Potfnlim plaWblt'9'g6iov{hQ Stev. 49. V L;ubljani, dne 7. decembra 1933. PosameznaSiev. Din 1*- Leto X VI. Upravniitvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina u tnzemstro: četrtletno * Din, polletna 18 Din, celoletno 38 Din; u lata lemstro razen Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Dla, celoletno 48 Din.. Ameriki letno I dolar. — Račun poštne hraailalce, podrnžnice T Ljubljani, št 10.711.1 Uredbe za ozdravljenje našega gospodarstva Nove uredbe se nanašajo na ureditev denarništva, kar je prvi pogoj za uspešno obnovo gospodarskega življenja V ponedeljek so izšle v ^Službenih novinah* premeni v delnice ali deleže. Od pretvoritve ter-uredbe o ureditvi kreditnih odnošajev v državi,1 jatev v delnice so izvzete terjatve do 10-000 Din, ki jih je napovedal ministrski predsednik gospod potem terjatve Narodne banke, Poštne hranil- [ uredbe prenehajo biti člani zadruge, se podaljša dr. Milan Srškič že v svojem velikem razložitve- niče in Državne hipotekarne banke, terjatve | preko zakonitega roka na pet let, te v pravilih nem govoru pred poslanskim klubom JNS. Ured- javnopravnih teles in vse javne dajatve. Ministei sumih ni določen daljši rek V kolikor petletni be se nanašajo na zaščito denarnih zavodov in za trgovino in industrijo lahko postavi komisarja rok presega zakoniti, odnosno po pravilih do-njihovih upn.kov (vlagateljev), na določenje meje zavodu, ki mu je bilo odobreno izvenkonkurzno j ločeni rok, se neomejeno jamstvo pretvori v ome-obrestne mere, na znižanje upravnih stroškov de- prenehanje poslovanja. Po tej uredbi so dalje jeno jamstvo, in to v višini desetkratnega iznosa rnruih zavodov in drugih gospodarskih podjetij zelo poostrene kazn. za slabe upravnike. Naj- deleža. Iznos jamstva ne more biti v nobenem j pri kateri je zadruga včlanjena. Obveznosti za-' družnikov nasproti zadrugi, odnosno zadružnim zvezam v pogledu jamstva bode likvidatorji uveljavili po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) za uveljavljenje jamstva v kon-kurzu zadruge (zadružne zveze). Likvidatorji zavzemajo v tem pogledu položaj upravitelja kon* kurzne mase. Jamstvo zadružnikov, ki po uveljavljenju te in na zaščito kreditnega zadružništva. V zvezi z i večja kazen je do 200.000 Din. že izdanima uredbama o ureditvi kmečkih dolgo ^ in o javnih delih za omiljenje brezposelnosti predstavljajo te uredbe okvir velikopoteznega gospo Zaščita denarnih gospodarskih zadrug in zadružnih zvez primeru manjši k"kor 10C0 Din. Dokler traja jamstvo, ne more bivši zadružnik zahtevati izplačila zadružne vloge niti izplačila obresti niti onega dela letnega bilančnega viška (dobitka), darskega načrta, ki ga je sestavila vlada po dolgo- je urejena z drugo uredbo, ki je prav tako ze ki bi mu sicer pripatial po pravilih, trajnem preučevanju vseh nujnih gospodarskih stopila v veljavo. | Zadružna zveza lahko po sklepu občneca vprašanj, ki so se pojavila tudi pri nas kot po-1 Denarnim in drugim gospodarskim zadrugam, zlx)ra ustanovi sktad za ozdravljenje (sanacijski sledica splošne svetovne gospodarske stiske. Na ki sprejemajo hranilne vloge, kakor tudi nji- fond) v to svrho lahko od vsake včlanjene za-csnovi teh uredb, ki predstavljajo začetek za hovim zadružnim zvezam, se lahko odobri za- i druge pobira do deset odstotkov letnega čistega ozdravljenje gospodarskih razmer v državi, bo š~ita po določbah gornje uredbe o zaščiti denar-| dobitka, poleg tega pa lahko p bere ei-kraten vlada izdala še nadaljnje ukrepe, ki se bodo v nih zavodov v deleže (delnice) in odpisa deležev j pr;SpeVek v višmi do deset odstotkov raserv-teku časa pri praktičnem izvajanju izdanih ukre- v primeru odgoditve plačil ali poizkusa ozdrav- ne?a sicia(ja vsake včlanjene organizacije, iz-pov še pokazali za petrebne. Ozdravljenje denar- Ijenja, če so zaradi odgoditve plačil, odobrene kazanega v zadnji letni bilanci. Ta sklad se upo-nih odnošajev je najvažnejše vprašanje, na kate- po obstoječih predpisih njihovim dolžnikom, pri- rabija po sklepu občnega zbora zadružne zveze, rem sloni celotna obnova gospodarskega življenja, šle v nemožnest, da bi redno izvrševale svoje ob-j Kazenska določila prve uredbe se nanašajo Izdani ukrepi vlade bodo brez dvoma v veliki veznosti nasproti upnikom. ! tudi na zadruge in njihove zveze, meri obnovili zaupanje v naše denarne ustanove, I Navajamo nekatere izpremembe nasproti prvi j Minister za kmetijstvo "e pooblašča, da v kar je glavni pogoj za ozdravljenje vsega gospo- uredbi. Odloke, ki jih pšifi 7?r<>4- nabavo ta'r5ne®a semena, temveč brš nasprotno: gledati moramo, kako se izogniti tej nevšečnosti. Če ;'e padanje rodovitnosti naraven pojav, bo težavno kij ukreniti froti njemu, si morda mi-~'ite Pa vendar se ca irlik« ubranimo, in sicer na '-""j enostaven način, kakor delajo naši napred-,n®*vi (rVf>r|šj i>o svotn že (lol " o-l^prcp^trneta semena doHio od semeno-goiskega z*>vo
  • to oplemeni- obsegu potreb vršiti svoje naloge. Kako bomo pa vendar spravili našemu kmetu oplemeniteno semensko blago v reke? Tu se pa prične delo naših občinskih odborov. Vsaka občina vzame v najem ustrezajoče orale njiv; morda celo vsaka vas za svoje vaščane. Po sreskein kmetijskem referentu naroči občina iz Beltlncev po- trebno količino žlahtnega semena, ki ga poseje na teh njivah. Sejati se mora na vsak način s strojsm, da se dado te njive ekopavati in čistiti od zeli ter obsuti, kakor se to vrši pri kitajskem načinu pridelovanja žita. Drugo leto proda občina ta že napol žlahtni pridelek občanom in krije svoje stroške. Pred prodajo se mora vse seme razkužiti, ker je to cenejše m zanesljivejše kakor pri posamezniku, kjer ni za to ne volje ne priprav. Tako bo občina zalagala vsako leto svoje občane z zdravim, zelo donosnim semenom in bo zgledno vršila svojo nalogo za blaginjo svojih občanov. Z zmago Jugoslcvenske nacior/ 'ue stranke pri občinskih volitvah mora nastopiti nov duh dela v naših občinah. Ne obljube, nego delo je potrebno za blagostanje naroda. Delavski dom v Ljubljani Ob navzočnosti ministra dr. Kramerja in mnogih uglednih predstavnikov javnosti je bil v nedeljo otvor en v Ljubljani moderno urejeni Delavski dom Pretekla nedelja je bila izseljenska. Že petič smo se to nedeljo spominjali naših izseljencev, razkropljenih po vsem svetu. Izseljenska nedelja ni mogla biti v Ljubljani lepše počaščena kakor z otvoritvijo doma za tiste, ki se morajo z naj-, žilavejšim trudom beriti za vsakdanji kruh. Na, sto tisoče ljudi nam tone v tujini in skrajni čas je