Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
i
1
Leto XXXII. - Štev. 48 (1631)
Gorica - četrtek 4. decembra 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Čas pred božičem Omajano zaupanje v državo
Bližina božiča, praznika Kristusovega rojstva, ustvarja ihto in nervoznost. Ponudbe bogatih izložb doprinašajo svoj delež. Vprašanje obdarovanja gloda kot boleči črv v vsakdanjo zaskrbljenost: kako bomo obdarili tega ali onega? Bo to razveselilo njegovo srce ali pa bo razočarano?
Pomnimo, da je zadnji teden pred božičem še posebno teden dobrih del, ki osrečujejo in razveseljujejo stara in mlada srca. In s čim jih bomo osrečili? Adventni čas vabi h karitativnemu, dobrodelnemu udejstvovanju! Imejmo pred očmi predvsem tri taka dobra dela:
1. OBISK BOLNIKOV V BOLNIŠNICI ALI DOMA. Njih srca bodo hvaležna, ako darujemo nekaj časa za prijeten razgovor in tolažbo. To darilo, ki ga izročamo, ne stane nobenega denarja, ne potrebuje barvastega papirja ali zlate ovitnice. Kar pa je glavno — ne razočara, ampak rodi veselje, nasmeh in sproščenost.
2. OSKRBA REVNIH DRUŽIN. Mnoge družine zaidejo hote ali nehote v bedo in trpljenje. Zavarovalnina in socialne ustanove ne sežejo pregloboko v žep pomoči. Tedaj je treba odpreti okno sočutnosti in podariti kruha pripravljenosti.
3. LJUBEZEN DO STARIH. So ljudje, ki v pozni jeseni starosti čutijo osamljenost in zapostavljenost. Ne morejo več s časom, ne razumejo sedanjosti, ne najdejo spoštovanja in hvaležnosti. To dejstvo boli in žge bolj kot globoka rana. Vrniti jim je treba zagotovilo, da so enakovredni, spoštovani in ljubljeni. To je najlepše božično darilo svojcev in prijateljev, ki odtehta vsak velik zavoj božičnega presenečenja.
e. 1.
Vzhoda mrenki 'n zibodni lem isti
V	govoru na gori, ki ga je zapisal evangelist Matej, najdemo dvoje različnih zadržanj do krivic v človeški družbi. Prvo zadržanje je izraženo z besedami: »Zob za zob, oko za oko.« Drugo so pa Jezusove besede: »Jaz pa vam pravim: ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo«.
Z NASILJEM ZOPER KRIVICO Ob teh dveh tako različnih naukih se navdihujejo današnji oporečniki na svetu. Vidijo krivice, ki jih tudi v današnji družbi ni malo. Kako se jim postaviti po robu? Kako jih odpraviti? Eni trdijo, da se je treba upreti z nasiljem. Klin se s klinom izbija. Iz tega so se rodili teroristi raznih barv in idejnih navdihov. Eno jim je skupno: nasilje vseh vrst, od atentatov na nedolžne ljudi do ropov, požigov, umorov, poneverb in podobnega. Poročila o sličnih dejanjih poslušamo in beremo vsak dan; z njimi je okužen ves zahodni svet. »Oko za oko, zob za zob,« je njih vodilo.
TIHI ODPOR BREZ NASILJA Na drugi strani je pa drugačno oporeč-ništvo. Zasledimo ga v državah s tako imenovanimi socialističnimi režimi. Ti režimi bi morali biti »raj na zemlji«, posebno še v Sovjetski zvezi, kjer gradijo ta »paradiž« po Marxovih receptih že nad 60 let. Toda tudi pri njih ni paradiža. Zato je tudi tam oporečništvo, to je upiranje krivicam v socialistični družbi.
Toda načini upiranja so povsem drugačni. Izbrali so si nekako Jezusove besede: »Hudobnežu se ne upirajte...« Zato vidimo, da v teh deželah ni terorizma, temveč tih, nenasilen odpor zoper krivice tamkajšnjih režimov. Oporečniki pustijo, da jih pošiljajo v zapore, v umobolnice, v prisilna taborišča, da jih izganjajo iz države, po nasilnih sredstvih pa ne segajo. Njih odpor se javlja v besedi, v trpljenju, v molitvi pri tistih, ki so verni.
Gre za oblike protesta, ki so v demokratičnem svetu zajamčene v ustavah in z zakoni. V socialističnem svetu pa ta nenasilni protest, to oporečništvo zbuja strah in trepet pri diktatorjih. Zato vidimo policije in sodišča teh režimov, kako se znašajo nad svojimi oporečniki. Za pesem, za napisano ali izgovorjeno besedo kritike, za protestno pismo na oblasti čaka človeka hišna preiskava, zapor, prisilno zdravljenje v umobolnici, prisilno delo v Sibiriji ali izgon iz države.
NOVODOBNI KRISTUSOVI PRICEVALCI Ti oporečniki so nekateri verni kristjani, drugi pravijo o sebi, da niso verni, ali da so le bogoiskatelji. Kakorkoli je z njih osebnim odnosom do Kristusa, eno drži:
V	svojem delu, v svojem zadržanju so učenci Jezusa, ki je prvi šel kot jagnje v zakol za brate in ki je rekel: »Učite se od mene, ki sem krotak in ponižen.« Ki je pa kralja Heroda imenoval »stari li-
sjak«, in farizeje »hinavci« in »pobeljeni grobovi«.
Zaradi tega ti oporečniki zaslužijo vso podporo in občudovanje nas kristjanov in demokratov, saj so tako slični prvim kristjanom, ki so tudi raje šli pred leve, kot da bi malikovali diktatorske cesarje. To so novodobni krščanski »confessores«, krščanski spoznavalci sedanjih časov. Če jim drugače ne moremo pomagati, jim pomagajmo vsaj s svojo simpatijo in svojo molitvijo. Uspešno se zanje zavzema ustanova »Cerkev v stiski« in »Amnesty International«.
K. H.
Dejstva so znana: zadnji potres na jugu Italije je pokazal, da se državne ustanove, krajevne oblasti, civilna zaščita prve dni po potresu niso znašle. Ni bilo koordinacije, ni bilo organizirane pomoči, ni bilo hitrega ukrepanja. Povsod zmeda, nered, ukazi, protiukazi, z eno besedo: brezvladje.
Državni predsednik Pertini, ki je vse to videl na lastne oči in slišal na lastna ušesa prvi dan po katastrofi, se je vrnil ob vsej tej neučinkoviti pomoči zaprepaščen v Rim. In iskren kot je, je dal duška svojim čustvom in je povedal v svojem televizijskem govoru v sredo 26. novembra stvari, ki so bile za marsikoga boleče. Pravijo, da bi kot predsednik republike, kot predstavnik oblasti moral bolj tehtati svoje besede, saj je obtožil prav tisto, kar sam predstavlja: državo v svoji neučinkovitosti. In kaj je dejal?
PERTINIJEV POZIV K ODGOVORNOSTI
Da po 48 urah v marsikatero vas še ni prišla nobena pomoč. Rešilna akcija je zakasnila. In se je vprašal: če je parlament leta 1970 odobril zakone o naravnih katastrofah, zakaj se niso izvedla izvršna določila teh zakonov? In če so centre za takojšnjo pomoč ustanovili, zakaj niso bili uspešni? Nesmiselno je sedaj misliti na to, da bi preživeli zimo prebili v šotorih. Treba jim je najti dostojna bivališča in zagotoviti hiše. Da se ne bo ponovil primer doline Belice na Siciliji, kjer ljudje še po 13 letih živijo v barakah, čeprav so tedaj nakazali dovolj denarja. Kam je šel? Ni treba novih zakonov, le obstoječe je treba izvesti. In ni boljšega načina spominjanja na mrtve kot misliti na žive.
Globalna zaščita v deželnem svetu
11. novembra letos je bila v deželni zbornici dokaj burna razprava o zakonskem predlogu SSk za globalno zaščito Slovencev v Italiji ter furlanskih deželnih svetovalcev (DP, MF) o zaščiti furlanske etnične skupnosti. Poleg tega je bila v diskusiji tudi resolucija PCI o tem vprašanju. Vladne stranke DC, PSI, PRI, katerim so se pridružile še PSDI in LpT, pa so predložile prejudicialno zahtevo, naj se omenjeni zakonski predlogi vrnejo v pristojno komisijo za natančno preučitev celotnega vprašanja. Vnela se je obširna debata o tem prejudicialnem vprašanju, kateremu so se proti vili predlagatelji omenjenih zakonskih osnutkov. Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je zahteval, da se razpravlja o zakonskem osnutku SSk, saj je bil vložen že več kot pred dvema letoma.
Ko je bil dan na glasovanje predlog večine, kljub ostrim ugovorom predstavnikov SSk, MF, DP in nekaterih drugih, je svetovalec SSk Drago Štoka iz protesta zapustil, skupaj z omenjenimi furlanskimi predstavniki, deželno zbornico. Pre-judicialno vprašanje, ki je zahtevalo odložitev razprave o omenjenih zakonskih o-snutkih, je bilo nato dano na glasovanje. Zanj so glasovali, kot rečeno DC, PSI, PRI, PSDI, LpT in PSI. Komunistična svetovalska skupina pa se je glasovanja vzdržala.
O tem dogodku je bil seznanjen tudi 3. deželni kongres Slovenske skupnosti. Deželni tajnik Drago Štoka je namreč o tem takole poročal:
Zahteva po globalni zaščiti vseh naših še nerešenih vprašanj je prišla do izraza v raznih zakonskih osnutkih in dokumentih, to je zakonskega predloga na deželni in državni ravni Slovenske skupnosti, zakonskega osnutka komunistične partije, socialistične stranke in dokumenta SKGZ.
Mi smo obžalovali dejstvo, da nismo Slovenci sestavili enotnega zakonskega o-snutka, ker bi imel vse drugačno težo pred italijanskimi oblastmi, kakor jo ima-
jo vsak zase pravkar omenjeni zakonski predlogi. Ta naša strankarska razcepljenost je delno tudi kriva, da pet let po podpisu Osimskih sporazumov še zdaj nimamo našega globalnega zakona. Vendar politična stvarnost med Slovenci je taka kot je in je ni moč čez noč spremeniti.
