PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEŽE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUB L J A N A. Č ET R T E K , LETO XII. - ŠTEVILKA 316 tV. NOVEMBRA 1970 -CENA 80 PAR »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 8. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO 9 R V X Z K D A * Plodno zunanjepolitično delo Korak dalje v samoupravljanju Ekspoze predsednika Tita na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti in obvestilo poslancem o predlaganih spremembah družbenega sistema OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 18. nov. Predsednik Tito je na današnji skupni seji vseh zborov zvezne skupščine imel ekspoze o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti, ki jo je ocenil kot izjemno intenzivno in plodno. (Ekspoze objavljamo na 3. strani). Po ekspozeju je tudi kratko obvestil poslance o bližnjih predlaganih spremembah družbenopolitično-ekonomskega sistema, ki zahtevajo tudi spreminjanje ustave. (Obvestilo objavljamo na 2. strani). S tam bomo storili pomemben korak v smeri uresničevanja nacionalne enakopravnosti in socialističnega samoupravljanja, je rekel predsednik Tito. Omogočajo in zahtevajo pa tak korak' že dosežene globoke družbene spremembe kakor tudi veliki uspehi na področju materialnega razvoja, samoupravljanja in demokratičnih odnosov. Z ustanovitvijo predsedstva Jugoslavije je treba doseči kohezijo, ki naj vpliva na enotnost in trdnost naše skupnosti, olajša pa naj sklajevanje interesov in izdelavo ustreznih rešitev, ko se javljajo protislovni inte-. esi in spori v naši družbi, zlasti med republikami. V sedanjem funkcioniranju federacije še obstajajo etatistični pojavi. Dozoreli so pogoji za -evidiranje funkcij in pristojnosti federacije ter za omejevanje le-te zgolj na probleme skupnega interesa vseh narodov in narodnosti ter združenega delovnega ljudstva. Z vsem tem se bo bistveno povečala odgovornost republik, pokrajin in drugih samoupravnih subjektov za sprejemanje sklepov na ravni federacije. V ekspozeju o zunanji politiki je predsednik Tito poudaril. da je ta naša dejav- Nixonova zahteva WASHINGTON, 18. nov. (Reuter). Predstavnik Bele hišer Ronald Ziegler je izjavil da bo predsednik Nizon zahteval od kongresa, naj pristane na večjo vojaško pomoč Izraelu in Kambodži. Za Izrael naj bi namenili še 500 milijonov dolarjev, a Kum bodžo pe 160 milijonov. nost še bolj okrepila pozicijo Jugoslavije in njen ugled neodvisne in miroljubne države. Podpora ukrepom ZIS Posvet aktiva direktorjev - komunistov v CK Zveze komunistov Slovenije LJUBLJANA. 18. nov. — Podpiramo stabilizacijski program. Tako so brez izjeme poudarjali slovenski direktorji gospodarskih organizacij na aktiva komunistov, ki mu je predsedoval predsednik CK ZKS France Popit. Stabilizacijski ukrepi pa naj bodo pretehtani in postopni in torej ne takšni, da bi jih zaradi ostrine ne bilo mogoče izvajati. Razbremenitev gospodarstva so udeleženci aktiva označili kot prvi poskusni kamen, ob katerem se bo izkazalo, s kakšno odločnostjo se bomo lotili uresničevanja stabilizacijskega programa. Na vsak način pa stabilizacija gospodarstva ne bo lahka stvar. To bo zahteven boj, je dejal France Popit. Zaradi omejevanja potrošnje bo treba omejevati tudi proizvodnjo in zaradi tega tudi možnosti za zaposlovanje. (Podrobnejše poročilo objavljamo na 2. strani). p. j. V spomin žrtev M. Tepavac položil venec k spomeniku žrtvam fašizma v Osvviencimu ’. ARSAVA, 18. nov. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac s sodelavci je danes obiskal nekdanje taborišče — muzej Oswiencim in Krakovo- Pred mednarodnim spomenikom žrtvam fašizma je Tepavac ob častni straži poljskih oficirjev položil venec s trakom jugoslovanske zastave, pred ploščo žrtvam jugoslovanskih narodov v tem taborišču, ki je vgrajena v spomenik, pa cvetje. Državni sekretar in drugi člani naše delegacije so si zatem ogledali razstavo o trpljenju ljudi iz 28 evropskih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, in dokumente o hitlerjevskih načrtih za uničenje celih narodov. Zlasti pozorno so si državni sekretar in sodelavci ogledali stalno razstavo boja jn žrtev jugoslovanskih narodov, ki so jo kot eno prvih pripravili let® 1963 v tako imenovanem nacionalnem pavi- Izdatki za oboroževanje LONDON, 18. nov. (Tanjug) Vojaški proračuni 14 držav članic NATO so lani znašali 43 milijard 525 milijonov funtov. Največ izdatkov imajo ZDA. in sicer 33 milijard 239 milijonov funtov oziroma 8.6 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Slede jim Britanija z 2 milijardama 666 milijonov funtov. Francija z 2 milijardama 575 milijonov funtov. ZRN z 2 milijardama 169 milijonov in Italija z 1 milijardo funtov. Zdaj še sporazum s ČSSR in Madžarsko PARIZ. 18. nov. (Reuter). Podpredsednik zahodr. »nemškega Bundestaga Carlo Schmid je sinoči izjavil, da želi bonska vlada skleniti sporazume z več vzhodnoevropskimi državami. V oddaji po francoskem radiu je Schmid izjavil. da namerava ZRN zdaj skleniti sporazume tudi s CSSR in Madžarsko. Optlfni-stičen je bil glede pogovorov o Berlinu in menil, da se bodo »do božiča pokazali ugodni uspehi«. ljonu. Razstava prikazuje kako so hitlerjevci opravljali tako imenovano pacifikacijo ter množične usmrtitve v Jugoslaviji. Pred odhodom iz Oswiencima Je Tepavac položili rože pred »zidom smrti«. Popoldne si je naša delegacija ogledala znamenitosti Krakova Predsednik mesta Penkala je priredil slovesno kosilo. Zvečer so se Jugoslovani vrnili v Varšavo, jutri pa se bodo nadaljevali uradni pogovori. Utrdili smo prijateljstvo z neuvrščenimi državami. Stiki na najvišji ravni 2 zahodnoevropskimi državami so omogočili zboljšanje sodelovanja ter večje razumevanje naših stališč. Odnosi s sosedi so napredovali, razen z Bolgarijo, čeprav smo si tudi tu prizadevali zagotoviti napredek. S socialističnimi državami razvijamo obojestransko koristno sodelovanje. Vidne rezultate smo dosegli tudi v odnosih z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Obširno izvajanje o pripravah, toku in sprejetih sklepih konference v Lusaki je predsednik Tito sklenil z oceno, da je pomenila konferenca velik korak v afirmiranju politike neuvrščenosti. Njen največji uspeh je oblikovanje dolgoročnih smernic za takš- Varšavski sporazum parafiran Besedilo bo objavljeno v petek popoldne v Bonnu in Varšavi VARŠAVA, 18. nov. (Tanjug). — Poljski zunanji minister Jendrychowski in za-hodnonemški minister Scheel sta danes parafirala sporazum o ureditvi odnosov med Poljsko in ZRN. Prisoten je bil tudi predsednik poljske vlade Cyrankiewlcz. ki bo s kanclerjem Brandtom podpisal sporazum v začetku decembra. Jendrychowski je izjavil, da v imenu poljske vlade izraža zadovoljstvo, ker so se politični pogovori tako uspešno končali. V odnosih med državama se obeta boljša prihodnost, sporazum pa naj bi pripomogel tudi k evropski varnosti in enakopravnemu sodelovanju. Tudi minister Scheel je bil zadovoljen z uspešnim izidom pogovorov, dejal je, da bo sporazum odločilno pripomogel k normalizaciji odnosov med državama. Omenil je. da se bo treba še bojevati, da bosta tudi parlament in javnost sprejela sporazum. Scheel jfe menil, da bi bilo prav, če bi poljska vlada takoj, ko bodo podpisali sporazum, uredila vrsto »humanitarnih vprašanj« — gre za vrnitev Nemcev iz Poljske v ZRN itd. Novinarjem je izjavil, da bodo besedilo sporazuma objavili v petek popoldne v Bonnu in Varšavi. ZRN pa bo objavila tudi besedilo diplomatskih not z ZDA, Britanijo in Francijo ter sporočilo o »humanitarnih vprašanjih«. no svetovno in meišebojno ekonomsko sodelovanje, ki bi tem deželam omogočilo, da postanejo sčasoma pomemben svetovni ekonomski dejavnik. V delu ekspozeja, ki se je nanašal na Evropo ter na našo zainteresiranost za pozitivne procese na tej celini, je predsednik Tito, ko je obveščal poslance o svojih pogovorih z evropskimi držav- Posvet o politiki za 1971 Predsedniki občin podprli predlog republiškega izvršnega sveta LJUBU18. nov. — Na današnjem posvetu republiškega izvršnega sveta s predsedniki občin so obravnavali predlog ekonomske politike za 1. 