bil, da Ljubljana dobi z Delavskim domom viden dokaz svojega socialnega čuvstvovanja in skrbi za naše pridne dela"ce. Primerna pomenu novega Delavskega doma je bila otvoritvena svečanost tako po častni udeležbi predstavnikov kakor tudi po lepih in vsebinsko tehtnih govorih, ki so jih Izrekli posamezni govorniki. Med številnimi odiič-iimi gosti so bili navzoč-ni: minister g. dr. Albert Kramer, brigadni general g. Antonije Pekič, predsednik borze dela g. dr. Karlin kot zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja kakor tudi v imenu banovine, župan g. dr. Dinko Puc, senatorji gg.: dr. Fran No* ak, dr. Gustav Gregcrin in dr. Rožič, n?rodni poslanci gg.: Rasto Pusfoslem-šek, Hajdicjak in Koman in številni drugi zastopniki. Ko je stolni kanonik g. dr. Klinar blagoslovil novo stavbo, je izprsgovoril predsednik okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Ivan Tavčar, ki je dejal med drugim: S postavitvijo Delavskega doma je ponovno dokazala mestna občina ljubljanska veliko raz- umevarja za sodobna socialna vprašanja. Občina je osnovna edinica države. Prva je poklicana, da rešuje vprašanja, ki so življenjskega pomena za ljudstvo. Tam, kjer je gorje največje, je občina najprej delžna priskočiti na pomoč. Ni pa dovolj, da deli le trenutne podpere, kolikor le more, mora izvrševati svoje socialno poslanstvo v ustanov« h, ki so trajne. Srečni smo, da je v tem pogledu ljubljanska mestna občina vodilna v državi, saj ima izmed vseh mestnih cbčin sorazmerno največji socialnopolitični proračun (pet in pol milijona dinarjev), iz katerega vzdržuje urejeno skrbstvo za stare, za nezmožne za defo. za brezposelne občane in skrbstvo za mladino. Kar je tudi važno, občina je vložila zadnjih pet let za javna dela preko ICO milijonov dinarjev in s tem preskrbela zrpet tisočem de'avcev zaslužek in kruh. Delavski dem je eno najnovejših občinskih socialnih del, namenjeno delavcem in nameščencem, predvsem enim, katerim ni dano, da bi živeli v zatočišču družinskega življenja. Delavski Gustav Strniša 11 Zada*i rokovnjač Biriči so ga nekaj časa zasledovali. Ker niso niti vedeli, ali so ga sploh ranili, so opustili zasledovanje. Nekaj časa so se posvetovali z oglarjem, ki je medtem prišel. Počasi so se nato odpravili nazaj proti Kranju. Ciean je bežal in bežal. Čutil je, da mu po-jenajo moči, a napenjal je vso svojo silo in hotel uteči, samo uteči in se rešiti. Zdaj ni bil več ne razbojnik ne morilec, zdaj je bil samo preganjanec, ki hoče ostati živ in svoboden. Anica je medtem trepetala v svoji sobici in pmsi'a Boga, naj reši tega izgubljenega človeka in pa privede na pravo pot. Uboga sirota pač ni mosta verjeti, da je Brajdič že zdavnaj zsšel tako globoko, da se ne more več rešiti in da je pro-palica, ki sploh ni vreden, da še živi. Prav tedaj, ko je bežal po hosti cigan Brajdič, je šel po stezi medvedar Groga, ki je bil namenjen k hčerki v Stražišče. Na poti je srečal biriče. Nekateri sc ga že dalje časa poznali kot medve-darja. Mirno so hiteli mimo njega. Zadnji ga je za časek ustavil in ga vprašal, ali je kje videl cigana. Groga je vprašal, kaj se je zgodilo, in zgovorni birič mu je vse povedal. cTako, spet je najbrže premotil mlado dekle. Čudne ste ženske, da morete verjeti takemu nepridipravu!) si je rekel in zavil globlje v gozd. | Ko je prišel medvedar na prijazno ravnico, je sklenil prenočevati na prostem. V bližini je vid 1 oglarsko kočo. Mislil je že iti tja, pa se je premislil. Mirno se je vlegel poleg medveda in kmalu ga je objel spanoc. Groga je bil zdrav človek in zaspal je globOko. A vsaka najmanjša reč ga 'e takoj predramila. To je pridobil s tem, ker je vedno prenočeval na prostem. Ko je zdaj nekaj časa mirno počival, je nenadno začul divji krik: «Gori!» Skočil je kvišku in videl, da res gori oglarska koča. Planil je proti nji. Tedaj mu je nekdo prestrigel pot. Bil je stari oglar, ki ga je resno vprašal, kaj hoče. «Gasiti bom pomagal, saj ste sami kričali, da gori, ali ne?» Groga je hitel v krčo. Na tleh je našel cigana, ki je že pojemal. Pograbil ga je in odnesel ven na travo. Medvedar je skočil k studencu po vodo. Cigan se je kmalu zavedel. Odprl je oči in se bolno nasmehnil: «Ne bom več dolgo. Preveč krvi mi je odteklo. Nisem se znal brzdati, zato sem prišel tako daleč. Danes so me pa biriči pošteno obstrelili.> Nekaj časa je molčal in samo mirno gledal Grogo. Potem je nadaljeval: «Poznava se, saj si me ti dal pravici v roke in prav si imel. Toda po življenju ti tedaj nisem stre-gel, le tvojega medveda sem ti hotel vzeti in ga uporabljati sam. Vem, ti si Veliki Groga, kajne da si?» Rokovnjač mu je molče prikimal. Ranjenec je nadaljeval: «Ti pač poznaš mojo taščo, staro ciganko Dondo, in njeno hčerko Polono, ki Je moja žena. Ti poznaš pota, ki jih hodimo, in boš lahko dospel do Polone, če ne danes, pa jutri.* «In kaj naj storim?> , «Pozdravi mojo ženo in ji reci, naj mi odpusti. E, mnogo hudega .'eni ji prizadel. Zdaj je vse končano. Povej pa tudi njeni materi, da me edino Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „J E L E N". Potem se Vam ni bati ponarejenih ipil. £CHICHT^ TERPENTINOVO MILO 5.T.3.4-3S PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI JZDJEL£K|| dom je zgrajen s štirimilijonskim brezobrestnim posojilom ljubljanske borze dela. Uprava borze dela zasluži našo najtoplejšo zahvalo. Dolžni smo pa zahvalo in po'a > priznanje tudi ministru za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Ivanu Puclju in predsedniku centrale borz dela, ki sta odobrila načrte in izplačilo posojila. Občinski svet ljubljanski je sklenil zgraditi delavski dom na seji 27. novembra leta 1931., ko je obenem dal na razpolago dragoceno zemljišče in prevzel vzdrževalne stroške. V Delavskem domu so nameščeni borza dela, javna kuhinja, dom delavcev in nameščencev in zatočišče za potujoče delavce. Borza dela ima svoje prostore v visokem pritličju. Pod borzo dela je moderno opremljena javna kuhinja s 120 sedeži. Pri trikratni izmenjavi gostov bo mogoče prehraniti dnevno vsaj 400 oseb. Hrana bo izdatna in poceni. Brezmesno kosilo z juho, dvema prikuhama in kruhom bo na razpolago za tri dinarje, isto kosilo z mesom pa za štiri dinarje. Posamezne jedi se bodo dobile tudi po dva dinarja. Večerje bodo po štiri, tri in dva dinarja. Mestni socialnopolitični urad in borza dela sta odločena, večino podpor nakazovati odslej v obliki nakazil za hrano v Delavskem domu. Kuhinja prične poslovati 10. t. m — Pod borzo dela je tudi dvorana, v