Celje - skladišče D-Per LETO VI. ŠT. 2 4 CELJE, MAJ 1970 G LAS! L O KOLEKTIVA o c i o ogledu strokovne razstave pekovske in slaščičarske opreme »Backe-rei 70« ter dveh modemih tovarn kruha pri firmi Migros v Švici. Na predlog proizvodnega sektorja je UO Trgovskega in proizvodnega podjetja Merx Celje odobril obisk razstave »Backerei 70«, ki se prireja vsako dmgo leto ter ogled modernih tovarn kruha. Ogleda so se udeležili: — Pleterski Ladislav, direktor proizvodnega sektorja, — Pelko Ivan, šef pekovske proizvodnje in — Stepišnik Edi, tehnolog za pekarne, z namenom ter nalogo spoznati novo pekovsko tehnologijo in nove dosežke v tej stroki, si ogledati in se zanimati za stroje in opremo, ki bi bila interesantna, da se uvede med opremo naših obstoječih pekarn oz. našo novo tovarno kruha v Celju. V okvira programa smo si razstavo ogledali dvakrat, podrobneje smo se zanimali za stroje, ki bi prišli v poštev v naših obratih in se pogovarjali s predstavniki posameznih firm, ki so razstavljali svoje izdelke. Razstava je bila pripravljena skrbno in pestro, vendar je bila po našem mnenju primarno namenjena manjšim obrtniškim pekarnam, bolj gospodinjstvom, kot pa sodobnim obratom z večjo proizvodnjo. Enakega mišljenja so bili tudi direktorji in vodje modernih »Jowa« pekam, s katerimi smo se pozneje pogovarjali. Od razstavljenih strojev, ki bi jih lahko vključili v naše obstoječe obrate bi prišli v poštev: oblikovalni stroj za štruce, rogljiče, stroj za deljenje in okroglo oblikovanje žemelj —- kaj-zaric. Mešalne stroje, ki jih imamo pri nas (to so klasični z maloštevilnimi obrati) so popolnoma izpodrinili novi hitri gnetilniki, ki testo gnetejo, čas obdelave testa se močno skrajša, razen tega se avtomatsko izključijo, ker imajo vgrajene časovne regulacije. Vreden pozornosti je bil tudi stroj za čiš- čenje pladnov, prav za čiščenje teh se porabi pri nas precej časa. Razstavljeni so bili predvsem stroji švicarskih firm in delno nemških. Za slaščičarsko proizvodnjo je bil zanimiv kombiniran stroj s tremi mešalniki oz. stepalniki, melan-žerjem ter priključkom za ploščato rezanje lešnikov, orehov, mandelj ev itd. v različnih izvedbah in kombinacijah. Razstavljene so bile tudi različne hladilne vitrine za prodajalne slaščic. Od pakirnih folij je bilo na razstavi demonstri-rano zavijanje v Saropak-saran folijo, vendar za kruh ne pride v poštev, ampak za razne kolače in modelno pecivo. Švicarji precej u-vajajo posebno prozorno plastično embalažo za kolače, torte in tudi manjše kosovno pecivo. Ogledali smo si tudi dve veliki Migrosovi tovarni kruha. Značilno za vse njihove tovarne kruha je skupno ime Jowa. Povsod so nas prijazno sprejeli, do našega podjetja imajo veliko spoštovanje ter prisrčne prijateljske stike. Prva tovarna v Aarau je nekoliko starejša od druge, ki smo si jo ogledali v St. Gallnu, vendar po načinu dela in funkcionalnosti strojev se skoraj ne razlikuje. Transport moke v pekarno imajo urejen z avtoci-stemami in s pomočjo potisne pnevmatike, skladiščijo v cisterne za moko. Te so izdelane iz jekla. V njih se moka temperira na temperaturo 20°—25° C. Vse surovine, razen moke, se dodajajo v raztopljenem stanju (raztopina soli, sladkorja, suspenzija kvasa, topljena maščoba in tempirana voda). Vse naprave in rezervarji, v katerih se pripravljajo ti tekoči dodatki, so postavljeni na enem mestu in tvorijo centralni oddelek za pripravo tekočih dodatkov. Moka in tekoči raztopljeni dodatki se direktno i-stočasno in avtomatsko dozirajo v začetek 2 m dolgega kontinu irnega polžastega mešalca, na koncu pa že izdelano testo. Značilnost v teh tovarnah je, da testo po izdelavi ne fermentira, ampak pada takoj v delilni stroj. Iztehtani poljubni komadi gredo v posebne komore za odležavanje in fermentacijo. Vsajanje v tunelsko peč je avtomatsko, kot tudi rezanje štruc. Čas pečenja kg štruce je 1 ura. Površina pečnega