Zgodovinsko dejstvo pa le ostane: politična razdrobljenost Slovencev v Italiji ni njim v korist, ampak v veliko, večkrat nepopravljivo škodo. To poudarjamo za vse tiste, ki so še vedno prepričani, da je pot vključevanja v vsedržavne stranke nekaj pozitivnega.
Takšno stanje je prišlo predvsem do izraza 11. novembra v deželnem svetu, kjer je bila dana na glasovanje prejudi-cialna zahteva s strani večine, naj se o zakonskem osnutku Slovenske skupnosti za globalno zaščito naših pravic ter o osnutku jurlanskih svetovalcev za pravice furlanskega ljudstva in njegovega jezika ne razpravlja v zbornici, ampak naj se skupno z resolucijo komunističnih svetovalcev o problemih slovenske narodne skupnosti razpravlja v komisiji, kar pomeni dejansko novo odložitev teh važnih in perečih problemov.
No, in tu je prišla raznolikost gledanja strank, ki vključujejo tudi Slovence, hudo do izraza: medtem ko je Slovenska skupnost iz protesta zapustila dvorano, je italijanska socialistična stranka skupaj z DC, PSDI, PRI in drugimi glasovala za odlog, oz. vrnitev zakonskih predlogov pristojni deželni komisiji, svetovalci PCI pa so se glasovanja vzdržali.
Torej različna stališča, ki nikakor ne morejo dobro vplivati na zadovoljivo rešitev celotnega vprašanja Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
★
■	Potres v južni Italiji je povzročil znatno škodo tudi na arheološkem področju, kjer so znani kraji Pompei, Ercolano in Stabia. V tem kraju se je do tal porušila vila iz rimskih časov Sanctus Marcus, vse freske v njej pa so bile uničene.
V	govoru je Pertini tudi izustil stavek: »Kdor se je zmotil, naj plača!« Opozicija jih je hitro izkoristila: »Vlada naj napravi odgovarjajoče zaključke!« Prvi jih je naredil notranji minister, demokristjan Ro-gnoni in je odstopil. Toda ali je res kriv samo on? Predsednik DC Piccoli, potem ko se je vrnil s potresnega področja, obtoži vojsko, da ni bila učinkovita v prvih trenutkih. Ker je vojni minister socialist Lagorio, naj odstopi tudi on. Socialisti so v zadregi. Njih voditelj Craxi je Perti-nija za njegov govor pohvalil: »Preproste, iskrene, resnične besede.« Predsednik vlade Forlani je na tem, da odstopi. Potem tajniki PSI Craxi, PSDI Longo in PRI Spadolini sporočijo Forlaniju, da so nasprotni Rognonijevemu odstopu. Forlani ima pogovor s Pertinijem. Sad pogovora je sporočilo, da Pertini ni imel namena kritizirati vlade, temveč le pozvati k učinkovitemu delu. Rognoni ostane na svojem mestu, vladna kriza je preprečena. Toda že poči nova bomba.
KOMUNISTI SE PONUDIJO ZA REŠITELJE
Komunisti pač ne bi bili komunisti, če ne bi tudi take naravne katastrofe kot je potres izrabili v svoj prid. In so to storili z njim lastno premetenostjo. Berlinguer, veliki izumitelj »zgodovinskega kompromisa«, to je sodelovanja med komunisti in katoličani to formulo čez noč zavrže in predloži javnosti novo: vlado narodne solidarnosti, toda brez demokristjanov. Seveda to vlado bi vodili komunisti, saj so samo oni zmožni učinkovitega vladanja in moralno neoporečni. Tako je leta 1922 govoril o sebi in svoji stranki tudi Mussolini. Premnogi Italijani so mu tedaj verjeli in posledica je bila dvajsetletna diktatura z vsemi nasledki.
Berlinguer obljublja učinkovitost in očiščenje gnile družbe, za kar so krivi demokristjani, že vse preveč dolgo na oblasti. Molči pa o tem, kako bo dosegel to učinkovitost. Prav gotovo na račun svobode kot po vseh drugih državah, kjer je partija prišla na oblast. Lahko je biti učinkovit, če lahko ljudi zapiraš, pošiljaš v kazenska taborišča, odpuščaš iz službe zaradi drugačnega mišljenja, če imaš na voljo slepo ubogajočo policijo, vse državljane pa napolniš s strahom,
Seveda je DC nad tako potezo Berlin-guerja ogorčena. Odločno odklanja njegov predlog. Forlani mu je odgovoril, da lahko govori in zahteva, kar hoče, toda naj si ne domišlja, da govori v imenu večine, ki je nima za seboj. Toda DC se ne sme zadovoljiti samo s tem, da obsoja Berlin-guerjev nastop. Škandali dejansko so in v nje je zapletenih vse preveč demokrščan-skih veljakov in somišljenikov. Res ni pošteno, izrabljati jih v politični borbi kot to ravna PCI, toda res je tudi, da ti škandali žalijo človeka v njegovem dostojanstvu. Zato mora večinska stranka namesto, da samo odbija napade, ki letijo nanjo zavoljo tolikih zlorab v javnem življenju, očistiti najprej svoj hlev, z drugimi besedami, odstraniti osebe, ki so jo
umazale v očeh javnosti. Dokler tega ne bo zmožna, bo ostala tarča upravičenih kritik ne samo komunistov, ampak vseh, ki jih boli nepoštenost v upravljanju javnih zadev.
Za ostale stranke pa je Berlinguerjeva ponudba odvratna zlasti zato, ker jo je izrekel v dramatičnem trenutku, ki ga država preživlja in bi se morala vsaka stranka, na vladi ali v opoziciji, predvsem prizadevati, da mobilizira lastne moči za pomoč potresencem in ustvariti prve osnove za obnovo razdejanega področja. Izrabiti prav ta občutljivi in boleči trenutek za priti na oblast je s strani PCI nekaj nizkotnega, kar znova kaže, da ji ne gre za drugega kot za oblast. Prepričani smo, da je Berlinguer dosegel prav nasprotno, kar si je namenil: ostati bo moral še naprej v opoziciji, ki mu je tako zelo zoprna.
Nagovor sv. očeta za slovenske izseljence
Pri maši za tuje delavce pred stolnico v Mainzu je sv. oče Janez Pavel II. nagovoril v njihovem jeziku Slovence, Hrvate, Italijane in Špance. Slovenske delavce je nagovoril takole:
Prisrčen pozdrav tudi vam, dragi Slovenci, ki tu živite in delate. Priporočam vam: ostanite zvesti domovini in njenim izročilom duhovnega in kulturnega bogastva. Z vsem svojim življenjem izpričujte svojo vernost in poštenje. Bodite odprti do vrednot, ki vam jih, čeprav prek izkušenj, nudi tujina. Tudi z njimi bogatite duha. Moj blagoslov velja vam, predragi, vašim družinam doma in v tujini in vašim dušnim pastirjem. Bog z vami vsemi.
★
■	Na 1. advetno nedeljo je sv. oče Janez Pavel II. pri opoldanskem nagovoru naznanil svojo novo encikliko, ki nosi naslov »Dives in misericordia« (Bogat na usmiljenju). Cerkev in svet sta potrebna božjega usmiljenja, to pa je bistveno povezano z božjo ljubeznijo do nas ljudi.
..Katoliški alas" v novem loto
Nezadržna rast cen vsepovsod — za nas pride v poštev zlasti tiskarna, papir in povečana poštnina, ki se napoveduje — nas silijo, da se soočimo z dejstvi in temu primerno ukrepamo, če hočemo še izhajati v bodoče.
Po treznem preudarku smo se za leto 1981 odločili za sledeče cene: posamezna številka Katoliškega glasa 400 lir, letna naročnina 17.000 lir, za inozemstvo 30 USA dolarjev ali 27.000 lir. Letalsko naročnino bo uprava določila sproti z ozirom na letalsko tarifo, ki se doda redni naročnini.
Obenem pozivamo vse naročnike, ki svoje obveznosti še niso izpolnili, da naročnino nemudoma poravnajo. S svojo brezbrižnostjo prispevajo k težkemu položaju lista ob koncu leta. Če bi bili vsi storili svojo dolžnost, bi nam teh vrstic ne bi bilo treba pisati in finančni položaj lista bi bil zadovoljiv.
Sv. oče Janez Pavel II. med potresene! v torek 25. novembra
Ob škofovih vizitacijah v slovenskih župnijah
Župnija Jamlje-Dol
nm ob mn
Leto cesarice Mariie Terezije
Državna razmejitev septembra 1947 je globoko posegla v življenje tistih vasi, ki danes tvorijo župnijo Jamlje-Dol. Jamlje je namreč prej upravljal župnik iz Brestovice, vasice v Dolu so pa spadale pod Opatje selo. Ko so začrtali novo mejo, so ti kraji bili odrezani od svojih dotedanjih cerkvenih središč.
Goriška škofijska kurija je zadevo rešila tako, da je cerkvenopravno združila vse te vasi in zaselke ob državni meji v eno župnijo s sedežem v Jamljah, kjer so že imeli cerkev, v Dolu so pa odprli zasilen bogoslužni prostor najprej v nekem skednju, potem v večji sobi šolskega poslopja na Palkišču, ki je nekako zemljepisno središče Dola. Ta soba je dana v uporabo za verske namene še danes. Mislim, da je Dol edina vas v škofiji, ki nima svoje cerkve.
Novo župnijo je upravljal najprej pok. Bernard Špacapan, ki je bival v Jamljah. Po njegovem odhodu v Podgoro je župnija prešla v upravo pok. Jožeta Vošlja-ka. Ko se je g. Vošnjak preselil na Koroško, je prevzel dušno pastirstvo g. Jožko Štanta, ki je v Jamljah sezidal farovž, ni ga pa dolgo užival, ker je nenadno umrl leta 1970. Za njim je upravo župnije znova prevzel g. Bernard Špacapan in jo vodil do upokojitve leta 1976. Na njegovo mesto je prišel g. Srečko Rejc. Ko se je ta lani iz zdravstvenih razlogov odpovedal župniji, je njeno upravo prevzel župnik iz Doberdoba g. Anton Lazar. Pomagajo pa mu duhovniki iz Gorice, ki hodijo ob nedeljah maševat v Dol in Jamlje. Za Jamlje-Dol dosedaj ni bilo še duhovnika, čeprav je tam novo župnišče.
