Posamezna Številka 20 vinarjev. SIBV. 44. \ LloliTiaiiL t pele*, dne 22. leDroana m. LflO XL\L as Velja po pošti: = M oelo leto naprej.. K 31-— m t n mesec „ .. „ 3-= M Nemčijo oaloletno. „ 40-— m ostalo Inozemstvo. „ 4» — V Ljubljani na dom: Sa oelo eto naprej.. K 32- — ■a si meaeo „ .. K 2-70 V upravi prejenan meieEno „ 2-50 s Sobotna izdaja: s Sa o« o leto.....K 8 — aa Remiijo oelole'no. „ 10 — nMtalolBoaamstvo. „13 — W OrednlStTo jo r Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL Rokopisi se ■o vračalo; oofr&Dkirana plsm * so no «= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s Političen list za slovenski narod. Inseratl: i Eoostolpna petltvrit* (72 mm široka ib 3 mm vUoka ali nje proator) sa enkrat . . . . po 80 t sa dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerea popust po doaovorn. Ob sobotah dvofnl tarIL i Poslano: Enostolpna petltvrsta K !•— Izhaja vssk dan Isvsemšl nedelje tn praznike ob 3. url pop. Bedna letna priloga vosnl red Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Rač on poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Dpravniškega teleiona it 188. Menjejnooslovanovinkorošk Slovenci. Koroško nemško časopisje in zboroval« na koroških nemških shodih pri vsaki mogoči priliki ugovarjajo proti vmešavanju izvenkoroških zlasti tudi kranjskih »hujskačev« v koroške zadeve. Ali so pa upravičeni ugovarjati? Deželne meje so nekaj premakljivega, umetnega, slučajnega, narod pa je nekaj trajnega, nekaj naravnega. Nekaj, kar nele slučajno, ampak po naravi skupaj spada. Deželne meje so nekaj slučajnega; kolikokrat so v zgodovini že menjale naše dežele svoje meje! Nekaj slučajnega je, da pripada toliko in toliko tisoč koroških Slovencev | deželi, ki se imenuje Koroška. Če bi bile razmere nanesle drugače, bi bil ravno tako lahko en del ali cela sedanja Koroška zdaj združena n. pr. s Kranjsko ali Štajersko ali s kako drugo deželo. Torej je samo slučajna posledica zgodovinskega razvoja, da zdaj sploh obstoja posebna dežela Koroška. Nekaj naravnega pa je, da so koroški Slovenci del slovenskega in jugoslovanskega naroda in tvorijo ž njim eno naravno celoto. Kakor udje človeškega telesa tvorijo ž njim eno celoto, tako smo mi koroški Slovenci en del, en ud slovenskega in jugoslovanskega narodnega telesa. Mi spadamo skupaj, in izvenkoroški Slovenci in Jugoslovani sploh imajo nele pravico, da , se brigajo za nas, ampak tudi dolžnost. Ravnotako kakor se glava briga za ostalo telo, kakor roka pomaga nogi. Sedaj pa prihajajo koroški Nemci in pravijo, da je vsa Koroška z vsemi koroškimi Slovenci njihova in samo njihova zadeva! Pri tem nimajo seveda nikakih pomislekov, da ne bi z drugimi Nemci vrecl sklepali resolucij, ki po svoji vsebini segajo daleč čez deželne meje, kakor na primer, da se ne sme niti ena nemška občina pridružiti habsburško-jugoslovanski državi. Protestirali bi, če bi jim kdo rekel, da na primer kočevski in gališki ali ogrski Nemci nobenega izvenkranjskega, izven-gališkega ali izvenogrskega Nemca nič ne. brigajo. Oni se smejo brigati in še celo jako aktivno brigati za Nemce, ki prebivajo v drugih deželah, le izvenkoroški Slovenci se ne smejo brigati za nas koroške Slovence. Mi koroški Slovenci pa pravimo: Izvenkoroški Slovenci in Jugoslovani sploh imajo veliko več pravice, da se brigajo za nas, kakor pa koroški in drugi Ncmci. Izvenkoroški Slovenci in Jugoslovani imajo dolžnost, da se brigajo za nas, ta nasevernejši del svojega narodnega telese, zato imajo tudi pravico, da se brigajo na nas, da hodijo med nas, da skrbijo za nas in nam pomagajo, in da tudi odločujejo o nas in o naši usodi. Kako krivično je torej, da, naravnost smešno, da zdaj koroški Nemci to pravico (ki si jo razlagajo in se je poslužujejo tako, da nas neomejeno zatirajo) prilastujejo izključno le sebi in jo odrekajo tistim, katerim edino pripada. Toda, kaj pa ljudska samoodločba? Ali naj mari samo izvenkoroški Slovenci odločujejo o nas, ali mi koroški Slovenci nimamo pravice, da o tem tudi mi sami soodločujemo? Na primer potom ljudskega glasovanja. — Ljudsko glasovanje ali plebiscit ima pomen le, če se vrši popolnoma neodvisno in nevplivano. A tako glasovanje na Koroškem splošno skoro ni mogoče. Res imamo ljudi, ki se zavedajo svojih pravic in svojega človeškega dostojanstva, ljudi, ki so si ohranili samostojno mišljenje in čutenje, ki niso klonili duha pod silnim pritiskom nemških krivic in nasilnosti. Vsi ti bi se in se bodo brez dvoma odločili za " Vuženje vseh habsburških Slovencev in .Jugoslovanov. A splošno bi tako neodvisno in nevplivano glasovanje v razmerah, v kakršnih živimo danes ne bilo mogoče, kajti strašni pritisk je mnogim v tem oziru vzel samostojnost in potrebno neodvisnost. Stoletja so nas tiščali k tlom in nas vzgajali v suženjskem duhu, in zdaj naj se ljudstvo z glasovanjem svobodno odloči? Ali je tudi tedaj ljudstvo glasovalo, ko so vrgli naš jezile iz uradov in šol, ali je glasovalo, ko so učitelji tepli slovenske otroke, če so v šoli in zunaj šole slovensko govorili in slovensko pozdravljali, ko so jim dan na dan trobili na ušesa: slovensko je grdo, nemško je nobel. Ko so slovenskim otrokom obešali na vrat tablice z napisom; Icb bin ein windischer Esel?! Ali je tudi ljudstvo glasovalo, ko so nas zapirali, čc smo na kolodvoru zahtevali vozni list v slovenskem jeziku, ko so naš jezik preganjali, zatirali in teptali na način, kakor mu je komaj v svetovni zgodovini najti primere! Tudi v človeku se dajo zamoriti želje in potrebe narave. Tudi v mnogih koroških Slovencih so ubili naravno nagnjenje po narodni svobodi in samoodločbi, vzgoj li so v njih pasjo ponižnost, ki je pripravljena gospodarju hzati roko, če jo g^adi ali tepe. In ti naj se zdaj svobodno odločilo, če hočejo svobodno narodno življenje ali ne?! Da, naj dajo najprej ljudstvu vsaj za dobo enega človeškega rodu prost razvoj in svobodno življenje, prosto vsa!*.e nasilnosti in pritiska in potem naj govore o svobodnem odločsvanju! Dokler pa tega ne store, velja samo eno: Nihče ui vprašal ljudstva po svobodnem odločevanju, ko so ga zatirali in zasužnjevali, mu ubijali prosto narodno voljo in ga vzgajali v narod odpadnikov, zato je treba zdaj kljub vsem morebitnim odpadniškim glasovom združiti koroški del slovenskega naroda z ostalim slovenskim in jugoslovanskim narodnim telesom, kakor to zahteva pamet, naravna potreba, demokratični duh časa z narodno samoodločbo in na tem sloneča majniška deklaracija! Koroški Slovenec. Nemški listi so razkačeni radi stališča, ki ga zavzemajo Poljaki nasproti miru v Brestu Litovskem. Radi par tisoč Poljakov v Holmu naj bo »Brodfriede« z Ukrajino ogrožen. Ali so nemški vojaki za Poljake prelivali kri? Taka je poljska hvaležnost za osvoboditev itd. Tako nekako govori nemški malomeščan pri svojem »stalnem omizju«, tako piše večji del nemške publicistike. Da je duša poljskega naroda radi mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem tako razburkana, ni kriv v prvi vrsti Holm. Izločitev Holma iz telesa poljske celote je samo droben kamenček v peščeni strugi na-rastlega hudournika. Poljaki so uvideli: odstop Holma Ukrajini brez privolitve Pol'ske pomeni sistem. Nemcem se zdi močna Poljska nevarna, istotako tudi Ukrajina, treba je paralizirati njihovo moč in jih zaplesti v bratomorni boj, da bodo medseboj izkrvaveli in tako pozabili na Nemce in na njihov »Drang nacl}rOsten« — pohod proti vzhodu. Toda ne samo to. Tudi proti severu mora biti Poljska vezana in mora dobiti protiutež proti eventu-elni kooperaciji z Veliko Rusijo. Zato so pa Litvini tukaj in Belorusi, katerih sovraštvo proti Poljakom je znala že stara ruska carska samodržka vlada umetno podžgati in katerega so Nemci sedaj še razširili. Tako naj dobita Litva in Belorus samostojnost na podlagi somoodločevanja narodov seveda pod kakšnim protektora-tom, recimo Nemčije. A severno od te »države« bodo branili Nemcem hrbet in morje »svobodna« Kuronska, Livonija in Estonija, ki se pridružijo kot državne celote »materinski nemški zem'ji«. A nasproti Poljski naj si pa Frusija pri Čenstobovi »uravna« svoje strategične meje in tako zasede veliko in bogato poljsko premogovno ozem'je. Tako naj bi dobili Poljaki mesto veMke, svobodne, združene poljske države z dohodom clo morja le navidezno državico, obdano od stražarjev. In ta državica ne bo mogla ne živeti, ne umreti. Zato je razumljiva bolest Poljske, zato razumljiv narodov odpor. To je čisto nekaj drugega kakor Holm. In sedaj še vzhodna Galicija, ki pri« tiče vldjub Lvovu in poljskim manjšinam po božjem in naravnem pravu Ukrajincem. Toda kakor priznamo vzhodno Galicija ukrajinski interesni sferi, tako imajo do Holma pravico Poljaki. Toda obema strankama ne bo preostajalo nič drugega, kakor kompromisnim potom uravnati medsebojna sporna vprašanja potom samood-ločevanja narodov, če bosta hotela zajeziti nemški pohod proti vzhodu. Jako dobro je bilo, da se Avstrija ni dala zavesti od velenemških vojnih hujska-čev v vojno z Veliko Rusijo. Izpostavila bi se tu smrtnemu sovraštvu Rusije, pa tudi Poljske in Ukrajine. Pri Kralievem Gradcu je sicer Avstrija bila 1. 