TELEFON: CHalsa* S—1242 Enter«! u Second Oba Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y„ aader Act of Oongreea of March 3, 1879. TEUTON: OHelae« S_1242 No. I 34. — Stev. 134. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 9, 1937 -SREDA, 9. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, STAVKARJI ZAHTEVAJO SENATNO PREISKAVO REPUBLIC STEEL CORPORATION BO POSKUŠALA SPRAVITI FARLEYA PRED SODIŠČE Fašisti bombardirajo predmestje Bilbaa Zupan v Monroe. Mich., ivkrutira bivše vojake, ki naj bi zastražili jeklarno. — Posredovanje go-vernerja Martina bo najbrže uspešno. — Stav- ( kokazi morajo odložiti orožje.—Lokalne poštne oblasti nočejo sprejemati pošiljk za stavokaze. YOUNGSTOWN, Ohio, 6. junija. — Philip Murray, voditelj piketov, ki piketirajo v sedmih državah tovarne treh velikih jeklarskih družb, zahteva, naj posebni senatni odbor preišče razmere, ki postajajo z vsakim dnem bolj neznosne. Iz -mesta Monroe v državi Michigan je dospelo nadvse značilno poročilo. Tamkajšnji župan Da-nel Knaggs je začel rekrutirati bivše vojake, ki naj bi zastražili tamkajšnjo tovarno Republic Steel Corporation, ki namerava v črtrtek obnoviti obra- j tovanje. Knaggs se je odločil za ta korak, ker je izjavil governer države Michigan, Murphy, da bo naro-«'no gardo šele takrat mobiliziral, ko lokalne obla*-sti ne bodo več kos položaju. 73,000 stavkarjev je silno razburila novica, ki je dospela včeraj iz Chicane, da je namreč podlegel ranam že osmi štrajkar, ki je bil ranjen v boju s policijo. To je 43 letni jeklar Otis Jones, ki je dobil kroglo v hrbtenico. Precej upanja je pa vzbudilo poročilo, da bo i-mel governer Martin uspeh s svojim posredovanjem. Murray je zahteval senat no preiskavo, ko je obdolžil senator Briggs iz New Hampshire štrajkar-je, da ovirajo poslovanje Došte. John S. Brookes, Jr., uradnik Republic Steel Corporation, je pisal danes generalnemu poštarju Farleyu, da bo uvedel proti njemu kazensko postopanje, če ne bo pošta dostavljala pošiljk stav-kokazom v Republic tovarnah v Warren in Niles, Ohio. Policijski načelnik Carl Olson je zapovedal pi-ketom odložiti kiepelce in palice ter jim zapreti!, da jih bo dal aretirati zaradi "nošnje nevarnega o-rožja*ako tega takoj ne store. JIOHNSTOWN, Pa., 8. junija. — Dva podpred-nika železničarske unije sta izjavila, da bodo vsi uslužbenci Conemaugh Blacklick železnice, ki je last Bethlehem Steel Corporation, v četrtek za-Ftavkali, ako družba ne podpiše z unijo pogodbe. DETROIT, Mich., 8. jun. — V tovarni Briggs Manufacturing Company, ki izdeluje karoserije, ie zastavkalo petstg delavcev, toda stavka je bila po petinštiridesetih minutah končana. Družba je ugodila vsem njihovim zahtevam. WASHINGTON, D. C.. 8. junija. — Predsednik Roosevelt ni še do danes odgovoril štrajkar-jem, ki so ga prosili za posredovanje. Vso zadevo je prepustil delavski tajnici Miss Perkins in narodnemu odboru za delavske odno-šaje. John L. Lewis, načelnik odbora za industrijalno organizacijo, je začel organizirati mornarje, zaposlene na ladjah, ki prevažajo železno rudo po Velikih jezerih. Ce odreže jeklarnam dovoz železne rude, ne bodo mogle tovarne pod nobenim pogojem obratovati. DETROIT, Mich., 8. junija. — Predlagano državno postavo v Michiganu, ki naj bi uredila od-nošaje med delavci in delodajalci, je označil delavski organizator Homer Martin kot skrajno neprimerno. -/________ SODNIK IN POROTA STA V DVOMIH Porota bi rada vedela, kaj hoče zagovorništvo v Parkerjevem procesu dokazati. — Parker taji udeležbo pri odvedbi. NEWARK, N. .J., 8. junija. — Sodnik William (Mark, ki vodi pHKts proti Ellisu 1!. Parkerju in njegovemu sinn zaradi odvedbc in mučenja Paula Wendela. je rekel, da ni-kakoi ni na jasnem, kuko do-kaKe noče zagovorništvo prinesti. \a te besede je stopila predsednica porote Mrs. .Vina Vpighilander ter rekla: t4Tu«ii »ni nismo nu jasnem, kaj hoče /agovorništvo dokazati/* Na to je glavni zagovornik J. Mercer Davis rekel, da j( že v svojem otvoritvenem go-voru rekel, reikel l>avis," da je i-mel detektiv Parker dovolj povoda sumiti, da je bil Wen-del udeležen pri zločinu in da je vsled t etra imel pravu-o ga aretirati.'" Z današnjim dnem je stopil proces \ sedmi teden. Tri tedni je se*iaj že zagovoruistvo na visti. Davis je rekel, da bo mo-ral zaslišati še mnogo prič. Tudi obtoženca bosta poklicana na pričevanje in mogoče bo tudi pokliean governer Hoffman. Državni pravdnik Quinn j41 tekom obravnave rekel, da š" vedno ne ve, ako Parkerja tajita, da sta bila vdeležena pri "NVendelovi odvedbi, ali pa sta postopala v dobri veri, ker sta bila prepričana o Wendelovi krivdi. Dr. Charts H. Mitchell, ki ;,c bil leta"l!K52 okrajni zdrav ni k in ki je raztelesil truplo I i ixlborglio vega -ina, je izpovedal, da je truplo že tako razpadlo. da na njem ni niti mogel razločiti spola. S to zdravcii-kovo izjavo hoče -sedaj zagovorništvo potrditi verodostojnost Werwlelove trditve ;v svojem 4* priznanju '*, da je otrokovo truplo polil z neko kislino, da tem, po katerem bi tudi lndniki brez sredstev imeli zdravniško |>omoč «u bolniško oskrbo. Do sedaj so ameriški zdravniki zavračali vsako tako ur.-sel. ker so se bali, da bi taka ustanova prišla pod popolr.o nadoblast vlade in s tem v roke politikov. Predlog newyor-škili zdravnikov je tem važnejši, ker k American Medica i Association prijmda 10(»,IHM) zdravnikov. V <*eli deželi je s<-> samo .'<5.000 zdravnikov, ki ai" nri|>adajo k zdravniški zvezi. Toda zdravniki, ki žele, <1 i bi bflia revnim lndnikom dana boljša priložnost za zdravljenje, bi raj se videli, da bi bil ta problem prepnščctn pdsamcz-II i m državam in ne bi bil pod zveznim nadzorstvom. Pred sel n ik zdravniške zveze dr. Charles Gordon Heyd iz New Yorka je v svojem otvoritvenem govoru priporoča;, da jf za reiveže preskrbljeno, da dobijo zdravniško pomoč zr.stonj, za stroške pa naj bodo postavljeni splošni davki. Nemški obrambni minister je šel v Italijo na "počitnice". — Med obema deželama ni bila sklenjena vojaška zveza. K I.M. Btalija, 8. junija. — Nemški obrambni minister »?iaršal Werner von Blombetg se je z ladjo odpeljal na Sicilijo na 44jhh-itnice" in je diplomatom prepustil, da ugibljejo o pomenu njegovega obiska pri M .u-is.»liniju. . .vdno se je odpeljal, je u rcdiiik imunega lista "(jior-»»ale te pripravljeni pogajati se za vojaško z\ ezo. da od noša j i med Italijo in Anglijo ne bi 1 »i 1 i