To je na kratko zadnja zgodovina teh vasic, ki tvorijo župnijo Jamlje-Dol in se raztezajo od Sabličev nad Moščenicami do čukišča ob razpotju za Opatje selo. Župnija je dolga kakih 12 km, verjetno najdaljša v goriški škofiji. Dejansko pa ločena v dve polovici, v Jamlje s svojo cerkvijo in v Dol s svojim bogoslužnim prostorom, posvečenim brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Zato sta ob nedeljah dve maši, ena v Dolu, druga v Jamljah. To je razumljivo tako zavoljo različne preteklosti kot zaradi razsežnosti.
-v,'
Farna cerkev v Jamljah
DOL V ZGODOVINI
Dol se od davna imenuje tista ozka dolina, ki loči doberdobsko planoto od ostalega Krasa. Dolina sama je dolga približno 5 km. Od nekdaj je šla skozi Dol cesta, ki je povezovala spodnjo Vipavsko dolino in Gorico z morjem, saj gre tu najkrajša pot do Jadrana. V zgodovini se naselki v Dolu omenjajo že pred letom 1500 in sicer nekatere kmetije, ki so spadale pod devinskega grofa. Kmetijstvo je potem ostalo glavni vir za preživljanje do prve svetovne vojne. Ker je bilo doma premalo zemlje, so si pridni Doljani oskrbeli njive »v Laškem«, to je okrog Ronk in Staranzana.
Ko so pred prvo svetovno vojno odprii ladjedelnico v Tržiču in razne tovarne, so se tudi Doljani tam zaposlili. Poleg tega so dobili delo tudi v kamnolomih v Nabrežini. Ta pojav se je med obema vojnama še bolj pospešil; naravnost tragičen pa je postal po drugi svetovni vojni, ko so se mnogi domačini zaradi dela preselili v Laško ali v Gorico.
O tem pričajo anagrafski podatki: leta 1951 je bilo v Dolu 346 prebivalcev, letos jih je komaj 183 (64 družin). Številne hiše so prazne ali biva v njih le kaka ostarela oseba. Vendar se zdi, da se je zadnji čas težnja po izseljevanju ustavila. Nekatere mlade družine so se že ustavile doma in si gradijo nove hiše. Občinska uprava v Doberdobu, kamor spadajo vasi v Dolu, bo morala s pametno urbanistično politi-
V '
i	:	^	r .'.IB »j* J,;..!
V	tem šolskem poslopju se opravlja tudi služba božja za ves Dol
ko pospeševati možnost graditve novih hiš v Dolu posebno za domačine, sicer bo postal Dol znova paša za srne in divje zajce.
Glede zaposlitve ni problema. V Dolu imajo tri kamnolome, v katerih delajo skoro izključno domačini, vendar je vedno težje dobiti delavce za to težko delo. Drugi so zaposleni v Tržiču ali v Gorici. Pravega kmeta ni več nobenega, čeprav imajo vsi kak kos zemlje ali travnika in gozda. Ob takšnem stanju je razumljivo, da po domovih prevladujejo starejši ljudje.
Lako povemo še to, da je v prvi svetovni vojni postal Dol vojaško pokopališče. Najprej so tam pokopavali padle vojake Avstrijci, dokler je tekla fronta ob zahodnih obronkih doberdobske planote, od avgusta 1916 do oktobra 1917 so pa pokopavali svoje mrtve Italijani, ker se je avgusta 1916 fronta premaknila na vzhodno stran dola proti Kostanjevici in Fajtove-mu hribu. Pozneje so pokopane vojake prenesli v skupno pokopališče v Redipu-Iji, ostali pa so še vedno sledovi nekdanjih vojaških, pokopališč.
JAMLJE
Jamlje imajo slično preteklost kot zaselki v Dolu s to izjemo, da so bile na cerkvenem področju že vsaj sto let samostojen vikariat z lastno cerkvijo. Življenje je pa potekalo podobno kot v Dolu, prej kmetje in živinorejci, sedaj delavci.
V prvi svetovni vojni so bile Jamlje porušene, saj je tekla fronta tik za vasjo od avgusta 1916 do oktobra 1917. Po vojni so vas obnovili, cerkev in šola pa sta bili postavljeni v nekako zemljepisno središče Jamelj. V zadnjih letih se v vasi precej gradi in obnavlja, tako da so Jamlje vedno lepše. Pojav izseljevanja ni tako tragičen kot v Dolu. Leta 1951 so imele Jamlje 291 prebivalcev, sedaj jih imajo 224 (84 družin). Padec je 63 ljudi, v Dolu pa je v istem času padec kar za 181 ljudi.
V verskem oziru so Jamlje na boljšem, ker imajo svojo cerkev in ker je vsa leta po zadnji vojni bival v vasi župnik, do-čim so bili Doljani vedno odvisni od župnikov od drugod, ki so mednje prihajali le maševat in učit krščanski nauk. Kakih verskih organizacij ni ne v eni ne v drugi vasi; v obeh pa imajo cerkveni zbor. Šola je sedaj združena in so prvi trije razredi nameščeni v Jamljah, zadnja dva pa v Dolu. Otroke prevažajo s šolskim avtobusom. Otroški vrtec je samo v Doberdobu.
To bi bila v skopih besedah verska in socialna stvarnost župnije Jamlje-Dol, ki jo g. nadškof ta teden obiskuje.
S Na dvodnevnem obisku se je mudila v Sloveniji delegacija štajerske deželne vlade iz Gradca, ki jo je vodil deželni glavar dr. Josef Krainer. V tem času si je ogledala nekatere kmetijske in gostinske delovne organizacije v okolici Maribora ter univerzo in klinični center v Ljubljani. V slovenski prestolnici se je sestala tudi s predsednikom slovenske vlade Janezom Zemljaričem in obiskala Gospodarsko zbornico Slovenije.
Sl V Milanu sta dva mladeniča, člana rdečih brigad, ubila 54-letnega Manfreda 5: Mazzantija, ki je bil ravnatelj obrata ^ »Unione« v okviru jeklarne Falck v Šesto S. Giovanni pri Milanu. Umorjeni zapušča ženo in 26-letnega sina. Mazzanti je bil v jeklarni zaposlen že 28 let in med nameščenci zelo priljubljen.
■ Posebni odposlanec OZN Šved Olof Palme je zaključil svoje mirovno posredovanje med Irakom in Iranom. Edini otipljivi rezultat njegovega potovanja je bil pristanek obeh držav, da se omogoči 63 trgovskim ladjam, ki so zaradi vojne obtičale v ustju reke Šat-el-Araba, da lahko izplujejo pod zastavo Rdečega križa. H V jordanski prestolnici Amanu se je zaključil vrh arabskih držav, ki pa so se ponovno pokazale razdeljene med seboj, saj so manjkali predstavniki Alžirije, Libije, Libanona, Sirije, Južnega Jemena in Palestinske osvobodilne organizacije. Tudi na samem zasedanju se je pokazalo, da eni podpirajo Irak, drugi Iran, eni držijo s Sovjetsko zvezo, drugi z ZDA. Edini sklep, ki je bil na konferenci sprejet, je ustanovitev fonda za industrializacijo a-rabskih držav. V 10 letih naj bi države prejele v ta namen pet milijard dolarjev podpore.
■ Končno so iranski študenti izročili vladi severnoameriške talce, ki so jih imeli v posesti od 4. novembra 1979. Vest o tem so potrdili sami študenti, ki so tudi izjavili, da se trenutno nobeden od talcev ne nahaja v severnoameriškem veleposlaništvu v Teheranu.
■ Na procesu, ki poteka V Pekingu zoper »tolpo štirih«, je glavna obtoženka Čang Čing, vdova po Maocetungu, odločno zavrnila vse obtožbe in odgovarjala na vprašanja sodnikov vedno z novim »Ne vem ničesar«. Obtožnica jo dolži, da se je hotela polastiti oblasti in da je kriva smrti 34.000 oseb.
E Voditelj španskih komunistov Santia-go Carrillo je obiskal Peking, kjer je prišlo do sprave med obema partijama. Odnosi med obema partijama so bili prekinjeni nad 20 let. Carrillo je dejal, da so mu sedanji kitajski voditelji rekli, da nimajo nič proti temu, če vstopi Španija v Atlantsko zvezo, ker si želijo močno in povezano Evropo. O procesu, ki trenutno poteka v Pekingu proti »tolpi štirih« je Carrillo dejal, da pomeni odločen korak do utrditve človekovih pravic na Kitajskem.
S Cerkev v Uruguayu je izrekla kritiko na račun osnutka nove ustave, ki jo je vojaška vlada predložila ljudstvu v odobritev, češ da omejuje človeške pravice. Med tem pa je prebivalstvo na referendumu 20. novembra osnutek nove ustave z veliko večino zavrnilo. Vojakom ostajata le dve poti: ali še poostriti svojo diktaturo ali pa se vrniti na pot polne demokracije.
•
Spremembe v Mariboru
Za ravnatelja mariborskega bogoslovja je bil imenovan dr. Stanko Janežič. Njega so profesorji izvolili tudi za prodekana teološke fakultete - oddelek Maribor. Za ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča pa je bil določen Maksimilijan Gosak, doslej prefekt istega zavoda.
V	razmišljanju, ki ste ga objavili letos n. julija o Ladotu Piščancu naj dodam še jaz nekaj svojih misli!
Primer tega idealnega duhovnika je eden izmed mnogih, kjer so bili doprinesem dokazi o nedolžnosti obsojenega celo v režimskem časopisju, 'le pred dolgimi leti namreč se je v domovini pisalo, da je partijsko šolo (ne NOB) izdal partizanski major Hrastnik. Danes je v Jugoslaviji, hvala Bogu, položaj toliko napredoval, da bi se brez večjega tveganja lahko zahtevalo rehabilitacijo žrtev v Cerknem in marsikje drugod.
Zgodovina bo nedvomno o državljanski vojni v Sloveniji drugače sodila, kot smo to slišali do sedaj in čimprej se začne s tem procesom, tem manj bo boleče delati to kasneje. Španci, Amerikanci in drugi so
Zgled, da se ne samo mora dati možnost Življenja svojim nasprotnikom, temveč tudi, da čimprej se to napravi, tem bolje za državo. Obe omenjeni državi sta postavili skupni spomenik žrtvam državljanske vojne, pokojnine so dobili vsi in maloštevilni spomeniki na težke čase so napravljeni tako, da ne žalijo nikogar. Ne morem sprejeti mnenja, da Slovenija še ni tako daleč v svoji civilizaciji.