1866. premagana, toda v resnici je vkljub temu zmagala, ker sc je izvila iz nemške kuratele. Rusija je veliki misterij, velika uganka. Včeraj je bila najmočnejša, danes je na robu propada, jutri ali pojutrišnjem bo zopet mogočna. V njenem osrčju so skriti veliki gospodarski in dušni zakladi. In v duši ruskega naroda ne bo pozabljena misel na maščevanje, tlela bo od dne clo dne. Potrebno je, da sc to maščevanje ne obrne proti bodoči Avstriji, zvezni državi svobodnih narodov. Pred nami se odkriva nova vrsta za-pletljajev, ki se dotikajo ruskega, kuron« sko-livonsko-es tonskega, litovsko-beloru-skega, ter Icončno poljskega in ukrajinskega vprašanja. Vsi ti problemi spadajo pod poglavje »nemški vzhod« — stremljenje po nemški kolonizaciji v ozemlju bivše velike Rusije. Ali se ne dotika to vprašanje tudi vitalnih interesov Avstrije same? Trst, 18. svečana. »Kino Central« nel Landesthea-ter di Lubiana. II tuo amore mi rende be-ato. Non adatto per la gioventu. (Kino Centra' v deželnem gledališču v Ljubljani. Tvoja ljubezen me osrečuje. Neprimerno za mladino.) Tak inserat beremo v italijanskem socialističnem »Lavoratore«. To je torej še ostalo od slovenskega gledališča. Ta inserat govori cele folijante! Bedna nam majka! Slovensko deželno gledališče mora biti v rokah res dobrih rodoljubov, katerim je razvoj slovenske dramatike tako pri srcu! Prvo polovico svečana smo imeli v Trstu krasno, skoro pomladansko vreme, potem ko je izginila megla, ki je ležala cel teden tako gosto nad mestom, da bi jo lahko z žlico zajemali. (Saj so hudomuš-neži trdili, da je prišla po naročilu apro-vizacijske komisije — namesto bele moke!) Posebno so bili lepi in topli pustni LISTEK, t S. Gen. Mar. Leopoldina Sioppe Sestra Leopoldina se je rodila 1. 1832. v Beninghausenu na Vestfalskem. V najlepši dekliški dobi se je odločila za redovni stan ter vstopila v kongregacijo usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavlanskega v Gradcu. Tu so kmalu spoznali njene izredne zmožnosti ter ji odkazali mesto predstojnice v ljubljanski deželni bolnici. Tu je blaga pokojnica delovala skoraj petdeset let. Kako vestno je opravljala svojo težko službo, o tem bi pač vedele mnogo povedati sestre, katerim je bila prednica, kakor tudi zdravniki in uradniki, ki so takrat službovali. Naj omenimo tukaj le nekatere stvari. Prvotna bolnišnica, kjer je začela raj-nica svoj delokrog, je bila precej skromna, ter je že takrat komaj zadoščevala vsem zahtevam. Število bolnikov je rastlo od leta do leta; treba je bilo misliti na zidanje novega poslopja. V 1, 1892.—1895. je dal takratni deželni odbor na nekdanjem škofovem posestvu v predmestni župniji sv. Petra sezidati novo bolnišnico, ki je po »voji lični zunanjosti in veliki obsežnosti v resnici v kras ljubljanskemu mestu, ter hkrati tudi opremljena z vsem, kar zahtevate moderna higiena in medicina. Da pa se je ta stavba tako posrečila in da celi veliki aparat tega zavoda tako točno in uspešno deluje, je brez dvojbe — četudi ne na prvem mestu — zasluga tudi s. Leopol-dine. Deloma po njeni inicijativi, deloma z njenim sodelovanjem so se tekom časa zgradili v Ljubljani poleg deželne bolnišnice še tudi drugi zdravstveni zavodi na pr. hiralnica sv. Jožefa, Leonišče, Eliza-betna otroška bolnišnica, ki služijo vsi v ta namen, da razbremene glavni zavod ter nudijo posameznim bolnikom hitrejšo zdravniško pomoč in skrbnejšo postrežbo. Pa tudi po deželi so se sčasoma zgradile nove bolnišnice tako n. pr. v Krškem, Postojni in Novem mestu, primerna seveda ondotnim krajevnim razmeram. Sezidale so se nadalje tudi dve hiralnici: ena v Spodnji Idriji, in ena v Udmatu; poslednjo je dala postaviti Kranjska hranilnica na svoje stroške v spomin na šestdesetlet-ni jubilej pokojnega cesarja Fran Jožefa I. Pri zgradbi vseh teh obče koristnih zavodov je pokojna prednica izdatno sodelovala s svojim preizkušenim svetom in z gmotno podporo. Kdo more pač prešteti vse bolnike, med katerimi so zastopani vsi stanovi in kraji naše Kranjske, ki so v teh človekoljubnih napravah našli hladilnega leka ne samo svojemu telesnemu trplienju, ampak kar ie še veliko več. našli leka tudi v svoji ubogi duši, ter ji sedaj — morebiti že po dolgih letih — zagotovili tolikanj že-ljeno spravo in mir z Bogom. Prav materinsko skrb je imela blaga rajnica vsigdar za obe sirotišnici, katerih ena je v Ljubljani — Lichtenthurnov zavod z osemraz-| rednico za deklice — in druga v Kočevju; oba zavoda prospevata izborno. Najlepši in najtrajnejši pomnik »aere perennius«, kakor pravi Horac, si je pa postavila s tem, da je, četudi skromna redovnica, kar največ pripomogla k temu, da sc je v Ljubljani sezidala prelepa cerkev Jezusovega Srca. Ta cerkev, ki je v resnici v kras naši slovenski prestolici in katero Ljubljančani kaj radi obiskujejo — ne da bi vsaj večina izmed njih vedela za tisto, ki se je tako požrtvovalno trudila, da sc je postavilo to krasno svetišče, — bo šo poznim rodovom pričala o veliki ljubezni, katero je gojila sestra Leopoldina do Odre-šenikovega božjega Srca. Toda bodi dovolj! Kdo pač more zadostno ugotoviti in primerno oceniti vse delovane krščanske usmiljenke? Tem manj je to mogoče storiti pri pokojni prednici, katere življenska doba je bila primeroma izvanredno dolga, in delavnost tako mnogostranska in plodo-vita. Pokojni cesar Fran Jožef I. sam je pripoznal njene mnogotere zasluge s tem, da ji je podelil zlati zaslužni križec s krono; v novejšem času pa je bila za vzgledno oskrbovanje ranjencev tudi odlikovana s srebrnim častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo. Toda kruta smrt, ki nikomur ne prizanaša, tudi ni prizanesla temu življenju, ki je bilo posvečeno le Bogu in trpečemu človeštvu. Kmalu po novem letu je napadla sestro Leopoldino velika splošna slabost, gotovi znak bližajoče se smrti, na katero sc je zadnja leta že itak skrbno pripravljala, tako da je mogla po vsej pravici reči z našim velikim poetom Medvedom* »Pripravljena sem na dolgo pot, iz dežele zmot — v Resnice dom*c Ves trud zdravnikov, rešiti dragi bolnic? vsaj za nekaj časa šc dragoceno življenje, je bil pri visoki starosti bolnice zaman. Dne 16. januarja ob uro zvečer je Gospod življenja in smrti poklical svojo zvesto služabnico k Sebi na plačilo. 18. januarja se je vrši! njen pogreb. Poleg zdravnikov in uradništva deželne bolnišnice, kjer je visoka pokojnica tako blagonosno delovala skoraj nad 50 let, so bili zastopani večinoma vsi sloji meščanstva, in odlično število ljubljanskih gospej in gospodičen ji je izkazalo zadnjo čast. Truplo rajnice je t domači kapeli blagoslovil provincijalni su-perijor usmiljenih sestra iz Gradca, preč. gosp. Edvard Rech; nato se je prepeljalo v cerkev Jezusovega Srca, v ono svetišče, za katerega zgradbo se je Dukoinica v. dnevi, zvabili so ljudi na prosto in smo že široko odpenjali suknje ter mislili, da bodo i .lu posute breskve z violetnim cvetjem. Tu pa pridrvi naenkrat v petek ponoči naša stara znanka burja, in sicer s tako silo in hitrostjo čez 100 kilometrov, da take že dolgo nismo v Trstu imeli; temperatura je takoj padla za nekaj sto-, pipj pod ničlo. In sedaj pa pika in puha in žviSga okrog uličnih vogalov, razbija okna in šipe, odnaša, kar ni dovolj trdno, meče opeko raz streh in biča morske valove, da se jeze penijo in dvigajo. Ulice so skoro prazne, le kdor mora, gre na cesto, išče zavetja v varnejših ulicah, ali pa se zapoteka od obcestnega stebra do stebra in objema drogove svetilk, da se ' ubrani hude nasilnice, marsikdo ji tudi podleže. Kolikim je te dni polomila kosti! Rešilna postaja je imela dosti posla s ponesrečenci. Tržačan pravi, da traja burja, če začne v petek, osem dni. V prihodnjem pismu bom sporočil, če se ni mogoče tudi burja v vojnem času spremenila. Preteklo nedeljo podvečer so prišli v cerkev sv. Antona trije n;' zleniči in se ustavili pred velikim oltarjem. Kar preskoči eden njih — policija je ugotovila, da se imenuje Rugier Sivitz — obhajilno mizo, skoči na oltar, začne kričati in preklinjati ter mahati okoli sebe, tako da so se zvrnili po tleh masivni svečniki in se pre' mili, nato skoči še na tabernakelj, zagrabi križ in ga trešči na tla, da se je raz-letel na sto kosov. Nastal-, p zmešnjava, vernikov se je polastil rc - v in malo je manjkalo, da ni ljudstvo • eteplo Sivitza. Prišli so takoj na lice r, : sta stražniki in zdravnik rešilne postaje. Drugi dan so poročali časopisi, da se je »ubogemu« Si-vitzu zmešalo! — Čascpic' zopet javljajo nove velike tatvine, ki so se izvršile te dni. Policija je prišla na sled neki tatinski družbi, ki je napravila v pralnici Broj-da škode za več kot 20.000 K. Tatovi so 20'etni mladeniči. Na s'sd so prišli tudi neki skrivni tiskarni nekie v predmestju, kjer so baje fabricirali irk^-nice za živila in bankovce. K drugim nadlogam se je sedaj pridružila še ta, da nc kradejo blaga samo na železnicah in pcr.ti, ampak po hišah in stanovanjih, ponoči in podnevi. Kar jc najbolj žalostno, je to, da so zločinci, v kolikor jih zasledujejo, večinoma mladi ljudje. Vprašamo slavno policijsko ravnateljstvo: Ali smo v Petrogradu? Ali ne misli nič ukreniti, da bo že enkrat konec teh tatvin in da bomo varni mi in naše blago? V zadnjem času se vidi po Trstu polno mladine obojega spola posedati in zapravljati denar po gostilnah in kavarnah. Odkod dobivajo denar? Ali ni dolžnost policije, da se za to pobriga? Kar se pa tiče stražarjev samih, vemo, da je njih služba naporna, zato pa naj se jih razbremeni na ta način, da se eventuelno pomnoži njih število in naj sc jih uporablja samo za to, za kar so namenjeni, ne pa da bodo obdelovali kampanje svojim ored-stojnikom! Stražarjem naj se da tudi potrebnih živil; če bodo siti, smo prepričani, da bodo lažje in z večjim veseljem opravljali svojo naporno službo ter da bodo tudi opravičene tožbe občinstva o množečih se tatvinah kmalu nrenehale. — Sicer pa ni čudno, če se v Trstu godijo take stvari, kakor jih opisujemo. Mladina je popolnoma podivjala in posurovela. Kaj bi ne? Njih vsakdanja dušna hrana je bil pred vojsko »Piccolo«, danes je »Lavoratore«. V enem zadnjih pisem smo navedli, kako blasfemistično piše ta list. Je li potem čudno, če mladina, polna sovraštva do vere in cerkve, udira v cerkve, preklinja Boga in Mater božjo ter meče križe ob tla! In kdor ve, kako so mnogo- jem življenju toliko žrtvovala in katero je tako otroško ljubila. Tu se je blagoslovilo še enkrat, in odtod se je odpeljalo na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se je položilo k večnemu počitku v skupni grobnici usmiljenih sestra. In tu, in ne v rodni, domači, ampak v tuji, pa vendar ji ljubi slovenski zemlji počiva truplo pokojne sestre Leo-poluine ter čaka velikega vstajenja dne. Kadarkoli pa bodo Ljubljančani prišli na j veliki mirodvor obiskal svoje drage rajnke. sc bode brez dvoibe veliko njih ustavili tudi pri grobu blage pokojnice se hvaležno spominjali raznih dobrot, katere so prejeli v zavodu, kateremu je ona modro načelovala tako dolgo vrsto let, ter ji prosili večnega pokoja. Pa tudi njene redovne sosestre, katerih večina se je pod njenim fpretnim vodstvom izvežbala v svojem vzvišenem poklicu, bodo, prišedši na pokopališče, kaj rade postale ob priprosti gomili blage predstojnice ter ji v vneti molitvi prosile plačila od Boga. Drage volje bod o pripovedovale tudi svojim mlajšim sosestram o Lzvanrcdnih vrlinah drage rajnke, ter sc medsebojno vnemale za posnemanje tako lepega in vzvišenega vzgleda. — Da, ob grobu skromne, pa vendar velike hčerke sv. Vincencija Pavlanskega moremo le reči: .. Cn.l.