1971, ki ga je izvršni svet predložil skupščini. Po svetovanje je vodil predsed nik Stane Kavčič. Predsedniki občin so podprli splošno usmeritev predlaganega dokumenta, ki odseva stališča izvršnega sveta do stabilizacije. Obširneje poročamo na drugi strani. Čestitka Indiri Gandhi BEOGRAD, 18’." novembra (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal indijski predsednici Indiri Gandhi naslednjo brzojavko: »Ob rojstnem dnevu vaše ekscelence vam v imenu žene in v svojem imenu najtopleje čestitam in vam želim oseb-ne sreče in nadaljnjih uspehov.« niki, posebej poudaril, da so vsi njegovi sobesedniki podčrtavali zaželenost vsestranskega evropskega sodelovanja in s tem tudi zagotavljanja večje evropske varnosti. Ti evropski pogovori in srečanja so imeli tudi koristno bilateralno vsebino ter obetajo dobre sadove na področju obogatitve gospodarskega sodelovanja. Vidno mesto v Titovem ekspozeju je dobila tudi križa na Srednjem vzhodu ter zaskrbljenost, ki nas v zvezi z njo povezuje z evropskimi'' državniki-, da bi našli rešitev, ki bi bila za vse dejavnike na Srednjem vzbodu pravična in s tem tudi trajna. Svoje srečanje z Nixonom je Tito ocenil kot koristno, ne glede na različnost ocen in stališč o mnogih vprašanjih, ki se je v pogovorih jasno manifestirala. Predsednik Tito je poudaril nalogo vsega sveta, da se energično zoperstavi vsakemu spodkopavanju temeljnih norm mednarodnega vedenja, da ne bi bili sicer vse bolj soočeni s politiko sile in pravice močnejšega. V. H. PREDSEDNIK TITO GOVORI SKUPŠČINE NA SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV ZVEZNE Telefoto: Tanjug Prvi samohod na Luni Sovjetski strokovnjaki sodijo, da je ZSSR zaradi najnovejšega uspeha sovjetske znanosti pred novimi vesoljskimi odkritji — Lunohod se ne bo vrnil MOSKVA, 18. 2)cv. (Tanjug). Po Mesečevi površini drvi ruska trojka, pad njo pa plapola sovjetska zastava — to je ena izmeči risb, kt jih objavljajo današnji sovjetski časniki kot komentar k včerajšnjemu izkrcanju prvega samohodnega vozila na Luni. Po uradnih sporočilih o pri- stanku »Lune-17« z avtomat-* ske vesoljske tehnike. Avto- skim vozilom »Lunohod-1« so se tudi tokrat pojavili članki, ilustracije in izjave znanstvenikov, ki nadrobneje po- Pozitivna ocena V arabskem svetu za zdaj zadovoljni s političnimi spremembami v Siriji DAMASK, 18- nov. (MENA). V začasnem vodstvu vladajoče sirske stranke Baas je 14 ljudi. Poleg generala Hafeza Asada so v vodstvu še tri vojaške osebnosti: načelnik generalštaba general Mustafa Tlas, letalski general Nagi Garhil in general Rahman Halafavi; v vodstvu so tudi novi šef države Ahmed el Hatib m štirje bivši ministri. Več nekdanjih voditeljev Baas bo zapustilo Sirijo in se preselilo v Libijo ali E-' gipt, nekdanji šef države A-tasi najbrž v Tripoli, namestnik generalnega sekretarja Baas Džedid in nekdanji član vodstva te stranke Muha-med Ašavi pa v Kairo, V kairskih uradnih krogih so zadovoljni s političnimi spremembami v Siriji, ki so jih ocenili kot pozitiven preobrat k ponovnemu zbliža-nju Sirije z naprednimi arab- skimi državami in k skupnemu boju proti izraelskemu nasilju. S posebrum zadovoljstvom so sprejeli izjavo novega vodstva, da bo Sirija predvsem okrepila svoje odnose z' Egiptom, Libijo in Sudanom in da se je kot četrta članica pripravljena pridružiti bodoči federaciji. Akcija generala Hafeza el Asada izraža po tukajšnjih ocenah vsearabške težnje in je »zdravo prizadevanje popraviti napačno usmerjenost prejšnjega režima«. jasnjujejo ta '3?-- uspeh sovjet- matska postaja »Luna-17« se je spustila na Mesečevo površino včeraj zjutraj ob 6,47 po moskovskem času. Temperatura v kabini je znašala 18 stopinj Celzija, pritisk pa je bil v skladu s predvidenimi okviri (780 mm živosre-bmega stolpca). Lunohod je bil domala v vodora/ni legi. Glavna antena je bila naravnana proti Zemlji. Tedaj so se vključile televizijske naprave in na velikem ekranu na Zemlji se je pojavila slika dela ravne Mesečeve površine. Nato je Lunohod s posebnimi »stopnicami« spustil prvi par svojih koles, zatem pa še naslednje tri pare ter se začel sprehajati po Mesecu. Avtomatska postaja s premičnim laboratorijem se je spustila na zahodnem območju Morja dežja, ki se dotika Oceana viharjev. Od časa do časa se Lunohod ustavlja, tako da lahko njegove naprave na novo preverijo. Z Luno-heda redno prihajajo televizijske slike na Zemljo. Na njih se razločno vidijo sledovi, ki jih je vozilo pustilo na Mese-evi površini, vidni pa so tudi posamezni deli samega Lunohoda. V skladu z vnaprej določenim programom za znanstvene raziskave je oprema tega »Mesečevega avtomobila« tako prirejena, da lahko z rentgenskim teleskopom meri tudi zunaj- PO TAJFUNU LAKOTA, TIFUS IN KOLERA — Število smrtnih žrtev v Vzhodnem Pakistanu se po neuradnih cenitvah približuje milijonu Ker groze nalezljive bolezni, so oblasti opustile iskanje trupel in se prizadevajo ?'^j:e!rn z?Jto;.da W pravočasno i“ellIe preživele z ogroženega področja. Na sliki: detajl iz Gangesove delte I (Poročilo objavljamo na zadnji strani.) » Telefoto: UPI Spopadi v Jordaniji BEJRUT, 18. nov. (UPI): Radio Damask poroča, da so bili v severni Jordaniji danes ponovno boji med jordanskimi četami in palestinskimi komandosi. Davi so se vneli spopadi v bližini Ram te pri sirsko-jordanski meji ln se odtod razširili v bližnje kraje. Jordanske enote so baje uporabile topništvo in mitraljeze. Nova vlada ZAR KAIRO, 18. nov.-(MENA). Predsednik ZAR Sadat je danes podpisal dekret o ustanovitvi nove egiptovske vlade pod predsedstvom dr. Mah-muda Favzija. Vlada je že za-j prisegla. V njej so štirje podpredsedniki: dr. Ari« sidki, Sajed Mared, Mahmud Riad in Sarsvi Mohamed Goma. Minister za informacije je Mohamed Ftajek, obrambni minister general Mohamed Favsi, minister aa gospodari stvo in zuhanjo trgovino At), d ul Arzaban, minister za finance dr. Aziz Hegeai, za prosveto pa dr. Mohamed Ha fez Ganem. galaktična rentgenska sevanja. Vsi sistemi in naprave na tem premičnem laboratoriju delujejo normalno. Sovjetski vesoljski strokovnjaki sodijo, dfi je ZSSR zaradi najnovej-Sčga uspeha sovjetske znanosti pred novimi vesoljskimi odkritji. Profesor Sehsjatski meni, da bomo kmalu imeli več podatkov o notranjosti Meseca, kot jih imamo o notranjosti Zemlje. Mesec je Pogovor Rogersa z Ebanom Izjava Moše Dajana v zvezi s pogajanji o Srednjem vzhpdu WASHINGTON, 18. nov. (AP-Reuter). Izraelski zunanji minister Aba Eban in minister Rogers sta se danes sestala v Washingtonu; govorila sta o možnostih za ponovne mirovne pogovore o Srednjem vzhodu. Izraelski obrambni minister Moše Dajan • je izjavil, da bi bil za nadaljevanje lhi-rovnih pogovorov, če bi sklenili nov sporazum o premierju, še preden bi potekla sedanja prekinitev ognja. General Dajan uradno ni omenil umika egiptovskih raket, kar je bil doslej izraelski pogoj. Opozoril pa je, da bi bilo treba sporazum skleniti pod ameriškim nadzorstvom, ne pa pod pokroviteljstvom odposlanca OZN Jarringš. Omenil je, da se mu zde arabske države bolj sprejemljiva za politično rešitev. Jugoslavija : ZRN 2:0 (0:0) ZAGREB, 18. nov. — Na maksimirskem štadionu je nogometna reprezentanca Jugoslavije v. prijateljski tekmi premagala ZRN z 2:0 (0:0). Strelca sta bila Buka! in Džajič. Podrobno poročilo berite na špomti strani. brez ozračja in nima trde površinske plasti, tako da lahko avtomatski laboratoriji prodro tudi. - sto metrov y globino Mesečeve . površine. Akademiki 'iz Leriingrada in Harkova zatrjujejo, da bodo avtomatski aparati tipa Lunohod lahko kmalu pošiljali na Zemljo tudi podatke o drugi strani Meseca, ki je zmeraj v temi in skoraj zunaj dosega dosedanjih raziskovanj. Potem bo • mogoče sestaviti popolnejšo in jasnejšo sliko o sestavi kemičnih elementov na Mesecu. Vsi dosedanji podatki govorijo, da se Lunohod-l ne bo vrnil na Zemljo, ko bo opravil svoje znanstvenoraziskovalne naloge na Mesecu. Po konstrukcijskih rešitvah Lunohoda in postaje, ki gaje »pripeljala« na Mesec, ni nobeden izmed teh aparatov opremljen z napravami, ki bi mu omogočile vrnitev na naš planet. Miljanič odstopil kot vodja skupirse za stabilizacijske ukrepe BEOGRAD, 18. nov. Predsednik Mitja Ribičič je nocoj obvestil čJaue kluba poslancev zvezne skuoščine, da je podpredsecbvk ZIS Nikola Miljanič da. ostavko na funkcij 6 vodje delovne grupe ZIS za realizacijo stabilizacijskega programa. »Ostavka nas Je hudo prizadela, toda našli bomo zamenjavo,« je dejal Ribičič. »Poudarjam, da ZIS ne želi delati jz tega političnega problema, ker smo prepričani, da obstaja pravica vsakega političnega delavca, da od-stopi. Bolje 'e n\V ..c ko: delati s pomanjkanjem prepričanja.