CELJSKI TEDNIK СеЦе, 9. februarja 1962 Leto XII. štev. 6 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO NAJBOLJŠI V SLOVENIJI Pred dnevi so na letni konfe-. renči občinskega zbora zdrnžena? rezervnih oficirjev in podoficir- jer T Celju ugotovili veliko in uspešno aktivnost rezervnih pod- oficirjev in oficirjev na področ- ju celjske občine v lanskem le- tu, i Iz poročila predsednika Edvar- da Šepeca ter iz razgibane raz- prave je bilo razvidno, da je or- ganizacija rezervnih oficirjev in jodoficirjev v lanskem letu ve- iko storila za strokovno izpopo- ajevanje svojih članov. Poleg ne- štetih strokovnih in praktičnih vaj na terenu so rezervni ofi- cirji nekajkrat obiskali tudi voj- ne edinice ter se tam seznanili t sodobno vojno tehniko in na- öinom dela v armadi. Sicer pa se ta organizacija v celjski ob- ëini vedno bolj in bolj uveljavlja tudi na družbenopolitičnem pod- ročju. Zaradi vsestranskega us- pešnega dela je bila letos zopet proglašena kot najboljša v Slo- veniji. Najbolj so se izkazale z uspeš- nim delom osnovne organizacije T Dobrni, Škofji vasi, Vojniku in Gaberju, medtem ko je bila organizacija Center v Celju med najslabšimi. Na občnem zboru so rezervni oficirji in podoficirji sklenili, da bodo v letošnjem letu poleg izpopolnjevanja vojno strokov- nega znanja svojega članstva posvetili še posebno skrb predvo- jaški vzgoji mladine in civilni zaščiti prebivalstva. V ta namen bodo organizirali več predavanj za širžo javnost. -ma TEHNIČNI SEKRETARJI sindikalnih podružnic na seminorju v ponedeljek se je na Teharju »Pri Mlinarjevem Janezu« začel dvotedenski seminar za bodoče tehnične skretarje večjih sindi- kalnih podružnic. Na seminar je sedemnajst sindikalnih organi j a- cij iz celjskega okraja poslalo tiste tovarišice in tovariše, ki bo- do v bodoče prevzeli to odgovor- no delo v velikih kolektivih. Mor- da je sa mnaslov — tehnični se- kretar opravljali, saj bodo poleg tehničnih poslov v sindikalni or- ganizaciji sami, v pomoč tudi sa- moupravnim organom in drugim političnim organizacijam v pod- jetjih. Program seminarja je zelo zgo- voren dokaz, da delo bodočih teh- ničnih sekretarjev ne bo ostajalo v kakšnih ozkih administracij- skih mejah. To.bo predvsem po- litična in družbena funkcija. . Štirinajst dni, ki jih bodo ude-" leženci seminarja prebili na Te- harju, pa je namenjenih za pri- dobitev naj vezne j šega znanja s področja družbenega življenja, od politično-ekonomskih, socio- loških, pa do družbeno pravnih vprašanj. Proučevali bodo tudi metode dela z odraslimi ljudmi, takoimenovano andragogiko tid. Zaradi tega je vsak dan močno izpolnjen z predavanji, z grup- nim delom in idnividualnim. de- lom. Seminar je v sodelovanzu s sindikalnim svetom v Celju pri- pravila celjska delavska univer- za, ki razpolaga tako z dobrimi predavatelji kot tudi z izbranimi tehničnimi ponazoritvenimi sred-r, stvi. Upravnik seminarja Joško Plahutnik z udeleženci seminarja med odmorom na.vrlu. Seveda se diskusija nadaUuJe tudi^tu... , ^ Pomanjkanje pelitičnega posluha Na žalost se včasih srečujemo s pojavi, ob katerih popušča )otrpljenje in razpoloženje do- iirohotnega prepričevanja. Res je naš družbeni razvoj silno dina- mičen, vsestranski in pester v oblikah. V tej razvejanosti je tudi vsebina naše neposredne demokracije, da si odnosov in oblik družbenega življenja ne krojimo po kalupih. V načelu pa vendar veljajo neke skupne dru- bene norme, neka enotna tež- nja ob vsej pestrosti oblik ter neka splošna družbena zavest, ki neprisiljeno odreja tudi okvirje osebne zavesti in morale posa- meznika. Ze leta razpravljamo, da dvo- ličnost nima kaj iskati v našem sistemu neposredne demokracije. Toda za nekatere ljudi je to toliko kot >bob ob steno«. Ustavimo se ob primeru: Utemeljeni ekonomski pa tu- di drugi razlogi narekujejo in ie bodo narekovali združevanja malih, ekonomsko šibkih in s stališča družbenih odnosov ne- razvitih podjetij in delavnic т močnejše gospodarske organiza- cije. Tako združevanje pa og- roža sodobnim >kraljem na Be- tajnovi« eksistenco, kakršno so' si mnogokje po mili volji ustva-- rili. Poznam primer človeka, ki je ob prvih vesteh o združitvi zastavil ves vpliv, da bi zausta-, vil akcijo združevanja svojega podjetja. Na žalost je tudi tak-: *ika nasprotne strani bila na- pačna, ker so premalo pojasnje- vali kolektivom in šli na sistem »snubljenja« večjih rib. Tako je tudi »junak« našega primera do- bil zasrotovilo. da niegov položaj* kotira« nižie '^ot kreišnii, da pa ne 1к) nič s prihajanjem v službo po mili ^o'li. da bo zaškripalo pri ob- l^f^n kilometrine, da bo s polo- žajem povezana enakovredna odgovornost, si je postlal drug- je in odfrfotal v novo gnezdo. Kaj bi tu še komentirali? Pri- mer je^ zgovoren, da postaja že ".^^'i^ržna siromaščina nekate- ^\'} 'Í"ííi- ki v sedanjih družbe- nih odnosih iščejo kariero s ka- ljenjem vode. «a čas od 9. do 18. februarja ohbli?^ februarja močna ostaw " ^'»"^«^ do nižin. V ОкгоЛ,^!^*^^"'* ïepo vreme. Okrog 17. februarja poslabšanje. Dr. V. M. S SEJE ObLO ŠOŠTANJ Osamosvojiti šolstvo - bistvena naioga Seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev šoštanjske občine je bila v glavnem namenjena tež kočam reševanja občinskega pro- računa za leto 1962, kajti potrebe nakazujejo nujnost 35% poveča- nja proračuna v primerjavi z lan skim letom. Poročilo o potrebi zvišanja pro- metnega davka je podal podpred- sednik občine Tone MOCILNIK, ki je dejal, da je nujno povišati osebne dohodke in to v glavnem za prosvetne delavce in uslužben- ce občine in krajevnih odborov, dalje navedel, da se uvede plače- vanje amortizacije šolske opreme, česar doslej ni bilo — in to v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Važno pa je, da v letošnjem letu preidemo v šolstvu na povsem sa- mostojne noge, da bo možno go- spodariti v celoti: prevzeti od- plačevanje dosedanjih kreditov, voditi skrb investicij za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce, kar bo nedvomno vplivalo na ra- cionalnejšo gradnjo stanovanj in bo v bodoče terjalo od šolskih odborov, da bodo postali gospo- darji. Posebno je poudaril, da bo od- lok pravnomočen šele, če bodo vse občine sprejele povišanje v tej stopnji. V kolikor bi ostale občine tega ne sprejele, bo občin- ski odbor odlok razveljavil in se odločil za nižji proračun. Občinski odbor je sklenil, da ostane v veljavi lanskoletni od- lok o dopolnilnem proračunskem prispevku od osebnih dohodkov — torej v višini 6%. Obrazložitev o povišanju ob- činske kmetijske doklade v sred- i..'e viiinsk h ;.i .jižii' lih je temeljila na boljšem polo- žaju teh zasebnih kmetijskih go- spodarstev tako glede prodaje kot proizvodne dobrine. Industrij- ski središči Velenje in Šoštanj sta ob ne najboljši preskrbi s strani trgovske mreže dvoje do- brih odkupnih trgov, kjer okoli- ški kmetje prodajajo svoje pri- delke po dokaj višjih cenah kot v naših središčih. Zbora sta sprejela odlok o usta- novitvi medobčinskega gozdnega sklada v višini 5 milijonov din. Sred- stva tega sklada se bodo uporablja- la za finansiranje skupnih nalog za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini na območju okraja Celje. V' ta sklad se bo stekalo 30 % prispev- ka za pospeševanje gozdov v držav- ljanski lastnini in dotacija iz občin- skega proračuna. Na pobudo zborov volivcev v Smart- nem ob Paki, Lokovici in Saleku je občinski odbor sprejel odlok o uved- bi krajevnega samoprispevka za re- ševanje vzdrževanj in gradenj lokal- nih cest. Akcija zborov volivcev je pohvale vredna in kaže, kaj vse se da reševati z dobro voljo in razume- vanjem. V nadaljevanju je ravnatelj I. osnovne šole iz Velenja Franc Arlič podal obrazložitev o prenosu ustano- viteljskih pravic nad otroškimi vrtci na stanovanjske skupnosti in krajev- ne odbore. Prikazal je, kako doseda- nja oblika vrtcev ne more zajeti v središčih niti 10 % predšolskih otrok in da Je dosedanje delo vrtca veza- no na nekaj učnih enot v maksimal- nem čassovnem obsegu od 7. do 14. ure. Nujno pa je, da se vrtci razširijo in približajo koristnikom ter da se varstvo prepusti laičnim močem, ki bodo delovale pod nadzorstvom kva- lificiranega kadra. Takšno rešitev pa bodo najlažje izvedle stanovanjske skupnosti in krajevni odbori skupaj z delovnimi kolektivi. Glavno breme finansiranja še vedno obdrži sklad za šolstvo, prav tako kot svet za šolstvo pedagoški nadzor. S sprejetjem tega odloka je bil storjen korak v smislu rekolucije, ki sta Jo o tem vprašanju izdali zvezna in republiška skupščina. -Ik Posvetovonje vTEP Pred nevi je bilo v Tovarni emajlirane posode v Celju po- svetovanje na katerem so raz- pravljali o novem gospodarskem sistemu in o problemih, ki se pojavljajo v praksi pri uveljav- ljanju novih gospodarskih ins- trumentov. Posvetovanja sta se poleg di- rektorjev večjih gospodarskih organizacij udeležila tudi pod- predsednik zvezne industrijske zbornice Zvonko Morie in finanč- ni izvedenec dr. Jovo Markovič. Pogum in humanost Predpreteklo nadel j o je veter pognal žareče saje v slamnato streho hiše Pogladičevih v Lipo- glavu. Stariša sta bila zdoma, pri otrocih je bila osemnajstelna Gerta Rate j, ki pazi na otroke, kadar so starši v službi. Gerta,; triletna Mar j anca in dvoletni Slavček so takrat že spali. Ko se je Gerta prebudila, je bi- la hiša že vsa v ognju. Njena prva misel so bili otroci. Pogra- bila je prvega, ga zavila v ode- jo in planila skozi ognjeno zave- so. Potem se je ponovno vrnila po drugega otroka. Bila je v tan- ki kombineži in ko je reševala drugega otroka, se ji je na glavo, pleča in rame sesula žareča slam- nata streha. Dekle je dobilo hude opekline. Ko je videla, da so otroci reše- ni, je šele občutila bolečine. Ne- zavestno so pripeljali v celjsko bolnišnico. Gerta Ratej v celjski bolnišnici Pogumno dekle je rešilo otroka sigurne smrti. Kolektiv »Cinkar- ne«, ker je oče otrok tam v služ- bi, jo je že nagradil. Ko smo jo obiskali, je Gerta bila skromna,, čeprav je telesno močno poško- dovana in je od vsega svojega imetja rešila le kos zažgane svi- le. Pogumna mladenka zasluži za- hvalo ne samo od staršev, temveč priznanje in pomoč od vse druž- be. PET CELJSKIH PODJETIJ ŠE BREZ PRAVILNIKA Občinski sindikalni svet v Ce- lju je moral pred dnevi poslati odprto pismo petim kolektivom v celjski občini, ki do danes še nimajo pravilnika o delitvi či- stega in osebnega dohodka. U- redništvo smatra, da je ta pro- blem vreden ne samo odprtega pisma, temveč tudi javne kriti- ke. Ce je v preteklem letu, ki je bilo posvečeno izdelavi teh dveh temeljnih izhodišč za uveljavi- tev sodobnih socialističnih pro- izvodnih odnosov, lahko 115 ce- ljskih kolektivov izpolnilo svo- jo obveznost, potem tudi teh pet kolektivov ne more opravičiti noben izgovor. Naposled je tu vprašanje, če je tako podjetje, ki te naloge ni uredilo, opravi- čuje svoj obstoj. Treba je upo- števati, da ekonomska rentabil- nost ne more biti edino merilo. Ce v primeru »Mesnice in klav- nice« Strmec ter »Dolomita« iz Frankolovega lahko deloma upo- števamo pomanjkanje strokov- neera kadra, ki bi bil zmožen zadevo tehnično in strokovno na osnovi razprave v kolektivu urediti, notem za kolektiv to- varne »Toper«, za Veležitar« in »i^e'ezninar« to ne more veljati. Občinski sindikalni svet se upra- vičeno vprašuje, kako bodo ta podietja zdaj poslovala, knko si predstavljalo delitev dohodka in če je kolektiv zadovoljen, da »obsedi« na ravni mezdnih od- nosov. Odsrovornost za tak nezaviden položaj si v enaki meri delijo tako vodilni ljudje v podjetju kot tudi politične organizacije, ki bi morale vztraiati pri zahtevi in vzpodbujati tiste, ki iim je ureditev tega vprašanja bila dol- žnost. Zelo radi. to celo pričakuje- mo, bi dobili mnenja iz teh ko- lektivov, zakaj je stvar pri njih obtičala, kdo je temu kriv in kako namerava ko^r-ktiv zadevo oKrovTinvati. S problemom tudi občinski zbor proizvajalcev, ki bo lirez dvoma ukrepal, da se p-roblem uredi. Smučarske téleme sindikata tiska in papirja v organizaciji posebnega priredit- venega odbora pri Celjskem tisku bo tudi letos tradicionalno smučarsko tekmovanje članov sindikata tiska in papirja Slovenije. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne bo tek- movanje 17. in 18. tega meseca pri Celjski koči, v nasprotnem primeru pa 3. in 4. marca na Mozirski planini. Ce tudi takrat ne bo snega, bo za- nimivo srečanie več kot sto smučar- jev iz dvajsetih sindikalnih podruž- nic grafičTie in paoirno industrije 21. in 22. aprila na Okrešlju. K OBČNIM ZBOROM SINDIKALNIH PODRUŽNIC V CELJU Poudarek izvolitvi sposolinili vodstev RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TOV. JOŽETOM BEVCOM Naprosili smo predsednika Občinsega sindikalnega sveta tov. Jožeta Bevca o njegovem mnenju in zapažanjih ob pr- vih izvršenih občnih zborih sindikalnih podružnic v celjski občini. Na vprašanje, koliko sindikal- nih podružnic je do torka izvedlo letne občne zbore, je tovariš Beve odgovoril, da je izmed 160 podružnic občne zbore izvedlo 20 podružnic. Tudi tokrat se nismo izneverili stari navadi, da smo najprej vprašali po novih oblikah pri delu občnih zborov. V odgovoru smo zvedeli, da je novost v celjski občini letos ta, da vodstva sindikalnih podruž- nic ne berejo dolgih pismenih poročil kot prejšnja leta. Poroči- la so v pismeni obliki posredova- li članstvu že vnaprej, tako da je udeležencem na zboru samem preostalo več časa za razpravo po predloženih poročilih ter o krajših poročilih, v katerih so vodstva sindikalnih podružnic obravnavala bodoče naloge za delo sindikalnih organizacij v go- spodarskih organizacijah in usta- novah. Tovariš Beve je izrazil upanje, da se bo te oblike po- služila velika večina sindikalnih organizacij, ki bodo zborovale v naslednjih dneh. Ko smo se zanimali, s čim ob- činski sindikalni svet ni zadovo- ljen pri poteku in vsebinski pla- ti letošnjih občnih zborov, je to- variš Beve omenil naslednje: Med dvajsetimi izvedenimi ob- čnimi zbori je bilo nekaj takih, ki se jim je poznala prešibka zavzetost vodstva v pripravah. Zelo mučen vtis naredijo suho- parni in formalno speljani občni zbori. Kakor da so se vodstva odločila le za to, da ustrežejo za- htevam statuta, niso pa toliko skrbela za vsebino, za razgibano razpravo, za resnično svečano in delovno vzdušje med zborovalci. Razgiban proces družbenega raz- voja zlasti na področju delavske- ga samoupravlianja in gospodar- jenja je tolikšen, da togost in formalizem lahko pripisujemo edinole premajhni zavzetosti in politični dozorelosti članstva predvsem pa sindikalnih vodstev, stev. Ko smo tovariša Bevca na koncu zaprosili, da preko našega lista posreduje članstvu, ki bo zborovalo v prihodnjih dneh, naj- bistvenejše napotke kot rezultate dosedanjih zapažanj, je dejal: — Poleg pripomb, ki sem jih že posredoval, se mi zdi nazvaž- nejše opozoriti na nujnost večje skrbi za izvolitev sposobnih, de- lovoljnih in predvsem mlajših ljudi v bodoča sindikalna vod- stva. Naloge, ki so v tem letu pred sindikalm'mi podružnicami to neobhodno terjajo,. Prav je, da v nova vodstva pridejo naj- boljši funkcionarji, ki so se do- slej možno izkazali, toda izogiba- ti bi se morali enostavnim obno- vitvam starih odborov, posebno še v tistih organizacijah, kjer de- lo doslej ni obrodilo dosti usp^'- ha. Kr Odstranjevanje napak Kadrovska komisija občinske- ga komiteja ZKS Šoštanj je pred nekaj dnevi razpravljala o na- pakah v vrstah ZK, o preobre- menitvi posameznih članov z raznimi funkcijami, o seminarju za nove člane in o vlogi komu- nistov v vrstah SZDL. Predsednik kadrovske komisi- je tov. Verdel je pokazal na ne- gativne pojave v zvezi s preob- remenjenostjo članov ZK, pri čemer je poudaril, da je še ved- no občutna vse preveč načelna in splošna kritika, ter da manj- ka družbeno političnih analiz določenih pojavov, ki bi opo- zarjali na pomanjkljivosti v družbeno političnem delu na te- renu. Komisija je sprejela sklep, da morajo vse osnovne organizacije razpravljati o novih načelih in principih kadrovske politike ter pri sprejemanju novih članov poudariti predvsem družbeno aktivnost in ideološko politično razgledanost. V sklopu delavske univerze bo komite pripravil se- minar za mlade komuniste. Sekretar obč. odbora SZDL Damjan Brvar pa je analiziral vlogo članov ZK v vrstah Socia- listična zveza, kakšna naj bi bila in kakšna je. Prikazal je negativne odnose posameznih članov ZK. Nadalje je kadrov- ska komisija sprejela sklep, da se morajo vse osnovne organizaci- je v podjetjih seznaniti z vlogo, nalogami in delom komunistov v vrstah SZDL -ik CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 9. februarja 1962 POGLED PO SVETU Ce pogledamo po svetu, se di- plomacija ni spremenila vsaj v nekem pogledu ne. Medtem ko so se spet razdrli razorožitveni di- sputi v Ženevi, medtem ko se je mnogo govorilo o izboljšanju at- mosfere med Vzhodom in Zaho- dom, je prišlo, na priliko, na Srednjem Vzhodu do nekaterih dogodkov, ki kažejo, da je govo- rica samo krinka za brezobzirno akcijo. Preiskava populističnega puča v Libanonu je odkrila, da se imperializem ni odpovedal Bližnjemu in Srednjemu Vzhodu in da ga gleda mimo neodvisnih arabskih držav kot na eno teri- torialno enoto, ki jo povezuje pe- trolej. V Libanonu je puč spodle- tel, zato pa so Angleži postavili novo vlado v Jordaniji, še bolj desno, še bolj vojaško-policijsko, orientirano na angleške interese zoper arabsko enotnost. Da se izolira Egipt, so v Saudski Ara- biji dosegli, da ne priznava egip- tovskih kreditov in krije ta go- spodarski spor z ideološko krin- ko. Na Cejlonu je hotela policij- ska in vojaška skupina spraviti s poti gospo Bandaranaike, ki je uveljavila politiko aktivne ne- vtralnosti, kar je nekaj drugega kot zahodna nevtralnost. Razume se, da v ta prostor vdira SZ, ki je v zadnjih dveh letih za 150% dvignila svojo tr- govino z nerazvitimi državami ter navalila s krediti v Aziji in Afri- ki. Tudi Afrika postaja, kakor je dejal nedavno Burgiba, karta v hladni vojni med Vzhodom in Zahodom. Zahod bi rad do tra- gičnega viška prignal v Afriki ri- valiteto med Pekingom in Mo- skvo, ki se kaže v intenzivni ra- dijski propagandi — pekinški ra- dio tedensko oddaja za Afriko v 30 jezikih 91 ur, dvakrat toliko kot Moskva — v Somaliji pa že celo v notranji politiki, kjer Pe- king podpira pansomalizem, Mo- skva pa tega ne more, ker ni v soglasju s koristmi Etiopije, kjer si je SZ za težke denarje kupila velik vpliv. Značilen za vzdušje zadnjega tedna je rusko-nemški dialog, ki naj bi pripravljal nekaj podobne- ga, kar se je v zgodovini med SZ in Nemčijo že dvakrat zgodilo. Ta dialog je obenem nemški in sov- jetski pritisk na ZDA, ki po Ken- nedy j u razglašajo, da so vrata za razgovore s SZ na široko odprta, da se zmanjša (ne pa odstrani) možnost vojaškega spopada med Vzhodom in Zahodom. Za Nemčijo je sovjetska po- nudba, z gospodarskega stališča vsaj mikavna, saj se radi prito- žujejo nad trgovsko nelojalnostjo Anglije, nad italijansko mešeta- rijo s sovjetsko nafto, medtem ko SZ za nemško strojno indu- strijo predstavlja pravi »ocean možnosti«. Ce bi Nemčija ta oce- an izrabila, bi s SZ takorekoč za- vladala nad ogromnim tržiščem. Sovjetska trgovinska politika je sploh element svetovne politike. S svojimi neizčrpnimi zalogami surovin načrtno »motijo« svetov- no tržišče, v nekaj letih bodo, na priliko, dosegli drugo mesto v produkciji nafte in že danes je 20 milijonov ton sovjetske nafte na zahodnem tržišču in to po 50 rubljev na tono. A na drugi stra- ni , ruski pregovor pravi, da Ne- mec iz hudiča lahko naredi opi- co. Hruščev ni pozabil v Sočiju McLoyu zatrjevati, da so Nem- ci pač ostali Nemci. Vse kakor zanimvi dialog med dvema naj- večjima narodoma Evrope, če- prav gre morebiti samo za navi- dezno iskanje prisoholških vezi po Na drugi strani pa sta se se- Talleyraudovem receptu, stala dva vplivna veljaka Vzhoda in Zahoda, Harlamov in Salinger, v Moskvi je stekel že tretji raz- govor med Gromiko min Thomp- sonom, v New^ Yorku je Kennedy že drugič gostil zeta Hruščevlje- vega in to z nenavadnimi akcenti protokola in kurtoazije. Novi sov- jetski predlogi o nemškem vpra- šanju pa ne kažejo kaj prida ra- zumevanja za nemško združitev, kakor si jo zamišlja Zahod in po- sebej Zahodna Nemčija. Berlin kot svobodno mesto brez zvez z Zahodno Nemčijo bi bil praktično ujetnik Vzhoda, sprejem Vzhod- ne Nemčije v OZN pa bi pome- nilo mednarodno priznanje te dr- žave, ki jo Zahodna Nemčija ob- ravnava kot sovjetsko cono. Zopernika torej še nista stopi- la drug proti drugemu, da bi si podala roko. Le vzdušje med nji- ma je nekoliko boljše. Kdaj bo k temu sledil korak, kdaj se bo- sta stegnili roki? T. O. PROBLEMI IN NISI! O LETNIH KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL IN ZBORIH OBČANOV Na področju celjske komune je že bilo nekaj letnih kon- ferenc in bodo predvideno potekale še do sredine meseca februarja. Vodstva posameznih krajevnih organizacij so ra- je preložila datum konference, ker so bili v zadnjih dneh sestanki zborov občanov in je težko v kratkem razdobju kar dvakrat zagotoviti udeležbo. Občinski ljudski odbor se je namreč nenadoma odločil, da je potrebno obvestiti javnost o na- dalnjih ukrepih, ki bi naj zago- tovili nove vire občinskega pro- računa. To odločitev je uteme- ljeval z jasno prikazano situaci- jo glede sredstev, hkrati pa s postavkami predloga družbenega plana. Na terenu so ljudje že šušljali o dodatnih dajatvah, ker se pač slične zadeve najhitreje posredujejo do slehernega ob- čana, zato morda res ni kazalo odlašati z zbori občanov. Razum- ljivo pa je, da so tako kratki roki za sklicevanje zborov zelo neprijetni za vse tiste, ki mora- jo voditi vse priprave, predvsem pa obveščati občane. Že prejšnji zbori volivcev niso ' bili glede udeležbe zadovoljivi. Dočim se je v okolici odzvalo sorazmerno precej občanov, je bila na mestnem področju tako skromna udeležba, da bo potreb- no resneje obravnavati vzroke, .takšnih pojavov. Res. na Otoku se je tokrat zbralo okoli tri sto ljudi, kar je že precej več kot*" na prejšnjem zboru občanov, katerega so izvedli šele po po- novnem sklicanju, seveda pa že-, limo, da bi tudi v bodoče ne za- ostajali za ostalimi krajevnimi skupnostmi. Žal pa je tudi to- krat manjkalo precej tistih, ki sicer radi kritizirajo dejavnost tamkajšnjih političnih orsraniza- cij, sami pa se ne potrudijo, da bi jim kot člani nudili potrebno pomoč. Na Dolgem polju so že bili sklicali letno konferenco SZDL, tako jim ni preostalo drugo, kot da so na kraju še obravnavali predlog družbenega plana, osnu- tek o formiranju krajevnih skup- nosti in nove ukrepe v zvezi s: proračunom. - Udeležba je bila dobra. Iz poročila in tudi raz- prave je bilo razvidno, da na i tem področju tesno sodelujejo politične organizacije ter kra- jevni organi družbenega uprav- ljanja. Seveda pa si žele primer- nih prostorov. Ta problem] je bil iznesen tudi v Centru, Tr- novljah, Lokrovcu in še drugod. V Centru se že zavedajo tega, da bo nova krajevna skupnost s sprejemanjem pravic in hkrati dolžnosti morala imeti tudi pri- merno urejene prostore. Vpra- šanje je, če so na to že pomis- lili merodajni ljudje pri Občin- skem ljudskem odboru. Brez os- novnih pogojev vsekakor ne bo- mo mogli zahtevati večjega so- delovanja občanov in uspehov krajevnih organizacij SZDL ter njenih sekcij. Povsod imajo tudi tešave z igrišči ter s potrebnimi prostori za urejeno varstvo in vzgojo ot- rok, predvsem obojestransko za- poslenih staršev. Splošno mne- nje je, da zaradi komercialnih razlogov najdejo primeren pro- stor in lokal za druge potrebe, naše orsranizaciie pa ne morejo uresničiti doliroletnih teženj in želja. Ponekod ima to v tem po- gledu več sreče. Tnko so si v Strmcu vendar uredili skromen klubski prostor, kupili televizor in bodo morali sedaj še razmiš- ljati o tem. kako bodo to sred- stvo najbolje izkoristili za ak- tivnejše sodelovanje svoiih čla- nov pri reševanju skupnih prob- lemov. Zbor občanov so imeli kar v šolski učilniri. Prostor je bil nabito poln. Ljudje so prišli predvsem zaradi tega, da bi se pogovorili o svojeTTi krajevnem družbenem planu. Zainteresirani so predvsem za ureievanje cest ter so zato osnovali več režij- skih j>dborov. katerim bodo do- delievali sredstva, pri čemer pa bodo predvsem upoštevali priza- devnost zainteresiranih in višino prispevkov s prostovoljnim de- lom. Na Tebarju se je zapletla za- deva okoli lokalnega vodovoda. Zgradili so že zajetje, sedaj pa jim bo verjetno težko realizi- rati načrt, ker se bo močno raz- širila Železarna v Štorah in so na istem področju, kjer bi mo- rali položiti cevi za glavni vo- dovod predvideni novi veliki ob- jekti. Odbor za prostovoljno de- lo v Štorah je obvestil režijski odbor na Tehariu, da ie priprav- ljen povrniti vsa vložena sred- stva, vendar ie vnrašanie. če se bo^lo prî^nHe+i interesenti s tem z^dovoliiliT Sicer pa imaîo v S+orah tndi tp/ave s šolo. Zara- di razširitve Ž-^lezarne ne nrofl- vid^^vRTo novih stanovanjskih frrpdenj, tnrei tud' ne veriesa dotoka uČPTipev. Ko se bo to vprašan ie dokončno reševalo pa bo vendar po+rebnn uno^tevnti seflf>nTo Icnnacite+o šo1 in š+evilo otrok, kakor tudi možnosti šo- l^nia otrok v rf^dni osemletni šoli s področja Kompol in tudi Svetine. Že nekaj teh primerov kaže, da občani načenjaio važne pro- bleme in da jim ni vseeno kdaj ter kako bodo rešeni. Naša skupna želja je, da bi bila čimprej doerotovliena zače- ta dela ter da bi dosedanje sla- be izkušnje vpflno opozarjale ljudi na posledice, do katerih prihaja zamdi prevelikeîîa za- upanja strokovnjakom, ki več- krat iz osebnih ambicij ne poslu- šajo mnenja širše javnosti. Na- še krajevne organizacije bodo morale sklicevati na željo ob- čanov zbore občanov, na katere pa bodo povabili ljudi, kî se neposredno ukvarjajo z določe- nimi dejavnostmi. Le tako bomo lahko pravočas- no preprečili pojave samo- volje, ker bodo morali izvajalci zagovarjati svoje zamisli, hkra- ti pa tudi dokazati in prepriča- ti občane, da je ta ali ona reši- tev naJ4igodnejša. Dolgo polje je poleg Otoka v Celju najbolj razvijajoča se stano- vanjska skupnost, ker je po urbanističnem načrtu ta mestni predel predviden za izgradnjo stano-vanjskih blokov. Naglo narašča nje števila prebivalcev pa odpira nove probleme, saj na tem pod- ročju ni obratov uslužne obrti, trgovinska mreža je prešibka, otroško zavetišče bo nujno moralo prerasti v vrtec, treba bo ure- diti več igrišč, pa tudi problem garaž postaja od dneva do dneva bolj pereč. Na sliki je skupina blokov severno od Dečkove ceste, v ozadju osemletka v izgradnji. V stavbi na Dečkovi cesti Ni še dolgo tega, ko so v Ce- lju ustanovili zavod /a požarno varnost. Menda ni Celjana, ki si ne bi — vsaj od zunaj — že ogledal lepe stavbe na Dečkovi cesti, kjer poleg zavoda domu- jeta še okrajna in občinska ga- silska zveza ter gorska reševal- na služba. Vsi skupaj pa menda prav malo vemo o namenu in delu zavoda. Da bi to »skrivnost nekoliko razjasnili, smo stopili k direktorju zavoda ing. Vrečar- ju. O nalogah zavoda nam je po- vedal to-le: »Pred kratkim se je prviČ se- stal upravni odbor zavoda za po- žarno varnost. Mimogrede — se- stavljen ie iz predstavnikov eo- spodarskih organizacij in ostalih, ki so zainteresirani za požarno varnost in varnost pred elemen- tarnimi nesrečami. Na tej prvi seji je upravni odbor temelii- to predelal in sprejel pravila zavoda. V njih je vse, kar vas zanima. Poglejte!