kateri je nameščeno delavsko zatočišče za potujoče delavce z 32 posteljami. V zatočišče sprejeti delavec dobi kopel in prenočišče za pet dinarjev; poleg tega se mu bo očistila obleka nesnage in mrčesa. — V prvem nadstropju je ženski, v drugem in tretjem nadstropju pa moški oddelek z ličnimi sobicami, kopalnicami in umivalnicami. Vseh postelj je 132. Sobe so že vse oddane. Cene sobam so po 150, 110 in 100 dinarjev mesečno s kurjavo, razsvetljavo, snaženjem in posteljnim perilom. Skupaj je v Delavskem domu na razpolago za goste 164 in za strežniško osebje 14 postelj. Lepi in praktični načrt Delavskega doma je izdelal mestni gradbeni svetnik arhitekt g. inž. Mušič. Za svoje vestno delo ima največje zadoščenje v izredno posrečeni zgradbi Delavskega doma. Govor g. Ivana Tavčarja je bil sprejet zelo toplo. Takoj nato se je oglasil k besedi župan gospod dr. Dinko Puc, ki se je zahvalil odboru za gradbo doma. Z otvoritvijo Delavskega doma smo dosegli, je nadaljeval g. župan, da se bo pošten delavec lahko preživljal z 270 do 350 Din na to veseli, da se je zmotila v svojem prerokovanju. Kes mi je vrv že bingljala nad glavo in mislil sem na staro Dondo, kako se bo veselila, da je ugenila. Pa me je vendarle usoda še ohranila do danes. Otresel sem se rabljeve vrvi, a zdaj moram navzlic temu umreti.> Tedaj se je približal stari oglar. Jezno je godrnjal, ko je videl Grogo, ki se je prijazno pogovarjal s ciganom. Cigan se mu je nasmehnil: mu je svetoval rokovnjač. Cigan je pričel moliti. Groga ga je pokrižal. Cigan je utihnil. Groga mu je hotel še nekaj reči v tolažbo. Nagnil se je nad njim in opazil, da je cigan že mrtev. Drugi dan so cigana Brajdiča odnesli črni oglarji v Besnico, kjer so ga pokopali. Še preden so ga zagrebli, se je oglasila kranjska komisija, ki je ugotovila, da je bil mrtvec res cigan Brajdič, ki je utekel iz zapora. Zdaj počiva že skoro celo stoletje nekje na /besniškem pokopališču. O njegovem grobu pač ni več sledu. Razkrinkan. Joco je zdaj taval sam po svetu. Včasih se je pridružil ciganom, pa ga je spet zaneslo drugam. Postal je čemeren in nikogar ni maral. Mnogo dela in truda je bilo, a zdaj je končano. Ko vidim ta uspeh, je naša prva dolžnost, da se spomnim onega, v katerega zre vse naše prebivalstvo z zaupanjem in vero, da privede ladjo Jugoslavije v varen pristan. Živel kralj Aleksander! S tem proglašam dom za otvorjenl ____ i Cigani so ga še vedno radi sprejemali v svoje vrste. Izkušali so ga razvedriti, pa se hi dalo. Vedno žalostnejši je postajal in bali so se, da nazadnje od žalosti ne zboli in ne umre. Pa je prišla med cigansko tolpo s Hrvaškega mlada ciganka Jelka, ki je Joco kmalu znala razveseliti. Vzel jo je za ženo in postal boljše volje. Ciganka Jelka je bila sestra nesrečnega Brajdiča. Ko je izvedela, kako je bilo z Grogo, si je dejala: «Danes meni, jutri tebil Ti si najbolj pomagal, da so dobila mojega brata oblastva v roke. Zdaj bom pa pomagala jaz tebi.» Ko so taborili cigani nekje na Dolenjskem, je šla drzno na sodišče in rekla sodniku: «Jaz poznam skrivnost tistega rokovnjača Groge. Dedec je še vedno ziv. Ce hočete, ga lahko kmalu dobite v roke.> Sodnik jo je začudenj pogledal: «Ali se hočeš nad njim maščevati ali se pa iz na3 norčuješ. Zakaj ga vendar hočeš naznaniti? Mož je utihnil, kakor bi ne bil več med živimL Najbrže se je že poboljšal in postal dostojen človek, če ni že umrl. No, pa povej, kaj je z njim. Če je kje v bližini, ga bom dal takoj zgraoiti, kajti mnogo starih grehov ima na svoji kosmati vesti!» «Groga je tisti medvedar. ki hodi po Kranjskem okoli s svojim medvedom. Mojega brata vam je privlekel na sodišče, a njega niste spoznali^ L Vsi navzočni so se odzvali županovemu vzkliku in trikrat gromko vzkliknili: Zivio! Nato je izpregovoril banski načelnik gospod dr. Karlin in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej pomembni stavbi. Nase delavstvo je dobilo s. tem krasnim domom eno svojih najsocial-nejših modernih ustanov Koliko solza bo s trpečih oči obrisala top.a domačnost te zgradbe, koliko gorja bo preprečila ali olajšala, koliko poguma in tolažbe vlila! Želim, da bi ta dom vedno vsem vrednim gostoljubno odpiral vrata in da bi s tem po svojem visokem poslanstvu našemu delavskemu naraščaju, našemu delavnemu ljudstvu in potujočemu delavstvu postal ter ostal pravi dom solnca, dom napredka, dom gradnje silne i države in srečne domovine! Po govoru g. dr. Karlina so si zbrani gostje ogledali krasni Delavski dom in vse njegove na- j prave. Zgradba je napravila na vse najboljši vtif-k. Politični pregled Kakor poročajo iz Pariza, je posvetil dnevnik Nato so šolski <)troci lepo zapeli «Bože pravde*. — odbor. Z lepim pozivom na složno delo je bila skupščina zaključena. V črnomeljski župi se ga-. Redni letni občni zbor Društva kmečkih fantov silstvo prav lepo razvija, kajti župa šteje že danes in deklet za Škrilj-Golo bo 8. t. m. ob pol 14. uri 19 čet, a dve novi se pravkar ustanavljata, kar je nedvomno velika zasluga črnomeljskega žup-nega ustanovitelja g Lojzeta Šetine. Vrli gasilci zaslužijo največje priznanje in vso pohvalo. DONAČKA GORA. Naša občina je ob priključitvi k občini Rogatcu imenovala šolskega upravitelja g. Antena Stefanzioso za svojega častnega občana v prizninje in zahvalo za trud in nesebično delo za napredek občine in njenih občanov. MALA NEDELJA. Sokolska četa je priredila v nedeljo 3. t. m. svečano skademijo v proslavo v Domu gasilske čete. Na dnevnem redu bosta tudi ustanovitev posameznih odsekov in posvet glede prosvetnega dela pozimi. Vabljeni člani in članice, a tudi ostali fantje in dekleta, ki še niso društveni člani. ŽELEZNIKI. Delavni dramski odsek Sokola je po kratkem odmoru 26. novembra spet nastopil. Odigral je po Borštniku dramatizirano Tavčarjevo zgodbo cOtok in Struga*. Tudi to pot je žel uspeh, vendar se je videlo, da so take drame za naše občinstvo le nekoliko težke. Prav zaradi tega bi bilo želeti, da odsek naštudira kako lažjo 151etnice zedinjenja, ki je prav lepo uspela. Kljub reč, ki bi pri občinstvu dosegla z manjšim trn temu, da so se spet trgali lepaki in se je rovarilo dom še večji uspeh. Igra sama je bila za naše proti obisku, je bil le-t& lop. Pogrešali smo pa razmere izvrstno podana. Lahko rečem, da tako ljudi, ki smo jih zanesljivo pričakovali. Tu ne po- dobro igrane drame že dolgo nismo videli na maga noben izgovor, ker je bila vstopnina skrajno sokolskem odru. Po igri se je razvila priietna za- ZDižana. Mrzlo vreme ni zadržale zunanjih