Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. * (vbod tez dvoriiče oad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne. X«kopi(l ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. UredniSkega telefona itev. 74. V Lijubljsmi, v sredo, 13. julija 1904. Izhaja rsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemam ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za poilljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. V UpravtliStvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Viprejema naročnino, Inserate in reklamne!]«. — I n i er ali se računajo enostopna petitvrsta (dolžina T2 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, ia trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah itane enostopna garmondvrita 34 b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popual. UprarniSkega telefona iter. 188. Belokranjska železnica. (Govoril na shodu posl. Šuklje.) Med vas sem prišel, belokranjski rojaki, da se nekoliko pomenim danes o svoji tako Sivo za želj eni belokranjski železnioi. Da je potrebna ta železnica, odveč bi bilo posebno dokazovati: to čuti vsak itmed vas v svojih kosteh In če izgubim par besed tudi v tem oziru, zgodi se to zgolj radi tega, ker sledi iz neovržne potrebnosti te ieleznične proge za prisadeto prebivalstvo poleg drugih tudi ta posledica, da mu kaže, po Bvojih močeh prispevati ter žrtve si nalagati v dosego te ieleznične zgradbe. Saj vsak izmed vas pozna žalostno istino: Kar Belokranjec dobiva iz drugih krajev, mora dražje plačati, in kar proda drugam, mora ceneje dajati, kajti na troške dotičnega blaga vpliva neprimerno visoka tovornina. Ia še druga okolnost nam obtežuie gospodarski obstanek. Le malo je tako bogato od narave obdsro-vanih krajev, da bi mogli živeti zgolj od poljedelstva. Dandanes treba povsod vsaj nekoliko velike obrtnije, nekaj tovarn, da se narodu pridobi gmotno blagostanje. Smelo trdim, baš na Belokranjskem nahajamo premnogo ugodnih pogojev za razvoj krepkega tovarniškega obrta. Premog imamo, poribne prstevine, železniško rudo, razumnega in spretnega delavca, — ali vse skupaj nič ne zaleže, dokler smo primorani, svoje izdelke preko Gorjancev pošiljati na oddaljeno novomeško postajo! Od zgrtdbe belokranjske železnice je bresdvomno odvisna bodočnost, ds, celo obstanek belokranjskega sveta, to zavest ima sleherni izmed vas, vsled tega prosjačimo že 40 let za uresničenje svoje povsem utemeljene želje, a žalibog imirom še brez vsa-cega uspeha. Navzlic vsemu svojemu pote-zanju Belokranjci perečega železniškega vpra Sanja niso spravili naprej. Da, niti te bridke resnice si ne smemo prikrivati: železniška zveza, katera bi združila L ubljano s Kar-lovcem, ista zveza, kojo je že koncem 60. let minulega stoletja tedanji trgovski minister \Viikerstorf- Urbair v svojem velikem železniškem programu bil sprejel medene glavne železnickatere naj se sezfcfajfe takoj, se dandanes niti kot pohlevna stranska železnica pri merodajnih krogih več resno ne upošteva. L vsakim letom se množe in kopičijo zapreke. Posebno težavo dela sovražno gospodarsko razmerje do ogrske državne polovice. Ne da bi se ogrska vlada protivila belokranjski železnici — kakor mi' slijo mnogi —, nasprotno, do duše sem uver-jen, da bi v Budimpešti z veseljem pozdravljali progo, po kateri bi črnomeljski premog kot ceneno kurivo se lahko dovažal tovarnam na Reki ter dolenjski les, lesno oglje in drugi lesni pridelki napotili k reškemu pristanišču, dečim bi z druge strani razno prekomorsko in reško blago uhajalo po tej železnični črti na Kranjsko in v sosedne de« žele. Ali baš iz tega vzroka se naša dunajska vlada noče zanimati za to progo, ker si zlasti železniški in trgovinski minister vedno le s tihim Btrahom predstavljata konkurenco, ki bi na ta način nastala za trgovino v Trstu in dotične železnice. In ni dovelj tega I V zadnjih letih, večinoma po jasni krivdi sedaj vladajočega ministrskega predsednika Kor-berja se je finančni položaj naše državne polovice bistveno poslabšal. Državne blagajne so prazne, pri novih planinskih železnicah se je pokazal nasproti proračunu velikanski primanjkljaj nad 150 milijonov kron, že po zakonu zajamčene vodne zgradbe stale bodo na stotine milijonov kron, potem so letošnje delegacije obradostile našega davkoplačevalca z malo svotico 450 milijonov kron za vo-jaSke namene, poleg tega pa pritiska na državni zaklad cela dolga vrsta nerešenih, globoko v denar segajočib, a povsem nujnih vprašanj — ali se je čuditi v takih bednih razmerah, da se finančnemu ministru kar obraz stemni in ustnice ekremže, če se mu belokranjski zastopnik približa s ponižno prošnjo za belokranjsko železnico ?! Sa pred nekoliko leti je bil splošni položaj mnogo ugodnejši uresničenju vaše srčne želje, a tudi tu se je izkazala istini-tost narodne prislovice o »uri zamujeni«. Da se ugodni čas ni bolje izkoristil, možje belokranjski, ni vaša krivda, a tudi moja ne. Dovolite mi, da spregovorim sedaj par besedic o mojem delovanju. Moram to storiti, sicer utegne znani mi dopisnik »Slov. Naroda« zopet ponoviti svojo neresnično trditev o moji nebrižnosti glede belokranjske proge. Povsem umestno je bilo, da sem najprej vse svoje sile bil zastavil v dosego dolenjskih železnic. Dobili smo jih. Malo se zmenimo za to, da je neki novomeški ne-bodigatreba lani Bkušal dopovedati lahkovernemu občinstvu »Slov. Naroda«, da jaz pravzaprav niti najmanjših zaslug nimam na zgradbi dolenjskih železnic. V svoji pisalni mizi hranim bogato in povsem avtentično gradivo, s katerim bodem o svojem času pojasnil zgodovino te zgradbe. Tacega nasprotnika pa lahkodušno preziram, b to omenjam danes, da je bivši trgovinski minister markiz B»cquehem vendar bil nekoliko drugega mnenja o mojem sodelovanju, nego sotrudnik »Slov. Naroda«. Ko smo namreč I. 189B. na ljubljanskem kolodvoru se zbirali povabljeni gostje, da otvorimo progo Ljubljana Grosuplje Kočevje, pozdravil me je ekscelenca Bacquehem z besedami: »Vi, gosp. Suklje, ste lahko ponosni na današnji dan, kajti dolenjska železnica je pred vsem vaše delo 1« Proga novomeška pa še ni bila izročena prometu in z vso vnemo sem začel delati za njeno nadaljevanje do hrvaške meje. Po mojem prigovarjanju osnoval se je poseben odbor, dne 26. jan. 1894 stavil sem potem v deželnem zboru samostalen predlog, naj dežela dovoli primeren priipevek v pokritje tro&kov za osnovni načrt, proraču-njenih s približno 10.000 gld. Reševaje ta predlog je deželni zbor dne 13. febr. 1894 dovolil podporo 4000 gld. v to svrho. Projekt, kateri se je oziral na obe varijanti ter upošteval ozkotirno in normalnotirno železnico, «e je bil izdelal po jedni najboljših avstrijskih podjetniških firm, in točno jedno leto po svojem prej označenem predlogu, dne 13. febr. 1895, sem stavil v deželni zbornici zopet samostalni predlog, naj se naroča deželnemu odboru , da »temeljito prouči-obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic«, »naj stopi v dogovor z visoko vlado, z v o d -s t v o m dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica«, končno »naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas (t. j. 1. 1896!!) stavi konkretne predloge«. Ta moj predlog je bil podpisan od vseh deželnih poslancev, brez razločka Btrank, ter je bil že v seji 16. februarja 1895, po poročilu železniškega odseka (poročevalec je bil dr. Ivan Tavčar) enoglasno sprejet po svojem nespremenjenem besedilu. Prevažno, skoraj odločilno besedo pri belokranjski železnici pa ima baš dež. zbor. Ves svet je tedaj moral misliti, da po jasnem in strogem naročilu bode deželni odbor sedaj v danem roku stavil svoje predloge, deželni zbor bode sklenil primerno podporo in potem bode tudi osrednja vlada, katera je tedaj še imela do vrha polne bla-gajnice, vršila svojo dolžnoBt nasproti bedni Belokrajini. Zaradi uradnih svojih poslov sem še tisto leto zapustil deželno dvorano, odklonivši novo volitev, ali ostavil sem de-želnozborski mandat s polnim prepričanjem, LISTEK. Trebški Groga. Spisal F. Beseljak. (Konec.) Nekoč je bral v »Novicah«, da je mogoče lan tudi v vodi pripraviti za trlanje, kar je takoj poskušal. A kaj Be zgodi? Ves lan mu v vodi Begnije. Koliko sramote in zasmehovanja je moral radi tega prestati od sosedov! Po hribih je na njivah in senoietih vse polno kamenja in grobelj. Tega Groga na svojem ni mogel trpeti. Izdal je na stotine goldinarjev delavcem, ki so mu čistili njive in Benožeti ter raz nje odstranjevali kamenje. Groga je bil eden izmed prvih, ki je uvidel, da v gozdu Btara drevesa ne morejo več rasti, ampak da postajajo vedno sla-bejša. Zato je rajši prodal les v svojem gozdu. Ljudje so mu seveda to jako zamerili, ker so mislili, da je gozd le zato, da daje ateljo in kurjavo. Mnogo grenkih je moral prečuti od njih. Čez 20 iet pa je že rastei tam, kjer so stale poprej stare, zanikarne bukve, mlad, lep bukov gozd. Prvi, ki je začel pri nas saditi smreke, je bil zopet Groga. Našim hribovcem to ni šlo na noben način v glavo. Dejali so: »Da bodo smreke rastle, bo že Bog skrbel«. Hudobneži so mu večkrat ponoči izruvali zasajena drevesca. Le kje daleč tam v gorah se mu je posrečilo rešiti nekaj mladik. In kaka drevesa so bila ondi ie pred leti! Največjo srečo je imel Groga pri sadjarstvu. Kar je on zasadil ali vcepil, vse je izvrstno rastlo. Vedno je bil srečen in jako ponosen, kadar ga je kak sosed prosil, naj mu vcepi ali vsadi kako drevo. Zaradi takih poslov je večkrat zanemarjal celo svojo kme tijo. Ko bi bili ljudje njega ubogali, koliko sadja bi danes lahko imeli! A navadno so se izgovarjali: Čemu bomo sadili sadje? Če je moj oče lahko živel brez njega, zakaj bi jez ne mogel? Pregovor pravi: »Sad je glad.