V	zadevi nedolžnih žrtev iz Cerkna pade breme, da se zahteva postopek rehabilitacije, na sorodnike 16 žrtev, na prijatelje in stanovske kolege, na kulturna in politična društva doma in v zamejstvu. Ne vidim smisla, da se tudi mi Slovenci potegujemo najprej za Kambodžo, ruske oporečnike, Čilence in Argentince, za naše rojake pa tega poguma nimamo. Narod, ki za svojo svobodo in demokracijo ne upa dvigniti besede, je iste komaj vreden.
Dr. Peter Urbanc, Kanada
Dunaj in z njim tudi druga mesta v Avstriji obhajajo leto cesarice Marije Terezije. Ta avstrijska cesarica je namreč umrla 29. novembra 1780. Na Dunaju so pripravili posebne razstave o njej in spominske proslave. Tudi mesto Milan se je je spomnilo z raznimi manifestacijami. Milančani so zlasti poudarili pametno in napredno upravo javnih zadev, ki jo je vpeljala prav Marija Terezija ob pomoči raznih svetovalcev.
Spominskim proslavam se je pridružila tudi Gorica. Inštitut za srednjeevropska srečanja je v soboto in nedeljo 29. in 30. novembra organiziral konference o Mariji Tereziji s posebnim ozirom na goriško grofijo. Konference so bile v Attemsovi palači. Uvodno predavanje je imel prof. A. Wandruszka z Dunaja.
Marije Terezije se je spomnil tudi goriški stolni kapitelj in sicer zato, ker ga je ustanovila ta cesarica. Znano je namreč, da se je več stoletij bil boj med beneško republiko in avstrijskim cesarstvom za polastitev oglejskega patriarhata. Benečani so ga hoteli iz političnih razlogov ohraniti, Avstrijci pa bi ga iz verskih in političnih razlogov radi odpravili. Končno je Mariji Tereziji uspelo, da je papeža Benedikta XIV. pridobila za avstrijski predlog, naj se oglejski patriarhat ukine. To se je zgodilo leta 1751, nakar sta bili ustanovljeni dve nadškofiji, goriška za avstrijski del patriarhata, videmska pa za beneški del (1752).
Isto leto je dunajska vlada ustanovila tudi kapitelj pri goriški stolni cerkvi, ki naj pomaga škofu in skrbi za dostojno opravljanje liturgičnih obredov. Novim kanonikom je cesarica nakazala tudi primerne plače za vzdrževanje. Zato se goriški stolni kapitelj imenuje »terezijanski«. Tega dejstva so se hoteli spomniti goriški kanoniki in so za nedeljo zvečer napovedali slovesno mašo.
Toda med tem je prišel potres v južni Italiji in pri maši je bil dan glavni poudarek tej naravni katastrofi. G. nadškof, ki je maševal, se je sicer spomnil tudi stolne cerkve in Marije Terezije, toda navzoče je pozval, naj priskočijo na pomoč prebivalstvu južne Italije. Za žrtve potresa je tudi daroval sv. mašo. Nabirko, ki je bila med mašo, je javno izročil zastopniku Rdečega križa, ki se je nadškofu zahvalil za to velikodušno pobudo. Maše so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Med mašo je bilo eno berilo in nekaj prošenj tudi v slovenščini.
STANKO JANEŽIČ
Zemljaki
Med redno zbirko za leto 1981 je Goriška Mohorjeva družba sprejela Stanka Janežiča knjigo »Zemljaki«. Sestavlja jo devet izvirnih povesti iz Slovenskih goric, ožje pisateljeve domovine. Knjiga je tudi zadnje dosedanje leposlovno pisanje tega znanega pisatelja in pesnika. Doslej je poleg treh pesniških zbirk objavil tudi knjigo Moja podoba, ki so pesmi v prozi ter dve prozni deli: povest Mlin ob potoku in črtice Tržaški obrazi.
V	uvodu je avtor sam izpovedal, da opisuje svojo deželo, svoje ljudi in njihove domove, ki so še vedno skromni, a vsi gostoljubni in zaupno odprti tujcem in domačinom. To je dežela, ki jo čas spreminja, tudi na njej živijo trdno kot nekoč — zemljaki. Prav te preizkušene ljudi opisuje Janežič in jih postavlja v sredino njihove zemlje in njihovega dogajanja. Ne zakriva njihovih strasti in slabosti kakor tudi ne njihove navezanosti na zemljo in njihovo ljubezen do nje.
Povesti govorijo o delu na polju in praznovanjih, o vasovanju, o tekmi za lepšo prihodnost, pa tudi o sovraštvu in grehu, ki uničuje, kar je dobro in plemenito. Vsekakor je način pripovedovanja optimističen in poln človečnosti. Kmečko življenje je za pisatelja še vedno vir telesnega zdravja in duševne moči, veselja, zadovoljstva in sreče.
Knjiga je napisana v lepem prečiščenem jeziku, brez tujk in zapletenih fraz. Lahko rečemo, da je to pesem zemlje in njenih ljudi. Pisatelj na nov način prikaže deželo, ki je vsa ožarjena od sonca in napolnjena s pesmijo in veseljem. Njeni ljudje ljubijo to zemljo od rojstva do smrti, čeprav včasih z žalostjo in obupom.
Na koncu knjige je pisatelj zbral tudi slovarček narečnih besed za boljše razumevanje povesti. Prav te narečne besede dajejo knjigi izvirnost in domačnost ter utrjujejo bralca v doživljanju posameznih dogodkov.
Knjigo krasijo celostranske slike, ki jih je zbral avtor, in prikazujejo domačijo,
cerkvico, pokrajino in svet Zemljakov. Na naslovni strani pa je naslikan klopotec, ki poje pesem o njihovem življenju.
S knjigo Zemljaki je Janežič naredil korak naprej v svojem leposlovnem m umetniškem ustvarjanju.
JM
Bralci pišejo
Zakaj so ga prezrli?
Prelistala sem letošnji koledar Celjske Mohorjeve družbe in bila presenečena, da ni v njem ene besedice o posvečenju msgr. Alojzija Turka za beograjskega nadškofa.
D.	K. poroča tako o posvečenju ljubljanskega nadškofa kot o 70-letnici koprskega škofa, o msgr. Turku pa molči, čeprav se je udeležil tudi njegovega posvečenja v Beogradu 20. aprila letos.
Prav tako isti pisec prezre msgr. Turka, ko pravi, da je sedanji koprski škof urejeval verski mesečnik »Blagovest« od leta 1946 do odhoda na Primorsko 1964. Ne omeni, da je msgr. Turk urejeval »Blagovest« pred dr. Jenkom od leta 1935, ko je kot novomašnik prišel pomagat dr. Gnidovcu v Skopje in prevzel znova urejevan-nje po odhodu dr. Jenka iz Beograda in vrši to še danes, čeprav ga čas neprestano stiska, »kajti dnevi so prekratki in noči tudi«, kot pravi v enem svojih pisem.
Ali res ni zaslužil ta plemeniti in delavni človek vsaj nekaj besed priznanja in pohvale ali vsaj omembe?
Ekumenska romanca Zora Piščanc
IZ ŽIVLJENJA HIAŠIH LJUDI
Zlata poroka v Tržiču
Virgilij Bratina in njegova žena Filipina na dan zlate poroke
Cisto na tiho v krogu svojih otrok m najožjih prijateljev sta v nedeljo 23. novembra obhajala zlato poroko Virgilij Bratina in njegova žena Filipina Kolmač-ka. V cerkvi Sv. rožnega venca v Tržiču sta si ob navzočnosti župnika Giuseppa Deluisa potrdila zvestobo, ki jo držita že 50 let.
Slavljenca sta se poročila pred 50 leti v Štomažu na Vipavskem, odkoder sta oba doma. Virgil Bratina je brat pok. župnika Albina Bratina. Izučil se je za urarja in je zavoljo dela prišel v Tržič leta 1936, kjer je odprl urarno in pozneje tudi zlatarno. Sreča mu je bila naklonjena, tako da se je s svojim delom postavil na trdne gospodarske noge.
Virgilij Bratina je bil vedno zaveden Slovenec in pristaš prej SDZ in sedaj Slovenske skupnosti. Zato se ga je ta ob jubileju spomnila in mu je deželno tajništvo izročilo primeren spominski dar. Bil pa je tudi vedno dober kristjan, ki je skrbno vzgojil svojih četvero otrok. Zato sta se zlatoporočencev spomnila tudi g. nadškof in sv. oče; ta je poslal svoj blagoslov, g. nadškof pa osebno pismo s čestitkami.
Jubilanta je dolžan se spomniti tudi Katoliški dom v Gorici, ker je velikodušno priskočil na pomoč v najtežjih časih, ko je šlo za nakup hiše in zemljišča v Drevoredu XX. septembra leta 1953. Čestitkam se zato pridružujemo tudi v Gorici bodisi uprava Katoliškega doma kot uredništvo Katoliškega glasa, ki imata v g. jubilantu in njegovi soprogi velika prijatelja.
Virgilij Bratina in njegova družica se vsem zahvaljujeta za poslane čestitke, voščila in spominske darove.
Iz Doberdoba se vsak dan odpelje v Gorico na nižjo srednjo šolo preko 60 dijakov, ki se vračajo domov pozno popoldne. Ce temu dodamo še vsoto, ki jo morajo družine odšteti za plačevanje mesečnih vozovnic, izgubo časa z vožnjo v obe smeri, utrujenost zaradi vožnje, ki dijake ovira pri učenju ter dejstvo, da skupna vožnja v večkrat prepolnem avtobusu skupaj z odraslimi vse prej kot vzgojno vpliva na našo doraščajočo mladino, kar zgovorno potrjuje večletna izkušnja, potem je jasno, da je potrebno odpreti v Doberdobu sekcijo nižje srednje šole.
O tem, če je to umestno ali ne, smo razpravljali tudi na občinski seji v sredo 26. novembra. Da lahko doseže ustanovitev sekcije nižje srednje šole, mora občinska uprava predstaviti prošnjo na šolsko skrbništvo, ki ima možnost, da prošnjo sprejme ali zavrne.