prostora je 120 m2. Po švicarskih zakonih ni dovoljeno dodajati kruhu nobenih pomožnih dodatkov, ampak samo osnovne — moka, sol, kvas, voda. Uporabljajo samo moko iz visokokvalitetnih u-voženih kanadskih pšenic, kar sc vidi iz tega, da zatehtajo testo za kg izpečenega kruha 1.23 kg, vendar kljub temu dobijo radman 139 —141 %. Podjetje Migros nima lastnih mlinov. V tovarnah kruha nimajo laboratorijev. Analizo moke dela centralni laboratorij v Ziiri-chu. Na podlagi analiz ter priloženih farinogramov in extenziogra-mov se moka sprejme ali zavrne, če ne ustreza zehtevam pekarne. Oprema je pretežno nemška, delno tudi ameriška, kontinuirni mešalci pa so švicarske proizvodnje. Po trditvah njihovih strokovnjakov delujejo stroji in oprema zelo funkcionalno brez vsakih večjih zastojev že več let. Kruh pakirajo strojno v papirnate vrečke, po 10 štruc polagajo v plastično transportno embalažo. Za transport kruha uporabljajo kamione s prikolicami, pokrite s ce-rado. Vsak razvažalec ima svoj oddeljen prostor, kjer je naročeno blago že sortirano in paletizirano. Naložijo ga skladiščni delavci, razloži pa sam trgovec. V trgovino se dostavlja dvakrat dnevno že ohlajen kruh, za katerega izda kupec pismeno naročilo. Kruh se nazaj ne sprejme, ampak mu trgovec zvečer ali naslednji dan, zniža ceno po potrebi. Za delovno silo v tej stroki se čuti pomanjkanje. Imajo 44-urni delavnik in plačano malico 15 minut v zato pripravljenem prostoru, ki izgleda kot restavracija boljše vrste. Tu lahko delavci vse kupijo, razen cigaret in alkoholnih pijač. Vsako uživanje hrane v delovnem prostora je strogo prepovedano. (Nadaljevanje na str. 2) (Nadaljevanje s strani 1) Posebnega asortimana kruha nismo opazili, razen polpečenih kruhkov, ti se ohlajajo na tekočem traku in takoj pakirajo po 5 komadov v polietilenske vrečke. Te mora gospodinja sama še dodatno speči in ima po potrebi sveže pečene kruhke. V obeh pekarnah kruha so posebni prostori in kompletirane linije za izdelovanje različnih kolačev, trajnega, kot tudi svežega peciva. Imajo pa tudi celotno avtomatizirano linijo za pripravo in peko industrijskih krofov. V zadnjem času pa vedno bolj razvijajo linije za pripravo polpripravljenih obrokov hrane s polpečenim testom. Te pakirajo v kovinske folije ter takoj globoko zmrznejo. Vso pecivo se embalira v folije ali pa v kartonsko embalažo s prozornimi okenci. Tak izdelek je izredno privlačen za kupca. Na vsakem artik- lu je datum proizvodnje ter točen datum do kdaj je proizvod uporaben. Rezimirajmo na kratko svoje o-pažanje: Proizvodnja v teh tovarnah kruha je popolnoma avtomatizirana, do surovin in proizvodov praktično ne pride človeška roka, kar med drugim omogoča totalno higieno ter izključuje subjektivne napake. Celoten proces spremljajo le trije delavci. Produktivnost je izredno visoka, 1400 kg na 7 ur, pri nas, v naših pogojih pa le 300—350 kg na 7 ur. Za naše podjetje, ki ima v perspektivi izgraditev tovarne kruha manjše kapacitete, bi prišli v poštev kontinuirni mešalci, tunelske peči, kot tudi stroji za oblikovanje drobnega peciva. Direktor tovarne nam je iz lastnih izkušenj priporočal, da bi se obrnili direktno na nemško firmo Winkler, ki je Sistematizacija delovnih mest Po čl. 308 statuta mora podjetje sprejeti poleg statuta Akt o sistemizaciji delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest je namenjena zlasti: — racionalni delitvi dela, — smoterni razmejitvi dolžnosti, pravic in odgovornosti, — učinkoviti koordinaciji dela in delovanja posameznih služb, organizacij združenega dela in drugih organizacijskih enot, — izoblikovanju in izvajanju takšne kadrovske politike, ki zagotavlja izbiro za poslovanje in razporejanje delavcev po njihovih sposobnostih, v skladu z zahtevami delovnih mest, — načrtnemu izpopolnjevanju znanja in strokovnih sposobnostih delavcev, vrednotenju del po vseh značilnih zahtevah in elementih