« Z. I. Mengele pride * pred sčdišče ASUNCION, 18. novembra (UPI). Paragvajska vlada je ukazala zapreti nacističnega zločinca dr. Josefa Mengele-ja zaradi pobijanja Zidov med drugo svetovno vojno v Oswiencimu. Po vladnem sklepu je sodnik v .Asunciocnu Antonio Perez Dcmingez izdal policiji ukaz za aretacijo zločinca Mengeleja, ki živi v Paragvaju od leta 1961. RUBIN 600 CARBON PAPER Lunohod seje' sprehodil Medtem ko je bil človek ob divjanju ciklona v Vzhodnem Pakistanu prav tako majhen in nemočen, kot je bil na začetku svoje prazgodovine, so malodane sočasno njegov um in njegove roke slavili novo zmago v nenehnem spopadu z naravo: po Luninem površju v Morju dežja se je popeljal, za zdaj še dokaj neokretno in previdno, vesoljski avtomobil — LUNOHOD 1. Sovjetske Lune in ameriški Orbitri, Ran-gerji, Sorveyorji in lunami moduli vesoljskih ladij Apollo s človekom"^ na palubi so utirali pot zadnjima zmagama sovjetskih znanstvenikov. Luna 16 je s pomočjo svoje mehanske roke izdolbla iz skorje Zemljinega satelita kamenino in jo pripeljala akademikom v analizo, njena naslednica, Lima 17, pa je v Morje dežja pripeljala celo vesoljski avtomobil. S tem dejanjem so si sovjetski znanstveniki spet priborili pred tekmeci iz Cape Kennedyja rahlo prednost. Je v znanosti sploh mogoče govoriti o prednosti? Ni mar ustrezneje govoriti samo o nenehnem napredku človeštva v celoti! Znanstveniki govorijo samo o poslednjem, medtem ko se s prvim poigravajo zgolj politiki. Uspehi Američanov s poleti ladij po programu Apollo so bili vsekakor spektakularne j ši od sovjetskih vesoljskih poizkusov. V njih so sedeJi Zemljani, vse je bilo vnaprej napovedano in se je končalo pri poletu Apolla 13, točno tako, kot so vnaprej izračunali kompjuterji. Sovjetski znanstve-veniki pa so krenili po drugi, tihi in prav tako napovedani poti. Proti Luni bomo utrli ot človeku z roboti, o sklenili. Počasi je šlo in marsikje je že bilo slišati glasove, da Sovjeti zaostajajo zaradi nepopolne elektronike. Z Luno 16 je Bajkonur dohitel Cap Kennedy — moskovski laboratoriji so dobili Lunin prah — zdaj pa sta Luna 17 in Lunohod 1 napravila nov korak k človekovemu prodoru v vesolje. Polet Lune 17 in vožnja Lunohoda pa imata za človeštvo še en pomen. V Lunohod je namreč vgrajen francoski laser, kar je doslej enkraten primer v sovjetskih vesoljskih orizadevanjih. Bodo morda Francozi most med znanstveniki obeh svetovnih velesil? Morda se bd znanosti vendarle posrečilo veliko dejanje — premagati nestrpnost med državami. Lima 17 je tak utrinek. V Pakistanu^ je bil človek pred naravo nemočen. Tragedijo milijonov Pakistancev je opazoval iz ameriškega meteorološkega satelita. Ni le mogel nre-nrečiti. Toda usneh Lune 17 mu nakazuie tucli to možnost. In nrav v tem le tudi naj-večta zmaga človekovega uma. sem iona v skonih noročilih iz Bajkonura. - MATIJA DERMASTIA So I Ustavne spremembe bodo prispevek Predsedniki občin k utrditvi bratstva in enotnosti o začrtani politiki Govor predsednika Tita na skupni seji skupščinskih zborov o predvidenih spremembah ustave - Predsednik republike bo v skupščini v skladu s pooblastili, ki mu jih daje ustava, predložil formalni predlog za spremembo ustave BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). Na akupnl seji skupščin- | prepričan — v precejšnjo po- skih zborov je predsednik Tito govoril poslancem v zvezi s svojo pobudo za spremembe ustave- Predsednik Tito je rekel: Tovariši in tovarišice poslanci! Uporabljam to priložnost, da se prav tako obrnem na vas v zvezi z bližnjimi spremembami v našem družbenopolitičnem in gospodarskem sistemu, torej s spremembami v ustavi. Seznanjeni ste z vsemi dosedanjimi pogovori o tem in sprejetimi stališči v Zvezi komunistov Jugoslavije — na 12. seji predsedstva ZKJ. na sejah republiških centralnih komitejev in na prvi konferenci ZKJ. O tem so potekali pogovori tudi v najvišjih organih socialistične zveze. Zveze sindikatov in drugod. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da je bilo v ok- Franc Kavs V' vrstah slovenske skupnosti v Italiji je nastala vrzel. D mrl je Franc Kavs. novinar. revolucionar. aktivni druibeni delavec, eden tistih, ki so bili v prvih vrstah, kadar je Slo za osrečevanje narodne bitnosti Slovencev, ki Sire izven meja matične zemlje. Sinoči okrog polnoči, ko se je vračal z dela v uredni- \ viru Zveze komunistov Jugoslavije kot vodilne idejnopolitične sile naše družbe doseženo soglasje o potrebi in glavni smernici izpopolnjevanja političnega sistema, saj gre za izredno važna politična vprašanja, To, da smo že doslej dosegli politični dogovor, bo — o tem sem Zakoni po hitrem postopku Gospodarski zbor zvez-le skupščine sprejel več zakonskih predlogov BEOGRAD. 18. nov. (Tanjug) — Gospodarski zbor zvezne skupščine je na današnji ločeni seji sprejel več zakonskih predlogov in predlogov za sprejetje zakonov. Skoraj brez razprave so po hitrem postopku sprejeli zakon o spremembi zakona o tarifi zveznega davka na promet ter predlog zakona, po katerem naj bi odvajali del dohodka od zveznega davka na promet tobaka za stimulacijo pridelovanja surovega tobaka. Seja zbora je trajala dobro uro in sprejeli so več zakonskih predlogov, med njimi tudi predlog* zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu blaga in storitev s tujino itd. moč rom vam poslancem, zbo-zvezji e skupščine, da boste lahko po najširši javni razpravi sprejeli konkretne rešitve. Mislim, da je to dobra pot odločanja o vprašanjih, ki so bistveno važna za prihodnost naše večnacionalne samoupravne socialistične skupnosti. Rad bi predvsem povedal, da predlagane spremembe, . kot so ustanovitev predsedstva SFRJ in ustrezne spremembe v funkcijah federacije in odnosih federacije, republik in pokrajin, niso in jih ni treba pojmovati samo kot politične spremembe, ki jih narekuje sedanji trenutek. Te spremembe so pomemben korak v nadaljnjem razvoju družbenogospodarskega in političnega sistema na poti doslednega uresničevanja nacionalne enakopravnosti in socialističnega samoupravljanja. Ta korak nam omogočajo, hkrati ga pa tudi terjajo globoke spremembe, ki so nastale v naši socialistični družbi v njenem dvajsetletnem razvoju kot rezultat velikih uspehov, ki jih je dosegla, tako v materialnem razvoju kakor tudi v samoupravljanju in demokratičnih odnosih. * S tem se bo precej povečala odgovornost republik, pokrajin in drugih upravnih subjektov za sprejemanje sklepov na ravni federacije. Tako bodo te sklepe imeli za svoje. Skratka, te ustavne spremembe bodo nedvomno prispevale k utrditvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije v sodobnih razmerah in zagotovile, da se bo Socialistična federativna republika Jugoslavija še naprej razvijala kot enotna in močna samoupravna socialistična skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Tovarišice in tovariši! Ob tej priložnosti se ne bi spuščal v obširnejše razlaga- nje potrebe po tab ustavnih spremembah, ker bom zvezni skupščini na podlagi pooblastil, ki so mi dana kot predsedniku republike z ustavo SFRJ, v kratkem predlagal tudi formalni predlog za sklep, da bi se lotili dela za spremembo ustave. Prepričan sem, da boste temu zelo važnemu delu posvetili vso skrb in da boste v skladu s pravicami in dolžnostmi zvezne skupščine, ki jih ima na podlagi ustave, sprejeli ustrezno odločitev. Uvedba predsedstva SFRJ, ki bo sestavljeno iz enakega števila predstavnikov republik in ustreznega števila predstavnikov pokrajin, bo prispevala k nadaljnji dosledni organizaciji .federacije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter samoupravne skupnosti delovnih ljudi. Predsedstvo SFRJ bi imelo z ustavo določene pravice in dolžnosti. Ustanovitev tega novega telesa vsekakor zahteva ustrezne spremembe v organizaciji in pri- stojnostih zveznih poditično-izvršiinih organov. To telo, katerega člani bi nosili vso odgovornost za tisto, kar se dogaja v državi, naj bi bilo čim učinkovitejše in v njem naj' bodo ljudje s čimvečjo avtoriteto v naši državi. V njem je treba doseči kohezijo, ki bo vplivala na enotnost in čvrstost vse naše skupnosti. Olajša naj usklajevanje interesov in iskanje ustreznih rešitev, kadar gre za, protislovne interese in spore v naši družbi, posebno med republikami. S takšno svojo vlogo bo to telo pomagalo zvezni skupščini, da bo laže izpolnjevala tiste svoje funkcije, ki jih ima po ustavi. Ta sprememba v