še bolj napeti. Glede tega je maršal vot* B!omi.erg sam podal izjavo. "Bilo bi uaspametiio pripisovati niojeinu obisku kak tajen i>olitičcii pomen, kajti tako il iluee kot der Fuehrer i>kre-no želita vzdržati mir. Prepričan sem, da je trdna rimsko -berlinska os izborilo sred-tvo. ki bo *agoto.vilo mir." JUGOSLAVIJA NE BO PLAČALA DOLGA WASHINGTON, D. C., «. junija. — Jugoslovanska vlada je državnemu department!! sporočila, da ne bo plačala svojega vojnega dolga, ki zapade 15. junija. Sedanji obrok znaša $375,000, zaostali dolg pa $1,500,000. Dvanajst ervropsikili ilržav bo 15. junija na 'zapadlih obrokih dolžnih $1.520J 59,863. — Skapni vojni dolg znaša nad 1'2 miljatvl »lolarjev. NADVOJVODA OTON SI JE OGLEDAL BOJE IZ - DALJAVE HENDAYE, Francija, 3. junija. — Zračno bro-dovje 63 areoplanov je bombardiralo Lezamo, k'» se nahaja samo dve milji od obleganega Bilbaa. — Poročila z obeh strani naznanjajo, da se vrše vroči boji za strategično križišče cest pri Lemoni, o-koli 6 milj jugovzhodno od Bilbaa. PARIZ, r rancij«, m. junij i. — Nadvojvodo Otona podpira •talija«iski ministrski pri-d>e.i ni k Benito Mussolini za španskega kralja, ako zmagajo '-paniki fašisti. V tem slučaj.i -«• Oton poročil z najmlajšo 1 -erjo itaiijaiL4» Marijo. General Franco je edini fa šUtični častmi i k, ki hoče inn-t: bivšega kralja Alfonza za b > .h»čega kralja Španske. Vsi o stali '-astniki, ki .sicer ne n;» s p rot u jejo monarhiji, pa -o proti temu, da bi ~e Alfonz vr - ■ 11 na španski prestol. POUSKI PREDSEDNIK V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, Romunska, 8. junija. — 'Kralj Kanoi II. je ma železmiški pasta.it t. običajnim objemom sprejel poljskega predsednika Ignacija iVfosšickega, ki je prišel z vna-njim ministrom Josij>om Bee-kom na "prijateljski obi-sk" v Bukaiešto. Polk kavalerije je spreanll gosta s kraljem v palačo. japonski ministrski predsednik TOKIO, Japonska. 8. junija. — Ministrski predsednik princ Fumimaro Konoe je odkrito povedal nekaj iz svojega življenja. 44V resnici nisem zmožen in nevreden biti manistrski pred-M-Aiik,^ je rekel Konoe. "V resnici sem zelo pre?4kromen za službo, ki je prevelika za meje reviiie zmotnosti/' *4 Toda, če dosežem, da. bode -tari sovražniki ziikopali svo j- sekire in postanejo prijatelji, ako morem zliti ves narod v miioljuboo družico, 'kateri Ik» cesar oče, potem bom zado-voljeu." Princ Konoe je postal ministrski predsednik, ko je 1. ju-i.ija cnlstoiiiil kabimel generala Svnjuro Hajašija, ki je bil p:i zadnjih državnoeborskik volitvah poražen. Princ, ki je bil doslej pred Fednii: gosposke zbornice, ima ?epo priložnost, da poravna spor med strankinimi in arma-dnimi votlitelji, kar je bil že dolgo vrsto let (»oglavitiu japonski |>olitični problem. Ministrski predsednik je že pričel radio pozivati iiarod k t^ii!ist\'U Pravi tudi, da je v šestih dnevih izgubil že 8 funtov na svoji teži. "Moja žena mi vlada z železno 'roko,'* je priznal princ Kono:. 4 Nikdar mi ne dovoli jesti kaj surovega, niti sušimi ("urova riba. kar je za Japonca velika ddikatesa). Niti skodelice čaja mi med jedrni ne dovoli. To je tiranstvo, ako je člo vek o že njen." A. HUTER JE ODLIKOVAL MUSS0LINIJA Odlikoval ga je z najvišjim nemškim redom za tujce. — Odlikovanje je bilo tudi podeljeno grofu Cianu. BKtMJN, Nemčija, 8. jnni ja. — Ministrskemu predalniku .Mussoliniju je bil podeljen veliki križ reda nemškega c»rla, k» je najvesje nemško o 1-likovanje za tujce, v priznanje M uss'jlinijevih zaslug za obnovitev pri.jateljskih o«hiošajev n*e«l Nemčijo in Italijo. To odlikovanje, ki je prvo izmed petih redov za zasluge, je odločeno za tujce, ki so si izte Hi jjosebne zasluge za Nemčijo. To odlikovanje bo Mussolini-ju izročil nemški poslanik v Riuiu -I"Irich von Hassel. Isto odlikovanje je bilo j>o-/leljeno tudi vnanjemu mini--tru grofu Galeazzo Cianu. GLOBINA MORJA NA TEČAJU MOSKVA, Rusija, 8. jim i j a. — Štirje Rusi, ki so ostali »* taborišču blizu severnega tečaja, so sporočili v Moskvo, da dognali, da je morje pod njim globoko 14,075 čevljev. Vzelo je tri ure napornega dela, da so spustili pripravo v morje in dvakrat toliko, preči no so jo izvlekli zopet na površje. Njihovo taborišče se sedaj nahaja okoli 100 milj od tečaja v smeri proti Orenlan-diji. V globočini 650 do 1970 cev-:iev so našli tejpel tok M ?to-pimj I ahrenheita. Na dnu morja pa se je toplomer zaradi velikega pritiska razpočiL Fašistično poročilo pravi, da je bilo zadnje dni ubitih <»000 l>asko\. IIKNDAYE. Francija, 8. junija. — Fašistični krogi razpravljajo o 4igcntlemauskem dogovoru*' med republikanci in fašisti, t 4 Fala:iiri-t' pravi, da je to miHka!i>ki poslanik v Parizu Angel Ossorio v (ial-lardo. MAORIH, Span-ka, 8. jimi-jn. — Fašistične baterije so po enodnevnem prestanku zgon bežali iz niš v kleti. Pri La Oranji -o fašisti na-padali skozi gozdnato j»okraj*. no. General Franco je iz Se-govije poslal 14.1 M Hi vojak«»v proti T.a (irauji. Republikain i >i bili sicer potisnjeni nekoliko naraj, t. President__ ^ r—lit. Ti— _ot fcmlnms of tte corporation and ailili—m of tbove «oiom: KM Wlllttflmrt, WmhrfM-liMH, WW lat ttj, m. X. "GLAS .N A I O D A " ____W7 Diy Except Boadtja and Hoildin Iz Slovenije, za mir na španskem Pariški li>t *4>xho de Paris" -o bavi z diplomatskimi razgovori gl««de morebitne |H>sredouatne akcijo v Španiji in piše, da sta o Jeni problemu razpr ivljala tudi Delbo* in belgijski ministrski predsednik Van Zeeiand. Augh-ška vlada j«- uvedla diskretno taiHketo pri evropskih ' ladah, »>Iozarja-jo pa na to, da so te čete že tako deeimirane, da ni niti več mogoče govoriti o redni vojski. (e Iki v tem vprašanju prišlo do sporazuma, bi poseflxie mednarodne komisije odpotovale v Španijo in nadzirale odpravo prostovoljcev v njihove domovine. Txmdonski pododbor je imel sejo, iki kateri je bil sprejet predlog, naj bi se za dobo odpreniljanjn prostovoljcev ustavile v Š j »an i j i vse s o v ra žil osti. Ce -se bodo evropske ,velesile, pre<]vseni Francija, Anglija, Italija in Nemčija o tem sporazumele. ]x»tein l>odo tak sporazum obema strankama v Španiji vsilili, če ga ne "bi hoteli prostovoljno sprejeti. V londonskih krogih so prepričani, da 1h> valencijska vlada pristala na tako po-redovalno akcijo, dočim je general Franco že dal sporočiti, prevajanjem. Njegovi prevodi >o prave mojstrovine. Predvsem so to prevodi z ruskega (Puškin, Tolstoj, Saltinov-Š€v'edrin, Tur-genjev). Nad vse pomembni pa so njihovi uvodi in komentarji, s katerimi je oskrboval i-adaje slovanskih klasikov, ter kritičiio-i*št«'t ičiit- študij«' in številne ocene. Xe Miiemo prezreti, da j»- svoj«, slušatelja n-Vajal v tujo književnost z neštetimi lastnimi prr*vodi iz }h*s-ništva in proze. Mnogo pa je tudi iz zgodovine slovenskega lepolsovja pisal v različne slo vansike revi je ter tako v svetu uveljavlja! \r dnote slovenske buMure. Zrla j je moral prenehati s isvojim delom. Toda svetal zglr«l bo ostal s svojo neizmerno zvestobo in ljubeznijo do slovenske besede, - svojo trdno vero v močno živi j« nje slovenskega naroda, s svojo delavnostjo in doslednostjo. samomor najlepšega dekleta vasi štrigove Pred kratkim je skočila v Muro najlepša deklica, hčerka bogatega gostilničarja in ]*>-sostnika Jelica Knežič, stara H) let. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Jelica je imela že <1**1 j časa ljubavno razmerje s siromašnim fantom iz sosedne vasi. Mlada zal jubljenca si a se hotela [»oročlii, toda 'k j ilk or je v takih primerih že navada, se je .Jeličin oče temu odločno uprl. Poskusil je vse, da bi svojo hčerko inlvrnil od te namere, pa ni šlo. Vedno, kadar sta se začela oče in hči prerekati zaradi hčerkine ljubezni, jel.Jelica odgovarjala o-četu: "Ali njega, ali smrt!" Oče je pa vztrajal pri svojem sklepu in si' ni dal pregovoriti. Slednjič je lepa Jelica spoznala, «la tse ji njena najbolj vroča ž.-lja ne bo izpolnila. Za to se je odločila za samomor. Te dni je odšla z doma. ne da bi povedala domačim, kam je namenjena. Xajiotila se je v vas Safarsko, mimo katere teče Mura. Odšla je na samoten kraj, slekla plašč in ga olnsi-la na vrbo. Na plašč je pritrdila listek, ki na njem obvešča svojce, da je šfa prostovoljno v smrt. Skoči I a je v Muro. Njenega trupla niso našli. obup dveh mladih zaljubljencev V praznično binkoštno raz-gudožeiije je odjeknila v«-st o krvavi Ijnbavni trageoseliii šof.-r Mihael FCokalj, in 2.1 letrea sobarica Angrda ^Miknš. rodom z Vrhnike. pristojna pa v Poljane pri Kn-snicah. Oba sta imela pre-stn-ljeni srci. Na podlagi pisma, ki ga je komisija našla v torbiei Mikuševe, se je moglo takoj ugotoviti, da gre za ljubavno žal o igro. neprevidno ravnanje z orožjem 18-letni hlapec Horvat iz Htnnca j«1 nr«kje dobil samokres ki ga j«* i^ghtloval. SnmokreS se je pa nenadoma sprožil in strel mu j<* prebil levo roko pori komolcem. Moral je v bolnišnico. Iz Jugošlavije Peter Zgaga DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO tm $ tM _ Dia. 1M f »-•• - Din. Mi t 7J2t--Din. m fll.Tt--Din. fM W.*--Dta, MN M5.N--Din. MN T ITALUO Z> I1M_____Ur IM $ 12.25 _ Lir tm $ M .M___Lir KM t S7.M__Ur ]«M $11250_______Lir 2M0 $167 Ji _ Lir 9m EMM ŠE CENE SEDAJ B1TM0 MENJAJO 80 NAVEDENE CttM PODVRŽENE 8PEEMEMBI GOE1 ALI DOLI Sa bfUBb vnijft ncAtf k«t staraj eaveJme, MM v JI—rj^ aR ■rab inrijaj«! h k al Ji t pegale, IZPLAČILA V AMKKlflKIH DOLARJIH . T- ^ t la b*LMB» 1amu p«iaM-1 §M $li^ " " __$11« fl«^- " " _»1C— Wi. ' ** pi-^ PMi^ 2 l -r-HMi iti Ml t ina kraja H^aPIU r doluja UMNA WI1IBI1 BTrtlMD PO CIHJ LH1B 14 FBI-« »t « BCOVENIC PUBLISHING COMPANY —*pp^—-1 ■ i ■ ———»——— , , i — PRIPRAVE ZA ORGANIZIRANJE % Oblak se je utrgal nad Belgradom. 24. maja okoli treh je po Beo-gpraxlu Uivjalo 5*trasšno neurje, ki je povzročilo je bilo mesto |H>^reznjeno v ^Itrbr^k seu, in pričelo Irti kakor iz škafa. Neurje je spremljala kakor onih debela toča, ki je padala nuko jroKto, da so bili 7*>samoziii oj kos«- of Hike, podiral zidove ter vrtne ograje, trgal napisne table ter rušil vse, mi kar je naletel. Silne količine vrwle, ki so se dobre pol nre zlivale nad Beogradom (po podatkih meteriološke postaje ise je ta dan razlilo nad Beogradom 12 in |K)1 milijarde litrov vode) so mahoma preplavile ulice, da so zgled a le, kakor narasli hudourniki. Vsa ta voda se je valila iz višjih delov mesta v nižje ulice in nesla s seboj vse, kar je dosegla. Tako narastlo vodovje je poplavilo tri tovarniške prostore in uničilo vse naprave. Predvsem je prizadeta tovarna asfalta Srborit, v kateri je voda uničila vse strojne naprave ter je škode samo v tej tovarni nad 2 milijona dinarjev. Težko prizadeti hi bili tudi ljudje, 'ki stanujejo v kletnih stanovanjih, da jim nis?> pomagali orožniki in gasilci, ki so "bili stalno v akciji ter nudili •svojo pomoč, ("kjerkoli je bila potreba. Pravo razdejanje, ki ira je povzročilo neurje, se je videlo šele v jutranjih in pred-poldanskih urah. Voda je nanesla toliko, da je bil davi močno oviran promet ter so morali najprej nlice očistiti mestne čistilne kolone. Radi velike količine ledu, ki je ležal na ulicah, so zjutraj prišli v mesto mlekarji šele po osmi uri. Ponekod je 'l>ilo še opoldne toče od pol do 1 m visoko, tako prr«d železniško postajo in na drugih mestih. Vsa škoda, ki jo je povzročilo nenrje, se ceni nad 5 milijonov dinarjev. Razkrinkan pustolovec. Zagrebška policija je razkrinkala lažnega mornariškega inženjerja Josipa Pongcaca kot sleparja in pustolovca. Pongrae je nepismen, pa je trdil, tla je v Muenehcnn dovršil fakulteto in da je mornariški inženjer. Aretirali so «ra na ovadbo earinske-ga uradnika iS-teve Hiniča, od katerega je izvabil vložno knjižico na 29.1MH) Din in jo zastavil za 10.DIM) Din. Xa policiji je.Pongrae izpovedal, da je bil rojen leta 1S!»<) v (Kijekil. Ko so ira začudeno vprašali, ali se je vpisal na fakulteto, ko je bil star 1."» let. je prišel v zadnjo in odgovoril, da je študira! na fakulteti temveč na pomorski gradbeni >oli. Ko so ira pozvali, naj napiše, kako se je rlotič-na šola imenovala se je izkazalo da sploh ni pismen. Divji lovec se je sam ustrelil. Dragotin Storjak iz vasi Pavlovca, srez Pregrad je bil navdušen divji lovec. Oni dan je -ikriI svojo puško v grmovje. Tn ko je prišel |M>zneje po njo jo je potegnil iz grma za cev. Ravnal je pa menda z njo nerodno, ker se je sprožila in dobil je strel v levo stran trebuha. Prepeljali so ga v bolnico v Zagreb, kjer je pa umrl. XARODXI DOMOVI POZOR SLOVENCI! Lepa prilika se nudi rojakom iz Loškei^a potoka, če bi hotel kdo kupiti Jakopčevo domačijo v Segovi vae skupaj za mizko ceno: hišo, »ker len j, hlev, njive, laze in gozd. Za pojasnila pišite na lastnika: JOHN DKBELAK, Box o\ TRATNIK. Mich. na prodaj KARMA, 157 a k ni.v je naprodaj. Sto a k rov či>te zemlje, 57 •ikrov gozda. Lr-pa hiša, lilev in študenčiia voda. Cena farme $4200.