« In res! Pravila- zavoda točno določajo njegovo dejavnost, na- men in naloge. Tako je v njih zapisano, da opravlja zavod vsa dela pri reševanju družbene in zasebne lastnine in to ne samo pred drugimi elementarnimi ne- srečami. Naloga tega »čuvarja naše varnosti« pa niso samo v tem, kar smo pravkar napisali. Zavod opravlja tudi vsa dela na . področju preventive za požarno ' varnost in druge elementarne nesreče, nudi gospodarskim or- ganizacijam strokovno pomoč pri organizaciji požarnovarnost- ne službe, pri izdelavi požarno- obrambnih načrtov, pri razpore- janju požarnovarnostnih naprav in njihovih lokacij, pri organi- zaciji alarmne službe itd. Pri- stavimo le še to, da s|, za,ypd. ^ prizadeva, da bi uredil direkt- no telefonsko povezavo med go- spodarskimi orsranizacijami in seboj. To bi bil ukrep, ki bi prav ffotovo zmanjšal marsika- tero škodo, ki jo povzroči požar ali pa morda kakšna elemen- tarna nezgoda. Na prvi seji upravnega odbo- ra so tudi priporočili, naj bi za- vod sistematično proučeval mož- nosti za uvajanje novih gasilnih sredstev in metod gašenja ter za uvpi^nie in na izdelavo no- ve, sodobne gasilne in varnost- ne opreme. Morda bi bilo prav, če bi proučili izkušnje nekate- rih evropskih, pa tudi izvenev- ropskih držav, kjer je požarna varnost bolje razvita. Skrb za preventivo bo torej* ena izmed glavnih nalog zavoda za požarno varnost. In če že go- vorimo o tem, velja omeniti tu- di to, da si je zavod naložil tudi skrb za preven+ivo proti gozd- nim požarom. Vemo, da je to zelo neobdelano področje in da narekuje nedvomno veliko dela. V tej skrbi za preventivo — ne samo v gozdovih temveč tudi r industriji in drugod — pa se zavod ne bo omejil samo na ga- silce. Menijo, da je treba vsem ljudem razložiti, kolikšnega po- mena je preventivna dejavnost. Le takrat, kadr bo imel sleherni delavec vsaj osnovne pojme o požarni varnosti, bodo te nezgo- de omejene na minimum. V stavbi na Dečkovi cesti pa ni vse tako mirno, kot bi si kdo mislil. V delavnicah teče prava, pravcata proizvodnja. Zavod nam reč skrbi tudi za strokovna po- pravila gasilnega orodja in opre- me, ki delujejo pri požarni var- nosti in elementarnih nesrečah. I. J. . OBILEN PLEN Zadnje dni januarja so na po- bočju Kojzice v bližini Vranske- ga padli štirje divji prašiči v skupni teži okoli 380 kilogramov. Pogon na divje prašiče je od- lično privravila in organizirala lovska družina na Vranskem; trajal pa je komaj dobri dve uri. Lova so se udeležili tudi ct .к1 lovci, ki so bili uspešni kar uv^a- krat. Sodelovali pa so tudi go- stje iz mariborske lovske dru- žine. Za zaključek so morali neka- teri lovci po starih običajih pre- stati »lovski krst«. V. D. Novo turistično društvo v Vitanju Pred kratkim so v Vitanju usta- novili turistično društvo. Do usta- novitve je prišlo na pobudo Celj- ske turistične zveze in nekaterih domačinov. Pogojev za lep razvoj turizma ima Vitanje dovolj in dostikrat se je zgodilo, da so ravno tuji ljudje morali pokazati domači- nom, kaj vse hrani njihovo lepo naselje in okolica. Zgodovina naselja je precej ne- raziskana. Toda že to, da so na tej nekdaj zelo važni točki našli nekaj predmetov iz neolitika, bli- zu pa je bila tudi rimska trdnja- va, so dokaj velik vzrok za zani- mivost naselja. Ves srednji vek z gradovi — v vitanjskem pod- ročju so kar trije — je zopet po- glavje zase, saj so ruševine še zdaj zanimive in privlačna izleti- šča. Novi veks fužinarstvom in herojskimi boji Štirinajste divi- zije pa so tretje poglavje v prese- ku skozi leta. Logično pa je, da ni samo zgodovina tista, ki privla- či turista; tod je še drugih zani- mivosti. Idealna smučišča na Po- horju, lov in ribolov, (v stenah Stenice gamsi in divji petelini ni- so redki), lepa okolica, mir preno- čišča in ljudje spadajo v vrsto velikih privlačnosti Vitanja. Na novo ustanovljeno društvo, ki ga bo vodil tov. Janez Cerne, bo imelo obilo dela. Toda s pomoč- jo konjiške občine se bo dalo marsikaj napraviti. Povečali bo- do število ležišč, uredili naselje tako kot je treba, postavili nekaj propagandnih tabel in kot najva- žnejše — uredili avtobusne vožnje tako, da ne bo kot sedaj, ko so zveze slabše kot so bile pred dvajsetimi leti. -jž ODNOSI med ljudmi Pranje glave za(radi) 150 dinarjev Pranje glav sicer ni moj po- klic. Pač pa je to poklicno delo tistih, ki so mi dali povod, da opišem naslednji primer: V nekem podjetju, kjer po- klicno perejo glave, pa jih тро- tem tudi posušijo in sfrizirajo, so odpustili mlado pomočnico. Pardon. Niso jo odpustili. Na- slikali so ji njeno prihodnost ta- ko »rožnato«, da je segla po po- nujenem peresu in podpisala akt o prekinitvi delovnega razmerja po obojestranskem sporazumu .. Ker pa v tem policu ni ravno preveliko povpraševanje po ka- drih, je dekle ostalo takole mimo- grede brez dela in zaslužka. Po- leg tega ima takšno mesto, kot je Celje, >grdo4 značilnost, da se vse hitro zve. Tako smo zvedeli tudi za vzrok Gre se za 150 dinarjev prepa- rata za barvanje las. Dekle priz- na, da je vzelo ta prašek, da bi si doma spremenilo barvo las. • To je bil greh, ki je bil »do- kazan«, ostalo so bila namigo- vanja. Toda, ali je to prekršek, za- radi katerega lahko kolektiv, oziroma delavski svet po nasve- tu vodilne osebe odpusti člove- ka? Pripominjam še to|' da o prestopku ni razpravljala disci- plinska komisija, če jo le-tam sploh imajo? Kazen si je dekle gotovo zaslužila, vprašanje pa je, če ravno tako drastično? Zlasti še ... Zlasti še zato, ker je oblik tat- vine, če je to velika tatvina, ze- lo veliko. Kdo bi vas, dragi bral- ci, lahko prepričal, da so si de- kletove sodelavke in predpostav- ljene prale, kodrale, barvale in ondulirale lase kje drugje kot v lokalu, kjer so zaposlene. To je razumljivo, saj bi strgan kro- jač delal slabo reklamo svoiemu poklicu. Navsezadnje je tudi iz- rek o bosi kovačevi kobili bolj fraza kot resnica. In če je tako, ali električni tok, preparati in delovna sred- stva poleg porabe časa ob takih »medsebojnih uslugah« nimajo nobene vrednosti? Zagotovili so mi, da dekle po- znajo in da razen tega primera ni nikoli nič vzela. Preparat je vzela, da si pobarva lase, njeno »tovariško. okolje« pa je njej vzelo kruh in to nezakonito. Pa da človek ne bi pral glav, čeprav ni >od poklica«? -ček CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 6-9. februarja 1962 OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH - OBČINSKI PRAZNIK V SLOV. KONJICAH Letne konference SZDL so pokazale veliko zanimanje občanov Letošnji zimski meseci so delovanje organizacij SZDL na S področju konjiške občine izredno močno razgibali ob pri- pravah ter sami izvedbi le tnih konferenc njihovega član- stva. Predsednika občinskeg a odbora SZDL tovariša Gvidona Mraza smo naprosili, naj na m pove nekaj značilnosti, uspe- hov, problemov in nalog, o katerih so v tem času razprav- ljali v okviru krajevnih organizacij SZDL na področju ob čine. jMoram reči«, je povedal tov. Mraz, »da so se odbori na letne obračune dela izredno dobro in temeljito pripravili. To posebno dokazujejo zelo dobro sestavlje- na poročila v večini organizacij, v katerih je bilo dokaj konkret- no nanizano celotno politično in gospodarsko delovanje v do- ločenem okolišu. Tu pa je tre- ba še dodati, da so poročila bila rezultat dela ali bolje rečeno so- delovanja vseh članov odbora, pa tudi drugih članov, tako da je dejansko bilo zajeto v glav- nem tisto, kar je med letom bi- lo napravljeno, pa seveda tudi nanake in pomanjkljivosti.^ Druga značilnost letošnjih konferenc ie bila izredno dobra udeležba članstva. Upam si tr- diti, da so bili malokateri /bori volivcev ali sestanki SZDL v zadnjih letih tako dobro obi- skani kot prav letošnje konfe- rence. Naj navedem samo nekaj podatkov. V Vitanje je prišlo na letno konferenco preko 270 članov, v Ločah jih je bilo pre- ko 180, v Tepanju okoli 80 čla- nov, v Špitaliču so do kraja na- fiolnili šolski razred. Podobno ahko trdim tudi za ostale kra- je kot n. pr. Jernej, Zreče, Go- renie in še nekatere druge. Isto je bilo v zadnjih dneh tudi pri letnih sestankih podružnic SZDL v konjiški občini, saj je samo v Draži vasi prišlo nad 70 ljudi. Vse to kaže, da so tako odbori kot članstvo razumeli veliko vlogo SZDL in vidi io v njej svojo organizacijo. To še toli- ko bolj velja za tiste kraje, ктрг smo v preteklih letih beležili nizko udeležbo ali pa smo mora- li "sestanke ponovno sklicevati.« Samo po sebi ie razumljivo, da smo predsedniku ob tem po- stavili naslednje vprašan ie gle- de vsebinske strani poteka let- nih konferenc, ker šele to lahko da okvirno sliko njihovega de- la. îSam sem bil navzoč na več konferencah v raznih krajih občine, prav tako pa je na njih sodelovala večina članov ple- numa občinskerra odbora SZDL« je dejal tovariš Mraz in nada- ljeval: »Tako kot udeležba so tudi razprave bile res jedrnate in kon l^retne. Naj novem kar v začet- ku, da je bilo o davkih, o ka- terih je še pred leti bilo večina Jiskusij na takih sestankih, to- krat izredno таГо vprašanj, ^'fiogo bolj pa so se člani, pa seveda tudi odborniki spuščali J ostale probleme kraja. Da bom J"|J jasen, jih bom nekaj kon- kretno navedel. V Stranicah so postavljali v ospredje nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva, sai sta ti dve nano"'!* ta- kraj Ti.aivnx-noisi. Ciani S7DT, so kri- tizirali delovanje šolskega od- i)ora. ki se je v lanskem letu zelo poredko sestajal. Predlnga- ^ ^so. naj bi odborniki občine večkrat seznanili volivce o raz- nih sklepih in odlokih, ki jih ^ЈЧпте vodno ne znajo raztol- "jacili Razprava o priporočilu Olicinskega zbora proizvajalcev, "ai bi gospodarske organizacije dO!oren del svojih sredstev ob zaklTiicnem računu dale v sklad za šolstvo, je v tem kraju bila zelo ugodno snrejeta. Poleg teira pa so na konferenci obravnavali se delitev dohodka v gospodar- skih organizacijah na njihovem področju, kar kaže, da je SZDL tudi tu začela kazati svojo vlo- go. V sosednjih Zrečah pa so to- krat največ govorili o delova- nju stanovanjske skupnosti, gradnji stanovanj, o dograditvi šole, dalje o delu sekcij in raz- nih društev v tem kraju. Dotak- nili so se tudi raznih komunal- nih potreb, ki bodo ob rekon- strukciji in vedno večji raz- širitvi tovarne kovanega orodja iz leta v leto bolj pereče. Tu je prišli v ospredje ureditev trgovine, pekarne, prodajalne mesa, razni obrtni servisi. Ta- kih in podobnih primerov bi lah ko naštel tudi iz ostalih krajev, čeprav ni manjkalo raznih kri- tičnih pripomb. Skoraj povsod so predlagali, da bo morala SZDL takoj po izidu osnutka nove ustave organizirati po vaseh se- stanke svojega članstva, na ka- terih se bodo podrobno sezna- nili z njeno vsebino. Zlasti še to zanima kmete, kar so se tu in tam razširjale neutemeljene govorice o odvzemu gozdov, de- diščinah itd.« Tov. Mraz je ugodno ocenil prizadevanja odborov, da si u- rede svoje lastne prostore. Ve- čina organizacij si jih je v te- ku leta uredilo, bodisi samostoj- no ali pa jih uporabljajo sku- paj z ostalimi organizacijami v kraju. Pri tem so jim pomagali kulturna društva, gasilci, kme- tijska zadruga in šole. Pač pa je imel nekaj kritičnih pripomb na račun članov raznih občin- skih organov, ki niso v dovolj- ni meri sodelovali na letnih kon- ferencah in dajali pojasnila na različna, dokaj številna vpraša- nia. ki so jih postavljali člani SZDL. »Mislim«, je dejal predsednik, »da so bili ti zbori nailepša prilika, da bi tudi odborniki po- ročali volivcem o delovanju raznih občinskh orsranov. Mno- gokrat ljudem določene stvari niso poiasnjene in nam kasne- je delajo politične težave. Res da je tefra vedno manj, posebno odkar izdajamo lastno glasilo »Novice«, v katerem obiavlja- mo najrazličnejše dogodke iz področja občine. Letošnje konfe- rence so nas opozorile, da se člani SZDL, zanimajo za vsa do- gajanja v svojem okolišu in bo vsak, ki bo hotel delati na ka- terem koli področju, moral imeti stalen stik s tistimi, ki so mu to nalogo poverili« je zaključil naš razgovor predsednik Občin- skega odbora SZDL, tov. Mraz. V. L. V sklad za šolstvo 120 milijonov Odborniki obeh zborov občin- skega odbora v Slov. Konjicah so na zadnji seji razpravljali in sklepali o več važnih gospodar- skih ter drugih odlokih. Tako je svet za družbeni plan in finance predložil odlok o uvedbi dopol- nilnesra proračunskega prispevka v višini 10 % od rednega pri- spevka. Na občini predvidevajo, da bodo na ta način lahko zbrali kakih 25 milijonov dinarjev, od katerih bo del sredstev določen v sklad za šolstvo, ostalo pa v občinski proračun. Pri povečanju prometnega davka v maloprodaji od 4 na 6 % bo v občinsko bla- gajno prineslo kakih 8 milijonov dinarjev več od preteklega leta, povečan davek na alkoholne pi- jače bo dal okoli 2 milijona di- narjev novih dohodkov. Pomembni za šolstvo so pred- logi odlokov, s katerimi se za- gotavlja dotok sredstev v sklad za šolstvo. Predvideno je nam- reč, naj bi se iz vseh proračun- skih sredstev izločalo za notrebe šolstva 24 %. kar bi dalo 62 mili- jonov dinarjev. Ker se bodo v ta sklad stekala tudi sredstva iz ne- katerih drugih virov, kot n. pr. iz proračunskega prispevka, bo v tem skladu v letošnjem letu približno 120 milijonov dinarjev. Res da se s tem ne bo dalo kriti vseh potreb, pričakovati pa je, da bodo nekaj sredstev razen iz proračuna prispevale tudi gospo- darske organizacije ob potrjeva- nju zaključnih računov za leto 1961. Ker ie problem šolstva v nekaterih krajih iz leta y leto bolj pereč, bo seveda na podobne načine finansiranja potrebno mi- sliti tudi v prihodniih letih. Ljudski odbor je ob tej priliki ustanovil tudi gasilski sklad v ob- čini. Svet za notranje zadeve je pri proučevanju celotne organi- zacije finansiranja gasilstva pri- šel do zaključka, da bi se vsa ta sredstva zbirala na posebnem skladu, v katerega bi se razen dotacij občine akumuliral še do- tok premij za požarno varnost ter dotacije erospodarskih or^ani- zarij in zavodov. Sklad bo imel tudi svoj organ družbenega upravi јапта. Odborniki so polpsr tefra potr- dili nekatere premoženjsko prav- ne zadeve in imenovanта direk- torjev nekaterih podjetij. Slov. Konjice — v ospredja usnjarski kombinat Konus z novozgrajenim obratom za umetno usnje RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KONJIŠKE KOMUNE ADOLFOM TAVČARJEM BODOČNOST Dvanajstega februarja praznuje konjiška občina — v spo- min na talce, ki so jih Nemci ta dan 1945. leta pobesili na Frankolovem — svoj občinski praznik. Občina, ki se iz le- ta v leto hitreje razvija v industrijsko področje — s kme- tijstvom se bavi zdaj le še slaba polovica prebivalstva — bo tudi v bodoče prav v tej panogi gospodarske dejavnosti po- svetila največ pozornosti. V skladu s to težnjo pa bodo mo- rali nekateri konjiški delovni kolektivi odločneje stopiti na pot novega gospodarjenja. Z željo, da kaj več izvemo o perspektivah konjiške komune, smo se pred dnevi napotili k predsedniku občine tovarišu Adolfu Tavčarju, ki nam je o tem povedal to-Ie: »Vsa pomembnejša konjiška industrijska podjetja so se že, ali pa se še bodo, letos odločila za rekonstrukcijo. Najdlje so to nalogo izvršili nedvomno v »Ko- nusu«, kjer je rekonstrukcija že v polnem teku. Podjetje gre na pot mehanizacije, to pa mu omogoča, da se uvršča med naj- večje jugoslovanske tovarne kož- ne industrije. Računajo, da bo po končani rekonstrukciji dnev- ni namok kož okrog 24 ton. To Ж je že tako visoka številka, da 3i tovarne z večjo proizvodnjo v Jugoslaviji zaman iskali. Širo- ke perspektive se »Konusu« od- pirajo tudi zaradi oddelka umet- nega usnja, ki je pred nekaj meseci začel obratovati. Ne sa- mo, da je umetno usnje na ir- žišču čedalje bolj iskano blago, za konjiško občino je ta novi obrat pomemben tudi zavoljo tega, ker se bo zaradi te proiz- vodu ie pri nas razvil niz različ- nih obrtnih dejavnosti — od kož- ne galanteriie pa tja do izde- lave izolacijskega materiala. Ra- čunamo, da bo »Konus« kmalu dosegel šest milijard dinariev bruto produkta. Tn če znnn^mo še to, da ta vso+a nomeni т\п1о- vico bruto produkta v o'-<čini, hkrati tudi razložimo ko'ikšnega pomena je za konjiško komnno razvoj te gospodarske organiza- cije. Tudi tovarna kovanega orod- ja v Zrečah je že začela posto- poma uvajati rekonstrukcijo Ol ločili so se. da bodo v s+arih prostorih zamenjali že dotrajano stroje z novimi, z gradnjo novih hal pa bodo morali še počakati. Tovarna ima lepo bodočnost za- radi kooperacije s proizvodu to motornili sredstev. Njen nadaljni razvoj pa je trenutno odvisen — od uspeha na natečaju. V vrsti industrijskih podjetij konjiške občine zavzema čedalje pomembnejše mesto naš »LIP«. To je navsezadnje razumljivo zaradi močnega surovinskega za- ledja. Toda tudi v Lipu vedo, da je rekonstrukcija nujnost. Izva- jajo jo v glavnem z lastnimi sred stvi. Mislim pa, da je ena izmed prvih »dobrih lastnosti« tega podjetja predvsem v tem, da iz leta v leto povečuje izvoz final- nih izdelkov. Tako so lani izvo- zili že za okrog štiri sto milijo- nov dinarjev svojih proizvodov. To je lep rezultat tudi v jugo- slovanskem merilu. Ce govorimo o Lipu naj omenim še to, da je to podjetje pred kratkim usta- novilo svoj obrat v Vitanju, ki se bo razvil v specializiran ob- rat po naročilu. Obrat ne bo pri- pomogel samo k razvoju Lipa, temveč svoje prispeval nedvom- no tudi k perspektivi Vitanja. In zdaj pride na vrsto »Ko- stroj« — boleča točka naše in- dustrije. Podjetje bi lahko imelo kot proizvajalec strojev za kož- no industrijo nedvomno lepo bo- dočnost. Toda proizvodnjo bi morali odločno poceniti ter nred- vsem — izboljšati kvaliteto. Vseffa tega pa ne bo mosrače izvesti v dosedanjih prostorih. To ie namreč e^o izm^d tistih redkih industriiskih nodie+ij. ki >f?os+nieJo« in nima'o lastnih de- lovnih prostorov. 7a izsrradnio nove hale bo podietie p^^+rebo- vnlf) okro"' 4f»flpnide'^'^+ mib"ionov dinariev. Dv^îset miliio^ov ima- jo «¡amí razlika pa je še vedno precejšnja. Pristavimo le še to, da smo la- ni v konjiški občini od vseh po- vojnih let potrošili za industri- jo največ sredstev — osem sto milijonov dinarjev.« »Kai pa obrt?« »Industrijska podjetja konji- ške občine zaposlujejo v glav- nem moško delovno silo. Iz dneva v dan nam torej ra^fe števi'o nezaposlenih žena. Menimo, da bi to vprašanje lahko reš^^vali skladno z razvoiem obrti. T^ko je na primer delavski svet »Ko- nnsn« predlagal, naj ustanovimo kožno konfekciio. Zdai naš »Ko- ko« zaposluje okrog 55 ljudi — od tega je veliko žensk. Lani je »Ko-ko« us+varil za 77 milijonov kožne konfekcije. Leno napredu- je tudi »Comet« v Zrečah, nato Ključavničarstvo in Mizarstvo v Konjicah, pa Gradbeni remont. Pekarna in druga podjetia. Škrat ka. obrt. ki nam je dala lani preko 550 milijonov brn+o pro- dukta se ie v zadnjih nekaj le- tih potrojila. V zadnjem času pa prvin 7,onr.ii nkvariati s po- stopnim združevanjem obrtnih organizacij.« »Tn kmetijstvo?« »Združitev kme+ÍT«kega gosno- f^n^r^^rn in kmc+ÎT^ke zadruge pomeni prvi zarodek kmetijske- ga kombinata. Usmeriü se bomo v industrijsko kmetijsko proiz- vodu io. Odločili smo se, da bo- mo zavoljo ugodne lege in kli- me do najvišje možne mere raz- vidi sadjarstvo. Začetek intenziv- nih plantažnih nasadov so — Škalce. Po končani arondaciji bo obsegal nasad v Škalcah sto hek- tarov. Šele na drugem mestu je potem živinoreja. Družbeni sek- tor kmetijske proizvodnje obse- ga zdaj okrog pet sto hektarov kmetijskih površin. Do 1965. leta, ko računamo, da bo lesina proiz- vodnja kmetijske zadruge daja- la že okrog šestdeset odstotkov tržnih viškov, pa bomo sociali- stični sektor povečali vsaj za dvakrat. Ta proces je nujen pred vsem zaradi velike razdroblje- nosti kmetijskih površin in pa — zaradi čedalje višjega pov- prečnega starostnega sestava ljudi, ki se bavijo s kmetijstvom. Le še nekaj besed o gozdar- stvu: v naši komuni menimo, da je za enkrat še nujno, da se del akumulacije iz gozdarstva pre- liva v kmetijstvo. V nekaj letih pa, ko se bo kmetijstvo dovolj razvilo, ko bo naša zadruga da- jala okrog 150 vagonov sadja, tisoč dve sto litrov mleka, sto glav živine letne proizvodnje itd., kmetijstvo tega ne bo več potrebovalo. Pristavimo pa, da posvečamo veliko pozornost grad- nji gozdnih cest na Pohorju. La- ni smo v te namene porabili 65 milijonov dinarjev, v naslednjih letih pa bomo gradnjo gozdnih cest še pospešili. Velike težave imamo v obči- ni s strokovnim kadrom. Manjka nam okrog štirideset inženirjev in tehnikov. In spet — kot tudi marsikje drugje — imamo zanje premalo stanovanj. V naslednjih nekaj letih bomo to napako po- skušali odpraviti. Zakaj, bodoč- nost naše komune je nedvomno v pospešenem razvoju industrij- ske dejavnosti, te pa ni, če ni strokovnjakov.