« Zaradi njegovih velikih zaslug za sadje-rejo ga je odlikovala kmetijska družba s srebrno svetinjo. Manj mila pa mu je bila sreča pri živinoreji. Dobro se še spominjam, da mu je nekoč v enem letu poginilo nad SO govedi. Vzrok je bila neka kužna bolezen, ki je takrat razsajala med živino. Ljudje tega seveda niso hoteli verjeti, ampak so rekli, da je .začarano". Nevoščljivi ljudje, kakršnih je žalibog še danes mnogo, so se revežu na tihem smejali, češ: »To ima od tega, ker bere »Novice«. Mesto »Novic« naj rajši vzame v roko motiko ter gre prekopavat hlev, da bo našel, kje je „ooprnica" kaj zakopala.« Naš Groga se sicer ni zmenil za take vraže, a pomagati si ni znal, niti mogel. Goveda so padala drugo za drugim. Ta nesreča se je ponavljala več let. Temu seveda niso bile krive »čarovnice«, ampak tedanje žalostne razmere. R»zun v Ljubljani ni bilo v celi deželi niti enega ži vinozdravnika, v mnogih krajih niti vedeli niso, kaj je ta oseba. Živino bo v teh čas:h »zdravili« le ma-zači, skopitarji in pa konjoderci, katerih žene pa so navadno »zdravile« — ljudi. Take razmere so bile v naši deželi; morda v nekaterih krajih še danes ni doBti boljšo. Ko mi je pred leti tožil moj voznik, da mu je obolel konj, 'ga prašam, kdo asu zdravi žival. On mi odgovori: »Konjederec«. —■ »Zakaj pa ne živinozdravnik ?« — »Ej, živinozdravnik«, mi pravi, »je prevelik gospod za take stvari. On le piše v pisarni, ali pa v čitalnici sedi. To je že res, da je učen gospod, a živino zdraviti pa znajo domači samouki bolje«. Pa mu pomagaj, če mu moreš! V prejšnjih časih niso imeli navade snažiti hlevov, da se gnoj bolje dela. Vsako leto so na spomlad enkrat znosili iz hleva gnoj, potem so pa zopet celo leto polagali slamo in listje pod živino. Spomladi so bili hlevi dostikrat že tako polni, da je živina skoraj do stropa dosegla. Čim bolj je bilo v hlevih zaduhlo in čim večji je bil smrad, tem bolji, so rekli, bode gnoj. Gnojnica jim je bila še neznana. Nič čuda torej, da so pri takih razmerah mnogokrat nastale med živino kužne in nalezljive bolezni. Groga je bil tudi navdušen narodnjak. Domačini so mu rekli, da je »hud Slovenec«. — Zoprno mu je bilo vse, kar ni bilo slovenuko; posebno velik nasprotnik je bil Nemcem in Lahom. Navdu-teno je leta 1866. razširjal novice o zmagah naše armade na Laškem in, kako da je belokranjska železnica docela cai-gorana. A kako kruto sem se varal! Že deseto leto je minulo od onega enoglasnega de-želnczborskega sklepa, in do danes se noben živ krst pri deželnem odboru ne zmeni več za sprejeto jasno naročilo. Le v seji dae marca 1897 je poslanec Murnik mimogrede opravičeval deželni odbor, češ, Balo-kranjci ie niso med seboj edini glede proge, treba še novih poizvedovanj ter vsled tega se ta stvar še ne da rešiti leta 1897. Od tistega časa pa spava cela stvar spanje pravičnega v obsežni registraturi deželnega odbora, ti siromašni rod belokranjski pa umiraš na svoji lepi semlji, navzlic temu, da je zastopnik belokranjskih mest skozi vseh deset let po mojem odstopu, sam dr. Ivan Tavčar, merodajen deželni odbornik ter obenem moj naslednik v upravnem svetu dolenjskih železnic! Naslikal sem vam, mili rojaki belokranjski, istiniti položaj, v katerem se nahaja vprašanje belokranjske železnice. Opustil sem vsako pretiranje in vsako olepša-vanje. Ako si resno predstavljate dejanjske razmere, prešiniti vas mora prepričanje, da se tako zavožena stvar, kakor je žalibog naša železnica, le tedaj da zopet spraviti v red, ako se prebivalstvo z ognjevito navdušenostjo in požrtvovalno vztrajnostjo poloti resnega tvornega dela! Pred vsem morate IBelokranjci se med seboj zediniti glede proge. Uverjen sem, da so se napori v dobi 1893—1895. izjalovili osobito vsled tega, ker so se Črnomalj-čani in Metličani takrat začeli prepirati radi železniške črte. Vsak j« hotel imeti železnico po svojem ozemlju, in končni uspeh je bil, da je ni dobil niti jeden niti drugi. Prvi predpogoj za sleherno uspešno akcijo je, da preneha med vami prepir radi železniške proge. Naravno je, da se tak dogovor da doseči le potom medsebojnega pobotanja in sporazumljenja. Res je, ako bi nam država hotela iz lastnega nagiba zidati belokranjsko železnico kot glavno progo, potem bi cela stvar bila zelo priprosta. Izpeljali bi železnico iz Novega mesta črez Podgrad, prevrtali bi Gorjance tam kje pod Strmcem, pod Skalinami približno bi se vlak pokazal na belokranjski zemlji in potem bi jo popihal dalje do bregov naše Kolpe. Ali država na tako progo dandanes niti ne misli več in vrh tega bi bili troški predora skozi Gorjance nerazmerno visoki. Več nego 10 let je tega, od kar sem enega lepega dnč pregovoril svojega prijatelja sedanjega stavbenega nadsvetnika Ferdinanda Klemen-č i č a, ki je baš sedaj bil dogotovil zgradbo dolenjskih železnic, da se je potrudil z menoj na Gorjance, poizvedovat o približnjih troških najkrajše proge v Belokrajino. Sla sva iz Jugorja gori na Strmec, a Klemenčič, izveden in odličen strokovnjak, je takoj kon-štatiral, da bi tak predor moral biti dolg najmanj 4000 m. Pri predorih pa naraščajo troški v tistem razmerju, kakor njih dolžina, C.im daljši je predor, tem dražji je vsa veselje je imel mož, kadar so v letu 1870. časniki piinesli vest, da so bili Nemci tu pa tam od Francozov tepeni; nasprotno je bil ravno tako žalosten, kadar je slišal o zmagi Nemcev. Skoro nepopisno je bilo navdušenje tega moža za časa narodnega probujenja. Ce se ne motimo, je bilo leta 1869, ko sva prvikrat obiskala idrijsko čitalnico. Igrali so takrat igro »Bob iz Kranja« ; po igri je bilo še petje in deklamacije. La malokdaj v življenju sem ga videl tako veselega, kot ta dan. Med potjo domov mi reče: »Ce bode v nebesih tako lepo, kakor je bilo danes, potem sem pa zadovoljen, lepšega in boljšega si ne morem misliti U Tedaj so se začeli pa tudi v bližnji Vipavi pripravljati za »tabor«. V našem bralnem društvu, ki smo je ustanovili le malo mesecev poprej, se je tudi pričelo gibanje, da se te slavnosti udeležimo polnoštevilno. Toda kaj početi? Društvo je bilo še mlado, brez premoženja, a sastave ni imelo, niti si je ni moglo omisliti. Bili smo v zadregi, iz katere nas pa reši Grogs. Predlaga namreč pri seji, naj se nabira po občini za meter. Poprek se računa, da stane pri predoru nad 1000 m. dolgem vsak meter celih 2000K. Torej bi stal gorjanski predor sam za-se okolo 8 milijonov kron, ali 4 milijone goldinarjev. In tedaj je povsem jasno, da o taki progi niti govoriti ni. Ker torej skozi hrib ne moremo, treba da gremo z železnico čez gorjansko pobočje. Ali ker železnica ne strpi prehudifr strmcev, postane nam proga vže gori do Kumpmatlja nad Semičem vsled silnega ovinka nerazmerno dolga. In odtod izvira, da bi n. pr. železnic«, ako se napravi od Kumpmatlja črez S4ražni 7rh in Črnomelj, za metliško stran bila raz-merno male koristi. Ovinek bi bil tak, da bi ia Metlike do Novega mesta ne bilo skoro bližje, nego iz Novega mesta do Ljubljane. In ravno tako bi železnica, ako jo izvedemo nad Semičem naravnost na Metliko, le slabo služila Črnomaljčanom. Treba tedaj ozirati se na želje obeh belokranjskih okrajev ter priti moramo do neke poravnave med nasprotujočimi si zahtevami. Jaz nisem železniški tehnik, ali meni po moji slabi pameti še najbolj ugaja oni načrt, ki smo ga sestavili pred desetimi leti, namreč, da krene zeleznica nad Semičem preko Strekljevca proti Krupi in potem se naj razcepi na dve železniški krili, jedna naj drži na Metliko, druga na Črnomelj. Nobeno belokranjskih mestic s tem ne bi bilo prikrajšano. Isto bi bilo, kakor n. pr. pri dolenjskih železnicah, kjer se pri Grosupljem tudi vlak deli, ne da bi popotniki, namenjeni v Novo mesto, ali v Kočevje vsled te delitve imeli kako nepriliko. Štajerske novice. š Volitev v splošni kuriji za deželni odbor Danes nam došla „Domovina" piše: Včeraj so v celjskem »Narodnem domu" zborovali slovenski poslanci, zaupni možje in zlasti zastopniki vseh političnih društev okrajev: Celje, Laško, Konjice, Šoštanj, Slovenji gradeč, Vransko in Gornji-grad. Sestavili so se volilni odbori za vse te okraje. Sklenilo se je sklicati kar največje število volilnih shodov po celem