Težava je trenutno v tem, da občina nima na voljo zadostnih učilnic, vendar bi se dalo po našem mnenju tudi temu z nekaj dobre volje odpomoči v doglednem času. Prav glede na to je predstavnik SSk na občinski seji predlagal, snaj bi pristopili k ustanovitvi nižje srednje šole postopoma, ker bi se tako lahko izognili uvedbi popoldanskega pouka.
Na dnevnem redu seje so bile tudi ju-sarske pravice v Jamljah. Da bi se ta problem čimprej rešil, je bila ustanovljena pripravljalna komisija, ki ima nalogo sestaviti pravilnik in zbrati ljudi, ki bi potem ta problem rešili.
Župan je tudi poročal, da je Gorska skupnost nakazala sto milijonov lir za oja-čenje kraškega vodovoda. Ta je bil zgrajen pred nedavnim, a se je že po nekaj letih izkazalo, da imajo cevi od Martinšči-ne do Doberdoba premajhen premer. To je posebej očitno poleti, ko je poraba vode večja in zato se že več let dogaja, da imajo nekateri predeli v vasi vodo le po nekaj ur na dan in še to le ponoči.
V	razpravi o spremembi proračuna smo govorili tudi o popravilu stavbe, kjer je sedež občine, za kar bi rabili 39 milijonov lir. Z manjšimi stroški bi popravili tudi stavbo nekdanjega vrtca in uredili igrišče v Jamljah. Zastopnik SSk je izrazil svoje pomisleke glede stroška za ureditev igrišča, ker si s tem jameljska mladina ne bo prav nič na boljšem, saj vsi lahko vidimo, komu in koliko služijo že obstoječa igrišča v Doberdobu.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v ponedeljek 24. novembra. Najprej je občinski svet z enominutnim molkom počastil spomin nedavno umrlega bivšega odbornika in svetovalca Igina Marega. Pri odobritvi zapisnika zadnje seje, ki je bila 31. oktobra, so se svetovalci SSk vzdržali, ker je v zapisniku rečeno, da je poročilo o Gorski skupnosti podal župan, ko ga je dejansko podžupan.
Občinski svet je odobril sklep o varianti del na šoli in vrtcu v Rupi. Stroški so presegli prvotni načrt za 30 milijonov lir in presegajo sedaj že 76 milijonov lir. Ko se je razpravljalo o obračunu za leto 1979, se je pokazalo, da znaša prebitek 30.740.000 lir. Od tega bo šlo 6 milijonov za kritje primanjkljaja vodovodnega konzorcija CA-FO za leto 1980, ostali del prebitka pa bo porabljen za telovadnico.
Ob tej razpravi so svetovalci SSk opozorili, da občinska uprava ni ravnala pravilno, ker je v času dveh dni sklicala preglednike računov ter javno sejo. Zaradi tega uprava ni imela materialnega časa, da dostavi svetovalcem poleg dnevnega reda še povzetek obračuna, kar se je dogajalo prejšnja leta.
Nato je bilo govora o ureditvi proraču-
na za tekoče leto. Občinski svet je odobril povišek nekaterih postavk za skupaj 9.858.500 lir. Med drugim je tudi prispevek 1.700.000 lir za Kulturni dom v Sovod-njah. Ker je bil deželni prispevek, ki se odmerja po številu prebivalstva, letos večji za skoro 6 milijonov in pol, so to vsoto svetovalci namenili za nakup opreme v vrtcih in šolah, zlasti v Rupi.
Občinski svet je razpravljal tudi o pripombah deželnih organov glede 4. variante občinskega regulacijskega načrta. V zvezi s tem je svetovalec SSk poročal, da je interveniral po slovenskem deželnem svetovalcu glede narejenih pripomb pri deželnih organih, kar je povzročilo reakcijo pri svetovalcu večine, ki je deželnemu svetovalcu očital, da se ni zavzel takrat, ko je šlo za gradnjo avtoceste skozi Sovodnje.
Svetovalci so vnesli spremembo v pravilnik občinskega osebja glede sestave ocenjevalne komisije za natečaje. Svetovalec SSk je predlagal pri odobritvi rednega staleža šolskih postrežnic, naj ima postre-žnica v Rupi isto število delovnih ur kot v Sovodnjah.
Že na prejšnji seji je svetovalec SSk predlagal, naj se sprejme resolucija za ponovno odprtje slovenske šole v Ronkah ter se jo pošlje na pristojna mesta, dnevnikom in tednikom, kar se je na tej seji zgodilo.
Na koncu je župan med drugim poročal o obisku deželnega odbornika za finance Zanfagninija ter o razgovorih, ki so jih imeli glede javnih del.
 .....................................    milili.....
IZŠLE SO LETOŠNJE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Briški fotoklub
Briški fotoklub, ki deluje v okviru SKPD »F. B. Sedej« v Števerjanu, je imel v ponedeljek 17. novembra občni zbor. Izvolili so nov odbor, ki ga sestavljajo: predsednik je David Pintar, podpredsednik Alojz Hlede, tajnik Pavel Srebernič, blagajnik Marko Škorjanc, odbornika pa Simon Terpin in Terčič Branko.
Novi odbor je tudi razpisal natečaj za najboljši diapozitiv na temo »Zgodovinska pričevanja goriških Brd«. Natečaja se lahko udeleži vsakdo, ki biva ali je bil rojen v Steverjanu. Tekmovalci naj pošljejo največ tri diapozitive navadnega formata v zaprti kuverti do 31. januarja 1981 na Briški fotoklub, P. D. »F. B. Sedej«, Trg svobode 6, Števerjan. Dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo bo imenoval odbor kluba in podelila tri nagrade.
Nova maša
V	nedeljo 7. decembra ob 16. uri bo v stolnici sv. Justa prejel mašniško posvečenje g. Umberto Piccoli. Rojen v Piranu je po končanih študijah na tehničnem zavodu »A. Volta« stopil leta 1975 v tržaško bogoslovje. Novomašnik je že nastavljen v župniji sv. Vincencija. Novo mašo bo imel 8. decembra v cerkvi N. S. Sion.
Promocija
Na leposlovni fakulteti v Trstu je 27. novembra doktorirala z odličnim uspehom Magda Jevnikar. Iskreno ji čestitajo svojci in drugi prijatelji ter znanci.
Praznik Matere božje zdravja v Trstu
Po tolikih in tolikih letih Trst še vedno obhaja v cerkvi sv. Marije Velike praznik Matere božje zdravja, že med devetdnev-nico, predvsem pa na sam praznik 21. novembra prihajajo prave ljudske množi, j v prostorno svetišče, kjer je na glavnem oltarju izpostavljena stara Marijina podoba. Pred to podobo je v času kuge leta 1849 molil s tedanjimi Tržačani slovenski škof Legat, ki sedaj počiva v cerkvi na Montuzzi.
Po zaslugi ženskih članic 4. komisije tržaškega škofijskega zborovanja imamo sedaj svojo božjo službo v tej Marijini cerkvi tudi tržaški Slovenci. Ta maša — letos že tretje leto — je bila ob 16. uri ob polni cerkvi. Posebna maša pa je bila za slovenske vernike tudi v času devetdnevnice in sicer v ponedeljek 17. novembra. Na sam praznik je maševal g. Marij Gerdol skupno z gg. Štuhecom in Zlobcem. G. Gerdol je tudi imel zelo tehten govor. Ob koncu maše je blagoslovil prisotne otroke. Škoda le, da ni bilo slovenskih spovednikov, tako bi lahko bilo še več obhajil.
Priznati moramo, da smo v začetku maše bili tisti spredaj v negotovosti, kdo je ona množica, ki je napolnila svetišče.
Obrazi so bili neznani. Toda ko je že v začetku zadonela pesem »Marija, Mati ljubljena« in potem darovanjska in za konec še »Marija skoz življenje« (pri orglah Se-stan, organist v salezijanski cerkvi), je bilo vsakega dvoma konec. Tako pojo, tako molijo, tako sodelujejo samo verniki našega jezika. Torej skoraj vsa cerkev polna Slovencev! Toda kako to, da se premnogi sploh ne poznamo?
So to pač tržaški Slovenci, ki nimajo v svojih župnijah svojega duhovnika in zahajajo tako k italijanskim mašam. Na vseh cerkvenih vratih velikega Trsta so videli lepake z vabilom »ore 16 messa degli Sloveni« in so prišli. Zato imajo zelo prav vsi, ki si sedaj po škofijskem zborovanju prizadevajo, da bi imeli vsi rojaki dobre volje svoje pastoralno središče. Zanimamo se za naše rojake v Rimu, v Milanu, sedaj tudi okrog Tržiča, na tisoče in tisoče naših ljudi po izključno italijanskih tržaških župnijah pa premalo mislimo...
Ko smo se po maši vračali duhovniki v zakristijo, je bilo tam nad 50 mladih fantov, semeniščnikov, bogoslovcev, ki so se s svojimi duhovniki pripravljali na sveto mašo. Kaj bi dali mi vsi, da bi tudi z nami pristopalo vsakega 21. novembra vsaj nekaj naših požrtvovalnih mladih —, poroštvo, da bo naša molitev živa na Tržaškem tudi leta 2080... - F. Š.
Socialni center sv. Benedikta
Na pobudo ženskega benediktinskega samostana sv. Ciprijana v Trstu je bila v stolnici sv. Justa slovesna maša v počastitev sv. Benedikta ob 1500-letnici njegovega rojstva. Somaševanje je vodil benediktinski primas opat Viktor Dammertz.
Po maši so odprli in blagoslovili Socialni center sv. Benedikta na vrhu Škorklje v vili Geiringer. To vilo je gospa Modiano darovala benediktinkam, ki so stavbo obnovile in jo dale na razpolago za socialne
Rema mskih im r Trstu
Versko stanje v Rusiji
Metropolit Pitirim, četrta osebnost v ruski pravoslavni Cerkvi, je nedavno obiskal Rim. Srečal se je s časnikarji in opisal versko stanje v Rusiji. Med mladino se je znatno povečalo zanimanje za verska vprašanja. Poklicev je dovolj. Zaradi svojskih okoliščin morejo sprejeti le vsakega tretjega kandidata za duhovniško službo. Državni zakoni zelo omejujejo versko delovanje v Rusiji. Množijo se tudi sodnij ski procesi proti aktivnim vernikom. Metropolit Pitirim je poverjen za verski tisk v Rusiji. Dejal je, da deluje na tem področju 116 ljudi. Naklade verskih publikacij pa so skromne in ne morejo zadostiti potrebam vernikov. Značilno je, da samostan sv. Sergija, ki je 70 km južno od Moskve, obišče vsak dan na tisoče romarjev.