organizaciji zveznih organov bo ustvarila drugačne možnosti tudi za delo Zveze komunistov Jugoslavije ir. njegovih najvišjih organov. Dandanes namreč tudi te organe hudo tarejo skrbi zastran konkretnih gospodarskih in drugih vprašanj. V spremenjenih razmerah se bodo lahko bolj posvetili uresničevanju temeljne vloge Zveze komunistov kot idejne usmerjajoče sile socialističnega družbenega razvoja. Seveda ta reorganizacija Lerja ustrezne ustavne . spremembe tudi na področju odnosov federacija—republike— pokrajini. V delovanju federacije so še stvari, ki so etatistične, kar nenehno povzroča, da se zaostrujejo odnosi med republikami, in zavira razvoj samoupravljanja ter proces integracije na samoupravni podlagi. Dozoreli so pogoji, da v okviru nadaljnjega razvoja našega družbeno gospodarskega in političnega sistema revidiramo in spremenimo funkcije in pristojnosti federacije, pred vsem gospodarske, tako da jih omejimo zgolj na tista vprašanja, ki predstavljajo bistven skupni interes vseh' narodov in narodnosti ter združenih delovnih ljudi. V razpravi o predlogu ekonomske politike, ki jo predlaga izvršni svet za prihodnje leto, so podprli njegova stališča LJUBLJANA, 18. nov. Na današnjem posvetu republiškega izvršnega sveta s predsedniki občinskih skupščin so obravnavali predlog ekonomske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb za 1. 1971, ki ga je izvršni svet predložil skupščini. Posvetovanje je vodil predsednik Stane Kavčič. Bistveno vsebino predloga so predsednikom pojasnili podpredsednik IS Tone Tribušon in Vinko Hafner ter član IS Jožko Štrukelj. Predsednik Kavčič je uvodoma poudaril, da je to prva varianta predloga ekonomske politike v prihodnjem letu, ki jo izvršni svet predlaga skupščini in ki bo zato v nekaterih točkah lahko doživel tudi spremembe. Vendar si izvršni svet pridržuje pravico in dolžnost, da bo nekatere postavke tega dokumenta branil z argumenti, medtem ko od drugih lahko tudi odstopi, že prvi odmevi na ta dokument so dokaj protislovni. Z negospodarskega področja in iz družbene potrošnje prihajajo glasovi, da je ta dokument zanje preoster, medtem ko je v gospodarstvu slišati glasove, da bo premalo razbremenje-| no. To ni nič vznemirljivega, na javni razpravi pa je, da I probleme razčisti. Podpora kljub pomisleku Aktiv direktorjev-komunistov o perečih vprašanjih uresničevanja sklepov konference ZKJ z vidika ekonomskega in političnega položaja v Sloveniji LJUBLJANA, 18. nov. Kljub skepsi, ki jo izražamo ob stabilizacijskem programu, dajemo temu programu vso podporo. Tako je dobro opredelil odnos direktorjev slovenskih gospodarskih organizacij do stabilizacijskega programa, ki ga je pripravil zvezni izvršni svet, eden izmed udeležencev današnjega aktiva direktorjev-komunistov. Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit pa je v zaključni besedi dejal, da bi ne bila utemeljena niti pretirana skepsa, niti pretiran optimizem. »Sicer pa je tudi skepsa lahko pozitivna, če nas sili k mobilizaciji za spreminjanje stvari,« je dejal. France Popit je tudi poudaril, kako bitka za stabilnejša gospodarska gibanja ne more biti samo enkraten, pač pa trajen boj, sestavljen Strni sPrimorskega dnevnika*, kjer je bil urednik 25 let. mu je zastalo srce. Franc Kavs se je rodil 13. novembra 1913. leta v Čezsoči. 2e kot mladenič se je porezal s skupino fantov na Tolminskem m BorSkem. Id so se aktivno zoperstavili fašističnemu pritifku m potujčevanju. Njegovo politično prepričanje in delovanje ga je ob mnoSičnih aretacijah na Primorskem 1940. leta pripeljalo v zapor Bil je med 60 domoljubi in antifašisti, ki so leto dni kasneje stojnli pred sodnike posebnega fašističnega sodiSča ob zloglasnem »Tomažičevem procesu*. Bil je obsojen na smrt. vendar so mu kazen zmanjšali na dosmrtno ječo in ga poslali v zapor Porto Longone. Pred koncem vojne se mu jo posrečil pobeg iz zapora in pridružil se je partizanskim enotam v Bariju. Po osvoboditvi se je za kratek čas zajjoslil jtri »Ljudski pravici* v Ljubljani, zatem pa 1945. pri vPrimorskem dnev- I Samoupravljanje duha Ob srebrnem jubileju Državne založbe Slovenije - Doslej že 3.809 izdanih knjig v nakladi 23 milijonov izvodov LJUBLJANA. 18- nov. Primož Trubar bi ne mogel verjeti, Slovenec s konca prejšnjega stoletja bi se ne mogel načuditi, sodobnik iz časov med obema vojnama bi bil popolnoma presenečen, če bi imel — kot danes mi — priložnost pregledati knjižno bero ene same slovenske založbe v zadnjih 25 letih. Ta priložnost se nam je , no vsa sedanja slovenska kultura. Založoa je bila ustanov- ponudiia ob srebrnem jubileju Državne založbe Slovenije, ki ga je danes praznoval njen kolektiv in z njim upraviče- Ob mesecu boja proti alkoholizmu niku*. kjer je delal do kon- I Sprejem na republiški ca. Cenili so ga kot vsestran- konferenci socialistične sko angažiranega, izobraženega novinarja ter kot človeka, ki je s svojo nenehno prisotnostjo dajal večat naporom in aktivnostim pripadnikom slovenske etnične skupnosti, da bi r tem delu sveta ustvarili pogoie za drofno sožitje pripadnikov dveh različnih narodov. V trenutku, ko vse bolj čutimo, kako se te težnje uresničujejo, je odSel. Pred polnim mesecem je skupaj s Se Štirimi tovariši uredništva Primorskega dnevnika prejel najvišje slovensko poklicno priznanje — »Tomšičevo nagrado* za 25-letno požrtvovalno delo prt edinem dnevniku Slovencev v zamejstvu. 1. v. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) . Miran Šuštar (zunanja politika). Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek. Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija). zveze Slovenije LJUBLJANA, 18. nov. — V prostorih RK SZDL Slovenije v Ljubljani je bil danes sprejem ob mesecu boja proti alkoholizmu, ki ga je priredil član predsedstva RK SZDL Slovenije Franc Kimo-vec-žiga. Sprejema so se udeležili številni zdravstveni in drugi strokovni ter družbeni delavci iz vse Slovenije, ki sodelujejo v boju oroti alkoholizmu in skušajo ublažiti njegove posledice. Tovariš Kimovec je v imenu SZDL Slovenije pozdravi] udeležence in se jim zahvalil za dolgoletno in požrtvovalno delo, ki je velikega pomena za vso družbo, saj so kot pionirji protialkoholnih akcij vztrajno opozarjali javnost, da alkoholizem ni take vrste socialna bolezen, pred katero bi bila socialistična družba vama. Cim bolj raste naš materialni standard, tembolj bolehamo na tem, da je odnos človeka do človeka postal skomercializiran in da v odnosih med ljudmi manjka tisto, kar smo delali in čutili med narodnoosvobodilnim bojem, ko smo bili obrnjeni k človeku in delali za človeka. Naloga aktivistov je, da bi te odnose prenesli v sodobno delo Socialistične zveze. Predvsem pa se moramo' zavedati, da , spopad z alkoholizmom tudi ’v prihodnje ne bo lahek in da bo treba še veliko storiti, da bi naše skupno delo dobilo več-[ je iavno nriznanje. Prireditelj je zaželel ude-j ležencem čimveč uspehov in I da bi kar najbolj plodno so-I delovali. M. R. ljena v tretjem mesecu po osvoboditvi. Z 2uj>ančičevim »Zimzelenom pod snegom« je Usklajevanje pokojnin v zamudi Seja izvršnega odbora jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Na današnji seji izvršnega odbora jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je največ pozornosti zbudil predlog, naj oi med izpopolnjevanjem pokojninskega sistema zagotovili avtomatsko usklajevanje pokojnin. Skušali naj bi obdržati razmerje med povprečnimi pokojninami in povprečnimi osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev. Torej, če bi pokojnina med uveljavljanjem pravic znašala 60 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka aktivnih zavarovancev iz lanskega leta. naj bi to razmerje v prihodnje obdržali (dopustna razlika bi smela znašati od 3 do 5 odstotkov). Tako bi se izognili dosedanjemu načinu usklajevanja pokojnin z gospodarskimi gibanji, ki je zelo zapleten in neenak po posameznih republikah in pokrajinah. Na seji izvršnega odbora je bilo danes slišati, da je usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški v zamudi za leto dni oziroma da so upokojenci v primerjavi z aktivnimi zavarovanci oškodovani, kar bi bilo treba čimprej spremeniti. Značilen je tudi podatek. da so bile na splošno povprečne pokojnine v letih 1968 in 1960 nižje od prejšnjih. PRI ZAVAROVALNICI SAVA simbolno napovedala novo rast in jo s svojimi 3809 izdanimi knjigami, izšlimi v skoraj 23 milijonov izvodih, tudi dokazala. 