gostov, t>ava s plesom. Igral je priljubljeni jazz Mizenka, od Sv. Duha, ki jim gr? vsa čast. — Ljudska knjiž- je mn0g0 pripomogel do razgibanosti, niča sckolske čete je založena z lepimi knjigami, ki so vsemu občinstvu na razpoligo. Prijatelji za nimivih knjig, pristopajte k Ljudski knjižnici sokolske čete! Nesnečnost Sodobni človek živi v prilikah skrajnega žive- SV. RUPERT V SLOVENSKIH GORICAH. V Z^l^^l^S^ nedeljo 26. novembra je naša sokolska četa pra- no^ti — glejte, na čem mnogi trne! Medtem je znam. znovala proslavo državnega in sckolskega praz- stveno dosnano, da regulira ekstrakt iz življenje-nika v poslopju osnovne šole. Spored je' bil pre- tvorne žleze zdrave in močne živali (et krepak, živ-macije, petje, telovadne točke in igrice. Prav Ijenjsko aktiven in sposoben za delo in borbo za dobro ie bi'a podana «Kosovska dramam, kjer so, svoj obstanek — Brezplačno pošljemo deta jlno lite- .... , . , „ __, „,. T ., . ! raturo. Zahtevaite to pod naslovom: Beograd, ISje- mladi igralci zelo pogumno nastopali. Ljubek je (?o5pva 5 Mj|o5 Marko^ _ tKalefluid» se prodaja bil prizor «Devojčice>. Vso prireditev je zaklju-: v lekarnah in drogerijali čila državna himna. Sokolska če»a je s prireditvijo I Odobr. Min. zdr. S. broj 10.537D3. Sodnik je vse zapisal in ciganko odpustil. Ko se je vrnila med svoje ljudi in je Joči povedala, kaj je storila, se je Joco zelo razburil: . da so me tako hitro zavohali! No, zdaj se mi nikamor ne mudi, kajti svoboden sem še in ti ljudje pač ne bodo vedeli, kje me iskati, če me ne najdejo v hiši!* Počasi se je bližal hiši. Ko je bil že blizu lovcev, je stopil za košato lipo, ki je rasla tamkaj in prisluhnil. Lovci so prišli do hiše. Starejši izmed njih ja stopil k vratom in krepko nanje potrkal. Vrata so se odprla. Na pragu se je prikazal kmet, ki je biriče prijazno pozdravil. Starejši mu je odvrnil: , je nreoarat, v katerem je uspelo spojiti železo s še nekimi važnimi hranilnimi sestavinami v tnki obbkj, da ga želodec lahko sprejema in dovaja krvi, a dovajajoč krvi železo, krepi telo in ves organizem. Odrasli jemljejo «Ener-gin» trikrat na dan po eno veliko ž.lico pred jedjo, otroci pa trikrat na dan po eno majhno žlico pred jed jo. cFinergin» se dalje z uspehom uDorablja ob slabokrvnost, pri okrevanju po bolezni, nervozno-sti. razdražljivo«ti. nespanju, pri zaostajanju v razvoju, pri angleški bolezni, pomanjkanju in slabosti mleka pri dojiljah, po malariji, pri pomanjkanju teka in napoded za vseobče ojačanje krvi in telesa. Priporočajte povsod: da vsako dete, ki hodi v šolo, jemlje redno »Energin* za jačenje krvi, živcev in teka. Otroci, ki uživajo redno «Energin>, ima jo dober tek in «o odporni proti vsem boleznim. «Energin» za jačenje krvi, živcev in teka dajte vsakemu dekletcu med 12. in 17. letom. To je prehodna dekliška doba, ko morajo imeti močno in zdravo kri, močne in zdrive živce in dober tek. cEnergiiu da jte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. «Energin» dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven, bled in slabih živcev. «Energin» za jačcnie krvi, živcev in teka se dobiva v lekarnah t steklenica po pol litra 35 Din. Po po^ti ga razpošilja laboratorij cALGAj, Sušak, 3 velike steklenice «rnergina> 110 Din, 6 steklenic «Energina» 220 Din in ena steklenica povrh. 12 steklenic «Energina» 4i0 Din in dve steklenici povrh. Reg. S. br. 4787/32. stvo je bila že pred leti uvedena pomožna akcija. Na iniciativo bana dravske banovine g. dr. Maru-šiča je bil ustanovljen poseben sklad za podpiranje izseljencev pri Hranilnici dravske banovine. Prav tako pa je banska uprava naklonila Rafaelovi družbi in Narodnemu izseljenskemu odboru lepo podporo, da bosta organizaciji lahko izvajali začrtani program. Skrbeti za naše izseljence je naša dolžnost. * Naši izseljenci se vračajo. Izseljenski komisar banske uprave v Ljubljani je prejel obvestilo, da se v petek vrne s Holandskega 182 naših izseljencev, ki so tamkaj izgubili zaposlitev. Iiolandska oblastva jim bodo plačala železniško vožnjo do Ljubljane. Udarec je za naše izseljence tem hujši, ker bodo tudi v domovini le s težavo dobili zaposlitev. * Podpore za gospodinjske tečaje. Minister za kmetijstvo je določil kot državno pomoč za kmečke gospodinjske tečaje naslednje podpore ,banskim upravam: v Ljubljani 30.000, Zagrebu 50.000, Novem Sadu 50.000, Banji Luk. 50.000, , Splitu 60.000, Nišu 70.0C0, Skoplju 70.000. Sarajevu 60.000 in na Cetinju 60.000 Din; skupno 500.000 Din. Opozorilo zamudnim plače valcem naročnine. Odkar smo s priložitvijo novih položnic spomnili naročnike, da je za poravnavo naročnine skrajni čas, prihajajo dan za dnem vplačila, toda opazili smo tudi, da zaostajajo prav oni naročniki, ki bi pri dobri volji malenkostno naročnino prav lahko plačali, medtem ko jo vestnejši, pa tudi slromaš-nejši od njih brez odloga že plačujejo. Uprava lista, ki mora gledati na to, da se stroški za izdajo lista krijejo z naročnino, bo prisiljena zamudnikom poslati poštnega sla v hišo, ki bo z računom in poštnim nalogom pobral za n.a« naročnino. Ta način izterjevanja pa je precej drag in naročnik bo moral plačati naročnino ln stroške. Da ne bo do tega prišlo, kličemo vsem prizadetim še enkrat: Plačajte naročnino! Uprava »Domovine". Florijan. Vprašal me bo, ali bom na vse zgodaj odjezdil ven. Drugače se cdpelje Florijan s plav-cem v samostan pri Novi Štifti, da spravi tja tri vreče turščične moke, ki so jo zadnjič od nas kupili... Pa ni bil Florijan, ampak moj strogi cče. Stopil je v mojo sobo visoko v stolpu, ki je prav čudna videti; zakaj jezdec, plezalec, ribič, lovec in ptičji tat ne more stanovati kakor knkšna majhna vila. In v moji izbici je tudi več ostrog, pušk, pasti, mrež, trnkov, kožuhovine, gorskih palic, drsalk, cepinov in druge ničvredne ali zabavne cropotije^, kakor učenih in dobrih pisanj. Moj gospod oče je torej obstal na pragu, spustil psa, ki sta s svojim gospodarjem delila sobo. da sta brez spoštovanja skočila mimo njega, ven skozi vrata; žalostno je pogledal okoli sebe, skrbno zmajal z mogočno glavo, iz dna srca zastokal nad svcjiin ljubim, veseljaškim sin m Rokom, ki je na mestu planil pokoncu, skočil v hlače in obstal potem v vsej svoji drevesni visokosti ponižno pred užaloščenim grajskim gospodarjem ennskim. ♦Sedemnajst let je danes fantu! In kaj bo iz njega ?» Torej zato je splezal moj gospod oče na vse zgodaj po visokih strmin stopnicah v stolp! Ti ljuba sveta Barbara — za t »! Kaj naj bo iz mene? Kako morem sploh na kaj takega misliti, ko sem tako mlad, /.drav, življenja željan človek, pravi tirolski fant in še vis.l i roden grof Ennsk, zraven! Prav zato, meni moj gospod oče; kajti. «NauČil se ni ničesar, mladi gospod grof.