okolišu teh sedmih političnih okrajev, kjer bodo nastopili razni govorniki, zlasti dosedanji poslanci. Tudi glede kandidata za novega poslanca za te okraje ni bilo niti najmanjšega nesoglasja, končni sklep se pa v ti zadevi ni storil, ker se bode prej dala prilika ljudstvu, da izrazi svojo voljo. Splošno je bila izražena potreba živahne agitacije za prihodnje neposredne volitve, da slovenski narod na Spodnjem Štajerskem pokaže v polni meri svojo politično zavednost in moč nasproti vladi in Nemcem. š Stavka v Trbovljah Med rudarskimi delavci v Trbovljah se je zopet pojavil močen odpor napram nekaterim uradnikom in paznikom tukajšnjega rudokopa. — Danes se odločijo rudarji za mir ali pa za — stavko. š Utonil jo v Savi pri Brežicah v nedeljo 10. t. m. trgovski pomočnik Planine, doma v Št. Petru pod Sv. Gorami. Hotel je Savo preplavati, a se je potopilv na tem mestu v zelo deroči vodi. Pri Čateškem brodu so ga potegnili iz vode. š Na Mariborskem gimnaziju je razpisano mesto klasičnega filologa s slovenskim učnim jezikom. Prošnje se oddajo po ravnateljstvu v Mariboru do 20. t. m. Opozarjamo slovenske filologe iz litalniško zastavo; sam te je ponudil za ta posel ter šel od hiše do hiše, kar ga je stalo več dni, ker so hiše v naši obiini raztresene daleč naokoli. Mnogo grenkih in sirovih napadov je moral takrat prestati. Solze s) mu stopale v oči, ko mi je včasih zvečer pripovedoval, kako ga je ta ali oni mož, ta ali ona žena nesramno napadla, mu očitala beračijo ter ga zmerjala, češ, naj rajši obdeluje svojo kmetije, kakor pa da se s takimi neum nostmi bavi. Tudi lastni njegovi otroci so nasprotovali temu. Na koncu pogovora je navadno vzdihnil: „Naj bo; vse rad presta-nem, baj je vse le za blagor milega našega naroda". Po njegovem trudu je naposled imelo naše društvo Bvojo zastavo še prej, nego so sklicali v Vipavo »tabor". Sicer naša zastava res ni bila tako krasna, kakršne imajo taka društva dandanes; a zastava je le bila. Da smo se na vipavskem taboru tudi mi hribovci s svojo zastivo drugim pridružili, je bila zasluga našega mc-žaka. — Z velikim spoštovanjem, večjidel z odkrito glavo, jo je spremljal naš Groga po vseh potib, kadarkoli smo šli kam i njo. Shranjeno jo je imel v najlepši sobi sioje tehtnih razlogov, da se potegujejo za to mesto. š V Vuhrulu se je dne 11. t. m. po- poludne vršila poroka dveh sester Slovenk, ki sta hčeri veleposestnika Janeza Hirsmana v Janževem vrhu, in sicer je bila Julika Hirsman poročena z Ant. Kriechbaum, trgovcem in gostilničarjem v Oplotnici pri Konjicah, mlajša Zofka Hirsman pa s Fr. Sta-dler, davčnim oficijalom v Šmariji pri Jelšah. Svatje so se k župni cerkvi pripeljali v desetih kočijah. Bilo srečno! š Koso mu zasadil v trebuh. Iz Zaverč poročajo: Kosca Jožef Jesenec in Janez Rihteršič sta se sprla, Rihteršič je Jesencu' s tako silo zasadil koso v trebuh, da je Jfesenec vsled tega umrl. š Detomorilec:? Aretirali so Jožefa Pišeka, kočarja v Spodnjem Podlovči»T ker je grozil svoji ženi, da jo bo ubil in ker ga sumijo, da je umoril svojega novorojenega otroka. Koroške novice. k Umrl je v Celovcu gosp. Franc E g a r t e r, stotnik domobranskega polka. k Slovenci in koroika kmetijska družba, tiamoobsebi je umevno, da bi morala koroška kmetijska družba, ki je ustanovljena za oelo Koroško, tudi za Slovence, ki tvorijo tretjino prebivalstva na Koroškem, kaj storiti. Toda kaj pa stori v resnici?' Le redkokdaj se oglasi kje v slovenskih pokra jinah potovalni učitelj. Glasilo družbe je se veda nemško, po znanem receptu, da se mora koroški Slovenec v šoli nemško naučiti, češ, ko iz šole stopi, bo že lahko- čital nemške časnike. Torej največje dobrote od družbe uživajo Nemci.. D» bi bili Slovenci za družbo vneti, o tem ni duha ne sluha. Po raznih »gautagih« sicer lovijo Slovence, naj pristopijo družbi, a uspeh je navadno jako klavern. Prvič blovenci že raditega ne pristopijo, ker se tudi po »gautagih« v čisto slovenskih pokrajinah obravnava in govori edinole nemški. Torej tudi taka naprava, kakor je kmetijska družba, ki bi morala služiti brez razlike narodnosti občnemu blagru prebivalcev, služi na Koroškem ger-m a n i z a c i j i. Sicer se posreči Nemcem, da vlovijo vsako leto nekaj Slovencev in jih nagovarjajo, da pristopijo tej družbi, a kmalu izgine to umetno vzbujeno navduše nje za družbo, ko začnejo prihajati »bikove cajtnge« (»Land"Wirtschafciliohe Mitteilungen«), kakor jih nazivljajo. Tako je v tužnem Ko rotanu. Zabavljati je potem seveda lahko čez Slovence, da Nemci na Koroškem v različnih stvareh nadkriljujejo Slovence tako v živinoreji, sadjereji, v poljedelstvu itv. Za bavljajo seveda lahko. Prvič nič ne storijo za Slovence, potem pa pravijo : Slovenci bo nazadnjaki v vsakem oziru; drugič pa so nemške pokrajine, posebno kar se tiče ži vinoreje, dosti na boljšem, ker imajo velike planinske pašnike, katerih imamo Slovenci le jako malo. Kaj nam je torej storiti, ko roški olovenci? Pomislimo malo! Postavimo se na svoje noge v gospodarskem ozirul k Obesil se je občinski tajnik občine Sv. Martin, Poatič. Primorske novice. p Nad Nemce so se spravili v zadnji obč. S8)i goriški. Dr. Venier je protestiral proti nasilstvu Nemcev v Inomostu in zopet eo sklenili resoluciio za italijansko vseuči lišče v Trstu. Pritožil sa ja isti obč. zastopnik, da so šolski otroci v Gorici morali nakoč v cerkvi peti tudi nemško. p Prerezati si je hotel vrat 56letni Cigoj Vid iz Gojač. Spri se je baje s sinom hiše. Niti žena, niti otrcci niso smeli v to sobo, dokler je bila notri zastava. Bil je sovražnik vsega, kar ni bilo slo-vensko. Kdor je nemško govoril, ga ja imenoval nemflkutarja. Dejal je, da rajši umrje, kakor da bi vzel od Nemca ali Laha kako jed ali pijačo. In kar je enkrat rekel, to je gotovo tudi storil. Nekoč je romal na sv. Višarje. Na potu domov stopi tam nekje na Koroškem v neko krčmo, da bi sa okrepčal. Ker mu pa na slovensko zabtevanje odgovarjajo le nemško, zapusti ves jezen gostilno ter gre lačen in petrt dalje Šale ko je prestopil kranjsko mejo, se je okrepčal. Ko sem nekoč prišel domov na počitnice, sva šla kot stara znanca in prijatelja v nedeljo popoludne — med tednom namreč v prejšnjih čis h nismo obiskovali gostilnic — k županu na kozarec vina. V tej hiši naletim na nekega tovarniškega uradnika tam od Gorice, ki je v naši občini kupoval drva za svojo tovarno. Ker je Groga tudi imel drva na prodaj, sta se začela pogajati. Vmes smo pa govorili tudi o drug h stvareh, kakor je običajno v taki družbi, ker beseda ',da besedo. Omenjeni pri delu na polja in tu se je Cigoj tako razburil, da je potegnil »fovč« iz žepa ia si hotel orerazati vrat. Ranil se je še precej. p Mestna godba goriška stane občino na lete 18 OuO K. V zadnji obč. seji se je govorilo ie o t»m. da ae opusti. p Morileo oddan v noriinioo. Oni desetnik Martin Bernhard, ki je, kakor je bilo že večkrat omenjeno, tako grdo ravnal z neko tovarniško delavko Meotti na So-činem mostu med Podgoro in Stračieami, da je vsled tega grdega ravnanja umrla, ni bil, kakor je zdaj dognano, nikdar obsojen zaradi tega na 12 letno ječo, kakor so to po-roJali razni listi ter se ni proti njemu kazenska razprava sploh nikdar izvedla. Pad pa je bil spoznan od vojaških zdravnikov za zblasnelega, in se naha|a zdaj na Dunaju v vojaški norišnici. Kakor ae je pozneje dognalo, bil je Bernhard še predno je bil potrjen v vojake dvakrat na opazovanju v norišnici makedonski vstaši zopet na delu. Ono, kar je „Slovenec" še pred tedni namigaval, da se zgodi, se je res pričelo izvrševati. Dinamitni atentati na Balkanu so zopet na dnevnem redu. Na srbsko-turški meji so našli na železniški progi podkop, v katerem je bilo 16 kg dinamita. Posrečilo se je, odstraniti dinamit. Železniškega čuvaja in vojaka, ki sta našla podkop, so ranili vstaši. Vojaki, ki strašijo orientalsko železnico, so pri km št. 48 zadeli na bolgarsko vstaško četo, ki je nameravala napasti vlak. Pri postaji Badoma so pa vstaši razstrelili z dinamitom most. Pri mešanem vlaku je bilo poškodovanih 7 vozov in je bil sprevodnik ranjen. V Belemgradu pa govore, da so ustaši pri Dedeagaču povzročili napad na vlak, pri katerem je bilo veliko oseb ranjenih in ubitih. Ker je s tem dokazano, da so vstaši pričeli z napovedanimi napadi na železnico, so oblasti ustavile nočni promet med postajama Skoplje in Solun. Avstrijski in ruski poslanik sta zahtevala od sultana pomnoženje inozemskih častniških inštruktorjev za 15 častnikov. Vstaši pod poveljstvom učitelja Dimi-trova so v vasi Podles vjeli vsled svoje krutosti in krvoločnosti znanega Šefket beja in njegovega tovariša Tefik beja ter ju umorili. Ista usoda je zadela očeta Sefket beja, Ham-diraga, ki je lani oropal mnogo bolgarskih vasij. Dasi turške oblasti dobro vedo kdo je umoril Šefket beja in njegove druge, vendar so aretirale mnogo nedolžnih bolgarskih kmetov, ki so se še-le nedavno vrnili iat Bolgarije. Ogrski državni