Zveza cerkvenih pevskih zborov je posvetila letošnjo zborovsko revijo skladatelju, dirigentu, publicistu, političnemu in javnemu delavcu Ubaldu Vrabcu, ki bo 11. decembra praznoval svoj 75. rojstni dan. Jubilantovo osebnost in delo je med revijo izčrpno orisal dr. Zorko Harej in mu podelil spominsko plaketo. Skoraj vsi zbori so v svoj spored vključili eno Vrabčevo pesem.
Na reviji je sodelovalo 13 zborov. Prvi je nastopil zbor »M. Kogoj« iz Trsta, ki ga vodi Nada Zerjal-Zaghet, nato zbor »Mačkolje« (Cveto Marc), potem zbor »Slovenec« iz Boršta (D. Petaros), dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj (Ljuba Smo-tlak), tržaški mladinski zbor (Tomaž Simčič in Bogdan Kralj), »Fantje izpod Grmade« (Ivo Kralj), cerkveni zbor iz Rojana (Humbert Mamolo). Tu je bil kratek premor.
Po premoru pa so se zvrstili naslednji zbori: zbor iz Štmavra (Gabrijel Devetak), »Jadran« (Cveto Marc), dekliški zbor »Devin« (Herman Antonič), cerkveni zbor Novega sv. Antona (Edi Race), cerkveni zbor iz Sv. Križa (Albin Verginella), cerkveni zbor z Opčin (Janko Ban). Ob koncu revije je bila skupna pesem Ubalda- Vrabca
V	Marijinem domu v ROJANU bo v petek 5. decembra ob 15. url
MIKLAVŽEVANJE
Šolski otroci bodo nastopili z igrico.
in kulturne dejavnosti. Župnije, organizacije in razne skupine bodo v tej vili našle prostor za konference, sestanke, zborovanja.
V	svoji okrožnici prosi tržaški g. škof, naj skušamo to hišo čimprej in primerno uporabljati.
Še o Baragovi proslavi v Ricmanjih
Naj dodamo k lepemu poročilu o Baragovi proslavi v Ricmanjih, da je nosil težo za vse priprave slovesnosti župnik dr. Angel Kosmač in tamkajšnje župnijsko občestvo, ki je požrtvovalno sodelovalo. Obema se za večmesečno prizadevanje toplo zahvaljujemo. - Udeleženci
KATOLIŠKI GLAS list zu kritične bralce
Nov učbenik za slovenske šole
Pred nedavnim je izšel v Trstu slovenski prevod učbenika z naslovom »Osnove politične ekonomije«. Avtor je Antonio Scalzo, prevajalec pa Marijan Bajc. Za tisk je poskrbel deželni šolski urad. Knjiga šteje 551 strani.
Agostino De Vita z univerze v Pavii v predstavitvi meni, da knjiga povsem ustreza namenu, zaradi katerega je bila napisana. In napisana je bila za šolske potrebe. Dijaki imajo tako na voljo obsežno in poglobljeno razlago ekonomskih pojavov, popestreno s številnimi statističnimi razpredelnicami, grafikoni, preglednicami, opombami, dopolnili, povzetki in vajami. Koristni so tudi glosar ekonomskih izrazov in kazala.
Prav je, kot pravi prevajalec v svojem kratkem uvodu, da Slovenci v Italiji dokažemo svojo življenjskost tudi s tem, da si oskrbimo tako zelo potrebne učbenike.
Knjiga utegne biti zanimiva in koristna tudi za širši krog bralcev, zlasti za go-skodarstvenike, publiciste, prevajalce in časnikarje, saj nudi poglobljen in dovolj dostopen splošen pregled številnih in pomembnih gospodarskih pojavov. Poleg tega jo odlikuje skrben in tekoč jezik ter bogato izrazoslovje. •• d. j.
»Kraška gmajna«, ki jo je dirigiral skladatelj sam. Pri reviji je nastopilo 330 pevcev.
Kaj naj rečemo o letošnji reviji? Predvsem nas je razveselilo dejstvo, da so se vsi zbori številčno okrepili in pomladili. Tudi petje je iz leta v leto bolj kvalitetno, kar dokazuje, da vsakoletna revija dosega svoj namen. Revija ni tekmovanje med zbori, vendar se vsak zbor trudi, da bi čim bolje nastopil in zapel svoje pesmi. Presenečenje je bil tržaški mladinski zbor s 40 člani, ki ga povečini sestavljajo dijakinje in dijaki višjih šol. Upamo, da bo zbor živel in se razvijal. Prvič je nastopil »Slovenski šopek« iz Mačkolj, ki ga sestavljajo dekleta, ki so svoj čas pela v otroškem zboru.
Zbori so skupno zapeli 40 pesmi, kar je za en večer veliko. Program je bil zelo raznolik, saj so zbori peli pesmi 25 skladateljev. Udeležba na reviji je bila dobra.
V	prvem delu je bil prisoten tudi tržaški škof Bellomi.
S pripravo vsakoletne revije zborov ima vodstvo Zveze veliko dela in skrbi, vendar ima zadoščenje, da delo ni zaman. Hvaležni smo Zvezi cerkvenih zborov, ki nam je pripravila zares bogat umetniški užitek.
Z. S.
Slovenci po svetu
Lazaristovski duhovnik Jože Gregor, umrl letos 15. novembra v ZDA
    m      .......................................................................................................................................................................................................................................................    mm.........................................................................................minulimi......imun
Turneja ansambla „Galebi“ in pevskega terceta „Mavrica“po Kanadi in ZDA
(5)
IZLETNIKI
V	ponedeljek 6. oktobra smo se na letališču v Chicagu poslovili od naših gostiteljev, posebno od gospe Korine Lesko var in odpotovali v Denver. Popoldne smo si ogledali mesto. Bil je čudovit sončen dan. Občudovali smo izredno modrino tamkajšnjega neba.
Drugi dan, 7. oktobra, pa smo odleteli v San Francisco, za Amerikance mesto sanj. Nastanili smo se v središču mesta in se že isti popoldan podali na ogled. Izredno presenečeni smo bili nad urejenostjo Kitajske četrti (China Tovvn), kajti iste v drugih mestih, zlasti v New Yorku, vzbujajo čisto nasprotne vtise.
Sicer pa je San Francisco v celoti res nekaj posebnega. To smo doživeli nasled-
Romarski doni v Lemontu, ki ga vodijo slovenski frančiškani. Na lemontskem pokopališču čaka vstajenja tudi škof dr. G. Rožman, ki je umrl 16. nov. 1959 v Clevelandu
nji dan, v sredo 8. oktobra, ko smo si s celodnevno turo z avtobusom ogledali važnejše dele mesta, kakor tudi okolico.
Za razliko od drugih mest je tukaj precejšnja draginja. Nekoliko dvomljive vtise smo dobili v četrti, kjer živijo Italija-
ni. Vsekakor pa ne bi imeli tako popolnega vpogleda v mestno življenje v ZDA, če ne bi obiskali tega mesta.
V četrtek 9. oktobra smo iz San Francisca poleteli v Los Angeles, mesto Holly-wooda in prihodnjih olimpijskih iger. Na razpolago smo imeli samo nekaj popoldanskih ur. Odločili smo se za kopanje v Pacifiku. Dobro uro vožnje z avtobusom se začnejo velikanska kopališča. Morje je bilo zelo valovito. Zato smo se temu primerno razvedrili, čeprav so pri kakšnem veliki valovi povzročali opravičen strah. Voda sicer ni bila preveč čista, predvsem zaradi drobnega peska, ki ga je polna obala. Pod večer smo se z avtobusom odpeljali na kratek ogled mesta, ki nas samo po sebi ni prevzelo, ker je zelo raztegnjeno in velja za drugo največje mesto v ZDA.
DOMOV
V petek 10. oktobra smo zjutraj zgodaj odleteli iz Los Angelesa v New York. Bila je izredno lepa vožnja. Prostrane ravnine,
puščave in gore (Grand Canyon), ki smo jih gledali skozi letalska okenca, so nam krajšale skoraj peturno vožnjo.
Popoldne smo dospeli v New York in od tam z letališča John Kennedy zvečer z letalsko družbo Air India (z isto smo tudi odpotovali iz Londona) poleteli proti Londonu, kamor smo po šestih urah vožnje dospeli v soboto 11. oktobra zjutraj.
Nekaj čez poldne smo z letalom Alitalia odpotovali proti Milanu in prišli v Milan nekaj pred 14. uro. Po kratkem carinskem pregledu in drugih opravilih smo ob 16. uri s tremi osebnimi avtomobili, ki so nam jih za pet tednov varovali salezijanci v Milanu, odpotovali in prišli domov nekaj pred 11. uro zvečer.
(Konec prihodnjič)
Revija »Ognjišče«
Število naročnikov mesečnika »Ognjišče« se je v zadnjih dveh letih povečalo za
10.000.	Sedaj tiskajo 92.500 izvodov, novoletno številko, ki bo izšla pred božičem, bodo tiskali kar v 95.000 izvodih.
Ob Mali Cecilijanki
V ponedeljek 8. decembra ob 16. uri na praznik Brezmadežne bo v Katoliškem domu pevska revija mladinskih in otroških zborov, ki jo poznamo pod imenom Mala Cecilijanka. Ta nastop, ki neposredno sledi »veliki« Cecilijanki, naj bo dostojen zaključek proslave zavetnice petja svete Cecilije, ki ima v Gorici tako dostojen okvir s strani obeh tu živečih narodnosti.
V ponedeljek 8. decembra bodo nastopili mladinski zbori iz Števerjana, Rupe-Peči, Pevme, Sovodenj, Doberdoba, Pod-gore, Štandreža, Plešivega, z Opčin in Kekca iz Gorice. Zaključili bodo s skupno pesmijo, kot je že ustaljena navada.