119 prvič na-tisnjenih^izvimih leposlovnih del je še posebno vznemirljiv snop v tej četrtstoleini žetvi. Vznemirljiv >e še posebno za to, ker je bil tudi čas, v katerem je ta slovenska književnost nastajala, gotovo-da najvznemirljivejši v naši dosedanji nacionalni zgodovini. Po ogledu razstave izvirnih izdaj DZS v Narodni in univerzitetni knjižnici so se praznujoči, skupaj z vidnimi predstavniki kulturnega in drugega javnega življenja iz ožje in širše domovine ter iz zamejstva, sešli na slavnostno sejo delavskega sveta v sejni dvorani Magistrata. Tam je v svojem orisu delovanja založbe' direktor Ivan Bratko postavil kulturne in socialne koordinate knjižnim dosežkom. ki so na ogled občinstvu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Obsežnost in pomembnost dogajanja, ki ga je DZS kot osrednja slovenska založba spremljala v petindvajsetih letih, izpričuje .ugotovitev, da se je ta založniška hiša z neovrgljivim delovnim učinkom iz monopolne in administrativne organizacije razmahnila v sproščeno tekmujoče sa-moupravljavsko podjetje. Sa-moupravljavsko tudi v smislu odsevanja in soustvarjanja sedanjih idemo estetskih tokov in njihovih navzkrižij. Med nagrajenci založbe so bili dr. Anton Ocvirk, Venčeslav Winkler, Ciril Vidmar in Matija Bravničar ter tri knjižnice. J. Sn. Delegacija sovietskih žensk v Sloveniji LJUBLJANA, 18. nov. — V Jugoslaviji se te dni mudi delegacija Komiteja sovjetskih žensk, kj jo vodi namestnica sekretarke tega komiteja M. Sibarina. Delegacija je danes prispela iž Beograda v Slovenijo in bo v Ljubljani gost Konference za družbeno aktivnost žensk. Predsednica Konference Valentina Tomlje je imela nocoj s sovjetskimi gostjami pogovor o družbenoekonomskem položaju žensk v naši republiki. Delegacij* bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskal* Beograd, Ljubljano, Maribor, Cetinje. Budvo in Titograd. M. R. iz množice malih bitk. V ta boj in v te bitke bo treba iti s primemo odločnostjo, če bomo hoteli pri uresničevanju stabilizacijskega programa uspeti Za stabilizacijo pa je po Popitovem mnenju izredno pomembna ♦udi nova opredelitev fedteracije -n njenih odnosov ^ republikami. Pri urejanju *azčiščeva/ nju teh odnosov bo treba včasih tudi nekoliko potisniti v ozadje interese svoje delovne organizacije, grupacije ali pa republike. Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose centralnega komiteja ZKS Zvone Dragan je udeležencem aktiva podrobneje razčlenil bistvo sprememb našega političnega sistema, podal oceno gospodarskega noložaja in stabilizacijskega programa in tudi nakazal prihodnje smeri razvoja nsšega samoupravnega sistema. Dragan je ponovil načelo, da nam ob uresničevanju stabilizacijskega programa nobena obveznost in tudi noben predpis ne bi smel biti nedotakljiv, torej ne bomo smeli dopustili, da bi oviral stabilizacijo. ali pa ji naspro m val. Kot moto je v razpravi direktorjev o uresničevanju sklepov prve konference ZKJ izzvenela tale misel: pod- pirali bomo stabilizacijski program oziroma takšne njegove ukrepe, ki Vido spodbujali k učinkovitemu gospo, darjenju, ki bodo podpirali selektivnost v gospodarstvu in ki bodo dajali takšne rešitve, da bodo imele gospodarske organizacije trajnejšo in dolgoročnejšo usmeritev. Razmere pa so zdaj težavnejše kot ob pričetku prvih dveh reform, je bilo rečeno v razpravi. Lahko bi bili mirnejši, če bi ugotavljali, da smo samo v ekonomski krizi, tako pa lahko občutimo tudi določeno politično krizo. Jasno pa je, je misel naprej razvijal drugi razpravljalec, da dokler mi sami, direktorji, ne bomo popolnoma zaupali in verjeli stabilizacijskemu programu, tudi naše odločitve in kalkulacije v podjetjih ne bodo čiste. Prav zato je še kako pomembno, da utrdimo zaupanje v to, kar smo se namenili izpeljati. ^ čosebej izčrpno so direktorji obravnavali tudi razpolaganje z narodnim dohodkom, dohodkom in osebnimi dohodki. Izrečeno je bilo mnenje, da kolikor bolj se finančna sredstva oddaljujejo od tistih, ki jih ustvarjajo, toliko manj racionalno je tudi gospodarjenje z njim:. Osebni dohodki pa naj bi bili tudi v sedanjem stabilizacijskem obdobju deležni velike družbene pozornosti, saj prav z osebnimi dohodki prihaja na trg največji del vsega denarja, za katerega ugotavljamo, da ga je na trgu preveč. ■ Sicer pa je zaskrbljujoče, so ugotavljali na aktivu, da tudi zdaj, ko se kot nuja na poveduje zmanjšanje upravnih interesnih skupnostih namreč še zmeraj terjajo povečanje sredstev. Tako bo boj za razbremenitev gospodarstva v skupščinskih telesih izredno pomembna, če ne celo prva preizkusna točka, ki bo pokazala, s kolikšno vztrajnostjo bomo uveljavljali stabilizacijske ukrepe. Prav nobene druge formule ni, kot samo ta, da bomo morali proizvodnjo v dobršni meri preusmerit: na tuja tržišča. Ce pa to ne bo mogoče, bo treba proizvodnjo omejiti. Zavedati se je tre ra, aa Jo vm..rdita rac:ona,n* potrošnja samo rezultat viš.ne narc onega dohodka. Zato si niti osebnih dohodkov, ne investicijske potrošnje, niti splošne potrošnje (vključno z izdatki za vojaške potrebe) ne moremo samovoljno izmišljati. Vse :e po.ru '.:i.,e so zgolj funkcija narodnega dobo: sa. Ce bomo hoteli gospodarstvo stabilizirati, bo treba potrošnjo zmanjšati. Ob zmanjšanju potrošnje pa bo treba zmanjšati tudi proizvodnjo. In če res imamo dovolj odločnosti in če se res hočemo sprijaz- niti s stabilizacijo, potem se moramo sprijazniti tudi z vsemi političnimi posledicami — tudi s tem, da prinaša manjša stopnja gospodarske rasti tudi manjše možnosti za zaposlovanje in večjo brezposelnost. Pomembno je bilo tudi opo-• -:io, ki so ga izrekli na posvetu: vsi kreatorji stabilizacijskih ukrepov naj bi se preudarno in ne s pretirano naglico odločali za konkretizacijo stabilizacijskega programa. Napravili bi medvedjo uslugo, če bi kar nenadoma poskusili vse gospodarstvo potisniti v nek majhen prostor in z vijaki trdno priviti vrata. To bi bila nevarnost za stabilizacijski program, saj bi si potem vsak prizadeval, kako bi se izmuznil iz tesnega prostora in kako bi pritisku vijakov ubežal. FRANCE JERAS Tovarna za Brazilijo ZAGREB, 18. nov. (Tanjug) — Tovarna »Jedinstvo« iz Zagreba je sklenila s firmo »Gimica Indust-jal Per-nambucana« iz Rs P ea pogodbo o dobavi kompletne tovarne za proizvodnjo limonovega soka z zmogljivostjo 7500 kilogramov na dan. Vrednost pogodbe bo 1,070 tisoč dolarjev, medtem ko bodo naprave postopoma dobavili od 1971. do 1972. leta. uprave spričo nižjih osebnih dohodkov. Na področju politike cen so poudarili, naj bi cene osnovnih življenjskih artiklov določali v republiki in ne v občini. Cene teh artiklov se namreč dejansko oblikujejo na širšem gospodarskem prostoru in ne na območju ene občine. V zvezi z variantnim predlogom, da bi republika odstopila v korist temeljnih, kulturnih skupnosti republiški prometni davek po stopnji 0,3 odstotka oziroma po stopnji 0,5 odstotka, se je večina izrekla za drugo možnost, posebno še, ker v ta namen odstopa republika v celoti tudi republiški prispevek od avtorskih pravic, kar pa marsikje ne bo dalo posebnega učinka. Končno so predsedniki poudarili tudi vlogo občin kot temeljnih samoupravnih družbenih skupnosti in njihovih pravic v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Neredko namreč z raznimi ukrepi odzgoraj te njiihove pravice krnijo in s tem tudi ovirajo izvajanje njihove samoupravno začrtane politike. V sklepni besedi je Stane Kavčič poudaril, da predstavlja obravnavam dokument v slovenskem merilu prvi korak od besed k dejanjem, to je k uresničevanju tiste politike, za katero smo se na področju stabilizacije odločili. Iz razorave veje enotnost o tem. da ie treba sedame inf's>o;i~ke tokove odvrniti in ustvariti bolj zanesljive ekonomske in s tem tudi politične odnose. Vsak na svojem področju ie pripravljen k temu prispevati in se tudi marsičemu odreči. Kavčič je poudaril. da bi bilo napačno, če bi rešitve iskali samo na račun negospodarstva ali samo na račun državne unra-ve. Prav tako ne moremo oriča kovati uresničenja te politike, če bi šla povsem mimo gospodarstva. Ne gre namreč samo za to, -da se razbremeni gospodarstvo. Motil bi se namreč, kdor bi pričakoval, da bo z1' gospodarstvo sedai nastalo izredno ugodno obdobje. Kljub razbremenitvi bo namreč vsaj za del gospodarstva nastalo težje obdobje, če se hočemo vrniti k po- Predstavniki občin so