> Da se ni ničesar naučil? Pisanja, branja in molitve od svoje sladke mame; cerkvene zgodbe in tirolskih zgodb od svojega dobrega starega kaplana Plohnerja. Še celo -atinščine od svojega dobrega kaplana. Ježe, streljanja i-n lova od svojega strogega gospoda ofeta. In k a k o mladi gospod jezdi, strelja in lovi! In česa drugega se je še naučil! Od Florijana, od ljubega Boga ali pa sam od sebe. To sem odvrnil svejemu gospodu očetu in si pri tem mislil: ', neni in svoji materi. Siromašni smo, fantič nuj. Naš grad Enna je podrtija in naše staro ime leta v raztrganih čevljih po svetu. Kar je še ostalo — in to je dovolj malo — bi moral dobiti tvoj brat zase. On je najstarejši in steber rodu. Čeprav skrbi zdaj zanj cesarska milost, si vendar še ti na svetu. In kaj naj bo s teboj? Ali naj tudi zate prosiva in moledujeva na Dunaju? Prosiva in moledujeva za kaj?» Meni je šinila kri v glavo, da se mi je zameglilo. Iztisnil sem iz sebe: «Oh, oče, saj že vendar sem nekaj! Svojih staršev sin sem in Tirolec. Kakor da to ne bi bilo dovolj!* Oče me resno pogleda, nekaj časa molči, potem pa govori, govori s tihim in, kakor se mi zdi, žalostnim glasom: >?Za!e ostane le Le eno: da pojdeš v Rim in postaneš duhovnik. V Rimu imamo za vsakega drugega in tretjega sina, ki postane duhovnik, velike ustanove » «Zame ne ostane nič drugega, kakor da postanem duhovniki, sem ponovil za očetom. Čeprav še dobro vedel nisem, da sem to rekel in kaj to prav za prav pomeni. Moj oče pa go"ori z »stim tihim in žalostnim glasom dalje: «Saj veš, da je skoraj vsak drugi ali tretji sin našega rodu postal duhovnik in da je šla že stoletja večina hčera našega rodu m.-d redovnice. Če bi delal naš rod s svojimi številnimi hčerami in sinovi drugače, ga že dolgo več ne bi bilo. * Obsodba uradnikov ministrstva za promet. Državni svet je 30. XI. razglasil sodbo proti uradnikom ministrstva za promet, ki so bili obtoženi, da so zanemarjali službo. Svetnik pri ministrstvu za promet Dušan Hadžininič, višja uradnika Veljko Petrovič in Marija Pečarjeva so bili Obsojeni na odbitek desetih odstotkov njihovih uradniških dohodkov za leto dni. Ostali obtoženci so bili oproščeni. * Neznan otrok. Pri predstojništvu mestne policije v Mariboru se ;'e zglasila posestnica Marija Divjakova od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah in povedala, da je prišel k njej na dom šestletni, skrajno slabo oblečen deček in izjavil, da ne ve, kje je doma, da pa ima neko teto v Mariboru. Dejal je, da se piše Janko šenk. Kdor otroka ali njegove starše pozna, naj to sporoči predstojništvu mariborske mestne policije. * Atentator Ogrin iz Dola obsojen. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je te dni ponovila razprava o nočnem atentatu na stanovanje šolskega upravitelja g. Nikolaja Einspie-lerja v Dolu pri Ljubljani. Atentat, ki imel politično ozadje, je bil izvršen ob dveh zjutraj 27. junija lani. V oknu je nastala silna eksplozija, ki je vrgla polovico ckna v upraviteljevo stanovanje. Zaradi tega atentata je bilo lani obtoženih več kmečkih fantov, med njimi tudi brezposelni delavec Ivan Ogrin iz Ziboršta. Pri razpravi 9. septembra lani so bili vsi obtoženci oproščeni zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov. Dolski orožniki pa niso mirovali in so po razpravi nadaljevali poizvedbe. Naposled so ugotovili, da je pravi atentator Ivan Ogrin, kei je tisto noč pravil sosedu Nikolaju Slovniku, da je «nekaj naredil, kar bo drugi dan videl*. Ogrin je bil letos oktobra ponovno aretiran, ? nj.m pa tudi nekateri drugi. Ogrin je zločin priznal, preklical pa je imena vseh onih, ki naj bi ga bili nagovorili k atentatu. Zato je bila preiskava proti soosum-ljencem ustavljena. Ivan Ogrin, ki je brez desne roke, je na sedanji razpravi kratko dejal: «Da, sem kriv!> Predsednik: «I Obtoženec: «Takrat, ko so bile demonstracije, so ljudje govorili, da je upravitelj kriv raznih aretacij. Sklenil sem, da ga zato malo oplašim.j Predsednk: «Kje ste dobili material?> Obtoženec: «Dinamon sem dobil že pred pol leta.> Predsednik: «Za kaj s'e ga rabili?» Obtoženec: «Streljal sem ribe > Obtoženec je nato povedal, kako je napolnil kolesarsko krmilo z dinamitom, peskom in papirjem. Krmilo je položil na upraviteljevo okno in z vžigalno vrvico zažgal. Potem je šel k Slovniku in mu povedal, da je upravitelju razstrelil o.kno. Upravitelj gospod Einspieler je kot priča mod drugim izpovedal: «Po znanih demonstracijah so me nekateri sovražili. Slutil sem nekaj, toda na kaj takega nisem bil pripravljen. Ponoči okoli dveh sem za-čul dve strašni detonaciji.> Nato je v podrobnostih opisal učinek dinamonove patrone. V nevarnosti je bilo njegovo, njegove soproge in dveh otrrk življenje. Državni tožilec je zahteval strogo obsodbo, ki jo obtoženec zasluži, da se slični atentati ne bodo ponavljali, kajti taki atentati, kakor je ta, pri katerem je le golo naključje odločilo tako, da ni nihče obležal ranjen ali celo mrtev, pač niso strašilo. Branilec: «De;anje gotovo ni. lepo, narobe, prav grdo. Hotel pa je upravitelja samo prestrašiti. Ni stregel upravitelju po življenju.> Po kratkem posvetovanju je predsednik sporočil, da je Ivan Ogrin obsojen na dve leti in šest mesecev robije in izgubo častnih državljansk;h pravic za pet let. Obsojeni Ogrin je kazen sprejel. * Divji merjasec v Kamniških planinah. Ze lani so opazili, da se pod Kamniškimi planinami klati tropa divjih prašičev, ki so napravili ponekod veliko škodo na poljih. Dva so zasledili lansko jesen tudi na Menini planini, kamor sta se zatekala pred lovci. Divje prašiče so preganjali tudi v Palovičah in v Tunjicah ter klicali na pomoč lovce, da jih rešijo škodljive nadloge. Letošnjo pomlad so našli v Kamniški Bistrici ubi-tecra velikega merjasca, ki je najbrže na poti proti Mokrici strmoglavil raz visoko skalo in se ubil. Ta tedeu pa so kamniški lovci spet naleteli na velikega divjega merjasca na lovu v revirju Pra-pretno-Zakal. Gonjači so najprej mislili, da podijo pred seboj koštruna, v veliko začudenje pa so ugotovili, da je to prav lep divji merjasec. Opo- Pri hripi, influenci in prehladu se navadno priporoča masaža. Za masažo se priporoča «AIga». Pri hripi, influenci, prehladu namažite rutico z «Algo» in na lahno masirajte bolniku prsa, zorili so lovce na