—. Kateri želi -kaj pojasnila naj piše uti nadov: JOHN ZALK<' ORIMSBV BEACH ONTARIO. < ANA DA (S) V bližini Ford Motor Company je bil*nedavno otvorj Van zanaorrmo dati najbolj** pojasnila to tu« vse potrebno preskrbeli, da Jo potovaajo udobno in hitre. T-U so sa-obrnite aa na« za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodi*! prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vtzeje In sploh vse. kar Je za potovanje *>otrebae v najhitrejše« faisn. In kar je slavno, za najmanjše stroftkr. Ncdriavtjanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno so dobi Iz WaohhiKtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boote poeeni In udobno potovali slovenic publishing company ___ <• (Travel Bureau) 216 West 18th Street • * Ne=w York, N. Y. V katerukol: slovensko na-.elbino pri den i, pa naj 1h> se tsiku majhna in še tafco brez-pmnembna, v v.-uki imajo Slo-venoi svoj ?iarodili dom. Iz-vzemši elevelandske, — men-«!n jib j.* v 1'levelandu kar pet -- >o >i vsi Domovi slieni. Glavni vliorl je s <*e-*te v ma-io vežo, iz katerr so sirotka vrata v rlvurano, ob strani pa stopniee v sporlnje prostore. V spo«lnjih prostorih j«» se-verla bara. in katve-3ie*ra življenja v dvorani, je gotovo življenje pri bari, posebno z vere r, kr> jiridejo nasi ljudje z dela, in r»b nedeljah, ko sr» po Pen-svlvaiiiji gostilne z;ipr-tr». Oblasti namree smatrajo slovenske Domove za klube, v ka-tf-rih je dr>voljeno sleherni a prieu-jo trde v izobilju. Kdo bi zameril niašiin ljudem: ('emu bi bili baš sloven-, ski Domovi suhi otočki -re«li neizmerne mokrerte? Oskrbniki imajo naporno delo in preeej odgovornosti, za kar so primeroma dobro plačani : prosto stanovanje, kurja va, razsvetljava ter de-et do petnajst .proeentov orl proda- j nega blaga. Nekega večera se ustavimo v majhni slovenski naselbini, vpraštmo za Dom in izvemo žalo.-tiu) zgorlbo o preveč podjetnem oskrbniku. Zaloge alkoholnih pijač so prišli revidirat državni revizorji, ki so z malimi izjemami tudi žejni možaki. Slučajno >o se pa odžejali iz stekleniee, v kateri je bila šestdeset proeentna inoč. Začeli so vohati in so izvohali V| kleti tri so«le majše, kotel in kapo. Oskrbnik ni bil zadovoljem s petnajstimi procenti dobička in je hotel nekoliko po .strani napraviti. Zvezni agent je so zaprli oje-lra in Dom. V času prohibieije, ko je .bi-; !o vse prepovedaino, niso bile] kazni napol tako stroge kot j< stroge sedaj, ko je dovoljen« vse. « > u Vs «■ la oeto loto volja aa Imrtto la Ktiudo ..................... 96.00 U pol lota....................fajoo k Četrt lota 91.00 t Sa New York aa eelo Mo —.... «7jOO Sa pol leta ........................9S.0C Inozemstvo aa eelo loto......17.00 m pek let*.......... __Advertleement tm Agreement linolet brea podplm ln ombnootl m ne prioMnJeJa Denar naj ee blasovo poMlJad po Money Order. Pri spremembi kraja aaroCnlk&v, prosimo, da i w tudi prejinjo btvallUe aasaanl, da bitreje najdemo naslovnika. ____Babocrlpdon Tearlj 96.00 ' **Ulaa Naroda" Uhaja vsaki daa lsviemM nedelj ln praantko* -OLA8 NARODA". 219 W. 19tb Street. New Tad N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 ni.1 s VABUV1" New York. Wednesday. June 9, 1937 Olj kratka dnevna zgodba irgg E. HOFFER: STREL NA OKLEP j«* n oh al govoriti. 4 4 Dve četi mušketirjev privedeni s seboj.'" Vstal je. Viljem ni nobene zinil in je žalostno strmel [ predse. Spremili smo odhajajočega Lrosta po drevoredu s sadjem obloženega drevja. Spodaj so izažarele lučke, kakor so se visoko nad nami zablestele večne zvezde. Zdaj "111 zdaj je zapr-liutala kaka ponočna ptica, kak netopir; zdaj pa zdaj je padel kak zrel sadež na tla; krog rdeč i Ti in belih cvetic mojega vrta so frfotali pnnočni metulji: tako spokojno je bilo vse. A v naših srcih ni bilo pokoja. Nikakor! Plaho, n«- da bi druge pogh'dal. sem se splazil v klet in k mahi jo je raz-svetil čudovit, rdečkast sij. Mogočno grmenje je stresalo stari stolp. Jaz sem bil tisti, ki sem povzročil ta orkan, jaz -••m bil tisti, ki sem vse sile ru-š» nja in uniči-nja izpustil v svoj • iklejt. Tod« oklep je zmagal, jaz pa sem slavil zmago nad demoni. Zunaj pa v temni noči, sta sedela brni in sestra, Viljem in Regina, dolgo sta nemo sedela drug pri drugem. Ko je pa v kleti bolj in bolj grmelo in bu-čalo, j<> dejal Viljem, medvedji 1 o vec, 11 k > j i žen i: "Pa čep ra v tvoj mož zdalje grmi in treska ko >;im Bog oče, — zaman je! Jaz bom dal nase tisti oklep." Stal sem. ne da bi me bila onadva zapazila, za grmom zadaj za njima. I11 Viljem je spregovoril zdaj besede s svojim dobrohotnim, jasnim glasom, ki so mi bolj bučale v ušesih ko grmenje v kleti: 44Saj >0 ne upa! Tvoj mož je straho-tepcC!*'" To je bila resnica. To je bila »t rasna resnica! Spet in spet, že dosti prej, preden je t-o zahteval poveljnik, sem se bil obdajal z oklepom, sem dvignil orožje zoper sebe — in ga spet poveril. Spet in spet. Zaihtel sem. a onadva me nista slišala. Zakaj. Regina, ki se je znala sicer tako premagati, je izbruhnila v vsej svoji prirodni sili, je skoraj za vpil a to, kar ji je tako dolgo morilo in težilo duha: 44Ne! Ne! I11 čeprav, pa mora! Svet je hotel odrešiti s svojim oklepom in zato je moral umreti moj otrok. Nikoli več 11111 ne bom mogla odkrito pogledali v oči, če se ne bo premagal. Moj citrok je umrl in zato se mora moj mož podati v smrtno nevarnost." Viljem, ki je bil treznega duha. kakor so vsi hrabri Iju-<1 jo, je suho dejal: "Ne razumem t« ! Ali je tisti oklep za (Nadaljevanj« na 4. stranLi Razne vesti . .tedaj sem prebil dneve in tudi mam i Kako noč v temni, obdkani kleti starega čuvajniš-kciga stolpa. < >ndi je bilo videti ko v kaki alkimističui kuhinji; mogočne bukve so ležale na mizi, veliki kotli, nešteto steklenic — vsega polno ]>o vseh kotih. V retortah je valovalo in pljuskalo. Vsi strupi pveta so bili v bukvah zapisani, vsi strupi sveta so vreli in naših «!