zastavili najprej veliko vprašanj z različnih področij glede problemov, ki so se jim zdeli nejasni. Eno takih vprašanj je bilo npr. vračanje letošnjih presežkov republiškega proračuna gospodarstvu, glede katerih pa se izvršni svet še ni odločil, kako bomo to izvedli. Drugo tako vprašanje pa je bilo, kako je z zakonom o usmerjanju delitve dohodka, z utemeljitvijo, da bi samo ta zakon lahko dosledno rešil problematiko racionalne delitve osebnih dohodkov. Pojasnjeno je bilo, da bo nov nekoliko predelan osnutek tega zakona prihodnji teden na seji izvršnega sveta, nakar bi ga poslali v obravnavo v skupščino, tako da bi bil lahko do 1. januarja sprejet. V zvezi z očitki, ki jih je ponekod slišati, češ da bi izvršni svet rad prišel s tem zakonom do sredstev za proračun. pa je bilo poudarjeno, da niso nikjer planirana karkšnakoli sredstva, ki naj bi jih dobili na ta način. In če ne bo s tem zakonom po branega nič denarja bo to pomenilo, da se gospodarstvo na področju osebnih dohodkov normalno obnaša. V nadaljnji razoravi so prišli do izraza nekateri problemi s posebnim poudarkom Prvi je bil gotovo ta, da so predsedniki v glavnem podprli splošno usmeritev predlaganega dokumenta, ki od seva stališča izvršnega sveta do sPibilizac* ie. Kdkkor pa je dokument Dremalo konk-eten. ie prečei zato. ker še niso znani nadaljn-i ukrepi zveznega izvršnega sveta. Večina govornikov v današnji razpravi je tudi podprla zahtevo, da bi čimpre. sprejeli zakon o usmerjanju delitve dohodka. Po mnenju nekaterih je to celo eden ključnih problemov stabilizacije. Ne bi smeli dopustiti, da bi se ponovil položaj iz I. 1966, ko se je dobršen del stabilizacijskih učinkov prelil v osebne dohodke. Vendar je pri tem 'reba oonevod raču nati tudi z odoorom v sa mem gospodarstvu. Predsedniki se v glavnem niso strinjali, da bi se pove čala progresija pri obdavčenju skladov skupne porabe ,..., . , . . ._ Nevarnost bi namreč bila. da htlkl reforme. Med drugim hi v tem nrimern delovne Je tudl Podaril, da v raz- bi v tem primeru delovne organizacije še več sredstev prelile v osebne dohodke, hkrati pa je treba te sklade gledati kot pomemben stabilizacijski dejavnik, zlasti z vidika solidarnosti. Sicer so se pa strinjali, da je treba zaostriti davčno politiko, pri čemer pa je občutna ovira odhajanje kadrov iz državne pravi ni nihče on-eni 1 predvidenega povečanja družbenega proizvoda za 6 odstotkov. To je izredno težka naloga, ki bo zahtevala izredno domiselnost, aktivnost in tudi nepopularne ukrepe v samih delovnih organizacijah, da bi to stopnjo dosegli. A. JAVORNIK Kratki, a polemični seji Zbor narodov v razpravi poudaril pomen samoupravnega pristopa javnemu informiranju, družbenopolitični zbor bo priporočil sprejem spornega zakona ODNAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA j mer vprašanje Riste Bajal- BEOGRAD, 18. nov. Po skupni seji sta danes zbor narodov in družbenopolitični teti^ž Ustanovitvijo ^kreta-zbor zvezne skupščine v zelo kratkem času končala obravnavo vseh 20 oziroma riata ZIS za spremljanje goli točk dnevnega reda. V zboru narodov so najdalj in najbolj podrobno razprav- spodarskih gibanj v času, ko ljali o osnutku resolucije o javnem informiranju, v družbenopolitičnem zboru pa razčiščujemo večino vprašanj so kar dvakrat glasovali o predlogu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, preden so se 'zedinili za tak zvezni zakon — v nasprotju s priporočilom oziroma pomislekom ZIS, ali je sprejemanje takšnega zakona ustrezno sedanjim razmeram in težnjam. Obe omenjeni razpravi sta t cej - uspešen razvoj, kjer pa potekali hkrati in posegata je zaradi širjenja informira-v bistvo nastajajočih politič- j nja in informiranosti hkrati nih oziroma družbenih sprememb, ki jih nakazujejo naj- tudd vov. precej ekscesnih poja-S terni smo se ob pri- novejše usmeritve federacije pravljanju te resolucije pre- in spremljajoči predlogi o političnih in organizacijskih spremembah v prid poglabljanju samoupravnih odnosov. V zboru narodov je podrobno govoril o osnutku resolucije o javnem informiranju poslanec Hairo Kapeta-novič, ki je ugotovil nujo, da se z javnim informiranjem in z upravljanjem s sredstvi javnega informiranja poglobljeno in nadrobno ukvarjajo vsi zainteresirani od delovnih organizacij dalje. Po njegovem mnenju je nevzdržna težnja, naj bi se s tem ukvarjala zakonsko in drugače samo federacija. Ka-petanovič in ostali, ki so govorili potem, so poudarili, da je treba v resoluciji natančneje prikazati stanje v javnem informiranju z vsemi spremembami, ki so zlasti zadnje desetletje nastajale v družbenih odnosih, pa se v javnem informiranju ne odražajo dovolj. Tako potem lahko resolucija bolj opredelje- vseb oblik potrošnje, •'otrošniki iz ! no jn povs?m jacno nakaže ven gospoda-'‘va še nočejo ,,0!-*;vn na tem oomembnem v to verjeti. Vsi v samo- področju, kjer Je sicer pre- več ukvarjali, kot da so nam izhodiSče za obravnavanje politike o javnem informiranju oziroma o upravljanju s sredstvi jajvnega informiranja. Opozorili so celo, da tak pristop, ki zahteva poznavanje sedanjega stanja, da bd prišli do začrtovanja politike za vnaprej, zahteva za oblikovanje in sprejemanje resolucij tudi ustava. Zato kaže s tem iti celo v javno razpravo, ker Je na tem področju mnogo najrazličnejših pobud, ki jih ne kaže obiti v krajšem proceduralnem postopku; prav tako pa so med temi pobudami tudi takšne, kd so nesprejemljive in jih je treba kot takšne tudi >avno obravnavati. V družbenopolitičnem »bo ru je prvi sodeloval v razpravi o umestnosti sprejemanja zveznega temeljnega zakona o usmerjanju in izloča nju sredstev za stanovanjsko izgradnjo poslanec Drago Seliger, ki .te zagovarjal stališče ZIS, da je dovolj razlogov za pomislek, o upravičenosti ta- ke odločitve. V razpravi je več poslancev zastopalo podobno mnenje kot Seliger, kar je pokazalo tudi glasova- o organizaciji federacije oziroma njenih služb. Ker je ta sekretariat »zadolžen« za j spremljanje gospodarskih gibanj, je Bajalski vprašal, ali s tem prekinjamo dosedanjo prakso, ko so pri tem delu sodelovale mnoge znanstvene, strokovne in druge inštituci-i nje, pri katerem je bilo ko- |,je' Vprašanje poslanca Ivana ___ • » ... H TT oforrliiotm (a neeKArmln maj dovolj glasov za odklonitev stališča ZIS. Pri poznejšem glasovanju, ko so se opredeljevali za stališča skupine poslancev, ki je menila, da je tak zakon le treba sprejeti tudi zaradi tega, ker Katardneva je vsebovalo prav tolikšno nepoučenost in poslansko radovednost, da bi zvedeli za morebitno ozadje decentralizacije v znanstveno raziskovalnih dejavnostih, materialnega stanja zveznega »a . - 'klada za te delavnosti !n vi- ga pripravljajo že precej gine n1e„ov1h obvemost.,. časa in so priprave že v zadnji, tretji fazi, se je pokazalo, da imajo potrebno večino: 36 jih je glasovalo za sprejem zakona, 19 protj, 9 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Kljub temu pa so pomisleki ostali, kajti v splošni usmeritvi za razbremenjevanje federacije vsfeh odvečnih pristojnosti in bremen, sta razprava in opredeljevanje o predlogu zakona, o katerem je dal zbor samo mnenje pri- r' stojnim zborom za sprejetje i M zakona, pokazala, da precej poslancev zbora vendarle misli, da je odvečen in da je razprava ob njem samo primer, ob kakšnih zadevah se bodo v bodoče še »lomila kopja«. Tudi med vprašanji poslancev iih je bilo neka' s podobno ostjo, kot na pri- Kot se to pogosto dogaia, pos'anca nista dobila odgovora na tej seli in sta se morala zadovoljiti z obljubo, da bosta odgovora dana na pri-hodnii seji, ki bo najbrž 25. ali 26. t. m. Za Drvi datum se ie dmžbenooolitični zbor odločil na današnii seii. ker bo fak-nt razpravljal o izva-ianiu esčriane ekonomske opVMke letos in o njenih obrisih za orihodnie leto. hkra-oa tudi o stabilizacijskem programu. Prvo točko dnevnega reda na tei seli je zbor do odločitvi večine poslancev od'ožil. da bi bila razprava o tom č’m boliša. ooslanci oa bi imeli dovoli časa za ori-nT,,,t nriroma za seznanian-e z '""-"i vedrimi oroblemi, ki iih ta' tema vsebuje. VIKTOR ŠIREC V zunanji politiki nas vodijo nacionalni interesi in obveznosti, ki jih imamo do mednarodne skupnosti Predsednik Tito je včeraj v zvezni skupščini orisal zunanjepolitično dejavnost naše države v letošnjem letu — Posebej je poudaril pomen naših prizadevanj v zvezi s konferenco v Lusaki in orisal naše stike v Evropi, ki so pomembni ne le politično, ampak tudi gospodarsko BEOGRAD. 