-LUllvdl goni, Sv. Florijana ulice 7.
iVTpnfinCffr ^tefan. trgovina s specerij., iTlCil^lll^Cl delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mencinger T,,dtr£.°v'na s spec. biagom in
delikatesami. Sv. Petra cesta
št. 37. in 42.
DnnAjA Božidar, trgovina z manufakturnim in IdlLlt špecerijskim blagom, Zaloška cesta 5.
Pprrjon Ivan, trgovina s špecerijskim blagom, lOlUdll Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
delikatesna trgovina, Jurčičev trg
R6fl)iC 'rgovina s Spocerijskim blagom, Škofje
Corlf Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in moko, Kolizej.
Cpilrillo Jos.. Špecerijska trgovina, zaloga OCK Ula jjme ,„ morske trave, Sv. Petra c. 14.
Qiičflitr A., trgovina špecerije, železnine in raznih OUM11& barv,^Zaloška c. 21._____
^flfflhnn A., trgovina s specerij. blagom, <*L/LJ11 žganjem in deželnimi pridelki na
debelo in drobno.
Sarabon A., glavna zaloga rudninske vode.
^Jl f*51 Hnn A., novo urejena pražarna za kavo O<11 <IUU11 jn mijn za dišave z električnim obratom.
v
Sarabon A * Za'°ea ^rinia in sliv za žEanje-
7nrpf Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, LUlCt Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
fprnp Ivan, tapetniški mojster in zastopnik I. kranj-vClllC ske miz. zadruge, Dunaj, c. 28.
DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
HKrp7Q Anton, tapetnik in dekorater, Se-v7UI CZ.il lenburgove ulice št. 1.
Dj1/-» Dragotin, tapetniški in preprogarski moj-■	ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
farna Ljudevit, zlatar in trgovec z urami, Wol-CGlUG fove ul. 3. Glej, inserat.
fflHpn Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino vllUCll Prešernove ulice.
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
Krapež
^llttnpr H,» urar in treovec z zlatnino in srebrnino, OUllilCl Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I lllidl ulice 4. Glej inserat.
P Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, v srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Zajec
Usnje.
_______ ,.^'ovina z usi ,
ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mslly Fran» trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2
KregarKi A"trg°vin-z usn'em2ev~''potreb~
lfor/»liA+ti Ivan, trgovina z usnjem na drobno HldltliUlU in debelo, Sv. Petra cesta 30.
Vezenine itd.
Tlronilr zaloga Ženskih ročnih del in potreb-111 ClllA. g£in, Kongresni trg 7. (Glej inserat.)
jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Vinske trgovine.
C r&cmrifi Karol, posestnik vinogradov v VJI CgUI Sromljah, trgovec z vinom, Kongresni trg štev. 4.
prodaja goriškega vina na debelo. Jripd.Il Zalokarjeve ul. 9.
Stark Frani« r°i- Pin. vinska klet> Predilne ul. 10.
Vrtnarji.
Dojpn Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-JDoJcC rij3) Karlovska cesta 2.
Wid6r trgovski in umetni vrtnar' Šelenburgove
Železnina itd.:
sntii
trg 10.
GOlOb Valent'n' tr2°vina z že'eznino itd., Mestni
Qtlliura Fr ' trg°vina z železnino, poljed. stroji Ollipitd jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej inserat._
Sušnik tr?ovina z železnin?' ,r°man >n
Zaloška cesta 12.
portland. cementa, kuhinj, posode
Žitne trgovine.
T oiT-f^rirM?4 Maks- tre°vec in zastopnik JL/<*V 1 CU^iV/ j, belovarskega paromlina,
Dunajska cesta.
D11C brata, trgovina z žitom, moko, deželnimi IVUo pridelki in drvmi, Emonska cesta štev. 2.
rrjJn« Jos., različna zastopstva, komisijska trgo-ZllUal vina z žitom, laneniml tropinami na debelo, Dunajska cesta 31.
Razne tvrdke.
\	Marija, perilo za gospode in
AlCaUVCt dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Elizabetna cesta štev. 6.
......., .kranj. vrvarnain trgovina
konopnine, Sv. Petra cesta 33.
Adamič ^
Pihnil/' Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana, IJdUIllA Poljanska cesta 3.
IRroto Hlavta zalogakirurgičnih in ortopedičnih Dldld flldlftd predmetov, Prešernove ulice.
Dro7nib- Alfonz, trgovina in izposojevalnica gla-DltUUlA sovirjev, Gradišče 11. Olej inserat.
Gvetrežnik Josip, »°bni slikar, Karlovska c. 2
Češka deln. pivovarna Budiev,cc-glavna
žele, Sv. Petra nasip 27.
zaloga za južne de-
Fahiian ^ani, mlekarna, Francovo nabrežje 7, IdUljail zraven ribjega trga.
Fri^rh 'rK°v'na potnih potrebščin in predmetov 11 lotil ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
Gfit7l ml & T phar p°d0baria> pozlatarja in UUU1 1111. a LCUdl, izdelovatelja oltarjev,
Turjaški trg 1. Glej inserat.
JailC '•» trgovina s praško šunko. (Wolfove ul.
KollmaOIl ^ran' za'°Ka porcelana in steklenine,
Ivan, zastopnik tovarne za kineško in alpaka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
Kregar
1^1*171191* krovec z opeko, eternitom in škri-UllAlldl [jem, Hrenove ulice 9.
Lavrencič & Domicelj, ^jfiS^a?"-
Mally F1"- & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
Mlimik J0S'P' zastopnik parotovarne za milo, HlUlUliV surovo margarino in kristalno vodo Ignacija Foka v Kranju, Sv. Petra cesta št. 31.
AUlnJr Josip, strugar in izdelovalec zdrav-stvenih pip, strugarska popravila, Še-lenburgove ulice št. 1.
PprdaTl 'van> g'avno zastopstvo zavarovalnice 1 C l Ud II Riunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Puh Josip, polaganje parketov, GradaSke ul. 20.
RPfllif Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-IIC1111U bačke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Rohrmnnn V H-» trg°vina z vegetabi-IVUIlIUldllll lijami in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
^liflr 'van> trgovina s suhim mesom, Šolski dre-»311 A, vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
Coirnilr Fr. puškar in trgovec z orožjem, Židov-moVUR ske ulice 8.
v
Skrl Josip, spedicijsko podjetje, Gradišče. 1. ŠlipeVC Fr., svečama, Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna S&t&E
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Vidmar J°S'P> zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUUIdl pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
Zidni* J°s'' g'avni zastopnik za kranjsko hrvat-/llutll g|{e ve|ežganjarne za slivovko in tropi-novec A. Hermanna v Varaždinu, Dunajska c. ?l.£jj
Zupančič ,van. »etlar, Karlovska c. 6.
ŽeleZIlik Franc, trgovski zastopnik, Sodnijske
ulice 6.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
PEVOVODJA
zmožen voditi tudi orkestralne zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem mestu na Slovenskem. Ponudbe z dokazili o sposobnosti in zahtevo glede plače pod šifro „5000" na upravo 3359	»Slovenca."	6—6
© © i Tovarna lončenih pečil i
a	©
g in raznih lončenih izdelkov |
Janez Grem, Mengeš
g se priporoča prečastiti duhovščini in g
g slavnemu občinstvu v naročila na g
£ pečnioe za štedilna ognjišča in ob- g
£ kladanje kuhinjskih sten, in sicer belih ^
g in vifinjevih, dalje kmečkih g
g pečij za pečenje kruha in pokonč- g
g nih za samo gorkoto, kakor tudi g
g okroglih peči.	g
g Dalje priporočam veliko zalogo g
g zidne opeke iz okrogle peči bolj g
g ali manj žgane, opeke za oboke, g
g strs&ne opeke, zajamčeno do- g
g mačega izdelka, dalje stisnjene g
!j Strešne opeke, robnike, iz- g
2 delane na roko in stisnjene, vse po %
^ znižanih oenah do 15. mar- £
'X ca 1909. — Zarezana opeka pride g
g pozneje na vrsto.	3480 2 g
<9	O
(jMMSuceeeeecccceecccececccccce
I ADVOKAT D1 JOSIP (DILFAN
tt S
S tt
3486
ima svojo pisarnico
v Trstu, Copso štv. 37.
3-2