zbor. Ogrska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o zvišanju civilne liste. Košutoveo S z a 1 a y izjavi, da ne bode glasoval za predlogo toliko časa, dokler ne dobi Ogrska samo6t:>jne dvorne uprave. Na dvoru ne vlada ogrski duh, kar je razvilno iz okolščine, da sedanji min. predsednik še ni imel prilike občevati s prestolonaslednikom. * Batftyjev privrženec posl. H o c k napada vlado zaradi njena dvorne politike. Bacffyjeva stranka bode glasovala za Appo-nyjev predlog. Vlada poskuša opozicijo rai-cepiti, da bi mogla vladati neomeieno. Proti sedanji vladi je potreben boj. Krvav meč mora nositi opozicija po deželi in poživljati na boj proti vladi. V ogrski zbornici igrajo stranke komedijo. Opoaioija si mora zopet pridobiti v deželi ugled, katerega je izgubila. Kamor seže Tiszova roka, tum je uničena narodna misel, kakor zamori slana cvetlice. uradnik je bil Tiroleo, ki je le težko in za silo govoril slovensko. Tako sva vmes iz-pregovorila tudi nekaj nemških besed. Ko Groga to »apazi, me najpopraj prav kosmato pogleda, petam pa vstane, udari z roko ob mizo, da se vsa strese, ter mi pravi: »Fej te bodi! Ti nisi več moj prijatelj, ti si šema! Ti si svojo majko zatajil! S teboj nečem več občevati! Ti si nemškutar!" Nato se obrne proti tovarniškemu uradniku, rekoč: »Vam pa svojih drv na prodam. Rajše vidim, da mi segnjijejo v gozdu, kakor da bi prišle v nemškutarsko tovarno « Ves razjarjen nato zapusti krčmo. Ta dan sem govoril ž njim zadnjikrat v življenju. t,e sva se pozneje še kdaj srečala, me navadno niti pogledal ni več. Dasi je bil ta njegov nastop pretiran, ter sva se, prijatelja toliko let, ločila na ta način, vendar sem si ohranil v dobrem spominu tega moža - poštenjaka, kakršnih je dandanes le malo. Te vrstice, pa tisoč in tiBOč dreves, ki jih je vsadil ter požlahtnil v naši občini, naj bodo temu možu v spomin. Sklepam z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev v svojem delu in značaju! Tisza je služabnik koristij dinastije. Dan danea pa nno narodi zaradi kralja, marveč je kralj zaradi narodov. Končno je Se govoril Babo proti zvi šanju civilne liste. Izjava hrvaškega dijaštva. Listi prinašajo sledečo izjavo hrvaških vseučilišnikov: „Hr«aški dijaki najodločneje protestirajo proti agitaciji, katero so uprizorili sovražniki hrvaškega naroda povodom znanega odloka, s katerim se je deloma priznala enakopravnost študij na vseučilišču v Zagrebu. Hrvaško dijaštvo smatra to priznanje za navadno drobtino avstrijske vlade! Ako bi ee izpeljalo zakonito zajemčeno in po hrvaškem kralju zaobliubljtno združenje hrvaških dežel, bi tudi nemško dijaštvo spo znalo, da se hrvaškim dijakom ni podelila nikaka milost. Protest nemškega dijaštva in nemških profesorjev smatra hrvaško dijaštvo kot poziv, z združenimi in pomnoženimi močmi delati za združenje vseh hrvaških dežel, kjer naj bi povsod samo hrvaški sinovi, ki so najvišjo izobrazbo pridobili na lastnem vseučilišču, služili svojemu ljudstvu in iz-bacnili vse, zlasti pa še nemške usiljence, ki moralno in fizično uničujejo naše ljudstvo." Razburjenje zaradi italijanskih vzporednic. V Benetkah je bila 11. t m. zvečer za radi dogodkov v Inomostu protin raška de monstracija na Markovem trgu; demonstrante bo policija in vojaki razgnali. Del demonstrantov se je podal nato v prcstore društva „Giovanni Ri", kjer so obsojali postopanje Nemcev nasproti Italijanom v Ino mostu in izrazili obžalovanje, ker 1'alija za radi gospodarskih koristi ne zastopa svoje časti. Pri demonstraciji v Trstu je zaradi dogodkov v Inomcstu prijela policija 32 oseb. Mesto Roveredo bode protestiralo^aradi nemških izgredov nasproti laškim vseu3i-liščnikom v Inomostu. V ta namen bodo pu stili uzidati v hišo, kjer je stanoval Gothe, spominsko ploščo z napisom, v kiterem iz ražajo Italijani velikemu nemškemu geniju svoje spoštovanje, ker je znal ceniti Italijo in njeno kulturo. Posledice stavke ogrskih železničarjev. Vlada namerava upokojiti 35 višjih uradnikov na ogrskih državnih železnicah. Razdelitev Češke v okrožja. Kakor poroča »Arb. Z." namerava Korber jeseni predložiti zbornici načrt o upeljavi okrožne ustave za Češko, katero namerava razdeliti v 15 okrožij, in sicer v 9 čeških, 5 nemških in eno mešano okrožje. Angleži v Tibetu. Angleži so si v Tbetu zopet priborili zmago. Vendar pa Angleži niso mogli po zavzetju Gyangtseja 7. t. m. ovirati Tibetan cev pri odhajanju. Angleži so zaplenili le dva topa. Tibetanske i2gube so zopet ne znane. Z t tibetanske ranjence skrbe Angleži. Tudi je zapovedal general Macdonald. naj vojaki ne skrunijo svetiš.5. Polkovnik Goung-hasband je pripravljen, se zopet pogajati. Angleški listi trdijo, da bodo Angleži prodrli do Lhasso ter tam narekovali Tibetan cem mirovno pogoje. Vendar je pa še dvomno, ča se jim to posreči, kajti Tibetanci na vse mogoče načine ovirajo angleško prodiranje Nove volitve na Laškem. R i m. Ker je ministrski svet sklenil razpustiti zbornico, bodo 6. novembra nove vo litve, 23. novembra pa bo nova zbornica otvorjena. Francija. „Matin" poroča, da je Vatikan osem dni potem, ko je b i francoski poslanik Nisada odpoklcsn, naročil francoskim škiforr, da naj naznanijo vladi svoj odstop. bkot|e so baje to naznanili C mbu .in naučnemu ministru, ki sta jim zaukazala, da ne smejo kot državni uradniki zapustiti svojega mesta, ker tudi nunoij ni vložil preti njim nikake tožbe. Min. predsednik je nato pri Vatikanu z ozirom na konkordatna določila protestiral proti pozivu Vatikana, ker se sme odstaviti škofe le v sporazumu svetni in cerkvene oblasti. Papežev držsvni tajnik je pa ne glede na C imbov protest zaukazal škofom da morajo tekem 14 dni priti v Rim in ta koj vložiti naznanilo vladi, da odstopijo. Gombes je nato prepovedal škofom zapustiti škofiie. Franccska zbornica je razpravljala včeraj o poročilu komisije o podkupovalni zadevi kartuzijancev. Poslanci Martin, Jauret in S a r r i e n predlagajo, da naj se zbor niča izjavi o nedotaknjeni časti Comba in njegovega sina. Nato je bila debata zaključena. Skoro gotovo bo proti preiskovalni komisiji spre jets zaupnica Combu. S i m o n e t izraža svoje spoštovanje C o m b u , ker že dve leti vodi proti kato ličanstvu boj. Ropar Raisuli. Marokanska vlada je pričela v Tan-geru z zgradbo novega carinskega urada. A na zahtevo več domačih rodov in roparja Raisulija so morali ustaviti nadaljevanje zgradbe, ker so žugali, ako se bode z zgradbo nadaljevalo, napasti Tanger. Raisuli je napadel sosedni rod in po dvadnevnem boju uropal veliko živine. Volitev predsednika v Meksiki. Predsednikom v Meksiki je bil izvoljen Porfirio Diaz in podpredsednikom ljudo-vlade Corral za dobo šest let. Stavka v uikagi. V Čikagi je napovedalo 50000 skla-dačev stavko, ker hočejo uveljaviti nov plačilni tarif. Trpinčenje vojakov v Nemčiji. V državi „der fromen Zucht und Sitten" zelo sirovo in nečloveško ravnajo z vojaki in vrše se večkrat razprave in obsodbe zaradi trpinčenja vojakov. O senzacionelni taki razpravi poroča „Berliner Volkszeitung". Na zatožni klopi je bilo veliko podčastnikov 17. topničarskega polka. Mučenje vojakov je moralo biti grozno, ker sta bili kakor razprava tako tudi razglašenje obsodbe popolnoma tajni. Izdajalstvo Escolessija. „Agenzia Štefani" priobčuje sledeče obvestilo: Na prošnjo avstrijskega poslanstva v Rimu in da ovržemo poročila nekaterih italijanskih listov, smo pooblaščeni izjaviti: Italijanska vlada je prepričana o tem, da ni bilo med avstrijsko-ogrsko vlado in kapitanom Escolessijem nikakih zvez. Rusko -japonska vojska. V vseh krogih, ki se zanimajo za vojsko, se razmotriva vprašanje, ali pride do glavne bitke v Mandžuriji, predno Japonci z vso silo napadejo Port Artur. Japonci bodo to poizkušali, ako se čutijo dovolj močne. Z« sedaj so z osvojitvijo Kajčova odrezali Ruse od portarturske ruske posadke. Rusov je bilo baje pri Kajčovu 20,000 Japoncev 30.000, Kakor se kaže, se Kuropatkin sedaj hoče še odtegniti odločilni bitki, ker ve, da bi kak zopetni ruski poraz le slabo vplival na hrambo Port Arturja. Iz Peterburga poročijo nekatere vesti, da se Rusi za brambo Dašičava odločno pripravljajo, druga poročila, tudi iz Peterburga, pa pravijo, da ni izključeno, da Rusi tudi DaSičava — križišJe železnic — ne bodo trdovratno branili in da se bodo tudi od ondi umaknili. Kuropatkin si šele po deževni debi želi odločilne bitke, do tedaj pa upa, da dobi dovolj vojakov, bedaj mora jako mnogo vojakov porabiti za varstvo sibirske železnice. Japonske patrulje se bližnjo Dašičavu, ki mora pasti prej, predno Japonci napadejo Ljaojan, kateremu se od vzhoda bliža Kuroki. Japonci bodo morda napadli Ljaojan od dveh strani. Ojem milj od Ljaojan*, pri Chosmu, imajo Rusi trdno pozicijo. Kurop&tkhov vlak v Dašičavu je baje pripravljen, da se vsak treno-tek odpelje. Ruske predaje straže so 16 milj južno od Dašičava. Včeraj so slišali njihovo streljanje. Japonci so bili od Dašičava odda ljeni predvčerajšnjim