ASTRONOMIJA Prvi zaznan sistem obrocev okrog asteroida1 •is ■i' ■i' Prevod in priredba: Tadeja Veršič Astronomi evropskega južnega observatorija ESO in observatorija La Silla so prišli do presenetljivega odkritja dveh gostih ozkih prstanov oz. kolobarjev okrog zelo oddaljenega asteroida Cha-riklo. Ta asteroid je daleč najmanjše znano telo s kolobarji v Osončju, saj smo jih do sedaj poznali le pri velikih planetih Jupitru, Saturnu, Uranu in Neptunu. Eden izmed možnih procesov nastanka kolobarjev okoli asteroida Chariklo so številni trki z drugimi asteroidi, ki bi lahko okoli asteroida ustvarili disk ostankov. Odkritje je bilo objavljeno 26. marca 2014 v spletnem častniku Nature. Saturnovi kolobarji so med najznamenitejšimi in najbolj osupljivimi tvorbami v Osončju. Ostale tri plinaste velikane tudi obkrožajo kolobarji, a so bistveno bolj skromni in manj slikoviti. Kolobarjev pa astronomi okoli kakega asteroida še niso odkrili. Toda nova opazovanja prehoda daljnega asteroida Chariklo pred oddaljeno zvezdo so razkrila obstoj dveh tankih kolobarjev. Felipe Braga-Ribas, ki je načrtoval opazovalno kampanjo, je ob odkritju dejal: »Kolobarjev nismo iskali, tudi pričakovali nismo, da bi jih tako majhno telo, kot je Chariklo lahko imelo. Še bolj presenetljivo pa je, da smo o sistemu lahko izvedeli veliko podrobnosti.« Kentavri so manjša telesa, ki se nahajajo na obrobju Osončja. Njihove orbite se križajo z večjimi 1Prevod in priredba novice ESO1410 evropskega južnega observatorija ESO, www.eso .org/publi c/news/eso1410/, 26. 3. 2014 planeti ter pri tem pogosto spreminjajo orbite. Mednje sodi tudi 250 kilometrov velik Chariklo, ki kroži okrog Sonca med Saturnom in Uranom. Izračuni njegove navidezne poti po nebu so pokazali, da bo 3. junija 2013 prekril oddaljeno zvezdo. Takšna delna ali popolna prekritja (okultacije) so v astronomiji še posebej uporabna, saj se lahko iz potemnitve zvezde, ki je posledica prehoda, astronomi veliko naučijo o objektu, ki je šel pred zvezdo. Nekaj sekundna okul-tacija je bila vidna iz južnoameriških observatorijev in astronomi so jo spremljali z vec teleskopi, med drugim tudi z 1,54-metrskim danskim nacionalni teleskop in teleskop TRAPPIST na Esovem observatoriju La Silla v Cilu. Nekaj sekund pred in po prehodu asteroida so teleskopi zaznali še dve dodatni potemnitvi opazovane zvezde, ki ju niso pricakovali, kar je pomenilo, da je okoli Charikla še nekaj, kar zastira svetlobo. Ob primerjavi meritev na razlicnih observatorijih so astronomi lahko rekonstruirali ne samo obliko in velikost samega asteroida, marvec tudi širino, usmerjenost, obliko in nekatere druge lastnosti na novo odkritih kolobarjev. Skupina raziskovalcev je ugotovila, da gre za sistem dveh zelo ozkih kolobarjev, širokih zgolj sedem in tri kilometre, ki sta med seboj oddaljena devet kilometrov. Ob tem izjemnem odkritju je clan ekipe Uffe Grae Jorgensen (institut Niels Bohr, Univerza v Kobenhav-nu na Danskem) dejal: »Zame je izjemno to, da smo sistem kolobarjev zaznali in hkrati lahko tudi na-tancno izmerili njegove lastnosti. Poskušam si zamisliti, kako bi bilo stati na tem lednem telesu, ki je tako majhno, da bi najhitrejši zemeljski športni avtomobil lahko dosegel ubežno hitrost in se tako zapeljal v vesolje. Pri tem bi videl 20 kilometrov širok sistem kolobarjev, ki je 1000-krat bliže asteroidu, kot je Luna Zemlji.