in učinkoviti organizaciji varstva pri delu. Akt o sistemizaciji delovnih mest bo vseboval vsa delovna mesta v podjetju z opisom vseh poslov in nalog, ki jih opravljajo delavci na vsakem posameznem delovnem mestu. V aktu bo dokončno določeno, kakšne pogoje mora imeti delavec, ki opravlja delo na takem delovnem mestu. Opisi delovnih mest morajo biti tako točni, da bodo dali pobudo za racionalizacijo delitve dela in delovnih področij in da bodo tudi osnova za kritično presojo sedanje delitve dela. Delo pri sistemizaciji bo zelo odgovorno ter bo zahtevalo precizno strokovno analizo celotnega delovnega procesa v podjetju. Osnovno načelo pri tem bo, da vsakemu delavcu v delovnem procesu najdemo mesto, ki mu glede na njegove psihofizične in druge delovne sposobnosti pripada. Pri tem bo zelo važno ugotavljanje izobrazbenih zahtev delovnih mest, tako poklicne izobrazbe, funkcionalnih znanj, delovnih izkušenj in psihofizičnih zahtev. Sistemizacija delovnih mest bo tako izdelan seznam in pregled delovnih mest in prikaz delovnega procesa po njegovih temeljnih delih. Najpomembnejša naloga akta o sistemizaciji je, da ugotovi sedanjo kadrovsko strukturo v podjetju in določi osnovo za njeno izboljšanje. S tem aktom se bodo morale točno razmejiti določene nerazmejene nejasne ali neopredeljene naloge in razjasniti vsi primeri nejasnih kompetenc in zadolžitev. Zabeležene bodo res vse naloge, ki se v podjetju opravljajo in razmejena bodo vsa področja dela ne samo med posameznimi sektorji dela, ampak tudi med posameznimi delovnimi mesti. Na ta način bomo dobili pregled tudi nad opravili, ki s sedanjimi delovnimi mesti niso pokrita in bo ta opravila treba razpodeliti na druga delovna mesta ali pa odpreti nova delovna (Nadaljevanje na 4. strani) že izdelala večje število tovarn kruha različnih kapacitet, da nam izdela osnutek. Pri novi pekarni bo potrebno misliti tudi na možnost kasnejše montaže dodatnih linij za izdelovanje raznih specialnih proizvodov, ki bodo interesantni za kupca, kajti potrošnja klasičnega kruha je v upadanju. Za naše obstoječe pekarne je nujno, da nabavimo najpotrebnejše stroje, da dosežemo večjo proizvodnjo ter večji randman ob zadovoljivi kvaliteti kruha. V poštev pridejo brzognetilni stroji, palavto-matski delilni in oblikovalni stroj. Ogledali smo si tudi dve sodobni Migrosovi samopostrežni trgovini. Presenetila nas je bogata založenost, predvsem z eksotičnim sadjem. Gospod Taufer nam je v kratkem času, ko smo bili pri njem, skušal pokazati največ, kar se je pač dalo videti, predvsem na polju moderne tehnike prodaje. Iz razgovora s predstavniki pekarn je bilo razbrati, da bi Migros bil pripravljen našemu podjetju nuditi pomoč v pogledu napredne tehnologije v pekarstvu in pri načrtovanju nove pekarne, ki bi naj bila zgrajena v prihodnjem letu. Predlaga se, da bi po predhodnem dogovoru z Migrosom, oddelkom pekam Jowa, za krajšo dobo odšli v Švico na strokovno izpopolnitev, tehnolog in še nekdo, ki bi posneli njihovo organizacijo in jo skušali prenesti v naše podjetje, seveda s korekturami, prilagojenimi našemu sistemu oziroma našim razmeram. Predstavniki Migrosa so bili zelo vljudni in izrazili željo, da v njihovem imenu pozdravimo vse, ki so bili pri njih na strokovni izpopolnitvi, posebno pa generalnega direktorja in tov. Laznika. Ladislav PLETERSKI iiiinki/eitnik je list nas vseh zato sodelujte z dopisovanjem Preti letno konferenco sindikalne organizacije našega kolektiva Ko bo naša Sindikalna organizacija polagala obračun svojega e-noletnega dela, mi ni težko opisati, kajti delo v njej je bilo plodno, koordinacija z Upravo podjetja m samoupravnimi organi je potekala v zadovoljstvu. Skratka, načrtno delo, ki si ga je zastavilo predsedstvo sindikata je v glavnem bilo izvršeno. Predno preidem na samo naštevanje uspehov in neuspehov, moram omeniti nekaj besed, ki so sicer načelne, toda istočasno