Naznanilo.
Usojam se cenj. p. n. svojim naročnikom in prijateljem vljudno naznaniti, da sem
premestil svoj slikarski in pleskarski obrt z Brega št. 20 v lastno novo hišo v Sodnij. ulicah št. 12,
kjer se bodem vedno potrudil, da si ohranim, oziroma pridobim zaupanje svojih cenjenih naročnikov. Priporočam se najtopleje in za v bodoče
beležim velespoštovanjem
Franc X. Stare,
slikar in pleskar, 3488 2-2	Ljubljana, Sodnijske ulice 12.
Wmmmmm ~ ^ m
mm
____
<TA<T/. k>h>.
1909

s .v • s .v •	.., / .V. /.V.
iiiiiiii mMmmmm
Vsem p. n. naročnikom, odjemalcem in gostom, prijateljem in znancem
srečno, veselo novo leto!
3400 2 2
ii im II
_mž>.
i •> .\v. •) i i ^v. •) Sv. •) ■) fr.
/ A^ > .y. / > / '/V./ ✓ A^.
Alojzij in Ana Zajec
s: vinotržec as Spodnja Šiška.
j y./.v. > .v- > .v. y .v. / .v. > > .v.
ms fcM
fr/.s-T/.
s »v. ✓ .v./.V./.V. > .V. > .v. > V.' .V.
1909

Slavnemu občinstvu naznanjam da sem otvoril na Vrhniki
delavnico za kleparsko in ključavničarsko obrt ter napeljavo vodovodov
in je priporočam v solidno in ceno izvrševanje vseh v to Stroko spadajočih del
2 velespoštovanjem
)van Zesfovec
3449 2—2	ključavničar in klepar na Vrhniki.
NAZNANILO.
Vdano podpisani, dosedanji portretist v fotrografičnem zavodu Bertholdovem, si usojam — ---- — slavnemu občinstvu javiti,----—
da sem prevzel s 1. januarjem 1909.
[otoirafični atelije
dosedaj A. Landau v Bethovenovih ulicah štev. 7.
::	katerega bom vodil pod imenom	::
»Atelije Viktor". ~mm
Kot strokovnjaku z dolgoletno prakso mi bode mogoče vsa v loto-grafsko stroko spadajoča naročila točno in najfineje izvrševati in z zmernimi cenami v vsakem oziru zadostiti zahtevam slavnega občinstva. Priporočujoč svoje podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva, beležim
z velespoštovanjem
Viktor Kune.
3505 35-2
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizku šen in pri-poročen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga akoro w veh lakarnah.
e?
mt o
V5
C5|jS C H U VŽ"-'MA R K E~[®
Herbabny«jeva
aromatiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Edino izdelovanje in glavno rnzpojiijotev: Dr. Helmannoua lekarna (HsrbDbnyJeu naslednik) Mzur Barmlierzlikelt", Dunaj, UH.li, Kalserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje prt gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, Volšperku in Andrijeveču.
Od 28. decembra 1908 do 6. januarja 1909 prodajam zaradi inventure
moško in žensko konfekcijo pod vsako ceno.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Gostilna o najem
•e odde v Prigorici pri Ribnici. Lep prostor z vrtom. — Natančneje pri Mat. Kriimanu, gostilničarju v Ribnici,
(Dolenjsko).	3476 3-3
it	n
5 Ravnokar je izšel S
Koledar za 5

g Kmetovalca 1909. »
S

«*


SI
uredil drž. konz J. Legvart. IV. zelo
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Živlnozdravništvo Vinoreja. Tanele za merienje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri lw. Bona&u « Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se 3417 naj znesek naprej dopošlje b




!U3
sni

Domača tvrdka!
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
tšk novega poslopja Katol. tiskarne
izvršuje toino in po nizkih cenah vsa naročila n. vsako- lian ko,: iePne> stenske ter ure hudllke, vrstne UlB, zlate, srebrne in nikeln»6te ure, dal;«
verižice, nrstone M?"4"0 zMn>z:\?-\
Vsa popravila se izvrie solidno In po nlikl ceni.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, ' katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj
(luskinei na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. - Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-riši6, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnini povzetjem. 3146 10—4

*♦ ♦ ♦
♦♦ i

I
Praktična novost!
Scepilnim strojem, Helleria' zamorete drva hitro, brez ne varnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12-—.
Kjer se ne dob), naroČite naravnost pri Izdelovalcu.
LudovU Heller, Inžener
Dun»| X., Laxenburger-strasse 33.
2846 13-10
2267
Velika zaloga raznih
slovenskih ploSč m jrnmofonou
ceniki od gramofonov In plošč na razpolago.
Fr. P. Za!ec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 28.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega sfcubljenega perja K 2. polbelega K 2 80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje J^0«;
gostega, iak 'rpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170X116 cm z 2 blazinama, veiik >st 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K Iti, s pol puhom K 20, s puhom K 24. posamezno pernice K 12. 14. 16, blazine K 3 K 3 50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dčšenici št. 222.
ČeSki les. 2599-56
Za neugajajo6e denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.
Proti katarom
Bopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdrav uičko priporočana je	3tt 12 II.
katera se z vspetiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tac i h slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
felez. postaja, idravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalog* pri Mihael Kastner-ju In Peter Latsnlkn-l|uhl|*aa	114 52—47
na Vrhniki &t. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 6
Trg. ur, zlatnine In srebrnine vsake vrste:
Nikelnaste ure . . 15. rub. „lntakt" ure Nikelnaste žepne budilke
Srebrne ure.....
Enigma, tanke ure . . Ženske srebrne . . . Zlate, 14-kar. ure . . Ženske zlate, 14-kar.
Stenske ure.....
Budilke......
Ure z nihalom ....
„ s kukavico . . . Srebrne verižice . . . Zlate , ...
Uhani, 14 kar.....
Dalje priporočam razne obeske in razno drugo srebrnino in zlatnino po čudovito nizki ceni-Za pristnost blaga se jamči. Proseč velecenj. naročil. S spoštov. Andrej Žankar, 3432	urar in trgovec, Stob, p. Domžale.
. od K 3-75	višje
• , * 25--	„
12-32	,
850	„
11 '50	,
8'-	„
60,-	„
24-	„
460	,
3-10	„
io--	,
5'30	„ 290 „
30-	„
2 85	„
Mimo mm
Gramofoni!
Gramofone
Ure I
urar, Ljubljana, Jurčičev trg Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 25
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52 — 7 F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila sc točno izvršujejo.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonsko mijevino.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z na|boljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd.	3144 10 4

Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ce se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A , lekarnarja
v Pakraou &t. 65 (Slavonija).
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
.K ■■ -šl
- la I <Li*«t« «
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove al. 4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve unce 2	Podružnice
Spljet, Celovec In Trst	priporoča promese na kreditne srečke......K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 „ „ , srečke za regulacijo Donave trt , 2. . , , . 140.000 , „ , ljubljanske srečke ...... < „ 2. „ , , 40.000 , , ,3"/o zem. kred. srečke . . . . „ 5'/, , 5. , , , , 100.000 :: Vse 4 promese samo K 40. i: Vloge na kn|ižlce in na tekočI račun obrestuje po čistih ^.'{a^o	Spljet, Celovec In Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000|		Rezervni lond K 300.000.
Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško

Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
============ Poiiljatve na dom sorejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon 8t. 82.) ==============

Odpremno in Komlsil. društvo
„BALKAN"
u Trstu, Rivn Grumula st. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi s BaJkonsped. Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,
Slovenska modna trgovina
modni snlon 3H moderne domske liloliuke^f
^	-	2977 52—1
A. VIVOD - MOZETIČ, Ljubljana
S. Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
se najvdanejše priporoča velecenjenim damam. ^/^jSk '^pN^KIobuke sprejemam w popravilo.
POZOR!
SVOJI K SVOJiM!
POZOR!
Iffik	flB 3361 5-4
ti Jržnl-flpsec
Ljubjana, Florljanske ulice itII (o lastni
priporoča velecenjcnemu p. n.občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega Špecerijskega blaga ter najboljše vrste moke lastne mletve po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. — Prodaja na drobno in debelo.
------------------sprejema	—=—■---- [
v svoja dobro urejena skladišda vsake vrste blago | in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodal« blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zacarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste podiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ===== hitro in zastonj.	—■
Slovenci, pozor!
pri naliiipoMiiiu »enceti!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
CE
M BREZ KONKURENCE!
Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikov če« 550.
GLAVNA POSOJILNICA Š
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
i Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljeni.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 3294	Cene primerne.
3434
ali ste že poskusili
3418 8
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne In od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljan'.
Račun poštne hranilnice itev. 49086.	Telefon itev. 135.

Zunanja naročila se izvršujejo hštro in točno.
<0 <
O
4 3
planinškovo praženo kavo?
9 7 9 ■ ■ ■
!!! Če ne — porabite prilika k praznikom!!!
- Pogostile bodete, kekor šo nikdar I I ----- ----—
Samoprodaja vedno sveže pražene kave v velepražarni i
Dunajska cesta, vogal Sodnijske nlice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta 6.
Istotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrst. žganja na debelo. Prva ljubljanska velika pratarna za kavo:
—	Karel fluniiižek. -----------s

Itesragresni trg 19
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
Kongresni trg
»prejema hranilno vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
31 0 tO Je. dajo 200 kron I* 0 9 kron 50 vin na leto
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se nllh obrestovanje prekinilo.
Uental darek plača hranilnioa sama Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
/949 m—t
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Graben 15, Mala stran. Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceika Lipa, Češka Kamilica, Moravski Zumberg, Hddllng, Not! Jlčln, (	Pisen, Zvltava In Ltberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. VVollzelle 10, Taborstrasse 1, UL Ungargasse 77 (vogal Rennivega), III. L8-wengasse 27, IV. Wledner Hauptstrasse 12, V. Schonbrunnerstrasse 88 a. VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mariahllferstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strassc 132, IX. Alierstrasse 32, XVIII. VVlihrlnrierstrasse 82, XfX. DObllnger Hauptstrasse 83. XIX. Hauptstrasse 32.
INajslrurn«)jia prilika *a At©d«»iuj« J Kanonik J. Sufinik 1. r., podpredsednik.
II
Menfalnlčna delniška družba
MERCUR
DUNAJ, L, VVollzelle 1.
ii
• • • •
• • • •
flkc. kapital K 20,000.000. Bes, zaklad K 8,300.000.
NaJknlantne|Sl
nakup in prodala
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in knponov. •