« -ij Občni zbori sinflikolnih podružnic Te dni so se na področju ob- činskega sindikalnega sveta v S^ov. Konjicah pričeli redni letni občni zbori sindikalnih organiza- cij. Med prvimi ga bodo opra- vili člani podružnic novega mi- zarskega obrata LIP Slov. Ko- njice v Vitanju, ki je bil usta- novljen ob razdružitvi prejšnje- ga podjetja »OBRTNIK«. Isti dan bodo imeli občni zbor tudi člani kovaškega obrata, ki je do konca lan'ïkeTa leta spadal pod Gornje podjetje. V tem mesecu bodo občne zbore opravili še v usta- novah in v nekaterih obrtnih podjetjih. Člani občinskega sin- dikalnega sveta bodo v podruž- nicah pomagali pri sestavljanju letnih poročil in sploh pri celotni oceni dela za preteklo obdobje. L. V. Življenje v klubih se uveljavlja Pred kratkim je imel svoj letni občni zbor tudi občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev za pod- ročje Jroniiške občine. V občini se- daj delujeta dve Svobodi in 9 pro- svetnih društev, ki štejejo n°kaj sto članov. Svet Svobod usmerja svoie delo^'anje preko sekcii. V posameznih kralih d'-nštva že prihajajo h klub- s'^im načinom dela, nabavljeni tele- vizorji na so ne»rnk vvod v tn dejav- nost. Tu največ zbira mladina, pa tudi starejii že v v^rtno večl^m šte- vilu spremljajo različne oddaje. IZDATKI VECJI od DOHODKOV Na z-'dnii seii izvršilnega odbora pri nod'-"žnici 'Zavoda za snfi-^'no za- varovanje v Slovenskih Konjicah so med drugim razpravljali tudi o fi- nančnem stan in v lanskem l^tn. Pr! tem so UKOtnvJli, da so b<4i izd-'tki za o':oli 9 milijonov dinarjev večji od dohodkov. Največji del izdatkov še vedno odpade na zdravljenja v bol- nicah in zdravstvene storitve. Odbor za pionirske igre v Sloven- skih Konjieah je skupaj z domačim društvom TVD Partizan pri'-edil na Rogli na Pohorju večdnevno smu- čarsko šolo, v kateri je bilo 30 pio- nirjev. Strokovno vodstvo je imel smučarski učitelj tov Boj.an Vončina ob sodelovanju treh vaditeljev. Zad- ji dan so imeli te'^mova^ie v slalomu, v katerem je pri pionirjih zmasral r/enec Zid'>n"ek in Slovenskih Ko- njic, pri mlaj'ih pa Tzt'^k Vončina, prav tako iz Slovenskih Konjic. Ljudje včcsih spreminjajo svoia mnenja... Neki občan je zelo rad kritiziral voznike motornih vozil. Po njegovem mnenju jih je bilo vodno več ikar seveda tudi drži), tako da se jim pešec le z težavo izogi- ba. Zato SÒ pač bili šoferji in vsi motorizirani koristni- ki ceste naibolj nevarna in nc^otr^bna c'var. Toda zfrndiio se je. da to tudi fa kritil^ sam nabavil osobni алг+о. Ra-'iimliivo. da mora biti za vožnio potre- ben šnfprski iznit. ker šele ta ti daje dokaz in pravico, da lahko prideš na cesto z avtomobilom. Možakar je to vse napravil in '¡edaj že ne- kaj caca kar dobro vozi po cecti. Toda s tem ko ie po- stal mo+oriziran. ko torej za prehod iz kraia v kraj ne uporablja več svoiih nor;, temveč avto. pa se je spre- menilo tudi njegovo mnenje! Kolikor so bili prej krivi vsega zla avtomobilisti, to- liko so sedaj krivi pešci. Kdaj bo mogoče vsem lju- dem ustreči? V. L. čestitamo k občinskemu prazniku z željo, da bi pri svojem delu dosegli čim več- je uspehe na gospodarskem in družbenem področju. Občinski ljudski odbor Slov. Konjice Občinski komite ZKS Slov. Konjice Občinski odbor SZDL Slov. Konjice Občinski odbor ZB Slov. Ko- njice Občinski sindikalni svet Slov. Konjice »Dravinjski dom« Slov. Ko- njice KOKO Slov. Konjice Kmetijska zadruga Slov. Ko- njice »LIP« Slov, Konjice »KONUS« Slov. Konjice »KOSTROJ« Slov. Konjice Gostinsko podjetje »Jelen« Slov. Konjice Elektroinstalacija Slov. Ko- njice Ključavničarstvo — Slov. Konjice Pekarna — Slov. Konjice Gradbeni remont — Slov. Konjice Opekarna Loče Tovarna kovinskih izdelkov Vitanje Obrtnik Vitanje ТгЕГ. podjetje »Fužinar« Vitanje Gozdni obrat Vitanje Tovarna kovanega orodja »COMET« Zreče IZ NAŠIH KOMUN Potrebna je samostojna matična l(njižnica v občini Šoštanj se vedno bolj kaže nujna potreba po urejeni, dobro založeni knjižnici, ki bi la- hko zadostila potrebam bralcev, prav tako pa po profesionalnem knjižničarju, ki bi vodil pro- gramsko politiko ostalih nesa- mostojnih knjižnic. Doslej smo za vzdrževanje knjižnic storili vse premalo. Manjše knjižnice so sprva živele po sindikatih, kasneje pa so pre- šle pod »mačehovstvo« prosvet- nih društev in Svobod, ki so sa- me bile in so še vedno v težkem finančnem položaju. Ni čuda to- rej, če lahko ugotovimo, da so take knjižnice z redko izjemo bi- le »balast« Svobod, čeprav to ne bi smelo biti; da so nazadovale, kajti več knjig se je izrabilo, kot pa je bilo ustvarjenih sredstev z izposojevalnino in dotacijami za nabavo novih. Prav tako lahko ugotovimo, da je število izposoje- valcev padlo. Poleg minimalnih sredstev pa je bistvene važnosti tudi vpra- šanje strokovnega kadra v knjiž- nicah; v dokaz nam je primer tov. Laha iz Šoštanja, ki je lahko v naši občini za zgled dobrega poslovanja knjižnic. Ljubezen, iznajdljivost in agitacija, ki jo je vložil v svoje minimalno hono- rarno delo, se je odražala v šte- vilu odjemalcev, v skrbi in negi knjig ter smiselnem nabavljanju novih del. v Velenju, delno tudi v Smartnem ob Paki, pa se je zgodilo to, da je knjižnica od ve- likih načrtov prešla na ukinitev, poslovanja že pred novim letom, kajti z minimalnimi dohodki iz- posojevalnine ni bilo mogoče kri- ti niti honorarja nameščene knjižničarke, kaj šele, da bi mo- gla nabavljati nova dela in tako vsaj delno kriti potrebe 6.000 prebivalcev. V to kritično stanje je na po- budo SZDL posegel tisti, ki je najpristojnejši za to — Svet za kulturo in pros veto. Seja je bila posvečena rešitvi kritičnega sta- nja knjižnic na našem območju. Tov. Marica Zorko je prikazala možnosti za osnovanje samostoj- ne matične knjižnice v naši do- lini s poroštvom, da finansiranje prevzame občina z ustanovitvijo kulturnega sklada. Samostojna matična knjižnica bo torej usta- nova z lastnim finansiranjem, ki bo vodila knjižničarsko politikov občini, s seminarji vzgajala ka- dre za manjše knjižnice ter bo s pomočjo katalogov dostopna vsakemu občanu. Dela bodo la- hko nesamostojne knjižnice po- sredovale potrošnikom preko ma- tične knjižnice. Še pred tem posvetom pa je krajevni odbor SZDL v Velenju dal pobudo za akcijo »knjižnega tedna«. Ob tej priložnosti bodo te dni izžrebali 20 nagrad. Knjižni teden je lepo uspel. Zbrali so 1,3 milijone dinarjev in to je prvi korak, prva večja po- moč samih zainteresiranih po- trošnikov k vsestransko vsebin- sko bogati matični knjižnici, obe- nem pa tiha želja, da bi v nje- nem okrilju zrasel tudi oddelek študijske knjižnice, ki bi bil nuj- no potreben. Zaradi rasti mesta Velenja v ekonomsko-politično in kulturno središče Šaleške doline bi bilo prav, če bi matična knjižnica imela svoj prostor v Velenju v že lepo opremljenih prostorih delav- ske univerze. -ik PISKRI Stoji tam križišče, oj, stoji, ob njem sc pa piskre lahko dobi. K prodajnemu pultu je stopila ženica, doma iz Nove vasi: — Bo kaj posode? — Veste, to morate vprašati poslovodjo. Sicer pa kar stopite k njemu, je rekla prodajalka in pokazala vrata. — Nič posode, je rekel poslo- vodja. Zaenkrat nič. Treba bi bi- lo iti spet ponj o. Oglasite se dru- gi teden. Drugi teden se je ženica spet oglasila, oglašali pa so se tudi drugi. Prihajali so v glavnem iz Nove vasi, iz bližine križišča, kjer so prodajali tudi posodo. — Nič. Nič posode, je bilo sli- šati. In to je bilo dovolj, da so ljud- je začeli sakramentirati. Medtem pa se je izvedelo, ker pač ljudje vse izvedo, da posoda vendarle je in da prihajajo ponjo celo iz sosednje Hrvatske, s ka- mioni. Ljudje so bili upravičeno ogor- čeni, ker se jim je zdelo malce nenavadno in čudno, da bi bil njihov denar manj vreden od sosednjega. — Manjvreden ni, to- da verjetno i e njihovega več, so govorili. — Drugače bi moralo biti pač vseeno, kdo posodo vzame, ne glede na to, koliko kil. Veste, je pa tudi malce ironično, če je ne dobi ta, ki stanuje tako rekoč v neposredni bližini, kjer jo izde- lujejo in prodajajo. Toda nekdo je vso stvar pojas- nil drugače: — Stvar je namreč v tem, da se domači ljudje za po- sodo ne zanimajo, medtem ko pri- hajajo s kamioni v glavnem po džezvice in podobno. Ker ni ve- del, da so ljudje pogosto stali tudi v vrstah, čeprav pogosto za- stonj, je še dodal, da domači ljud- je v glavnem kupujejo posodo brez napake in po regularnih ce- nah, ter se jim zdi škoda dati ne- kaj čez tristo dinarjev za kilo- gram posode, ki ni popolnoma takšna, kakršno lahko kupijo v drugi trgovini po precej višji ce- ni. (In seveda ne na kilogram). No, in tako se je tej razlagi pridružila še druga razlaga: — Stvar je namreč v tem, da ljudje kupujejo v glavnem posodo, ki ima manj napak, s kamioni pa hodijo po tisto, ki jih ima več. Ker pa je težko določiti, katera posoda ima več in katera manj napak, se pravi, kakšna je večja in kakšna manjša napaka, jo je težko odbirati, kar spet pomeni, da jo je nabolje nalagati na ka- mione, kar vzame tudi pri tehta- nju precej manj časa; ni namreč vseeno, ali stehtamo veliko poso- de naenkrat ali pa jo tehtamo večkrat. Zastran cene si ni treba delati skrbi — ker je ta za vse odjemalce ista, logično sledi iz tega, da je vseeno, komu jo zara- čunamo. In kar je najvažnejše: džezvic naši ljudje sploh ne ku- pujejo, ker verjetno sploh ne ve- do, čemu služijo. Vsekakor je tu- di res, da pri nas ne pijemo tur- ške kave, če pa, si jo lahko sku- hamo tudi v kakšnem manjšem navadnem »piskru«. Zakaj bi za- to morali hoditi po posodo na kri- žišče! Ni izključeno, da pri tako moč- nem povpraševanju po posodi ne bo kdaj ostal kakšen »pisker« tu- di za domačega človeka, recimo za Novovaščana, toda Novova- ščan naj ne bo tako nestrpen! P. Lonec S CELJSKE KIRURGIJE Več skrbi preventivi Cel klopčič glist (zgoraj), ki so jih z operacijo odstranili iz črevesa (spodaj)). Ta operacija je bila vsekakor samo ena izmed tistih brezšte- vilnih operacij, ki jih je opravila celjska kirurgija pač v prizade- vanju, da bi človeka ohranila pri življenju; celo operacija, ki po mnenju kirurgov ni bila niti tako izjemna in zamotana, da bi jo bilo treba »obešati na ve- liki zvon«. Toda to tudi ni naš namen. Pri tem namreč ne gre toliko za primer operacije, ko- likor za tisto, na kar ta primer sam zase opozarja: predvsem na pomembnost preventivnega dela. Na operacijski mizi je bil 25 let star delavec iz okolice Ro- gatca, ki bi bil skoraj umrl za- radi glist. Pacient je bil vsesko- zi zdrav, nenadoma pa je začu- til močne bolečine v trebuhu. Ko je prišel do zdravnika, je ta v trenutku postavil točno di- agnozo, kar je bilo hkrati s hi- tro intervencijo reševalne služ- be kakor s takojšnjo pripravlje- nostjo kirurške ekipe odločilno. Ker je bilo očitno, da gre za zavitje črevesa, je bila torej po- trebna nenadna operacija. Toda ta je pokazala dokaj nenavadno sliko, kajti 20 do 50 centimetrov črevesa je bilo spremenjeno v velik tumor. Operacije, ki so jo opravili pod vodstvom dr. Lak- nerja, je seveda uspela, in paci- ent je že po šestih dnevih zapu- stil bolnišnico. Vodstvo celjske Splošne bol- nišnice nam je posredovalo ta primer, da bi opozorilo na važ- nost zdravstvene preventive, saj je po njegovem mnenju glišavost še vedno eden množičnih pro- blemov, s katerim se bori zlasti periferna zdravstvena služba. Glišavost je doma predvsem ▼ nekaterih kmečkih predelih, kjer je zemlja vlažna, kjer ni stra- nišč in kjer uporabljajo za gno- jenje človeško blato. V takik okoliščinah lahko zajame tudi do 100 odstotkov prebivalcev. Čeprav je res, da se posamez- ne zdravstvene ustanove — ne- katere manj, druge bolj siste- matično ukvarjajo -s pregledova- njem blata na jajčka od glist (v našem okraju je na tem pod- ročju že desetletja viden dr. Lor- ger). je prav tako res, da na- sploh ta zdravstvena preventiva še ne zadovoljuje. Primer, ki ni osamljen, govori za to hkrati s komplikaciiami. do katerih tak- šna pomanjkljivost vodi. Kakor povzemamo iz ostalih podatkov, imamo tu opraviti z veliko otroško glisto (ascariasis). Človek se infisci ra z drobnimi nevidnimi jajčki gliste, ki mo- rajo biti v zemlji od 25 do 35 dni. da postanejo infektivna. T njih se postopoma razvije ličin- ka in če jih človek z umazano povrtnino. umazanim sadjem ali umazano vodo prenese v usta, prideio najprej v želodec, kjer želodčna kislina raztopi ovojni- co in prične ličinka potovati pre- ko stene dvanajsternika po krv- nem obtoku v jetra, srce, plju- ča, kjer se Zadržuje v mehurč- kih do 10 dni. nadaljuje pot skozi dušnike v požiralnik in črevesje, kier se prične razvi ia- ti glista. Ko se ličinka prebije skozi pljuča, pride do svojevrst- nih pljučnic, bronhitisa in senc na pljučih. Otrori so bledirni, nimajo apetita, jih boli trebuh, so nemirni, slabo spijo, jim za- udarja iz ust. bruhajo, imajo drisko in hujšajo, pri čemer so simptoni podobni koprivnici, ' včasih na se pojivi tudi astma. \ Pri malih otrocih je glišavost po-; vezana še z napadi krčev in" mehaničnimi motnjami, od ka-1 terih je najhujše zavitje čreve-j sa, ki lahko povzroči smrt. j Ker živi glista v človeku tu- di do 10 let in ker izleže samica do 20 tisoč jajčk. je razumljivo, da je takšen človek nenehni okuževalec svoje okolice in da je prav zato izredno važna in-j tenzivna preventivna dejavnost. PREKO ŠTIRI MILIJONE ZA MAKARSKO Prebivalstvo šoštanjske občinej je najbolje izkazalo svoje sočust-, vovanje s ponesrečenci iz Makar- ] ske z uspešno zbiralno akcijo., Skupaj so zbrali okrog 4,000.000; dinarjev; od tega 3.400.000 v go-' tovini, oblačil in obutve pa v vrednosti za 600.000 dinarjev. Posebno so se izkazali kolekti- vi Zdravilišča Topolšica s skup- no 188.000 dinarji — od tega 100.000 uprava. 88.000 pa posa- mezniki — med šolami pa pred- njači Osnovna šola Šmartno ok^ Paki s 45.922, sledi ji I. osnovna šola Velenje z 45.520 in I. osnov- na šola Šoštanj s 36.300 dinarji. HOTEL IŠČE IME (Prvo nadaljevanje, ki se lahko nadaljuje, dokler hotel ne bo na- šel imena.) Povzetek iz prejšnje številke: hotel išče ime, najde celo vrsto imen in z nobenim imenom ni zadovoljen. To ga prisili, da na- daljuje z iskanje, kajti njegovo rojstvo je tako rekoč že dokazano. Ker pa iskanje imena očitno ni tako enostavno, hotel najprej malce pobrska po seznamu dru- gih hotelov in takoj pomisli, da pravzaprav noče biti plagiator. HOTEL MARIBOR, šine vanj skozi odprtine. Mimo mene pelje Mariborska cesta. Kaj pa HOTEL MAGISTRALA (za razliko od MAGISTRATA)! Ko tu ne bo več savinjske proge, bo namreč ma- gistrala. Mislim, da si kot hotel, ki še ni dograjen, lahko lastim ime magistrale, ki je še ni! Toda hotel, počakaj še. Le počasi in preudarno. Išči, morda ti vendar- le pade v ogrodje kakšno pamet- no ime. In hotel razmišlja dalje: kaj pa MERKUR! Ce se ne mo- tim, sem to ime slišal že v prej- šnji številki. Ah, da. Saj Celje vendar že ima ime Merkur, to se pravi, da ga še ima. Saj res, to je nedaleč od postaje. Ni da bi se vtikal v kompetence, ki niso v mojih kompetencah. To ime bi seveda prišlo v poštev le te- daj, če bi po kakšni pomoti kdaj prepleskali tisto stavbo s kakšno barvo, v kateri bi utonil Merkur, ali če bi kdaj našli kakšnega člo- veka s čopičem. Toda kolikor mi je znano, so te reči zelo drage. Bojim se, da bodo zdaj po mojih sugestijah solastniki Merkurja spet stopili na ulico in se zazrli v ime Merkur, če ni nemara že samo odpadlo. Ker sem za nekaj nadstropij višji od Merkurja, jim blagohotno sporočam, da je še vse po starem. O, častitljiva tradici- ja! Da se ne bi zdaj še naprej ukvarjal s praznim filozofiranjem ampak bi se še bolj poglobil v iskanje imena, se mi zda zelo važno konstatirati, da bi moralo moje ime personificirati in glo- rificirati okoliščinde mojega roj- stva, da postojim s tega aspekta v zelo kompliciranem položaju, pri čemer pripominjam, da sem se naučil tujk od različnih obi- skovalcev in ogledovalcev. Kaj pa, če bi bil HOTEL KOREK- TURA? HOTEL PROBLEMATI- CUS? HOTEL TRD OREH? HO- TEL TEATER? (ker sem namreč slišal, da so v nekem teatru igrali nekakšen hotel). Vsa ta imena se mi zdijo z aspekta lahke izgovor- jave (seveda po teoretični plati) zelo prikladna. Ker pa je moji konstataciji ta aspekt primarne in substancionalne važnosti (če- prav odkrito priznam, da ne vem, kaj to pomeni), bi morala moja tendenca tendencionizirati v tisto linijo) pri tem ne mislim na ma- gistralo), ki bi rodila še en boljši efekt v cilju boljšega najdenja mojega imena. Kaj pa, če bi bil HOTEL DOGRAJEN! Bi lahko ob tem imenu sploh še kdo po- dvomil, da nisem dograjen? Pre- pričan sem, da sem v tem mo- mentu našel tisto ime, ki mi bo ustvarilo moje dobro ime. To po- meni, da sem potemtakem lahko kvečjemu še HOTEL RENOME! Sijajno! Ze zdaj vidim tiste goste, ki hodijo po mestu in sprašujejo: »Oprostite, saj je ta tisti HOTEL RENOME?« Anton Konica V snežnem metežu preko Pohorja (REPORTAŽA)) PRED DNEVI JE REPUBLIŠKA SKUPŠČINA POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE V VELENJU PROGLASILA DOMACO DRUŽINO ZA NAJBOLJ DELAVNO V VSEJ SLOVENIJI. DA BI TA NAZIV TUDI V PRIHODNJE OBDRŽALA, JE DRUZINA SKLENILA. DA POŠLJE SVOJO SKUPINO NA SMUČARSKI POHOD PREKO POHORJA IN TO V POČASTITEV ZVEZNE SKUPŠČINE POČITNIŠKE ZVEZE, KI SE JE VRŠILA DNE 31. JANUARJA V KRAJU SARAJ PRI SKOPJU; OBENEM PA JE TA POHOD POSVETILA POČASTITVI 19. OBLETNICE TRA- GIČNEGA ZLOČINA, KI GA JE OKUPATOR IZVRŠIL S PO- MOČJO PODLE IZDAJE NAD POHORSKIM BATALJONOM. ODHOD Vlak nas je z vsemi miki so- dobnega potovanja popeljal mi- mo Celja do Crešnjevca, kjer smo se prekrcali na lokalni vlak za Bistrico. Naše posmehljivo zbadanje miniaturnega vlaka je naletelo na ostre poglede doma- činov, zato smo v Bistrici hitro oddali na pošti telegram, v ka- terem smo pozdravili zvezno skupščino PZJ in ji zaželeli plod- no delo. zatem pa smo jadmo prešli Bistrico in se zagrizli v položno strmino v smeri Treh kraljev. Bilo nas je sedem in kar trije Andreji so bili med nami. Črno- gledi Cveto je vražjevemo zma- jeval nad številom, turobni veter pa je pritrjeval njegovim bese- dam in opletal z belimi sunki. Smeh, korak za korakom, vedno več snega, občutek, da ga gaziš vse težje; sivina in veter in Cve- tovo godrnjanje. Pot se je vražje vlekla, smuči pa vse bolj težile in žulile. Cveta smo razumeli, ko nas je tretji dan zapustil in dejal: »Kar sami si obrusite pete v tej snežni simfoniji!« Prespali smo pri Treh Kraljih. Jutro nas je pozdravilo s pravca- tim snežnim metežem, kakršni so tudi Pohorcem bolj ali manj tuii. Zdeli smo v koči, se presedali, sabirali in zapletali tudi ostale goste v pogovor v Pohorskem bataljonu. Dan se je vlekel, ko rezanci v argo juhi. Razen Janka in mene so bili vsi mlajši — le midva sva bila letnika pohorske tragedije, PRI NAGROBNIKU POHORSKIH JUNAKOV Tretjega dne nas je pot vodila skozi velike zamete mimo Črne- ga jezera proti Osankarici. Ve- ter je pojenjal, metlo pa je sneg, kot bi ga s sitom sejal. Ta dan smo zabeležili le dva mila padca in počutili smo se zelo junaške v premagovanju težav. Bili smo ponosni nase. V Osankarici smo si pregreli kosti in napolnili že- lodec. Kasneje smo si ogledali muzej NOB, zatem pa izvršili drugo nalogo našega pohoda. Od- nesli smo venec k spomeniku Pohorskega bataljona. V četrtur- nem molku smo v svojih mislih nemo podoživljali ta nečloveški boj in zverinski pokol, obenem pa nas je grela zavest, da je tretjina borcev legendarnega ba- taljona bila iz naše doline. Spom- nili smo se Letonjeve čete, Du- šana Mravljaka-Mroža, Šolnovih fantov in še drugih. Oster mraz nas je pregnal nazaj v kočo. V TEMINI POHORSKIH GOZDOV Izpolnili smo svojo obveznost in napotili smo se proti domu. V kučo na Pesek smo prišli ob mraku. Sprejela nas je z dvojno toploto in dobro večerjo. Gostje v koči so nas bili veseli, še po- sebej pa so nas pohvalili, ko smo jim povedali namen našega po- hoda. Zal, toploto koče smo mo- rali vse prehitro zamenjati z mrakom pohorskih gozdov, kjer smo pri povratku dvakrat zašli. Snežilo je že četrti dan — padal je sam pršič. Do kolen se nam je ugrezalo — trdne podlage pa je bilo za cel meter in pol. Ga- ženje nas je utrujalo — vsake četrt ure smo se morali menja- vati. Naš cilj je bila Ribniška koča, toda zašli smo preveč na levo in se na srečo znašli pri koči na Roglji. V prijetnem raz- govoru z mariborskimi smučarji smo se znova, polni upov, napotili proti Ribniški koči. Prepričani smo bili, da jo bomo dosegli v dveh in pol urah, kot je pisalo pri Koči na Roglji. Po treh urah smuka, teka in terenskih sko- kov pa smo naleteli na vzpod- budno oznako »še uro in pol do Ribniške koče«. Markacij pa ni- smo opazili nikjer. Fantje so me »cagavo« pogle- dovali, kajti mrak je že vijoli- často legal na pobočja. Tudi sam sem bil v skrbeh. Bal sem se noči in teme. Toda čut odgovornosti je zmagal in po občutku smo krenili proti dolini, kajti zavedal sem se, da bomo v dolini prej našli streho in toploto. Hiteli smo in v somraku prišli do potoka, ki nam je postal re- šilna bilka. Kmalu smo prišli do velike strmine, odpeli smuči in s pomočjo vseh štirih sestopali. Tukaj so naši trije Andreji imeli smolo. Najmlajšemu je zdrsela smučka, palica in rokavica — na- šel je le še zlomljeno smučko, drugi Andrej je izgubil še ne preveč prazno denarnico, tretji pa je z zlomom palice dopolnü smolo svojih dveh soimenjakov. Znašli smo se na shojeni poti, srečali osamljenega popotnika, ki nam je povedal, da smo lahko v uri in pol v Mislinju. Strah pred temo je zbledel. Uglajena pot je z nami vred vijugala ob potoku, le najmlaj.ši Andrej je s smučko in pol več- krat pogrnil. V Mislinji smo po enajstih urah pohoda zadnjega dne ob ve- čerji premišljevali, kako bi se dal izboljšati vozni red na progi Dra- vograd—Celje, kajti ob osmih zvečer smo morali nadaljevati še 14 km dolgo pot do Velenja. Utru- jeni, zbiti, a vendar srečni, smo prehodili zadnji del poti z za- vestjo, da smo svojo dolžnost opravili ter obenem doživeli lepe ure tovarištva in lepote našega Pohorja v zimskem plašču. Jože Klančnik CELJSKI TEDNIK STEV. 6—9. februarja 1962 Križem po Šmarskem pretekli mesec so imele skoraj ^•se krajevne organizacije SZDL r šmarski občini letne konference. teh so živahno razpravljali o rospodanstvu, o šolstvu, o uspehih ñ napakah. V vsakem kraju je lekaj svojstvenega, kar je riaj- jrej potrebno napraviti ali tudi )dstraniti. Občani so povedali narsikatere predloge, ki pa so do- ¡tikrat samo odraz želja. Marsikje ;e potrebe ne ujemajo z zmoglji- /ostmi, ki so v kraju in v občini, ¡oda pravilno je, če ljudje prika- žejo, da jih bodo vsaj v prihod- nosti enkrat lahko zadovoljili. V mnogih krajih pa so znali odkriti skrite rezerve ter so z lastnimi silami naredili tisto, o čemer so še pred kratkim govorili, da je ne- mogoče. V Podsredi, Mestinju in v Podče- trtku bi radi vodovode. V Podpla- tu, tam so si ga z velikimi napori jgradili, za kar so opravili dosti Drostovoljnega dela. Čudno pa se ;liši, da ni pomagal pri delu mla- Jinski aktiv, čeprav so ga večkrat jrosili, kot je poročal predsednik. / Kostrivnici so največ govorili ) šoli. Učilnice so tesne in stare, )trok je veliko, zato bi morali :graditi vsaj dve učilnici, za kar majo načrte že precej časa. Zdaj ;o se domenili, da bodo del sred- stev zbrali s samoprispevkom in tako vsaj nekoliko skušali poma- gati pri gradnji šolskih prostorov. V Rogaški Slatini bi potrebovali ie enega zdravnika. Zdaj dela sa- no eden, ki je preobremenjen. Tu ;i, seveda, ne morejo pomagati s prostovoljnim delom. Več pa bi lahko storili za urbanistično ure- ditev kraja, o čemer so zelo malo govorili. Občutljivo je tudi vpra- šanje družbene prehrane, saj je težko plačati po 200 din za abo- nentsko kosilo. In stanovanja! V Rogaški Slatini jih je odločno premalo, zato je zelo umesten, predlog, da bi začeli graditi nekaj stanovanjskih zgradb na zadružni osnovi. Bolj pa bi morali razvijati še društveno in klubsko življenje, saj so za io pogoji. V Imenem in Kozjem je tekla beseda največ o kmetijstvu. Kme- tovalci se močno zanimajo za čr- ni ribez in visokovredne kmetij- ske kulture nasploh. Najbolj obi- skan letni zbor SZDL pa je ne- dvomno bil na Gorjanah. Čeprav je to močno odmaknjen kraj na Kozjanskem, se ljudje zavzeto vključujejo v delo organizacije. Gorjane in Vojsko še nimata elektrike. Radi bi razvili kmetij- stvo, zato si želijo dobrih nasve- tov, da bi iz strminske zemlje iz- tisnili čim več. Vsega ni mogoče zapisati. Zani- mali so se za perspektivo občine, za novo ustavo, za delo v klubih, za odnose, za davčne predpise, za gradnje cest. Samoiniciativa, upo- števanje lastnih sil, to je bistve- nega pomena, kar je bilo skoraj povsod v ospredju. Podsreda — staro trško naselje Kratke iz Dob ja; Ciani prosvetnega društva iz Dob j a so pred dnevi pred doma-e čim občinstvom prvič zigrali ve^-i selo trodejanko »Dva ducata rde- čih vrtnic«. Sedaj igralci gostu* jejo po sosednjih krajih. V Dobju imajo tudi svoj glasbeni trio in.