redek plen, vendar pa ga nihče ledJa; ™ke, noge, vrat tn celo. Masaža z Povezuje bolmka. Po masaži v gošči skrito pot iu se je prav spretno rešila dob. mirno in zdravo spanje, j . , , . j i- i- «Alga» se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah m pred zasledovalci. J špecerijskih trgovinah. Steklenica 14 Din. * Smrtne posledice kvartopirskega pretepa.;-------------------------------------------* V soboto se je v neki gostilni v Zalogu pri Ko-1 * Obupen čin mladega čevljarja. Te dni je izr mendi sešla družba mladih fantov, v kateri sta pil okoli 20 let stari čevljarski d močnik Anton bila tudi brata Dominik in Franc Štern. Vesela Smodej v Radečah iz neznanega vz oka večjo družba si je pričela krajšati čas s kvartanjem. količino ocetne kisline. Smodeja so zvečer pre-Kmalu pa je vino segrelo mlade glave in navdu- peljali v celjsko bolnišnico. Vs^ka pomoč pa je šenje za igro se je že pričelo nagibati k prepiru, bila zaman in je nesrečnik umrl. Nekdo je očital tovarišu, da slepari pri igri in daj « otrok f enim 0{es9JU in brez nosu v Beo_ mu mora izplačati štiri dinarje. Očitek m ostal' u . porodila na ulici n)Iada ciganka otroka brez odmeva, kajti od nasprotne strani je takoj z enim očesom in brez nnsu. Seveda se je zbralo priletela zaušnica. Tako se je razvil pod vplivom okro, ki je med n-rodom najbolj znani in priljubljeni ljudski ko'edar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka -družina. Celo stoletje že je ta pratika zvest in veren spremljevalec Slovencev, v dobrih in zlih čssih. Dobiva se v vseh trgovinah. * cUspeh .Fitonina' je vprar presenetljiv in se ne da. i r čimer primerjati), piše eden naših naj-irlc" 'h specialistov za kožne in venerične bolezi. . .-' I- °nica «Fitonina> stane 20 Din v lekarn-h. Poučno knjižico št 16 pošilja brezplačno «FITONIN», d. z o. j., prom. odd.,-v Zagrebu, pešt-pretinoc 78 NA SMRT OBSOJENA ZARADI UMORA SVOJIH OTROK. E s s e n (Nemčija), novembra. Pred porotnim sodiščem v Essenu je bila po večdnevni razpravi trikrat obsojena na smrt zakonska žena Konciljeva, ker je umorila tri svoje otroke. Obtoženka, ki se je rodila leta 1906., se je leta 1926. poročila s Slovencem Francem Kon-ciljo. Nezakonskega otroka, deklico, je prinesla že v zakon, druga deklica pa se je rodila ob poroki. Tretji otrok tega zakona je bil deček. Zakon je bil že od začetka brez vsake podlage. Zakonca sta se neprestano prepira a in posledica vseh prepirov je bila, da je obtoženka lani v decembru vse tri svoje otroke utopila. Pred izvršitvijo je kupila otrokom nekaj slaščic in igrač, potem pa jih je odvedla na samotno mesto h kanalu pri Essenu (Rhe.n-Herne). Tam je otroke spravila v neko dolino, vzela najmlajšega na roke ter ga preko nasipa vrgla v vodo. Ko se je vrnila, je pograbila sedemletno hčerko in tudi njo vrgla v kanal. Potem je prišla spet nazaj in odnesla s seboj triletnega sinčka, preplezala obrežni nasip in ga vrgla v vodo. Baje je hotela ! vzeti tudi sebi življenje, a ko je potopila troje svojih otrok, je izgubila pogum za samomor ter se je odstranila brez najmanjšega po.zkusa rešitve svojih treh ctrok, ki so se še borili z valovi. Naslednji dan se je napotila k najbližji policijski stražnici ter tam prijavila strašno dejanje. Med razpravo pred porotnim sodiščem je obtoženka najprej oporekala svoje prvotne izjave ter zatrjevala, da je neka neznana gospa Ste»aova umorila njene otreke. Na zadnjem dnevu razprave pa je spet priznala svoj zločin ter ga opisala v vseh podrobnostih. Sodniki so bili prepričani, da je ravnala pri popolni zavesti, in so 'zaradi tega stavili predlog, naj se obsodi zaradi trikratnega umora. Člani p rotneera sodišča so predlog sprejeli ter obtoženko trikrat obsodili na smrt. Izvedenci so tudi zavrnili vsako domnevo o zmanjšani razsodnosti in odgovornosti i pri izvršitvi zločina. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem km/u Vrši vse bančne (»osle naj-kiilantueje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llolan-diji m t uksenilturgu sprejem« jo phičila na ti a še čekovne račune: tielgiia. št. 5(ih4-h4. Bruxelle»; t ranči ja . St. 1II7 <»4 Pariš: HoIhiicIija: št Ned. Dienst; Luksemlmrg. št I tiiemlicuire. — Na zahtevo pošljemo brezplačno tiaše čekovne nakaznice. V» Vlomilska družba okrog Dolnje Lendave. Nedavno je bil izvršen skrajno dr«.ni roparski napad na uradn ka tvrdke Našitka Bilerja. Uradnik se je bil peijal z drezino v Kobiljsko šumo, da bi tam izplačal delavce. Imel je s seboj ekrog 90.000 dinarjev. Ko pa je prispel iz Lendave do prvega gozda, so ga napadli neznani zakrinkani roparji, ustavili drezino in z grožnjami izsilili denar. V zamotani zadevi se je vTšila preiskava. Bilo je aretiranih nekaj fantov iz Lakoša, vendar se pa ni posrečilo d'kazati jim napada in so bili oproščeni. Zdaj je bil ponovno aretiran neki mož ia Lakoša, ki so ga izdali njegovi sorodniku — Neverjetno je, kaj ljudje vse kradejo. V neki vasi so odnesli pri neki hiši vso obleko. Tatvina kokoši je pri nas vsakdanja zadeva. V lendavske gorice hodijo tatovi po pijačo. Blizu kapelice Sv. Trojice ima vinograd posestnik Kulčar iz Dolge vasi. Letošnji pridelek je slab, vendar se je Kulčarjevim neprijateljem iz iste vasi zdel dovolj dober. Vlomili so v klet in odnesli ekrog 260 litrov vina. Naslednjo noč so tatovi blizu tam ukradli revni kočarici Šutnerjevi lepega prašiča. Ker še ni pojasnjen vlom v Dolgoševo trgovino in so razne tatvine na dnevnem redu, obstaja sum, da je na delu organizirana vlomil&ka tolpa. Iz Fairmont Springsa (Kanada) nam pišejo: Delavske razmere so še zmeraj slabe. Mnogo delavstva se preživlja le z državno podporo. Kakoi pa se čuje, so se delavske razmere v Zedinjenih državah precej izboljšale. Tu nas je brez posla šest Slovencev, ki smo si kupili hišo ter si sami kuhamo. Nedavno smo pa imeli posebno srečo, j Zjutraj smo dobili srnjaka, težkega približno sto kilogramov, a opoldne je vlak ubil na progi kravo, težko kakih 400 kilogramov, ki sme si jo tudi j prinesli domov. Najlepše pozdrave rojakom v domovini: Avguštin Šterbenc (Radence ob Kolpi), Franc in Karel Kovač (Trava pri Loškem potoku), Jurij Majarle (Predgrad ob Kolpi), Ludovik Jamnik (Turjak) in Anton Dremel (Turjak). Novice Iz Amerike. Volitve v mestni svet v Clevelandu so našim rojakom prinesle tri mandate. Za odbornika v 23. okraju ie bil izvoljen rojak Viljem Konig, v 32. okraju pa Anton Vehovec; i za mestnega sodnika je z lahkoto prodrl Fran Lavše. Zal pa je propadel Mihelič, ki je kandidiral