Naj nas praznik petja naše mladine nagne, da se pevske revije udeležimo m tako damo priznanje tem skupinam, ki so pravzaprav člani odraslih zborov jutrišnjega dne in nosilci naše pevske kulture. Napoveduje se nam glasbeni užitek posebne vrste. Ne zamudimo ga!
Nadškofov obisk v Števerjanu
V ponedeljek 1. decembra je goriški nadškof zaključil z obiskom bolnih in ostarelih svojo vizitacijo v Števerjanu, ki jo je pričel prejšnji ponedeljek 24. novembra, ko je imel srečanje s farno skupnostjo v Sedejevem domu. Naslednji dan je obiskal vrtec, osnovno šolo in župan stvo. V petek 28. novembra se je sestal z mladimi, v nedeljo 30. novembra pa je maševal dopoldne v Števerjanu, popoldne pa na Jazbinah. Podrobno poročilo o tem obisku objavimo prihodnjič.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 3 Predavanje prof. H. Močnika
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub si je zamislil za letošnjo sezono vrsto »pričevanj«, srečanj z ljudmi, ki so v prvi osebi pripomogli k razvoju naše narodnostne skupnosti na Primorskem.
V sredo 26. novembra smo imeli pred seboj prof. Huberta Močnika. Predavatelj je bil učitelj še pod Avstrijo, bil premeščen v notranjost Italije med obema vojnama, po vojni pa ravnatelj v Gorici. Govoril je na temo: Slovenski šolniki na Primorskem med obema vojnama. Začel je z dolgim uvodom, ki bi že sam zadostoval za celo predavanje: orisal nam je politično okolje pod avstrijsko upravo, trenja med italijansko, nemško in slovensko narodno skupino, politične zdrahe med samimi Slovenci, boje za naša šolska poslopja — »svetišča ljudstva«. Učiteljstvo je bilo neorganizirano, dokler se ni ustanovila leta 1888 Učiteljska zveza, ki je združevala tudi različno usmerjene pripadnike.
Po prvi svetovni vojni je Zveza naletela na hudo nasprotovanje protislovenskih sil, zlasti ko se je potegovala za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti. In to prek svojega glasila in vsesplošnega udejstvovanja v izvenšolski prosvelni dejavnosti. Vse delovanje je vodila stroga načelnost, ki je sama lahko kljubovala hudemu pritisku.
Ko je nastopil fašizem, je Zveza spodbujala svoje pripadnike k učenju italijanščine, da bi tako preprečila odpust učnih moči; a premestitve daleč v Italijo ali odslovitve so se dotaknile vsakogar. Zveza je bila ukinjena leta 1923. V Italiji niso slovenski učitelji bili deležni takega nasprotovanja in pritiska s strani oblasti kot tu.
Udeležba na predavanju je bila precej skromna. Manjkalo je tudi precej naših vzgojiteljev. - SMReKKovec
Druga abonmajska predstava v Gorici
V sredo 19. novembra smo imeli v Gorici drugo abonmajsko predstavo. Tokrat je bila v gledališču Verdi, kjer se bo odslej nadaljevala abonmajska sezona. Na sporedu je bila E. Kishna vesela žaloigra »Bil je škrjanec«. Delo so izvajali trije člani SSG iz Trsta.
E.	Kishon je pri nas skoro neznan. Igro je Borut Trekman prevedel izrecno za tržaško gledališče. E. Kishon je sodoben dramatik (rodil se je na Madžarskem leta 1924). Bil je madžarski Jud. Njegovo pravo ime je Ferenz Hoffmann. Leta 1949 se je končno preselil v svojo domovino in si nadel židovsko ime. Takrat se je začela njegova umetniška rast. Napisal je veliko
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
MALO CECILIJ ANKO
ki bo v ponedeljek 8. decembra ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Nastopili bodo številni mladinski in otroški zbori.
satiričnih tekstov, ob katerih se gledalec smeje, a večkrat z grenkobo v ustih.
V	delu »Bil je škrjanec« smo videli nekakšno parodijo znamenite Shakespearove drame »Romeo in Julija«. Kishon nadaljuje oz. začne svojo komedijo tam, kjer jo Shakespeare konča. Avtor si zamišlja, kakšno bi bilo življenje teh strastnih, večnih, svetovno znanih ljubimcev, če bi Shakespearova drama imela srečen konec. Kishon je njuno zakonsko življenje prikazal zelo rutinsko, podobno kateremu koli zdolgočasenemu življenju dveh zakoncev, ki ne prenašata več drug drugega. Večna ljubimca sta na odru že priletna zakonca, ki bi se najraje ločila. V njiju ni več niti trohice strastne zaljubljenosti. Ta se je namreč utopila v vsakdanjih skrbeh in ponavljajočem se banalnem hišnem delu. Julija je zgubila nekdanji čar in Romeo prav tako. Ta se celo zaljubi v svojo ogre-vačo Lizo. Pred nami je povsem zavožen zakonski par, kot jih je na žalost v današnjem svetu nešteto. Onadva imata tudi hčerko Lucretio, ki je tipičen primer sodobnega užitkarskega dekleta, ki bi samo plesala in se zabavala. V delu nastopa tudi sam Shakespeare, ki se zgraža nad čudnim življenjem Romea in Julije, toda nad njima nima več oblasti. Znameniti dramatik predstavlja preteklost s svojim vzvišenim govorom v verzih, onadva pa sodobni kaos. Shakespeare je prikazan v smešni luči, saj sploh ne pozna več svojih stvaritev. Venomer zamenjuje svoje junake in na koncu zbeži s hčerko »nesrečnih« zakoncev.
Iz srca smo se včasih zasmejali ob komediji, ki ni zahtevala mnogo razmišljanja, čeprav skriva v sebi neko grenkobo. Smeh so izsilile tudi komediantovske režiserjeve domislice, čeprav se je morda kak gledalec spotaknil ob njih. Delo je bilo za igralce precej naporno, saj sta dva igrala po dve ali celo tri vloge. Pred nami sta se vrstila Romeo in oče Lorenzo. Spretno ju je predstavil Stane Starešinič. Mira Sardoč je odigrala vlogo Julije, hčerke Lucretie in stare dojilje. Najbolj je zablestela v vlogi nemirne, postarane Julije, Brez kakih težav se je iz te junakinje spremenila v ostali dve. Nepozabni Shakespeare je bil Jožko Lukeš. Delo je režiral Miran Herzog, gost iz Slovenije. Glasbo je napisal in jo sam izvajal Aleksander Vodopivec. Zanimive kostume, ki so se skladali s sceno, si je zamislila Alenka Bartol, »cunjarsko« sceno pa Melita Vovk. Za koreografijo je poskrbel Janez Mejač.
Iva K.
Poimenovanje slovenske šole po Otonu Župančiču
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so med drugim odobrili sklep odbora o poimenovanju slovenske osnovne šole v ulici Brolo po pesniku Otonu Zupančiču. Sklep je bil sprejet soglasno.
Svetovalci so tudi razpravljali o potresu v južni Italiji in sprejeli sklep, da bodo izvedli tudi konkretne akcije za pomoč. Občinski svet je nadalje odobril celo vrsto problemov redne uprave. O županovih programskih izjavah pa bodo svetovalci verjetno razpravljali na prihodnji seji.
Promocija
V	petek 28. novembra je na oddelku za moderno leposlovje Iržaške univerze doktorirala z najvišjo oceno Lučana Budal. Pri prof, Francescatu je zagovarjala tezo »Slovenski govor Gorenjega Marsina (Videm)«, v kateri je obdelala strukturo jezika, ki je varianta nadiškega narečja in podala socioekonomsko sliko te male vasi pod Matajurjem. Lučana poučuje na srednji šoli »Ivan Trinko«, poleg študija pa je bila aktivna tudi v naših društvih. Zbor L. Bratuž in posebno nekdanji člani društva SKAD, čigar predsednica je bila, ji čestitajo in želijo še nadaljnjih uspehov.
Rupa
Poroka. V farni cerkvi v Ločniku sta se poročila Stanislava Gravnar z Oslavja in Rado Buzin iz Rupe, ki skupaj z bratom in še enim sodelavcem vodi zidarsko podjetje. Da se ne pozabijo stare navade, je prišel poročni par na ženinov dom, kjei ga je najprej sestrična Slavica pozdravila s posrečenim nagovorom. Sledilo je rezanje »štrika« pred vhodom v hišo. Nevesta je dobila zidarsko žlico, ženin pa kuhalnico.
Sorodniki in prijatelji želijo obema mladoporočencema obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti in da bi se v vaški skupnosti čim bolje počutila.
Uspel koncert Komorne skupine iz Gorice
Na letošnjem prvem abonmajskem koncertu Glasbene matice so se goriški publiki predstavili domačini. Komorno skupino sestavljajo glasbeniki, ki delujejo v goriškem oziroma v deželnem ambientu: sopranistka Ada Merni, klarinetist Lino Urdan, flavtist Giorgio Marcossi in pianistka Helena Plesničar. Sestava skupine je dokaj nenavadna, zato je bil tudi program za večino poslušalcev nov, vendar zanimiv.
Naj s tem v zvezi omenimo posrečeno kombinacijo soprana, klarineta in klavirja v Spohrovich »Sechs deutsche Lieder« ali pa kombinacije soprana, flavte in klavirja v dveh kratkih skladbah A. Capleta. V ostalem delu programa pa smo slišali še Beethovnovo sonato v B-duru za flavto in klavir oziroma za klavir in flavto, saj vloga klavirja bolj izzveni, medtem ko flavta le v nekaterih delih skladbe »flav-tovsko« izzveni in Schumannovo Fantasie-stiicke, kjer se romantično spleta igra kla rineta in klavirja.