^ tako so pred kratkim začeli sí tega področja. Na občnem zboru prosvetnega društva pa so člani povedali, da bi si radi uredili: klubski prostor. Prostor v ta na-'i men so že izbrali, zdaj zbirajo le^ še sredstva za nabavo opreme ino — televizorja. ć -O- V Dobju se je te dni začel te- čaj Rdečega križa za vaško mia-, dino. Tečaj obiskuje šestnajst de- klet in šest fantov, ki bodo ob za- ključku opravili izpite. ■:r -0- ' To šolsko leto se je osnovna šo- la v Dobju razvila v рк>ро1по osemletko. Na šoli imajo zdaj šest učnih moči, potrebovali pa bi še dva učitelja. Polletni učni uspeh je bil 93,9%, kar je precej boljše- kot pretekla leta. -0- V Dob jem so se odločili, da bo- do v vas napeljali telefon. Tako so zbrali že okrog 160 kostanjevih drogov, prebivalci pa so se ob- vezali, da bodo opravili tudi vsa nestrokovna dela. T. F. Iz Lesičnega Skoraj vsako leto pozimi prire- jajo v Lesičnem tečaj za vaška dekleta. Letos je 18 obiskovalk. Posebej pa se še trudijo za to, da bi se navadile novih oblik gospo- dinjstva in uporabljale sodobne tehnične pripomočke. Zelo so se zanimali za sokovnik in so gospo- dinje prvič pripravile preko 500 litrov raznovrstnih sadnih sokov. Lepo je uspela tudi krvodajalska akcija, nedvomno pa se najbolj odlikujejo: Jaka Leskovšek, ki je daroval kri že trinajstkrat, Gab- riela Mulej sedemkrat, in Marija Zakovšek petkrat. Ti so med pr- vimi dali vzgled za to humano ak- cijo, danes pa jih je že veliko, ki jih posnemajo. HALO, HALO Vsakdo, ki je že imel opra* ì vek na mozirski občini, po- zna našo Rezko. 2e od leta 1955 dela pri telefonu. Koli- ko pogovorov je že zvezala, na koliko vprašanj je že od- , govorila, koliko nasvetov in j, koliko prošenj je že šlo mimo '" nje in koliko uradnih pogo- vorov. Vedno nasmejana, ''^ vselej prijazna, kot bi hote- ' la vsem povedati, da je pra- ', va Nazarčanka. Pa naj spre- govori kar sama. — Vas ta poklic veseli? — Ze kot nižješolka sem si želela k telefonu; to so bi- le moje sanje in so pravza- prav še danes. Pošta in tele- fon približujeta svet. Kako majhen je v hipu, kako ne- znatne so v hipu razdalje ... — In kdaj je dela največ? — Od osme ure zjutraj pa tja do kosila zvoni telefon; tudi po 50 pozivov naštejem. — Je kdaj prehudo? — Četrtki so mučni, ni konca in ga ni. Oba z Loj- zetom toživa, da je joj... Ob četrtkih namreč delamo ves dan. — Rekli ste z Lojzetom; kdo je Lojze? — Moj kolega iz pisarne. Dobro se razumeva. Prav rad me zamenja pri telefonu. — Tovarišica Rezka, koli- ko ste stari? Saj niste hudi, če smo tako radovedni? Devetega februarja sem bila trideset. — Omenili ste rojstni dan. Cesa si želite? — Ne vem, nimam poseb- nih želja, je odvrnila in zar- dela. O, pač: je dodala — že- lim si eno samo, toda lepo pomarančo, ki bi jo dobila v dar. — Zares skromna želja in bržkone tudi uresničljiva, zlasti zdaj, ko ve zanjo vsa Savinjska. — In kaj storite z zasluž- kom, Rezka? — Prihranke nosim v ban- ko in ko se jih bo dovolj na- bralo, si bom lepo opremila dom, zares lepo ... — Kaj pa potovanje Vas ne mika? — Zame je najlepša Lo- garska; Logarska je najlep- ši kraj Savinjske, obenem pa je najlepša dolina nasploh. Od tu si ne želim nikamor! — Dovolite še zadnje vprašanje: povejte nam še kaj veselega iz poklicnega življenja. — Nekoč sem hotela po- klicati Državni zavod za so- cialno zavarovanje v Lju- bljani. Po daljšem čakanju se je oglasilo na drugi strani žice: »Tukaj mrtvašnica Za- le. Kdo je umrl?« Bolj ko sem mu dopovedovala, da je pomota, bolj trdovratno je ponavljal: Kdo je umrl? Kdo je umrl? Na vsak način me je hotel pokopati. Pa še da- nes živim; kopriva ne poze- be — je dodala smeje se. Spet je zazvonil telefon. Dvignila je slušalko in mir- no vprašala: Halo, halo, kdo kliče? ... -m- Gasilci iz Nazari] so zborovali Predsednik in blagajnik ob novi motorni črpalki Ni še dolgo tega, ko so člani ga- silskega društva Nazarje na red- nem letnem občnem zboru pre- gledali svoje delo. V preteklem letu so nabavili novo motorno črpalko, z njo vred pa tudi precej gasilne opreme. Opravili so nad devet sto prosto- voljnih delovnih ur in tako bodo v kratkem izdelali tudi gasilne cevi. Pravijo, da gre zasluga za uspešno delo društva predvsem tovarišu Martinu Spendu, pa tudi Lesni industriji Nazarje in vod- stvu mehanične delavnice tega podjetja. V društvu delujeta tudi mla- dinska in pionirska desetina. Nazarski gasilci posvečajo ve- liko skrb preventivni dejavno-sti. V ta namen so pripravili že več predavanj o požarni varnosti, po- stavijo pa se lahko tudi s tem, da je bil v preteklem letu na njiho- vem območju samo en požar. Pa še tega so takoj pogasili. In njihove želje? Nov gasilski dom! Sedanji ne ustreza več na- menom. I. L. šola v kmečki hiši Skoraj vsaka hiša v Rastkah je med vojno poslala v gozdove mo- že in sinove. Kljub temu pa danes njihovi otroci nimajo šole in se stiskajo v nezdravi, nizki kmečki bajti. In zopet so bili prav oni tisti, ki so sami zbrali 110 kubikov lesa za gradnjo nove šole. Zadovoljili se bodo z lesenim provizorjem in 45 otrok bo še letos v novi šoli. Po- snemanja vredno, mar ne? M. Predvsem delo v Socialistični zvezi Na zadnji seji občinskega ko- niteja Zveze komunistov Mozirje 0 največ govorili o delu članov ^veze komunistov v Socialistični vezi in o nalogah občinskega ko- aiteja na področju kadrovanja. :o so analizirali delo članov Zve- e komunistov v Socialistični zve- i, so ugotovili premajhno aktiv- lOst. V krajevnih vodstvih Socia- istične zveze je od 237 odborni- ov 39 članov Zveze komunistov. :e upoštevamo sedanjo vlogo So- ialistične zveze in pa vlogo, ki jo »o imela po novi ustavi, potem e trp>^!4 Socialistično zvezo moč- io kadrovsko utrditi. Poudarili o. da bi morali biti v vodstvu [rajevnih organizacij Socialistič- le zveze najmočnejši in najspo- lobnejši komunisti na terenu. Гако se ne bi več pripetilo, da )i bila tista vodstva Socialistične ;veze, v katerih je precej članov iveze komunistov, manj aktivna :ot tista brez komunistov. Teži- če idejnopolitične in družbene lejavnosti komunistov mora biti am, kier se ustvarja in uresniču- e politika in tam, kjer se odloča 1 družbenih zadevah. Teh nalog la ima Socialistična zveza vedno eč, zato je naloga vseh članov iveze komunistov in ne samo ti- tih, ki so v odborih, da aktivno elajo v Socialistični zvezi. Ko so govorili o nalogah ob- inskega komiteja na področju adrovanja, so ugotovili, da je omite posvečal temu vprašanju oslej premalo skrbi. Kadrovska omisija, ki jo je izvolil občinski omite, ni svoje vloge v celoti Pravičila. Zato so sklenili, da bo- do na prihodnji seji spremenili njen sestav. V skladu z razpravo III. plenuma CK ZK J so na seji sprejeli tudi sklep o odpravi se- kretariata. -er MLADINSKA POLITIČNA SOLA NA SMARSKEM Pred dnevi so zaključili v pro- storih steklarske šole v Rogaški Slatini desetdnevno politično šolo internatskega tipa, ki so jo obi- skovali mladi ljudje iz vseh kra- jev šmarske občine. Solo je obi- skovalo 24 slušateljev, ki so si v njej pridobili pojme za uspešno delovanje v osnovnih mladinskih organizacijah. Upravnik šole je bil tovariš Jure Rojs, predsednik komisije za idejno vzgojno delo pri občinskem komiteju LMS, ki je povedal: »Pri nas, kjer dosti mladine odhaja iz vasi, imamo vedno težave zaradi pomanjkanja vodilnega kadra v mladinski or- ganizaciji. S to kratkoročno šolo smo skušali slušateljem posredo- vati temeljne pojme, ki so potreb- ni za uspešno delo mladinske or- ganizacije, za poti, ki vodijo k razgledanosti mladega človeka. Upamo, da smo s 24 mladimi ljud- mi dobili dobre mladinske aktivi- ste, ki nam bodo pomagali čim bolj utrditi šmarsko organizacijo Ljudske mladine. Poleg tega so se odločili še za posebno obliko izpopolnjevanja mladih ljudi — za tribuno mladih, na kateri se naj mladina v po- Ijudno-znanstveni obliki seznanja z raznovrstnim gradivom. s ZA PRORAČUN OBČINE Občinski ljudski odbor Mozirje je na nedavni seji med drugim ra2rpravljal tudi o nekaterih od- lokih s področja financ. Ugotovili so, da manjka sredstev za potre- be proračunskih stroškov. Oba zbora sta po daljši razpravi spre- jela dva odloka — in to odlok o dopolnilnem proračunskem pri- spevku delavcev za leto 1962 in o občinskem prometnem davku. Do- polnilni proračunski prispevek bodo letos plačevali vsi zaposleni v občini po enotni stopnji 7 od- stotkov. V letu 1961 so plačevali dopolnilni proračunski prispevek le delavci in uslužbenci zaposleni v gospodarstvu, uslužbenci in de- lavci državnih organov in zavo- dov pa so bili oproščeni plačeva- nja. Povišan je tudi občinski pro- metni davek na maloprodajo (ra- zen za živila in predmete z dolo- čenimi cenami). Prometni davek so povišali za 2 odstotka: od 4 na 6. Dodatne obremenitve znašajo nekaj nad 15 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo služila za kritje proračunskih izdatkov v letu 1962. -er Trije nepozabni popoldnevi Tri odlična predavanja so tri- krat zapovrstjo privabila v malo dvorano doma Slavka Šlandra v Mozirju lepo število poslušalcev, zlasti poslušalk, saj so bila pre- davanja pravzaprav namenjena ženam — gospodinjam. Hortikul- turno društvo v Mozirju je po- slalo dobre, zares skrbne preda- vatelje, ki so znali ljudem na po- lj udem in prijeten način pribli- žati svojo temo. Prvi predavatelj, vrtnar — ama- ter tovariš Kredar je s svojimi barvnimi diapozitivi pritegnil po- slušalce v taki meri, da bo bržko- ne, sodim po navdušenju — Mo- zirje poleti en sam cvetlični vrt. S svoio razgledanostjo je znal vzbuditi pri ljudeh zanimanje za gojenie cvetic, kar bo Mozirju kot turističnemu kraju samo v prid. Tudi obe predavateljici: tova- rišica Marta Gosar s Kmetijske zbornice v Celju ter tovarišica Milica Vuga z Vrtnarske šole iz Medloga pri Celju sta obakrat menjaje se (predavali sta tudi na Rečici) želi uspeh in odobravanje. »Sadjarstvo na domačem vrtu«, prva tema, in pa »Vrt in delo na vrtu«, druga tema, sta priklicali v dvorano žene, ki so z izrednim zanimanjem ter v skrbi za kako- vost na lastnem vrtu spraševale to in ono. -m- R- K. Petrovški Ubežni klobuk Menda ni človeka, ki hi se v ilajáih letih ne veselil potovanja àirni svet. Vsi, ki smo doživljali štiriletno Jcupacijsko dobo, smo slutili tu- t njen toliko zaželeni konec. — e je torej moj prijatelj Jurko '■ed pričakovanim koncem voj- e hotel še potouati izven mej ivše Jugoslavije (v osrčje Av- ¡'■ije in Češke), se je vsekakor loral poduizati. Za potovanje pa i potreboual še nov klobuk, ki 3 je vsled občutenega pomanj- mja vseh potrebščin takrat le ; 2 največjo težavo dobil. Končno je bil pripravljen na ihod. Bil je lep, topel sončni ïn pozne jeseni leta 1944. Dolg igon tretjega razreda brzovlaka ' bil polno zaseden, ko je na po- aji Maribor v zadnjem trenutku î vstopila mlada potnica, oblo- ïna s številno prtljajo. Bila je ia izčrpana. Z velikim, upapol- im zanimanjem se je ozirala po raznem sedežu, ki ga žal ni bi- • Minila je minuta mučne za- rege. Toda moj prijatelj je bil znan kot uglajen kavalir starega kova. Ni ga stalo nobenega premago- vanja; brez tekmovanja z mlajši- mi potniki je prepustil zasopiha- ni in utrujeni mladenki svoj ugo- den prostor ob odprtem oknu. S hvaležnim pogledom in priklonom se je oddolžila njegovi, resnično tovariški gesti. Jurko je pozabil na previdnost, vstal je, in se obdrgnil ob svoj plašč, ki je visel na kljuki poleg njega. To pa je povzročilo, da je njegov peresno lahek klobuk, ki je visel na isti kljuki izkoristil izredno ugodno, edinstveno prili- ko, ter brez odlašanja odfrčal skozi odprto okno... v zlato svo- bodo. Presenečenja in rahle jeze Jur- ko ni mogel prikriti. V tem hipu res ni izgledal kdove kako duho- vito. Učinkoval je nebogljeno, vendar se je kmalu umiril. Spri- jaznil se je z izgubo. Ne, toda njegova sopotnica se nikakor ni strinjala s tem. Ne- verjetno hitro se je znašla in po- gumno obvladala nastali položaj. Njena ljubka samoobtožba glede sokrivde, je sicer blažilno vpli- vala na njegovo notranjost, po- srečilo pa se mu je, da jo je z zgovornim prepričevanjem potola- žil in prevzel nezgodo popolnoma na sebe. Sprejel pa je predlog, da naj na naslednji postaji izstopi in gre nazaj iskat begunca. Izročila mu je še svojo vizitko in s pro- stovoljno požrtvovalnostjo prev- zela njegov sicer neprelahek kov- ček v varstvo ter obljubila, da ga z njim počaka na kolodvoru v Gradcu. Prijatelj Jurko je torej izsto- pil v Pesnici. Resnici na ljubo ni mogel trditi, da bi bil uprizoril nekakšen »maratonski tek-'<, ki je bil v tem primeru sicer povsem upravičen. Radovednost in ugiba- nje, bo ali ne bo uspelo, pa sta v njem prevladovala. Ob pospeše- ni hoji oh železniškem tiru je kaj kmalu bil v bližini maribor- skega kolodvora. In glej ... tu je ležal njegov klobuk, ker tako velel je naravnih zakonov ukaz. Sijajno! Bil je popolnoma nepo- škodovan. Božajoče so ga objele njegve vesele oči in v hipu mu je odpustil njegov nenameravani po- beg. Vse ostalo se je izvršilo točno po zamisli sonotnice. Ta zamisel pa je bila nekoliko drugačna od Jurkove. sodna vas Skromno naselje pred Podče- trtkom, kjer je do nedavnega bil najznamenitejši objekt samo pre- cej velik zidan most z rumeno ograjo, ie Sodna vas. Vasi'sko- raj ni. Pravijo pa, da je tako ime naselje dobi'o od tega. ker so nekoč na bližniem ho'miču stale vislice, ki so jih unorabljali še v časih graščnkov. Prav zra- ven je tudi sknnina hí4c. ki jih imenujejo Abarca vas. Povedo, da so tam tiokte nekoč »martrali« tlačane. Morda je to res, saj sta Sodna vas in Marca tas v doli- nici pod vzpetino, kjer je nekdaj stal stari grad Podčetrtek. Zadnji čas pa dobiva Sodna vas nov obraz. Na prostoru med obema naselbinama so zgradili lepo železniško postajo in stano- vanjsko poslopje. To ni več pri- povedka o mračni preteklosti. Novi zgradbi sta glasnici prihod- nosti, v katero se razvija uspeš- no tudi Sodna vas. K tej postali je usmerjen promet iz pokraji- ne okrog Zusma, pa tudi iz pre- dela ob Sotli, od koder vodi del ceste, ki še ni povsem dograjena med Rogaško Slatino in Sodno л^азјо. Pomembnejša pa bo posta- la, ko se bo po novi progi od- vihal še tovorni promet. Takrat bodo tu nakladali les iz Olimja, Žusemskega, bentonitno rudo iz Harinih Izlak in sladko kapljico s Tinskega. Sodna vas. doslej skoraj nepoznano naselje, je do- bilo z novo progo pomembnejše ime. Tudi osnovno .šolo na griču so preimenovali v Osnovno šolo Sodna vas. s. KULTURA IN PROSVETA Živo in poetično - naivno in patetično Tovariš urednik! Predvsem moram povedati, da sem eden izmed tistih ljudi, ki ne hodijo v gledališče zavoljo mod- ne muhavosti ali iz kakršnegako- li drugega podobnega nagiba. V gledališču vidim v prvi vrsti kul- turno ustanovo, ki bogati duha, ne glede na to, je ta duh v fraku ali navadni obleki, dekoltiran ali zapet, v nizkih ali visokih čevljih. Gledališče mi je že od nekdaj pri srcu in morda je v tem edini raz- log, da sem njegov stalni gost. Ker pa seveda ne spremljam zgolj njegovih predstav, pač pa prav tako tudi kritike o teh pred- stavah, moram brž dodati, da me, ker pač nisem strokovno podko- van, malce moti prevelika stro- kovna podkovanost tistih, ki so ali si vsaj mislijo, da bi utegnili biti strokovno podkovani. Pri tem abstrahiram dejstvo, da na Slo- venskem pač niti dva kritika o isti predstavi ne sodita enako in da ima potemtakem vsaka pred- stava toliko različnih kritik, ko- likor je različnih kritikov. Toda to, kar od kritika verjet- no smemo pričakovati, je vsaj jasnost in logičnost njegove kri- tike — če je že odnos kritika do tistega, o čemer govori, v nekem smislu avtonomen in nedotakljiv. Tako s tega vidika kritika, ki ste jo objavili v zadnji številki, prav- zaprav ne vzdrži teh dveh krite- rijev, je na nekaterih mestih ne- smiselna, da ne govorim o tem, da je hkrati tudi močno patetična. Kritik se namreč že takoj na začetku izgubi ali bolje, si izkop- lje dovolj globok prepad, da lahko potlej vanj strmoglavi. Ne da bi ee spuščal v citate, je nemara osovna hiba kritike v nizanju zvenečih in seveda zelo učenih izrazov (ki so vsaj tako učeni, da jih po vsej priliki ne razume niti pisec sam), v naivnem filozofira-, nju o tem, kaj je pravljica in na- " posled vsekakor tudi v povzdigo- vanju tistega, kar z ničemer ne dokazuje, da bi bilo vredno po- vzdigovanja, kakor v poniževanju tistega, kar je naša literarna zgo- dovina že ovrednotila. V mislih imam vzporejanje nekega B. Tri- funoviča s Pavlom Golijo. Kdor | namreč pozna Pravljico o carju ï in pastirju in hkrati pozna mla-.ì dinsko dramatiko P. Goli je, ta lah- | ko kvečjemu po kakšni »pomr^ti« î »odkrije« v prvem to, kar v dru- gem »pogreša«: »globoko, svežo , poezijo.« V čem pa je ta »glo- bina« in ta »svežina«? Nemara v^ »odkrivanju« tistih nujnih sesta- ; vin. brez katerih tudi Trifunović " ne bi mogel napisati pravljice in še celo ne Pravljice!? Kaj pomeni na primer stavek: »Problem je etičnega značaja«? Katera prav- ljica je brez etičnega značaja? In dalje: kaj je »izredno globoka problemska vsebina«? In pred- vsem, v čem je? Zdi se, da prav- ljici, ki ji pripisujemo »izredno globoko problemsko vsebino«, de- lamo krivico, ker se prav tako zdi, da si prizadevajo pravljice biti preproste, kar pomeni, da te- žijo avtorji pravljic v preprostost, ki pa se lahko spremeni seveda tudi v preproščino! Kar zadeva odklon vsakršnih pomislekov glede izbire Pravljice in še posebej »izredno srečno in vamo roko teatra«, da jo je torej vendarle izbral, je to pravzaprav nekakšen kategorični imperativ, ki se mu nikakor ni mogoče pod*- rediti. Kakor je hvalevredno pri- zadevanje gledališča za mladin- skimi uprizoritvami, ki jim, mi- mogrede povedano, ne gre podti- kati izključne »poudarjene težnje biti jasen, preprost in zanimiv«, ker to težnjo menda nujno veže- jo nase tudi druga dela, prav ta- ko ni mogoče izključevati resnice, da ta izbira dejansko nadaljuje problematiko gledališkega reper- toarja. Drzna bi bila namreč trditev, da je repertoar te sezone vsaj do- zdaj izbirala »srečna« ali »izred- no srečna« ali celo »vama roka«. Ne rečem, da ni bilo od sedmih vsaj dvoje predstev, ki sta zado- voljili, toda takšno razmerje je navsezadnje malce skromno. Ker pa v ti dve predstavi pri najbolj- ši volji ni mogoče vriniti Prav- ljice, zveni toliko bolj nenavadno, če recimo avtor »kritike« prosi zanjo »nekoliko več pozornosti in hvale«, pri čemer utemeljuje svo- jo prošnjo takole: »saj je bila gle- dališka podoba pravljičnega živ- ljenja resnična in lepa (kar bodo potrdile spontane reakcije naj- mlajših gledalcev!), taka, kakor jo terja naš čas in naš milje, nje- na problemska ost pa pereča in prizadeta«. (S pripombo, če bi ži- veli v deželi carjev in caric!) Z drugimi besedami: hvalimo gle- dališče, ker nam je omogočilo, da smo videli po njegovem odru ska- kati recimo — zajce! Ni to pre- poceni za hvalo? Po tej logiki bi namreč neodpustljivo žalili — pristne zajce! L. Borštner Filmsko gledališče v Celju Dolgo pot je prehodila ideja filmskega gledališča. 2e nekaj let se namreč tisti, ki jim ni vseeno, ali naj še našo publiko — pred- vsem pa mladino sploh vzgajamo ali naj kulturne (morale bi biti kulturne) ustanove javno prislu- škujejo človeškim instinktom, če se hočejo v današnji situaciji fi- nančno vzdrževati. (Mimogrede: ali je kakšna razlika med pari- škim bulvarskim in našim kine- matografom? ...). Občinski odbor SZDL v Celju se je resno lotil problema. V ne- oficialni obliki — kar je najbolj priporočljivo za resničen uspeh — je zbral nekaj sodelavcev, ki se na filmsko umetnost spoznajo oz. so resnično prizadeti ob estetski filmski vzgoji mladine. Filmsko »gledališče« naj bi se imenovalo institucija, ki naj bi opravljala to estetsko vzgojno poslanstvo in oblikovala publiko današnjemu filmskemu »zabavišču«, ki se ime- nuje — kino. Organizacijsko bo filmsiko gle- dališče v sklopu delavske univer- ze, posluževalo pa se bo zaenkrat dvoran Delavskega odra. In pro- gram? Kako bo delovalo to gledališče? Prva vodilna misel organizator- jev je ta, da moramo začeti tam, kjer dejansko smo: pri slabih fil- mih. In res bo kot prvi del ciklusa na vrsti izbor filmov westernske- ga žanra. Od revolverstva in ne- humanih idolov bodo priznani strokovnjaki iz Celja in Ljubljane vodili mladino h kvalitetnim umetniškim dosežkom v istem in drugem žanru. Italijanski neore- alistični film, sovjetski (ruski) film od Eisensteina do danes, ri- sani' film, dokumentarni in umet- niški, zgodovinski film, domači film — to so problemi, o katerih se bo v filmskem gledališču raz- pravljalo vsaj štiri filme. Pred predvajanjem bo strokovnjak — predavatelj podal pregled zvrsti same ter opozoril na posamezne pomembne poteze v filmu, naka- zal bo probleme, o katerih bo na prihodnjem filmskem večeru raz- pravljal. Filmski večeri bodo dvakrat te- densko. Ker pa bi v javni obliki težko sistematično delali s publi, ko in ker bo vstopnina znatno ce. nejša od redne cene v kinemato. grafih, bodo razdelili abonma j slc^ vstopnice med najbolj vestne 1ђ zavzete dijake srednjih šol ozi roma delavskih mladinskih akti, vov. Ce bi ciklus spremenili t, javne predstave s komentarjem kar se bo sicer tudi zgodilo, 3 predvsem za odrasle — bi si težjc vzgojili skupino, ki bi kot jedro širila propagando za filmsko vzgojo med vso mladino. Finančni problemi te akcije se« veda še niso dokončno rešeni. Za. četi jo je pač treba prej, saj smo zamudili vsaj že petnajst let. U. pajmo, da se bodo odgovorni 1јц. dje v Celju le zdramili ter se vsaj za hip preselili od gospodarskih h kulturnim problemom. Za konec samo še retorično vprašanje: koliko staršev in koli. ko učiteljev in profesorjev (ki pa so tudi starši) se je že kdaj (v Ce. Iju) zamislilo nad tem, da njiho- vi otroci oziroma gojenci v naj. bolj občutljivih letih iščejo resni- 00 o življenju (ki jo zares iščejo) v »Resnici«, v »Moralistu« pole; tega pa v poplavi revolversko - razbojniških ali kabaretskih spek taklov, pri tem iskanju (ki je mar- sikdaj težavno) pa jih prav nihóc ne vodi? A.,R Dejavnost Prešernove družbe Prešernova družba zbuja pozor- lost naše javnosti ne le zaradi množičnosti svojega članstva, temveč tudi zaradi kulturne de- javnosti. Ne omejuje se le na iz- dajanje rednih knjižnih zbirk ob koncu vsakega leta, ampak tudi izdaja mesečno revijo »Obzornik«, knjige knjižne zbirke »Ljudska knjiga« in širi barvne reproduk- cije slik naših velikih mojstrov. S svojimi rednimi množičnimi publikacijami, leposlovnimi, po- ljudnoznanstvenimi in praktični- mi knjigami doseže, da ni na Slo- venskem človeka, ki ne bi poznal knjig te družbe ali ki bi se vsaj ne poglobil v tiste knjige njenih izdaj, ki ga najbolj zanimajo. Kulturno poslanstvo, po kate- rem stremi Prešernova družba, terja od njenega vodstva velike napore, zakaj težko je izluščiti najpotrebnejše iz pestrosti znanja, ki ga zahteva naše življenje, in izbrati iz sodobnega leposlovja tako branje, ki bo zanimalo veli- ko množico bralcev. Mirno lahko trdimo, da je Pre- šernova družba s publikacijami v letu 1961 in z redno knjižno zbir- ko temu svojemu stremljenju za- dostila in da bo, sodeč za letošnje leto, tudi letos žela priznanje svo- jih članov. Ob koncu leta bodo člani Pre- šernove družbe prejeli 8 knjig množične izdaje za ceno, ki jo zmore vsakdo (950 din). Kakor vsako leto bo tudi letos skušal biti Koledar za leto 1963 pester in sodoben. V posebnem poglavju bo prikazal delo in us- pjehe naših znanstvenikov in s svojimi priročnimi in praktičnimi navodili prav gotovo dosegel, da bodo naši domovi vse leto segali po njem. Oblikovno plat Koledar- ja bo dvignila posebna slikovna priloga 16. strani v bakrotisku. Razen Koledarja bodo redni člani prejeli še dva romana, poto- pisa, tri poljudnoznanstvene knji- ge in eno slikovno reprodukcijo v večjem formatu. Leposlovni del bo zastopalo po možnosti delo domačega avtorja, ki pa še ni izbrano, ter roman »Atomska postaja« islandskega pisatelja Laxnessa, po svetu znan tudi kot Nobelov nagrajenec. Na prikupen način in z dobrodušno ironijo nam avtor v tem romanu opisuje nazore preprostega pode- želskega dekleta, njeno gledanje na sodobno življenje v mestu, ki se prodaja ameriškemu kapitalu, in njeno razočaranje v ljubezen- skem doživetju. Literarni del redne zbirke bo- sta zaključila dva potopisa. Srbski pisatelj Oskar Davičo bo v repor- tažno napisanih svojih doživetjih v »Crno na belem« prikazal bral- cem borbo za obstanek in težnjo po neodvisnosti ljudstev v zahod- ni Afriki, medtem ko nas bo po- topis poljskega pisatelja Akardyja Fiedlerja popeljal na porečje Amazonke, kjer vlada zakon džungle in kjer se mora človek boriti za svoj obstanek kakor ni- kjer na svetu. Od poljudnoznanstvenih knjig nam bo ena govorila o izredni važnosti kemije v moderni indu- striji in predelovanju surovin, druga knjiga nam bo na preprost, vsem razumljiv način prikazala in obrazložila električne naprave, ki so danes vedno bolj važne v gospodinjstvu in gospodarstvu. V tretji poljudnoznanstveni knjigi se bomo seznanili z vrednotami, tehniko, značilnostmi klasične in moderne glasbe, torej z umetno- stjo, ki je najpopularnejša in naj- bližja našemu čustvovanju. Poglavje zase je kulturno delo, ki ga Prešernova družba opravlja že tretje leto s svojimi barvnimi reprodukcijami slik naših največ- jih slikarskih mojstrov pretekle in sedanje dobe. Medtem ko so prejšnji dve leti dobili brezplačno po eno izmed reprodukcij samo tisti člani, ki so bili naročeni na redne in izredne zbirke, bodo vsi letošnji naročniki prejeli eno iz- med štirih reprodukcij, ki si jo bodo sami izbrali (sliko Jame, Jakca, Kobilice ali Jurija Subica). Tako bodo lahko krasila izbrana dela slovenskih slikarskih moj- strov tudi tiste slovenske domove, ki jim ni mogoče kupovati origi- nalov. Razen rednih izdaj bo Prešer- nova družba med letom nadalje- vala z izdajanjem knjig v zbirki »Ljudska knjiga«. V programu ima 10 knjig (za ceno 2500 din za broširano izdajo, 3500 pa za ve- zano v polplatno, plačljivo tudi v petih obrokih). To je zbirka za- nimivih romanov iz svetovne li- terature avtorjev, kakor so Jack London, John Knittel, B. Traven, A. Moravia, Nobelov nagrajenec Silanppaa itd. Dozdaj je izšlo že 33 knjig te zbirke. Prešernova družba izdaja tudi mesečno revijo »Obzornik«, ki si je pridobil že lepo število stalnih naročnikov. (Letna naročnina 1000 din, plačljiva tudi v dveh obrokih.) Revija se je uveljavila zaradi pestre vsebine z vseh pod- ročij. Razen ilustracij, ki ponazo- rujejo razne članke, dviga vred- nost revije slikovna priloga tiska- na v bakrotisiku. Kulturno poslanstvo Prešernove družbe je izredno, zato ne bi sme- lo biti slovenske drvižine brez nje- nih publikacij. Pismo od ene hipnoze Dragi uTednik! Pred enim kratkim cajtom je v našem lepem mestu ob lepi Savinji izbruhnil en do- godek od enega hipnotizi- ranja, kar se reče en ekspe- riment od velike znanosti, katera temelji na enih znan- stvenih osnovah, katere te- meljijo torej na hipnotizi- ranju normalnih in znan- stveno dokazanih državlja- nih, kar se spet reče, da mi oprosti, da ti pišem v stilu naših pradedov, kar je nam- reč res, da mi naša ljuba materinščina dela ene velike preglavice, zavolo česa mi je tudi naš prfoks pritisnil en šus ob prvem polletju, ob čem je rekel, da nimam osnovnega pojma iz pojmov slovnice in iz obvladanja enega besednega sklada, se reče, zaklada, kar je posledi- ca, da na naših šolah gleda- jo vse še skozi sklade ali ka- kor se še lepše reče, skozi fonde. Ker je tudi naš ata izjavil, da ima prfoks prou in da se je treba učit, ker še baje onben človek ni učen na zemljo padu in ker je tudi naša mama izjavila, da je tako kar je sigurno ena zelo velika modrost, sem sklenil, da bom zdaj, ko nas je zima spet vrgla na šajbo, čim več pisal in pošiljal ko- pije svojih dopisov na vse strani, kakor to delajo eni dopisniki, kateri pri tem za- služijo ene velike honorarje. Ker ti je znano, da obisku- jemo šolarji vse prireditve, kar se reče, da s tem pove- zujemo naš pouk s prakso, ' kar zahteva tudi reforma, ki^ torej stremi za povezovanje, pouka s prakso, je razumlji- vo, da sem moral obiskati tudi predstavo od hipnotizi- ; ran j a, en špas, kateri je po- kazal dosežke še zelo ne^az-, iskane znanosti ob znanstve- ■ nih nredavanjih od hipnoze. Ljudie so bili tako zelo hip- 1 notizirani, da so torej v hip- notiziranem stanju delali ene taVe neumnosti, katere iim nebi seveda nikoli pripisal. ; Ene ženske so naorimer ple- sale hipnotični ples brez mu- zike, medtem ko je ene druge ženske v hipnotiziranem sta- nin strašno bolel zob, kar sklenam po tem, da so se držale za plavo in tulile, ka- kor v kakšni čakalnici, ob čem so tisti, ki še ni^o bili hipnotizirani prinomnili, da je to ena zelo velika ironija s strani hipnotizerja, in ena nesramnost, da si sploh upa povrroi^iti tak strašanski zo- bobol, ko bi moral vedeti, da človek še v normalnem sta- niu. če Ca boli zob. never- jetno težko nride do zobo- zdravnika. Kaj šele v hip- nozi. Zanimivo je bilo tudi hipnotiziranje enega projek- tanta, kateri je pod hipnoti- zerjevim vodstvom naredil en perfekten projekt za eno veliko zgradbo, ob čem je bil proiekt zares brezhiben, iz česa so ljudje, kateri so opa- zovali hipnozo, takoj izjavili, da je v tem eno odlično sred- stvo, katerega bojo sigurno zaceli uvajati v projektira- nje, če bojo hoteli, da bojo projekti zares brezhibni že takoj na začetku in jih ne bo treba popravljati med gradnjo. Takega hiznotizira- nja je bilo seveda še več, tako je hipnotizer med dru- gim hipnotiziral tudi enega pedagoga, kateri je ob tej priliki na glas govoril ene sanje od višje plače, iz česa so prisotni takoj zaključili, da njegova plača narbaž ni precej velika, kajti v saniah je bilo namreč polno enega vzdihovanja, podobnega vzdi- hovanju, s katerim vzdihuje za hipnozo. Tomaž Hipnotizer FILMI. ki jih homi gledali. .. v SAN REMO Italijanska glasbena komedij« v kateri sodelujejo vsi pevci i San Rema. Film so postavili okvir svetovno znane prireditvi tej prireditvi pa so prilepili š zgobo, ki je postranskega pome na, zgolj nekakšno dopolnilo ti Prizor iz filma »V San Remo« г doÌL&i, USL lahko poje pevec tu z rokami stega, za kar v bistvu gre. Namr za deveti festival italijanskih p smi v San Remu. Tako poje D menico Modugno »Ciao ciao, bar bina«, Arturo Testa »lo sono vento«, Teddy Reno »Conosceri itd., kratkomalo pesmi, ki so tu pri nas dobro znane. NOC VELIKEGA NAPADA Italijanski film, ki zajema sm iz 16. stoletja. Med kneževii Sforze in pokrajinami, ki jim vi da pohlepni Cezar Borgia, je n odvisni dvorec kneza Fabia. Bo ggia bi ga rad zavoj eval, pa za skrivno pošlje vanj dva svoja čl veka. Katarina Sforze, ki je z skrbi j ena spričo Borggiovih n črtov, zaprosi svojega nečaka, bi jih preprečil. Eden od ob skrivnih odposlancev, Zancho. z prosi za roko Izabele Fabijsl medtem pa osvoji njeno srce tt Marko. In to je dovolj, da se fi' zaplete. Medtem »stri« smrt I2 belin oče grof Fabio Fabi, Izabí pade še v težji položaj in Borgf še bolj »navali«. Marka zgrabi Marko se reši in to je dovolj srečen konec filma. Združitev nekaterih šol v šmarski občini je v šolstvu vrsta problemov. Med 26 šolami je 19 nepopolno razvitih. Učenci na nerazvitih šolah imajo nedvomno teže pogoje za izobraževanje, ker jih poučujejo predvsem v višjih oddelkih po skrčenih predmetni- kih. Prav tako zdaj, ko prevzema- jo šole poleg finančne še perso- nalno službo, predstavljajo po- sebno še nepopolne šole svojstven problem. Na zadnji seji Sveta za šolstvo so razmišljali o tem, da bi poskusno skušali združiti ne- katere šole. Tako na primer olim- sko šolo s Podčetrtkom in zagor- sko z Lesičnim. Administrativne posle bi opravljali v Kozjem še za Podsredo in Buče, v Rogaški Slatini za obe šoli in v Šmarju pri Jelšah še za Šentvid pri Grobel- nem. v šmarski občini trenutno pou- čujejo v 175 oddelkih 4952 učen- cev. V polletju je brez negativne ocene uspelo 3895 šolarjev, skup- no 90,1 odstotkov učencev, če pri- štejemo še tiste, ki lahko napre- dujejo z negativnima ocenama. Nekoliko nerazumljivo je, da so prišteli k uspešnim še 16 učencev, ki imajo iz treh predmetov nega- tivne ocene. 429 učencev sploh ni uspelo. Šolski obisk je v povpreč- ju 94,6 odstoten, kar je dosti bolj- še, kot je bilo še pred leti. Za šole je šmarska občina po- trošila lani 144,652.000 din, to pa je že levji delež občinskega pro- računa. Lansko leto so nekoliko več kot poprej izdali za učila, kar je zares nujno. Stimulirati pa bo- do morali primemo tudi učitelje. Trenutno bi potrebovali še 9 uči- teljev in 7 predmetnih učiteljev. Ce pa upoštevamo, da vsak čas lahko zapusti šole 7 upokojencev, ki zdaj prostovoljno še prizadev- no delajo, so potrebe še večje. Seminar o likovni vgoji otroka Enodnevni seminar za likovno vzgojo v nižjih razredih osnovne šole, ki je bil v petek v Velenju na II. osnovni šoli in katerega se je udeležilo 43 učiteljev, pomeni preokretnico na doslej šabloni- ziranem področju likovne vzgoje otrok v celjskem okraju. Seminar ni le prikazal raznih tehnik kot izraznih sredstev li- kovne vzgoje v nižjih razredih, temveč je pokazal likovno vzgo- jo kot najpomembnejše izrazno sredstvo otroka, ki mu še pri- manjkuje besednega zaklada — torej je seminar degradiral likov- no vzgojo kot ustvarjalni pouk, ki lahko človeku razen gospodar- ske in politične osamosvojitve vr- ne vrednote, ki mu od začetka njegove eksistence pripadajo — to je naravno bistvo in zavest ustvarjalne sposobnosti. T. Poriroj: Ribič S polic Študijske knjižnice . Anpyal A.: Die slawî^che Barockwelt. Leinzig 1961. S, 21»5f. Celrdeset irodina. Zbornik sećanja aktî- vi<îfa juRoslovenskos revolucionarnojç radnièkng pokreta. I-IV. Belgrad Ì9i9 S. 21427. Dordevié J.: Ustavno pravo i politički sistem Jngoslavije. Beograd 1941 S. 21529. Harris Ch. W * M. R. Liba: Encyclope- dia of Educational Research. 5. edit. New York 1960. S. C 12. Kraičpvii F.: Kontrola i rev'xija poslo- vanja podnzeća. Zagreb 1961. S. 21941. Mnla'n s^vîptskaia enf ik W)edi ia. I-X. 3. rad. Moskva 1958-1960. S. C 6. Piéron H.: Vocabnlaire de la psvchol»- irie. 2. édit. Paris 1957, S. C 12 Radenković Đ.: Nemčija, neonacizem i* Hitlerjev »Političnt testamente. Ljab- Ijana 1961. S. 21629. Skaberne B.: Življenjske razmere, delik- ventne mladine. Ljubljana I960. S. 17417/4. ■ - Sljivić B. M.: Anatomija centralnog ZÌT» čanog sistema. 3. izd. Beograd 196IL S. 21544. Teatralnaja onaiklopedija. L Moekv« im. S. C 8. Trstenjak A.: Človek ▼ stlskL СеЦе 1960. S. 22052. Ustanavljanje in prenehanje podjetij. Ljubljana 1961. S. 21438/7. Stefan R.: Poljska književnost. Ljmbljn^ na 1960. S. 22042. Wissmann G.: Geschichte der Lnftfakrt von Ikarus bis zur Ge(enw&rt. Bei-lia IM«. S. 21953. CELJSKI TEDNIK STEV. 6—9. februarja 1962 Starec v gneči »Sina iščem, našega Pera,« je ponavljal starec, ki se je zdel sre- di gneče uniform na kolodvoru kakor iver, ki jo nese narasel ^°»Pera. Poznaš Pera?« »Tistega, ki ima sredi obraza nos'« se je oglasil mimogrede ne- ki šaljivec. Nekaj vojakov se je zasmejalo. ^ . . »Beži, stan, kaj se motaš pod nogami!« _^ . Štirje topnicarji so se prerivali skozi gnečo s težkim tovorom. Sopii so in si skušali s kriki na- praviti pot, nestrpno čakaje. kdaj bodo lahko odložili breme. »Tja se umakni, očka, k ograji. Tam ne boš nikomur napoti«, ga je potrepljal po rami redar. »Iščem našega Pera«, je pono- vil starec. »Ga mogoče poznaš?« Prijel je redarja za rokav. »Iz Vranjega. Šukljičev Pero.« »Iz katere enote?« »Sporočil je, da se bodo tu vkr- cali na vlak.« »Iz katere enote?« je nestrpno ^ ponovil redar in gledal mimo starca, kakor hudo zaposleni lju- dje. »Čakaj, mislim, da imam zapi-l sano.« «Zapisano, zapisano! Tjale se umakni! Jaz ne vem za nobenega Pera, človek božji.« Starec se je skušal dokopati do ograje, a ga je tok množice ved- no znova zanesel nekam na sredo perona. »Poznaš Pera?« je spraševal z zahripanim glasom, ker je bil brez dvoma ta dan že neštetokrat po- novil vprašanje. »Jaz sem Pero,« je rekel velik Crnolas fant. »Kaj hočeš?« »A ti nisi moj Pero, sinko,« se je nasmehnil starec. »E, to pa res nisem.« Pred starcem se je spet poja- vil redar. »Stari, umakni se k ograji, poj- di s poti, ali pa te poženem s pe- rona!« »A kako, sinko, saj vidiš, da ne morem.« »Tu ne smeš biti, ker oviraš ljudi, ali razumeš? — Vojna je vojna.« »Seveda razumem,« se je sku- šal braniti starec. »Kako ne bi razumel. A jaz moram najti Pera. Sporočil je ...« »Pojdi, stari, greva!« Redar ga je prijel pod roko in ga pričel vleči proti izhodu. »Cuj, sinko, bodi vendar dober človek,« mu je prigovarjal starec spotoma. »Bodi dober in me razu- mi: moram najti našega Pera. Imam zanj popotnico ...« Redar ga je privlekel do stene. »Postavi se tule na klop in glej in nikar ne lezi nazaj na peron, ker te bom potem zagotovo na- gnal ven, pazi, kaj ti pravim!« Starec je ubogljivo odložil bi- sago in se s težavo skobacal na klop. »Perof« je klical s slabotnim glasom, ki je že seženj od njega utonil v zmešnjavi. »Poznaš Sukljiča Pera?« se je sklanjal k vojakom, ki so se po- mikali mimo. »Iz Vranjega. Sukljič Pero.« Nekateri so ga brez besed po- gledali, včasih ise je kdo pošalil ali mu zaklical prijazno besedo. »Kako je, očka!« »Zapoj kakšno pesem!« Starec se je smehljal in jim mahal z roko, vmes pa spraševal: »Poznaš Sukljiča Pera? Iz Vra- njega ...« »Mogoče ga bom še spoznal.« »Pero!« »Kaj bi rad, očka?« Pred njim se je ustavil mlad častnik, skoro še otrok. »Iščem našega Pera, Sukljiča iz Vranjega.« »Iz katere enotQ?« »Čakaj, imam zapisano.« Mladenič je potrpežljivo čakal, ko je starec iskal po žepih in pre- gledoval pomečkane liste. »Tule bo menda, da bi le bilo. Vidiš, to je zadnje pismo, ki smo ga dobili. Zadaj je napisano .,.« »To je vojna pošta in nič dru- gega. Iz katere enote je, ne veš?« »Pri pešadiji služi. Toda poglej v pisanje. Notri boš gotovo kaj našel.« Častnik je razgrnil pismo in ga naglo preletel. »Tu nič ne piše. Kaj ne veš, v kateri enoti služi? V katerem pol- ku?« A stara pamet, vidiš, je kot re- šeto. Čakaj, v trintridesetem pe- šadijskem polku, ja. Ali v tride- setem.« »Ej, sinko, ti imaš mlado glavo. »Ce je v tridesetem potem ga zaman čakaš. Trideseti se je od- peljal z jutranjim transportom.« »Potem je v trintridesetem. Saj bo. V triintridesetem.« »Triintridesetega sploh ni tu.« »Ce je tako, potem ne vem. Po- zabil sem, stara glava. A piše se Sukljič, iz Vranjega.« »To nič ne pomeni,« je rekel mladenič. »Ce ne veš, v kateri enoti je, ga sploh ne boš našel.« »Mogoče pa pride tule mimo,« je vztrajal starec. »Redar mi je rekel, naj stopim na klop in gle- dam.« »Kar glej, očka,« je rekel čast- nik dobrodušno. »In veliko sre- če.« »Hvala, sinko, hvala. In če ga kje vidiš — piše se Sukljič — mu povej, da ga čaka oče in da ima zanj popotnico.« »Bom, bom,« je rekel mladenič in se nasmehnil. Na peron so se skozi široka vra- ta gnetle vedno nove uniforme, se prerivale do vagonov in lezle va- nje. »Pero, Sukljič Pero,« je ponav- ljal starec in se sklanjal k vo- jakom. »Sukljič Pero iz Vranjega.« »Poznaš Pera?« »Iz Vranjega je doma, sporo- čil je, da se bodo danes vkrcali tu na vlak.« »Ej, Matko, ej!« »Jaz nisem Matko.« »Pa res nisi. Mislil sem, da si Matko, sosedov. S Perotom sku- paj služita.« »Poznaš Pera iz Vranjega? Suk- ljič. Popotnico imam zanj ...« Na peronu so se prižgale zastr- te luči. Gneča se je počasi razred- čila. Starec je zlezel s klopi, po- prijel bisago in stopil nekaj ko- rakov proti vhodu. »Poznaš našega Pera?« je spra- ševal. A glas je bil zdaj tišji, bolj plah. »Pero iz Vranjega ... Pero iz Vranjega...« Poslednji vojaki so hiteli k va- gonom. Se dva, še trije. Potem še eden. »Ni Pero. Samo zdelo se mi je.« Starec je gledal v široka, praz- na vrata, dokler ni lokomotiva dvakrat odsekano zapiskala. Po- tem se je obrnil proti vagonom, ki so se pričeli počasi premikati. Nekdo je zapel, a je takoj spet utihnil. »Tedaj sva se zgrešila,« je re- kel starec redarju, ki se mu je z rokama na hrbtu približal. »Seveda, če ne veš za enoto ...« »Kaj naj zdaj s popotnico? In bog ve, če se še kdaj vidimo.« »Ne vem. Ali si prišel od da- leč?« Toda starec ga najbrž ni več čul. Počasi je stopil skozi široka, prazna vrata. Bil je truden. Po sfopinjah velikega borca Volitve Težko je zdaj reči, kako hud je bil boj, da so si pri nekih volitvah drznili kandidirati celo komunis- ti! Dolgo so rešetali preboldski naprednjaki, koga bi dali za kan- didata. Rekli so: naš kandidat mora biti človek, ki bo znal iz- koristiti položaj v našo korist. Je- zik mora imeti dobro namazan, v politiki mora biti doma in dru- žaben mora biti. Dajmo Novaku! Franc bo to zmogel. Malo dobre volje, jezikavega vihtenja in ne- sluteno poseganje v njihovo po- litiko. Huda je bila borba s klerikal- ci. Končno so klonili. Novak je bU rdeči kandidat! Zmagali pa so le. Se bolj pa so se mogli po- hvaliti v Grižah. »Pri vas v Sempavlu imate sa- mo odbornika, mi pa smo prišli tako daleč, da je še župan rdeč!« Zmage pa so bili veseli na eni in na drugi strani; zakaj griška in šempavelska plat, se je zme- raj bolj stiskala v eno strnjeno pest. STROGA LEGALNOST Slavko Slander je imel veliko prijateljev, borcev, komunistov. Mnogi od teh, kakor tudi sam, so morali v ilegalo. In Slavko je znal organizirati dobro mrežo za- nesljivih ljudi. Bili so to sami Šlandri, Zagoženi v Latkovi vasi, pa Turnškovi v Gornji vasi^^^ Lu- kanc in Novak v Šeščah in še ne- kateri v Preboldu in Kaplji vasi. Pri Turnškovih je leta osemintri- desetega prenočeval sam Tito. Lukanc je prikrival tov. Lesko- ška, Kardelja in druge. Nekoč se je pripetilo, da je Dušan Kvedor, takrat že v strogi ilegali, prišel k Novaku. Tu je razpredal niti na vse strani. Bil je bolan in držati je moral strogo dieto. To je bila za Novaka huda obremenitev; vendar je vse to z veliko odgo- vornostjo prenašal. Ali smola, Kvedra je popadlo v trebuhu, tre- ba bo po zdravnika. Novak je moral poiskati zanesljivega voz- nika. In to je bil Pezgosov Joško iz Šešč. Radovedno je pogledoval tega tujca, rekel pa ni nič. Ko pa ga je v Žalcu pregledal zdravnik Ločniškar, se je le-ta nasmehnil: »Nekam sumljiva bolezen — hudo vnetje slepiča!« K ved er je moral v celjsko bol- nišnico; imel je srečo, dobro se je pozdravil in nobene sledi ni pu- stil. Pezgosov pa je ob priliki pri- jateljsko rekel Novaku: »Drugič, ko boš spet vozil kak- šnega komunista, mi pa le povej, se bom dal pred žandar j i živ- ljenjsko zavarovati!« MNOZICNE ARETACIJE Ko že ničesar več ni mogla ukreniti stara jugoslovanska ob- last, si je izmislila: Vse komuni- ste na orožne vaje! Razumljivo, da je šlo tu za množične areta- cije. Vsi pozvani niso prišli v ka- sarne, temveč so jih po Srbiji tr- pali v barake. Takrat pa so bili zanesljivi zna- ki druge svetovne vojne. Nemec je že grabil na vse strani. Komu- nisti po Preboldu in okolici so delo podvojili. Zato so bile tudi aretacije precej pogoste. »Na orožne vaje, domovina je v nevarnosti!« so govorili žan- dar j i. Preboldski komunisti pa so jim odgovarjali: »Lažnivci, to so aretacije, bo- jite se nas!« V Celje je pripihal Savinjčan. Sem od Maribora je pri vozil cel transport. Koželj in Hribar Fran- ce, ki sta bila pripeljana že iz Maribora, sta na ves glas kričala. »Zapomnite si, mi ne bomo zgu- bili! Za nami so milijoni. Velika Rusija bo fašizmu stria gobec!« Farčnik, ki je izstopil iz Savinj- čana, je prijel žandarja, ta je kričal, naj pohitijo, za ovratnik in ga dvignil od tal: »Mrcina, tudi ti imaš mesto y krtovi deželi!« Bila je to velika manifestacija, zakaj aretirane so spremljale ce- le množice. In ta manifestacija je ostala ljudem še danes v spo- minu. (Nadaljevanje prihodnjič^ »ORLOVSKI STOLP« PRI NOVI GORICI Na dvorišču srednjeveškega gradu Kronberg pri Novi Gorici stoji še danes dobro ohranjen >orlovski stolp«, ki izhaja iz 17. stoletja. Zgrajen je med drevjem, služil pa je kot kletka za sokole. V teh krajih so uporabljali soko- le za lov na divje race in jerebi- ce. Grofje in posestniki, ki so ime- li posestva v vinorodni Vipavski dolini, so imeli v neposredni bli- žini gradu tudi stolpe za sokole. Te nenavadne kletke je ljudstvo imenovalo »orlovske stolpe«, ker imenujejo v teh krajih nekateri sokole orle. ORJAŠKI BREST — KOŠ Na posestvu Živka Lazovića v vasi Drmanoviču v občini Nova Varoš je orjaški brest, katerega starost je težko določiti. Steblo je visoko preko 30 metrov, pri zemlji pa ima preiner 4 in pol metra. Po računih gozdarja Ra- denka Vranica in Rada Jevtoviča bi to drevo dalo. če bi ga poseka- li, preko 60 kubičnih metrov gra- diva. Brest ima na vrhu globoko du- plino, v kateri so se namestile čebele. Mnogi trdijo, da je v du- plini velika količina medu, ven- dar doslej še nihče ni poskušal, da bi ga odnesel. Kaže, da bodo to redko drevo zaščitili. ELEKTRONSKI MOŽGANI ZA SODNIJSKE ARHIVE Inštitut za elektronske naprave v Detroitu (ZDA) je konstmral novo vrsto elektronskih možga- nov, namenjeno za sodnijske ar- hive. Stroj si lahko zapomni veli- ko število sodnih razprav, nato pa jih pozneje reproducira. Podatke, ki si jih je ta »arhivar« zapomnil, potem po potrebi zopet posreduje v obliki pisanega teksta. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVEU ЗАСКЛ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE! STANE POTOČNIK vrp ^оч' je prvi stopil пж piano. veter se je obrnil proti vzhođn. Kanil pesek in se stisnjen т dre gube boril proti vetru, k.««. lynch je obležal na niem. dva mornarja sta splezala s ko- kan?^,^* j*"»* prihitela na pomoc. ker je imel stari rviavfp otf^pl«. sklepe, ni mosel plesati. Vito sta ga mornarja počasi iviema ob deblu navieer in g* пжтгћм dobro prlveaala. 32. raoal je stal pod bližnjim drevesom in gledal. veter je bil •trasen. se ▼ sanjah bi si ne mogel misliti, da lahko veter tako mocno piha. morje je pljusnllo preko atola in mu zmočilo noge do kolen. sonca ni bilo več in svinčen mraz je padel na zemljo. dežne kaplje so skoro vodoravno udarjale v raoula. ko da bi ga kdo polival iz ogromnega škafa. na vrhu sta bili že dve ženski z dvema otrokoma in moskl. majhna deklica je držala ▼ naročju mačko. 