za predsednika mestnega sodišča. — V Fron-tenacu je nedavno umrla Elizabeta Terlepova, stara 47 let, doma iz Bohinjske Bistrice. V Ameriki je bila nad 20 let. Zapušča moža in tri hčere. — V Buhlu je preminila Frančiška Bambičeva, rojena Starčeva, stara 52 let, doma iz Škocijana na Dolenjskem. Zapušča moža, štiri sinove in dve hčeri. Za kuhinjo Kislo zelje kot Juha na madžarski način. Razreži slanino na drobne koščke in malo masti raz-beli, preevri eno drobno zrezano čebulo, potresi z moko in napravi bolj temno prežganje. Na pre-žganje stresi drobno zrezano, a ne prekislo zelje, premešaj in zalij z vodo. Ko je zelje že skoro kuhano, zmešaj v skodelici tri žlice smetane in žličko paprike ter zakuhaj v zelie. če se je zelje pokuhalo, ga šo malo zalij, da bo juha bolj redka. Ko je juha že gotova in jo misliš dati na mizo, zreži v juho še hrenovke, za vsako osebo polovico, ali pa kakšne druge klobase ter daj potem takoj na mizo. Telečji zrezki z makaroni. Nareži iz telečjega mesa tanke zrezke, jih potolči, osoli. povaljaj najprej v moki, nato v raztepenem jajcu in naposled še v drobtinah, zatem pa jih ocvri. Drobne makarone (špagete) skuhaj v slanem kropu: ko so kuhani, jih odcedi in polij z mrzlo vodo. Sirovo maslo razbeli in stresi odcejene makarone na maslo ter premešaj. Tri žlice gosto kuhane paradižnikove mezge razredči z vodo ter polij po makaronih, še malo popopraj, po okusu še osoli in potresi z naribanim bohinjskim sirom ter premešaj. Če pa imaš paradižnik redko zakuhan, ga ni treba razredčiti, ampak kar takega poli; po makaronih. Pripravljene zrezke zloži v sredino plitve sklede, okoli pa naloži makarone ter daj s solato na mizo. Pljučna pečenka. Odstrani ves loj in kožice z govejega mesa (pljučne pečenke), nato ves kos malo potolči, ga osoli in prevleči s slanino in zre-zanimi kumarcami. Pečenko položi v kozo. nanjo pa nareži tanke rezine sirovega masla ter pečenko v pečici hitro opeci, da postane na vseh straneh temnorjavo zapečena, nate pa dolij osminko litra neprekislega belega vina in žlico gorčice ter pokrito duši dalje, da postane mehko. Ko je meso pečeno, ga zreži in zloži v plitvo skledo ter polij s sokom. Zraven pa daš zmečkan krompir, dušen riž. krompirjeve valiance in podobno. Lahko pa daš zraven tudi solato ali peso v solati. Praktični nasveti Krtače ia obleko ali čevlje, ki je sčasoma postala mehka (ščetine so tako mehke, da nič več ne odstranijo prahu), ni treba še zavreči, ker jo lahko osvežimo, da je spet uporabljiva. Vzamemo polovico mleka in polovico vode ter denemo krtačo v to tekočino tako, da so ščetine v tekočini, lesa se pa ne dotika. Po eni uri vzamemo krtačo iz te tekočine ter jo denemo sušit. Ko je popolnoma suha, ima spet trde ščetine. — Tudi krtače za loščenje parketnih tal lahko tako osvežimo, da jih denemo v raztopino vode s sodo (soda za pranje), in sicer tudi tako, da so samo ščetine v vodi, nato pa jo pustimo toliko časa, da se ščetine več ne lepijo skupaj. Ko potem krtačo splahnemo v sveži vodi in ko se popolnoma posuši, jo spel lahko uporabimo. PROGRAM RADIA LJUBLJANE •d 10. do 17. decembra. Nedelja, 10. decembra: 7.45: kmetijsko predavanje (ga.Znideršičeva); 18.30: {Električna železnica (inž. Pečenko Vlado); 19.00: angleška lahka glasba (plošče); 19 30: cGostilne v stari Ljubljani) (Dostal Rudolf); 20 00: Ela Sin-gerjeva iz Zagreba bo pela šlagerje s spremlje-vanjem radijskega orkestra, vmes šlagerji na ploščah; 21.00: harmonika solo (Kokalj); 21.30: čas, poročila; 21.50: Cajkovskij (na ploščah); 22.30: lahka glasba. Torek, 12. decembra: 11.00: Šolska ura <0 obletnici Cankarjeve smrti> (prof. Rudolf Kolarič); 12.15: reproduciran koncert (jugoslovenski kvartet. :n okteti); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirani valčki; 18.00: Otroški kotiček (Romanova Manca); 18.30: O lutkah in cvetkah (reproducirane glasbene slike); 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.^0: «Moja pot po Norveški* (dr. Škerlj); 20.C0: pevski koncert primadone bukareške opere Pie I$yjeve; 20.45: radijski orkester (eksotična glasba); 21.30: žas, poročila; 21.50: rad;jski jazz; 22.30: angleške plošče. Sreda, 13. decembra: 12.15: naše in tuje šaljivke (reprodukcija); 12.45: poročila; *3.00: čas, reproducirani plesi raznih narodov; 18.C0: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: «Z letalom na južni tečaj* (Kunaver Pavel); 19.30: literarna ura s'ej mogli tekmovati z naravnimi, ker ^o bili dosti manjši. Za takšen uspeh gre bržkone tudi v Bromsonovem primeru, j Narava nam namreč trmasto skriva svojo skrivnost, kako izdeluje diamante sama. Vsi dosedanji poizkusi po znanstvenih delavnicah so dognali le nekatere splošne resnice, niso pa predrle do po- drobnosti. Veliki angleški naravoslovec Crookes je bil mnenja, da nastajajo diamanti v ognjeni-ških žrelih iz staljenih železnih množin, ki vsebujejo ogljik. Žareča lava daje vročino, železo, ki se pri ohladitvi krči, pa pritisk, zaradi česar nastajajo diamanti. Toda ta domneva ni ostala brez nasprotnikov. Neki nemški zvezdoslovec je trdil, da izvirajo vsi zemski diamanti iz vesoljstva. Ko padajo meteoriti na zemljo, se ob drgnjenju z ozračjem vnamejo ob silnem pritisku in ni izključeno, da bi pri tem ne nastali diamanti iz ogljika, ki je v takih meteoritih. Dokazano pa je, kakor ni dokazano, da so vsi zemski diamanti izven-zemskega izvora. X Morskega gada so videli. Znani kanadski advokat in član državnega zbora Langley je baje videl med otokom Vancourom in kanadsko obalo okrog 25 m dolgega morskega gada. Njegovo izjavo potrjuje tudi neki Kemp, ki pripoveduje, kako je z ženo in sinom na otoku Chathamu v Georgovi ožini naenkrat zagledal na morju peneče se valove. Prvi trenutek je mislil, da se bliža plima. Naenkrat je pa ves prestrašen opazil v morju okrog 25 m dolgo in pol metra debelo kačo. Premikala se je v spiralah in vsak trenutek se je pokazal del njenega telesa nad gladino. Bila je zelenkastomodra in na solncu se je svetlikala kakor aluminij. Rep je imela nazobčan in v vodi se je premikal kakor vijak parnika. Kemp pripoveduje, kako se je vseh treh polastila groza, ko je morska pošast priplavala do pečin, kjer je dvignila glavo in vrat tri metre nad vodo. Oddaljena je bila od njih kakih 400 m, tako da glave niso mogli dobro videti. Videlo se je samo, da je mnogo močnejša od telesa. Kmalu je pošast zopet izginila pod vodo in zapustila za seboj peneče se valove. Morskega gada sta videla v zadnjih dveh letih tudi dva kapitana v morju blizu Oak Baya. Žepne ure od Din 35'-naprej. Zapestue ure od Din 66'— naprej. Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri H. SUTTNER, Ljubljana 6 PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve. Cenik zastonj in franko. Cenik zastonj in franko. 99 KA SAMOPOMOČ" registrovana pomožna blagajna, MARIBOR, Grajski trg št. 7 je razposlala te dni vsem svojim članom nova pravila, s katerimi je zavod postavljen na popolnoma novo, zdravo podstavo. Nova pravila so sestavili sporazumno z ministrstvom in bansko upravo strokovnjaki. Nadzorstvo nad blagajno izvršuje kraljevska banska uprava. .Ljudska samopomoč", ki je izplačala v teku svojega šestletnega obstoja nad 11 milijonov dinarjev podpor, da je ostal ta denar ves v domovini, je torej pravi domači zavod. Ako še niste član .Ljudske samopomoči', zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopno Izjavo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Lahko sredstvo. Uradnik: «Gospodična, osebni popis na vašem potnem listu ni točen. Tam je zapisano, da imate svetle lase, v resnici imute pa kostanjeve.^ Gospodična: «Če ni nič hujšega, ni vredno, da bi govorili. To se lahko takoj izpremeni.» Moderni otroci. Micika: «Mamica, koliko je pa Miklavž star?» Mati: «Ne vem, Micika, vem samo, da je že zelo star.» Micika: «To se mu takoj pozna, ker nosi kapo postrani...» Najboljše nogavice Mnogi ljudje trpe na živčnih motnjah, tožijo o prerani izmučenosti, o trgajočih in zbadajočih bolečinah v glavi, rokah in nogah, na vr .tu in obrazu kakor tudi o srčnem utripanju, drgetu, trgan ju v udih, utrujenju, nemiru, občutju strahu in tesnobe, zasopijenosti, dr žljiv-isti, raztresenosti, pomanjkanju teka, motnjah prebave, nespečnosti in neštetih drugih pojavih živčne razrvanosti. Najhujše je pomanjkan e odločne volje, energije pri živčno obolelem, ki se čuti za vsako delo nezmožnega, ki se br z odpora preda usodi, ki je čemeren in ozlovoljen ter ne doseza v življenju nobenih uspehov. Če čutite v sebi kako spredaj navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč za svoje težave, p šite m? in ja« vam poši'em zas'ooj poučno razpravo o živčnih bolez« h, ki vam bo razto mačila, da je predhodni vziok vsake resne bolezni oslabljenje telesne odpornosti. Prepričali se boste, da si morete zares življenje podaljšati in bolezni preprečiti. Treba je samo hoteti! Vsak dan dobivam priznanice in mnogi hvaležni pisci so pridejali pismu tudi svojo fotografijo, ki jih prinašam nekaj tu v ponatisku. Gospod NIkola S. Biemkovich, o£i'clj v Tuzli v Jugoslaviji, piše: Gospa Ana Schmied, v Graun-denu, Frevgasse št. 5, Zgornja Avstri'- ' -»'n zadovoljna: Gospod poštni uradnik Abraham Georg v Timisoarn 1, Rnmunija, pite: Po mncgiii poizkušnjab z različnimi sredstvi, ki mi niso prinesla nikakega uspeha, sem se poslnžil Vašega izbornega sred-»•*», ki mi je pomagalo, in sem Vam zato zelo hvaležen. Kje bi bila danes, da se nisem poslužila od Vas priporočene kurel Učinek me je tako zelo zadovoljil, da ne potrebujem sedaj nikakega zdravljenja vet. Napravili ste mi veliko uslugo ln se Vam zanjo prav Iz srca zahvaljujem. 2e po kratki uporabi Vaše metode sem mogel opaziti presenetljivo velik uspeh. Izrekam Vam s tem zasluženo zahvalo in bora porabil vsako priliko, da Vas priporočim. Dopisnica zadostuje! Zahtevajte še danes brezplačno poučno brošuro! Poštno zbiralno mesto i ERNST PASTERNACK, Berlin, SO., Michaelkirchplatz 13, Abt.88 Nista se razumela. Gospa: avl|Hiuo prejo in i/plaru temo me/ilo /.a pletenie I o ii.itr |ii te mnogo zalival fe želite tudi Vi tela iii /a«lu/ka in^ile /aupiiu oo forel-plnfiiH nnvip Inmažič. Maribor. Krekovn nlira «1 tf> Vsem onim. ki bolujejo na teli ranah, rabi so primeri, da so bile take rane stare preko cFitonin> kot izredno sredstvo kar ie dokazano 20 let, a z uporabo cFitonina* so se zacelile v in ugotovljeno po naših zdravnikih ia zdrav- ne polnem mesecu dni «Fitonin» je priporoč-stvenih institucijah, da zanesljivo in naglo za- ljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, celi tudi najbolj stare kronične rane. cFi!onin» oparjenih mestih, ker prepreči infekc jo, ustavi odpravi otekline in neprijeten duh rane ter krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. omili bolečine že v početku zdravljenja. Bili •Mtonin. „e dobiva v lekarnah steklenica 250 gr za Din 20-—, velil a steklenica 1000 gr za Din 60—. Ako jo ne dobite v prodajalni, |«j'2iii jo n«o£i;e pri «Fi;on», dr. z o. j., prometni oddelek. Zagieb. pošt. pret. 78. Ako naročiie po povzetju 2 mali ali 1 veliko steklenico (manj se ne pošilja), tedaj je strošek za poštnino Din 10—, toda Se se pošlje denar naprej na «Fiton». dr. z o. j . pošt. ček. konto št. 37.757, v Zagrebu, tedaj PRIHRANI VSAKDO STROŠKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 16 vsakomur, ki jo zahteva. Dov. od mm pod S. št. 611 z dne 21. IV. 1933. Za Vas imamo: V oline . . 69 Din C.itnre . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 ,. atnbure . 64 „ Gramofone 463 „ Zahtevajte brezplačni ka alog. MEINEL & HEROLD tovarna jrlaflbll pr.podr. MARIBOR št. 104 je ^ Clasnikova \felika pratika za navadno leto 1934., ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki. najdeS vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi luninimi, vre-meiiBkimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lnn'no mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, poootnice. kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani la Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem. Koroškem. Štajerskem. Prekmurju. Medji-morju in t Julijski Benečiji; — pregled o koncu brojosti živine; —■ popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila pred. luetov. ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din »VELIKA PRA1IKA. se ddbiva v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri zaiožuiku; tiskarni J. Blasnika nasl., d. d. v Ljubljani. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ulica št. B, |e največja regulativna hranilnica r Jugoslaviji. liVlog ima nad 420,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 11,000.000 Din. pupilarne naložbe ima sodnodepozitni od-jdelck, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa so •strankam na razpolago položnicc. Za vse vloge jjamči mestna občina ljubljanska t vso svojo imovino in davčno močjo. (Telefonski številki 2016 in 2616. Poštnočekovni račun št. 10.533. Uradne are ta stranke so od 8. do pol ene ure. MALI OGLASI I. jugoslovenska