vazne pri našem vsakdanjem delu. V času, ko vsi jugoslovanski na- rodi slavimo 25-obletnico osvoboditve, to pomeni, da delamo obračun v dneh, ko se spominjamo strahot minule vojne in istočasno veselja, radosti in navdušenja nad zmago, ki je zahtevala miiijonse-demstotisoč žrtev. V tistih časih še ni bilo mogoče misliti o tem, kar imamo danes, o tolikih novih to-varnah, o takšnem standardu, niti o sistemu samoupravnega socializma kot ga imamo danes ob tej obletnici. Vse kar imamo do danes je bilo zaupanje v sebe, v delavske in kmečke ljudi ter v našo Komunistično partijo. . Od takrat pa do danes je bilo velikokrat govora in teoretiziranja o vlogi sindikata, o njegovi nujnosti, zastarelosti in podobno. Vse take prognoze nepoznavalcev sindikalnega gibanja nasploh je življenje demantiralo in potrdilo obratno. Sindikalno delo je nezamenljivo v samoupravnem socializmu. Nemogoče si je zamisliti samoupravljanje kot tako, delavske svete, samoupravne akte brez samoupravljavca, ki pa jih povezuje, jim daje vsakdanje naloge, kontrolira te naloge sindikat kot borbena po: litična organizacija v celotni naši družbi. Uspehi, ki jih doživlja Jugoslavija v svoji preobrazbi in ob prehodu v srednje razvito industrijsko deželo so prav gotovo tudi u-spehi zavestnih sil sindikalnega članstva širom naše dežele. Seveda ni to borba za vsakdanje več ali manj podarjene življenjske potrebščine, kot je to bilo prva leta po vojni, ko je naše gospodarstvo bilo šele na začetku svojega vzpona, pač pa sindikat dobiva vlogo politične, kulturne in delovne preobrazbe vsega svojega članstva. Ta borba je nujna za dosego končnega cilja, t. j. izgradnjo kot takšnega socializma, kakršnega izven naših meja ni nikjer na svetu. V takem spoznanju in če bomo imeli tudi v bodoče stalno te naloge pred očmi, nam bo lažje izvrševati delovne naloge, ki so še pred nami. Mislim, da to ni neskromno, če trdim, da so mnogi v našem kolektivu že do sedaj zavestno de- lovali po teh načelih. Prav radi tega ni bilo konfliktov in nesporazumi so se z lahkoto odpravljali. Številčno močna naša Sindikalna organizacija je bila, kot delovna e-nota redno informirana o vseh važnih odločitvah tako uprave, kakor tudi delavskega sveta. Sodelovanje predsedstva Sindikalne organizacije z vodstvom podjetja je bilo nad vse zadovoljivo. Aktivno sodelovanje članov v posameznih vejah u-pravljanja in samoupravljanja je koordinirano ob upoštevanju socialnih momentov članov in koristi podjetja kot celote. Delno je rešen tudi problem rekreacije in možnosti oddiha našega članstva. Bilo je že omenjeno v obvestilih sindikalne organizacije, da lahko koristijo naši člani oddih v počitniških domovih na Rabu in Ankaranu. Prijave sprejema tov. Prekoršek Alojzija za Ankaran, tov. Selič Alojz pa za oddih na Rabu. V slučaju, da želijo nekateri člani koristiti dopust kje drugje, se naj isto posvetujejo s predstavniki svojih sindikalnih podružnic, kateri bodo posredovali pri drugih podjetjih o prostih kapacitetah njihovih počitniških domovih. Potrebno je pa tudi omeniti o disciplini in odgovornosti vsakega posameznega člana. Prepričan sem, da se prav pri tem problemu, t. j. disciplini in odgovornosti lahko vprašamo, koliko smo napredovali in kje so vzroki da tu ni večjih uspehov. Mišljenja sem, da je malodušje o vrednosti sindikalnega dela prešlo marsikomu v navado in obenem kot izgovor za nedelo odn. za nedisciplino. Zavest, da je vsak član del kolektiva, da je od njega, posameznika, odvisen končni rezultat dela, to se pravi tudi višini nagrajevanja, je še odločno premajhna. Prehod na delo takoimenovane mrtve ure, neodgovornost, se poraja tam, kjer delavec ne dojema celote, tam kjer on vidi izključno sebe. V tolmačenju letnih načrtov, kratkoročnega in dolgoročnega planiranja in končni cilj celotnega našega podjetja mora biti poznan vsakemu našemu članu sindikata. Le tako bodo lahko v posameznih