še 30 kilometrov. Na vsak način hočejo skoro zasesti Niučvan, od koder upajo preko Kitajske dobivati živil. V bližini Niučvana je tudi kitajski general Ma s svojimi četami . . . Dobili smo šh naslednja poročila: London, 12 julija. General Kuroki prodira s prvo armado vkljub deževju ne prestano proti Ljaojanu Rusi so pripravljajo pri Chozanu na rtsan odpor »Standardov« dopisnik je obiskal prelaz M itien ttr izjavil, da je za defenzivo popolroima nepripraven. Rekel je, da so Rusi imeli prav, ker tega prelaza niso utrdili in branili. Gora nudi napadalcem mnogo zaščite. Niučvan, 12. julija. Došli Kitajci trdijo, da se Rusi povsod umikajo pred Japonci. Dasiravno je položaj zelo resen, vendar je trgovina še zelo živahni). V pristanišču je mriogo lad'j. Peterburg, 12. julija. »Ruskoje Slove« poroča iz LjaOjana, da se je vršil zadnje dni ljut boj severovzhodno cd Ljao-jana, kjer je padlo mnogo ruskih častnikov. Posebna listova izdaja naznanja, da je končan tridnevni boj, v katerem je bila Rennenkampova divizija skoro popolnoma uničena. To je naj hujši poraz Rusov v sedan,i vojski (Urad nega poročila o tem še ni.) Fort Artur. London, 12 julija. „Daily Mail« trdi, da je Iz Port Arturja ušla neka ruska križarica s Štirimi j a m b o r i. London, 12 julija. Iz Tokia poročajo : Japonski torpedovki št. 58 se je posrečilo, zadeti ponoči s torpedom rusko kri-žarico „A«koId". Dosedaj še ni znano, v ko liko je križarica pokvarjena. Tokio, 12. julija. V soboto so od-plule ruske križarice »Bajan", »Diana", „Pal iada« in „Novik«, dve topničarici in 7 ru-šilcev torpedovk iz portarturskega pristanišča. Brodovje, pred katerim je več parnikov odstranjevalo mine, so napadle japonske tor-pedovke ter ga pognale popoldne nazaj v pristanišče. Admiral Tcgo poroča, da njegovo brodovje ni imelo nobenih izgub. London, 12. julija. Iz več vzhodnoazijskih mest prihajajo poročila, da Japonci sedaj z vso močjo oblegajo Port Artur ter ga hočejo še ta mesec prisiliti do kapitulacije. Japonci operirajo na dveh različnih stra neh proti ruski trdnjavi. Tokio, 12 julija. Admiral Togo po roča: V pondeljek opolnoči so se bližale japonske torpedovke portarturskemu pristaniškemu uhodu ter izstrelile torpede na stra žilno ladjo »Dianine« vrste. O uspehu tega napada sedaj ša ni ničesar znanega. Japonske torpedovke niso bile nič poškodovane. London, 12. julija. Iz Rima poročajo, da so J;ponoi zasedli Ciuntav, ki je ključ portarturske trdnjave, in da bijejo sedaj med tem krajem in Port Arturjem ljut boj. Rusi so baje sami uničili »Retvizana« (?) in ša nako drugo bojno ladjo. Iz Č-.fu poročajo: Neki Evropejec, ki je v nedeljo zvečer zapustil Port Artur, pripoveduje, da so Japonci v nedeljo ob 1. uri zjutraj napadli s torpedovkami trdnjavo ter poskušali udreti v pristan, toda ta njihov načrt se jim ni posrečil. Dne 7. t. m. Be je vršil okolu Port Arturja ljut boj. Rusi trdijo, da so Japonce pregnali iz vseh pozicij. V trdnjavo so Rusi prinesli več kot 1000 mrtvecev in 700 ranjencev, ter jih še vedno donašajo. Zadnjo noč je bilo slišati od Port Arturja močno streljanje. Odločitev se bliža? S o o u 1, 11. julija. Vojni dopisniki in inozemski vojaški atašeji so dobili prvič po itbruhu vojske dovoljenje udeležiti se pro diranja japonske armade, dočiaa so morali d sedaj ostajati v Kurokijevem taboru. Tokio, 12 julijs. Tu pričakujejo vsik čas padca portarturske trdnjave. (I) Inozemski vojaški atašeji odpotujejo 20. t. m., dopis mki pa nekoliko dni pozneje. Pred bitko ob Jalu so tudi dovoliti Japonci dopisnikom in atašejem, da so odšli k prednjim čet»m Kakine nasledke bi imelo, če vza mejo Japonci Port Artur? Ricimo, da vzamejo Japonci Port Artur, kaj bi sledilo petem ? Juridično je Port Artur kitaj s k a lastnina in od Rusov samo v najemu za 25 let. Pogodba med Kitajsko in Rusko se ne tiče nobene tretje osebe. Ca Japonci vzamejo Port Artur, so vzeli kitajsko last, in Ruse samo pregnali iz vojne po stojanke. Potem mora pa Kitajska govoriti. Če brani svojo posest, mora stopiti v voj sko z Japonoi, če ga prepusti Japoncem, je prekršila pogodbo z Rusi in svojo nevtralnost. Dejansko ne kaže nič bolje. De jansko je Port Artur ruska last. Ca ga Ja ponci vzemo, bodo Rusi napeli vse sile, da ga d.be nazaj. Tudi Savastopolj so jim vzeli, pa je zopet njihov. Tudi druge države, An glija in Nemčija, ne morejo potam mirno vživati svojih posesti, katere so si na kitajskem ozamlju ravno tako pridobile, kakor Rusi, a bi jih še težje branile, nego Rusi Port Artur. Ca bi pa Kitajska mirno gledala, kako Japonci vzemo zase Port Artur — njeno last, bi s tem le potrdila svojo ne zmožnost in bi pcstala nekaka »gmajna«, it katere bi vsak jemal kose zase po svoji volji. Brzojavka iz Port Arturja. Ptterburšk.a »Novoje Vremja« priobčuje brzojavko generalovke Nikitin iz Barolina, v katori naznanja, da je dobila od svojega soproga iz Port Arturja preko Mukdena sledečo brzojavko: »Zlrav sem in dobre volje. Stojim pred Port Arturjem«. Ta brzojavka dokazuje, da obstoii brzojavna zveza iz Port Arturja Brikone se brzojavljanje izvršuje po brezžičnem brzojavu. Tolstoj. Iz Peterburga poročajo, da je ruski minister t\ notranje zadeve predlagal v ministrskem svetu da n»j Tolstoja pošljejo v Si birijo zaradi njegovih člankov o rusko japonski vojski v listu »Times«. O predlogu bode odločil car. Pri Tolstoju je bila hišna preiskav*. Zdravje ruskih vojakov. Peterburg, 12. julija Vladni list poroča iz Dsšičava o zdravstvenem staniu ruske armade na bojišču sledečo: Do 26. junija je ležalo v bolnišnicah bolnih 7136 odstotkov častnikov in 3 943 odat.tknv vo- jakov. Ako se vštejejo tudi rantenci, je ležalo v bolnšnicah 10 24 odstotkov častnikov in 6-51 odstotkov vojakov. V začetku deževne dobe pa je naraslo število obolelih častnikov na 8 384 odstotkov, vojakov pa 4646 odstotkov. Število na nalezljivih bo leznih obolelih je poskočilo od 219 odstotka na 8 52 odstotka. Razna poročila. Peterburg, 12. julija. „Novoje Vremja" poroča iz Vladivostoka : Sodišče je potrdilo zaplenjenje parnika »Cheltenham", katerega je kupila Japonska. Na krovu so bili le štirje Angleži. B e r o 1 i n , 12 julija. Rusija je pri bratih BShler in drug. naročila mnogo vojnih potrebščin. Frankobrod, 12. julija. Iz Milana poročajo: Ruska vlada je naročila pri neki tukajšni tovarni 100.000 pred krogljo varnih oklepov Benedettijevega sistema. Ruski napad na Genzan. Poročnik Žerve, kateri je z »Gromo-bojem« vzel angleški parnik »Cheltenham« z vojnim kontrobandom vred, je prinesel v Vladivostok Se eno novico. Torpedovke so šle ogledovat genzansko pristanišče. Opazile so, da ni bilo v njem ja ponskega vojnega brodovja, ker je vse šlo proti Port Akturju. Ta ugodni trenutek so Rusi porabili, prodrli v pristanišče in začeli v njem kruto gospodariti. Ruske torpedovke so pokončale veliko število velikih prevoz nih ladij, namenjenih za prevažanje japonske vojske. Pristanišče branit je prihitela japonska pehota, ki pa ni vzdržala ognja iz torpedovk in se je poskrila po hišah. Takoj so po mnogih hišoh začeli izobešati zastave »Rdečega križa«. Tem so Rusi prizanesli, a na tri hiše, polne vojakov, so namerili najhujši granatni ogenj, ki je mesto na več krajih zažgal. Nato so ruske torpedovke odplule. Anglija gradi vojno brodovje. London,11. julija. V angleških ladjedelnicah se izdeluje 62 vojnih ladij, od teh 55 v zasebnih, 7 pa v državnih ladjedelnicah. Stare brzojavke. London, 11.julija. Angleški listi se togote nad Kurokijem. Prišle so namreč iz Fenvančena brzojavke angleških dopisnikov — štirinajst dni stare in tako okrajšane od Japoncev, da so brez vsakega pomena. Judje barantajo z Rusijo. Ruski minister Witte je, kakor smo že sporočili, v Berolinu, da poizveduje, kje bi se dobilo posojilo za Rusijo in pod kakimi pogoji. Rusija bi dala tudi koncesije na trgovsko-političnem polju. Francoski bankirji so baje že pripravljeni posoditi Rusiji dve milijardi frankov po 3in s pogojem, da postanejo j u d j e enakopravni v Rusiji. Witte je baje s tem zadovoljen. Sklenilo se pa še ni nič. Dnevne novice. V L j u bi j a ni, 13. julija Na Hrvaškem zopet vre Zagreb, 12. julija: Včeraj zvečer se je vrnilo iz Pe-čuha šest izključenih domobranskih kadetov v Zagreb. Mnogo sveta se je zbralo na kolodvoru, da pozdravi odločne mladeniče, katere je zadela huda ali krivična kazen za narodno prepričanje. Občinstvo jim je priredilo lepo ovacijo. Množica je kadete nosila okolu Jelačičevega spomenika. Prepevali so narodne pesmi, seveda se je čulo tudi prav ojstrih izrazov proti madžarski tiraniji. Re-darstvo je izpočetka pustilo v miru demonstrante. Ko pa je množica postala glasnejša, prihitelo je šest redarjev na konjih med množico ter jo začelo razganjati, kar je vzbudilo največjo ogorčenost. Nato so pogasili svetilke in nastali so prizori, kakor lansko leto. Redarstvo je bržkone dobilo zopet strožje propise za take slučaje. Tudi časopisa „Obzor" in »Hrvatsko