18. nov. (Tanjug). Danes je na skupni seji vseh zborov zvezne . skupščine poročal o zunanji politiki predsednik republike Josip Broz Tito. Skupno sejo je ob deseti uri odprl predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič. Poslanci so z aplavzom pozdravili predsednika republike, ko je prišel v dvorano. Na seji so bili prisotni v Beogradu akreditirani novinarji ter večje število novinarjev. Ko je predsednik skupščine odprl zasedanje, je dal besedo predsedniku republike, ki je poročal: Tovarišice in tovariši, v minulem letu je bila zunanjepolitična dejavnost naše države izjemno živahna in pic dna. Socialistična in neuvrščena Jugoslavija je pomembno prispevala k naporom za ohranitev miru in razvijanje vsestranskega mednarodnega sodelovanja. Predvsem so se še bolj utrdili prijateljski odnosi z neuvrščenimi državami. Stiki na najvišji ravni z vrsto zahodnoevropskih držav so prispevali k boljšemu razumevanju in razvoju sodelovanja. Odnosi s sosedi so še bolj napredovali, razen z Ljudsko republiko Bolgarijo, s katero kljub našemu prizadevanju tega napredka žal nismo mogli doseči. Obojestransko koristno sodelovanje smo še naprej razvijali s socialističnimi državami na mnogih področjih. Ravno tako smo dosegli vidne rezultate pri krepitvi odnosov z mnogimi državami v Evropi. Aziji. Afriki in Ameriki. Glede na to lahko upravičeno trdimo, da je za nami leto nadvse uspešne dejavnosti na mednarodnem, področju, leto nadaljnje krepitve zunanjepolitičnega položaja naše države. Jugoslavija je še bolj povečala svoj ugled v svetu kot neodvisna in dosledno miroljubna država, kot konstruktiven dejavnik in kot odgovorna članica mednarodne skupnosti. Jugoslavija ima vse več prijateljev Mislim, da ni neskromno, če rečem, da Je naša zunanja politika doživela mnogo priznanj .in da je danes v svetu še več prijateljev Jugoslavije. Jugoslavijo cenijo v svetu zato. ker vztrajno brani svojo samostojno razvojno pot in je dosledna v boju za enakopravne mednarodne odnose, za spoštovanje svobode, neodvisnosti In suverenosti vseh držav. Z zunanjepolitično dejavnostjo v minulem letu je bila naša javnost v glavnem seznanjena. Pred tem visokim domom pa vendarle želim orisati nekatere bistvene sestavine in največje dosežke te naše 'dejavnosti. V želji, da bi še bolj razvili prijateljske odnose in sodelovanje z državami afriške. celine, sem v začetku letošnjega leta obiskal Tanzanijo. Zambijo. Kenijo, Ugando, Etiopijo. Sudan. Z AR in Lfbijo. O rezultatih tega obiska na področju razvilania dvostranskih stikov in krepitve sodelovanja s temi državami na mednarodnem torišču sem tukaj govoril že v marcu. Danes, več mesecev po teh obiskih, kakor tudi po srečanjih in pogovorih, ki smo jih imeli ob povratnih obiskih predsednika Zambije Kennetha Kaunde in predsednika revolucionarnega sveta demokratske republike Sudana Gafarja el Nimeirija v naši državi, lahko zatrdim, da so ti stiki bili zares tehtna spodbuda za razvoj sodelovanja z vsemi temi državami. Pri krepitvi medsebojnega razumevanja in zaupanja, pri poglabljanju stikov s temi državami nasploh smo v sorazmerno kratkem času dosegli uspehe, s katerimi smo lahko zares zado- . voljni. Med temi obiski in tudi pozneje se je izkazalo, da so stališča do temeljnih mednarodnih problemov zelo sorodna. Ravno tako je bila močno potrjena skupna privrženost načelom neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta sorodnost ali tudi enakost stališč do mednarodnih odnosov sta sicer obstajali že prej. Vendar se je zdaj na tej podlagi še okrepila skupna dejavnost v korist miru in iskanja rešitev za vsa tista odprta vprašanja, ki že tako dolgo obremenjujejo mednarodne odnose. Kakor je znano, je bilo veliko govora zlasti o možnostih za napredek pri gospodarskem sodelovanju. Medtem so se ti dogovori že začeli uresničevati. To sodelovanje se je obogatilo tudi z novimi oblikami, ki so koristne za obe strani. Kar smo na tem področju dosegli na primer z Zambijo, lahko postavimo za zgled sodelovanja med neuvrščenimi državami nasploh. Razumljivo je. potrebni so stalni napori, da ne bi ostali samo pri tistem, kar smo dosegli, temveč da bi šli še naprej. Ravno tako sodim, da je obisk predsednika demokratične republike Kongo Josepha Desirčja Mobutuja v Jugoslaviji koristil ne samo razvoju odnosov in gospodarskega sodelovanja s to državo, temveč tudi udeležbi te države na konferenci ▼ Lusaki. Intenzivne priprave na Lusako Ob tej priložnosti želim posebej poudariti. da so ti obiski in pogovori izredno pomagali pri pripravljanju konference šefov držav in vlad neuvrščenih v Lusaki. V pogovorih s šefi vseh teh držav smo se strinjali, da je zaradi stanja v mednarodnih odnosih nujno potrebno okrepiti dejavnost neuvrščenih držav in v zvezi s tem pospešiti priprave za konferenco na vrhu. Zato smo tudi sodili, da bi bilo treba konferenco pripraviti pred jubilejnim zasedanjem OZN. To je močno spodbudilo vse zainteresirane države, da so se zavzele za tak cilj in so pospešile priprave. Med temi pripravami je imela Jugoslavija zlasti živahne stike z bolj ali manj vsemi neuvrščenimi državami. Med širokimi posvetovanji sem izmenjal tudU • osebne poslanice z voditelji več neuvrščenih in drugih držav. Vse to je pripomoglo bolj popolno ugotoviti in oceniti mednarodne razmere ter uskladiti mnenja o aktualnih mednarodnih problemih. Seveda so predstavniki naše države aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih pred konferenco v Lusaki. Opozoriti pa je treba, da se je zamisel o tretji konferenci neuvrščenih rodila veliko pred posvetovalnim sestankom v Beogradu. Bled obiskom v nekaterih azijskih in afriš- kih državah leta 1968 smo v pogovorih s šefi neuvrščenih držav ugotovili,' da je po kairski konferenci nastal nekak vakuum in da je treba kaj storiti, da bi spodbudili dejavnost neuvrščenih. Se toliko bolj, ker je bilo opaziti stagnacijo pri reševanju spornih mednarodnih vprašanj, mednarodne razmere pa so se zaostrovale. Priprave za konferenco so torej trajale več kot dve leti. Pri tem je bilo veliko težav in pritiskov z raznih strani, prikritih in očitnih. Opozarjali so, da je neuvrščenost zastarela zadeva, da neuvrščene države niso kos storiti kaj učinkovitega in da tudi to zborovanje ne bo možno. Govorili so tudi, da bo konferenca, če bo do nje že prišlo, vnaprej obsojena na neuspeh itd. Takšne napovedi pa niso vzele poguma neuvrščenim državam in niso prenehale s pripravami. Delali so vztrajno, od posvetovalnega sestanka v Beogradu do sestankov zunanjih ministrov v New Yorku, Dar es Salaamu in Lusaki vse do konference. Treba je bilo premagati vrsto težav, odpraviti nekatere razlike v pojmovanjih glede raznih problemov in ustvariti pogoje, ki naj bi zagotovili uspeh. Seveda so se tudi med konferenco nadaljevala prizadevanja, da bi uskladili stališča o vseh bistvenih vprašahjih in sprejeli ustrezne sklepe. Z eno besedo, te potrpežljive in vztrajne priprave so pripomogle, da smo celoviteje predvideli položaj v mednarodnih odnosih in skupne interese neuvrščenih držav. To je omogočilo, da smo lahko zavzeli jasna in realna stališča, da ni prišlo do kakih ožiih bilateralnih sporov in da se je konferenca usmerila na osnovne probleme, na vprašanja splošnega interesa. Mir in mednarodna varnost Znana so vam vprašanja, ki so bila na dnevnem redu konference, šlo je predvsem za tiste zadeve, ki niso le skrb neuvrščenih držav, temveč vse svetovne skupnosti, to je za ohranitev miru in mednarodno varnost. Skoraj vsi udeleženci sp v svojih govorih ostro obsodili politiko nasilja, razne vrste pritiska in kakršnokoli dominacijo ter podrejanje. Na konferenci so vsi odločno zahtevali spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in teritorialne integritete vseh držav. To je bilo zborovanje, na katerem smo se kar najbolj odločno uprli vsemu, kar ogroža svobodo narodov in njihovo pravico, da sami odločajo o poteh svojega razvoja. Eno od vprašanj, ki smo mu posvetili posebno pozornost, je bila dekolonizacija. To je popolnoma razumljivo. Kolonialna dediščina je zelo huda. v neposredni bližini Zambije, kjer je potekala konferenca, pa še vedno ob tuji podpori obstajajo mračnjaški rasistični režimi. Ni bilo slišati le ostrih obsodb, temveč tudi odločne zahteve, da je treba učinkovito ukrepati in nemudoma odpraviti ostanke kolonializma