••-želah. Že dvajset let je besnela vojna vihra! To se mora spremeniti, sem si vtepe] v glavo in sem se zaprl v klet i 11 tuhtal in iskal arkanij. In sem ga našel. I.eta l(i41 sem ga našel iu zdaj imamo leto 164T> — a vojna je še zmeraj na svetu. I)a bi jo Bog že skoraj končal! Jaz je nisem mogel. Torej — bilo j«* leta 1 <141. nekega poletnega večera in imeli smo goste. Pred našo hišo je bila na ploščadi, posuti s jies-kom, miza pogrnjena in obložena - srebrnimi vrči in cinastim orodjem. TM«rl>no se je zleknil c« sarski poveljnik po kosilu, črne oči so veljnik se je zahelie-tal, rekoč: t4P«»s in mačka ni-hta človek!" in se je samozavest 110 ozrl naokoli 111 izpil iz vrča. ZaVtstno je Viljem |K»veominjam, da so se Reginine oči sinje zalesketale, ko me je tako prisrčno, tako po lx>žje pogledala. Iskrena prošnja ji je [govorila iz oči in razumel sem to prošnjo. < *zrl sem se na svojo črno obleko, pogledal na žalno obleko svoje žene Regine, planil sem kvišku in sem zaklical — tako tuj se mi je z a »tel moj glas. ko da prihaja <*1 nekod iz drugih u>t: 44 Jaz si »lenem okl< p na-« ! Name naj strelja- T« daj so se oči nn»je žene za-svotile z nadzems-kim sijem, te-daj je celo poveljnik izgubil vso -vojo trdoto in obraz si' oni j«' v priznanju zarezal, ko je i v ign i 1 vrč: 4'Zivijo, doktor! Vidim, da nist«- le bistroumni i/najditelj, ampak ste tudi hraber mož, *te junaški ko vojak." hi na ilolgo in širolko je začel govorioiti o vojaštvu in o tem, kako bodo naši junaki spričo kieirel. zaboNlljajev in u«lareev po|H>lnoma n»ač. ne pa nežna pljuča mojega sinčka. Mojega ubogega fantka >0 strahoviti plini iz te čarovniške kuhinje, ko je bil nekoč stopil vanjo, umorili. Saj le tako si je hiio mogoče razlagati zagonetno hiranje mojega edinca in njegov mukcpolni predčasni konec. Vse to in še marsikaj drugega mi je napolnilo misli, ko je govoril poveljnik, ki je tako iz-nenada postal zgovoren in se je že videl da je bodoči Wallen-stein in dosega s svojo nepremagljivo armado zmago za zmago. 44Jutri lx> preizkušnja" PRIZOR PRED JONES & LAUGHLIN CO. TOVARNO BERNA&DINEC RAZTRGAL OTROKA. V slovitem zavetišču menihov na St. Bernhardu se je pripetila huda nesreča. Menihi so poslali krdelo }>sov na pomoč turistom, ki so bili zgrešili pot, pa je en bernardinec raztrgal 10-letno hčerko švicarskega advokata dr. J. Bremonda iz Obe. sieresa. Tako .s«, je nesrečno končala tura. ki jo je bil nastopil ad volka t Brcmond s svojimi tremi hčerami za binkoštne praznilke. Dr. Bremond je znan športnik in že davno prod prazniki je obljubljal hčerkam, da pojile z njimi na veliko smučarsko turo, če le mogoče na vrh Sv. Bernharda, kjer je še 10 metrov snega in je od francoske strani zavetišče menihov povsem nedostopno. Hčerke so se že veselile, da bodo prenočile v znamenitem samostanu. Advokat je prispel s svojimi hčerkami pozno ponoči do samostana, ležečega 2.500 m visoko. Malo prej menihi spustili krdelo psov in mala družba smučarjev jih je dobro slišala. 10-Ietna Marija Anna je bila spredaj. Kar je aa si i šal oče srdito renčanje, zalajal je pes in že je njegova hčerka krik-nila. Psi so jih bili obkolili in junaški bernardinec ,težak nad 1(K) kg je plani) nad njo in jo jel trgati. Prestnašeni oče in drugi dve hčerki so se komaj dobro -zavedli, kaj se je zgodilo, ko je bila nesrečna deklica £e raztrgana. Kmalu je prihitel menih na smučeh, da je zapodil pse in od nesel vso razirn-sarjeno deklico v samostan, kjer je pa kmalu izdihnila. Prvič v zgodovini tega samostana se je zgodilo, da je bernardinec napadel in raztrgal človeka. Mo-nilii so silno potrti in radi bi pomagali nesrečnemu očetu, pa mu ne morejo. STRELA ZAŽGALA ZALOGO ŠPIRITA, V Poznanju se je zgodil v eni zadnjih noči požar, ki je u)>e-pelil več industrijskih podjetij. Požar je nastal s tem, da je V bližni Pittsburgh*, kjer so si št raj barji natančno ogledali vsak poštni voz, če niso v njem »kriti st&vkokazi oziroma orožje. GLAS NARODA*9 pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, rJO lahko stori. — Naročnina za stari kraj slane $7. — V Italijo Usta n* pošiljamo. K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. igre ANTIGONE, SofokleJ, 00 strani .............. .3« 4 ZA ZEL, trdo vez............................L— „ruSiraoa .80 BENEŠKI TRGOVEC. Izreku z v 5. dejanj---- .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar Jih po-z.ua svetovna literatura. Uela ie prevedel v krasno slo ven Vino nas bajbolj 51 pesnik Oton Župančič. C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v pel ill dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 črne maske Spisal Leoni-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... GOSFA Z MORJA. 5. dejanj..................13 KRELTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 1.T6 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovltoet za gro-zovitostjo do straSnega konca. ljudski oder: 5. zv. Po 12 ietib, 4. dejanj ............ .«0 MAGDA. Spisal Alozij Kemec. 8« strani. Cena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. -To Je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umtm po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDl'. 4 dej. .. JJ0 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. Ki strani ____ 35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str....... .50 OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah ______... Z0 oporoka llkovškega grajsčaka 47 strani. Ona ............................. Ta veseloigra zornega češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. petrčkove poslednje sanje Spisal Pavel <;olJa. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v Štirih slikah, primerna zk večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal <;erbnrt Hauptmann. 12-» sn J^na.. .50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELL'H. narodna pravljica, 0. dejanj .Z str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v [i. dejanjih i predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO .............................50 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Ves..... JO OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ............ ."0 SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko vezano. Cena................................ SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str......... M SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...---- To Je ena izmed petlb enodejank. čijib dejanje se vrSl pred svetovno vojno. Nameo ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Ceiu knjige x besedami: — Ni strev. »«n.več zdravilo, kar ti daiem. TESTAMENT Spisal Ivan Kozman. 105 strsnl. Cena---- .35 Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. tončkove sanje na miklavžev veteb Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. M ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokafe v 8. dejanjih iS ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod temljo. Sv. Kanje .00 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije beriet, — Marjin otrok ........................ .30 14 snopič. Sv. BoSt)an, Junaška deklira,— Materin blagoslov .................. .30 lfi snopič. Turki pred Dunajem. Kahjola in Neža ..........................................................J2Q 2J. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... jut PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ JO BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L» broširana L— KRAGUUfKI (U!val .......................» BOB ZA itfLADl ZOB. trda vea .............. .40 MOJE OBZORJE, (Caiigl) ...................1^5 NARCIS (<»rudent. br«5..................... JO NARODNA PE8MARICA. Cena .............. AQ POLETNO KLASJE. CVna .................... JO PRIMORSKE PESMI, na L— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. estei-i I»lala Glasbena tatica .. .40 Gorske rvetlire. (Lahamari Četvero In petero raznih glasov.......... M V pepelnirni noči. iSattner« KiintMuta za soli, zbor iu orkester. Izdala Glasltcna Matica ........................ .78 Dve pesmi. (Prrlovec). Za mo3ki zlK»r in bariton solo ................................ MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15 St. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 St. 11. Zvečer .............................. .15 Št. Podoknica ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J5 Lira. Srednješolska, 1. in zvezek jh......... JO MEŠANI LS MOŠKI ZBORI. — :{. zvezek. Psalm 118; Ti veselo |h>J ; Na dan; Divna noč ............................... 0. zvezek. (>ix>mln k veselju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite G os | »oda : Občutki; Ge-6,0 ...................................... .40 cerkvene pesmi Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrli ...................... J0 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattneri ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. M 10 EVHARlSTlČNm PESMI Za mešani zbor .................... Cena L— MISSA in Honor em St. Josephi, Kyrie Cena 1.— HV ALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom. meSan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društven« slavnostl. sestavil A. G m in. Mešani in moški zbori...Cena L_ note za citre Koželjski. Poduk v igranje na eitrah. 4 esmi (Bajuk) ..........................1._ Na Gorenjskem je fletao ......................|__ razglednice Ne«ryorške. Ka/lične, ducat .................. JO Iz raznih slovenskih krajev, d ura t ...........40 Narodna noša. du«-at ........................ JO POSAMEZNI KOMADI po .......... 0 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali i? **en ta. Če pošljete gotovinot reko-mandiraite pismo. KSJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 116 WEST 18th STREET NEW TOU^ K, Y. New York, Wednesday, June 9, 1937 — TBT9 LJE&WST WWVTWB WAIL? VMA I Iboga mala Veša PI ROMAN IZ 2MJEMJA Of^O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I, H. Pa vendar, ko glfda brata v taki hladnosti, mora brezpogojno verjeti. Njemu je bilo vsako sn-dstvo dobro, samo da je prišel do denarja! Ako je Horvt to v resnici napravil tedaj je tudi razumela povod za odhod Gilmaua. ne sjori moj gospod svalk in ee ti ne prideš vee z denarjem na dan, tedaj sem bil prisiljen njega vprašati. Tudi jaz sem hotel enkrat pozimi videti gore. Prav nič me ni vee veselilo vedno doma sedeti in se dolgočasiti." Otilija ga }>ogleda; govoril je resnico. "Horst, ako je v refeniei res, česar ne moreni in nočem verjeti, tedaj si nas pred Gilmanom osramotil. Kaj bo mislil o nas? Kdaj bo to mogoče poravnati--" Otilija je razjarjena; v njeni diiši je vihar. Saj si šarmantna gospa! Vse moreš zopet |X)praviti, kadar se vrne. Samo malo dolgo bo vzelo! Potem pa bo ljubezen zopet sveža!" pravi v svoji nesramnosti. "Honst, kaj pa misliš V "Ne razvnemaj se, draga sestra! V svoji glavi imam par zdravili oči. Vem, kar vem in kar sem opazil — to ti naj služi--" Horst vidi, kaj v njej vse divja, kako se sili k mini. Vse to so zanki zavedanja svoje krivde. Sicer bi mu drugače stopila nasproti. Toliko neprijetnosti mu je že povedala, da ji sedaj poplačil je z vso škodoželjnostjo, kar je prej moral spraviti v >ep. Sedaj pa, ko se mu obeta bogata nevesta, in bo od sestre neodvisen, ji more vse povrniti. Olga Binderjeva je bila zanj gotova. Še nocoj bo stopil pred njo z določljivim vprašanjem, da od nje dobi 'Via." Potem pa se ne bo zmenil za sestro in svaka — potem se bo zanj začelo lepo življenje. Široko stoji prea bi se s teboj pričkala zaradi namigavanjaj in nevte-meljenih sumničenj. je pod mojo Častjo," mu odvrne s tresočim glasom. "Da si se pred Gilmanom tako ponižal, da si ga prosil za denar in nas s tem ponižal v njegovih očeh, tega ne br, nikdar pozabila. Nimam beseil za tako sramotno obnašanje! Ali nimaš nobene časti?** 44Mogoče več, kot ti, moja draga!*' ji vrže v obraz. 44Jutri od|N.tujem; kajti bivanje tukaj si mi tako zagre-| nil; da ne maram ostati niti «-n dan več," pravi sestra trdo. Ilorst se globoko in zaničljivo prikloni. 44Kakor izvoIK, draga s^tra! Tudi sam mislim, da je najboljše, ako se za nekaj Časa vživamo iz daljave. Toda drugače ni kakega sovraštva! M«1 brati in sestrami je odkritost dovoljena. Kavnal **m sa.mo po tvojem receptu." Svoje b<^>ede zojnt spremlja z nasmehom, da je mogla podivjati. * Nekaj nepopisnega se godi v njej. Bratovega zlobnega obraza n»- more več prenašati. Kaj je vedel? Kaj jt- go-foril z Gilmanom? Strah in nemir jo mučita. Kno |>a je sedaj natančno vedela. Ilorst je bil v resnici pravi povod za dolgo ]>otovanje ViFkota Gilmana; in temu bo sledil |H>polni prelom. To ve že seilaj. Uiluiaiia je poouiala — nič«->ar se ni bolj bal v svojem življenju kot neprijetnosti. Njim je šel spoti v velikih ovinkih. Bil je velik sebičnež. Nerešena vprašanja jo neznosno mučijo. Sama mora gledati, kako lm zadevo rešila — ni kdo ji ne da odgovora. 9. POOLAVJK Baron Ilorst Frohberg je sedel na visokem konju; našel :e bogato nevesto. Olga Binderjerva je bila presrečna, in ravno mati, čijih src mu ni bilo težko priddbiti. Znal je biti nepremagljivo ljubezniv. Ko je enkrat videl veliko bogastvo ju udobnost njihovega i»osestva, je bila njegova zadovoljni! dvakrat tako velika. Bil je jjojxjiu mož; konec je bilo' njegovih skrbi. ►Sporazumeli so se za kmailošnjo i*>r(jko. Toda Horst je odklonil željo svoje sestre, da bi vzel s sel>oj tudi mater. 