^ T n n n nl-11« ^ I D- — ! _. _ ' in blaapslovlien bodi Tvoj spomini številni tržaški kinematografi, kjer se proslavlja le rafiniranost, vedno nabasano polni tržaške »mularijc«, jti H čudno, da ta mladina krade kol srake! In da je moralno življenje te mladine (moške in ženske) tako, da se morata nad njim jokati nebo in zemlja, ni čudno, če se pomisli, da tn mladina bere take svinjarske liste kot je na primer tržaška »Bomba«. Vprašamo zopet: Ali ni neke naredbe, ki ' prepoveduj« mladini čez gotovo uro biti v javnih lokalih? Ali nimamo neke cenzurne oblasti za filme? Naredbe so menda samo zato, da se jih ne spolnuje. Slovenski časopisi so takoj pobeljp. -: če. pišejo o jugoslovanski politiki, ke • seveda »zastrupili« narod, a da nekateri tržaški laški listi s svojim protiverskim in nečednim pisanjem res rastrupljajo mladino in jo vzgajajo za revolucijonarjc, tatove in moralne propalice, to ne vznemirja naših duhovitih birokratov! Sicer pa, če je vladi tako malo mar, v kakšnem duhu da se vzgaja tržaško ljudstvo, je nam tudi prav, raj bo o n a žela iz tega zaslužen sad, naš opomin sc obrača le do dobromislečih, ki v očigled tem žalostnim razmeram gledajo s rkrbjo v bodočnost. Ali se zavedate, v kakem duhu se vzgaja in raste naši r?'ndina? Ali ni skrajni čas, da se ukrene, da re bo prepozno? Na delo za reši-tov mladin«! Ministei* ra javna dela Homan je bil te dni v Trstu, da se prepriča o naših razmerah. Posebno se ga i? prosilo, naj poskrbi, da bo Trst boli preskrbljen z ogljem in plinom. Pravijo, da si je gospod minister vse dobro zapisal v svoj »notes«. Na Dunaju, 21. svečana. Danes sc bo nadaljevala proračunska debata, to se pravi debata o zunanji in notranji politiki, o prehrani in o vsem, kar leži avstrijskim narodom in njih poslancem na srcu. Postavk v proračunu bržkone ne bo nikdo obširno komentiral ali kritiziral. Bistveno se ne da izpremeniti nobena postavka, za tisočake se ne bo nikdo prerekal v proračunu, ki obsega milijarde. Ponavljale se bodo medsebojne obdolžitve strank in kričalo, naj se Avstrija preuredi. »Čim manj bo podobna stari Avstriji, tem bolje« je rekel dr. Adler, ki je tudi včeraj izrekel krilato besedo, da ni nikaka zabava, biti Nemec v Avstriji in biti kriv vsega slabega v državi. Na hitrejše delovanje faktorjev, ki so poklicani, pospešiti preuredbo Avstrije, bo močno vplivalo tudi zadržanje Poljakov. Opozicija Poljakov je prišla na videz precej nenadoma, v resnici pa se je pripravljala — če ne prej — vsaj med svetovno vojno. Spominjamo se, kaj je rekel v zasebnem razgovoru ob otvoritvi parlamenta dr. Krek o Poljakih: »Zaenkrat bodo šli iz oportunističnih razlogov z vlado. A ta politika klubova ne bo našla odmeva med ljudstvom. Med Poljaki ga ne bo dobila več germanofila,« Preobrat v poljski politiki je prišel hitreje kot se je splošno pričakovalo. Ostri nastop Poljakov proti vladi je pa umljiv samo, če si predstavljamo, da spor z vlado ni otrok trenutne politične situacije in. razdraženosti Poljakov, ampak da se je začelo kazati globoko vkoreninje-no, skoro nepremostljivo nasprotie med mišljenjem Nemcev in Poljakov. Saj se Poljaki včeraj niso niti hoteli udeležiti posvetovanja načelnikov glede odpusta starejših letnikov, ki ga je sklical ministrski predsednik. Nemci se v stališče Poljakov še niso popolnoma uživeli in se čudijo njihovemu nastopanju. V današnji seji, ki se je pričela ob enajsti uri, jc nastopil prelat Hauser in polemiziral s Poljaki. Če Daszynski trdi, da je cela notranja uprava in diplomacija slaba, mu mora klicati v spomin, da so pri vseh višjih službah obilno zastopani Poljaki. Izmed Jugoslovanov sta govorila dr. T r e s i č - p a v i č i č in dr. L o v r o Pogačnik. Dr. Tresič-Pavičič je izvajal Bogu, Govornik preide nato na dogodke zadnjega časa v zunanji in notranji politiki in svari pred tem, da bi mi sedaj storili nasproti Rusiji kak korak, ki bi ga morali naknadno obžalovati in ki bi zapustil v Rusih ž^o revanše. Ker da se bodo razmere v Rusiji ustavile, je brezdvomno. Stomilijonski narod ne more živeti v trajni anarhiji. Koroški poslanec Pirker je govoril o prijateljstvu med Nemci in Slovenci na Koroškem in kako so tam Slovenci zadovoljni. A je hitro opustil ta predmet, ko se je oglasil poslanec Gostinčar: »Ne trdite nercsnic! Bil sem pred kratkim sam na Koroškem in sem se prepričal o nasprotnem! Slovenci nimajo pravic ne v šoli ne v uradu!« Nato je povzel besedo ministrski predsednik in je protestiral proti napadom na Nemčijo in na zastopnika Ukrajine v včerajšnji seji. Nemški poslanci, ki so preje poslušali Pirkerjcv govor na levi strani predsedstva, so prišli med govorom ministrskega predsednika v sredo dvorane in tu tudi dobro slišali nastopnega govornika, dr. L o v r a Pogačnika, ki je z gromečo besedo bičal germanizacijo v Avstriji in pohlepnost Nemčije. Med lovorom ie prišlo do silnih nemirov. Medklici so leteli sem in tja, tako da govornik skoro četrt ure ni mogel govoriti. Pri tem se je poslanec Lutschounig s Koroškega, tako izpozabil, da je — govoril slovenski, ko ga je govornik aoostrofiral v Lutschounigovem materinem jeziku. Divjal je tudi vsenemšjri poslanec Malik, ki se je ravnokar vrnil iz ruskega ujetništva. Menda tudi tega ni v Rusiji srečala namet. — Govor dr. Lo-vra Pogačnika oVavimo v celoti po steno-grafičnem zapisniku. Govorijo nato še poslanci dr. Isopes-cul-Grecul (RumunL dr. Viškovsky fčeški svaz), bukovinski Ukrajinec baron Vasilj-ko, tirolski Italijan Abram, Dr. Isopescnl-Grecul izjavi, da bodo Rumuni glasovali za proračun. Dr. Viškovskv biča ostro nemški režim na Poljskem, želi Ukrajincem od češke strani najboljših uspehov in jih pozdravlja kot veliko družino svobodnih narodov, kjer si žele dobiti tudi Čehi svoje mesto. Glede miru z Ukrajino pravi, da ni tak, da bi mogel razveseliti prijatelje miru. Čehi nimajo nobenega zaupania v ta mir in zato bodo glasovali proti proračunu. Baron. Vzcijeko polemizira s Poljaki. Posl. Abram se obrača proti nemškim aspiraci-jam na Tirolskem. Nato sprejme zbornica predlog, naj se določi finančnemu odseku štirinajstdnevni rok za poročanje v zadevi dravinjskih doklad učiteljem. Prihodnja seja jutri. Dogodek v For^iinu. Poslanec Brenčič in tovariši sp vložili na justičnega ministra naslednjo interpelacijo: Nekaj dni po žalostnem dogodku v Forminu, kjer je žitni komisar Wiederwohl na višjo odredbo brezobzirno nastopal proti kmečkemu prebivalstvu in to moral plačati s svojim življenjem, je na licu mesta v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Fiirstbauer-ja fotografiral notarski kandidat notarja dr. Strafele. Napravil je baje deset slik: 1. Napadalce z orožjem. 2. Skupino orožnikov, ki so aretovali ljudi. 3. Komisijo z obdolženci (2 sliki). 4. Komisijo samo. 5. Položaj po prvem napadu. 6. Neka žena kleči na Wiederwohlu. 7. Napadalci okoli Wiederwohla. 8. Wieder-wohl na tleh, napadalci se oddaljujejo. 9. Dva posnetka, ki predstavljata rekvizi-cijsko komisijo z napadalci. 10. Napadalci na preži. Slike delijo javno, da bi na ta način zasmehovali slovensko ljudstvo in hujskali proti njemu. Da imajo te slike namen služiti le političnim namenom, dokazuje že okoliščina, da so skušali ta žalostni dogodek izkoriščati v nemškem časopisju, medtem ko nekega drugega slučaja, ki se je dogodil v okraju Ormož, niso niti objavili, marveč ga skušali prikriti, ker jc pač šlo za nemško prebivalstvo. Zato vprašajo podpisani: 1. Ali je Njegova ekscelenca voljna okrajnega sodnika dr. Fiirstbauerja radi teh fotografskih posnetkov poklicati na odgovor? 2. Ali je Njegova ekscelenca voljna odrediti, da bodo vse slike takoj zaple- njene i Preganjanje Martina Černuta U Loga. Poslanci dr. Korošec, dr. Gregorčič in tovariši so interpelirali vlado: Iz neznanih razlogov so smatrale c. kr. oblasti za potrebno, da so posestnika Martina Černuta dne 2. junija 1915 v spremstvu orožnikov izgnale iz njegovega bivališča, v Logu, okraj Tolmijji, najprej v Galicijo na Koroškem, potem pa ga zopet v spremstvu orožnikov spravile v Lipnico. Tam je ostal Černuta konfiniran, dokler ga ni zloglasni vojni nadzorovalni urad dne 25. maja 1917, št. 101.479, oprostil vendar z omejitvijo da ne sme v ožje vojno ozemlje. Še-le koncem 1917 se je mogel vrniti domov. Ob sebi se ume, da je imel černuta težko gmotno škodo, neglede na moralno trpljenje in trpljenje njegove družine. Čisto nerazumljivo je, da se s takim državljanom uganja taka igra. Vprašamo celokupno vlado: 1. Ali je pripravljena ugotoviti, kdo je zakrivil izgon gosp. Martina Černuta? 