Vsi izvajalci so dokazali resen pristop in neoporečno muzikalnost. Mogoče je ves večer izzvenel preveč zadržano, to se pa lahko zgodi, ko nastopijo umetniki pred domačim občinstvom. V dvorani palače Attems je koncertu sledilo res številno občinstvo, ki je z zbranim poslušanjem in ploskanjem nagradilo izvajalce. - n-n
Števerjanski vestnik št. 7
Na 14 straneh se bralec temeljito lahko informira o življenju v tej simpatični občini in župniji na robu naših Brd. Tako zvemo o sestanku SSk 4. novembra, o praznovanju zahvalne nedelje, o trgatvi, ki je uspela kljub deževnemu vremenu, o Vahtih in še o marsičem drugem. Skupina mladih Števerjancev je nastopila 19. oktobra v baziliki sv. Ivana v Štivanu, števerjanski zbor društva »F. B. Sedej« pa na Cecilijanki 1980. Nadaljuje se potopis Šte-verjanca na Kanarske otoke. Iz opisa se vidi, da mu Španci ne »ležijo« preveč. Vendar se po enem bežnem obisku ne more in ne sme napraviti sodbe o nekem narodu. Upoštevati je treba tudi preteklost, ko ni bila miselnost taka kot je današnja. Zanimivi so prosti spisi nekaterih učencev 5. razreda osnovne šole v Števerjanu. Kar pet jih je. Vaška kronika govori o življenjskem jubileju županove mame, omenja tri smrti in registrira eno poroko. Upajmo, da tudi krsti ne bodo izostali.
DAROVI
Za Katoliški glas: M. Manfreda, Genova 14.000; Virgilij Bratina in žena Filipina ob svoji zlati poroki 50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Virgilij Bratina in žena Filipina ob svoji zlati poroki
50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: Bernarda Terčon v spomin pok. Jožefa Suban 25.000 lir.
Družbenica iz Trsta: za Sv. goro, za cerkev v Novi Gorici in za semenišče v Vipavi po 100.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta 3: Paren-zan Marija 15.000; N. N. 50.000; N. N. 20.000, Hlača-Glavič Ivana 50.000; N. N. 10.000; Curk Tončka v spomin na pok. voditelja Omersa Ivana 50.000; N. N. 30.000; Vončina Marija 30.000; N. N. 10.000; Perat Anica ob 40-letnici vstopa v Marijino družbo 100.000; N. N. 20.000; Uršič Dora 200.000; N. N. 10.000; Geržina N. 30.000; Slama Marija 100.000; N. N. 10.000; Krevatin Marjeta 50.000; Curk Tončka 50.000; Bolčič Antonija 10.000; N. N. 10.000; N. N. 50.000; Žerjal Marija 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Angel Renar ob smrti mame Zofije 50.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina Bajc, Trst v spomin na pok. mamo Marijo Berdon 30.000 lir.
Za dom p. Leopolda pri Domju: J. Ambrožič, Trst prošnja za razsvetljenje k p. Leopoldu 50.000; Frančiška Glavič 5.000; N. N., Kolonkovec v spomin svojih dragih pokojnih 20.000; Amelija in Leopold Pan-gos, Trst ob prvi obletnici smrti drage mame Karoline Muzlevič 10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Afra, Linča, Damjan H. in Ada 60.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Zabnlcah: D. in N. v spomin na pok. babico 50.000; N. N.
50.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Vrh 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTllA
Maša za slovenske vernike v Ronkah bo
v nedeljo 7. decembra ob 11.30 v cerkvi sv. Lovrenca. Med mašo bo pel zbor »Lojze Bratuž«.
Maša za cerkveno edinost bo v Zavodu sv. Družine v Gorici v torek 9. decembra ob 17. uri.
Šesta matineja kulturnega krožka »Ro-dolfo Lipizer« bo v nedeljo 7. decembra v goriškem Avditoriju. Nastopil bo pianist Carlo Hose, ki bo izvajal Chopinove skladbe.
Občni zbor Skupnosti Družina Opčine
bo v nedeljo 14. decembra v še nedograjeni stavbi Skupnosti. Ob 11. uri uvodno poročilo, ob 13. uri skupno kosilo (rezervacije 040/211516), ob 15. uri diskusija in srečanje s prijatelji. Večer se bo nadaljeval z glasbenim programom in igrami.
Mladinska verska skupina iz Trsta obvešča, da bo v nedeljo 7. decembra v Ma-rijanišču na Opčinah ob 14.30 duhovna obnova za mladino nižje srednje šole.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti sporoča, da je odprlo denarno nabirko za potresence v južni Italiji. Prispevki se sprejemajo od 16. do 19. ure na sedežu SSk v Trstu, ul. Machiavelli 22. Prispevke je mogoče nakazati tudi na tekoči račun 11-126, Slovenska skupnost, ul. Machiavelli 22, Trst. Prispevki se sprejemajo do 31. decembra letos.
Otroci, ste že pisali sv. Miklavžu?
SV. MIKLAVŽ
nas bo obiskal v petek 5. decembra ob 19. uri v župnijskem domu v Doberdobu. Otroci podo nastopili v igrici »PRETEP NA DOBERDOBSKI GMAJNI«
Pridite vsi!
V	Kulturnem domu v Trstu (balkonska dvorana) bo v petek 5. decembra ob 20.30 premiera dramskega dela Dacie Maraini »Ženski na podeželju«. Igra je izven abonmaja. Ponovitvi bosta v soboto 6. decembra ob 21.30 in v nedeljo 7. decembra ob 18. uri. Zaradi zelo omejenega števila sedežev priporočamo, da si udeleženci vnaprej rezervirajo vstopnice.
Boršt. V petek 5. decembra ob 15.30 bo sv. Miklavž obiskal mladino Krekovega doma, vrtca in osnovne šole. Na sporedu bo igrica Lučke Susič, petje in otroška muzika.
Blagoslovitev stavbišča in temeljnega kamna cerkve presvetega Odrešenika v Novi Gorici bo na tretjo adventno nedeljo 14. decembra ob 14.30.
Marijanski koledar za leto 1981, kakor tudi zadnjo salezijansko knjižico »Mesec dni na Rdečem otoku« še lahko dobite pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena koledarja je 1.000, knjižice pa 500 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 7. do 13. decembra 1980
Nedelja: Srem, dok. oddaja. 16.10 Vojna in mir, sovjetski film. 17.55 Vaterpolo Jug:Vasas. 20.00 Veliko mesto, nadalj. 21.25 Titovo Užice, dok. oddaja.
Ponedeljek: 17.30 Živalstvo Avstralije.
18.20	Jezik v javni rabi. 20.00 Ropular, tv drama. 20.55 Kulturne diagonale. 21.50 Puškinova 15, jug. film.
Torek: 17.10 Dimnikarček se potepa po svetu. 17.20 Slovenska folklora. 18.00 Pole-tavček. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Trsje in blato, nadalj. 22.05 Cappella Craco-viensis.
Sreda: 17.20 Lisjak na Boču. 17.40 Ukročeno oko. 18.10 Naša pesem 90. 20.00 Dvobojevalca, angleški film. 22.00 Miniature.
Četrtek: 17.20 Olimpiada, poljski film.
17.40	Zadetek, film. 18.00 Grdi raček. 18.40 Mladi za mlade: Samo v napoto? 20.00 Studio 2. 22.05 V znamenju.
Petek: 17.00 Lutke. 17.25 Pan Tau, češka otroška serija. 17.55 Rock koncert. 18.40 Zgodovina železnic. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 21.15 VVashington za zaprtimi vrati, film. 22.45 V temi, amer. film.
Sobota: 16.05 Prelepa Vasiljica, sovjetski film. 17.15 Košarka. 18.45 Naš kraj.
20.00 Bolnišnica na koncu mesta, nadalj.
21.00 Sobotna tv križanka. 22.35 Jugger-naut, ameriški film.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob
11.,	14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 7. do 13. decembra 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Kraljevič in berač«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Satirični kabaret. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 Skladbe v čast Devici Mariji. 11.00 Mladinski oder: »Zlata lilija«. 11.20 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni dogodki. 12.30 Melodije od vsepovsod. 12.40 Slovenski priimki. 13.20 Cecilijanka 1980. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 A. Rebula: »Duh Velikih jezer«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Baritonist Samo Vrem-šak in organist Hubert Bergant. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom. 10.10 Komorna glasba. 12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Kulturne rubrike naših tednikov. 14.10 Odraslim prepovedano. 16.00 Poslanstvo Ciril-Metodove šole.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče.
18.00 Mirko Mahnič: »Češnjevi cvetovi« (Kajuh).
Sreda: 8.10 Cvetje hvaležno odklanjamo.
10.10 Koncert. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 'Naši zbori.
14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Roman »Veter v vinogradu«. 15.00 Nove plošče. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Cecilijanka '80.
18.00 Gledališki trenutek.
Četrtek: 8.10 Slovenske banke in posojilnice na Goriškem. 10.10 Simfonična glasba. 12.00 Gledališki trenutek. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Trinajst romanov.
15.00 Pišite, predvajali bomo. 16.00 Potovanje v Ameriko. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Samospevi. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Stanje slovenskih šol. 10.10 Operna glasba. 12.00 Na goriškem valu.
12.40	Pristopanje k deželnim oddajam.
13.20	Seghizzi 1980. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?. 14.30 Roman »Veter v vinogradu«. 15.00 Doba kantavtorjev. 16.00 Satirični kabaret. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Diplomiranci GM v Trstu. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem.
Sobota: 8.10 Koder teče, ondod moči.
10.10 Baritonist Samo Vremšak in organist Hubert Bergant. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.00 Izbori iz rock-oper. 16.30 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 S. Cumpeta: »In kaj se je zgodilo potem?«, enodejanka. 18.40 Vera in naš čas.
Darovi za potresence
Kakor ob potresu v Furlaniji bomo tudi sedaj ob potresu v južni Italiji sprejemali darove za prizadete, da jih pozneje preko goriške škofije dostavimo dobrodelni ustanovi Caritas, ki je skupaj z drugimi prevzela skrb za prizadeto prebivalstvo. V ta namen darujejo:
N. N. 50.000; tržaški skavti in skavtinje iz sklada za potresence 358.000; Diomira in Drago Bajc v spomin na Marijo Ferlu-ga 25.000; Virgilij Bratina in žena Filipina ob svoji zlati poroki 50.000 lir.
★
Za katedralo v Skopju: J, A. 50.000; N. N. 4.000; Zora 20.000; N. N. 4.000; N. N., Gorica 50.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst ob prvi obletnici smrti drage mame Karoline Muzlevič 15.000 lir.
Za misijonarje: N. N. 150.000; Zmaga Mastellaro namesto cvetja na grob duhovnika J. Gregorja CM 5.000 lir.
OGLASI
“a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo