Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. lir 30.. NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino-zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200, Oglasi po dogovoru Spcdlzione in abb. postale I. gr. ŠT. 186 TRST, ČETRTEK 9. JANUARJA 1958, GORICA LET. VII. PO ZASEDANJU „KONGRESA AFRISKO-AZIJSKE VZAJEMNOSTI" Sovjetsko pronicanje med narode Azije in Afrike Začela se je tekma tudi na gospodarskem področju - Čigav vpliv bo zmagal na svetu? Od 26. decembra do prvih dni januarja je l>ido v Kairu mednarodno zborovanje, Ikii je upravičeno vzbudilo veliko pozornost v za padnem svetu. Pod pokroviteljstvom predsednika Naserja so se v največjem afriškem mestu zbrali na posvetovanje odposlanci iz 45 dežel Azije in Afrike, da razpravljajo in sklepajo o svojih skupnih zadevah in oiljili. Prvič v zgodovini so, kot znano, slklupno nastopili črno - in rumenoipoiliti narodi I 1955 v indonezijskem mestu Bandungu, kjer so sprejeli nekatere smernice za svojo politi ko> do belckožcev, ki so skozi stoletja bili dejanski gospodarji njihovih dežel ter odlo čali o njihovi usodi. Vodilna ideja zasedanja v Bandungu je bila, da se morajo vsa ljudstva Azije in Afri ke enkrat za vselej otresli sleherne gospodarske in politične odvisnosti od belcev ter poslati popolnoma svobodna na domači zem- U>- Pri tein je zelo značilno, da na zborovanje v Bandung niso bili vabljeni Rusi, čeprav se Sovjetska zveza razteza čez ogromne pokrajine Azije od Urala do Tihega oceana. RUSI V KAIRU Zakaj med zastopniki 29 azijskih in afriških vlad 1. 1955 ni bilo Rusov? Zalo, ker so prireditelji zasedanja v Bandungu prištevali tudi Sovjetsko zvezo med imperialistične države, ki dirže v odvisnosti številne tuje na rode in pokrajine v Aziji. Zborovanje, uperjeno zoper imperializem in kolonialno gospostvo, ne more vabiti k sodelovanju imperialistov, četudi nastopajo pred svetovno jav n ostjo s pTotiimperial ističnim. komunističnim programom. Na zadnjem zborovanju v Kairu so pa bili Rusi poleg Japoncev zastopani z najištevil nejšiin odposlanstvom. Nič ne more zgovor-neje ponazoriti velike spremembe, ki se je od 1. 1955 do 1957 izvršila -v mednarodnem političnem položaju! Iz imperialistov so se Rusi iznenada prelevili v prijatelje in zaveznike narodov Azije in Afrikle! ZASTOPANA VEČINA ČLOVEŠTVA T o je prvi uspeh njihove vztrajne politike na Srednjem Vzhodu, je posledica njihovega sodelovanja z Naserjem, ki ima velik vpliv ne le.v Afriki, temveč tudi v Aziji. Predvsem Naserju se ima Rusija zahvaliti, da so jo »prejeli med prijatelje temnopoltih ljudstev ter jo povabili v Kairo. Antikomu-nistični diktator Egipta se je hotel oddolžili Moskvi za vso pomoč, ki jo je od nje zadnja leta prejemal. Res je sicer, da se zasedanje v Kairu ne da primerjati s tistim v Bandungu. L. 1955 so bili v Bandungu zbrani zastopniki 29 vlad, medtem ko je bilo zborovanje v Kairu neuradno. Na njem je bilo videti tudi odposlance raznih opozieionalnih in celo prepovedanih strank in tudi politične begunce, ki jih iščejo sodišča. Razen tega v Kairu niso bile zastopane vse azijske in afriške dežele: tiste, ki so zaveznice zapadia ali se zapadli nočejo zameriti, so izostale. Tako so vabilo odklonile Jordanija, Irak, Libanon, Tunizija in Maroko, ravno tako sta ga odbili Perzija in Turčija. Močno bi se pa motil, kdor bi sodil, da je bilo zasedanje zategadelj brezpomembno. V Kairu so se namreč sestali poleg političnih beguncev tudi uradni ali poluradni predstavniki velesil, kot so Kitajska. Indija, Sovjetska Rusija in Japonska, in število prisotnih dežel je sploh daleč presegalo skupino tistih, kli zavoljo prijateljstva z zapadujuki niso hoteli priti v Kairo. Na zborovanju so prišli do besede odposlanci domala vseh evropskih prekomorskih kolonij v Afriki in Aziji. Ljudje, zbrani v Egiptu, so skratka govori, li v imenu večine prebivalstva na zemlji. Ko so se zastopniki Sovjetske Rusije s pomočjo Naserja lahko udeležili kot polnopravni člani zasedanja, jim je bila zatorej dana edinstvena prilika, da širijo med večino človeštva svoj vpliv in svoje ideje. Vsem ponujajo pomoč Ju Rusi so izredno priložnost tudi temeljito izkoristili. Načelnik njihovega odposlanstva Rašidov je v Kairu obljubil vsem narodom Azije in Afrike vsestransko gospodarsko in tehnično pomOČ Sovjetske zveze. »Za vas«, je dejal* »bi lahko gradili tovarne, uredili prometna sredstva, ustanavljali univerze, bolnišnice ali kulturne zavode. Stavili bi vam lahko na razpolago svoje strokovnjake in istočasno šolali vaše dijake na naših učiliščih. Povejte nam, kaj potrebujete, in ml vam bomo nudili sleherno pomoč, naj bo to s posojili, s tehnično podporo ali katerimkoli drugim sredstvom. Pri tem ne iščemo svojih koristi. Ml nočemo niti dobičkov niti privilegijev niti surovin. Od vas tudi ne zahtevamo, da bi se priključili temu ali onemu taboru ali spremenili svojo vlado. Judi svoje notranje in zunanje politike vam ni potrebno spreminjali. Pomagati vam želimo povsem nesebično kot brat bratu«. Te ruske ponudbe so vzbudile v Kairu tako navdušenje, da »o se nekateri zborovalci takoj oglasili s predlogom, naj kongres izreče Sovjetski zvezi zahvalo za pomoč, ki jo je že dala in jo misli še nuditi narodom Azije in Afrike. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da večina na zasedanju zastopanih dežel nikakor ni komunistična. Prebujajoče se narode obeh zemljin preišinjala predvsem plameneč nacionalizem in strastna težnja po svobodi in neodvisnosti. »Večina, kar nas je tukaj«, je izja- vi zastopnik Indije Singh, »nismo komuni' sli«. In ko so časnikarji vprašali odposlanca afriške države Ghana, ali ima sovjetski nastop na Ogrskem za imperialistično dejanje, je odgovoril brez oklevanja: »Do/ Mi obsojamo ravnanje Sovjetske zveze v lem vprašati in «, Človek se sprašuje, kako je mogoče, da je kljub globokim ideološkim razlikam in nasprotjem Sovjetska Rusija v Kairu lahko složno sodelovala z zastopniki azijskih in afriških dežel. OD KOD SLOŽNO DELO Vzrok je v tem, ker ni na zasedanju nikomur vsiljevala svojih idej, temveč brez vsakega pridržka sainvo podpirala vse narodne, socialne, politične zahteve in težnje azijskih in afriških narodov. Z njimi skupno se je prav tako zavzemala za neodvisnost Alžira in francoske kolonije Madagaskar v Indijskem oceanu kot za svobodo prebivalstva y angleških afriških posestih Kenia in Uganda. Glasovala je zn to, da se otok Okinava vrne Japoncem, Formivsa Ki.tajškfi, Maroku pa vsi kraji, ki jih ima še v oblasti Španija. Samo po’ sebi se razume, da je podprla tudi predlog, naj Holandija odstopi Indoneziji zapad-ni del Nove Gvineje v Tihem oceanu. Ni je sikrat k a zahteve narodov Azije in Afrike, katere Sovjetska Rusija ne bi bila v Kairu brezpogojno odobrila. Ker je Rusija poleg Amerike danes najmočnejša velesila na svetu ter ima zategadelj v mednarodni politiki zelo lehino besedo, je samo po sebi umljivo, da je državam m ljudstvom \zije in Afrike sovjetska podpora nadvse dobrodošla, čeprav se večina teh narodov ne strinja s komunizmom ali ga naravnost odklanja. V TEKMI Z ZAPADOM /Za pa dno, predvsem ameriško časopisje jele dni poudarjalo, da je protiimperialislično zborovanje v Kairu brez moralne veljave že zavoljo tega. ker na njem