44 Tašča mi tam jK>j>olnonia zadostuje. Mater bom že podpiral z zavitki — da jia bi jo vzel s seboj, tega pa ne!" Dni v Kitzbuechelu se niso več dotaknili. Gospa Otilija je svojega brata sovražila iz dna srca. Toda tega mu ni Krnela pokitzati in Horstu je bilo v veliko vet^elje, da jo je mučil s svojo navzočnostjo — sedaj ji je mogel poplačati, kar je prej moral pretrpeti vsled njene zbadJjivosti in zlobe. In gospa Otilija je svojo sitnost stresala nad svojo družino, posebno nad Dešo, ki je bila vsled večnega zmerjanja in graje vsa zmedena in se je tete izogibala, kolikor ji je bilo mogoče. Nikdar ubogi otrok ni mogol pozabiti, da ji je želela smrt! Horst je bil vedno dobro razpoložen. Skoro vsak dan je prihajal, da je šel z iepo Frido na izpreliod in jo je vodil v konditerijo. Kadar je bil posebno dobre volje, je vzel s se-»K>j tudi Dešo, ker se mu je plaho dekle smililo. Nekega dne pride zelo vesel; rOko drži kvišku in stisnjeno v pest. 44Uganite, kaj imam tukaj!" prida se spenja po njem, dokler ne zgrabi njegove roke in vzame iz nje ncfcaj listkov. 44Of vstopnice za cirkus! To je dobro!" vriska Frida. "Ali gremo že danes!" 44Seveda, saj veudar vidiš dan! In Ve£a gre tudi." 44DeSa?" vpraša Frida z neprijaznim začudenjem 44Da, jaz hočem tako! Privošči ji, Frida." 44No, da, saj prihaja iz one druščine," pripomni Frida. Baron Horst Frohberg sedi zvečer z obema dekletoma v cirkusu, kjer je igrala glasna godba. Na Fridino željo so šli ke1r komai ^ala na zabavo. Samozavestno sede v Jo®i poleg lepega strica, neumorno govoreč in gledajoč po poznancib, Deša pa se zadrži mirno in z velikimi, za-e od enimi očmi gleda okoli — saj je bila prvič v eirtousu! Gleda na rahli pesek velikega kroga, gleda vrvenje usluž-bencev v rdeeib oblačilih in s strmeči m i noedriud vdihava codm zrak, ki je bil nasičen z gonko paro mnogih živali, čijih glmovi ob se mešali « človeškimi glasovi in godbo. XDal* V&omajfri Pot svilene j nogavice. | —.— | ^ davnem Kimu so si moški in ženske ovijali meča s povoji, j Iz tega so se pozneje razvile nogavice s jmh Iplatoiii, ki so jih nosili samo moški. Iz teli nogavic pa so se si k* t razvile hlače — samo za moške. Tedaj so nogavice odločili od hlač in j uporabljali vsako oblačilo zasej Neki prebrisani Švicar se je v, 16. stoletju izmislil, da bi iz svilenih nitk začtd plesti ut »ga v ice. Ker so bile te nogavice jako dragocenc, so jib nosili samo izbrani, visoki krogi. Francozi so ob času vladanja Franca' I. uvedli nošnjo pletenih, svilenih nogavic za na dvor. V nekem poročilu o razkošju oblek na svatbi sestre Henrika II. z vojvodo Savo.jtskiin, so omenjene svilene nogavice kot nekaj prav posebnega. Zdaj so se začeli splošno zanimati za svilene nogavice in vse j<- le čakalo na kakega1 izurjenega izdelovalca. Tudi i v Angliji, kjer je zaslovel William Ridex (1 o(»4) kot pletilec nogavic, so bile svilene noga vi. ee jako priljubljene v višjih krogih. Kraljica Klizabeta j«* bila najbolj vneta častilka svilenih nogavic. A svojim dvor-1 nim damam je prepovedala nositi jih, četi, da si smejo le kraljevske noge lastiti pravico za' nošo takega razkošja. Izdala! je celo postave, ki so prepove-( dovale uporabo svilenih noga- ^ vie. j Anglež T,ee je izumil za tiste« •r • I ease izredno dobro sestavljen • pletilni stroj za izdelovanje sr\-i-' lenih nogavic. A zaradi kra-' ljevske prepovedi se izdelova-1 nje ni moglo širiti v Angliji in j zato se je L.ee s svojim ".plota-j čem" odpravil v Francijo. Xa-1 vzlic slabim izkušnjam na ang- Za vn pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK -GLAS NARODA" 216 W. 18th SU New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseea junija tH julija, kajti za ta dva meseea »o na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane. leškem dvoru, se je Lee vendarle javil francoski kraljici Mariji Metlici, ki je bila dotlej nosila le bombažaste nogavice, i Koj se je navdušila za pletene i svilene nogavice in jili je liaro-1 čila mnogo parov zase. Vendar se Leejeva iznajdba tiudi v Franciji ni nič bolje obnesla ko v Angliji, ker so razne dvorne spletke preprečile naročila. Le počasi in z velikim trudom , je dosegel, da so začeli svilene I nogavice naročati tudi velikaši I izven dvora. Zaeno pa so se začele oglašati pikre opazke zoper tako razkošje. Xeki satirični spis 44Postave galanterije", ki je izšel sredi 17. stoletja v Parizu, se je vedno noreeval iz svilenih nogavic. . i A niso le v Franciji nosili I kratkih hlač dokolenk in svile-Inih nogavic. Ta noša se je polagoma razširila |m> vsej Kv-, ropi, vendar je bila francoska [nogavica v« dno za zgled. Tu |-o uvt-zli v nogavice umetniške vzore« \ rože, prt i če in jih kra-siil z zlatimi nitmi. Xekaj časa je bilo moderno in jako elegantno. da so v svetle nogaviee uvezli zlate črke. Z revolucijo ko je prenehala noša dokolenk. je bila prekinjena tudi no^nja I svilenih nogavic. Pozneje so prišlo na vrsto bombažaste in volnene nogavice. Pr««d kakimi tridesetimi leti so vnovič spoznali pomen svilenih nogavic. Prišle so v modo. Dandanašnji niso svilene nogavice nobeno razkošje več. 7 "ŠS JUGOSLAVIJE BREMEN - EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamri udolino potovanje do UI BUANK Ali i»»tujf«' s priljubljenimi eks|>resiiluii parniki: C O LUMBuS HANSA e^ DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izborne žele* ni ike zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Žil pojasnila vprašaji«; lukalm-gu at:eDU ulj HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD mu — 57 BROADWAY NEW YORK ........I strel na oklep (Nadaljevanje z :». strani.) i nič, potem izgubiš po otroku še | svojega moža. Ali pa je dober \te«laj pa tvoj mož sploh ne bo v nobeni nevarnosti. Sicer pa — če bi bil jaz iznašel tak o-klep — mogoče bi bil tudi jaz lako razburjen!" Jn tiilaj, to je bil tisti tre-jnulek, ki me je popolnoma pre-jdmgin"-il: nekaj se j4» razfiočilo I v meni. Mogoče sem imel tudi I krog svojega srca kdaj oklep, oklep sebičnirsti. sam«M»borože-[vanja. Bodi tako ali t;iko: ko i je tak dober Človek. kr»t j«- bil j Viljem izrekel o meni tisto, kar j sem vedno skrival pred -eboj ( in pred drugimi, me je preletel«». da bi j me bilo skoraj razneslo; **J\ar I pusti. Viljem.** sem dejal in i stopil izza grma. Niti začudila j se tifasta, k<» sta nie zagledala j pred seboj. "Slišal sem vaju in re< kar -ta govorila. A kdo bj mogel do dna spoznati svoje srce.' Bog mi je dal večjih darov ko drugim ljudem, a >a-, tan je zasadil v mojo dušo silni j pohlep, da bi bil več ko drugi. |(V sem sebi iu vama dejal, da hočem dati svetu večni mir. tedaj sem nalagal sebe in vaju. (V bi bil iznašel kako molilno orodje, ki bi bilo strašnejše kot so vsa druga, kar jih imamo, bi bil prav tako )>oii«»scti nase. Hotel sem ovekovečiti svoje ime. toda nesmrtni postanejo le tisti, ki lie hlepijo po tem. Kaznovan sem bil za svojo prevzetnost, zato me je Bog obre-Imenil s tisto zagonetno straho-I pet n ost jo. ki sem se ji- iznebil šele zdaj. ko sem sebe spoznal. Pojdita! Nič več se ne bojim." Tn od vedel sem ju v svojo skrivnostno klet. BI« de luči so se bliskale, plamenčki so begali ]>o stenah sem in tja. Viljem medvedji lovec, se je prekrižal. Regina pa, ki ni še nikoli prestopila praga tega zloveščega prostora, je stala ponosno pred menoj; plamenčki so jezljali po njej, a niti trenila ni in nobena poteza se ji ni zganila na bl»*dem. ostrmelem obrazu. Naglo sem vrgel nase obleko' z oklepom in za vpil: "Tam je pištola! Xa srce mi uomeri!" Begi na je pograbila orožje. Viljem jo je zgrabil za roko. a z nadčloveško močjo je pahnila orjaka od sebe, dvignila pištolo in pritisnila. Onemoglo je zdrčala krogla ob mojem o-klepu. Tedaj so se izgladile trde gube in globoke brazde v obrazu moje žene, mil smehljaj ji je razsvetlil obraz, .zagnala je orožje proč in razprostrla roke. Viljem naju je začudeno gledal. Jaz pa sem odkimal, rekoč: "Ne! Pustita me samega!" Odša sta. Zapahnil sem vrata kleti. U-sedel sem se k svojim bukvam. Mešal sem nove, še nikdar preizkušene strupe. V sinjem, skrivnostnem odsevu se je lesketal ves prostor. Pritisnil sem na pipe. Rumeni tekoči curki so se razlili. Mešali so se in sikalL Plameni so se iskrili, iskre so švigale 25e3ks važno za naročnike Poleg naslova Je il-*?1<1go do hdaj liuate platno i*aro£ntno. Prva ittf'ika pomeni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. Pa nam prihra-olOJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so fie precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hote jo pridružiti tem j ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in liter zato, da baajo rojaki priliko potovati skupno tja in Imajo s tem več zabave. Za naoaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vola za dve l*ti. pa se vrč, re je potrebno. Torej ima vsak Izletnik eell dve leti tasa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim parnikoni, ampak si sam izbere parnik, m katerim se hoče vrniti. Če je pa slufajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, ee izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, .s katerim je pol oval tja. Ameriški državljani dobe polne liste za dve leti, nedriavljanl pa dol m- potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem Časa vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ao izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki ImaJo priliko, da al ftvnje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, «o Imajo >a to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v >tari kraj, naj sl takoj za jamči jo prostorr. da m- bo prepozno. Za mesee junij In julij so že skoro vsi prostori oddani. Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vr*e izleti v domovino pad vodstvom izkušenega spremljevalca. ! KRETANJK PARTS [KOV - SHIP NEWS •iw. JUII.JU : Bremen v Bremen i-, junija : Cbnmplain v lla>re Cuute dl Savula v Genua 116. junija: j Manhattan v Havre I Aquitania v Cherbourg Ni>rtu:indie v l'avre | S. junija: ! Mu ropa v Bremen I 'J. junija : I lie de Krouee t Havre BERENGARIA v C'HERBOLR'* Salurnla v Trst Junija; j Queen Mary v Cherbourg j 'iti. juniju: Kex x w«»noa i i : majhni oblaki >o plavali, mnjli- J ni l»Iiski s«i -viif.ili. slalnitni, ninjlin: •rroini Inn'ali. Tvo- ' rili -o iiinjlmi liriln'-ki in 'niajliiM1 . 'r«». V.se si* •j«' tajiiIn. iz|>ulit<*vaIo, i/.ka» i\* iiuxlrciii sijn. .M»»j okl«'}» j»* ll»il uni<'t»n} mojima stvaritelj-1 1 hk» ira sna ji' l»ilo kon«-o. Odprl okna. ki so l»ila že tako iloliro zaprta. Jutranja zarja ><* jf pora jala. Ko j»o>lav-ljajo<"i >«• strahovi so valovili in plali hmiohni plini mojetraj fikrivnostin-ira življenja v kh-ti: izpuliti-vali so von v božji svet ko n«'škoilI jiva n»sa. ko vr>iV spriTo ]>ra>ih' stvarstva. Tn ko j«' prišel zjutraj poveljnik prej, kakor smo so bili dogovorili, s svojimi mušketirji. sem mu dejal: 4-veljnik.,, Odrinil sem z njim. Boril sem so na vseh bojišeih in sem postal navaden najemnik. Nikoli vee nisem klel svoje žene. M«*d nama stoji najin mrtvi o-trok. Tn to moram še priznati, da je tedaj ustrelila s pištolo name, to morem razumeti, nc morem pa teira pozabiti. Tn ne odpustiti . . . juuija: Bremen v Bremen Lafayette v Ilavro ri. junija: NORMANDIE v HAVRE AQI ITAN1A v CUERBOLVQ Wa>biugion v Havre Julija: luule
  • lain v Havre 15. avgusta : Norinaudie v Havre Aquttania v Cherbourg 11). avgusta: Bremen v Bremen 'JI. avgusta: ParLs v Havre Con te di Savoia v Cenoa Barengaria v Cherbourg 1*4. avgusta: Ronin v Cenoa avgusta: Queen Mary v Cherbourg •Jti. avgusta : Ile de Franee v Havre Europa v Bremen -S. avgusta: Lafayette v na vre Sat urn ia v Trst ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO naslednje knjige toplo priporočamo ljubiteljem zdravega humorja DOMAČE ŽIVALI. 72 str:inl. Cens ....................JO GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena JO Trda ve«. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JS5 PO STRANI KLOBUK. 13 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA. Msal Felgel. 13« str. M PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONI'. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...................................................60 SLOVENSKI &ALJ1VEC. PO rtranL Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOK RAJ IN ONKRAJ SO T LE. 67 strsnl. Cena JO TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse nafte"). 180 strani. Cena ................................................jo VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1J0 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAtiKO NAROČITE PSI: KNJIGARNA "GLASNARODV 11$ WBT lltk 8TBBR --------/ NEW YOB, ML 1. y