obratih razumeli, da je od njihovega dela ali nedela odvisen tudi tovariš izven njegovega obrata ali poslovalnice. Skrb, da je osebno delo, za katerega si nagrajevan, dobro izvršeno in občutek, da le tako lahko celoti pomagaš pri izvrševanju nalog podjetja je in mora biti v bodoče osnova našega dela. Prepričan sem, da je večina članov naše sidnikalne organizacije, ki bodo vsebino pravilno razumeli in tako tudi sprejeli kot je bila mišljena. Ce bo tako, potem uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali. Marjan ROJNIK Emballrnica in njeni problemi Embalirnica ima svoje prostore v treh oddelkih: oddelek za pakiranje in praženje kave, oddelek sladkorja, moke in riža ter oddelek o-stalih drobnih artiklov, poleg tega pa še ločeno mešalnico »Merxoli« in pakirnico kemičnih izdelkov. Vsi prostori so zelo tesni in nepraktični. Za odlaganje že embaliranega blaga imamo premalo prostora. V oddelku sladkorja, moke in riža v glavnem skladišču je to najslabše. Tukaj dnevno embaliramo do 40 ton blaga. Ako ga sproti ne odvažajo, delo ne teče gladko. Zaradi tega tudi zelo težko dosegajo norme. Veliki stroški so s premikom blaga. Avto, ki vozi blago med skladišči mora pogosto čakati na nakladanje in razkladanje. Posebno je oviran odvoz in dovoz blaga v em-balirnico v upravni zgradbi, ker je v centru mesta. Mnogo stroškov bo odpadlo, ko se bomo preselili v prostore skladišče I. Lažja bo razporeditev dela. Lahko bomo delali serijsko. Posamezne skupine se bodo specializirale za eno vrsto blaga. Nujno je, da se omogoči čimprejšnjo preselitev vseh embalimic na eno mesto. Že predčasno smo dobili moderni pra-žilnik, katerega se pa ne izplača postavljati v stare prostore glede na predstoječo preselitev. Z nabavo komercialne embalaže je vsak mesec težje. Vsi izdelovalci zahtevajo zelo velike naklade, na primer za kavo 200 do 300 tisoč. Spričo dejstva, da imamo kar 18 vrst embalaže za kavo si lahko predstavljamo, kakšna ogromna sredstva so potrebna za embalažo. Od naročila do dobave vrečic pa pogosto preteče čas dveh do treh mesecev. Po predpisu mora biti na vsaki vrečici trgovsko ime ali pa ime po vrsti kave, ki vsebuje nad 60% te kave. Večkrat primanjkuje posameznih vrst, kar nam povzroča nevšečnosti. Zaradi tega smo razpisali natečaj za novo ime kave. Komisiji ni ustrezalo nobeno od predlaganih imen in se je zato odločila, da se ime Minas zamenja s 3 zvezdami. Cveto KOLENC važnejših sklepov upravnega odbo-ra podjetja »Mera«, Celje Upravni odbor je na 29. redni seji, dne 9. in 13. aprila t. 1. obravnaval analizo bilance za leto 1969, po sektorjih, oz. organizacijah združenega dela. V razpravi po poročilu, ki ga je podala tov. Majda Padežnik, je upravni odbor prišel do naslednjih zaključkov: 1. Prikazani obračuni naj služijo kot izhodišče pri ugotavljanju pomanjkljivosti v organizaciji, predvsem pa v finančnem poslovanju med enotami. Urediti je treba notranjo pariteto cen in pravilno razdelitev stroškov. 2. Skrbno naj se prouče rezultati v posameznih enotah. Direktorji in šefi sektorjev oz. poslovnic so dolžni analizirati rezultate poslovanja in ugotavljati vzroke odstopanj v nekaterih poslovalnicah in skladiščih. 3. Proučiti in sprejeti je treba učinkovit ukrep za omejitev naraščajočih režijskih stroškov (telefon, vodarina, kilometrine, dnevnice itd), zmanjšanje blagovnih zalog in povečanje koeficienta obračanja. 4. Bilančna analiza naj se dosledno obravnava v posameznih sektorjih, oz. enotah in so šefi sektorjev že prejeli ustrezno gradivo v ta namen. Sistematizacija (Nadaljevanje s strani 2) mesta. V aktu o sistemizaciji bo za vsako delovno mesto na drobno obdelano in prikazano delovno področje s prikazom posameznih nalog, opravil in del, zahtevana šolska izobrazba, poklicna, splošna in posebna znanja, dodatna znanja, posebne delovne izkušenosti in spretnosti, morebitne posebne o-sebnostne zahteve, pristojnosti, vrsta in stopnja odgovornosti in tudi posebni pogoji, zaradi katerih so potrebni posebni ukrepi za varstvo pri delu. V aktu o sistemizaciji mora biti prikazano koliko delamo in kako delamo. Delovni proces mora biti povezan s človekom in sredstvi ter mora služiti kot osnova za kadrovanje, izobraževanje, oceno delovnih mest in utrjevanje organizacije dela v podjetju ali delih podjetja. S sistemizacijo ne rešujemo obstoječega stanja, ampak postavljamo pri sistemizaciji optimalno realne zahteve, če pa bodo v primerjavi z dejanskim stanjem nastala odstopanja, bo posebej določeno kakšna funkcionalna znanja in izkušnje mora imeti delavec na takem delovnem mestu. Na vsak način bo priznana sposobnost opravljanja del, če bo ocenjeno, da de- Financiranje negospodarskih investicij je bilo obširen predmet razprave in je upravni odbor, obravnavaj oč zahteve občinskih skupščin za sofinanciranje narodne obrambe in šolstva sklenil, da se v ta namen rezervira znesek Din 200.000,-ki ga bo posebna komisija ustrezno razdelila posameznim občinam potem, ko bo CDS potrdil ta sklep. Razen zahtevkov občin pa je UO obravnaval tudi vloge in prošnje raznih družbeno političnih organizacij in ustanov, ki se obračajo na podjetje za denarno pomoč. Odobril je: — prispevek din 1.500,— za popravilo zobozdravstvenega aparata v zobni ambulanti »Kovinotehne«, katere se poslužujejo tudi člani naše delovne skupnosti; — prispevek din 1.000,—- Splošni bolnici Brežice, za nabavo roent-genskega aparata; — prispevek din 1.500,- Režijskemu odboru za gradnjo vodovoda Se-draž, ker bo vodovod koristilo tudi naše podjetje; — prispevek v obliki reklamnega oglasa OSS-u Celje in organizaciji ZB Rečica nad Laškim, v skupnem znesku din 1.150,-. delovnih mest lavec na tistem delovnem mestu uspešno opravlja delo. Dokončna vskladitev z zahtevki v sistemizaciji bo dolgo trajajoči proces, vendar bomo morali usmeriti vse akcije v cilj, da bomo dosegli predvideno strukturo kadrov. Akt o sistemizaciji bo moral zajeti vsa določila, ki se konkretno nanašajo na urejanje zadev na delovnem mestu: urejanje odgovornosti, delovna mesta za mladino in žene, pripravništvo itd. S sprejemom akta o sistemizaciji bodo morali odpasti v drugih pravilnikih vsi kriteriji za merjenje dela. V prihodnjih dneh bo vsak delavec dobil v roko shemo opisa delovnega mesta, kjer bo moral vnesti ustrezne podatke s sodelovanjem popisovalca. Izredno važno je, da bodo opisi izdelani točno, ker bodo le na ta način podatki hitro razvidni in uporabni za različne postopke. Ker postaja vloga človeka, zaradi organiziranosti delovnega procesa in obvladovanja vseh njegovih elementov vedno bolj zahtevna in vedno bolj odločilna, je nujno, da pri sistemizaciji sodelujemo prav vsi, da bomo tako izdelali akt, ki bo odpravil vse obstoječe pomanjkljivosti. Jože MODEC, dipl. oec. S tem so zaenkrat izčrpana vsa sredstva in je UO preostale vloge zavrnil, oz. oidgodil za kasnejši čas. Tudi letos bo podjetje sodelovalo na sejmu obrti v Celju, ki ga prireja poslovno združenje AGENS v času od 25. 9. do 4. 10. 1970. V izogib večjim stroškom se bomo to pot omejili na zaprt razstavni prostor v izmeri 30 m2 in je UO v ta namen odobril za kritje stroškov din 10.300,—. Na seji je bila nakazana potreba in utemeljen predlog za ustanovitev nekaterih novih delovnih mest. Upravni odbor je sklenil predlog posredovati CDS-u s priporočilom, da odobri naslednja nova delovna mesta: — pomočnik direktorja maloprodaje, — inštruktor za samopostrežno tehnikov trgovanja v prodaji na drobno, — šef sektorja prodaje na drobno III in — referent za sprejemanje strank v poslovnici II — sklad. Celje. Nadalje je UO sklenil, da se razpišejo, oz. razglase naslednja, še nezasedena delovna mesta: — saldakonist v enoti Ravne na Koroškem, — šef plansko-analitske službe, — poslovodja slaščičarne »NA OTOKU« v Celju. Sindikalna organizacija je predlagala, da bi se osnovna vrednost točke zvišala od sedanjih 1,50 na 1,65 din. Upravni odbor se je s predlogom strinjal in ga bo predlagal CDS-u v potrditev. Zavrnil pa je predlog, da bi se zvišala plafoni-rana vrednost točke od sedanjih 2,-na 2,10 din, ampak je zavzel stališče, da se presežek plafonirane vrednosti točke (nad 2,- din) ne izplača, temveč služi kot rezerva za kritje razlike, ko vrednost točke ne bo dosegla 2,- din. Določilo o najnižji vrednosti točke pa ne velja v primeru ko niso doseženi ustaljeni normativi. Upravni odbor je sklepal o sprejemu delavcev na delo ter o predlaganih razporeditvah na delovna mesta. Imenoval je: — tov. OLGO LESKOVAR za namestnico poslovodje SP Gaber j e, — tov. IVA DONKA in LUDVIKA SKAZO za sopodpisnika v odsotnosti šefa sektorja Šoštanj, — tov. LJUDMILO NOVAK, za po-slovodkinjo prodajalne »Usnje« v Šoštanju, — tov. MARIJO PIRMANŠEK, za poslovodkinjo prodajalne »Delikatesa« v Šoštanju, — tov. ADOLFA KOPRIVNIKA, za (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) poslovodjo prodajalne »Sadje-Zelenjava« v Šoštanju, — tov. ANGELO AŠKERC, za na-mest. poslovodje prodajalne »Železnina«, Laško, — tov. ANICO ŽABKAR, za namestnico poslovodje v prod. »Tekstil« Laško, — tov. FRANCA LAHA, za obrato-vodjo pekarne »ADA« v Celju. Na delo je sprejet: — tov. HORST HAFNER, kot organizator — programer in — tov. MIROSLAV HERMAN, kot interni kontrolor. Razrešeni so: — tov. ERNA NEMEC, poslovodki-nja prodajalne »Gračnica«, ki je razporejena na delovno mesto prodajalke I. v MM Laško in — tov. VINKO KRIŽNIK, obrato-vodja »ADA«, ki je razporejen na delovno mesto predpečnika v istem obratu. Tov. Jožeta BRUMNA in tov. ŠTEFKO KLANČIŠAR je UO predlagal za sodnika — porotnika pri Obč. sodišču v Celju, tov. MIRKO TAJNŠEK pa se bo kot delegat u-deležil konference samoupravljal-cev, ki bo v Novem Sadu, ali v Beogradu. Dne 5. maja 1970 je bila skupna seja upravnega odbora in komisije za statut, pravilnike in poslovnike. Na tej seji je bil temeljito obdelan osnutek novega statuta. S predlogi sprememb in dopolnitev nekaterih določil statuta, so člani kolektiva seznanjeni s posebno okrožnico z dne 5. 5. 1970. V nadaljevanju seje je UO sklenil, da se izda tolmačenje določila o izplačilu zneska din 1.000.- delavcem, ki odhajajo v pokoj. Do navedenega zneska imajo namreč pravico samo tisti delavci, ki so neprekinjeno zaposleni pri podjetju nad 10 let. Imenovana je komisija za sistemizacijo delovnih mest, ki jo sestavljajo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. Jože Modec, direktor splošnega sektorja, kot predsednik ter 2. Ladislav Pleterski, 3. Jože Rutnik, 4. Stanko Godec, 5. Edo Steblovnik, 6. Cveto Kolenc, 7. Ivica Guček, 8. Rezika škornik, 9. Maks Vodopivec, 10. Stanko Golavšek in 11. Franjo Šarlah — kot člani. Upravni odbor je na predlog stanovanjske komisije dodelil dvosobni stanovanji tov. MEZNARIČU in tov. ZUPANCU s pogojem, da vplačata določen znesek kot lastno u-deležbo. Predvidel je posojilo za gradnjo stanovanj tov. Obrežu in tov. Vidmarju, vsakemu po 40.000,— din in odobril izplačilo tranše posojil za gradnjo stanovanj. Koristniki so o višini zneska in pogojih za izplačilo posebej obveščeni. Imenovani so: — tov. ANGELA MOČNIK, za po-slovodkinjo Bifeja pri avtobusni postaji v Ravnah, — tov. IVAN ODERLAP, za gospodarja v Domu železarjev Ravne — tov. KATARINA KUPEC, za receptorko v Domu železničarjev, Ravne, — tov. ANICA LEDINEK, za poslo-vodkinjo Smučarske koče v Ravnah. Mladinski aktiv »Merx« Celje, je organiziral priložnostno tekmovanje med celjskimi trgovskimi podjetji v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu. Sodelovale so ekipe Tkanine, Kovinotehne, Tehnomercatorja, Mesnin in Merxa. REZULTATI : MALI NOGOMET: Kovinotehna —■ Merx 4 : 2 Merx — Mesnine 4 : 0 Mene — Tkanina 8 : 1 Merx — Tehnomercator 3 : 0 b.b. Zmagala je ekipa Kovinotehne, ki je premagala vse svoje nasprotnike, na drugo mesto pa se je uvrstila ekipa Menca. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: Tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo na strelišču LM Celje. Zmagala je ekipa Menca pred Tkanino, Tehnomerkator j em in Mesninami. ŠAH: Tekmovanje je bilo v šahovskem klubu Celje, kjer je bila najuspešnejša ekipa Kovinotehne, drugo in Na predlog šefa sektorja Šentjur, je poslovodja MM Ponikva, tov. FRANC KOŠAK premeščen v istem svojstvu v poslovalnico Nova vas, na delovno mesto poslovodje v MM Ponikva je razporejen tov. VINKO ESIH, poslovodja prodajalne Nova vas, tov. ANTON GAJŠEK pa je razporejen na delovno mesto pomočnika I v tehnični trgovini Šentjur. Upravni odbor je tudi odobril kompletno zamenjavo personala v MM Ponikva. Imenovan je uredniški odbor Vestnika, ki ga poleg odgovornega urednika, dipl. pravnika, tov. Ladislava Cmera sestavljajo: L Cveto kolenc, 2. Slavica Perme, 3. Edo Steblovnik, 4. Stanko Golavšek in 5. Franjo Šarlah. Franjo Šarlah tretje mesto pa delita ekipi Merxa in Tehnomercatorja. V teku pa je še tekmovanje v namiznem tenisu. Rezultate vam bomo posredovali v naslednji številki Vestnika. Pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Celje je v teku tekmovanje v velikem nogometu, katerega se udeležuje tudi naša ekipa. V prvi tekmi smo igrali z ekipo Libele in zgubili s 6:1. je list nas vseh zato sodelujte z dopisovanjem Športni pregled Kulturno prosvetno delo Oktobra lani je sindikalna podružnica Poslovnice III, Agropromet, sprožila pobudo za popestritev dela raznih sekcij v okviru sindikalne organizacije, zlasti na kulturno — prosvetnem polju. Ena teh pobud je bila ustanovitev »Merxovega« okteta, ki je kljub skromnim sredstvom zaživel in se z vso resnostjo lotil zahtevnega dela. Odveč bi bilo omenjati trud, ki ga vlagajo člani ansambla za dosego reprezentativne kvalitete. Naporne vaje, ki jih ima oktet dvakrat tedensko, zahtevajo od članov velike žrtve, ki jih zmore le pevec z o-bilno mero volje in ljubezni do slovenske narodne in umetne pesmi. Prve sadove svojega truda je oktet že pokazal, ko je nastopil pred kolektivom enote Ravne na Koro- škem ob priliki občnega zbora sindikalne podružnice in na proslavah dneva žena v Šoštanju ter pri Agro-prometu. Izjave, da povsem opravičuje svoj obstoj in nekaj laskavih ocen, šteje oktet za priznanje, ki mu daje pogum in voljo za nadaljnje delo. V takem razpoloženju bo lažje naštudiral celovečerni koncertni program, s katerim se želi ob koncu leta predstaviti celotnemu kolektivu. Znano je, da je v kolektivu več dobrih pevcev. Želimo si tudi njihovega sodelovanja, da bi oktet v doglednem času prerasel v močan, kvaliteten pevski zbor, seveda ob nekoliko izdatnejši gmotni podpori. Franjo ŠARLAH IZ PERSONALNE SLUŽBE Od 1. 1. 1970 do vključno 30. 4. 1970 je bilo na novo sprejetih 77 oseb od tega 27 žensk. V istem času pa je odšlo iz podjetja 44 oseb, od tega 9 žensk in sicer: — s privolitvijo delavca: 27 od tega 7 žensk, — samovoljna zapustitev dela: 2 od tega — žensk, — po sili zakona — upokojitev: 5 od tega 2 ženski, — prenehanje poskusne dobe: 2 od tega — žensk, — mirovanje zaradi odhoda v JLA 8 od tega — žensk. Prosimo člane kolektiva, da sproti javljajo vse spremembe osebnega značaja, kot npr. spremembe priimka vsled poroke, prirast v družini in spremembe prebivališča. Vse eventuelne spremembe je treba javiti personalni službi v splošnem sektorju podjetja. Slavica PERME IZREČENI UKREPI ZARADI KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI Komisija za izrekanje ukrepov je v mesecu aprilu 1970 zasedala dvakrat in to 2. 4. in 9. 4. 1970. Z opominom je kaznovala dva delavca, javnih opominov je bilo izrečenih devet, zadnji javni opomin pa je izrekla v enem primeru. g#ie^DRlLO :25.5S? 01 ^klical sem Vas na testiranje, ne pa no poskusno filmsko snemanje!" Prodajam kriminolno lite»