2. Kakšni razlogi so se za to odredbo navedli? 3. Ali hoče dati gospodu Černuti polno zadoščenje? J Preganjanje poštnega odpravnika Anton Brožiča v Plaveh. Poslanci dr. Korošec, Fon in tovariši so interpelirali vlado: Poštni odpravitelj Anton Brožič f Plaveh se je 25. julija 1914, ko je bil ▼ časniku bral, da misli Rusija neki mobilizirati, v pogovoru z orožnikom Ivanom Bajcem izrazil, da ta mobilizacija pač ni potrebna, nakar mu je orožnik zagrozil z aretacijo. Že 29. julija 1914 je bil g. Brožič — orožnik je med tem očividno napravi) ovadbo — iz službe odpuščen. Dne 16. avgusta 1914 so ga aretirali in ga najprej vlekli v Gorico, nato pa na ljubljanski Grad. Že 29. avgusta 1914 so pa Broiiča na podlagi odredbe v Ljubljani eksponiranega c. kr. vojaškega pravdnika z dne 28. avgusta 1914, št. A 485 spustili na »to-bodo. Kljub temu je ostal Brožič »sutnljiT«* in c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu ga je kot nezanesljivega suspendiralo ter je svojo službo na pošti izgnbiL Ker mu je bila tako odtegnjena plača, je bil gmotno težko oškodovan. Vprašamo celokupno vlado: Ali fe pripravljena slučaj Antona Brožiča, ki j« sedaj v Gorenjem Zemonu na Kranjskem, preiskati in prizadetega s polno odškodnino zopet nastaviti? Ifojria poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. febr. Uradno: Na visoki planoti Asiago in vzhodno od Brente boji s topovi. Čete Linsingove vojne skupine napredujejo in so zasedle Rovno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. febr. Veliki glavni stani Zahodno bojišče: Bojni skupini kraljeviča Rupreta Bavarskega in nemškega cesarjevi ča: Na mnogih točkah se je razvil boj s topovi in z minami. Uspel je sunek t Argonih. — Bojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana: Boji na lorenski bojni črti so se v mnogih odsekih med Seille in Plaine pomnožili. Močni francoski oddelki so zvečer napadli naše postojanke pri Moncelu, Rechicourtu in Monacourtu. Sovražnik je na posameznih mestih vdrl; a naša pehota ga je zopet vrgla in ujela več mož. Naskakovalne čete so se vrnile jugozahodno od Markircha s poizvedovanja z ujetniki. Vzhodno bojišče: Bojna skupina maršala pl. Eichhorna: Naši polki so z otoka Moon prekoračili zamrznjeno morje in vkorakali na Estsko, kjer so zasedli Leal. Prodirali so tpdi na obali morskega zaliva Riga in zasedli Pernigel in Lemsal. Kratek boj se je unel pri Lemsalu, v katerem smo ujeli 500 mož in zaplenili 20 topov. Wen-den smo prekoračili. Naše čete stoje pred Wo!marjem, med Dvinskom in Pinskom prodiramo proti vzhodu. — Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Linsingena: Napredujemo. Na celi bojni črti smo zasedli važna križališča cesta in železnic. Rovno smo izčistili od sovražnika. Plena še ni mogoče natančno pregledati. Dozdaj smo ujeli 1 poveljujočega generala, več divizijskih poveljnikov, 425 častnikov in 8700 mož; plen znaša 1353 topov, 120 strojnih pušk, 3Q00 do 4000 voz, železniške vlake s približno 1000 železniškimi vozovi, ki so bili naloženi precej z živili, letala in drugega vojnega blaga, ki ga še ni bilo mogoče pregledati. Z drugih bojišč nič novega. Npmško večerno poročilo. Berlin, 21, zvečer. Na vzhodu prodiramo dalje. Nemške čete so vkorakale v Minsk. Ludendorff. Zračni napad na London. London, 20. februarja. Uradno: Povodom zračnega napada v nedeljo ponoči je I bilo ubitih 19, ranjenih pa 34 oseb. Sovražni letalci nad Inomostom. Inomost, 21. (K. u.) Včeraj popoldne io prileteli štirje sovražni letalci od juga nad Inomost, Vrgli so približno 8 lažjih bomb v teži od 10 do 15 kilogramov, med njimi tri zažigalne bombe. Te so se razpočile in napravile na raznih točkah mesta manjšo škodo, Žal, da je napad zahteval tudi žrtve: ena žena je ubita, dve osebi težko, več pa lahko ranjenih. En letalec se je spustil na 300 metrov in je s strojno puško obstreljeval dva malteška bolniška vlaka, ki sta bila k sreči prazna. Letalci so metali listke z napisi: »Mnogo pozdravov! Na sv'denje!« Odleteli so proti jugozapadu. Nek avstrijski letalec je, kakor se poroča, pri Martinswandu zbil eno sovražno letalo. Prodiranje Angležev v Palestini. Carigrad, 20. Glavni stan poroča: Palestinska fronta: Naše levo krilo je bilo včeraj na široki črti napadeno. Edin uspeh, ki ga je mogel sovražnik doseči, je bil, da je potisnil naše varnostne črte pri Ramonu in Tel Sesuam nazaj, na glavne postojanke in da je vzel višino Ras el Ta-vil. Povsod drugod je bil napad odbit. Z nadaljevanjem sovražnih napadov se mora računati. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Predlogi Amerike v VersaiHesu. Bazelj, 21. febr. Newyorška »Tribuna« poroča: Amerika je priporočala v VersaiHesu, naj se nastopi z besno ofenzivo na zahodnem bojišču in naj se napade vojno pristanišče Pulj. LloyH Georše pvcril. London, 20. febr. Lloyd George je izjavil v razpravi o vojnem proračunu: Vlada je zelo želela, da ostane kolikor mo-• goče dolgo Robertson načelnik generalnega štaba, v kolikor se je to moglo združevati s smerjo, ki se je skupno z zveznimi vladami v VersaiHesu sklenilo; vlada je zelo obžalovala, da se ni mogla več posluževati tako odločnega vojaka, ker bi se to ne bilo ujemalo s smerjo, ki jo je označil. Vlada je zavzela stališče, da je zveznim velesilam škodovalo, ker glede na moč ni vladala sloga in strnenost; naša dolžnost in smer nam velevati, da strnemo in enotno združimo naše napore. V VersaiHesu se je sklenilo, naj se pooblastila vojnemu svetu razširijo. O smeri, ki naj se zasleduje, ni nobenega nasprot-stva, nesoglasja so se pojavljala samo o načinu, kako naj se postopa. Francozi in Angleži so podpirali predlog, naj se izpre-meni svet načelnikov generalnega štaba v glavno instanco, a pokazalo se je, da bi funkcij, ki so se poverile eksekutivi, načelniki generalnih štabov v raznih glavnih mestih ne mogli točno izvesti, če bi pa načelniki ostali v Parizu, bi morale vlade dolgo časa pogrešati svoje vojaške svetovalce; vrhovni svet je pa ta predlog soglasno odklonil; predlog se je na to umaknil. Francoski ministrski predsednik Clemenceau je na to želel, naj se zbor zaključi in da naj vsako zastopstvo izdela svoj lastni načrt. Angleški vojaški poslanik v VersaiHesu naj bi postal član armad-nega sveta, to se je tudi sprejelo. Vlada je sklenila, da ponudi Robertsonu mesto v VersaiHesu, to se je zgodilo šele, ko se je izvedelo, da Robertson iz vojaških razlogov nasprotuje sistemu, ki so ga v VersaiHesu sprejeli. Težavno je zagotoviti skupen nastop zaveznikov. Čakajo nas grozna dejstva. Sovražnik je odklonil naj-zmernejše pogoje, ki so se kdaj stavili. Zakaj jih ni sprejel? Očividno se je prepričal, da doseže vsled poloma Rusije vojaško zmago in s silo Evropi naloži prusko nadvlado. Ker je položaj tak, prosi, naj zbornica opusti vsak spor in naj strneno nastopa. Zmede na Ruskem. Mirovna pogajanja z Rumunijo. Berlin, 21. febr. Wolff: Državni tajnik dr. pl. Kiihlmann je odpotoval 21. t. m. čez Dunaj v Bukarest. Pred novimi pogajanji z Rusijo. Dunaj, 22. febr. Listi poročajo, da odpotuje zunanji minister grof Czernin danes v Bukarest. Če bi se pričela istočasno nova pogajanja z Rusijo, se odpošlejo drugi posebni delegiranci v Brest Litovsk, Berlin, 22. febr Ruski kurir, ki se je predvčerajšnjim pripeljal čez nemške črte, se je pripeljal ponoči v Berlin, kjer je izročil imenovani predlog ruske vlade. Dokument, ki se dobesedno strinja z znano petrograjsko brzojavko, sta, kakor poroča »Berliner Tagblatt« podpisala Ljenin in Trockij. O nemškem odgovoru, ki ga odpošljejo šele čez nekaj dni, se še posvetujejo. Državni tajnik dr. pl, Kiihlmann je odpotoval sinoči čez Dunaj v Bukarest. »Norddeustsche Allgemeine Zeitung« obvešča, da se bodo pričeli z Rusijo šele čez nekaj časa pogajati. Odmor porabi državni tajnik dr. pl. Kiihlmann za to, da se bo kot nemški pooblaščenec pogajal o sklepanju miru z Rumunijo. »Lokal-anzeiger« poroča, da se bosta v rumun-#kem glavnem mestu grof Czernin in dr. pl, Kiihlmann pogajala z generalom Ave-rescuom, da kolikor mogoče hitro pojasnita naše razmerje z Rumunijo. Stališče Švedske z ozirom na Finsko. Stockholm, 20. febr. V drugi zbornici je izjavil ministrski predsednik Eden o stališču Švedske nasproti Finski: vlada ne namerava z orožjem posredovati, če ne bo na to prisiljena. Široke ljudske plasti se upirajo nastopu, ki si ga gotovi krogi žele. Prepovedi o prevozu in o izvozu orožja ne namerava preklicati ali spremeniti, ne dovoljuje, da bi se ustanavljali oboroženi zbori na švedskih tleh, pač je pa zasebnikom dovoda, da smejo kot prostovoljci služili na Finskem, a dobave orožja iz švedskih zalog ni dovolila, ker noče, da bi jo nritegnili v finsko državljansko vojsko. Vlada je posredovala z namenom, da se doseže popolna samostoinost Finske, a finska vlada je 14. febr. odklonila švedsko posredovanje, češ da premirje ni mogoče. Vlada glede na Alandske otoke dela na to, da zabrani nasinostl in prelivanje krvi, a v politične zadeve otokov sc nc vmešava. Voditelj desnice Linamann je protestiral, če Šved-Cka v usodni uri ne bi Finski pomagala. Branting je izjavil za socialiste desničarje, da bi vmešavanje Švedske na Finskem ne rodilo nič dobrega; večina švedskega naroda ne želi, da bi bi!a Švedska na tak način pritegnjena v vojsko. Rekel je, cla vladi zauoa tako z ozirom na Finsko, kakor tudi glede na vprašanje Alandskih otokov. Prodiranje v Rusiji, Iz Berlina: Na vzhodu prodirajo dalje, — Iz Kodanja: »Utro Rossij« piše: Boje sc, cla bo morala vlada izprazniti Petrograd. Rusija mora v vseh okolnostih Petrograd držati in braniti do skrajnosti. Politična novice. + Glasovanje o proračunu bo v sredo, Dunaj, 21. svečana. Ob 2. uri popoldne se je sestala seja načelnikov strank. Sklenilo se je, da konča zbornica prvo glasovanje o proračunu