sodeluje Rusija, ki je sama največja imperialistična velesila be-lokožeev v Aziji. Medtem ko se Velika Bri-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Pobuda Velike Britanije Navzkrižje med Ameriko in njenimi evropskimi zavezniki je bilo pred sestankom Atlantske ziveze v Parizu, kot smo že pisali, v naslednjem. Zunanji minister Du!les je smatral vsako pogajanje z Kusi za zgubo čaka ler silil zaveznike le v lo, da se čim temeljiteje oborože, medtem ko so' Evropejci J»i-li mnenja, da je treba, preden so začne splošno atomsko oboroževanje, vendarle sesti z boljiševikii k zeleni mizi ter še enkrat poskusiti, ali bi se z njimi dal doseči' sporazum o postopnem razoroževanju. V Parizu je bil, kot znano, sklenjen kompromis: priprave za oboroževanje Evrope se nadaljujejo, obenem pa naj se iščejo sliki z Moskvo. Na lastno pest Preteklo soboto so šli Angleži korak dalje. Njiho*v ministrski predsednik M a eni i 11 a n je po daljšem razgovoru z Winston Churchillom imel na radiu govor, v katerem je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena •e udeležiti ne le sestanka najvišjih predstavnikov zapada in Sovjetske zveze, temveč tudi podpisali pogodbo o nenapadanju med komunističnim vzhodom in državami Atlantske zveze. Maemiiilanov govor je vzbudil v Ameriki precejšnje presenečenje. Predvsem zategadelj, ker je Maemillan ponudil Rusom pogodbo o nenapadanju, ne da bi se prej posvetoval z zavezniki. V Parizu je pa bilo sklenjeno, da članice Atlantske zveze v bodoče ne bodo več nastopale na lastno pest, temveč le po skupnem dogovoru. Splošno mnenje je, da je Maemillan tako ravnal na nasvet starega Churchilla, ki je že dolgo pristaš neposrednih osebnih stikov z voditelji Riusije, o katerih misli, da tudi oni ne marajo nove svetovne vojne, in zato upa, da je z njimi sporazum končno' le mogoč. Zanimivo je, da je Mae m il I a nov a pobuda naletela v Evropi skoro povsod na odobravanje, četudi so Angleži res nastopili na lastno1 pesih ter niš«' prej vprašali zaveznikov' za mnenje. Angleško pobudo je n. pr. pozdravil tudi Adenauer. Macmillanov predlog bi moral biti nekak pritisk na Ameriko in v prvi vrisli pa na togega in trdega Dullesa, da bi v politiki do' Mor skve pokazal več prožnosti ter prilagodil sv©, ja dejanja spreminjajočem se razimeram v svetu. NOVA DRŽAVA Angleži so pretekli petek spet proglasili eno Svojih kolonij za samostojno državo. Imenuje se Zapadina Indija, čeprav ne leži v Indiji, ampak v Srednji Ameriki, tam, kjer se je Krištof Kolumb 1. I 192 izkrcal, misleč, da je pristal v Indiji, v resnici pa odkril Ameriko. Nova država leži na otokih okoli Jamajke in šteje 3 milijone prebivalcev. Ostati hoče v Britanski skupnosti narodov (Conumon-vvealthu) ter priznava angleško kraljico za državnega poglavarja. Zapadna Indija je nov primer, kako so Angleži pametni politiki: ko vidijo, da neke dežele ne morejo več držati pod svojo oblastjo s silo, popuste ler jo kot enakopravno članico vključijo v Britansko skupnost narodov. PRIMER MALTE Otok Malta, ležeč južno od Sicilije, je poslal znan po svetu v dobi Mussolinija, ko je la hotel, naj se oHoik odcepi od Velike Britanije ter priključi Italiji. Fašisti so t© zahtevali, čeprav prebivalstvo ni italijanskega po-kolenja, temveč govori svoj poseben jezik ter se ni maralo ločiti od Angležev. Po zadnji vojni so Maltežani pod vodstvom sedanjega predsednika vlade, socialista Min-loiffa, celo zahtevali,' naj Malta postane sestavni del Velike Britanije ter neha biti kolonija. Angleži lej želji do danes niso še ugodili. Kraljica Elizabeta je v zadnjem prestolnem govoru le obljubila, da bodo odnošaji med Malto in Londonom postali »še tesnejši,« priključitve pa ni omenila. Maltežani so zavoljo tega zelo ozlovoljeni. Hudo jih je pa zlasti razburil o, k© so zvede- li, da nameravajo Angleži zapreti svoje ladjedelnice na ©toiklu. S tem bi Malta izgubila letno okrog 20 milijard lir dohodkov in 42 tisoč delavcev bi ostalo brezposelnih. Angleška moč peša Minister za kolonije Lennox — Boyd je skušal sicer Mintoffa pomiriti, češ da bodo ostale za dobo 3 let razmere v ladjedelnicah »slične sedanjim«, dodal pa je, da je varčevanje nujno potrebno. Anglija bo naredila vse. da na Malti prepreči brezposelnost, če-tudi v tem pogledu nima nobenih izrecnih obveznosti. Te izjave so globoko razburkale duhove med prebivalstvom, ki je gospodarsko popol- noma odvisno od Velike Britanije. Strah pred brezposelnostjo je nagnal Mintoffa, da je sikfld-cal ob koncu leta veliko protestno zborovanje delavstva v glavnem mestu La Valeni ter nato predložil malteškemu parlamentu sklep, v katerem je rečeno, da bo Malta pretrgala vse zveze z Veliko Britanijo, alk©' London ne spremeni svoje politike. Mintoff hoče s lo grožnjo, ki je bila soglasno odobrena, prisiliti Angleže k popuščanju, toda jih bo težko prepričal, da obdrže na Malti svoje pomorsko oporišče nespremenjeno. Velika Britanija ni namreč več: bogata »ve. tovna sila, kot je nekoč bila. Ker je obubožala, je n. pr. sama ukinila pomorsko' oporišče Hongkong v Aziji, odpravlja razne druge vojaške postojanke, po svetu, umika svoje posadke celo iz Evrope. Svoj obrambni ustroj hoče prilagodili novim izumom, držeč se pri tem načela skrajnega varčevanja. Nov do* kaz, 'kako nekdanja britanska moč propada. Na njeno mesto sta stopili Amerika in Rusija. TITO JE ZDRAV V inozemskem tisku se je vztrajno širil a vest, da je maršal Tito’ resno bolan, in mnogi so iz tega delali vse mogoče politične zaključke., Da so ti glasovi bili brez podlage, se je izkazalo na .Silvestrovo, ko je Tito prišel v Ljubljano. Med drugim je obiskal s spremstvom Gospodarsko razstavišče, ik^jier se je .pomešal med občinstvo ter ob zvokih domače glasbe zaplesal polko. ZASEDANJE MANJŠIN Narodne manjšine, organizirane v tako imenovani »Federalistični zvezi evropslkili narodnostnih skupin« s sedežem v Kopenha-genu, so se bile namenile imetli letošnji občni zbor v Boienu na Južnem Tirolskem!. Italijanska vlada je pa zasedanje prepovedala. Zato so v Kopenhagenu sklenili prirediti junija 1958 občni zbor v Innsbrucku, glavnem mestu severnega Tiroila. Rlimdka vlada je s prepovedjo izzvala po neipotrebnemi sedaj spor tudi z mednarodnim združenjem evropskih manjšin. Jugoslavija in Vzhodna Nemčija Komaj je Beograd uradno priznal komunistično Vzhodno Nemčijo, so med obema vladama že nastala pTva nesporazumi jen ja. Povod je dalo velepodjetje alii kombinat za pridelovanje aluminija, ki ga namerava Jugoslavija ustanoviti v Črni gori, v mestu Nikšiču. Dne 1. avgusta 1956 sta, ikot znano, Sovjetska Rusija in Vzhodna Nemčija podpisali z Jugoslavijo pogodbo,po kateri naj bi Jugoslavija dobila 165 milijonov dolarjev ali okrog 100 milijard lir dolgoročnega posojila v.a zgradnjo imenovanih tovarn. Od kapitala bi morali dobaviti Jugoslaviji polovico Rusi, drugo polovico Nemci. V obliki ugodnega posojila bi Vzhodna Nemčija poravnala obenem škodo, ki j© je nemško vojaštv© povzročilo s svojimi ropi in razdejanji za zadnje vojne na ozemlju Jugo* »lavi je. Beograd se je bil domenil tudi z Za-padno Nemčijo, da na enak način, se pravi »s posojili«, izplača vojno škbdo. Ne spoštujejo pogodb Toda zgodilo' se je, da niti Rusija niti Vzhodna Nemčija nista držali dane besede. Zunanji minister Popovič se je februarja 1957 v parlamentu pritoževal, da noče nobena od obeli vlad izpolniti prevzetih obveznosti. Zato je bila 29. julija 1957 pogodba © zgraditvi veletovarne v Nikšiču obnovljena. Ko je Jugoslavija pred kratkim še uiradn0 priznala vzhodnonemško vlado, je bilo pri” čaikovati, da so s tem odpadle poslednje ovi' re. Izmenjava blaga med obemia deželama l*1 se morala v 1. 