33. pomahal je kapitanu lynchu in nenstrasni pomorščak mu je odzdravil. ko je pogledal proti nebu, se je skoraj prestrašil, ker je viselo tako nizko, da se mu je zdelo tik nad glavo. dobilo je čisto črno barvo. veliko ljudi je se ostalo na tleh in se oprijemalo d-^hri. potem se mu je zdelo, da sliši povsem tih glas, kakor od- daljeno petje. pogledal je naokoli in zagledal skupino ljudi, ki je stala ob л«»кет drevesu in pela, zakaj ustnice so se vsem enakomer- no premikale. CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 9. februarja 19614 Ž E NA • D O M » DRUŽINA Notranja „KOZMETIKA'^ Kako živeti? Kako preživljati dneve, da ne bomo mogle govoriti o enoličnosti dneva, da si ne bodo jutra in večeri povsem enaki, da ne bo pot od doma do tovarne vsa leta nespremenjena itd. Saj je do- volj že to, da nas v pisarni čaka vedno isti stol, enako delo in, kar je najhuje, delo, ki ga pričnemo in končamo vedno ob istem času. Počasi se bomo vsega navadili in postali preleni, da bi karkoli spre- minjali. Vendar, ne tako! Prisluhnite notranjemu glasu, ki si želi spre- membe in ne bo vam treba ugo- tavljati: kako neopazno sem se postarala. Naj bo dan pester, poln doživetij, pa čeprav neugodnih — le da bo sprememba. Sijoči lek prave lepote ni v ne- gi s kremami, maskami in šminko, ljubkost in privlačnost sta odsev človekove notranjosti. Nekateri ljudje so notranje urejeni in že po naravi srečni, drugi se pa mo- rajo zato šele boriti. Naši okolici je prav gotovo ljubša tista žena — mati, ki se zna veseliti življenja in se navdušuje za vse, kar je le- po in vredno zanimanja. Ne pustimo, da bi nas prema- gale vsakdanje skrbi in zmlelo delo. Ostanimo z našo mladino tu- di mi mladi, zato skrbno izrabi- mo svoj prosti čas. Kako? Poišči- mo si nove prijatelje in nove znance, veselimo se dela, smeha naših otrok in poigrajmo se z nji- mi. Le odtajati se je treba in od- odpreti okno v six)mladanski dan — sonce bo samo posijalo. Pri za- prtih oknicah je kajpak vse za- man. Tako, zdaj odrinimo na iz- let — tja nekam v gozdove, k stu- dencu pod vrhom. Poskusimo mleko kar iz latvice in odžejajte se iz čutare. Pripravite jed na prostem in specite krompir. To notranje »očiščenje« pa ne pomeni, da lahko zanemarjamo svojo zunanjost. Nikakor ne. Ce smo nmenja, da se nam bo nova, kratka pričeska podala, si bomo lase brez p>omisleka ostrigle. Ni- kakor se ne ustrašimo drznega kodra, ki pada na čelo, čeprav smo si ga doslej leta in leta česa- le nazaj. Prav zato si ga privošči- mo! In če v laseh zasledimo sre- brno nit, ali pa celo več sivih las, jih skrijmo. Kaj pa gledališče? Ste že videli zadnjo premiere? Ce mislite, da bo prispevala k vaši notranji »kozmetiki«, pojdite. Optimističen nasmešek na vašem licu prav go- tovo sodi k lepoti, k tisti lepoti, ki bo osrečevala vse vaše, pred- vsem pa vas samo. Vse to pa vskladimo z mošnjičkom, ker bo drugače prišlo do nesoglasij. Je- ziti se pa nočemo — ko vemo za skrivnost notranje »kozmetike«. Za občutljivo pohištvo Gladek furnir, klavirji, pa tudi karoserije avtomobilov so zelo ob- čutljive reči. Še, če jih brišemo z mehko cunjo, nismo brez skrbL Kar kmalu pustimo v njih kakšno prasko. Da tega ne bo več, kupite ščetko, ki jo kaže naša fotogra- fija. Z njo boste prav lahko oči- stili te prašne predmete. Čudažna skrinjica »Čudežna« je zato, ker marsikaj skrije: strgane nogavice, perilo, ki ga je treba še zakrpati, vse vr- ste sukancev in svile, pa šivanke in pletilne igle. To-le je torej skrin.iica za šivanje. Lepa je, lah- ka, priročna in celo v okras sta- novanju. Pa niti predraga ni. Le povprašajte v naših trgovinah s pohištvom, jih imajo precej. KOPtISTNA NASVETA BELE PLATNENE ČEVLJE mažemo s kredno kašo. Ta se mor« iia čevljih po- sušiti, potem šele jo udbtraiiimo s čisto ščetko. GUMIJASTE ČEVLJE zmijeme s hladno vodo in jih (rolt-m nnteireino z dobrim olivnim oljem ali glicerinom. Dober tek deklica! ŠE O RAZMAJANI ZAKONSKI ZVEZI Redkokateri članek je med našimi bralci vzbudil toliko raz- prav kot »Razmajana zakonska zveza — po besedah moža«. Ne primeri se pogostokrat, da dobimo v uredništvo toliko od- govorov, toliko tehtnih pripomb in toliko čuteče zapisanih živ- ljenjskih resnic. Enega izmed takih pisem smo objavili že v prejšnji številki. Z vašo pomočjo smo torej »razmajano zakon- sko zvezo« osvetlili še z druge plati — in prav je tako. Zdaj bi radi povedali le še to-le: Pisec prvega članka s tem na- slovom prav gotovo ni hotel trdi- ti, da ima omenjeni mož v vsa- kem pogledu prav — da so torej dogodki, ki jih je opisoval, že do- volj velik razlog, da se zakonska zveza razmaje. Meninj, da je hotel prikazati le enega izmed mož, ki pa v resnici menijo tako. Vsi ve- mo, da funkcija žene in matere ni lahka in neodgovorna stvar. Vemo tudi to, da je življenje ne- poročenega dekleta ali fanta mno- go, mnogo lažje od takih, ki so že sklenili zakonsko zvezo. Vemo pa tudi, da razvoj družbenega živ- ljenja pri nas to razliko iz dneva v dan zmanjšuje, da materi in družini čedalje bolj omogoča, da prenašajo tiste funkcije, ki so sto- letja veljala le kot izključno »ženska« opravila, na ramena šir- še skupnosti. Čas, ki od sleherne žene terja, da si s svojim delom ustvari resnično in ne samo pi- sano ali formalno enakopravnost, pa vsako ženo prav gotovo sili tudi v to, da vsega, kar je delala nekoč, ne bo počela tudi v bo- doče. In če je bila še pred tride- setimi leti njena dolžnost le v tem, da pere, kuha, rodi otroke — pa še v vrsti drugih opravil — vsega tega danes, ko je tudi pro- izvajalka, sama ne bo mogla o- praviti. Ne bo mogla opraviti, pravim zato, ker. ji bo zmanjkalo časa, če bo ob vsem tem hotela poskrbeti še za svoj obraz, za gu- be pod očmi, za obisk v gledališču in podobno. Za to pa mora poskr- beti, ker je žena novega časa in mati rtovih otrok. In ti od nje veliko pričakujejo. Ne samo to, da zna lepo prati in krpati — temveč, da, jim je v resnici prva učiteljica. Zato mora imeti zanje — pa tudi zase in za moža — več časa kot nekoč. Marsikaj ji lahko za majhen denar opravijo v servi- sih, mnogo pa lahko člani druži- ne storijo tudi sami »z delitvijo dela«. Zato ni prav, če se samo žena zakoplje v množico domačih opravkov. Izgubila se bo v njih in čisto upravičeno bi kdo dobil občutek, da se za nič drugega ne zmeni. In v tistih družinah, kjer se tega zavedajo, možem in otro- kom ni nič težko pomiti posodo. V slogi je moč, pravijo — in tako kot so skupaj med delom, so tudi v prostem času. In morda — pravim morda — je pisec prvega članka želel opo- zoriti tudi na to. Zaključimo: kolikor je bil prvi članek mogoče pomanjkljiv, tako smo ga — po drugi strani — ve- seli. Odgovorili ste nanj sami. Želimo, da bi to storili še večkrat! -ij Osnovna pravila PRI ČIŠČENJU ČEVLJEV Za svetle ia temne čevlje uporabljajBO različne krtače. Včasih tudi krtače oči- stimo s salmijakom. Krpe za čiščenje sešijemo iz starih flanelastih ostankov. Tudi krpe naj bedo razmeroma čiste, S čevljev odstranimo najhujšo nesnago z mehko krpo ali tršo krtačo, odvisno pač cd vrste čevljev. Reže med pcdpla- tom in gornjim usnjem ne čistimo z ostrimi predmeti, ampak z' gladko lese- no trsko! Čevlje namažemo samo popolnoma su- he z loščilom ali kakšnim tekočim či- stilom. Vsa čistia nanašajmo čimbolj na tanko. Vsaka barva usnja zahteva lo- ščilo enake barve. Pri mazanju svetlih čevljev mesto na krpi pogosto zamenja- mo, ker sicer odstranjeno umazanijo na čevelj ponovno namažemo. Čistilno sredstvo pustimo nekaj časa učinkovati, potem pa čevlje zdrgnemo s krpo ali mehko krtačo. Pri čistilih upoštevajmo priloženo navodilo. Občutljive rjave čevlje najprej oči- stimo z belim tekočim čistilom, potem pa jih namažemo z ustreznim loščilom in zgladimo s krpo. Preden obujemo nove čevlje, jih prav nalahko namažemo s primernim lošči- lom. Zelo umazane svetle usnjene čevlje umiijemo v zelo razredčeni raztopini pralnega praška, potem jih splaknemo s čisto vodo. Pazimo, da voda ne zaide v čevelj (voda celo v čevljih ui dobra). Чарпешо jih na natezalaik in posuši- mo. Kasneje jih, kakor običajno obde- lamo z kremo za čevlje in zloščimo. (Strnjenemu loščilu dodamo nekaj kap- ljic terpentina, da se zopet zmehča). Deček na dcRullôigM Stala sta ob ograji drsa- šča. Oče in desetleni sin. Z zanimanjem sta gledala hokejsko tekmo in živela z dogajanjem na ledni plosk- vi. Tekma se je bližala kon- cu in igralci so zbrali zad- nje moči. Čedalje hitreje so švigali sem ter tja, čedalje bolj so se razvnemali gle- dalci. Tudi oče in sin — predvsem sin. Sprva se je zadovoljil samo z vzkliki in s cepetanjem z nogami, ka- sneje pa je začel tudi vpi- ti. Njegovo kričanje je bilo sicer — v primerjavi s ti- stim, kar so vpili odrasli — še kar »pohlevno«, pa bomo vendarle zapisali njegove besede: >Glej ga, špeglar je prišel. Spodbij ga. špeglarja, da bo zletel, spodbij ga ...!« In ne- kaj trenutkov nato znova. Oče se je kdaj pa kdaj ozrl nanj, toda namesto karajo- čega pogleda, ki bi ga v ta- kem primeru od očeta pri- čakovali, je fanta gledal z resničnim ponosom v očeh. >Usekaj ga, kaj se ga bo- jiš!!« je vpil dečko. Ljudje so se začeli ozirati, oče in sin pa sta divjala naprej. Pridružilo si jima je še ne- kaj tistih, ki menda mislijo, da je najbolj imeniten tisti ki najglasneje in najodur- neje vpije. Zagnali so tak trušč, da sva se s prijate- ljem raje umaknila na na- sprotni konec drsališča. Kdaj pa kdaj sva pogleda- la proti kričačem in nato drug drugega. Zal mi je fan- ta! Ob takih trenutkih se člo- vek niti ne čudi, če nekate- ri o športu slabo mislijo. Pa vendarle ne sme biti tako. Saj lahko damo duška svo- jemu veselju tudi na kak drug način. In predvsem — če mi sami tega ne zmoremo naučimo vsaj otroke, da ne bodo ponavljali naših sla- bosti. Če bi tisti oče manj vpil, pa bolj pazil na svo- jega otroka, bi tekma obe- ma prav gotovo več koristi- la. L S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO V MOZIRJU PROTI SPLAVU Analize zdravstvenega varstva žene so pokazale, da je to varstvo ogroženo pri največji skupini že- na — od 15. do 49. leta starosti. To najdaljše in najaktivnejše ob- dobje v življenju žene — v biolo- škem, produktivnem in družbe- nem pomenu je izpolnjeno z raz- ličnimi spremembami, ki so prav- zaprav priprava na enega najvaž- nejših procesov v njenem življenju - na rojstva. V tej dobi prihaja že- na v najtežji položaj. To je doba materinstva, aktivnega dela v po- klicu, pa tudi družbenega, javne- ga sodelovanja. Zaradi te trojne obremenitve opažamo pri ženah celo verigo socialno medicinskih problemov, ki ne vplivajo samo na njeno zdravstveno stanje ali produktivnost dela, ampak je od teh problemov celo odvisen biolo- ški potencial naroda. Industrializacija naše domovi- ne in vedno večje število zapo- slenih žena v produkciji, spremi- nja način življenja naših žena. Kljub vsem naprednim predpisom in zakonodaji o enakopravnosti žena pa je le-ta še vedno pomanj- kljiva predvesm v odnosu med spoloma. Od tod torej tako ime- novani spontani splavi. Staroko- pitno pojmovanje omogoča, da je mož vsemogočen vladar in lastnik v družini, da razpolaga tudi z zdravjem in telesom žene, da ce- lo zahteva od nje, da splavi in da se upre kcKitracepciji. Marsikje se žena boji moža in zaradi njegove surovosti, ki se stopnjuje, ko izve, da je zanosila, papusti. Tudi Svet za zdravstvo v Mo- zirju je o teh problemih že raz- pravljal. Prizadeva si razširiti predvsem kontracepcijsko službo. Boj proti splavom ne bo lahak, nedvomno pa bo ob vztrajnem in doslednem preganjanju tega zla ter ob sodelovanju vseh organov rodil uspehe. Tako bo zdravstveni dom v Na- zarju organiziral kontracepcijsko službo, delavska univerza pa bo s tečaji in predavanji urejevala odnose med spoloma; njena glav- na skrb bo — približati našim ljudem osnove socialistične mo- rale ali z drugimi besedami: pre- prečevala naj bi v naših družinah nezaželena rojstva, obvarovala že- ne kriminalnega splava ter skr- bela še za druge napredne misli v družini. Pri tem pa jo bo podprla Socialistična zveza, svet za var- stvo družine, organi zdravstvene službe ter vse množične organiza- cije. Ta-le prikupen plašč je sicer sešit iz nekoliko debelejšega bla- ga. Ce pa boste izbrale kaj tanj- šega, bo prav primeren tudi za prehodne pomladanske dni. Ro- kavi so precej široki in tričetr- tinski, rob plašča pa je poudarjen s šivom. K svetlemu nosimo tem- ne dodatke. Na jesen življenja Vsaka doba življenja ima svoje značilnosti. Obdobje mladosti oz- načuje telesni in duševni razvoj srednja leta materinstvo in nato med štiridesetim in petdesetim letom nastopi doba mene ali kli- makterija. To obdobje traja pri- bližno od enega do pet let. V zad- njem času opažamo, da se je sta- rostna meja mene precej pomak- nila navzgor. Medtem, ko so še naše babice začutile prve klima- kterične težave okrog štiridesete- ga leta, sedaj večina žen potoži o tem šele okrog oseminštiridese- tega leta. Kot vsako dobo tako torej tudi dobo mene spremljajo različne spremembe v ženinem te- lesu in psihi. Poglejmo nekatere: Bolečine v spodnjem delu tre- bušne votline, močno krvavenje. razdražljivost, nemir — vse to je zvezano s spremembami v funk- cioniranju ženinega telesa. Tem težavam se po navadi pridružijo še bolečine v grudih, ki izgube svojo prožnost, okoli bokov in pa- su pa se nabira maščoba. Lasje marsikdaj postanejo trdi, suhi, iz- padajo, neredkokdaj pa žena opa- zi na obrazu dlačice, ki jih prej ni bilo. Nagnjena je k različnim kožnim boleznim. Motnje nasto- pijo v delovanju obtočil, prebavil in živčevja, včasih pa tudi »v du- ši«. Opažamo pa, da je pri tistih ženah, ki so vse življenje trdo fi- zično delale, prehodna doba mno- go bolj preprosta kot pri dušev- nih delavkah. Ženo oblivata v tej dobi mraz in vročina, prsti na rokah in na nogah se mnogokrat omrtvičeni, sledi močno znojenje, bruhanje, brnenje v ušesih in migljanje pred očmi. Marsikatera žena toži zaradi stalnih glavobolov, revma- tičnih bolečin itd. Zavoljo vsega tega se njeno razpoloženje v tem času izredno hitro menja, muči jo nespečnost, utrujenost, pozab- ljivost, otožnost, včasih pa spet pretirana veselost. Vsaka žena ima svoje klimakte- rične težave. Te so v skladu z njenim značajem in načinom živ- ljenja. Pravijo, da klimakterij mnogo laže preživljajo tiste žene, ki so zadovoljne v svojem pokli- cu, ki so srečne žene in matere. Pri ženah pa, ki je njihov zakon doživel brodolom, marsikdaj opa- zimo resne bolezni. No, seveda ta trditev ne drži v vseh primerih, vendarle bi lahko klimakterij imenovali »barometer zakonske sreče«. Kljub vsem težavam in nevšeč- nostim pa je ta doba za ženo lah- ko tudi najlepša. Pomladi jo, že- na je v tej dobi na vrhuncu svoje življenjske sile, ciljev in želja. Tako lahko vsak dan ugotavlja- mo. Le poglejmo okrog sebe. Nič preveč ne bomo rekli, če bomo zatrdili, da so sedanje žene nrno- go lepše od svojih babic. MALI INTERVJU MATERINSTVO- odgovorna naloga Razgovor s predsednico za druž- beno aktivnost žena v Mozirju smo začeli takole: »Ali ste to dol- žnost sprejeli z veseljem?« Ker me kot ženo in mater za- nimajo problemi, ki jih nalaga naši delovni ženi družba in dru- žina se s temi vprašanji bavim že od prvih dni po vojni. Vem, da me čaka odgovorno delo, kajti program je obsežen. S skupnimi napori in z dobro voljo bo bržko- ne šlo; vsekakor pa je uspeh od- visen od vsakega, prav vsakega člana naše Konference. Omenili ste program dela. Za- nima nas, katere so osnovne smer- nice in kaj so glavne naloge kon- ference za družbeno aktivnost že- na? Vsi vemo, da je glavni problem zaposlene žene — materinstvo. Zato je prva in najvažnejša nalo- ga Konference — posvetiti vso skrb ustanovam, ki bi taki ženi omogočile, da bi se lahko kar naj- bolje posvetila materinstvu. To pomeni: skrb za otroške jasli, vrt- ce, šolske kuhinje, najraznovrst- nejše servise za pomoč gospodinj- stvu itd. Hkrati pa je naloga Kon- ference tudi seznanjati odgovor- ne organe z vsem, kar teži druži- no in žene. Torej: naša dolžnost je vplivati na izboljšanje sedanjih servisnih delavnic, še bolj pa skrbeti za ustanavljanje novih uslužnostnih obratov pri stanovanjskih skup- nostih. Povsem naravno je, da pri ure- sničevanju vseh nalog pričakujete p>omoč nekaterih drugih organi- zacij? • Nedvomno bo delo Konferenci olajšano že s tem, da so člani predsedstva tudi moški, ki delajo že v različnih političnih organiza- cijah in občinskih odborih, kjer rešujejo vsakdanje probleme. Z njihovo pomočjo si bomo priza- devali omogočiti zaposleni ženi, da bo lahko najbolj delovala ne samo na svojem delovnem mestu, temveč tudi v društvenem in po- litičnem življenju. OBVESTILO malim bratcem Dragi mladi prijatelji! Tokrat je ta-le stran pr- vič izšla brez rubrike za vas. Pa ne mislite, da smo pretr- gali vse stike. Nikakor! Pre- pričani smo, da je naše pri- jateljstvo tolikšno, da nam boste prav tako pridno pi- sali kot ste doslej. Res, da bo rubrika izhajala samo enkrat na mesec — toda ta- krat jo bomo natisnili na vsej tej-le strani. Zbrali bo- mo vaše risbe, spise, pes- mice, križanke in rebuse, pridali še nekaj naših foto- grafij in naprosili tovariša ilustralorja, da bo vaše č'an- ke kar najlepše opremil. Upamo, da boste z rubriko tnko še bolj zadovoljni. Pripravili vam bomo tudi lepe n.iirradp — in seveda — še lepše pozdrave in želje. Nasvidenje! CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 9. februarja 1962 SALVE ACADEMICI! (VULGO CROCATORES) Na zgornji sliki »Zeleni car«, »ešalon« brucev in kajpak strogi in neizprosni bruc-major V našem, že Rimljanom pri- tnem mestu je bilo tako, kot elej kadar je kak ples »ante rtas«. Nisem sicer imel prililce /esti ankete, če je bilo kaj sol- iti bi odprle žepe roditeljem elenih brucov in bruculj« ter idobitnim zakonskim drugom produktivnih starih bajt? Tek- 3 za naj-naj se je bojda unesla radi hvalevrednega spoznanja, se človek lahko zelo fletno L3, če ravno ne tiči v prebogati ibalaži. Kaj še sodi v uvod? Aha! Pla- tores! No, kdo bi zameril na- mu nadebudnemu možganske- d trustu, če je nasedel vestem tehničnih napakah v vesoljski shaniki. Ne morem si namreč edstavljati, zakaj bi drugače ko pohiteli s prvoaprilsko ša-' POJE MAJDA SEPE Obžalujem nespretnost tistil^ isrečnih predstavnikov iz ko-^ ktivov, ustanov et cetera, ki so« imudili edinstveno priložnost, 3 bi videli svoje štipendiste »ad )rpo«. V soboto so bili, mislim зај, vsi »presente«. Pa drugič!' :vzemivši počitnice. Ergo: clara' acta — na praksi sem v Svici... Ex cuse! Zamudil sem brucov- cc procesijo po mestu. Bil sem t .'v napačne informacije, da je. ^fucuije« prikupnost ni odreši- zajedljivih in dvoreznih vpra- pred visoko katedro zelene- ga carstva... osel z Anskega vrha zbolel, zato sem mislil... V glavnem dvorana Narodnega doma se je polnila »presvitlo Ze- leno carstvo« pa si je privoščilo četrtinko... Zazvenele so trobente, zaropo- tal je boben ... Nemeneč se za nestrpnost pre- prostega plebsa je »svitli Zeleni car« (vulgo Peer) izvolil priti s svojim krokarskim spremstvom sesti pod ustrezajoč baldahin (sončnik z reklamo za medika- mente s področja higiene obut- ve). Bruc major (vulgo Sine) v imperatorski opravi je po zako- nih blagopokojnega ustanovite- lja »križevačkih statutov« zajec- Ijal svoj slavnostni nagovor: — Salve academici, salve cro- catores — et alter miserum plebs. Med tem je sredi dvorane, v očitni nepokorščini, čepe in ne na kolenih, z vsem hudim obdolžena »brucad« čakala na povišanje. Ce je svoj at res smrdela ne vem, bil sem predaleč, opazil pa sem kar ustrezne vizualne »vložke«, kajti vid me še ne vara. Sledili so prepogosti »šemplji«, potem, kar je jasno, inauguralni guč Zelenega carja ob asistenci bruc majorja, ki je ločila beležil s konico sablje (v veliko veselje predsednika okraja) v pred leti prenovljeni parket slavnostne dvorane. Nisem si popolnoma na jasnem, če so tisti listki s teksti krokar- ske himne bili na mizah zaradi plebsa ali zaradi »brucadi«, ki se neobvezni latinščini spretno izjiaika? V glavnem, »Gaudeamus igi- tur« je izzvenela v stilu crocato- res! Sledila je inauguracija prof. Mariničeve in polkovnika Jožeta Rojška v druščino »starih bajt« in krokarjev ... Nekoč bodo rekli: Presne't je do- ber mojster bil, ki je tebe fantič pit' učil... Sprejeli so odlok o jaYnem redu in miru Občinski ljudski odbor Mozir- Î je na nedavni seji med dru- im sprejel tudi odlok o javnem edu in miru v občini. Odlok do- 5ča, da mora vsakdo uravnavati voje vedenje in ravnanje tako, a ne moti dela, razvedrila in po- itka sodržavljanov, da varuje avno moralo, pazi na čistočo, ne azi lepote in zunanjega videza raja, ne dela škode in da ne '-'ioža varnosti, premoženja ali dravja ljudi. Ker je območje občine večji del turistično področje, so zelo pomembne določbe, ki govorijo o objektih in napravah, ki kvarijo videz krajev. Turistična društva in krajevni odbori so si doslej precej prizadevali za ureditev krajev, vendar niso naleteli ved- no na razumevanje. Sprejeti od- lok omogoča rešitev takih zadev. Z vsebino odloka bodo seznanili občane tudi na konferencah So- cialistične zveze in na bližnjih zborih volivcev. Več smučarskih tečajev Četudi snežne razmere niso bi- le najbolj ugodne so mnoga par- tizanska društva ob pomoči in sodelovanju drugih organizacij pripravila v času šolskih počitnic več smučarskih tečajev in šol za začetnike ter vse posvetile letoš- njim Jugoslovanskim pionirskim igram. Tako so prav lep tečaj iz- vedli na Smohorju, nadalje na Mozirski planini, ki so ga obi- skali mladi smučarji iz žalske občine, na Paškem Kozjaku, Ro- gli in drugod. Ob zaključku so na vseh tečajih izvedli še tekmo- vanja. Tako je na Rogli v sku- pini starejših pionirjev zmagal Zidanšek, med mlajšimi pa Iztok Vončina. Izredno uspel je tudi seminar na Menini planini, ki ga je obi- skalo okoli 50 šolarjev iz Gornje- ga grada. Važno sporočilo Kakor smo že tik pred za- ključkom redakcije (in ka- kor smo sami spoznali), : konec sveta iz doslej še ne- pojasnjenih razlogov prelo- ; žen za nedoločen čas. Sporo- čilo pravi: »Konec sveta, ki bi moral nujno nastopiti 5. februarja 1962 do štiriin- dvajsete ure, kakor je zem- ljanom že znano, ni uspel. Tisti, ki so ga napovedova- li, menijo, da niso pri napo- vedih upoštevali zdrave pa- meti, medtem ko delno pri- pisujejo vzroke tudi nebes- nim telesom, in njihovi negodni legi, pri čemer do- dajajo, da nebesna telesa najbrž niso vedela, v kate- rem trenutku bi se postavila v najbolj neugodno lego, kar pomeni, v katerem trenutku bi povzročila konec sveta. Ker pa so se že telesa izne- verila, se ne bodo izneverili napovedovalci, ki se bodo zdaj sami postavili v neu- godno lego, in sicer z glavo navzdol. V kolikor bo na vi- diku zopet kakšen konec sveta, bodo zemljani pravo- časno o tem obveščeni, vse- kakor prej kakor kasneje, zaenkrat pa naj bodo srečni, da so jo odnesli tako poce- ni.« oh Ceremonial je bil ganljivo raz- vlečen in pravi čudež je, da plebs ni že poprej huronsko ob- novil gesla rimskega Coloseuma: — PANEM ET CIRCENSEM! Kajti rosno mladež, pa tudi druge so res že srbele pete... »Dobri znanci«, med njimi glas- beni »dualist« Kovač s prijetnim baritonom, so potem zazibali vso družbo v nihanje, poskakovanje in gimnastične vaje težje stopnje, zazibali so ene v pozabo na odlo- žene izpite in kolokvije, druge na že tolikokrat ponovljene ob- ljube (v jesenskem roku pa gvišno stari). Sem in tja se je kak »■bruc« tako zakrokal, da je prislužil epiteton brus. V baru tudi Edi Goršič s svojimi fanti ni prebiral harfe in žvenketal s cimbali, zato so nenasitni plesal- ci lahko držali kontinuiteto v ritmu »kok je, kok pr'svetm Rok? V tem, vse bolj na akademsko raven prihajajočem vzdušju ... sem potlej mrknil v strahu in pričakovanju, da se naša celjska smetana ne kani odreči tradiciji. Pa brez zamere academici. Saj ni bil pogreb ... Georgius Plebejec Skrbimo za smotrno zarast ob naših vodah Lepa in bujna zarast ob vodah sicer dviga slikovitost pokrajine in jo poživlja, je pa lahko tudi dokaj škodljiva, če ni urejena. Nepravilno rastje zožuje korito in manjša njegovo pretočno zmog- ljivost, kar povzroča poplave. Na starikavem grmičevju, ki sega v korito, se pri visokih vodah za- ustavlja razna navlaka in plava- joči predmeti. Nastajajo vrtinci, ki povzročajo erozijo, rušenje bregov in odplavljanja rodovitne zemlje. Važnost rednega čiščenja poto- kov so se dobro zavedali že naši predniki, saj je veljal svojčas predpis, da se morajo potoki in jarki osnažiti najmanj vsako 3. leto. Priznati moramo, da smo to potrebo v zadnjem času zanemar- jali in da se slabe posledice po- javljajo vse češče. Zato je skraj- ni čas, da se tega vprašanja lo- timo kar najodločneje. Občinski ljudski odbori celj- skega okraja so pozvali vse ob- režne lastnike zemljišč, da še to zimo temeljito očistijo rečne bre- gove za vodni režim škodljivega rastja. To pa ne pomeni, da je treba posekati kar vse vprek. Le- po rastoče drevje in grmičevje, ki ne ovira vodnega pretoka, je tre- ba ohraniti. Tako rastje učinkuje estetsko, njegov koreninski sistem pa varuje bregove, ker veže tla in tako preprečuje kvarni vpliv visokih voda. Zato je za posek drevja potrebno poprejšnje dovo- ljenje pristojnega občinskega go- zdarskega in vodnogospodarske- ga organa. Na bregovih bo treba posekati le tako starikavo grmičevje, od- straniti štore, panje in vse, kar ovira odtok vode ali pa lahko postane žarišče erozije. Pognalo bo mlado in gosto šibje, ki bo va- rovalo bregove, dokler bo elastič- no. Razumljivo je, da se poseka- no drevje ne sme odmetavati v strugo. Namen čiščenja rečnih bregov pa ni samo omiliti poplave in za- varovati bregove pred kvarnimi učinki visokih voda. Ob dobrem in temeljitem čiščenju škodljive zarasti in z redčenjem goščav se pridobivajo površine za sajenje hitro rastočih listavcev izbrane vrste, kot so: vrba, topol, javor, jesen, kar pač na določenem kra- ju in okolju najbolj uspeva. Take vrste lesa išče naša lesno prede- lovalna industrija že danes, v bodoče bo pa po takem lesu рк)- vpraševanje še večje. Seveda bodo novi nasadi uspešnejši, če se bo- do primerno gnojili, da bodo imeli na voljo dovolj svetlobe in zraka. Občinski ljudski odbori so po- verili nadzorstvo nad sečnjo Vod- ni skupnosti. Le-ta bo po svojem rečnem nadzorstvu sledila in pre- gledovala sečno akcijo ter dajala napotila za pravilno sečnjo in za gojitev koristnejše zarasti. Pri tem naj omenimo, da bodo ob- činski ljudski odbori odredili či- ščenje na stroške obrežnega last- nika, ki bi bregov ne očistil v do- ločenem roku. Neglede na zakonite predpise, ki zahtevajo, da obrežni lastniki čistijo rečne bregove, se bo po pravilnem osnaženju kmalu po- kazal ugoden učinek v zmanjša- nju poplav kakor tudi na red- kejših obrežnih okvarah. Vse bo v prid nabrežnih lastnikov zem- ljišč, trud bo poplačan, naši po- toki pa bodo oživeli s svežo in zdravo zarastjo v radost vsem, ki uživajo ob lepoti prirode. -h Vaše vrstice Kdo naj določi profile Tovariš urednik! Odkar je v veljavi Resolucija Zvezne skupščine o izobraževa- nju strokovnih kadrov, smo se začeli zanimati za čim ustreznej- šo in kvalitetnejšo izobrazbo kvalificiranih delavcev v vseh panogah gospodarstva: v obrti, industriji, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in drugih. Doslej so največ kvalificiranega kadra da- jale strokovne šole s sodelova- njem pristojnih podjetij. Očitek strokovnim šolam, da ne dajejo dovolj praktične iz- obrazbe, je sprejemljiv samo v kolikor te šole še nimajo pri- merne opreme za praktične vaje. Kljub temu so v klasičnem si- stemu izobraževanja vzgojile ve- liko število kvalificiranih delav- cev in so se mnogi izmed njih s svojo lastno sposobnostjo in prizadevnostjo povzpeli do viso- ke kvalifikacije, s čimer mnogo prispevajo k razvoju našega go- spodarstva in še nudijo pomoč pri vzgoji mladega naraščaja. Da bi strokovne šole in raz- lični izobraževalni centri dosegli še večji uspeh izobraževanja, je potrebno ugotoviti, kakšno zna- nje in kakšno strokovno sposob- nost za določeno poklicno dejav- nost pravzaprav terjamo in po- trebujemo. Te še ne povsem jasne zahteve zadnie čase imenu- jemo profil kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca, ali po domače povedano: prerez ali določitev tistega strokovnega znanja, ki je samostojnemu de- lavcu na delovnem mestu neiz- ogibno potrebno. Kdo naj določi ta profil? Do- kler o tem samo razpravljamo in težimo za tem, nihče pa se tega vprašanje dejansko ne loti, boo- stalo vse pri istarem, je negativna kritika o nepopolnem izobraže- vanju kadrov odveč. Ali se ne bi znašli strokovnjaki iz posa- stavili komisijo za določitevjuže meznih panog in strok ter sesta- nih profilov pod vodstvom neke organizacije, recimo Obrtno ko- munalne in industrijske zborni- ce, Društva inženirjev in tehni- kov, predavateljev strokovnih šol, zasebnih mojstrov in drugih? Ce bi take komisije podale vsaj osnovne smernice, bi se delo v tej smeri že premaknilo iz mrtve točke. Koliko laže bi po- tem potekala šolska reforma v strokovnem izobraževanju. Po- trebujemo splošno izobražene in specialne strokovnjake. Komisije bi kaj kmalu ugotovile zahteve v znanju za prve in druge. Potreb- na je samo iniciativa. Ce je ne prevzame nihče drugi, je zanio pristojen vsaj občinski ljudski odbor. -nik Kokoš svetovni rekorder Tudi kokoši so lahko svetovni rekorderji. To je pred nedavnim dokazala neka kokoš na otoku Sado v aponskem arhipelagu. Slava te kokoši je znana, ker znese mnogo jajc. Kako velika je njena slava, dokazuje dejstvo, da je posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov strokovnih or- ganizacij iz nekoliko dežel, bila »gost« te kokoši — rekorderke ves mesec. In rezultat: v teku meseca novembra lanskega leta je znesla kokoš 159 jajc. Obsta- jajo pa tudi rekordni dnevi. To je bil 22. november 1961. Tedaj je takokoš bele barve znesla 13 jajc. Strokovnjaki so podpisali tudi zapisnik o dogodku. Poglejte v zakotne gostilne Tako nam je v svojem in v imenu svojih tovarišic napisala neka tovarišica iz Celja. Pobudo za te vrstice ji je dal članek, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista pod naslovom »Oče — zakaj piješ«. Njen nasvet: da naj bi pogle- dali večkrat tudi v gostilne na periferiji mesta in onemogočili vsakodnevno pijančevanje tistim ljudem, ki za pijačo porabijo tu- di vso plačo, od katere je od- visna družina. Tovarišica omenja tudi. da prav ti pijanci ne pu- ste v miru deklet in žena. ki se vračajo v večernih urah iz službe domov. Tovarišica ima prav. Na peri- feriji je teh 3>nočnih ptic« pre- cej. Ne bi pa bilo napak, če bi se našel nekdo, ki bi ^izprašal vest- tudi nekaterim kvartopir- skim družbam, ki se zadržujejo v gostiščih pozno v noč in jim ni žal denarja niti dragocenega čcLsa. Ne odlašajte več! Se danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki Je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najrms- ličnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij slasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odlašajte več! Odrežite spodnjo naročilnico in nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava Celjskega tednika CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 9. februarja 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT KOŠIC - PETI V DRŽAVI V nedeljo je bilo na Po- horju končano letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince. Med udeleženci je bil tudi mladi član celjskega železničar- skega smučarskega kluba Herbert Košič, ki je v konč- ni oceni za kombinacijo za- sedel častno peto mesto. Prvi dan so se mladi smu- čarji iz vse države pomerili v smuku. V tej disciplini je Košič zasedel šesto mesto. Nekoliko slabši je bil v ve- leslalomu, kjer se je moral zadovoljiti s sedmim me- stom. Najboljši uspeh pa je dosegel v slalomu, kjer je pristal na četrti stopnici. S celjskega drsališča Vse kaže, da se drsalna sezona oziroma sezona obveznih drsalnih in hokejskih prireditev bliža koncu. Ves prejšnji teden socelj- siki drsalci in hokejisti izpolnili z vrsto uspelih prireditev; na svoj račun pa je prišla tudi šolska mladina, ki je v velikem številu prihajala na drsališče v dopol- danskih in popoldanskih urah. Namesto 14. so celjski hokejisti odigrali prvenstveno tekmo re- publiške lige s kombiniranim mo- štvom Ljubljane že v četrtek, 1. februarja. Tekma je bila na moč zanimiva, saj so v ljubljanskem moštvu nastopili tudi nekateri standardni igralci ligaške posta- ve. Celjani so dvoboj zabeležili v svojo korist s tesnim rezultatom 6:5 (2:2, 3:1, 1:2). Gole so dali: Turnšek in Jenko po dva ter Cretnik in Kolenc po enega. Druga tekma republiškega pr- venstva je bila na sporedu v so- boto zvečer. Celjani so gostili re- nomirano moštvo vevških papir- ničariev. Začetek tekme ni obe- tal nič kaj dobrega in lepega. Ma- riborski sodnik inž. Pogorelec je tekmo večkrat prekinjal; deloma tudi upravičeno, saj je prehajala v grobe izpade, v medsebojna ob- računavanja in grobosti. Pozneje so se »razvneti duhovi« umirili; k lepšemu poteku v drugi in tret- ji tretjini pa je pripomogel tudi boljši led. Zmagali so Celjani z razmeroma visokim rezultatom 8:4 (2:0, 4:2, 2:2). Gole so dali: Turnšek štiri, Jenko dva ter Ko- lenc in Presinger po enega. Z dvema zaporednima zmaga- ma v tekmovanju republiške lige v hokeju na ledu so si Celjani zagotovili drugo mesto na lest- vici. Odločilno srečanje so imeli v sredo zvečer z moštvom iz Kranjske gore, ki ga sestavlja druga ekipa državnega prvaka z Jesenic. Tekma se je končala z rezultatom 9:5 (6:2, 2:2, 1:1) za Kranjsko goro. S temi srečanji je bil zaklju- čen spored prvenstvenih tekmo- vanj za celjske hokejiste. V ko- likor bodo vremenske razmere ugodne, bodo skušali povabiti v goste še jeseniške in ljubljanske hokejiste, sicer pa bodo odšli na počitek, dober mesec pred osta- limi, toda v trdnem prepričanju in upanju, da bodo njihova stremljenja po gradnji umetnega drsališča vendarle enkrat padla na rodovitna tla. Samo kdaj? Med tednom so program prire- ditev na drsališču izpopolnili tu- di umetni drsalci, v glavnem ti- sti, ki so v presledkih obiskovali drsahio šolo. Sodniški komisiji se je prijavilo kar 23 mladih drsal- cev. V skupini začetniKov je naj- več točk zbrala Ditka Cudnova, za njo pa so se uvrstile: 2. Judita Stroma j er, 3. Vojka Simončič, 4. Tatjana Mulej, 5. Nada Mareš itd. Med pionirji je zmagal Boris Skoberne. Zelo ogorčena je bila borba za najboljša mesta med mladinkami, oziroma starejšimi pionirkami. Tu je zmagala Bredica Presinger s 23.1 točke, druga je bila Miška Košič (22.1), tretja Krista Sorn (21.5), četrta Vanja Segina (15.2), peta Jolanda Juršič (15.1) itd. Ob zaključku tedna pa so se štiri pionirke Hokejsko drsalnega kluba udeležile republiškega pr- venstva v umetnem drsanju v Ljubljani, kjer so zasedle mesta nekje v sredini lestvice. -mb Dobri rezultati Prpd kratkim je o'tajni strelski od- bor o'saniziral ok'-ajno strelsko uro. Družine so razdeljene v devet sku- p'n. v vsaki od teh pa je po deset ekip. Doslej sta bili konCani dve koli tek- movanja. V nosameznih skupinah pa vodijo naslednje družine: I — T'»mpo 3398, TT — kovinar Sto"-*« ""tt. I" _ I. L. Ribar 3248, IV — Cinkarna 3324, V — Branko Ivanuš 3519, VI — Spita- čič 3122. VII — Sempeter 3152, Vili — Slovenske Konjice 3041, IX — Tone MeUva, Slovenske Konjice 3109. Med posamezniki je vrstni red naj- boljših takle: Hočevar 3GG, Jeram Ш, Mlakar 365, Vanovšek 365, Dobovišek 3*4 itd. Lep uspeh Na republiškem prvenstvu pio- nirjev v smučarskih skokih je Drago Zupane iz Velenja zasedel častno peto mesto s skokoma 14 in 15 metrov. Zmagovalec (mladi tekmovalec iz Planice) je skočil 15 in 15.5 metra. ne gro in ne gre... v nadaljevanju republiškega prvenstva v kegljanju je moštvo celjskih železničarjev nastopilo v Kranju in na Jesenicah. Niti na enem, niti na drugem tekmova- nju se niso kdo veka j uveljavili. Tako so v Kranju podrli 6.457 kegljev, na Jesenicah pa komaj 6.380. Medtem ko je bil od čla- nov celjske ekipe v Kranju naj- boljši Šmon z 833 podrtimi keg- Iji, je na Jesenicah dosegel naj- boljši rezultat Vanovšek z 846 podrtimi lesi. Letos redka zimska slika Pestro delo Pestra in živahna je bila dejavnost celjskega Olepše- valnega in turističnega dru- štva v zadnjih dveh letih; dolg je seznam del, ki jih je opravilo to ugledno in prizadevno celjsko društvo, društvo, ki mu je prva skrb o'epšava mesta ter turistična dejavnost. Naj obudimo spo- min na samo nekatera po- membnejša dela: v redakciji prof. Zorana Vud^erja in Milana Božiča je izšel Vodič po Celju in okolici, društvo je razposlalo nad 500 pisme- nih opozoril za odpravo »drobnih« nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so kazile lepši izgled mesta, izvedlo šest turističnih predavanj, nad trideset zabavnih prire- ditev, deset promenadnih koncertov v Mestnem parku, pripravilo vsako leto pustne prireditve, lani pa celo prvi celjski karneval, ki je do- segel izreden uspeh, založilo dva nova celjska spominka, izdalo prospekt »Celje in njegov muzej«, pripravilo gradivo za nov načrt mesta Celja, ki bo izšel v štiri- barvnem tisku, dostavilo državnim organom nad tri- deset predlogov za ureditev celjskega mesta (zanimivo bi bilo vedeti, koliko teh pred- logov je bilo uresničenih, opomba pisca), izvedlo sku- paj s celjskim Foto kino društvom natečaj za najlep- šo razglednico mesta Celja, razdelilo okoli štirinajst ti- soč prospektov mesta Celja itd. Hvaležna je bila dru- štvena dejavnost na področ- ju akcije za olepšavo mesta v okviru prvomajskih praz- nikov. Znana je nadalje dru- štvena aktivnost v propagi- ranju gojitve cvetic na oknih in balkonih. V tej /ve- zi je društvo poslalo nad šest sto pismenih priznanj goji- teljem cvetja. Težko in odgovorno nalo- go opravlja društvo pri ob- novitvenih in vzdrževalnih delih na razvalinah Starega gradu. Zaradi tega je usta- novilo tudi lastno ekipo, ki opravlja vsa ta dela pod strokovnim nadzorstvom Za- voda za spomeniško varstvo. V seznam del sodi tudi ustanovitev mladinskega od- seka na Gostinski šoli, dalje izdaja prve številke časopisa »Lepo mesto« itd. V društve- no aktivnost pa sodi še raz- pis ankete, nadalje organi- zacija izletnikov in preda- vanj za svoje člane in še marsikaj drugega, -an POMEMBNI SKLEPI Konec januarja je bil v Beogradu plenum Strelske zveze Jugoslavije, na kate- rem so sprejeli več pomemb- nih sklepov za nadaljnje de- lo strelskih organizacij. Ta- ko so med drugim sprejeli odločitev, da se tudi Strelska zveza včlani v Zvezo organi- zacij za telesno kulturo Ju- goslavije, a da navzlic temu deluje naprei kot samostoj- na orí'anizaciia. Na n'enumu so nadalje priporočili naj se vse delo organizacijskega značaja prenese na strelske družine ter občinske strel- ske odbore. Zanimiv je sklep, da bofio v pribodnie na re- publiških in državnih prven- stvih sodelovale o^čins^ e vrste in ne v^č okra ine. Sprejeli so odločitev, da po- večajo č'an^rino za sto od- stotkov in da le-ta v ce'oti ostane strelskim družinam ter občinskim odborom. Po sklenu tega p^enu^na bodo strelske družine o^^s'ej spretemale zračne puške hre^p^ačno od Strelske zvrz« Jugoslavi íp. Hvaležno îe tu- di priporočilo, da naj okraj- ni in republiški odbori po- svetijo največ pozornosti krepitvi občinskih strelskih odborov; več kot doslej pa bo treba napraviti tudi za ustanavljanje strelskih dru- družin v šolah. PRVENSTVO CELJSKE OBCINE V SLALOMU 43 TEKMOVALCEV v nedeljo je bilo na smučiščih pod Tovstom smučarsko prven- stvo celjske občine v slalomu, ka- terega se je udeležilo 43 tekmo- valcev in tekmovalk. Glede na slabe snežne razmei-e je bila udeležba več kot zadovo- ljiva, saj se je slaloma razen zna- nih tekmovalcev udeležilo tudi precejšnje število mladih smu- čarjev. Progi za slalom, ki ju je postavil Vendi Videe, sta merili po 320 metrov in sta imeli pri 120 metrih višinske razlike po 34 vratic. V prvem teku je najboljši čas dosegel Karel Rom, ki je tudi zmagal, dočim je bil v drugem najhitrejši Janko Cetina, ki pa se je nazadnje moral zadovoljiti z drugim mestom. Tekmovanje je bilo pod vod- stvom Draga Zadravca ter s po- močjo funkcionarjev železničar- skega kluba Celje odlično pri- pravljeno in izvedeno. Rezultati v posameznih skupi- nah pa so bili: ČLANI A: 1. Rom (ŽŠD Celje) 58.8, 2. Janko Cetina (Železninar) 59.5, 3. Kopinšek (ŽŠD Celje) 62.1. ČLANI B: 1. Kroflič (Zel. Što- re) 74.0, 2. Mastnak (Žel. Štore) 98.8, 3. Rozman (ŽŠD Celje) 99.5. MLADINCI: 1. Zimšek 86.2, 2. Lužnik 93.8, 3. Švegl (vsi ŽŠD Celje) 95.1. ČLANICE: 1. Belaj-Arbajter ELEKTRO — 6.331 V nadaljevanju republiškega prvenstva v kegljanju so člani celjskega Elektra nastopili v Ljubljani, kjer so med štirimi ekipami podrli največ, a še zme- raj malo — 6.331 kegljev. (Aurea) 111.5, 2. Pelicon (Elektro) 2705. MLADINKE: 1. Cater (TVD Polule) 26L0. 30 novih vaditeljev Komisija za košarko pri Okraj- ni zvezi za telesno kulturo v Ce- lju je konec prejšnjega meseca organizirala tečaj za vaditelje ko- šarke. V tečaj se je prijavilo 34 ljubiteljev te športne igre. Raz- veseljiva je ugotovitev, da so nanj prišli člani partizanskih društev iz Prebolda, Konjic, La- šlcega in drugih krajev, kjer ko- šarka še ni ali pa je zelo slabo razvita. Tečaj je lepo uspel, saj je vaditeljski izpit opravilo kar trideset kandidatov. Ker so ude- leženci lahko opravili tudi izpit za sodnika košarke, so si ta na- slov pridobili trije tečajniki. Prijetno presenečenje je ob za- ključku tečaja pripravil bivši državni reprezentant in trener Olimpije inž. Boris Kristančič, ki je pripeljal s seboj znanega ame- riškega trenerja g. Lauer j a. Oba sta v razgovoru s tečajniki osvet- lila razne probleme tehnike in taktike košarke. Ob zaključku so si tečajniki v Ljubljani ogledali še meddržavno tekmo med reprezentancama Ita- lije in Jugoslavije. S. K. srečanje Konec januarja je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v umetnem drsanju, na katerem je mlada članica HDK Celja HALKA sušter- siceva osvojila naslov državne prvakinje med juniorkami. — Kako dolgo se ze ukvarjate z umetnim drsanjem kot športno pa- nogo? — Sest let. — Kakšne so bile priprave na le- tošnje državno tekmovanje? — Na vsak način dosti uolj teme- ljite kot v preteklih letih. Bila sem tudi en mesec na Dunaju, kjer sem se še prav posebno pripravljala na ta nastop. V tem času sem v glavnem mestu Avstrije nastopila na tako ime- novanih klasifikacijskih tekmovanjih za pridobitev razredov za mednarodne nastope. Osvojila sem prva dva raz- reda in si tako pridobila pravico do nastopa na vs"h »»i^rit^—hnih tekmo- vanjih v juniorski skupini. — Ste bili veseli prvega mesta na državnem prvenstvu.' — Seveda. — In zakaj? — je bil to eden izmed mojih športnih ciljev, razen tega pa tudi zato, ker sem naslov državne prva- kinje osvojila v hudi konkurenci šestnajstih tekmovalk, od katerih jih je bilo pet izredno dobrih. — Kaj sodite o pisanju v »Delu« po državn"m prvenstvu? (Članek, v kn*erpm pisec B. analizira letošnje državno prvenstvo namreč niti ne omenja Sušteršičeve, temveč le dru- goplasirano v juniorski skupini. O- pomba pisca.) • — Takšno pisanje me žalosti in ga ne morem razumeti, saj bi se iz nje ga dalo razbrati, kakor da sem t { prvega mesta prišla po čudnih ok( ^ liščinah. ^ — Komu se imate zahvaliti za uspehe v umetnem drsanju? . — V prvi vrsti očetu, ki me je nav 1 dušil za to športno panogo. Bil je tu I di moj prvi trener in učitelj. Za le- tošnji uspeh pa sem zahvalo dolžna tudi trenerju na Dunaju, kakor do- mači učiteljici baletne šole. — Kaj sodite o celjskih umetnih drsalcih? — Menim, da lahko govorimo o njih kot o perspektivnih drsalcih, zlasti zavoljo tega ker so to mlade drsalke in imajo veliko veselje do tega športa. Zal imajo premalo po- gojev za vadbo; klub pa bi moral misliti tudi na kvalitetnega trenerja. — Ali se zanimate še za kak šport? — Da, za plavanje. — Kot vem obiskujete tretji razred gimnazije. Kam boste šli po ma- turi? — Najbrž bom študirala kemijo. — Kako pa gledate na prizadevanja vodstva vašega kluba po gradnji — Cas bi že bil, da bi se ta priza- devanja uresničila. Bilo bi prelepo, če bi imeli v Celju umetno drsališče ne samo zaradi športnega udcjstvo- : vanja, ampak tudi zaradi mladine in ; otrok, ki v velikem številu prihajajo 'v park. Vsi skupaj želimo, da bi pri- šli do tega objekta. -mb Krompir 30—40 (34—36), zelje gl. b. 70—80 (50—112), zelje kislo 60—70 (60- 80), repa kisla 50, ohrovt (126), pesa rd. 60—80 (50—70), korenjček 50—80 (45—50), koleraba (140), peteršilj 15 250 (100), špinača 600, solata (230—3 radič 500—600 (400—450), motovileč ( fižol v zrnu v. 140—160 (170—180), 1 radižnik (200), čebula 160 (140), če! 400 (200—280), jabolka 30—60 (60), h ške 80 (120), suho sadje 150—200 (2 pomaranče (220), limone (240), ja 25 30),mleko 56 (56), smetana skuta 200, domače maslo 750, per nina 400—1000. Zaloga na trgu je slaba. Prima kuje predvsem zelenjave. pomočilo o р1ћапјп prebivn'stv:: mestu rpl.iu od 29. 1 do 4. 2. 19^2. ROJENIH dečkov 25 in deklic POROČILI SO SE: "M'>rHan Ko+^'k. vrtnar, in Ljurtn Mlakar, uslužbenka, oba iz Ге Iv^n Konitar, va'-jlec, in Mai Oprčkal, gospodinjska pomočnica. ( iz Zač'-eta. Ivan Gradiinik, polje Jec iz Sv. Marjete, in Ana Kač. no' delka i?. Štor. Toodor Saf'-an, štud iz Mariboï-a in M^г.^eta Wissiak, p fesor iz Celia. Jožef Vok, ni-f^rtm« učitelj in Jožefa Lenart, šivilja, i iz Soštania. Vladislav T.aljek, rt'»!» iz Va'-ažđina in Kristina Petkovi delavka iz Vojnika. Franc Slapšak, kmet, in Alojzi ia 1 mih, delavka, oba iz Sentju^-ja. nez Pintar, železničar iz Modrica, Mariia Kristan, kuharica iz Ce Dominik Ofentavšek, zidar iz Str; ce, in Silva Hojnik, delavka iz dobrove. UMRLI: Elizabeta Mogel, vzdrževana Iz 1 zirja, stara 78 let. Ladislav Boršti delavec iz Celja, star 56 let. S Aleksencen,, upokojenec iz De star 64 let. Viktor Gothc, upokoje iz Kasaz, star 80 let. Alojz Don upokojenec iz Strmca, star 70 Suka Cvahte, otrok iz Celja, sta dni. KRONIKA NESREČ Franc Klavžar si je pri delu v Libe zlomil noso. Franc llanž'č iz Ojstriške vasi je del s kolesom. Poškrdoval si je gl in dobil nretres možganov. Maks Jakopič iz Velenja pa je pi z motorja ter si poškodoval glavo. CELJSKI TEDNIK §TEV. 6 — 9. februarja 1962 Ф P>red obračunom^ r sredo, 14. tega meseca se bodo rali k svojemu rednemu občnemu ^ru turistični delavci celjskega raia ali točneje povedano — dele- fi 25 turističnih društev in 20 dru- l turizmu sorodnih gospodarskih družbenih organizacij. minulih dveh letih so opravila !,j5tirn.a društva celjskega okraja celjska turistična zveza ogromno 10 saj so vodila celotno turistično «pagando, zagotovila so številna le- ea pri zasebnikih, zgradila tri we- end naselja, uredila nešteto spre- ianih poti in podobnih opravil. O javnosti turističnih društev in zve- pa bi lahko še veliko napisali, nenim naj le tri zadeve: turistično gojo, opozarjanje na nepravilnosti zvezi z olepšavo krajev ter predloge istojnim organom za napredek tu- sma. pa je bila dejavnost zveze ter tu- jtií'nih društev in turističnih gospo- 'rs'nh organizacij uspešna, pričalo idaf'^i o minuli sezoni, ko ie celj- o območje krepko prekoračilo šte- lo 5ПП.П00 vseh nočitev in število ono inozemskih nočitev. Najuspeš- Ijši so bili v Celju, Preboldu. Ve- ni«. Rogaški Slatini in na Dobrni. lì takih l'snehov nismo zabeležili v ivinjski dolini. Va ob^n^m zboru bodo obravnavali 0 turistično problematiko na na- in območju, ki jo lahko razdelimo dve skupini: v delo turističnih dru- BV ter v turistične investicije. Gle- 1 dela turističnih društev kaže ome- ti predvsem to, da naj velja za islednji dve leti kvaliteti dela in mstva. Število turističnih društev glavnem ustreza, pa tudi številoj anov, že blizu 4.000, je dovolj veliko.; Bolj nas zanimajo turistične inve-i ici je. kakor gradnja turistično po-3 embnih cest, novih turistično zdra- liških kapacitet, turističnih naprav 1 drugih objekotv. V ta nam^n so jtrebna ogromna sredstva, približno /e miliiardi dinarjev. Znesek je na •vi pogled res visok, vendar če upo- evamo gospodarski in družbeno po- ični pomen teh investicij, se nam ikaže v drugačni luči. Ceste Celje—' jgaška Slatina, na Dobrno, v Lo- irsko dolino in nekatere gozdno tu- ristične ceste imajo nasploh velik go- spodarski pomen. Pasivni Zgornji Sa- vinjski dolini moramo dati nek vir zaslužka, če že ne osnovnega pa vsaj dopolnilnega. Od letošnje sezone si veliko obe- tamo: povečanje prometa po vred- nosti za 20 ter povečanje števila no- čitev za 10 odstotkov. Prof. Zoran Vudler glavni tajnik Celjske turistične zveze Planinski kotiček Resevna. Ta neznaten in pred dru- go svetovno л'ојпо skoraj neznani hrib, komaj G65 m visok, je prijel v zgodovino NOB. Na njem in okrog nj'^ga je bila Celjska četa v hudih bojih z okupatorjem. Pod vrhom po- čivata za večno borca Dnšan I.ah in Cvetka Jerinova. V dolini pod hri- bom, na poti z Resevne n^oti Mrzli planini, pa ima svoj zadnji dom še skupina borcev. Na Resevni ie plan'nsko društvo iz Šentjurja zgradilo svoj dom, ki ga je odprlo lansko poletje. Dom stoji v zatišju onstran hriba v smeri proti Svetini, z doma je lep razgled. Od tod se odpira panorama од Donačke gore nreko BoCa. Konjiške gore s Pohorjem v ozadju, pa preko Ste- n'ce in Paškega Kozjaka, Mozirs'rih planin, s P'ešivcem v ospredfu in Pe- co v ozadju, na nanrej preko R-'rtu- he na Savinjske alpe, prav do Grin- tovca in Kočne. Nad domom stoji razgledni stolp. Na njegovi ograji na vrhu so vre- zana imena hribov in gora, ki so vid- na s stolpa. Iz Celja imamo ugodne in večkratne dnevne zveze do Šentjurja. S tam- kajšnjega kolodvora pelje markirana pot proti Kalobju. S ceste krenemo na desno skozi vas Hruševac, nad ka- tero leži naselje Šibenik. Tu je rojst- na hiša koroškega borca Franja Mal- gaja. Iz Hruševca gremo po »Hudiče- vem grabnu« pa pridemo na razpotje dveh kolovozov: desna pot pe'je na Svetino, leva pa proti razglednemu stolpu na Resevni. Od šentjurskega kolodvora do sem je dobro uro hoda. Z Resevne se bomo vrnili nazaj v Šentjur ali pa skozi Mrzlo planino na Svetino, kamor bomo prispeli v dob- rih dveh urah. Ta pot pa nujno kliče po markacijah. dr. M. CELJE : ZASAVJE V ORODNI TELOVADBI v drugem kolu medokrajne lige v orodni telovadbi bo celjska vrsta go- stila v telovadnici gabrskega Partiza- na ekipo Zasavja. Dvoboj bo v ne- deljo, 11. tega meseca ob 9. url do- poldne. SOSTANJCANI — VNOVIC v REPUBLIŠKI LIGI Glede na to, da bo prva republiška liga v košarki štela v naslednji sezoni dvanajst članov, je bil v nedeljo za- ključen kvalifikacijski turnir štirih moštev za vstop v družbo najboljših slovenskih košarkarskili moštev. V tem spopadu so košarkarji iz Šošta- nja premagali svoje nasprotnike in si z osvojitvijo prvega mesta pribo- rili ponovno mesto v republiški ligi. Drugo mesto je pripadlo zagorskemu Prolctarcu. Soštanjčani so svoje na- sprotnike premagali z naslednjimi izidi: Šoštanj—Medvode 59:50, Šoštanj —Proletarec 72:48, Šoštanj—Javornik 81:57. PETI Prvi dan tega tedna se je na Gospo- darskem razstvišču v Ljubljani kon- čala medokrajna revija rokometašev. Med osnovnimi okrajnimi vrstami so Celjani zasedli peto mesto. V pred- tekmovanju so dosegli naslednje re- zultate: Ljubljana—Celje 1.'?:13 (7:G), Murska Sobota—Celje 10:10 (6:7) in Kranj—Celje 1G:17 (8:G). v borbi za peto mesto so Celjani premagali Krško 20:8 (10:3). Na tur- nirju je zmagala ekipa Ljubljane Komisija za sklepanje in od- poved delovnih razmerij Pi- vovarne Laško razpisuje prosto delovno mesto PRODAJNEGA REFERENTA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na podobnem delov- nem mestu. Interesenti naj pošljejo proš- nje v tajništvo podjetja. Na- stop službe možen takoj. Razpisuje se mesto frizeija v Taboru. Lokal brez opreme preskrbljen Upravni odbor podjetja »VODOVOD« Zalee razpisuje delovno mesto računovodje pod pogojem, da ima interesent primerno računovodsko pra- kso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pogojih podjetja. Zadnji rok prijave je 15. februar 1962. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju Avtobusni promet Celje razpisuje naslednja delovna mesta: Obra!ovni knjigovodja z doiišo prakso Materialni knjigovodja s ршкЕо Pismene vloge je dostaviti upravi podjetja do 15. tega meseca. RAZPIS Razpisna komisija pri Okrož- nem sodišču v Celju r a z p i s u je za Okrožno sodišče v Celju 2 MESTI STROJEPISK Pogoji: dovoršena nižja gim- nazija ali njej ustrezna šol- ska izobrazba. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej še nimajo strojepisnega izpi- ta, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din in življenjepisom je vložiti najkasneje do 20. februarja 1962 pri predsedništvu okrož- nega sodišča v Celju. Opr. št. Su Vl-44/62-2 Celje, dne 1. 2. 1962 Razpisna komisija Upravni odbor Slaščičarne »Zvezda« Celje, Prešernova ulic* 11, razpisuje delovno mesto kvalificirane kuharice z najmanj 3-letno prakso. Nastop službe takoj. Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri Občin- skem ljudskem odboru Celje RAZPISUJE mesta direktorjev v spodaj navedenih gospodarskih organi- zacijah: 1. TRGOVSKO PODJETJE »MERX« CELJE Pogoji: ekonomska fakulteta s 5-letnoprakso, srednja eko- nomdska šola z 10-letno prakso ali visokokvalificirani de- lavec trgovske stroke s 15-letno prakso. 2. TRGOVSKO PODJETJE »TEHNOMERCATOR« CELJE Pogoji: višji komercialist z najmanj 10 let prakse ali visoko- kvalificirani delavec trgovske stroke s 15 let prakse na vodilnih mestih. 3. GOSTINSKO PODJETJE ZA DRUŽBENO PREHRANO CELJE Pogoji: komercialist z daljšo komercialno prakso v gospo- darstvu ali visokokvalificirani delavec gostinske stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnih mestih. Ponudbe z dokazi o strokovni sposobnosti in da ni v kazen- skem ali disciplinsxkem postopku ter življenjepisom je do- staviti komisiji do konca februarja 1962. Do takrat je tudi razpis odprt. Narodna banka FLRJ — podružnica v Celju proda na javni dražbi: 1 rabljen osebni avto znamke Wartburg-Delux, 1 skoraj nov moped »Tomos«, 5 pisalnih strojev, 1 knjižni stroj »Astra«, 1 knjižni stroj »Continental«, 1 seštevalni stroj »Burroughs«, 1 stroj za štetje drobiža »Curt Vogt 2050«, 3 pisalne mize, 1 mizico za pisalni stroj, 1 mizo in 6 foteljev, 1 mizico, 1 omnro, 1 leseno polico, 1 stensko uro. ^"lete si lahko interesenti ogledajo vsak delovni dan Od 8. do 14. ure v podružnici Narodne banke FLRJ v Celju — sekretariatu, do 8. 2. 1962. objave in oglasi glìdaiì$Ce SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 9. februarja 19G2 ob 15. uri: Boško Trifunović: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU. Zaključena predstava za I. Osnovno šolo v Ce- lju. ob 20. uri: Vinko Strgar: HEROICA. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 10. februarja 1962 ob 16. uri: Saul Levitt: PROCES, in ob 20. uri: Gostovanie v Velenju. Nedelja, 11. fel>ruarja 19fi2 ob 15. uri: Milan Đoković: LJUBEZEN. Gosto- vanje na Frankolovem. 19.30 uri: Milan Đoković:' LJUBE- ZEN. Gostovanje v Vitanju. Torek. 13. februarja 1962 ob 19. url: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE. Gostovanje v Slovenskih Konjicah. Sreda. 14. februarja 1962 ob 15.so uri: Boško Tnfunn-inó: PRAVL.TICA O CARJU IN PASTIRJU. — II. šolski abonma in izvpn. ob 19.30 uri: HEROICA. Gostovanje Četrtek, 15. februarja 1962 ob 19. uri: Boško Trifunović: PRAVLJICA O C\RJTT IN P^STJR.TU. III. šolski večerni abonma in izven. Petek, 16. februarja 1962 ob 15.30 url: Bn?^i-o тт-^f,^nr^"^^: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU. I. šolski abonma in izven. Nedelja, 18. februarja 1П62 ob 10. uri: Boško Trifunović: PRAVLJICA O CAR.TU IN PASTIRJU. — I. ne- deljski dopoldanski abonma in iz- ven. RADIO 202 RADIO CELJE N«»delia, 11. fAhn.îir l'>.no P"prr.TTo- z državljani i:>in oh-estiia 12.15 Naši pnsi4?ni/>i čestitajo in PO'»f'-nvHi* jo 12.45 Nedeljski utrinki Р«т>о»^оЦек. 1*^. februar J7 10 pnip T iîn»no Petrovič 17 ?») Pnn-tni tednik 17.30 Naši ro«:iii5Tiei čestitajo jn nor-rt'avljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Toi-ek, 13. feb'uar 17.00 Celjska kronika 17.10 Pol" moški zbor prosvetnega -«rort^tvom Ka'-la Viranta 17.30 Naši pnsliiSaici čestitajo jn nrc^-avH^io 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Si-eda, 14. februar 17.00 Celjska kronika 17 10 Od m"''^''"-" moi^rtMe 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Ob""stila, nato zabavna glasba r»>f-tek. IS. fohruar 17.00 Celjska kronika 17 10 Ig 4 kva-tot Kda Gor.šiča 17.30 N-"' -^.J-ostitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, naio zabavna glasba po^ok. 1(5. februar 17.00 Celjska kronika 17.10 P'^'mče 'f,ra trio Maksa Kovačiča 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Snbnta, 17. fehruar 17.00 Celjska kronika 17.10 Za" prijeten konec tedna 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba STANOVANJA' ZAMENJAM dvoinpolsobno komfort- no stanovanje v Celju za enako ali trosobno v Ljubljani. Naslov na upravi Usta. Zahvaljujem se vsem organizacijam in posameznikom, ki ste spremljali našega ata na zadnji poti, darovali vence in sočustvovali z nami. Poseb- na zahvala še duhovniku in tov. To- manu za ganljive besede. Družina Aleksencev KOMPAS CELJE obTešča: MÜNCHEN — 5-dnevno artobusno poto- тапје na mednarodni obrtniški TeLe- sejem od 12. do 25. aprila Í9(»2. Cena din 27.100. FIRENCE — 5-dnevno avtobusno poto- vanje na mednarodni obrtniški vele- sejem od 28. aprila do 23. maja 1962. Cena din 25.400. DUNAJ — 4-dnevno avtobusno potova- nje na tradicionalni >Diinajski vele^ sejem< v času od 11. do 18. marca 1962. Cena 20.300 din. LEIPZIG — 6-dnevno potovanje na spo- mladanski velesejem od 4. do 15. mar- ca 1962. Cena 45.500 din. MILANO — 4-dnevno potovanje na med- narodni velesejem od 12. do 17. apri- la 1962. Cena 20.700 din. VERO.XA — 4-dnL'vno potovanje na med- tiarodni kmetijski velesejem od 11. do 19. marca 1962. Cena 19.800 din. ZA KOLEKTIVE! Trst-Benetke - dvo- dnevni izlet z avtobusom. Cena din 7.900. ZA KOLEKTIVE! Preko Dolomitov v Vcrono — Benetke-Trst! 4-dnevno po- tovanje. Cena 20.600 din. PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠČI- TE TURISTIČNO PODJETJE KOM- PAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, teL 23-50. Nudimo vam: žel. vozovnice za tu in iflozemstvo, rezervacije spalni- kov, avionske in ladijske vozovnice, posredovanje potnih listov in vizumov, menjava in nabava deviz, depoziti in- formacije itd. Udeležujte se KO.VÍPA- SOVIH kvalitetnih potovanj po do- movini in drugih evropskih državah. Po vaši želji vam na va.š naslov do- stavimo brezplačno program naših iz- letov in potovanj v letu 1962. Turistično podjetje KOMPAS, Celje, Tomšičev trg 1, tel. 25-50. OiVtSTiLA otroški dispanzer Zdravstvenega doma Celje obvešča starše, da bo ob- vezno cepljenje proti kozam za otro- ke od 3. mesecev do 3. let starosti, po naslednjem razporedu: Cepišče mesto Celje: dne 12., 13. in 15. 2. 19G2 od 9. do 17. ure ter dne 14. in 16. 2. 19G2 od 8. do 12. ure v prostorih otroškega dispanzerja Ce- lje; Cepišče Šmartno v Rožni dolini: dne 14. 2. 1962 od 14. do 16. ure v pro- storih Osnovne šole Šmartno; Cepišče Skofja vas: dne 16. 2. 1965 od 14. do 17. ure v prostorih Otroške posvetovaln'ce Skofja vas. Vsi obveziki so prejeli vabilo z do- ločenim dat'imom. Naprošamo starše, ki iz kakršnega koli vzroka vabila niso prejeli, da privedejo otroke 7p.r- raj navedene starosti, ki še niso bih cepljeni po zgoraj navedenem razpo- redu. Otroški dispanzer Zdravstvenega doma Vse obveznike — zamudnike cep- ljenja proti črnim kozam in vse osta- le državljane, ki se žele cepiti proti črnim kozam obveščamo, da bo cep- ljenje v soboto, dne 10. 2. 19G2 od 7. do 14. ure v dvorani Zdravstvenega doma Celje. Istočasno obveščamo vse tiste, ki so že bili cepljeni in cepljenje ni bilo uspešno, da se lahko ponovno cepijo 7 do in dni po p'-vem neusnešneni cepljenju, to je dne 17. 2. 19G2 od 7. do 14. ure v dvorani Zdravstvenega doma Celje. KUPIMÌ KUPIM manjši hlev, garažo, leseno barako ali vikend hišico. Naslov na upravi Usta. ZAHVALA Ob Izgubi drage mame se zahvalju- jem sostanovalcem, kolektivu Kovi- notehne in ostalim. Posebno se za- hvaljujem vsem, ki so darovali vence ter godbi Tovarne emajlirane posode. Iskrena hvala. Žalujoči Farčnik Cvetko in brat Stanko z družinami SLUŽBr Gostinsko podjetje »HMELJAR« Ža- lec razpisuje delovno mesto raču- novodje. Ponudbe poslati na upravo podjetja. ISCEM stalno ali honorarno zaposli- tev v zvezi z likovno umetnostjo ali tehničnim risanjem. Naslov na unravi lista. KMETIJSKI tehnik redni absolvent KSS Maribor vajen terenskega in pisarniškega dela išče primerno za- poslitev tudi izven kmetijstva. Na- slov v upravi lista. Drevesnica »MIROSAN« — Petrovce Vam nudi naslednja sadna drevesca: Jablane 1 in 2-Tetne na semenjaku in EM podlagah, hruške 1-letne, sli'^'e in češplje, breskve, črni ribe^ različnih sort in kvalitet. Sadike lahko kupite vsak dan od 7. do 15. ure v Kasazah — Petrovce. Rezervirate lahko po te- lefonu Petrovce 13. RAZNO STROKOVNO čistim sadno drevje. DoDisi Vrusnik, Teharska 38. NUJNO iščem instrtiktcia matema- tike za S. razred osemletke se lahko vozi v Celie. Naslov v upravi Usta. KVALIFICIRANA moč prevzame bife ali gostilno. Naslov na upravi lista. PREKLICUJEM, da stvari katere sem govoril zoper Skorc Viktorja niso resnične In se mn zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Rems Janez. TENORIST opere star 34 let, želi res- nega spoznanstva z učiteljico. »Res- nost«. STAJERC, ki živi v Švedski, star 20 let želi spoznati dekle enakih let zaradi ženitve. Slika zaželjena. Meschitsch Alojs Ostra Storgatan 146 Jonkoping Sverige OBJAVE DELASKA UNIVERZA CELJE spre- jema prijave za vpis v naslednje te- čaje: 1. nadaljevalni strojepisni 2. nadaljevalni stenografski 3. debatni stenografski 4. knjigovodski II. in III. stopnje 5. pripravljalni tečaj za sprejemne izpite na višjih šolah 6. tečaj za kurjače parnih kotlov Tiskovino in informacije dobe in- teresenti v upravi, Malgajeva 4 ali na telefonski številki 30-24. Rok za oddajo prijave je za tečaje od t. štv. 1. do 4. do 15. februarja, pod 5. in 6. točko pa do 28. februarja 1962. V jesenskem roku oddane prijave bo- mo upoštevali pri tem razpisu. PRODAM PRODAM novo Stavbno pohištvo — okna in vrata. Naslov na upravi lista. GRADBENI les in ostali material od zidave hiše. Naslov na upravi lista. MOPED Kolibri dobro ohranjen. Na- slov na upravi lista. UGODNO prodam magnetofon znam- ke PHILIPS na 4 kanale z eno br- zino. Zveza slepih Celje, Kocenova št. 2. POSESTVO 3 ha na lepi legi ugodno prodam. Spomladi vseljivo. Majcen, Dobrava 42, Celje. PRODAM nov plinski kuhalnik na tri grelce. Naslov na upravi lista. PRODAM gospodarsko poslopje pri- merno za preureditev v stanovanje. V sredini trga s 3 ha zemlje ali po- samezne parcele. Lina Dobovišek, Šentjur pri Celju. POCENI prodam 1 do 2 ha neposeka- n-f^i forria tik ob glavni cesti Šent- jur—Draml''^ K-arl Jagodic, Trno- vec 14, Šentjur p. c. RAZPISI Komisija za uslužbenske zadeve Ob- činskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah razpisuje prosto delovno mesto SEFA KRAJEVNEGA URADA ROGATEC Za navedeno delovno mesto se za- hteva srednja strokovna izobrazba z večletno prakso. Pravilno kolkovane vloge naj se pošljejo na ObLO Šmarje pri Jelšah najkasneje do 1. marca 1962. PRESENEČENJE ZA VAS 6-dnevno potovanje z avionom v deželo sonca, piramid, velblodov in puščav Egipta in Grčijo z ogledom KAIRA in ATEN v mesecu maiu 1962. CENA PROPAGANDNA! Prijave spr*-' jemamo do 15. marca 1962. ZA CLANE OBRTNO-KOMUNALNE' ZBORNICE IN OSTALE INTERESEN- TE: 4-dnevno potovanje v FIRENZE na med- narodni sejem obrti v mesecu maju. Prijave do 1. marca 1962. Cena 18:90*' din. 4-daevno potovanje na DUNAJ na ogleà mednarodnega velesejma v mesecu marcu 1962. Prijave do 10. februarja 1962. Cena 16.900 din. 5-dnëvrio potovanje v MÜNCHEN ni mednarodni obrtniški velesejem v me- secu aprilu 1962. Prijave do 20. febru- arja 1962. Cena 20.800 din. POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITALIJO! 4-dnevno potovanje v TRST, BENETKE IN MILANO 2-dnevno potovanje т TRST IN BE- NETKE. Potovanja se lahko udeleži v<;akdo, ki si želi ogledati ta mesta. Prijave sprejemamo do zaključnega šterila udeležencev. 5-dnevno potovanje na mednarodno kmetijsko razstavo v VERONO za kmetijske delavce in ostale interesen- te. Prijave sprejemamo do 10. febru- arja 1962. RIBICI! Za Vas smo pripravili ▼ sporazumu z Ribiško zvezo Slovenije; 7-dnevno strokovno ekskurzijo na IV. mednarodno ribiško razstavo v KÖ- BENM.W.N (Kopenhagen). Prijave spr- jcmamo do 10. marca 1962. 6-dnevno potovanje za člane Zveze bor- cev in njihove ožje sorodnike na og- led taborišč RAVENSBRÜCK in SACH- SENIIAUSE.N ob. obletnici osvoboditve taborišč v mesecu maju 1962. Prijave sprejemamo do 10. marra 1962. NUDIMO VAM: železniške vozovnice za tu in inozemstvo posredovanje potnik listov in tujih vizumov, rezervacija spalnikov, avionske in ladijske vo- zovnice, menjava valut, informacije. Po žel.ji delovnih kolektivov organizira- mo izlete in prevoze z avtobusom, vla- kom, avionom ali ladjo po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne aranž- mane nudimo izredne popuste! Za cenjena naročila se priporoča IZLET- NIK, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3 telefoiaJ[8:J>l, _ ^ Urerfniirro CíJjí. Til"" tr» Ч rv>i«nj nrpdal 1* — telefon 25-23 la 24-23 uprava Celje. Trp V. ko-i «ге>а 5 - postni predal 152 — te- lefon 23-75 in 30- 94 — tekoíH r«fn» pri Narodni banki Celje: 603-21-1 656 — izhaja ob petkiŽi — leta* nnročnina 400, polletna 400, četrt letna 300 din — Inozemetvo 2Ш posamezna Iterilka 20 dina/rjc« Rokopisov ne vračamo — врт» 'Cfn o«laflOT. razpiaoT in ођјат vsa- ko eredo do 12. ure т ofltmutm or delku. Trg T. kong^reia 5 o aclaaife. пврШк te objavak dnbite le т aprart Cmt^ •keva tadBikal PRI NAS in PO SVETU Filozofija cvetja na Daljnem vzhodu Ni Indonezijca. ki bi se ob snežno belem cvetu melate ne raznežil. Ta duhteč cvet iz dru- žine jasminov v Indoneziji upo- rabljajo ob vseh prilikah. Dekle- ta, ki želijo ugajati, ga nosijo v laseh, posipi jej o pa s tem cvet- jem tudi grobove umrlih. Indonezija je domovina bujne- ga cvetja. Cvetje za Indonezijce predstavlja bogato izrazno sred- stvo in skoraj vsaka roža ima zanje svoj poseben pomen. Indonezijci s posebnimi aranž- maji cvetja izražajo življenjsko filozofijo. Posebej to velja za otok Javo. Najbolj poznan je aranžman kembar majang, kar v prevodu pomeni splet kokoso- vega cvetja. Cvetje sestavljajo tako, da oblikujejo nekakšno kroglo, ki naj simbolizira ze- meljsko kroglo, v sredini pa je plod ananasa, ki ima pomen dra- gocenosti o tej dragocenosti ne dvomimo ob ceni ananasa v naših trgovinah — opomba prevajalca. Ob stran takega cvetnega aranž- maja je običajno zapičenih ne- kaj nožev okrašenih z listjem kokosove palme, ki predstavlja- jo telesno in duševno moč mla- dega človeka, ki stopa v zakon- sko zvezo. Temu dodajo nekaj svitkov Ketupata, cvetja na vlak- nastih dolgih stebelcih, kar po- meni trajno zvezo. Nad vsem tem pa običajno visi obešen lesen ptiček, ki vsem dodaja pomen svobode in pripravljenosti mla- dega para za skupno prenašanje dobrega in hudega. Kembar torej pomeni, da dva mlada človeka, ki sta doslej živela vsak zase, želita poslej združena v srečo skupnega življenja zmagovati vse težave v življenju. Na toliko opevanem otoku Ba- liju so v navadi številne sveča- nosti, pri katerih ima cvetje svoj glavni pomen. Vsako dekle na Baliju se umetnosti cvetnih aranžmajev nauči že v ranem detinstvu. V pokončno piramido (na sliki levo) nanizajo tudi po meter visoko cvetje, sadje in listje. Navadno so to pomaranče, potem raznobarvne rože in raz- lični cvetni in drevesni listi. Vse to je tako čvrsto med seboj po- vezano, da ni nevarnosti, da bi se piramida zrušila, ko jih odne- sejo v vaške templje kot darove v spomin mrtvim. Take ogromne cvetne piramide nosijo otočanke na glavah. Običajno je njihova pot zelo dolga. Neverjetno lepa je slika, ko dekleta v svojem gracioznem hodu ponihavajo v dolgi vrsti skozi slikovito pokra- jino kot nekake žive butare cvetja. Na Baliju je cvetje in rastlinje izredno bogato. Otočani s cvet- jem krasijo sebe. svoje domove, templje in celo prevozna sred- stva. Ni Indonežanke, ki bi ne zataknila v lase vsaj majhen ne- žen cvet. S cvetjem krasijo glas- bene instrumente, z rožami kitijo otroške zibeli, cvetje je prisotno ob rojstvu, poroki in ob smrti. Grobove vse leto krasi sveže cvetje. Indonezija je največji uvoznik cvetja v Evropo. To je hkrati domovina orhidej, najdražjih rož, ki kavalirju >globoko sežejo v žep«. Brez dvoma lahko zaključuje- mo iz članka Hadidija Sukanta, ki smo ga prevedli, da ima Indo- nezija, naša daljna prijateljska dežela, obilo redkih lepot in ču- dovitih običajev, kajti ^govorica cvetja« je najlepši jezik, naj- lepši način izražanja čustev. NAJSTAREJŠI SRB V vasi blizu Cičevca v Srbiji živi Pero Milojevič, ki je letos dopolnil 116 let. Korenina, ki je brez dvonia najstarejši Srb, ni bil nikoli pri zdravniku. Posvetilo našim bralcem Od 2. do 18. februarja gostuje v Celovcu dunajska drsalna revija, ki jo je lani v raznih evropskih mestih obiskalo nad tri milijone gledalcev. Nič čudnega, da se je za obisk te re- vije 18. t. m. odločilo blizu 250 ljubiteljev drsalnega športa iz našega okraja. _ Naš poročevalec tov. Franc Lužnik je pred dnevi sodeloval na premieri te revije, .nam je z navdušenjem pripovedoval, da je revija napravila nanj nepopisen vtis. To ni prireditev športnega značaja, temveč pravo umetniško doživljanje, je pesem, ki raste in se stopnjuje v triurnem, neprekinjenem programu. Človek izgubi občutek, da se odvija revija na ledu. Dragoceni kostumi koreografsko dovršenega baleta pod barv- nimi žarometi, ob spremljati lastnega orkestra, nudijo gle- dalcem pravo umetniško doživljanje. Za bralce našega lista so nam trije vodilni umetniki dr- salne revije (Eigel Hana, Haanappel Joan, Felsinger Norbert) poklonili sliko s posvetilom in z željo, da bi bilo naslednjo nedeljo čim več zadovoljnih gledalcev iz celjskega okraja. Ritta Moreno, ki so jo proglasili za dekle z najlepšimi podplati?, se je šele pri svojem sedemin- dvajsetem letu dokopala do svo- je resne in zahtevne filmske vlo- ge. Igra v mnogo obetajočem fil- mu »West Side Story« (Zgodba zahoda) skupaj z Georgesom Chakrisem. Slike njenih podpla- tov nimamo, zato se bo treba za- dovoljiti z detajlom nasprotnega dela telesa... Teror v dežen revolucij Francija je dežela revolucij. Njena zgodovina beleži svetle trenutke. Velika meščanska re- volucija je v šestnajstem stolet- ju podrla fevdalni red. V revo- lucionarnem letu. ki je pretre- sel vso srednjo Evropo, je od- mevala uporna pesem tudi v Franciji. Leta 1871 so pariški komunardi na barikadah sedem- desetdnevne Pariške komune, umirajoč, prepevali marseljezo. NejX)korjen francoski svobo- doljubni duh je zanetil požar pod nogami fašističnih okupa- torjev v odporniškem gibanju med zadnjo vojno ... V tem času pa je Francija spet dežela eksplozij, strelov. Toda tokrat niso jakobinci ti- sti, ki v okrilju noči vzbujajo strah in trepet. Deželo je pre- plavil dvakratni teror. Teror nad Alžirci, ki ne terjajo nič druge- ga kot konec okupacije, ki so jo terjali tudi Francozi, Pogon na rjavopolte Alžirce je del dne- nega življenja v Franciji. Nad Francozi pa vihti knuto tajna neofašistična organizacija, ki se ji tudi vladin teror nad Alžirci zdi premil, prepopustljiv. Pla- stične bombe v kinodvoranah, v stanovanjih, v vlakih, v m.ini- strstvih — to je vsakdanja sli- ka dežele revolucij ... Na spodnji sliki vidimo pri- zor, kako francoska policija iz- vršuje množično racijo med Al- žirci na eni izmed pariških že- lezniških, postaj. Z rokami na glavali, čepe ob zidu in pred pu- škinimi cevmi ugibajo nesrečni- ki o usodi naslednjih trenutkov. Ali niso to precej znani prizori iz časov, ki jih še nismo poza- bili? JACKIE KENNEDY REŽISI NA TELEVIZIJI Pri Kennedyjevih v Beli ì ne »-shajajo z àohodkv<, zato ho, kot poročajo iz Amerike, pr sednikova soproga lotila režije televiziji. Režirala bo serijo e sij pod naslovom »Bela hiša jaz«. SEST MESARJEV 700 KG V klavnici prehranben( kombinata >\'^rbas« v Bosni ir jo zanimivo šestorico. Mesa Ferenc, Dakovij, Iskrin, Sv can in Erdelji so skupaj te nad 700 kilogramov. Najlažji n njimi tehta 107, najtežji pa kilogramov. Še trije takšni spravili tehtnico, ki »potegi tono, v hudo zadrego. OD KOD SI, KURENT ? Etnografi zatrjujejo, da ni ro- du, ni ljudstva na svetu, ki mu maska ne bi bila znana. Psiho- logi in sociologi iščejo v maski zgodovinske posebnosti v razvoju človeške družbe in zatrjujejo, da je vsaj toliko star pojav kot je človekovo prvo proizvajalno orodje, prvi lišp in prve mistič- ne predstave. Francoski sociolog Cailois. ki je mnogo svojega časa posvetil proučevanju maske in njene vlo- ge v človekovi zgodovini, je pri- šel do zanimivega odkritja. Mar- sikateri primitivni narodi niso noznali loka, pluga, niso poznali kolesa kot Azteki, toda prav vsi so poznali in uporabljali maske. Zakaj? Maska ima troje pomenov. Maska straši, maska sikriva in spreminja. Maska je т daljni preteklosti in ponekod še danes služi skri- vanju. Za masko se človek skri- je in se naredi ncspoznavnega. Masko si je divjak nadel, ko je zalezoval živali. Z masko se je skrival pred zalezovanjem hu- dih duhov in zlih bogov. Maska je pogost pripomoček pri verskih obredih. Človek, ki si jo je nadel, ni spremenil svo- jega zuanjega videza, temveč se je počutil drugačen, sam sebi se je odtujil in si predstavljal, da Kurenta sta ponagajala kolesarki ... je nekaj drugega. Vzemimo še vedno živ običaj, kako v Nepalu iščejo med malimi deklicami ži- vo boginjo Kumari Devi. Sveče- niki greclo po naseljih in odeti v strašne maske ter ob spremljavi strašnega hrušča plešeio divje plese med otroci. Tista deklica v starosti od dveh do treh let. ki ne zajoče, postane živa boginja. Tako je maska od prvotne re- ligiozne vloge prešla vedno bolj v običaj, v karneval, v burko. Tako je prehodila dolgo pot iz sive davnino v karnevniske dvo- rane v Nizi, na ulice Kolna, kjer pomeni samo še obliko veseljače- nja. Tu vmes je še maska, ki ima svojo etnografsko, svoio zgodo- vinsko patino, ki se drži stro- gih pravil. Med tem je naš Kurent s Ptujskega polja, med temi so >cerkljanski lavferji«, med temi pustne živalske ma- ske kot je »picek«, kot je >rusa< ali pri nas po Kozjanskem bolj poznana >košuta<. Kurent, ta značilna pustna se- ma T živalskih kožah, z zvonci za pasom, perjem in trakovi glavi, z rogovi in strašnim nos ter grozečo ježevko v rol nima izključne domovinske p vice v okolici Ptuja. Bol? imiajo presenetljivo podobno stno masko z prav tako pr( netljivo podobnim imenom »] ker«. Na Rumunskem pod K pati straši v pustni čas »Cu in zcroraj v nemških Alpah po ja Kurentu roko Pehtra, zn tudi na Koroškem kot »pel baba«. Ne smemo pozabiti na pr( njanoga Kurenta med okup jo. Bil ie prepovedan. Nemci samo. da niso mogli trpeti venskih običajev, temveč jil bilo tudi strnh. Ne toliko ie; ke kot možnosti, da bi Ku utesrnil imeti med zvonci bombo za pasom, pištohi al |X)rniške letake za kožnimi drji. Da, Kurent je zgodovii pojava, je izročilo davnin in brž sega daleč nazaj v čase so se rz Azije prišel jeva' Evrono indogermnnska ljudi Z njimi je priskakljal, priz^ in pristrašil tudi Kurent. Na Ptujskem polju Kurer živi. Subvencioniran je. toda Na pustno nedeljo si jih 1: v Ptuju lahko do sitega ni dali.