Pravo" sta bila včeraj zaplenjena, ker sta pisala o tem madžarskem nasilju. Ni dosti, da so Madžari vzeli Hrvatom 92 mest (vseh imajo Hrvati 120) v omenjeni šoli ter jih popolnih z madžarskimi kadeti, nego preganjajo še onih 28 Hrvatov, ki so se učili v tem zavodu. Hrvaški časopisi so opisali natančno ves dogodek ter zahtevajo odločno akcijo hrvaške vlade in sabora proti temu nasilju. Listi pa so zaplenjeni, ker zahtevajo pravico. V hrvaškem narodu zopet vre, in bati se je zopet nemirnih časov, če se bode tako postopalo. Če smo na Hrvaškem že zares tako nizko pali, da ne smemo nič več niti svojih pravic braniti, potem se ni čuditi, da si narod sam išče zadoščenja. Ce bo sedanja vlada nadaljevala prakso bivše vlade Khuenove, potem ni govora o pomirjenju. Sicer pa se bode začelo pravo delo sedanje vlade šele v jeseni, ko se snide sabor, da uredi finančno vprašanje in potem odstrani tudi ostale krivice, ki so se do zdaj godile hrvaškemu narodu. Vsaj je tako obetal ban Pejačevid, preden se je sklenila finančna nagodba. Do takrat bode hrvaški narod čakal, da vidi, če bode nova vlada zares kaj storila. Po našem mnenju je prav malo nade in hrvaški narod ima pred seboj črno bodočnost. Ban Pejačevic se povrne iz Karlovih varov šele 20. julija, potem gre pa podban na dopust, in koncem avgusta se začne resnobno delo za proračun in druga vprašanja. Popustek na zemljiškem in Minem davku, znižanje p r i d o b -ninske glavne svote in določilo pri d obnins keg k davka od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1904. C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko razglaša: Po ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 11. junija 1904, št. 38 801, se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št 220 za 1. 1904.: 1. Popustek na zemljiškem davku na 15% in na hišno razrednem in hišno-najemniškem davku na 12'/, odstotka do ločil; 2. je ostalo znižanje pridibninske glavne svote kakor pretekla leta ter se je 3. določilo davčno merilo za v § 100 od stavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavtzane podjetbe na 10 od stotkov. Nemščina pri liberalcih. »Učiteljski tovariš« prinaša oddelek »Ukazi in odredbe šolskih oblastev«, v katerem objavlja s s. m o-nemške odloke o. kr. deželnega šolskega sveta. Slovenski učiteljski iist dobiva od c. kr. deželnega šolskega sveta, v katerem sedita: odgovorni urednik »Slov. Naroda« dr. Tavčar in načelnik izvrševalnega cd bora narodno napredne stranke dr. vitez Bleivveis, samonemške dopisel In ta list ki vihti neprenehoma vojni toma-hawk in upije »V boj nad divje Amonite«, to glasilo najradikalnejšib kričačev in zmer-javcev — se potuhne kakor kaznovan kužek in z največjo servilnostjo priobčuje samo-nemške cdloke ? Niti prestaviti na slovensko se ne upajo teh dopisov 1 »Slov. Narod« pa tudi k temu molči, saj zamolčuje — krivdo liberalne stranke! Osebna vest. O. Alfonz Levič-n i k , učitelj verouka na mestni realki v Idriji, napravil je v Gradcu dne 11. t mes. zadnji rigoroz iz dogmatike in sicer »cum applausu". Iskreno čestitamo! Umirovljena sta jvsled svoje lastne prošnje : realčni profesor veronauka na tukajšnji realki, č. g. J. G n j e z d a , in žup nik v Smledniku, č. g. J a n e z K a r 1 i n. Visoka starost V Radečah pri Z danem mostu je v ponedeljek, dne 11. t. m. umrla najstarejša oseba ondotne fare, go spa Josipina Kiiller, roj. Završnik. Dosegla je visoko starost skoro 102 leti. Rojena je bila 25 oktobra 1802 N. v m. p. l Živinski potni listi. Iz Bale cerkve nam piše posestnik : Dne 26. maja je bil živinski sejem v Skccijanu pri Dobravi. Tu se je prigodilo, da so gg. orožniki štirim osebam pobrali živinske potne liste. Ko vpraša neka ženska iz šmarješke občine, za kaj ji vzemo potni list, je izvedela, da ni natančno zapisana starost živali. Neki po sestnik ni imel na potnem listu zapisano, koliko dni so stari njegovi prasci. Vzeli so mu potni list, tirali ga v obč. pisarno, kjer pa tudi ni dobil novega potnega lista. Stal je tri ure na sejmišču ter čakal. Ko so ga zopet tirali do obč. pisarne, je bila zaprta. Pač je opravičeno vprašanje: Zakaj te sitnosti? Ali so ljudje krivi, da ni zapisano na potnih listih, koliko dai, ur in minut je staro to ah ono prase ? Lep in potreben je red, a skrbeli naj bi tudi za red drugod. Županstva pa naj bi si omislila potne lista, kakor jih zahtevajo reditelji. — Velikansko delo našega rojaka „Nova Domovina", katoliški list za Slo vence v Ameriki, piše: G. Ivan Jager, nam dobro znani rojak in arhitekt v Min neapolis, Minn., je dovršil velikansko delo, ki bode brez dvoma proslavilo njegovo ime udi v krogih, v katerih se zanj doslej ni vedelo. Naredil je s zračne perspektive velikanski zemljevid, ki kaže dve tretjino cele Minnesote in kes Kanade, neki doslej naj večje delo te vrste na svitu Naredil je to delo po naročilu Tvvin City Rapid Transit Co., druibe, ki Instuie šentpauske in min-neapolske poulične žoleinice. Ta družba je iskala v to svrho človeka dolg > po iztoku dokler ni naš rejak vzel stvari v roko Min neapolski arhitekti so dejali, da je nemo geče, ds bi se iz jednega očosa konsfuk tivnim potom dalo kaj takega storiti čez tako obširno ozemlje. G. Jager bode v kratkem v vednestni reviii „Scient fic American" cbjavil teoretično raznašanje te velikanske perspektive, za katero je znašel nekaj novih metod — Podaljšanje brzojavne službe v Krikom. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od 16. julija do 17. avgusta t. 1. vršila popolna podnevna brzo javna služba. — Občinsko volitev v Čirčičah. V Kranju mož prebiva, ki večkrat tudi šiva. Kdo ga ne pozna veselega mešetarja kot urnega rešetarja? Nevaren ta mož ni, ker vode ne skali, kadar obiskuje politična volišča, kakor brzi Pumfek znana mu sejmišča. Mož je hitrih krač kot Pirčev pomagač; ko v Čirčah so volili, ga fantje zapodili. Zdaj pa preklicuje, načrte hude snuje, da fantje so bežali, ker njega so se zbali. — Stekli psi na Reki. Na Reki je te dni stekel neki pes, ki je ogrizel več cspb. Psa so ubili ter poslali njegovo glavo v Budimpešto, kier so jo preiskali in se prepričali, da je bil pes v resnici stekel. Zdaj pa prihajajo vesti z Reke, ki pripove dujejo, da je tam steklo t-* dni več psov. — Stekel pes je ugriznil Ano Vidmar in Teodorja B u k o r j a — „Češki dan" bodo priredili Čehi na svetovni razstavi v St. Louisu. Ta dan pridejo tje Čehi iz vseh ameriških krajev. Igrali bodo Dvorakove skladbe. Povabljena je iz Prage pevka gdčna. Heritesova. — Severo ameriška eskadra v Trstu. V Trst je priplula severno - ameriška eskadra pod poveljstvom kontre-admirala Alberta Barkerja. Najprvo je priplulo vojno brodovje, obstoječe iz šest vojnih ladij in ene jahte križarske divizije in kmalo na to pa divizija križark, obstoječa iz ene oklopnjače in dveh križark. Eskadra ostane v avstrijskih vodah dva do tri tedne. — Divizija vojnih ladij obstoji iz sledečih oklopnjač: „Kearsarge" 11.540 t., „Maine" 13.300 t., „Alabama" 11.565 t., Jowa" 11.370 t., „Illinois" 11.565 t. — Divizija križark obstoji iz ladij: „01ympia" 5870 t., „Baltimore" 4413 t., „Cleveland" 3200 t. in jahta „Mayflower" 2690 t. — Zopet napad na poštnega sela, Sedanji poštni sel v St. Janžu, polit, okraj Krško, je bil nedaleč od krajo, kjer je bil njegov prednik Bregar umorjen, napaden s kamenjen. — Umrl je v Krškem vsled kapi gospod Josip Zehner y 55. letu svoje dobe. — Razpisane so učiteljske službe v Rakeku, Ostrožnem brdu in B a n j a I o k i. — Tržaško šolsko vprašanje pred upravnim sodiščem. Včeraj je bil dostavljen odvetniku dr. Gustavu Gregorinu sklep upravnega sodišča od dne 4 julija 1904, št 5152 ex 1903, s katerim je razpisana razprava o pritožbi slovenskih očetov proti znanim odločbam tržaške občine, na mebtništva in ministrstva na dan 7. oktobra t. 1, ob 10. uri dopoldne. — Velik požar. Kakor smo že včeraj sporočili, je požar v St. Juriju pri Kranju upepelil velik del vasi. Okoli 11. ure do-poludne je začelo goreti v dolenjem delu vasi v takozvanem Kotu. Kar naenkrat je bilo devet hiš v ognju. Ker stoje hiše zelo skupaj in so bili ljudje na polju, niso mogli iz hiš ničesar rešiti. Jednemu gospodarju je zgorel celo poldrugo leto star otrok, dvoje goved in nekaj denarja, dvema drugima pa vsi prašiči. Da se ni ogenj razširil na sosednje hiše in poslopja, ki so stala zraven, se je zahvaliti mirnemu vremenu, ker ni bilo vetra, in ognjegascem in drugim ljudem, ki so pridno gasili. Gasila je domača požarna bramba; prihitele so tudi prav hitro požarne brambe iz Vogelj, Luž in iz Kranja, ki so gasile prav do 4. ure popoludne. Hvala jim, Bog povrni! — Pogorelo je 9 hiš in 7 gospodarskih poslopij. Zažgal je najbrž neki slaboumen starček, ki je ravnokar prišel iz norišnice. — Žgauje mu je dišalo. Jožef K o der, is Ždfch pri Medvoduh, je bil za hlapca pri trgovcu g Otmu Homanu v Ra dovljici Nekega lepega dne, ko mu ni več dišalo služiti, jo je popihal od svojega gospodarja z veliko buteljko slivovke v vred nosti 86 K. Tudi nekaj drug h stvari je odnesel. Ko je g. H man zapazil, da mu je hlapec ušel in da mu je zmanjkalo obenem več stvari in pa omenjena buteljka slivovke, je naznanil stvar orožnikom, kateri so takoj ukrenili potrebne korake. Takoj drugi dan so dobili tatinskega klapca v Medvodah pri Btniem bratu kier »e je skrival. Pri areti ran ju niso dobili pri njem več slivovke in tudi ne drugih pokradenih stvari, ampak okoli 70 K denarja. Ko so ga vprašali, kam je dal druge stvari, je izpovedal, da se mu je buteljka na potu razbila, druge stvari pa da je prodal, koder je ogoljufal tudi bra njevko Marijo bmukovo v Bohinju in pa še neke druge stranke. Bil je že večkrat ka znovan radi enakih hudodelstev. — V frančiškanski red hrv&ške pokrajine sv. Cl se je v svojo vilo v avtomobilu. — Matu-rantinje. V Pragi je delalo 13 deklic iz Danaja maturo; 12 dtklic je napravilo maturo, ena ja pa radi bolezni cdstopila.— Umor in samomor na n 1 i c i. V Lincu je na ulici ustrelil neki Biihmic s Hrvaškega ž njim potujočo Barbaro Fnedl, njenega 3'/jletnega otroka >n samega eebe. — Grofica Štefanija Lonyay Profesor živčnih bolezni, D s »i iz R ma, je obiskal na Odrskem grcficj Lory y in pravi, da so vesti, da bi se duh gri fico t-smnil ne resnične. — 12.000 pisem ukrade 1. V C ntea na Pjrtugalskem s . aretirali nekega poštnega urartnina, ki je v štirih le tih ukradel nad 12 000 pisem. — Samo-umor milijonarke. I« N< \v Torka poročajo, da je Berta Dolbeer, ki je od svo jega očeta pred dvema letoma podedovala pet milijonov dolarjev, skočila iz devetega nadstropja na casto, kjer je mrtva obležala. Vzrok samoumora : velika melanholija. Velikanska poročna posredoval niča. V New Yorku je poročna posredovalnica, ki je od svojega obstoja ie poro čila 100.000 mož. Povprečno s« vrši vsak teden 15 do 20 porok. Prostori te posredovalnice zasedajo dvoje poslopij, kjer so shranjeni razni popisi oseb in njihove slike. Najmanjši časopis na svetu je v Gvadalajari v Meksiki izhajajoči tednik »Telegram«. Ta časopis ima v tri oddelke razdeljene strani ter je dolg pet, širok pa štiri palce. Prinaša novice iz celega sveta. Njegovo geslo je: »Mdo slame in mnogo pše niče.« Burska vojska na svetovni razstavi. Predstavljanje burske vojske je v St. Louisu, kakor trdijo amerikanski listi, največje predstavljanje na prostem. Na levi stoji v dvajsat juter velikem taboru ho-landska farma. Na verandi se igrajo burski otroci, v bližini pa pijejo konji vodo. Buri igrajo narodne igre. Nato predstavljajo zavzetje topov polkovnika Longa Moštvo in konji popadajo, po planjavi dirjajo konji brez jezdecev. Nato sledi Cronjeva kapitulacija. Končno še predstavljajo beg Deweta skozi angleške čete. Pariiki pasji dom V boljših pariških okrajih je videti večkrat voz, ki je podoben veliki, dvonadstropni kletki, kjer tiči navadno nekoliko psov. Zjutraj gre voznik z dotičnim vozom na policiiske urade, kjer pobere prejšnji dan ujete pse. Dosedaj so navadno take pse drugi dan podušili, kajti lastniki so došli prepozno, da rešijo svoje pse. Ustanoviteljica in voditeljica pariškega pasjegi dom«, baronica H-rpent, je dobila sedaj dovoljenje, da hodi z d itičnim vozom po tike pse. Tako lahko dobe mnogi gospodarji svoje pse nazaj. Najnovejie vporabljanje elektrike. Zadnji čas so prijet uporaoiiati elektriko za pospeševanje rasti na polju. D /a ruska učenjaka, Spjesknev in Krokov, sta sestavila v to svrho posebne električne baterije. Ako zakopljejo te v zemljo, postane zemlja m»g net čna ter pospešuie rast poljskih pridelkov. Posebno vspešno daluie na krompir, repo, pšenico, deteljo in mnoge druge rastlin« g. Valentin Remškar, ekspozit 5 K, Ivana Čeč 2 K, skupaj 26 K 15 v. Zupni urad v Ambrusu 5 K; neimenovane iz Kranja zavoj obleke; uredništvo „Slovenca" 4 K; župni urad Ihan 20 K; g. duh. svetnik Gregor Malovrh, zbirko v St. Vidu nad Ljub-liano 31 K; uredništvo „Slovenca" 16 K; iupni urad Javorje n»d Skof,o Loko 30 K; župni urad Godovič 9 K ; župni urad v Radečah 15 K; iupni urad v Nevljah 10 K. Vsem usmiljenim darovalcem stotero B'(r plačaj! Župni urad v Hrenovkah, dne 7. julija 1904 A n t. Ž g u r župnik. Za pogorelce v S m i h e 1 u : Zup. urad v Planini 17 K 27 v. ; iupni urad v Stuienem 40 K 24 v ; iupni urad na Colu 39 kr. V imenu pogorelcav se zahvaljuje I. Hartman, kapelan. Književnost in umetnost. * George Sand Tej francoski pisateljici so odkrili v Parizu v Luxemburškem vrtu spomenik. Sand je bila emaoc pantka skoz ia skoz: v življenju še bolj kakor v svojih romanih. Živela je uprav škandalozno, cd moža ločeno. V slojih spisih se poteguje za žensko emancipacijo in preglasuje ideje najskrajnejšega napredka ? K slavnosti je tudi Ptaga poslala venec iz mi, ker je Sand napisala tudi roman .Jan Žižka*. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za pogorelce v Smiheluso so nadalje darovali: Po g. Val. Ramškarju, duhovnijani kuracije sv. Iven 12 K 15 v., gospa Frančiška Durjava iz Rakitnika 2 K, gospa Rozi Durjava iz Matenje vasi 5 K Društva. (Ustanovni zbor f e r, a k s d. društva »Prosvete") se vrši 15 t. m. v L ubljani. Poleg formalnih poro čil in volitev bodo na zboru tudi tri predavanja. Jug C. D v o f a k iz Prage bode pre daval o češkem dmštvu, ph 1. Stanislav G r a b o \v s k i iz L»ova (v hrvaškem je> ziku) o poiiakem djašttu, podstarosta ljubljanskega »Sokola« dr. V. R a v n i h a r o dijašk h nalogah v sokolstvu. Pripravljalni odbor bode občnemu zboru predložil načrt dela na podlagi navodil, ki so jih sprejeli na dunajskem sestanku člani fer. društev »Bo-doJnosti«, »Airije«, »Korotana« in »Prosve^ ta« dne 18 junija t. 1. (Gasilno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici) praznuje dne 7. avgusta 1.1. svoio petindvajsetletnico. Vspored: 1. Ob 7,10. uri sprejem došlih gostov na kolodvoru v Ribnici in potem v Dolenji vasi. 2 Ob 11. Hri sv. maša v župnijski cerkvi v Dolenji vasi. 3 Po sv. maši blagoslov društ -ene zastave. 4. Defiliranje vseh društev. 5 Ob 1. uri banket na vrtu gospoda Ignacija Merherja vPrigorici. 6 Ob 4. uri vrtr,i konceit. 7. Zvečer prosta zabava, umetalni ogenj itd. — Svira slavna društvena godba iz Ljubljane. — h prijaz nosti sodeluje slavni pevski klub iz Ribnice in dolenjevaški pevski zbor. — Cmjeni gostje, ki se nameravajo udeleiiti banketa, blagovolijo to naznaniti načelništvu prosto voljnega gasilnega društva v Dolenji vasi do 24 julija t. 1. — Kuvert brez pijače stane 2 K 60 h. — Vstopnina h konoertu je za osebo 1 krono. Gasilci v društvenih oblekah so vstopnine prosti. — Za one cenjene go ste, ki se ne udeleže banketa, bo preskrbljena kosilo tudi po drugih gostilnah. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — Posebna vabila se ne izdajajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi _odbor. Poizkušali so obiti desno rusko krilo, a sc to ruske baterije preprečile. Po reki plava mnoge trupel japonskih vojakov. Petrograd, 13. julija. .Rus. Vjedomesti" pravijo, da bodo Rusi Hajčen najodločnejše branili pred japonskim prodiranjem, ker je to ključ za plodno dolino reke Liao. Pari«, 13. julija. Tukajšnji „Matin" trdi, da velika ruska armada čaka Japonce pri Dašičavu. Kuropatkin je pripravljen, da gre med prve vrste, ki se nahajajo 20 kilometrov na jugu. Dunaj, 13 julija. Urednik »Zeit« dr Manzes se je ustrelil, ker se je bal, da n*^ zblazni. Pariz, 13. julija. Zbornica je s 370 proti 82 glasovi odobrila predloge, v katerih se izreka, da je čast |Combova iz bar tuzijanske afere izšla čista. Predlogi večine preiskovalae komisije so bili odklonjeni s 334 proti 154 glasovi. Nekateri listi pišejo, da namerava Combes meseca oktabra sam odstopiti. Belgrad, 13. julija. Povodom praznovanja rojstnega dne srbskega kralja Petra je bil velik sprejem pri dvoru. V ime diploma-tiških zastopstev v Bslemgradu je kralju če stital avstrijski poslanik dr. Dumba, izrazu joč željo, naj Srbija napreduje na poti mirnega razvoja in blagostanja. Kralj Peter je razdelil mnogo odlikovanj. Rim, 12. julija. Italijanski general G »ri-baldi izjavlja, da bo imel pripravljenih 30 do 35.000 mož, ki bodo v slučaju vojske z Avstrijo nastopili proti Avstriji na svojo roko. Garibaldi pošilja v ta namen po Italiji subskripoijske liste, v katerih pravi, da morajo Italijani rešiti ša nerešene brata izpod „av8trijskega jarma". T«ltfon$ka In brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Peterburg, 13. julija. Portartuska ruska posadka je planila iz trdnjave in napadla desno japonsko krilo, ki se je moralo z ve likimi izgubami umakniti doNangalina. Rusi so trdnega prepričanja, da Japonci Port Arturja ne dobe. London, 13 julija. Iz Č fu poročajo, da Be bliža velik japonski naskok na Port Artur. Otvorilo ga bo strahovito japonsko bombardiranje s suhega in z morja. K t»j ski viri trdijo, da se je ta naskok že pričel. Japonci imajo pred Port Ar tu-jem 150 000 mož. Peterburg, 13. julija. Vesti, da rus kemu konieništvu v Vzhodni Aiiji pogine vsak dan 200 konj niio resnične. Res, da pogine na dan nekaj konj, a kuge ni nobene. Pariz, 13. julija. »Lri de Pariš« poroča iz Peterburga, da je admiral Skrydlov ladji »Poročnik Burakov« dal nalog, naj se vrne v Port Artur, kamor je donesla vai nih vesti]. Na Skiydlovo povelje je prevzel knez Uhtomsky poveljništvo nad portartur škim brodovjem. SkiyJlov se je vrnil v Vla-divostok. London, 13. julija. «Daily Ne\va« poroča iz Peterburga, da general Keller ni mrtev. Bila je le zamenjava v imenu. Generalni štab poroča, da je Keller ranjen in da se je raditega vrnil v Ljaojan. Peterburg, 13. julija. „Birževija Vjedomosti" javljajo iz Dašičava, da so se Japonci približali 10. t. m. mestu Haidiau. Japonci so se umaknili. Drugi dan so Japonci ponovili napad ter so prešli preko reke Haidiau. Jtteteorologldno poročilo. fUiaa nad morjem 306 2 m, irednji »račni tlak 736-01 1 a Cu op»- a ' MTU> 1 Stuj« baro-■etri. T Tompi= nttart oJtiji V«tr»rt. Neb« ■s*. 