1958 več kot podvojiti, njefl® vrednost bi morala sik o č iti od 10 na 25 mil’" jomov dolarjev. Obenem hi se pričele zid®'*1 tovarne v Črni gori. Teda j se je .pa naenkrat irtkarzalo, da vl®'^a v vzhodnem Berlinu tudi j«laj ne namer®va izpolnili vseli prevzetih dolžnosti, češ d® J'1 njeno gospodarski© stanje tega ne do vol j11 J*'• V Beogradu se seve hudujejo ter jo sprašujejo’, čemu je potem julija 1957 spet podip*sal,n pogodbo? To je vzrok sedanjih nesoglasij med JUS°" slavijo in Vzhodno Nomčijos ki se na kaže v temi, da niata niti v Beogradu 1111,111 v Plankowtu prevzela še službe dva prav® veleposlanika. temveč le dva tako' imenov®118 <>r‘-pravnika poslov. Jugoslovani še zmcroiu upajo, da se bodo z vlado Vzhodne Nemi^J® posled vendarle na kalk.še n način pob*^® 1 • ■NOVICE ŽALOSTEN REKORD V novoletni noči, ko se ljudje op i jej o, so se vselej god ile nesreče. Tako tudi leto«. Temni se je razpočila v roki petarda, drugemu je priletela na glavo steklenica ali stara skleda, največ pa je bilo proti jutru prometnih nezgod. Samo* v New Yorkiu, je na cestah našlo smrt 114 oseh, v vsej držav! pa 179. S tem je Amerika presegla svoj rekord smrti na Silvestrovo 1. 1948. PLEMENSKA MRŽNJA Neka ameriška družba je namestila kot postrežnico na letalih neko lepo in sposobno črnko. Takoj so se v javnosti dvig" nili protesti, češ da se s tem ruši ugled Združenih držav. Ugledni dnevnik Wa'shing!on Post je pa vzel črniko v zaščito, trdeč, da barva Ikože ne more odločati o pameti in značaju človeka. Narodna in plemenska mržnja je, kot vidimo, še vedino prava bolezen naše »napredne« dolbe. Ljubljanski grad pozimi ČLOVEK V VSEMIRJU? Zahodni dopisniki so te. dmi poslali svojim časnikom iz Moskve vest, da so Rusi pognali v vesoljstvo raketo, v kateri se je nahajal človek. Dosegel je višino .100 kilometrov, od koder se je v posebnem padalu vrnil živ in zdrav na zemljo. Novica je naredila najgloblji vtis v krogih znanstvenikov po vsem svetu. »Če je to res,« je izjavil angleški učenjak proif. Lovell, »lahko rečemo, da gre za naravnost fantastično stvar. Zdi se skoro neverjetno«. Ameriško javnost je pa novica spravila v pravcato zmedenost. Ljudje imajo občutek, kot da niso več varni na lastni zemlji. Toda medtem ko piše ves svet o potu človeka v vsemirje, sovjetska vlada vztrajno molči. Ravno tako je tiho rusko časopisje. Zakaj lak mollk? Nekateri menijo, da so Rusi tiihi, ker se jim je poskus z raketo ponesrečil, drugi pa, da poskusa sploh ni bilo. Novica je bila baje le poteza v živčni vojni, ki se danes vodi med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Rusi so hoteli vedeti, kakšen bo učinek. Pri tem so lahko dognali, kako se je zadnji čas korenito spremenila ameriška miselnost. Prej Amerikanci niso hoteli verjeti niti uradnim vestem o ruskih znanstvenih napredkih. Ruse so dosledno podcenjevali, sedaj so zašli v drugo skrajnost ter mislijo, da so Rusi vsega sposobni, ter so se jih začeli bati. GOSPODARSTVO ITALIJE italijanska republika je tudi v preteklem letu gospodarsko precej napredovala, in sicer zlasti v industriji. Če vzamemo kot izhodišče leto 1938 ter označimo tedanje stanje s številko 100, je industrija v 1. 1957 dosegla že številko 227, se pravi, da je od Mussolinijevih časov do danes več ko podvojila svojo proizvodnjo. Kar pa Italiji še zmerom močno primanjkuje, je pogonska sila. Nima dovolj elektrike, nafte, zemskega plina in premoga. Zato mora gorivo uvažati in ga bo še dolgo; vse dotlej, dokler ne bo atomska sila nadomestila sedanje pogonske energije po vsem svetu. Znatno počasneje kot industrija napreduje v Italiji poljedelstvo. Od številke 100 iz 1. 1938 je poskočilo lani le na 119. Uvažati je treba torej tudi hrano, v prvi vrsti meso. Napredek gospodarstva ima seve za posledico, da raste tudi narodni dohodek Italije. L. 1956 je v republiki znašal 13.073 milijard lir, lani pa 14.800 milijard. llrez dvoma lep napredek, toda še vedno mala stvar v primeri z dohodki velesil, kot so Združene države ali Sovjetska Rusija. Če »e hočemo o tem prepričati, zadostuje omeniti, da je Pii sam medcelinski atomski izstrelek stal Rusijo 1.600 milijard lir, se pra- vi več kot ves enoletni narodni dohodek Italije. VROČ BOŽIČ V Sydneyu v Avstraliji so za božič zaznamovali naj hujšo vročino od let a 1939. Toplomer je kazal v senci 42 stopinj. Vsa kopališča so bila polna. Ljudje so se kar smejali, ko so prejemali iz Evrope božična voščila na »zasneženih« razglednicah. MONOPOL SE RUŠI Števil o držav, ki izdelujejo jedrno orožje, se veča. Najprej je atomsko bombo imela le Amerika, po nekaj letih ji je sledila Rusija, ki jo je na področju jedrne znanosti v nekaterih rečeh celo posekala. Kot tretja država z lastno vodikovo bombo je nastopila Velika Britanija ter se s tem osvobodila odvisnosti od Ameriikie. Te tri velesile imajo danes v atomskem orožju nekak monopol. Iz Amerike prihaja sedaj glas, da bosta v 1. 1958 izdelali lastne bombe tudi Francija in Švedska. Znanstveno in tehnično sta za to sposobni, vse je le vprašanje — denarja. KDO KUPI? V Njujorku je naprodaj dirotgi najvišji donehnik na svetu Chrysfler Building. Visok je 349 metrov in ima 77 nadstropij. Ponujajo ga za 40 milijard lir. (Nadaljevanj« • 1. strani) tanija in druge evropske države odpovedujejo v Aziji koloniji za kolonijo, se moč Rusije na tej zemljini čedalje bolj širi in utrju- i°' Ne samo to! Sovjetski Rusiji se je po zadnji vojni posrečilo razširiti svojo imperialistično oblast celo na številne narode Evrope. Podvrgla si je ne le vse baltiške dežele, temveč gospodari tud! na Poljskem, Češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji, na Ogrskem, v Romuniji. Bolgariji in s pomočjo Albanije celo ob obali Tadranskega morja. Nikdar v zgodovini ni nobena država imela oblasti nad tolikimi tujimi narodi kot danes Rusija. Toda vsi ti razlogi, ki so sam! po sebi resnični in prepričljivi, ne vplivajo s posebno BOŽIČ NA CIPRU Ker so Angleži, kolt se zdi, uvideli, da na Cipru ne morejo streti odporniškega gibanja ondotnega grškega prebivalstva, so iznenada spremenili svojo politiko. Na otok so> poslali novega guvernerja, ki skuša Ciprčane na vse načine pomiriti. Ko je prispel, je naj-prej obiskal politične jetnike v zaporih, enega poslal na dopust in nekatere druge kar osvobodil. Na božič je pa pomilostil sto pripadnikov podtalnega gibanja EOCA. Ko so v mestu N.ikoiziji zvedeli za novico, so začeli vsi zvonovi zvoniti y pozdrav osvobojencem in v slavo svete noči. Morda nikjer na svetu niso letos tako globoko občutili božičnega miru kot na Cipru. V kratkem se pričnejo pogajanja o bodočnosti otoka. učinkovitostjo na narode Afrike in Azije. Zanje je poglavitno le to, ali jih Rusija podpira ali jih ne podpira v njihovi borbi za svobodo in neodvisnost. Če jih podpira, ji vse drugo prezrejo in odpustijo. Spretnost