v petek. V soboto in pondeljek bo rešil proračunski odsek predlogo, v torek in sredo se bo vršilo drugo branje provizorija. Glasovanje pa se vrši v sredo ob 5. uri popoldne. -f Odseki. Dunaj, 21. svečana. Danes je zboroval ustavni odsek. Poročal je dr. Waldner o ministrstvu za ljudsko zdravje. Brambeni odsek je razpravljal o odpustitvi za vojno nezmožnih invalidov. V imunitetnem odseku pa je bila na dnevnem redu predloga o razširjenju imunitete. -f Slovanski blok? Dunaj, 21. svečana. (Kor. urad.) V parlamentarni seji Poljskega kluba je predlagal Vsepoljak grof Skarbek, naj se postopa v bodoče dogovorno z drugimi slovanskimi strankami. S tem se pripravlja uresničenje slovanskega bloka. Vsepoliaki so se že izrekli za skupen nastop s Čehi. -j- Ogrska poslanska zbornica je 21. t. m. nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Poslanec Szilagyi je naglašal, da je dala Ogrska 8 odstotkov več krvnih žrtev nego Avstrija, ker so se nabori na Ogrskem veliko strožje izvajali nego v Avstriji in je bilo med Ogri tudi več vojnega navdušenja. Tudi vojaške oprostitve so neenako razdeljene na škodo Ogrske. Ministrski predsednik je govornika opomnil, naj ne sumniči na splošno. — Govornik poslanec Farkas je na Ballov medklic: Vsenemcev se bojimo! odvrnil, da bi bila skrajna nehvalež-nost, ako bi sedaj zvestega zaveznika označevali kot nevaren element. Poslanec Abraham je opozarjal na veliko gospodarsko premoč Ogrske, proti kateri treba domače koristi že sedaj zavarovati. + Načrt finance nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko je sprejel ogrski finančni odsek. -f Rusija, Nemčija in mir. Z ozirom na rusko kapitulacijo piše »Arbeiter-Zei-tung«: Vsi, ki delajo svoje račune samo na temelju sile, ki hočejo življenje narodov urediti po zakonu topov in bajonetov, bodo sedaj triumfirali. Vriskali bodo, kajti njihova metoda se je obnesla. Ali pa je njihovo veselje opravičeno? Da mora narod, ki je brez vsake brambe, sprejeti, kar mu narekuje mogočen nasprotnik, je enkrat ena. Če je pa bilo modro, na ta način uporabiti silo, bo pokazala šele bodočnost. Ko sta se Kiihlmann in Czernin odpeljala v Brest-Litovsk, sta obljubila, da bosta sklenila sporazumni mir. Toda mir, ki se je vsilil Rusiji z oboroženo silo, ni nikak sporazumni mir. To je pristen zmagoviti mir, o katerem so vsenemški generali in pruski junkerji vedno sanjali Ta mir bo pogreznil v srce ruskega naroda želo sovraštva in maščevanja in na za-padu bo strasti proti osrednjim velesilam znova razbičal. — Rusija je sedaj izjavila, da sprejme nemške pogoje z dne 9. februarja; ali se bo pa Nemčija po nekrvavi zmagi svojega orožja že zadovoljila s tem, kar je tedaj zahtevala? 2e se šepeta, da bo Nemčija sedaj zahtevala, naj se Rusija ne odpove brezpogojno le Poljski, Litvi in Kurski« marveč tudi Ukrajini, Livoniji ter Estlandiji in Finski, to se pravi, da se odpove deželam s 50 milijoni prebivalcev. Znabiti je Rusija tako brez moči, da se bo takoj ali pa v kratkem udala tudi tej zahtevi, znabiti bo prisiljena tudi za to ceno skleniti poseben mir. Toda splošni mir od tega nc bo imel koristi. V takem ruskem miru Amerika ne bo spoznala uresničenja svojih načel za nov svetovni red. Če razkosamo Rusijo in porušimo s tetn ravnotežje moči v Evropi, bo Anglija nadaljevala vojno do zadnjega moža in ravno tako Francija, ki bi po razkosanju Rusije ne bila več velesila. Splošni mir bi se nam odmaknil v daljne dalje. Hvalili se bodo, da je dosegla Nemčija nad Rusijo veliko zmago; toda kdor hoče splošni mir, bo videl v tej zmagi, ki jo je dosegla Nemčija tako poceni, le Pirovo zmago. — V Nemčiji je očividno prišel na krmilo imperializem. Na Nemškem danes ni nikogar, ki bi mu mogel krmilo izviti iz rok. Toda če se zopet začno mirovna pogajanja, bo končno tudi Avstro-Ogrska zopet izpregovorila svojo besedo in uveljavila svoj vpliv. Vsak, ki pozna našo gospoda--slco stisko, razpoloženje naših delavnih slojev, napetost vseh socialnih, političnih in narodnih nasprotij v naši državi, ve, česa potrebujemo. Državnik, ki bi hotel izrabiti slabost Rusije in ustvariti na vzhodu red, ki bi oviral mir na zapadu in jugu, bi tistim, ki vladajo v Avstriji, napravil slabo uslugo. + Reški Mažari in deklaracija. Reški Mažari nimajo miru, odkar se je tako veliko število Hrvatov izjavilo za m?:ni-ško deklaracijo. Sedaj zahtevajo mnžir-ski listi in obenem p.-» namigujejo, da se bo to tudi izvršilo, naj se ' nzensko postopa proti pod-nisovateljem deklaracije po §§ 127, 171, 172 in 173 ogrskega kazenskega zakona. -f- O jugoslovanski agitaciji v Os'e?-"< je vložil v sredo, 21. t. m." v rn^žarskem parlamentu mažarski poslanec Gejza Po-lonyi interpelacijo. + Pustna zgodovina. Na pustni torek so celovške »Freie Stimmen« objavile podlistek »slovenski in nemški interesi v Furlaniji.« Neki Ernest Klein z vso, pustu primerno resnostjo tam dokazuje, da beneških Slovencev — sploh ni, pač pa da so v Furlaniji še danes nemške naselbine. Te predstraže, pravi ta najnovejši zgodovinar, je treba rešiti in jih s krepko utripajočim živlienjem nemške kulture spraviti v organično zvezo. Ker sc je ob Koroški meji v Furlaniji nekdaj naselila oe-torica koroških Nemcev, beneških Slovencev — ni. Po isti logiki seveda trdijo koroški Nemci, cla tudi na Koroškem ni Slovencev, ampak le nekaj »bindišarjev«. + Khuen - Hedervary;ev mandat je meščanski klub notranjega mesta v Budimpešti ponudil županu dr. Barczyju, ki je ponudbo sprejel. + Nov hrvatsko - srbski list v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo »Jutarnjemu listu«, da so vsa preddela za izdajanje novega hrvatsko-srbskega lista v Sarajevu proti »Hrv. Dnevniku« končana. Glavni ustanovitelji lista so dr. Sunarič, Dimovič in bivši saborski predsednik Vojislav šola. Ta list, ki ga posebno podpirajo frančiškani, bo stal na stališču narodnega samoodločevanja in dunajske deklaracije jugoslovanskih poslancev. Prva številka izide najbrže že 1. marca. + Minister za ljudsko prehrano odstopil. Ker je odstopil minister za ljudsko prehrano generalni major Hofer, se ba-vijo z vprašanjem, kdo da mu bo sledil. Kandidata za to mesto sta generalni major Lendler in šlezijski deželni glavar grof Henrik Larisch. -f Alpski poslanci v upravnem svetu južne železnice. Poslanci Dobernig, Pantz in Kraft so se udeležili 21. t. m. seje upravnega sveta južne železnice, ki jih je kooptiral. Dobernig je v daljšem govoru povedal, da pravzaprav ni zdravo, če se udeležujejo aktivni politiki takih podjetij in da so vstopili le zato, da postane stik alpskega prebivalstva z južno železnico tesnejši in prisrčnejši. Povedal je tudi, da bodo čuvali koristi družbe. — Veseli nas, ker ni vstopil v upravni svet južne železnice noben aktivni jugoslovanski politik. Razmeram na južni železnici pa bomo posvečali vso pozornost, ker poznamo vcle-nemške in ponemčevalne aspiracije novih upravnih svetovalcev južne železnice, ki bodo pač čuvali v prvi vrsti koristi nemškega uradništva na južni železnici in bodo ponemčevali, kar bodo mogli. + Skupni ministrski svet so sklicali za soboto na Dunaj. Udeleže se ga od Ogrov Wekerle, Szetereny in knez Win-dischgraetz. Cesar zasliši Wekerla v zasebni avdjjenci in bo konferiral tudi z zunanjim ministrom grofom Czerninom o novem položaju, ki ga je ustvarila Trocki-jeva brzojavka. Skupni ministrski svet se bo pečal z vprašanji prehrane in z gospodarskimi zadevami. + Pomajnkljiva naša preskrba s premogom iz Nemčije. Z Dunaja: Premog iz zgornje slczlje v Avstrijo zopet zelo zanikrno uvažaio. vsled česar nameravajo najodločneje pri nemških komisijah za premog nastopiti. + Kongres francoskih socialistov je sklenil, naj se vrnejo Nemčiji njene kolonije, izvede ljudsko glasovanje v Alzaciji-Loreni in da naj se Italijani odpovedo v£. hodnemu bregu Jadranskega morja, -f Italija se boji premoči Nemčije. Bivši italijanski minist*.! Bon oni je v seji zbornice 20. t. m. izjavil: če se podonavska monarhija popolnoma razbije, bi bile posledice zelo neprijetne, ker bi se moč Nemčije, ki bi si pridružila sedanje avstrijske nemake pokrajine, zelo pomnožila. -j- Froti enaki volilni pravici v pruski državni zbor. V seji volilnega odseka pruske poslanske zbornice so sprejeli z 20 proti 15 glasovom predlog konservativcev o uvedbi pluralnega načina volitev. Za predlog je glasovalo 12 konservativcev, 4 svobodni konservativci in 4 narodni liberalci; proti pa 8 pristašev centra, 3 svo-bodomisleci, 1 socialni demokrat, 1 Poljak in 2 narodna liberalca. -{- Glavni odsek nemškega državnega zbora je sprejel mirovno pogodbo z Ukrajino in izpopolnilni dostavek. Volilna dolžnost za pruski deželni zbor. Volilni odsek pruske poslaniške zbornice je sklenil z vsemi proti glasovom socialnih demokratov in Poljakov predlog o uvedbi volilne dolžnosti. -j- Proti miroljabom v Angliji. »Daily Mail« javlja: Angleško ministrstvo je pooblastilo državnega cenzorja, da zatre v r^sopisju poročila o mirovnih pogajanjih in o demonstracijah za mir. -f Pioti Lloydu Gsorgesu. »Stampa« poroča iz Londona: Spodnja zbornica dela« o tem se nc more dvom:ti, na to, da Lloyd George odstop,! Miroljubi upajo, cla se sestav ivlada, ki bo s podporo Asquitha naklonjena miru. B->je postane tudi lord Lansdowne min:s'er. Predsednik govori bodoči teden v kongresu zopet o mirovnih pogojih Amerike in o stališču Amerike nasproti sklepom v VersaiHesu. 