« Astronomi menijo, da so 18 ra__ > d .cd ra T3 U1 ra ra PRESEK 41 (2013/2014) 6 15 ASTRONOMIJA 15 CD > TD -M ru ^ SLIKA 1. Na ilustraciji je prikazan asteroid Chariklo z novoodkritima kolobarjema. Foto: ESO/L. Calgada/M. Kornmesser/Nick Risinger (skysurvey.org) kolobarji najverjetneje nastali iz ostankov snovi, ki se je v okolico asteroida razletela po trku z drugimi telesi. Kolobarja sta zelo ozka, kar je verjetno posledica gravitacijskih vplivov še neodkrite Chariklove lune. Praktični šolski poskus Okultacija na šolski klopi. Okultacije zvezd s planeti in drugimi telesi Osončja so pomembna astronomska metoda pri odkrivanju lastnosti atmosfer planetov ali pri iskanju kolobarjev okoli njih. Tako so astronomi leta 1977 zvezdno okultacijo poskušali izkoristiti za meritve lastnosti Uranove atmosfere, po nakljucju pa odkrili so še Uranove kolobarje. Metoda je naceloma enostavna. Zvezde so za nas tockasta svetila. Ce gre za opazovalca na Zemlji pred zvezdo planet s kolobarji, potem se bo sij zvezde navidezno zmanjšal, ko jo bo zakril posamezni kolobar. Zmanjšanje sija pa lahko izmerimo s fotometrom na teleskopu (glej sliko 2). Iz casa zmanjšanja sija in oddaljenosti pla- neta je mogoče izračunati širino kolobarja, oddaljenost kolobarja od planeta. To metodo zvezdne okultacije je mogoče prikazati pri pouku fizike ali astronomije in opraviti tudi enostavne meritve. Zvezdo nadomestimo z laserjem, kak fotometer pa najdemo skoraj v vsakem fizikalnem kabinetu. Izdelamo še model planeta s kolobarji, ki ga postavimo med laser in fotometer. S premikanjem modelčka bodo kolobarji odkrivali oz. zakrivali curek laserske svetlobe in fotometer bo zaznal več ali manj svetlobe. Kako je to odvisno od oddaljenosti modelčka od fotometra, nagiba ranine kolobarjev, materiala, iz katerega so kolobarji? Lahko pa naredite model planeta z atmosfero in s podobno postavitvijo poskušate določiti debelino atmosfere, njeno gostoto. To je lep izziv za šolski fizikalni laboratorij. Postavite in izvedite poskus ter nam pošljite krajši prispevek s slikami in meritvami. Najboljše bomo objavili in nagradili. Andrej Guštin 18 PRESEK 41 (2013/2014) G RAZVEDRILO oddaljenost od Urana 14 10 8 6 2 9 13 5 5 - 11 8 6 5 10 3 7 9 11 5 3 1 12 9 2 1 11 9 2 Barvni sudoku vU sU nU V 8 x 8 kvadratkov moraš vpisati začetna naravna števila od 1 do 8 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in v kvadratkih iste barve (pravokotnikih 2 x 4) nastopalo vseh 8 števil. SLIKA 2. Še preden je planet Uran zakril zvezdo SAO 1 58687, so astronomi nepričakovano zaznali padce navideznega sija zvezde (krivulja sija zvezde, ki jo je zaznal fotometer teleskopa na Zemlji). Sklepali so, da so okoli planeta tanki kolobarji, ki so na sliki standardno označeni s številkami in grškimi črkami. Zgoraj je bližnji posnetek Uranovih kolobarjev s sondo Voyager 2. Foto: NASA, JPL, KAO,J. L. Elliot _ XXX Križne vsote Rešitev s strani 26 nU NU NU v O □ D en > £L < 00 > m 2 8 5 3 6 6 7 1 5 8 1 4 2 7 1 4 7 8 4 5 5 1 4 6 Z 8 £ £ 9 L S P 2 8 7 3 P Z S 8 7 6 3 1 L 9 £ L 5 17 8 m n 6 3 2 7 17 5 1 1 5 8 17 E L Z 9 8 7 6 2 1 3 17 5 3 17 1 5 8 2 6 7 XXX XXX PRESEK 41 (2013/2014) G 19