Moskve je ravno v tem, da je znala vsLladiti svoje koristi s koristmi narodov Azije in Afrike. Njih podpira v vseh težnjah po neodvisnost! in ravnopravnosti, s tem pa ruši politične in gospodarske postojanke, ki jih imata Evropa in Amerika med afriškimi in azijskimi narodi. V tej tekmi, ki se vodi med zapadom 'n Moskvo, so bili Rusi doslej spretnejši in uspešnejši. Ako Amerika in njeni zavezniki ne spremene iz temeljev svoje politike, je jasno, da bodo v tekmi podlegli,. Sovjetsko pronicanje med narode Azije in Afrike REPENTABOR NABREŽINA Prejšnji petek je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta. Župan Furlan je najprej svetovalcem voščil srečno novo leto in nato je odbornik Škrk obširno poročal o občinskih javnih idelih, Iki so v teku ali na tein, da juh počno izvrševati. Iz poročila izhaja, da sc spomladi zaiključi gradnja otroškega vrtca v Nabrežini in ljudske šole v Sesljanu. Te dni prično nadalje zidatii, v Nabrežini dom za onemogle in reveže, za kar je bilo že leta 1956 določenih 40 milijonov lir. S sredstvi iz gospodarskega načrta za leti 1957-58 bodo spomladi na novo asfaltirali vaške poti v Slavnem. in Cerovljah, cesto iz Seslja na v pristanišče, vse poiti v Devinu teir Staro vas v Na-brežini. Obnovili bodo vse vodovodno omrežje v Devinu in deloma tudi v Nabrežini, kjer bodo obenem pričeli graditi greznične naprave. Eimaike naprave se postavijo tudi v Sesljanu in Devinu. Za vodovode in greznice je nakazanih 20 milijonov lir, medtem ko bodo ostala dela iiz gospodarskega načrta stala oiklroig 35 milijonov. Omeniti moramo končno še novi ljudski šoli v Cerovljah in v begunskem naselju pri Štivanu ter novo kopališče v Nabrežini, ki jih prično graditi verjetno že v prvi polovici tega leta. Gospodarski načrt 1958-54 Sledilo je naito poročilo o1 predlogu za gospodarski načrt 1958-59, ki ga je (sestavil upravni odbor. Po raizpravi je občinslki svet sklenil zaprositi oblastva za 114 milijonov in 200 tisoč lir. ,S temi sredstvi, namerava občinska upravr izvršiti naslednja dela: Dolklončno asfaltirati vaške poti in trg v Mavhinjah (1,200.000 lir); zgraditi novo cesto ter urediti trg im postajališča za avtomobile v Devinu (12 milijonov); postaviti javno stranišče v devinskem pristanišču (1 milijon); urediti stare poli v Sesljanu (5 milijonov); zgraditi postajališče za avtobuse ter tlakovati stransko pot v Štivanu (5 in pol milijona); urediti in asfaltirati cesto iz Nabre-. žine skozi Slivno do poti Mavliimje - Prečnik (5 milijonov)asfaltirati pot v Trnovci ( poldrugi milijon) iii urediti pol iz Nabrežine v Praprot (3 in pol milijona); asfaltirati trg pred železniško.postajo v Sesljanu (1 milijon). Drugi del gospodarskega načrta predvideva gradnjo novega otroškega vrtca v Devinu (15 milijonov), poslopja za turistični urad, javni telefon ter higienske naprave v Sesljanu (8 milijonov) in gradnjo novih greznic v Nabrežini in Sesljanu (20 milijonov). V se-sljansklem pristanišču nameravajo nadalje zgraditi nov pomol itn razširiti današnjo preozko cesto (10 milijonov). Za cerkvene potrebe so zaprosili 2 milijona, za javno razsvetljavo in vodovode pa 8 milijonov. Na predlog svetovalca Vižintina so v načrt vključili še postavko 10 mili jonov za nov otroški vrtec v Šempolaju. Iz predloženega načrta izhaja, da je na-birežiinslka občinska uprava posvetila največjo pozornost obalnim vasem svojega področja, da bi s tem nekaj zares učinkovitega doprinesla Ikl razvoju tujskega prometa. Želeti je, da bi obl asi va lo upoštevala in omogočila občinski upravi, da »voj delovni načrt činaprej izvede. Tudi repentaborska občinska uprava je . pred dnevi sestavila gospodarski načrt za leti 1958-59. Načrt predvideva sikjupno vsoto 15 milijonov in 200 tisoč lir, s katerimi nameravajo izvršiti precej del javne koristi. Tako’ mislijo ob ljudski šol i na Colu zgraditi večje igrišče (2 in pol milijona), preurediti tamkajšnje pokopališče (1 milijon) in poslikati notranjost župnijske cerkve (3 milijone). Dva milijona 300 tisoč lir so določili za javno razsvetljavo po vaseh in na obmejnih prehodih ter za javno telefonsko govorilnico na Fernetičih. O lil a st v a v Trstu so tudi zaprosili za prispevek 4 milijonov in 700 tisoč lir, ki jih nameravajo potrošiti za izredna popravila občinskih poslopij in cest. Kot vidimo, je občinska uprava zaprosila tudi za 3 milijone lir za poslika nje repenta-borskega svetišča. Želeli bi, da bi to delo izvršil kak naš priznan slikar, k(i pozna slavno preteklost te cerkve in se zaveda tudi njenega današnjega neprecenljivega umetniškega pomena. BAZOVICA V torek smo v Bazovici položili k večnemu počitku g. Karla Gruntarja, učitelja v polkoju in bivšega gostilničarja. Bilo mu je 82 let. Pokojnik se je sicer rodil na Kobariškem, a ga je njegova življenjska pot že mladega zanesla na Tržaško, kjer je več let učiteljeval po raznih vaseh našega Krasa, dokler se ni 1. 1904 stalno, naselil v Bazovici. Čeprav je bil oče 5 otrok, je po smrti svoje žene ostal sam. Trije otroci so umrli mladi, enega sinai — študenta v Ljubljani — je pobrala bolezen, zadnji otrok pa je bil umorjen v neklem nacističnem koncentracijskem taborišču!. Čeprav ga je življenje kruto prizadelo, je usodo prenašal tako pogumno, kot se spodobi pristnemu sinu naših gora. Bil je vzoren učitelj, .mož plemenitega srca in narodno zaveden Slovenec. Pogreba so se udeležili .mnogi Bazovoi in tudi številni njegovi učenci. S tem so se svojemu učitelju še enkrat zahvalili za ves trud, ki ga je izkazal. ko je pred mnogimi leti uravnaval njihove prve korake v življenje. Naj mu sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. BARKOVLJE Ko Barkovljani danes proslavljamo božič, praznik sv. Štefana, novo leto in sv. tri kralje, nas obide grenak občutek. Pred mnogimi leti je nekdanje pevsko društvo- Adrija prirejalo vsako leto silvestrovanje, ki je v veliko dvorano Narodnega doma privabljalo vse barkovljansike ljubitelje petja. Prišli so stari in mladi, kajti silvestrovanje je bilo barkov-Ijanski družinski praznik. Vsi so nestrpno čakali prehod iz starega v novo leto. Opolnoči je mož stopil k ženi. prijatelj ifc prijatelju, znanec 'k znancu: vsi so si voščili srečno in veselo novo leto! Kmalu nato je vse vstalo in je iz grl zadonela naša večno lepa pesem Hej Slovani! ČESTITAMO! Dne 28. decembra sta si v cerkvi sv, Duha v Devinu obljubila večno zvestobp g. Miro Tavčar, učitelj v Sesljanu, ter gdč. Marta Legiša. Prijatelji in znanci jima ob tem pomembnem dnevu iskreno čestitajo in žele jnnogo sreče ter božjega blagoslova v novem življenju. Karkoiviijani. imamo sicer tudi danes’ delavno' prosvetno društvo, toda njegov zbor ne more nastopati zaradi pomanjkanja primeril ib prostorov. Na srečo je pni. nas dober cerkveni pevski zbor, ki skrbi za lepo petje od božiča do sv. Ireli kraljev. Takio v Barkovljah lahko slišimo slovensko petje, ki bi brez tega zbora popolnoma izostalo. Ker vemo, da je za takšno udejstvovanje potrebno mnogo- truda in požrtvovalnosti, izrekamo cerkvenim pevcem in pevovodji1 pni,srčno zahvalo. ZGONIK Upravni odbor z gon iške občine je koinec prejšnjega leta nadzornim oblastvom predlo-žil gospodarski načrt za leti 1958-59, 'kB predvideva Skupni strošek 56 in pol .milijona lir za razna javna dela. Občinska uprava je to pot sklenila predvsem temeljito urediti svoje ceste in je zanje določil a kar 41 milijonov lir. V poštev pridejo vse važnejše ceste v občini, ki niso še asfaltirane, in sicer: pot iz Zgonika v Salež, cesta iz Brišeikov v Repnič, pot od železniške postaje v Repnič in druge. Če oblastva odobre naprošeno vsoto, bo vprašanje naših cest v glavnem zadovoljivo rešeno. Od ostalih javnih del omenjamo' postavko 4 milijonov za ograjo ob novi šoli v Zgoniku, izdatek 5 milijonov za občinsiko knjižnico v stari šoli v Zgoniku in 3 .milijone 500 tisoč za gradnjo’kopališča v Saležu. Za cerkvene potrebe in popravila olbčinslkib poslopij pa predvidevajo strošek 3 milijonov. GABROVEC V nedeljo pred Novim letom se je v vasi ter bližnji okolici bliskoma razširila žalostna vest, da je kruta usoda pretrgala nit življenja Ifrletni, dijakinji Silviji Černjavi iz Gabrovca. Njena tragična in prerana smrt je globoko presunila vse, kii so je poznali in imeli radi. Postala je namreč žrtev prometne nesreče, ko> se je skupno z očetom voziIa na motornem kolesu, ki se je zaradi nenadne okvare med vožnjo prekucnilo. Pokopali smo jo na Silvestrovo. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov ter profesorski zbor trgovskega tečaja' na Proseku. Pred cerkvijo in na pokopališču je pevski zbor zapel nekaj žalost in k, godlba pa je igra- I žalne koračnice. Naj bo prerano umrli dijakinji lahka do-maea zemlja. Staršem, in sorodnikom naj Bog pomaga prenesti velik o bol. SV. KRIŽ Predpreteklo nedeljo' so v Sv. Križu odkri-. II ploščo, ki so je domačini postavili v spomin pred 10 leti umrlega slikarja Alberta Sirka. Plošča je vzidana v pročelje pokojnikom ve rojstne hiše. Slavnostni govor je imel slikar dr. IIlavaty. Domači igralci so za to priliko uprizorili igro Vdova Rošlinikia. GLASBENA MATICA priredi 11. januarja 1958 z začetkom ob 21. url V dvorani na stadionu »Prvi maj« PLES 12. januarja, 1958 ob 17. uri pa v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodelujejo: priznani ansambel Boruta Lesjaka, duet Majda in Polonca ln znani filmski Igralec Janez Cuk iz IZ ŠTEVERJANA Na (Lan sv. Štefana je bil slovesen sprejem dvajset mladih deklic v Marijin vrtec. Lepo je bilo gledati naše male, kako so zbrano in 'Z zaupanjem sledili lepemu obredu in kako so s pobožnostjo sklepali ročice k Božji materi. Vse verniikie, posebno še miatere, je nekaj presunilo im miarsikatera si je na skrivaj obrisala solzo. Podporno’ društvo ECA je za praznike razdelilo 85 tisoč lir podpore starčkom in onemoglim. Po praznikih prejmejo nekaj podpore tudi najpotrebnejši šolski otroci. IZ ŠTMAVRA Božične praznike smo pri nas lopo preživeli. V nedeljo pred božičem so nam šolski otroci pripravili lepo prireditev. Na sporedu so bile deklaimaicije, petje in igirica. Našim mailčikloun je priskočil na pomoč domači cerkveni zbor, ki je zapel nekaj božičnih pesmi. V okrašeni šolski dvoranici se je nabralo kar minogo ljudi, ki so .z veseljem sledili izvajanju mladih »umetnikov« ter jih ob zaključim zasluženo nagradili s ploskanjem. Vsi šolski otiroei eo bili nn koncu obdarovani. Dobili SO' lepe zavoje, ki jim iih ie podarila Vinicencijeva konferenca v Gorici, Zelo smo bili zadovoljni, ko s^noi slišali. da namerava občina že v letu 1958 zffrad:t'i vodovod do naše vasi. Če Bom- da, bomu imeli tndli pri nas kmalu zdravo pitno vodo, brez katere simo res težko živeli. IZ GRADIŠKE V tovarni nogavic Moechiut je v sredo zjutraj izbruhnil ogenj. Velika je bila nevarnost za vso tovarno, vendar se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili. Škode je olko-li dva milijona, tovarna je pa, hvali Bogu, ostala. Žalostno je, da ho okioli 100 delavcev približno dva meseca brez dela. Bolj vesela je pa vest, da bodo pri nss v kratkem odprlli sedem novih delovišč, kjer bodo zauosl.iiU približno 110 delavcev. Tako se bo vsaj nekoliko ublažil huid udarec, ki nas je zadel ravno za Novo leto. IZ MEDANE V nedeljo', 29. decembra, so v Medani pokopali g. Franceta Zuoohiatija, iki je urnri dan prej za stcuo kapjo. Veličastni žalostmi sprevod, ki se je odlikoval po* izredni udeležbi ljudstva iz vseh briških vasi t os'ra n in onkraj meje in mnogih vencih,, je vodiil dekan g. Milanič ob spremstvu pet drugih duhovnikov. Pokojnik! je umrl v 65. letu staroo-8tii. Dovršil je visoko geodezijsko šolo na Dunaju. V prvi svetovni vojni se je udeležili bojev zlasti v Karpatih in dosegel čin nadporočnika . Pr,' prvi svetovni Vojni je ob očetovi smrti prevzel skupuo z bratoim Tonetom eno naj-večjih in najilepših posestev v Brdih. Njun! pirelen in sodobno urejen dom ie bil znan po izredni gostoli j uh n osli. Pokojni France pa ni mogel preboleti ra-ilal it ve, ki gia je zadela po novem jugosllovanskem agrarnem 7ia*konu. Le kdor je pokojnika poznal koit pisec teh vrstic, ve, kako dobrega srca in. plemenitega značaja je bil. Združeni nevski zbori so mu pred domoim žalosti, v cerkvi in na girobu v fllovo zapeli nekmj pretresljivih ža^otstink. Naj blagemu pokojniku sveti večna Itnčl Nje- govi gospe Štefaniji in sinovoma Jožku in Alešu izrekamo globoko sožalje. EOŽIČNI PRAZNIKI Prelepi božični prazniki so za nami. Goriški Slovenci smo jih preživeli zbranega in veselega duha. V velikem številu smo se udeležili polnočnice in »ofra«. Želeli bi pa, da bi se pevski zbor za prihodnjo polnočnico temeljiteje pni pravil ter z ubrainim petjem še bolj pod vi gnil božičnega duha v naših srcih. Kot običajno so se tudi letos imnc^i Slovenci iz mesta in podeželja pa tudi ® Tržaškega in iz Jugoslavije udeležili v nedeljo, 29. decembra, pevskega koncerta v s'oluiei. Ta dan so nastopili pevski cerkveni zbori iz Števerjana, Pev.me, Podgore, Jazbin, Rupe, Doberdoba, Jame.lj ter zbora Goriške Marijine družbe in SiKPD. Petje je vodiI prof. Fi-lcj. Tudi to pol smo modi občudovati lepoto slovenske božične pesmi. Izredno lepo vreme je za Sillvesirovo in (Nove leto še priipomoiglo, da je billo razpoloženje tukajšnjega ljudstva še bolj razigrano. Saj poročajo, da je na Silvestrovo pri raznih plesnih prireditvah na Goriškem zletelo v zrak nad 10 tisoč zamaškov šampanjca. Posebno veselo' je bilo v telovadnici na trgu Battisti, v kateri se je zbralo nad tri tisoč ljudi. V nedeljo zjutraj nas je pozdravilo tudi nekaj snežink, kii so se pa kmalu spremenile v mrzel dež. Prisrčno in veselo božično razpoložen je go-riških Slovencev pa je ves čas motila bridka m’seli na naše brate in sestre v Jugoslaviji, ki so morali te dimi delati kot ob navadnih delavnikih. To je že četrto leto, odkar je po prelomu diplomatskih odnosov s sv. stolico bil božič v Jugoslaviji ukinjen koit javni praznik. Vsako leto poudarjamo ob tej priliki, da to škoduje ugledu naše matične države v vsem krščanskem sivetu. Skrajni čas je že, da se tudi jugoslovanskemu delavstvu zopet omogoči svobodno praznovanje tega maj-\ <’ejega krščanskega praznika. NA ORMEJNIH BLOKIH Tudi letos so si jugoslovanski in italijanski obmejni straižiniki na Novo leto izmenja-!■: vouči'1'a in darila ter skupno spili v prisrčnem razpoloženju nekaj kozarcev vina. Na m od n ar ndurm prehodu pri Rdečii hiši sta poveljniki jugoislovans’ ega bloka gospod Novak in italijanski p redstavnik dir. de Julianis na^illn sreči1 obeh držav ter izra-ili željo in prepričanje, da se brdo prijatelj ki odnosi, ki že vladalo med obmejnimi sitraž-iiki, še ■o'i ipoicrlobili ter zajeli tudi prebivalstvo obeh držav. KLOBUCARNA M. feU GORICA — Ul. RASTELLO 28 — Tel. 39-07 Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke »Panizza« - ter ženskih klobukov, čepic, dežnikov itd. VELIK POŽAR V KOPRIVI Novo leto smo pri nas žalostno začeli. Oko-i 8. ure zjutraj je na posestvu zavoda vojnih sirot, in sicer na seniku in v hlevu začelo goreti. Krminskim gasilcem sa sicer takoj priskočili na pomoč tudi goriški, toda gašenje ni šlo tako od rok, kot bi lahko, ker je primanjkovalo vode, tako da so jo morali dovažati iz Gorice. Požar so pogasili okoli 5. ure popoldne. Zgorelo je okoli 30 stotov silame, 120 stotov sena, precej orodja in vsa streha. Ker so se koloni bali, da bo zgorelo tudi stanovanjsko poslopje, so metali vse prbištvo in opremo skozi okna in tako 'povzročili tudi nepotrebno škodo. Cenijo, da z naš-v slkupna Škoda okoli 3 milijone lir. SMRTNA KOSA Na božični večer je v Črnem vrhu nad Idrijo umiri g. Viilko Rudolf. Bil j e znan (kloit veren in pošten mož, cerkveni pevec in dober gospodar. Naj mm bo lahka domača zemlja. Vsem sorodnikom, zlasti družini dr. Vr'o- -ca, izrekamo 'iskreno siožpilje. NESREČA V SOLKANU Koi se je mladi Goričam Chiade®, uriadiniik pri delavnici Škarabot v Gorici, vračal na Novo leto zjutraj iz avtomobilom domov, je f bližini sioidinijsike palače r Novi Gorici trčil v mladega fainita, ki se je pirav tako vračal s svojo zaročenko s silvestrovanja. Mladenič je nezavesten v krvi obležal na cesitli. ('.hiades ga je sicer takoj naložil na avto, d,a bi ga prepeljal v bolnico, toidm ni bilo več pomoči. Mladenič je zaradi hudih udarcev na glavi umiril. Policija je takoj uvedla preiskavo ter pridržala v zaporu Chiadesa, ki se dio danes ”e ni vrnil. ANTON VUK 75-LETN1K Jutri praznuje 75-letnico rojstva markantna losebnost iz predvojnega javnega življenja naših krajev. Oče 1. 1944 umorjenega pesat-ka Stanka Vuka je kot čevljarski vajenec v Mirnu pritegnil nase pozornost Janeza Evangelista Kreka, kii ga je povabil v Ljubljano na razne zadružne in prosvetne tečaje, od koder se je vrnil domov idejno prerojen in poln navdušenja za narodno delo. Postal je organizator izobraževalnih društev, vodja pevskih zborov, od delavca se je povzpel na mesto ravnatelja tovarne čevljev in kasneje je bil izvoljen za predsednika največje gospodarske organizacije primorskih Slovencev: Zadružne zveze v Gorici, kii jo je vodil do njenega nasilnega razpusta pod fašisti. Ker je bil vpliven tudi v političnem življenju, so) fašisti ob izbruhu zadnje vo j r.e stegnili nanj roko, ga vlačili iz ječe v ječo in nai'o komfiinirali na otoku Ustiea. Ko se je začela krhati diktatura, se je, čeprav že v letih, priključil protifašistovslkemu gibanju v Abruciih. Tu je rešil številnim zavezniškim častnikom življenje. Ko se je bližalo csvobojenje in so mu sina Stanka izpustili iz zaporov, je nadarjenega, mnogo obetajočega pesnika zadela v Trstu roka morilcev. Toda Anten Vulkf je kot kremenit moški ■mačaj tudi la udarec prenesel ter ob vrnitvi domov obnovil od fašistov uničeno zadružništvo v Mirnu ter se z nezmanjšano močjo vrgel spet v delo. Danes živi v pokoju v roij«tni vasi. Čvrst 'n bister je kot mladenič. Bog mu daj živeti še nunogo let! Ltflooeniia - Jlmntlhlta dolinu DVE BENEŠKI SLOVENIJI Beneška Slovenija je zemlja ozlkfih dolin Ln navpičnih hribov, 'kozjih steza in strmih pašnikov, zemlja zapuščena od oblasitev, kadar bi ji ta morala kaij nuditi. Tam 'lahko vir diš, kako se žene nečloveško trudijo, ko pre' naša jo težke tovore v koših na skrivljenih hrbtih po pobočjih, ki so tako strma, da še neobremenjenemu človeku poide sapa, ko se po njih vzpenja. Tam si lahko nekoč slišal matere in žene tožiti o možeh in sinovih, ki za nekaj liric težko delajo, kje v rudnikih ali pa hodijo v Furlanijo, na Goriško in še dalje brusit nože, popravljat dežnike, lonce in podobno, da si s tem krvavo' prislužijo nujno potreben denar. Niso bili zadovoljni, a nekako vdani v usodo’. To je bila slika Beneške Slovenije ipred drugo svetovno vojno. Če te pot zanese danes v ta lepi košček naše domovine, boš opazil, da se je nekaj spremenilo’. Tu sicer še vedno ni lepih, asfaltiranih cest, ni tovarn in podobnega, ni strojev, s katerimi bi kmetje obdelovali zemljo. Ne! Vse to je ostalo pri starem. Torej, 'kje je sprememba? Pri ljudeh. V inozemstvu so naimreč spoznali, da tujci njihovo delo cenijo prav toliko kot tisto drugih ljudi. Ugotovili so (na žalost se je to moralo zgoditi v tujini), da so enakovredni in enakopravni drugim. Danes ne dobiš več Beneškega Slovenca, ki bi garal za 500 lir na dan, medtem ko drugi debi 1000 ali pa še več. Danes ne brusijo več nožev za krožnik juhe in ne beračijo več. Če le morejo, gredo raije v tujino. Žalostno je, da so še vedno prisiljeni zapuščati rodno' zemljo, a obenem nas veseli, da hočejo ipostati enakopravni in enakovredni z ostalimi ljudmi. Državna oblast v a naj se tega zavedajo in naj jim dajo priliko im možnost, da bi doma za primemo1 plačo pošteno živeli. IZ REZIJE V naši dolini je zavladalo veliko veselje, ko se je razširila vest, da bodo v Rezjuti ob" novili industrijo asfalta, ki je skoraj do druge svetovne vojne zaposlovala več st o delavcev. Od teh jih je kakih sto bilo iz Rezijanske doline. Staro podjetje se je tik pred zadnjo vojno združilo z Montecatini, ker se je v temi velepodjetju kapital bolje obrestoval. Naši ljudje pa so polagoma pozabili na nekdanji rudnik. Toda v zadnjem času, ko mora naš mlajši' svet iskati skorjico' tTdega kruha v hladni tujini, so se pri nas zopet vzbudili spomini na stare, porušene topilnice, ki so nam dajale vsakdanji kruh na domači zemlji. Pred kratkim je prišlo v Rezjuto nekaj iz-, vedenrev družbe Montecatini, da bi prouči- li, kako se more izkoristiti ruida, ki leži v rezijanskih gorah. Veščaki so ugotovili, da bi se rudnik lahko obnovil. Če se bo to zgodilo, bo na stotine naših delavcev imelo primeren zaslužek doma in se jim ne bo treba potepati po svetu. Pred klratikim je državna gozdarska uprava v naši občini »tvorila delovišče za pogozdovanje. Pogozdili bodo vse področje Krnice, za kar je dlržava določila dva milijona lir. To hvale vredno delo bo nudilo dvojno korist: z njim »e trenutno omeji pire* moreča brezposelnost, naše gozdno bogastvo pa se ho vsaj malo pomnožilo. IZ RAJBLJA Prod božičnimi prazniki je konično prišlo do toliko zaželenega sporazuma med delavci in predstavniki družbe Raijbelj - PertusBo-la. Pogajanja so bila, kot smo že poročali, na videmski prefekturi. Dosegli smo le uspeh, čeprav smo morali v nekaterih zahtevah popustiti. V glavnem simo laihlko zadovoljni, kajti ves naš trud ni bil zaiman. Zato srno tudi prazmikle prav v miru in zar dovoljstvu preživeli. Saj je bila; vsaj glavna skrb, to je skrb za vsakdanji zadlužek, odpravljena. Ponosni smio nai svojo moč in sedaj z novim upanjem gledamo v bodočnost. Zahvaljujemo se vsem, ki so' nam v tej težki borbi stali oh strani ter nas gmotno in moralno podpirali; posebna hvala dir. Drius-siju, ki se je tako odločno postavil na našo stran. Naposled naj gre zahvala tudi Novemu listu, saj nas je stalno podpiral itn branil. M V S ® Eh popolnoma prestale. Ugotovili so, tla so se noji zagnali za vsakimi tujcem, ki se je preveč približal pasišču. To Se je razvedelo in danes vedno več nojev nadomešča pse čuvaje. KROMPIR, KI NE POZEBE Na Nizozemskem skušajo vzgojiti krompir, ki ne pozebe. Do sedaj se jim je posrečilo vzgojiti eno sorto, 'kii vzdrži 5.5" C pod ničlo. Svojo lastnost pa ohrani le do drugega rodu. Prej ali slej pa se bo gotovo posrečilo vzgojiti sorte, iki jim pozne pomladanske slane ne bodo več škodovale. HREN llren spada v družino kapusnic, h katerim prištevajo tudi ohrovt (vrzote), iklapus, cvetačo, hrokole itd. Prvotno je hren rastel ob morskih bregovih, potem pa so ga zanesli v vrtove. Največ ga sadijo na ozemlju slovanskih narodov, predvsem na Češkem. Hren pa se prav lahko tudi spremeni v neprijeten pler vel, ki se razširi po njivah. V Bukovini ne poznajo hujšega plevela, kot je hren. Tega pri nas ni, ker ga sadijo samo v vrtovih, ga mnogo porabijo in z lahkoto prodajo. llren je pri nas v velikih časteh, saj ga z« veliko noč nesejo blagoslovit z drugimi velikonočnimi jedili. In hren tildi zasluži, da ga imamo v časteh. Poznali so ga že naši pradedje, ki še niso govorili o vitaminih in zalo niso vedeli, da jih je v hrenu zelo mnogo posebno vitaminov 15 I in C. llren je obe nem dražilo pri zauživanju mevnih jedi. Uživamo ga surovega, potem ko smo ga zribali idi zmleli in nekoliklo okisali Nelkateri ga ludi osladijo s sladkorjem. Rekli smo, cia hren vsebuje mnogo vitaminom . Od i od izvira njegovo svojstvo, da preprečuje skorbut in deluje proti katarju: hrenov zavretek. čisti bronhije in pospešuje izločanje kaldija. Uporabljajo ga tudi kot domače zdravilo, predvsem proti revmi: zri-banega in v platno zavitega postavijo na boleča mesta, katera prej nekoliko namažejo z oljem, da tako zmanjšajo razdražbo. Užitne in zdravilne SO' samo hrenovie korenine, to so podzemeljski deli. Gojenje lirena je kaj lahko: iz vsake še tako tanke koreninice se razvije nova rastlina. Najbolje je, če koreninice vložimo v zemljo v nekoliko poševni legi. Hren najbolje uspeva v rahli in dobro pognojeni zemlji. »ATOMSKA« PŠENICA V Rothvvellu (Lineolnshire, Anglija) srv lansko jesen posejali 1200 'hektarov a pšenično' sorto »Koga 2«. Seme so prej »bombardirali« z jedrno silo. Pšenica je dala srednji hektarski donos 72 stotov, medtem ko so z navadnim semenom dosegli sauno .37 stotov. Moka »atomske« pšenice je bolj trda — primerna za testenine. Jedrna sila odpira nova pota tudi kmetijstvu. n i c5porini pregled NAJBOLJŠI ŠAHISTI NA SVETU V PORTOROŽU V letu 1958 so na sporedu izredno pomembni šahovski dogodki. Tako bo avgusta in septembra v Portorožu tekmovanje, ki se ga bodo udeležili najboljši šahisti na svetu. Doslej poznamo naslednje udeležence: Pachmana (CSR), Gligoriča (Jugoslavija), Benkoa (Madžarska), Filipa (CSR), Matano-viča (Jugoslavija) in Neukircha (Bolgarija). Iz Kanade bo prišel Vaitonis, iz Venezuele De Gruif, iz Južne Amerike pa kar trije Argentinci Panno, Ros-setto in Sanguinetti. Prijavila sta se še Madžar Szabo in Olafsson iz Islandske, medtem ko se bosta za tretje mesto borila Danec Larsen in Nizozemec Don-ncr. Do sedaj torej imamo že sedem velemojstrov. Iz Rusije lahko pričakujemo štiri velemojstre, iz ZDA pa dva. Sahisti, ki v Portorožu zasedejo prvih 5 mest, se bodo uvrstili za turnir kandidatov, ki bo leta 1959 in na katerem si bo zmagovalec priboril pravico dvoboja s svetovnim prvakom. Ce upoštevamo uspehe v lanskem letu, lahko sestavimo lestvico najboljših šahistov na svetu takole: 1. Smislov (SZ), ki je svetovni prvak; 2. Botvi-nik (SZ), 3. Bronstein (SZ), 4. Keres (SZ), 5. Re-shewski (ZDA), 6. Gligorič (Jugoslavija), 7. Tajma-nov (SZ), 8. Szabo (Madžarska), 9. Geller (SZ) in 10. Korčnoj (SZ). Najboljši igralci mlajšega rodu pa so: Rusa Talj in Spaski, Jugoslovan Ivkov, Argentinec Panno, Islandec Olafsson, Danec Larsen, Američan Lombardi in Nemec Darga. MIHALIČ NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN Kot drugod so tudi v Jugoslaviji letos izvedli poizvedovanje o najboljših športnikih leta 1957. Že drugič zaporedoma se je za najboljšega izkazal maratonec Franjo Mihalič, ki je v Melbournu osvojil srebrno kolajno. Na ostalih mestih so vaterpolist Kačič, atlet Lorger, ki je najboljši med Slovenci, ša-hist Gligorič in metalec kladiva Bezjak. ŠPORT PO SVETU Tenis — V Melbournu se je zaključilo odločilno srečanje za Davisov pokal. Nastopili sta reprezentanci Avstralije in ZDA. Kot je bilo pričakovati, so domačini ponovno, čeprav s tesnim 3:2, osvojili največji teniški pokal. Strokovnjaki so tudi letos sestavili lestvico najboljših držav v letu 1957. Razvrstitev je naslednja: 1. Avstralija, 2. ZDA, 3. švedska, 4. Italija, 5. Anglija, 6. Belgija, 7. Francija, 8. Danska, 9. Čile in 10. Južna Afrika. Boks — Svetovno znana boksarska revija The Ring jc razglasila, da je najboljši boksar preteklega leta bil svetovni prvak srednje kategorije Carmen Basilio. Sledijo mu Ray Sugar Robinson, Hogan Kid Bassey, Joe Brovvn in Pasqual Perez. Nogomet — Evropski strokovnjaki so izbrali Spanca Di Stefana za najboljšega nogometaša celine v letu 1958. Sledita mu Anglež Wright in Francoz Kopa. Najboljša evropska enajstorica pa bi bila tako sestavljena: Jašin; Novak, Hanappi; Bozsik, VVright, Edvvards; Kopa, Kubala, Charles, Di Stefano in Gento. Stava 19 - PO NAŠEM BO TAKO? . Stuva 19 12. januarja 1958 1. BARI — SAMBENEDETTESE 1 2. BRESCIA - MESSINA 1 3. CAGLIARI — TRIESTINA 1 2 4. COMO — PALERMO 1 X 5. MARZOTTO - ZENIT MODENA 1 6. PARMA — TARANTO t X 7. SIMMENTHAL MONZA - PRATO 1 2 8. VENEZlA — LECCO 1 9. FEDIT ROMA — SAROM RAVENNA 1 X 10. LIVORNO — SALERNITANA 1 2 11. REGGIANA - MESTRINA 1 12. SANREMESE — PRO PATRIA 1 13. SIENA — CATANZARO 1 L CARBOSARDA — SIRACUSA 1 2. PRO VERCELLI — CREMONESE 1 9. januarja 1958 NOVI LIST Slran 9 [TAUOLE DO NOČI NE PRILEZEM v dolino;.. NAJRAJE BI SE KAT?. PO ii n .5 p ...TER SE ZAPIČIL / O V GLOBOKI / 06> SNEG.... / LAKOTNIKU SE 3E 2ATAKN\L0 IN V VI-SOHEM LOKU JE ZLETEL 12 LEDENEGA* , ,, , . JARKA... I M ' -v , j suei«? ^ NEKDO SE PJEL3E!! UMAKNIVA r SANI! r- «•* KDO BI BIL? RAZEN NA3U \N LAKOTNIKA. NI BILO GORI 7 NIKOGAR!.. . BRŽ, ZVITOREPEC, OD TREN3A SO S>E MU VNELE ^ ULAčE ! POGA-L SITI GA, MO' \ „ 'RAVA! _ POKRILA STA GOREČEGA LAUOT-NIKA S SNEGOM. KJE SEM?.'KAJ SE JE ZGODIIO? 0303 KAKO ME PEčfe’.: 6ME3ITA SE M03I NESREČI SRDOBI!!.. NO, JIM A ŽE y POSVETIM! s- r hi-hi-hi-ha-ha-ha, > ČE SE BOS šE i KDAJ TAUOLE -d SANKAL, OBLECI 1 HLAtE IZ AZBESTA,] , PRIJATELJČEK! 1 ' OGENJ SVA SREČNO ZADUŠILA; ZDAJ PA POGLEJVA CE. NISVA MORDA _ TUDI LAKOTNIRA. ^ »In sedaj,« je dejal Gliifford ter odpeljal Fing-Hoja pod pazduho iprot i izhodu. »Toda, dragi gospod Lynne,« je pričel medeno slad!ko Kitajec. ;>Saij l)ii mi bili lahko pisali dve vrstici, ©e ste talko želeli obiskali naše podjetje. Sam bi Vam bil za vodnika. Ta.ko pa so moji ljudje menili, da so tatovi. Kot ate opazili, so v veliki dvorani izredni zakladi. Pravi čuidež je, da niste tara pustili kotže. Bi me v resnici razžalostilo.« //f f fff fjflff Imeti 0 i«lurln't fr vetu Em Mfaflaco . R. B. »Ne streljajte, Lynne. Talko bi šel sicer k zvezdami, toda jaz iščem drugačno, poit nesmrtnosti.« Lynnova svetilka je posvetila na visoko, vitko postavo, odeto v podložen plašč. Izpod okrogle rdeče kape se je strahotno režal rumen obraz. Kitajec se je preplašen skušal umaknili, toda kmalu se je zavedel in Gliifford je spoznal nervozni smeh. XIII. Gliifford sc je z naperjenim samokresom obrnil v dno stopnic, kjer se je slišalo cepetanje bosih nog. »Fing-IIo, pokliči svoje pse!« je zaklical. Fing je za hip okleval, nato pa je z gospodovalnim glasom nekaj zasikal. Topot se je ustavil, V lemi so se zabliskali široki ki-'ajski miečii. Lynne mu mi niti odgovoril. Vedno pozoren ni spustil Kitaj-čevega komolca. Fing se je zopet živčno zasmejal: »'Nisem vedel, da sle tako nezaupni, Lynne.« Pri izhodu je Gliifford vžgal svetilko. Pod velikanskimi lopami se-mu je zazdelo, da vidi dolgo vrsto naloženih tovornikov. Tedaj mu je nenaden udarec zibil luč iz rok. »Oprostite,« se je opravičeval . Kila jec. »Nočem, da bi moji videli, da je nepolklican tujec za tem obzidjem. Luč bi jim tudi predobro' pokazala cilj.« Tega sc je tudi GJifford dobro zavedal. Pritavala sta do železnih vral. Fing-IIo jih je odprl s svojim 'ključem. Lyinme se je riten" ski pomikal skozi in držal napel samokres na Fingovih prsih: »Ne bom te več »požarjal, Fing-Ho, da se vrneš domov in s svojimi milijoni obdeluješ zemljo. Tu nehaj s svojo smešno zamislijo o svetovni oblasti!« TEDENSKI KOLEDARČEK 12. januarja, nedelja: Sveta družina, Tatjana 13. januarja, ponedeljek, Veronika 14. januarja, torek: Srečko, Hilarij 15. januarja, sreda: Pavel 16. januarja, četrtek: Tomislav, Marcel 17. januarja, petek: Anton 18. januarja, sobota: Vera VALUTA — TUJ DENAR Dne 8. januarja 1958 si ameriški dolar avstrijski šiling , 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski 1'ra.nk zlato napoleon dobil oz. dal ,za: 623—625 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 125—131 lir 1590-1670 lir 147,50—148,50 lir 13—16 lir 144—145 lir 705—708 lir 4850—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 12. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 L. N. Tolstoj: »Koliko zemlje potrebuje človek« — dramatizirana zgodba. Igrajo člani Rad. odra; 20.30 Zvočni mozaik; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza. Ponedeljek, 13. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno... drobiž od povsod in...; 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Muc Belinko na lovu«; 18.00 Stravinsky: Praznik pomladi; 18.35 Jugoslovanske narodne pesmi — poje Andjelka Nesič; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik — »Časnikarski poklic«; 20.00 športni komentar; 20.30 Anton Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v 3 dej. Orkester in zbor ljubljanske Opere (med 1. odmorom): Sodobna književnost in umetnost: Maria Giacobbe: »Dnevnik sardinske učiteljice« ; (med 2. odmorom): Raztresene pesmi lirike: Vinko Beličič: »Jutranje pesmi«. Torek, 14. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno . .. drobiž od vsepovsod in Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bcrnonija; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »100 let rojstva slikarja Nicole Segantinija, poroča ing. M. Pavlin; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: »Sodelovanje na področju gledališča«, poroča dr. Janko Jež; 22.30 Richard Strauss: Don Juan, op. 20. Sreda, 15. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Koncert tržaške filharmonije; 19.15 Sola in vzgoja: »Otipljive ilustracije za slepe otroke«; 20.30 Anton Lajovic: Vokalne kompozicije; 21.00 George Kaufmann in Marc Conally: »Berač na konju«, komedija v 2 dej. Igrajo člani Rad. odra. Četrtek, 16. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in...; 12.00 Predavanje: »Ala-ska —dežela lepote«; 18.30 Sirimo obzorja: »Moj dom je Evropa«; 19.15 Radijska univerza: »Izumi v zgodovini civilizacije: Merjenje časa«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Življenje in delo velikih bankirjev: »Fuggerji«; 21.40 Slovenski oktet; 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: »Uvod: Zadovoljni Kranjec Valentin Vodnik«, poroča prof. Martin Jevni-kar. Petek, 17. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Življenja in usode: »Helmut Hortens, mož veleblagovnic; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Chopin: »24 preludijev«; 19.15 Znanost in tehnika: »Odkod živalim varovalna barva?«, poroča dr. B. Mihalič; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: prof. Pavle Merku: »Elektronska glasbila — zaključek«. Sobota, 18. januarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — »Pismo iz današnje Japonske«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Zdravje in delo v kovinski industriji«; 17.00 Slovenski narodni motivi; 18.00 Oddaja za najmlajše* »Deklica iz začaranega gozda«. Napisal Dušan Pervot. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Edgad Allan Poe: »Konec Usherjevine«. Igrajo člani Rad. odra. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 420: Ker se breskev sorte »Hale« sama ne oplodi, moram v njeni bližini zasaditi breskev druge sorte, ki istočasno cvete. Katera vrsta je najbolj priporočljiva in koliko takih dreves potrebujem za nasad z 260 breskvami sorte Hale? Odgovor: Najbolj priporočljiva je sorta Elberta. Zadostuje, da vsadite 10% te sorte, tako da pride ena Elberta na 9 Hale. Vprašanje št. 421: Že dvakrat sem skušal vzgojiti mlade akacije iz semena, a se mi ni nikdar posrečilo. Seme ni izkalilo. Ali je bilo slabo? Ali tako hitro izgubi svojo kalivost? Odgovor: Seme je bilo skoraj gotovo dobro in ni izgubilo kalivosti. Vaš neuspeh je odvisen od tega, da niste prej semena »pripravili«. Seme akacije je namreč zelo trdo — pri cveticah imamo enak pojav pri sramežljivki (mimosa pudica) — in ga je potrebno zato prej omehčati. To dosežemo tako, da en ogel semena nekoliko opilimo in s tem omogočimo, da voda pronikne v notranjost. Za omehčanje pa se lahko poslužimo enega naslednjih kemičnih sredstev: seme 15 minut namakamo v 40% žvepleni kisli- ni (\.Kar se pa tiče poroke, še sedaj ne verjamem, ali gre zares...« »Pa še 'kako zares,« je vzklilknil JVantli. »Zdaj je že vse domenjeno. Določiti je treba le dan. 1’oroka bo kar tu v farni cerkvi. Za tovarišici — Letly in Malhe)]... Da!... Pogovorite se zastran oblek. Vse naj bo preprosto, brez ceremonij... Sicer pa, kaj ti je pravil Lynnc tisti dan... o svojih načrtih in o plači?« »Nič; čemu naj bi mi vse it o zaupal?« »Toda, očka, menim, da 'boš njegovo plačo odslej ti določeval,« se je šobila Mahe] in si mazala maslo na rezino. »Bržlkone bo nnff-rail še tukaj stanovati. V tem slučaju ga pa malo nauči, kalklo sc je Ireba obnašati, hm.« »Tudi na jezik naj pazi,« se je pritaknila Leitity. »Včasih g°-\ ori kot barab a!« wNo, no\ ne pretiravati,« je miril Štefan. »iBese-da še ni konj. Kar se liče plače, pa ima gotovo pogodbo z Brayem. Jaz mu je ne moreni znižati. Sicer pa, Ivanfka, za življenje bosta že imela dovolj.« »N« to nisem niti mislila,« je rezko odvrnila. »Kar mi je pa neumljivo, so 'blazni stroški za prezidavo tiste gozdne bajte,« se jc Štefani čebljal za ušeši. Svojemu upravniku, agentu ali kar že bo. pač ne .morem dovoliti, da lam stanuje. Me bo že moral poslušati.« ( Dal je )