4- Novi generalni guverner v Lubli-nu. Uradno sc poroča iz Lublina: Cesar je poveri! vodstvo generalne guvernije na Poljskem generalu pehote Antonu Lipo-ščaku. -f Proti lastnikom časopisov v Angliji je sprejel unionistični vojni odbor angleške zgornje in spodnje zbornice predlog, ki prepoveduje lastnikom časopisov prevzeti kako vladno mesto. -f Nemci naložili Varšavi kontribu-cijo. Nemške oblasti so naložile mestu Varšava kontribucijo 250.000 mark vsled zadnjih demonstracij. — V Czenstohovu, Lodzu in Wloclaweku so razglasili oblegovalno stanje. + Za generalisima vseh poljskih oddelkov je imenoval regentski svet podmar-šala Rozwartowskega. Deklaracija, Jugoslovanski klub In S. L S. Izjave za deklaracijo jc prejel Jugoslovanski klub na novo od sledečih: .lujjoslavenska omladina grada Split, žene in dekleta občin Gradac in Podzemelj, blagovške občine (okraj Kamnik), občine Zlatopolje. županstvo občine Zlatopoljt-. vaščani iz Znojil, StržPč in Kala na Tok n; k ; i (186 podpisov), žene ia dekleta občim- Vinica (Belokranjsko), župnija 'iomaj na Goriškem (1)1 moških in 561 žen-kih podpisov), žene in dekleta iz Kamenj. ; Vrtovinj, Škrilje (skupno 588 podpisov), žen*' in dekleta farne občine Bukovo na Goriškem (115 podpisov), vasi Zakojca v iari Bukovo na .Tolminskem (85 žen in deklet), katerim se ic pridružilo še 50 mož in fantov), rbčins Trata pri Kranju, trg Tržič na G- '.enjskcni, občina Murski vrh—Zasad (okraj Ljutomer), vsi begunci iz Goriškega, bivajoči v Luškem trgu na Štajerskem, žene in dekleta iz župnije Bele-vode pri Šoštanju (198 podpisov) občina Po-ljica-Priko v Dalmaciji je poslala brzojavno izjavo za deklaracijo, Zatrcbački tipografi (246 podpisov), občina Vrhljenje pri Ljubljani, duhovniki na dekanijskem sestanku v Rogatcu (rogaika clckanija), občina Sv. Eraa '(pri Pri-stovi), občina NezbiSc (pri Pristovi), opčirmri Kraljeviče, opčina Tijcsno. žene in dekleta vasi Slivje, Slope, Tatr*, Orrhek. Koiiane, Kovčice obč. Matariic v Mri t nad. 671 podpisi, invalidi obč. Zabukovri Brcžicah, ranjeni i bolesni vojnici nalazoči se u bolnici u O.sijeku (102), ostali možje in fantje, žene ia dekleta župnije Miklavž nad Laškim (414 podpisov), občina Mala vas (okraj Ptuj), žene in dekleta vasi Megovnice občine Gri/.e (109 podpisov), Zabukovca občine Griže (183 podpisov), Pongraška okolica občine Griže (104 E odpisi), iz vasi Griže (65 podpisov), begunci egunskega taborišča v Brucku ob Litvi (1577 ženskih in 598 moških podpisov), žene in dekleta občine Jezersko na Koroškem (200 podpisov), možje in mladeniči župnije Polica pri Višnjigori (podpisali so vsi do zadnjega (192 podpisov), žene in dekleta občine Polica (• 306 podpisi, to- je novih 103 podpisov), občina. Loka pri Planini, žene in dekleta, možje in fantje župnije Sv. Jonž na Vinskigorici, žene in dekleta vasi Grihlje na Belokranjskem, za-avrovalnica goveje živine v Materiji (Istra), ob-čina Adlejiči fokraj Črnomelj), občina Kopriva, občina Ambrus, veliko število občanov iz Kaštela Kambolovaz pri Splitu, občina Ti-nje, opčina Milna (brzojavno), jugoslavenska akademska mladina u Gracu (brzojavno), sve-ukupno pučans'vo otoka Šolta s 4226 podpisi (brzoj. besedilo brzojavke priobčimo posebej), žene in dekieta župnije dobrnske, občina Kri-žovci na Murskem polju, občina Bistrica pri Rušah, Kmečka občina Mariji Gradec, fen» in dekleta it Zgornjega, Sredni.ga in Spo^ njega Bituja pri Kranju. Slovenke občine F« lenje v Šaleški dolini, žene in dekleta iz Leh-na, Rihnice na Pohorju in Arloce 1190 podpisov), občina Loka pri Zidanem mostu, občina Sv. Anton v Slov. goricah, občina Andrenci v Slov. goricah, občina Čagona (okraj Sv. Lenart), občina Cogetinci (okraj Maribor), občina Župetinci (okraj Maribor), odločni narodni Slovenci v kopališču v Rogaški Slatini, svečeniei konavskog dekanata, žene in dekleta župnije Sv. Križ pri Kostanjevici (z 850 sodpisi), žene in dekleta občine Raka na Dolenjskem (s lt 18 podpisi), krajna občina Ribnica, žitelji mjesne opčine Kastav kotara Vo-losko-Opatija u Istri (s velikim številom podpisov), žene in dekleta občine Jarše pri Kamniku (237 podpisov), občina Rateževo brdo, občina Čeljc, občina Janževobrdo, občina Ki-lovče, občina Smerje, občina Prem, žene m dekleta obč. Smerje, žene in dekl. obč. Prem, žene in dekl. obč. Janeževo Vrdo, žene in dekleta občine Celje, žene in dekleta občine Ki-lovče, žene in dekleta občine Rateževo brdo, občina Sv. Ana pri Tržiču (Gorenjsko), žene in dekleta župnije Koprivnica na Štajerskem, žene in dekleta žuonije Sv. Jurij ob Sčavmci (1666 podpisov), hrvatske žene i dievojke u Bermu kraj Pazina u Istri (225 potoisa), učiteljski zbor ljudske šole na Dolu, Hranilnica in posojilnica na Dolu, opčinarji opčine Vod-njan u Istri. — Vsem hvala! . . , , , Jugoslovanski klub. Občinski odbor trga Ptujska tfora je v svoji seji dne 3. februarja 1918 soglasno sklenil, da se pridruži izjavi Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, ki zahteva, da se Slovenci, Hrvati in avstrijski Srbi zdruzno v lastno državo pod slavnim habsburškim vladarjem. — Občinski odbor trga Ptuiska gora, dne 3. februarja 1918. — Jakob Horvat, župan. Občinski odbor Sv. Ivana Zelme na hrvatskem se je izjavil za jugoslovansko de-ltlri nadzorništvu dež. naklad Viljem Hro-'at in blagajnik istotam Ivan Femc. — Izboljšanje prehrane slabotnih itrok. Korespondenca Wilhelm poroča: 'esar je zapovedal predsedniku skupnega tdseka za prehrano, generalnemu major-u pl, Landvrehr, naj precej uvede veliko-»otezno akcijo, da se izboljšajo življenske azmere slabotnih otrok v Avstriji in na Dgrskem. Na vladarjevo zapoved se je »ričel generalni major pl. Landwehr po-jajati z avstrijsko in ogrsko vlado, da se, iolikor mogoče hitro, cesarjeva volja jresniči. Krogi avstrijske in ogrske velike i'nance so dali velike vsote na razpolago, a Dunaju in v Budimpešti izvajajo hitro Jriprave; v kratkem razglase organizaci-6 in smotre, ki jih akcija zasleduje. — Naš urednik Fr. Terseglav v ujet-lištvu. Posl. dr. Korošec je dobil te dni piano od urednika Terseglava z dne 5. sep-:embra 1917, G. Terseglav je ujet, kot pile, že skoro tri letaj naučil se je popolno-na jusčine in francoščine. Stoji v zvezi z lekaterimi našimi mlajšimi inteligenti (dr, Basajem, dr. Steletom, Lovšinom in dr.), z ruskega časopisja je izvedel o našem lomačem sporu. »Nepopisno trpim vsled jomanjkanja slovenskih knjig.« Prosi, naj nu g. poslanec oskrbi Prešerna in Oregor-Hča. Nahaja se v Ščučju v Orenburški gu-»erniji, ujezd Čeljabinsk. — Jubilej. V soboto dne 23. L m. oblaja mil. g. prošt in dekan Matija Randl v Dobrlivasi na Koroškem svoj 71. rojstni lan. Gorečemu delavcu v vinogradu bož-em in zaslužnemu rodoljubu naše prisrčne čestitke i -f Zagovor branilca Przemysla. »Pe-»ti Hirlap« poroča: General Kusmanek in general Tamassy sta se 21. t. m. zagovarjala pred komisijo šestih generalov radi tvojega ujetništva; zadeva je seveda le for-(nalna. Cesar bo najbrže podelil generalo-taa visoka odlikovanja. — Odlikovanje. Stotniku Viktorju A n d r e j k a pl. Livnograd pri generalnem štabu in nadporočniku Emeriku vitezu G r a s s e 11 i je armadno poveljstvo izreklo pohvalno priznanje za odlično službovanje v vojski, — Vojaška odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 59. pp. Aleksander Narobe. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: stotnik 17. pp. E. Knific, nadporočnik 17. pp. Alfred Mit-krois in nadporočnik 87. pp. Franc Mast-nak. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 17. pp. Pavel Vr-bič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil farmacevt pra- orščak 8. san. stot. Leon Bahovec. — Občni zbor podružnice »Slovenske traže« se vrši v nedeljo dne 24. t. m. po-oldne ob 3. uri v Veliki Ligojni pri Vrh-iki. — S smrtjo plačal tatinski ulom. Po- sestnica Marija Peklaj in njena dekla pri Sv. Barbari ste okoli 9. ure zvečer ravno legli k počitku, kar je slišala gospodinja, ki je na peči ležala, da je nekdo zadnje vežne duri, ki so bile z lesenim zapahom zaklenjene, s silo vlomil. Po stopinjah je I spoznala, da morata biti dva moška. Kakor se je kasneje dognalo, je bil eden oborožen z železnim drogom, drugi z držajem lopate. Peklaj vidi, kako se je tat vtihotapil v z nočno lučjo razsvetljeno sobo, zagrabil na klopi s 25 kg koruze napolnjeno vrečo in jo hotel odnesti. V tem hipu pa skoči gospodinja s peči, ter se ji posreči s silo vrečo tatu iz roke iztrgati in jo odnesti v kamro, kjer je dekla spala. Tat S a je nato od zunaj sobna vrata zaklenil, lišala je hojo na podstrešju in takoj sumničila, da bodo tatje skušali ji še več reči odnesti. Posrečilo se ji je splaziti skozi okno, nakar je tekla v Žirovnico po pomoč. In res se je oborožil posestnikov sin Peter Hribernik z lovsko puško, kateremu se je pridružil brat Janez in hlapec Jakob Prašnik pa s polenom, nakar jo krenejo proti Peklajevi hiši. Med tem so pa tatje vzeli 1 vrečo krušne moke, 1 škaf mešane moke, nekaj litrov kaše. nekai masla, ter bili ravno namenjeni ukradene reči odnesti, ko pride pomoč. Došla trojica je zapazila dva moška, ki sta hodila semtertja pred vežo. Peter Hribernik in hlapec Jaka sta stopila izza vogala Pe-klajeve hiše, brat Janez je šel zadaj za hlev, da bi tatovom zaprl pot. Peter je zavpil vlomilcem »kaj delata?« in ko ni dobil odgovora je zavpil »roke gor, sicer bom streljal!« Možakarja pa se nista odzvala klicu, marveč šla hitrih korakov proti Petru, ki je držal puško pred seboj, ki je bila s šibrami nabita in jo sprožil. Zadeti tat se je s strašnim krikom obrnil proti Janezu Hriberniku, ki ga je pograbil in vrgel na tla. Drugi tat je zbežal, a pri begu padel in pustil raztreseno kašo ter maslo na licu mesta in izginil v temi. Brata Peter in Janez ter hlapec Jakob so nesli ranjenca v Peklajevo hišo, kjer so mu na tleh postlali. Vprašan kdo in kaj da je, ni hotel dati odgovora, na vprašanje hlapca Jakoba, zakaj so lansko leto Peklaj evi prašiča ukradli, je odgovoril ranjeni: »Ker smo bili gladni« nakar je čez nekaj trenutkov umrl. Domača dekla je spoznala v umrlem tistega srbskega ujetnika, kateri je ooetovano okoli Peklajeve hiše hodil in sadja prosil, ter so mu bile hišne razmere dobro zrane. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Škofjo Loko. — Položaj srednješolskih ravnateljev. Poslanec Erb jc vloži! v poslanski zbornici ta mesec predlog, naj se izboljša gmotni in socialni položaj srednješolskih ravnateljev, ker so se njih dolžnosti tako pomnožile, da zavzemajo vse moči ravna-teljeve in povzročajo pri velikih zavodih resnično preobložeoost. Poslanec predlaga, naj se delo ravnateljev prizna ne samo s povišanjem plače, za kar stavi tudi precizne predloge, amoak tudi s tem, da pridejo po četrti kvinkvenki v 6. činovni razred; zaslužni ravnatelji 6. čtnovnega razreda naj dobe naslov in čir dvornega svetnika. — Obleka invalidov. Na tozadevno interpelacijo dr. L. Pogačnika in tovarišev je odgovoril domobranski minister, da se mora invalidom in drugim za vojno ne-snosobnim vojakom pri povratku v civilno stanje kot sploh vsakemu od armade odhajajočemu moštvu dati obleka in porabni čevlji, ako se je deponirana civilna obleka izgubila ali postala nerabna. — Smrtna kosa. V Družinski vasi ori Beli cerkvi je umrl 90 letni g. Jakob Ko-šak, bivši posestnik, mlinar in Žagar. Pokojni je bil daleč na okrog znan kot home-opat. — V deželni blaznici na Studencu je umrla 26 letna Marija Štrukelj, rojena na Ponikvah. — Umrl je 18. t. m. posestnik Andrej Velikonja iz ICozmenic pri Sv. Luciji, star 70 let. Naj počivajo v miru! — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 33 mesecih Jakob Puc, doma iz Pod-kraja nad Vipavo. — Prelat dr. Frant. Ehrmann umrl. V Olomucu je umrl v 52. letu zaupni prijatelj velikega nadškofa-kardinala Bauerja, dr. Ehrmann. Rajni je bil med prvimi pospeše-vatelji Ciril-Metodove misli na Moravi in njegov vpliv je segal tudi na Češko. Katoliški tisk jc imel v njem požrtvovalnega gojitelja. Njegovo delovanje je pospeševalo vse, kar jc merilo na poglobitev nabožnega in narodnega življenja. Morava je.imela malp tako zvestih domoljubov kakor je bil rajni prelat. Češki katoliški tisk se ga je spomnil ob njegovi smrti v dolgih nekro-logih. Ob njegovem grobu stojita vsa žalostna dva genija: ccrkev in domovina. — Krakovski žnpan poslanec dr. Leo umrl. Dne 21, svečana je v Krakovu umrl krakovski župan in bivši načelnik Poljskega kola posl, dr. Leo po kratki akutni bolesti na ledvicah. Dr. Leo je bil rojen 15. septembra 1861. Vseučilišče je obiskoval v Krakovu in Berlinu. Bil jc poslanec mesta Krakov. Pripadal je napredni narod-no-demokratski stranki, Poljaki so mu očitali, da koketira rad z Židi. Z dr. Leom zgube Poljaki in zbornica markantno politično osebnost. — Pametna odredba. Prehranjevalni minister je izdal odredbo, v kateri se vse osebe, ki so si nakopičile živila, pozivajo, naj svoje zaloge prostovoljno dajo na razpolago za javno razdelitev. Za oddajo teh zalog se je določil termin enega tedna in se je zagotovilo, da tisti, ki se bodo odzvali temu pozivu, ne bodo kaznovani in bodo dobili polovico svote, ki se bo iztržila pri prodaji njihovih živil. Po preteku tega termina se bo pričelo s preiskavami, zaplembo in bodo krivci strogo kaznovani. — Žal, da moramo pripomniti, da je bila ta odredba izdana na — Angleškem. Pri nas Schwarzenbergi, Rot-šildi in vsi veliki in mali prikrivači lahko še nadalje kopičijo, kar je dobrega in dragega, nihče jih ne ovira pri tem. Angleška je sicer naš sovražnik, vendar pa j država, kjer vlada boljši red kot pri nas. — Županstva, pozor! Vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Solnograško z dne 28. januarja t. L, št. 1473, se klati Eliza Geisslerjeva, rojena 29. novembra 1885 v Solnogradu, pristojna v SL Johann, okr. glavarstvo Solnograd, brezposelna okrog ter jemlje pri raznih županstvih na račua svoje domovne občine podpore. Župan- stva se opozarjajo, da ji, kjer bi se pojavila, razen res nujne potrebe, nc dajo nikakih podpor, marveč da z njo obravnavajo po odgonskih predpisih. — Roosevelt, bivši predsednik Združenih držav, je nevarno obolel. Primorske novice. p Poštni urad Laaišče se je zopet odnrl 15. februarja t. 1. p Za begunce. Preč. župni urad Št. Lenart je poslal potom knezoškofijskega ordi-narijata v Ljubljani znesek 21 K 70 vin. za goriške begunce, za kar se Posredovalnica najtopleje zahvaljuje. p Postrezite! Andrej Šimac v Breginju štev. 88, pošta Kobarid, išče svojega sina Andreja Simaca, ki je bil pri 26, gorskem oolku. Maršbataljonu, 3. kompaniji, Zadnjikrat je pisal očetu domov 12. maja lani. Kdor bi kaj vedel o njem, naj poroča očetu. p Iz rnskega ujetništva ie pisal z dne 15. oktobra 1917 Jožef Podberšček z Griljo-všča (Desklel in pravi, da ie skupaj z Mihaelom Podberšček (štev. 211, Alojzijem Kodelja (Suh-čev), Alojzijem Borštnik in Janezom Križ-man, vsi iz Deskelj. Obenem prosi za naslov Jožefa Podberšček iz Podbrda štev. 7 (Dcs-klej, s katerim je bil pred časom tudi skupaj. Nedov: Jožef Podberšček, vojni ujetnik, Go-rod Kiew, Boggobutovska ulica štev. 32, Rusija. P Rop o beJem dneva. 20. t. m. je prišel v Trst 20 letni Anton Firm iz Slivja, da bi nakupi! nekaj malenkosti. Ko je šel okoli 11. ure dopoldne po ulici Pozzaccnera, so ga napadli trije moški, eden ga jp zgrabil odzadaj, d.rugi uiu je zatisnil usta, tretji oa mu je uro-pal denarnico s 100 kronami. Nato so roparji zbežali. P Svojo družino išče Sfiligoj Janez iz Medane štev. 31, ki se je vrnil od vojakov. Njegov sedanji naslov je: Šmarje pri Grosupljem štev. 21. Kdor kaj ve o njegovi družini, naj mu blagovoli sporočili. RADI PRESELITVE v inozemstvo SE PRODA popolnoma nova po zelo ugodni ceni. — Ceni. vpraSanja na: A. 595 JELENC, TRŽIČ NA GORENJSKEM. Brez posebnega obvestila. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša nepozabna hčerka oziroma sestra, gospodična Pavla Cidrich danes po dolgi in mučni bolezni udar.o preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 2-J. februarja t. 1. oh 4. uri popoldne iz hiša žalosti, Gorjupova ulica št. 4 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1913. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila. Potrli neizmerne žalosti naznanjamo Voem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in svak, gospod Anton ravnatelj poštnega urada v pokoju in c. in kr. stotnik v r. v četrtek, dne 21. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, boguvdano preminul. Truplo nepozabnega pokojnika sc bo dac 23. t. m. prepeljalo v Cerklje na Gorenjskem, kjer se vrši pogreb v nedeljo, dne 24. svečana ob 9. uri dopoldne. Sv. maše zadušnicc se bedo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, 22. svečana 1918. Ivana Koder roj. Huber, soproga. — Ivan Koder, brat. — Frančiška Koder roj. Slanovec, svakinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. S i Globoko potrti javljamo, da jc danes zvečer po dolgem trpljenju nanadoma preminula naša preljuba mati, stara mati am rasi. SCUER i IINF. "m TER TRGOVINO ŠE BOLJ SPOPOLNILI. PROSIMO VAS, DA NAM SVOJE ZAUPANJE POVERITE, TER BILEŽIMG ' Z ODLIČNIM SPOŠTOVANJEM "" SEVER & KOMP. Ko smo pred nekaj meseci dvignili ceno našemit dnevniku, pač nismo mislili, da bomo po primeroma kratkem času iz-nova prisiljeni, apelirati na naše prijatelje po širni domovini. Zmotili smo sc, ko smo računali, da bomo z zadnjim poviš-kom cene kolikor toliko shajali za dal)šo dobo. Centralna vlada nam je prekrižala račune, ko jc dovolila, da so papirnice ta-korekoč čez noč podvojile ceno papirju. Ako vpoštevamo še nepričakovane poviške cen za razne druge tiskarske in upravne potrebščine, pridemo do zaključka, da nas stane izdajanje »Slovenca« skoro dvakrat toliko, kot koncem minulega leta. Nekaj novih bremen smo sicer skušali preložiti na ramena naših cenj. inseren-tov s tem, da smo povišaU ceno oglasom, toda ta povišek pride v poštev lc v majhni meri, ker nimamo papirja, da bi sprejemali vse oglase v taki obliki, kakor si jih žele cenj. naročevalci. Na račun kakovosti našega dnevnika, na račun naših či-tateljev pa ne smemo štediti. Preostane nam torej edini izhod, novo povišanje naročnine. Ceno posameznim številkam smo že s 16 februarjem dvignili na 20 vin., po kateri ceni se že dalj časa prodajajo mnogi manjši časopisi, ccno za naročnike pa dvignemo z dnem 1. marca za malenkostni znesek 4 krone na leto. Mesečna naročnina se zviša v splošnem za 50 vinarjev. V primeri s hrvatskimi in ogrskimi časopisi, katerim je na razpolago mar-sikaka ugodnost, kakršne pogrešajo avstrijski časopisi, je nova povišana cena še vedno znatno nižja. Od 1. marca dalje bo torej veljal »Slovenec«: po pošti za Avstro-Ogrsko: celoletno ..... K 40.— polletno ...... „ 20.— četrtletno ..... ,, 10.— mesečno....... 3.50 za Ljubljano na dom: celoletno ..... K 36— polletno ...... « 18.— četrtletno na mesec Za Nemčijo celoletno .... za ostalo inozemstvo celoletno . 9.— 3.— K 45.— „ 50,— Darovi za i?. Krekov spomenik. IX. izkaz. Od 12. do 19. januarja 1918. Po 1261 K: Ivan Ivančič, šolski vodja, Bruck ob Litvi; zbirka begunskih rodbin v Brucku ob Litvi. — 617 K 80 vin.: Darilo »Slovenskega Naroda« (SI. N. 16. jan 1918). _ 600 kron: Zbirka župljanov iare Polica pri Višnji gori. — 447 kron: Fran iršar, vrhniški župan, sledeče zbirke: omizje Jos. Brenčiča ori Korcnčanu 52 kron, omizje pri hran K.O-čerju prvič 95 kron, drugič 300 kron. — 439 K: Darilo »Slovenskega Naroda« (SI. N. 12. januarja 1918). — 340 K: Žene in dekleta na 31edu o priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo. — 300 K: Tonca Žagar, Marko-vec pri Starem trgu (po »Jugoslovanu«). — 237 K 88 vin.: Uredništvo »Mira«, II. zbirka. _ 210 K: Marijan Sardarušič, veletržec, Zagreb — 200 K: Zvesti Jugoslovani v županovi gostilni v Škofji Loki. — 181 K: Elka in Zofija Kempcrle, nabrati od vaščank iz Hude-južne in Obtok. — 150 K: Nabrano v veseli družbi v gostilni Spreitzer v Črnomlju. — 121 kron 67 vin.: Iv. Cesar, poročnik, nabral pri zavednih Novomeščanih v kavarni Central v Novem mestu. — 114 K: Marijina družba v Kranju. — 102 K: Zbrali Jugoslovani pri Thalerju v Skofji Loki. — Po 100 K: Jos. Abram, vikar, Obloke pri Hudijužni; dr. Anton Kodre, Bol, Dalmacija (po »Jugoslovanu«); Hrvatska blagajna za štednju i zajmove u Trilju (po (»Jugoslovanu«); Anton Vadnal, kaplan, Cerklje pri Krškem (po »Jugoslovanu«); žene in dekleta v Bohinjski Srednji vasi; Neimenovan, Trnovo na Notranjskem, po kaplanu Jakobu Dolenc. — Po 84 kron: Josip Lapajne, nadučitelj, Cerklje na Gorenjskem. Zbirka. Darovali so: župan Anton Koritnik, nadučitelj Jos. Lapajnc, kaplan lv. Tomažič, trgovec Al. Repnik in posestnik Jos. Likozar po 10 K; neimenovan posestnik 15 K; učitelj Luka Albreht, učiteljica^ Marija Piškur in neimenovan narodnjak po D K; učiteljica Ivanka Bohinc 4 K. — 80 K: Dijaki v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu (nova zbirka). — 70 K: Torkovo omizje pri Belem volu v Celju. — 65 K: Zbrana družba v Delavskem konsumnem društvu na Jesenicah. — 64 K: Slov. hrv. bogo-slovci goriškega semenišča v Zatičini (po »Jugoslovanu«). — 59 K: Slovensko-italijanska družba v Unionski kleti v Ljubljani. — 52 K 50 vin.: Slovenske strežnicc rezervne bolnice v Št. Vidu nad Ljubljano. — 52 K: Ivan Ren-čelj, Dunaj, VIII., Tulpengasse št. 3. — 51 K 6 vin.: Janko Srimšek, četovodja poljskolov- Sjrjrf skega bataljona 7, pod geslom »Tudi mi. ..« in z vsem srcem zaupajoč v jasnejšo bodočnost slovenskega naroda zložili 3 Čehi, ena Slovenka in 19 Slovencev pri nad. stot. polj-skolovskega bat. 7. — Po 50 K: dr. Matija Lavrenčič, okrajni sodnik, Podgrad, Istra; J. Javornik, Žalna; Fr. Bratušek, župnik, Svetinje na Štajerskem; Franc Cvck, postajenačel-nik, Matulje pri Opatiji; M. D. Došen, trgovec, narodni zasiupnik, Gospič; Jugoslovanski železničarji, Ilerpelje-Kozina; nabrala Angela Grilj iz Kranjega brda pri Krašnji (po »Jugoslovanu ); neimenovan po dr. Lovro Pogačniku in ta po »Jugoslovanu«; družba na svatbi rez. nadporočnika Verija Schvveigerja v Črnomlju; županstvo Breznica v smislu ob-I činskega sklepa od 25. rovembra 1917. — 47 1 kron: Vesela družba v Fcrlinčevi gostilni v f.marju. — Po 40 kron: Kmetijsko društvo v I Vipavi (po »Jugoslovanu«); Fr. Mihelčič, mlinar in posestnik, Studa pri Domžalah (po »Jugoslovanu — Po 30 K: M. Meško, pri Kapeli na Štajerskem; nabrano na Hribovem ognjišču pri Podragi (po »Jugoslovanu«). — Po 25 kron: Slov. kat. izobraževalno društvo v Središču na Štajerskem; Anton Znidarič, kaplan, Stari log; Mladi Jugoslovani v Ilirski Bistrici; Dekliška Zveza, Ljutomer; Franja Vošnjak, Ponikva ob južni železnici. — 22 Iv: Marjan Obersun, računski podčastnik, Feld-spital 1609, vojna pošta 486 (zložili so: Marjan Obersun, Gorica, 10 K; Ante Franič, Split 5 K: eden 3 K in dva po 2 K). — Po 20 K: Ida Breščnk iz Gorice, t. č. v Radgoni; Anton Zore, župnik, Mirna peč; občina Aržiše pri Zagorju; Anton Rantaša, vojni kurat (po Jugoslovanu«); Karel Kumer, Prihovo pri Kcnjicah (po »Jugoslovanu«); Jos. Ogriz, župnik in vojni kurat, Loče pri Beljaku; dr. Matija Lavrenčič, okrajni sodnik, Podgrad, Istra (po »Jugoslovanu«); Franc Zoreč, župnik v pokoju, Gornje Šice pri Toplicah; Slavo Krže, narednik, nabral v kolodvorski restavraciji v Novem mestu; Karel Presker, župnik, Kapele na Štajerskem; dr. Andrej Veble, vojni ofi-cijal, Kapele na Štajerskem. — Po 15 kron: Izobraževalno društvo Loka pri Zidanem mostu; Vid Janžekovič, župnik v Svečini, pri Zg. sv. Kunigundi. — 14 K 66 vin.: Dekleta pri shodu v Vipavi (po »Jugoslovanu«). -— 14 K 10 vin.: Enol. prost. Iv. Jenko v imenu I. kompanijp 33. maršbataljona 17. pešpolka, v. pošta 55/1. — 13 K 10 vin.: nabrano na sv. Štefana dan za izlicitirano in sežgano številko »Resnice« v kavarni Zvezda v Kranju (po »Jugoslovanu«). — 12 K: Ivan Podboj, revi-dent južne železnice, Rakek (po »Jugoslovanu«). — 11 K: Veselo omizje pri Štefinu v Postojni. — Po 10 K: Natalija Jakončič, Dolenji Logatec, restavrant Serini; Franica Ko-bal, Sanabor pri Colu nad Vipavo (zbirka štirih); Josip Čuk, Toplice pri Zagorju ob Savi; rodoljubni mladi Jugoslovani v Motniku (po »Jugoslovanu«); Andrej Nartnik, župnik, Korte pri Portorose (po »Jugoslovanu«); Jos. Rutar, Gostilničar in trgovec, Žitaravas pri Miklavih (oo »Jugoslovanu«); Janez Kramar, župnik, Ribno pri Bledu (po istem); Neimenovan iz Dok Logatca (po istem); Pehani (po istem); dr. I. Avg. Žibert, Dunaj III., (po istem): Marija Mravlje, Brczovica pri Ljubljani (po istem); Marija Škoporc, Ljubljana (po isteml; Jak. Dolinar, Smlednik (po istem); zbirka Loče pri Beljaku (po istem); Alojzij Zupane, kaplan, Toplice, (po istem); G. Kre-gar, Ljubljana (po istem); begunke od Celja in Polzele (po Jan. Kalanu). — 7 K 3 vin.: Ob mrliču nabrali v Podgori pri Št. Vidu. — Po 5 kron: Marko Vukšinič (po Al. Vrtovcu); Ela Jakše. učiteljica, Dobrepolje, Dolenjsko; Berta Podboj, učiteljica, istotam; neimenovan Ljubljana (po »Jugoslovanu«); Ivan Mrcina, učitelj, Lože pri Vipavi. — Naposled dva po 2 kroni. Skupaj ........ 7.853 K 80 v Od preje........58.101 » 15 » Dosedaj nabranega .... 65.954 » 95 » Ljubljana, dne 19. januarja 1918. Odbor za dr. Krekov spomenik. Sprejmem takoj proti stalni plači; sprejmeta sc tudi dva invalida. Delo je lahko. Anton Sedlar, kolarstvo s stroji. _Kandija, Rudollovo._ Kdor namerava 3 prodati še kaj MU M 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Prodaja se po zmernih cenah v večji množini oglje, wermuth-vino in milo za pranje v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15. nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovili zamaškov ISčem izurjenega, si jhnjFilSlj^SI zanesljivega in treznega Asi za kočijo. Imel bo vso oskrbo in plačo in more biti mnogo let v službi, ako bo zadovoljno služil. Takojšnje ponudbe naj sc pošljejo na naslov Em. Ebenspnngerja sin, Ujelovar, Hrvatsko. Išče se elegantno s popolnoma separiranim vhodom se išče. Ponudbe na upravo lista pod šifro H. V. Iščem meblovana soba ki bi obenem opravljal službo hišnika. — Imel bi prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Franc Dolenc, trgovina z lesom, Škofja Loka. Sprejmem 1 Žagarja, 1 mizarskega pomočnika in 1 mizarskega vajenca. ::— ::— ALOJZIJ KANC, Gamcljne pri Ljubljani. kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cene in teže, eventuelno vzorec na trgovino SREČKO TEKAUC, ZAGREB. Sprejme se takoj proti dobri plači in prehrani spreten neoženjen na grajščino v kamniškem okraju. Prednost imajo vojni invalidi. Dobre reference neobhodno potrebne. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 557. Proda se 6 ZIDANIH POSLOPIJ z opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod Jtev, 556, Dve breji dobre vrste sta naprodaj radi pomanjkanja krme, — Proda se tudi nfrOŠkl URZiČCll GLINCE, Vrtna ulica št. 67 pri Ljubljani. Cenjenim trgovcem, uradom, šolam naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja opustim sDoio frgooino ter proda:am v večjih množinah vso svojo zalogo, ki obstoji iz vsakovrstnega galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) po-trebščin. Prodaja se le na debelo. Trgovina je odprta od 8. do 12. dopoldne, popoldne je trgovina zaprta, Fr, Iglic, Ljublja-">, s^sstnt trg n. zopet kompletna garnitura iz krasnih lisičjih kož ter moderno izdelana, se proda. Kje, pove uprava lista pod štev. 580, ako znamka. najboljše, nestrupene. 50 K 100 zavojev. Od 1000 zavojev naprej po 40 K za 100 zavojev. Trgovci! Zahtevajte cenik drugih predmetov, ki se dnevno rabijo. RUDOLF COTIČ, zastopstvo, VRHNIKA. II, i Šelak, orange . . . , Šelak, rubin . . . , Kafro v kosih . . . Boraks v kosih . . . Salmijak v kosih . . Žveplo v palicah . . Gumi arab. prima . . Gumi tragant, bel . . Smirkovo platno št. 0-6 II! HI K 100-— za kg » 80-— » » » 100-— » » » 25'— » » » 20"— » » » 24*— » » » 40'— » » » 30*— » » » 80-— 100 BO! Jurij Faludi, Budapest, V. Lipot-korut 12 Naslov za brzojavke: Indicator Budapest. s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je odino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev las.šca, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do naj višje starosti. Lonček po 6, 10 m 15 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno I. 1893. i \mm su registrovasva zadruga z omejenim jamstvom. a članom posojila proti poroštvu, zastavi ib polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/j, 15 ali 22>/2 letih v od-sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg 3t. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In jih obrestuje po 4«/4»/0. DruStveno lastno premoŽenje znaSa koncem leia 1915 519.848-40 kron. Dtleir.lkov je bi.o koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Kranšs a deželna podružnica n. a. deželne živllenjske in rentne, nezgodne in Jamstvene zavarovalnice v Ljubljane, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje aa doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, laven zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. POSOJILN I I h I. O O U (U a c j: o ■2 „.8 o d t3 m a c O V ►i«" ■ >1; ® 1 ^fgS s a . x: n — > (/> 8§ M O > a B ca' c ~ g "5 > 'I? registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- ^"M 0} brez odbitka rentnega davka, katerega jema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po |0 plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. -- o s U a "O > m E a C „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. 3 S£ <*■ S. E" o o —to n o S rc S, wo o - B 0 5? ua o ^ B O i tsg ■o g M B Cfl<« T ►1 O (O g o * B g. «s B C/5 O Z. n N B O D) (5 g E txa e w m* i i I 'Hiiin—■ Katoliška tiskarna v Liubliani,