12 9 zveč. | 736-5 | 23 4 sl. szah. i sk. obl. j 17 „1 7. zjutr. | 2. popol. 7400] 18 5 j sr. jvzh. del. jasno 740-2 | 25-2 » | jasno Srednja včerajšnja temperatura 23,5*. norm. 19-7* Dunajska borza dne 1*2. julija. Skopni državni dolg v notah.....lfOo5 8kupni državni dolg v srebru..........100 05 Avstrijska zlata renta 4%......118-70 Avstrijska kronska renta 4%.....99*35 Avstrijska inv. renta 3l/, %......9t'li Ogrska zlata renta 4%.......118 60 Ogrska kronska renta 4%......97-15 Ogrska inv. renta 3'/,% ...... 88 95 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 16 Kreditne delnice..................640-— London vista......................239 47 V, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-30 20 mark............23-46 80 frankov...........19 01 Italijanski bankovci........93-— C. kr. cekini...........11-30 Pnvnrl Le »Templjev"- in „Styrla-vre- r II / Ml I leo" sta zakonito zavarovana kol " rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi ki ne nosijo oznamenila ,Templjev-vrelec" ali ,Styria vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo. 1123 a 3—2 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Eiril-IKletodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi i vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik 8 H Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. Za vse srčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Mihaela Ambrožiča kakor tudi za spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo slav- P nima požarnima hrambama v Mojstrani in na Dovjem za spremstvo, gg. pevcem iz Mojstrane za tolažilno petje, kakor tudi darovateljem krasnih vencev. Mojstrana, dno 13. julija 1901. Žalujoča rodbina Ambrožič. 1193 Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so naši nepozabni materi fl\ariji Kopač izkazali zadnjo čast ter nas z iziazi sožalja tolažili v bridki žalosti. Žalujoči ostali. Prostovoljna dražba vina Dne 18. julija, v pondeljek popoldne ob 2. uri se vrši v Nemški vasi pri Krškem dražba več 100 hI. do= lenjskega vina večinoma godnega za napolnjevanje v steklenice. Letniki 1900, 1901, 1902, 1903. Vrst: Laški rizling, mostarina, kraljevina, ticenska črnina in modra Portugalka. Dražbeni pogoji se poizvedo na lici mesta. Vozovi od postaje Videm • Krško so na razpolago v Krškem. Žebljarski ključavničar in žičap se iščeta za neko tovarno na Štajerskem. Ponudbe ped navedbo dosedanje s'u?be in etarrsti naj Be pod oznamenilem „E1 senwerku pošiljajo na upravništvo tega lista. 1195 3-1 Cerkvenika in orglavca 1162 3-3 sprejme cerkveno predstoJnISfvo na tiomcu pri Kamniku, pošta Radomlje. -Nastop 15. septembra 1.1.- T)cbrc ohranjen- harmonij - 5C cenc preda. Več se izve pri upravništvu .Slovenca". 1183 3—3 Na stanovanje se sprejme sedem gospodov. Več se izve na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice štev. 14. 1184 3—2 Odda se soba za letoviščarje z dvema posteljema v lepem kraju na Gorenjskem blizu Brezja. Dobi se tudi hrana, ker se nabaia v isti hiši gostilna. — Več se poiive pri Pavlu Lavren515u, Sp Otok, p. Radovljica. 1190 8-2 Qostilna 1181 6—2 se odda v najem takoj in za več let, v prijetnem kraju na Gorenjskem tik cerkve. Zraven gostilne je prodajalna z mešanim blagom, razprodaja tobaka, prostor s tremi sobami, klet, shramba, konjski hlev, in vrt. Na razpolago je vsa gostilniška priprava. — Ponudbe na naslov: Upravništvo .Slovenca". Vedno najnovejši =.— w gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti ie pri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone Rudolfu Weber, urarju v JLjubljani, Stari trg štev. ?6. S 1- avgustom se preselim na 2>unajsk° ce^to štev. 20, nasproti kavarne „Suropa", v Hribarjevo hišo. Prodaja se na obrobe. — Stars plošče se zamenjajo. Na graščini barona Warabolta Umstadtskega na Hmelniku se oddaje služba samostojnega kmetijskega adjunkta. N.tanflneie se izve pri eskrbništvu graščine barona Wambolta Umstadtskega na Hmelniku pri Novem mestu. ll96 8_j Št. 8472. Razpis. 1170 3—3 Izpraznjena je služba provizoričnega deželnega živinozdravnika v Ribnici. S to slulbp je združen letni už tek 800 K iz deželnfg* zaklada, nadaljne dohodke pa bo imel d tični cigan od nadzorovanji sem^v in ogUd>vanja živine, katern se mu bode poverilo. Istotako je od občin okraja ribn šaega prčikovati letni prispevek 400 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoie prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinosdravniški usposobljenosti do lO. avgusta 190-4 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 4. julija 1904. 1164 3-3 Razpis natečaja. Otvarja se natečaj za mesto učitelja vse glasbe z dolžnostjo, da ket tak podučava člane pevskega društva v petm in tamturanju ter da za prve indiuge piše dotifine partiture. Letna plača znaša 2160 kron kojo bi prejemal v mesečnih predidočih obrokih, poleg iste pa more po sposobnosti, računati na primerno svoto iz privatnega zaslužka. Prosilci morajo dokazati svrjo sposobnost, dosedanjo službo, starost, domovinstvo in znanje hrvaškega ali slovenskega jezika. Dotična pogodba sklene se pri nastopu službe. Rok natečaja do 25. julija. Od ravnateljstva „Hrvatske opčinske Glazbe". Korčula, 3. julija 1904. registrovana zadruga z neomejenim poroštvom ^ t lastni blSi < v iijubijani $ v lastni liSis IVVVVVVVI IVAAA/VVVI na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—57 4'I oll 2 0 v? brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V f nje Sjifjn posojilnice znaša & i»A4j,04j 4U* StŠ hran K $,089.883-14. Dpernomel K 23,806*306*40. S»r K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 U. v Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1,. v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznloe, mlatilnioe, čistil* nioo, gepeljne, preže za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nioe Dalje : Bes&lke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-oement, železniško šine in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-12 eerijskega blaga. Odlikovan z zlato medaljo na rasstavi v Parizu 1 1904. Dragofinpuc fapetnik In preprogar Dunajska oesta št. 18, izvrSuie vsa tapetniška in dekoraoijska dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 & kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. . 479 104 33 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS se priporoča preč. duhovščin} v izdelovanje vsakovrstna duhovnlžke oblek« Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo< zalogo = Izgotovljene oblek« posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah lobavltelj anlform avstrijskega društva železniških uradnikov Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz~ metkov in mrhovine, trpinčijo človeka io živino. 949 33 | Nastavite povsod amerikansko nastar© za muholov ,TANOLEFOOT£ En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Debi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko; EDmUNp KAVČIČ v Ljubljani. 1122100-4 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z veC ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga 'n godbenih reči jHanns Konrad ^tovarna ta ure In Izvozna trgovina M Most it. 955, Ceiko. Pr»»« »mer. nlk remontolr-ura s nldro, , , »Istem Koskopf patent T trpežnem fntralu (Tin OTA > JelenoyeK«i usnja z eleK. verižico iz nlk- &AU» ^ JU' IJa In prlreskom, komad ■_ Vakup ta prodaja fiakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. Zavarovanja u zgube pri feebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proneso za vsaka irehanjt. K n 1 a b t n k i s v r I i i e t naročil na borzi. Menjarična delniška družba „M EBC1J I., loltails 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2 66 Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor jt Mogoče viiocega obresiovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 351 ufejateij is mis~srsi sreteii: »r. !:aas!J Žltslk. fisk .Katoliška Tisfcarss" t Ljafcljaai.