ter rasističnih režimov. Osvobodilna gibanja, k&teriA predstavni-ki so sodelovali na konferenci, smo popolnoma podprli, in to ne le abstraktno. Z» htevali smo stvarno, tako moralno-politično kot tudi materialno pomoč vsem tem gibanjem. Zlasti pomembna je bila odločitev o navzočnosti in sodelovanju predstavnikov začasne južnovietnamske revolucionarne vlade. Na konferenci smo popolnoma podprli osvobodilni bpj južnovietnamskega ljudstva, zahtevali, da se naposled preneha to prelivanje krvi, da zavlada mir na tem območju, kjer vojna in nasilje pustošita že leta, indokitajskim narodom pa jp treba omogočiti svobodno življenje in neoviran razvoj. Takšna podpora vietnamskim borcem je bila in bo pomembna spodbuda, gibanju neuvrščenih pa je to dalo novih moči in ga osvežilo. Prav tako smo na konferenci z veliko večino močno moralno in politično podprli boj kam boških osvobodilnih sil pod vodstvom princa Sihanuka. Obsodili smo intervencijo v tej neuvrščeni in miroljubni državi in diskreditirali satelitski Nolov režim. Predstavnikom generala Lana Nola m bilo dovoljeno, da bi se udeležili konference kot predstavniki kamboškega ljudstva. To sta bili pomembni zmagi. Njun pomen je še toliko večji, ker so se med pripravami pokazale razlike prav pri teh vprašanjih, ki pa smo jih uspešno odpravili, s čimer je konferenca še bolj pridobila na svoji veljavi in politični opredeljenosti. V prav takem duhu in v skladu z znanimi stališči smo ponovno podprli arabske države, ki so žrtev izraelskega nasilja. Ogorčenje udeležencev konference je zlasti zbudilo zavračanje Izraela, da bi nadaljevali pogajanja, do česar je prišlo prav tiste dni. Med največje uspehe konference sodi napredek pri določanju smernic za nadaljnjo dejavnost neuvrščenih držav pri reševanju težav v zvezi z razvojem. Prvič smo na takšnem zborovanju uspešno oblikovali celovit in dolgoročen program razvoja ter načela mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Predvsem smo opozorili, da se je treba opreti na lastne sile in kar najbolj izkoristiti lastne možnosti. Taka orientacija je dozorela, ko so bile premagane težave iz prvega obdobja neodvisnosti. Te države so vidno gospodarsko napredovale, kar jim danes daje možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj. Uspešno programiranje razvoja Tako so obenem tudi nastali pogoji za njihovo bolj vsestransko in uspešnejše medsebojno poslovno tn manstveno-tehnično sodelovanje. Med razpravo smo temu posvetili posebno pozorrjost. Takšno sodelovanje omogoča bolj smotrno tn učinkovito izkoristiti njihove skupne možnosti, tako sredstva kot naravna bogastva in strokov* nj&ke. Njihovo bilateralno, regionalno in multilateralno sodelovanje je toliko bolj potrebno, ker pomaga tudi bolje izkoristiti sicer tako skromna sredstva ter se uspešneje povezati s svetovnim gospodarstvom. Takšna usmerjenost, tako v razvoj lastnih sil in v medsebojno sodelovanje, pa daje državam v razvoju tudi možnosti, da postanejo vse pomembnejši partnerji v mednarodni blagovni menjavi, pri sprejemanju modeme tehnologije, piri razvijanju rasnih oblik kooperacije itd. Seveda vse to ne izključuje obveznosti razvitih držav — temveč računa z njimi — da podpro takšna prizadevanja in vsestranski. razvoj držav v razvoju. To pomoč, kot sem opozoril v svojem govoru na univerzi v Nairobiju, pa je treba dajati brez kakršnihkoli pogojev, na multilateralni osnov*. Pri vsem tem je treba upoštevati,, da ta pomoč ni le potreba nerazvitih, temveč tudi nujen pogoj za bolj skladen razvoj v svetu nasploh, kar je seveda tudi v interesu razvitih. O vsem tem smo se v Lusaki popolnoma sporazumeli. Deklaracija o neuvrščenosti in gospodarskem napredku, kf smo jo sprejeli in v kateri so določena omenjena načela in smernice, pomeni Stvarni program za dejavnost in največji uspeh doslej na tem področju. Tovarišice in tovariši, Lusaka je bila nov pcmemben korak k razvoju in uveljavitvi politike neuvrščenosti. Kot sledi iz vsega tega, se uspeh te konference ne kaže le v njeni širini, v dejstvu, da je bilo to zborovanje predstavnikov polovice vseh držav sveta, temveč tudi v vsebini njenega dela, v vsem, kar je bilo na njej doseženega. Posebno obeležje je tej konferenci dala izredna enotnost, to je soglasje v ocenah in stališčih glede najpomembnejših mednarodnih vprašanj. To je še toliko, bolj važno, ker se je število udeležencev v primerjavi z beograjsko konferenco povečalo skoraj za dva in polkrat. To je bil zares konstruktiven deloven dogovor o problemih, ki kot mora teže sodobni svet in povzročajo nenehne krize ter pretrese v mednarodnih odnosih. Udeleženci konference so pokazali izreden smisel za to stvarnost in za ugotovitev najpomembnejših mednarodnih problemov, pa tudi za občutek odgovornosti za vse, kar se v svetu danes dogaja. Lahko trdim, da je bila ta konferenca pomemben mednarodni dogodek in da je pripomogla k prizadevanju za popuščanje napetosti v svetu in da je utrla pot za hitrejše reševanje nerešenih svetovnih problemov. To je bil obenem tudi najprimernejši odgovor vsem. ki so napovedovali in želeli neuspeh konference, ki so skušali zmanjšati vlogo neuvrščenih držav kot dejavnika v mednarodnih odnosih. - *. ••. Na konferenci so se pokazale solidarnost, želja in pripravljenost kontinuirano dolgoročno sodelovati, pa tudi enotno nastopati na mednarodnem prizorišču, zlasti, če gre za vp-ašanja splošnega interesa. Vsej kar je bilo v Lusaki doseženega, in soglasje, ki je to omogočilo, priča o odločnosti neuvrščenih držav, da nadaljujejo po tej poti, ob vse trdnejšem prepričanju, da je to edina možnost za ohranitev njihove neodvisnosti in nemotenega razvoja. Govoril sem že o tem, da ni bala šonterenca naperjena proti nikomur. Njen cilj so bili pereči problemi današnjega sveta. Ti problemi pa niso in ne morejo biti zgolj problemi neuvrščenih in držav v razvoju, temveč vse svetovne skupnosti. Lusaka — nov impulz neuvrščenosti Omeniti je tudi treba, da je konferenca omogočila vrsto neposrednih stikov in pogovorov med državniki posameznih držav. Sam sem se na primer posebej sestal in pogovarjal z več kot 40 šefi držav in vlad in drugimi predstavniki neuvrščenih. Pogovarjali smo se o problemih, ki so bili na dnevnem redu konference, pa tudi o možnostih za zboljšanje dvostranskega sodelovanja Tem pogovorom, ki so jih imeli voditelji delegacij in drugi udeleženci konference, je pripisati, da je dozorelo marsikaj, kar smo na koncu konference enotno sprejeli. Med drugim so pogovori prispevali tudi k dvostranskemu zbližanju in celo k ublažitvi nekaterih sedanjih razlik in sporov med posameznimi državami. Na koncu lahko rečem, da je zborovanje v Lusaki dalo nove kvalitete in nove impulze neuvrščenosti, ki se — kot politično gibanje in kot nova spodbuda demokratizaciji mednarodnih odnosov — čedalje bolj uveljavlja na vsem svetu. Kako to politiko upoštevajo, med drugim potrjujejo tudi priznanja, izrečena z raznih strani med konferenco in po njej. Neuvrščenost ima vse pogoje, da postane univerzalna zasnova novih mednarodnih odnosov, temelječih na načelih mirne in aktivne koeksistence, na načelih neodvisnosti, enakopravnosti In vsestranskega mednarodnega sodelovanja. Potemtakem lahko utemeljeno pričakujemo, da bodo neuvrščene države v svojem delu deležne ne samo razumevanja, ampak tudi podpore in sodelovanja mnogih drugih držav ter demokratičnih in miroljubnih sil na svetu. Sicer pa najnovejši razvoj na svetu kaže, da se težnje mnogih narodov čedalje bolj enačijo s stremljenji neuvrščenih držav in glavnimi cilji politike neuvrščanja. V Lusaki smo se trdno dogovorili, da tokrat ne sme ostati pri deklaracijah m resolucijah, ampak da se je treba lotiti dela z namenom, da uresničimo, kar smo se domenili. Danes, obu koncu jubilejnega zasedanja generalne skupščine OZN, vidimo, da se je to začelo potrjevati v dejanjih. Na zasedanju je bil storjen korak naprej .v krepitvi akcijske enotnosti neuvrščenih držav. Sirote odmev in vpliv konference v Lusaki sta našla popoln izraz tako v stališčih, ki so piišla na dan v splošni razpravi, kakor tudi še bolj v pripravljenosti neuvrščenih držav za skupno delo v delovnih organih OZN to pri sestavljanju temeljnih dokumentov/zasedanja. Med tenu dokumenti so med drugim deklaracija ob 25-letnioi OZN, deklaracija o načelih prijateljskih odnosov med državami, deklaracija o mednarodni strategiji razvoja in program akcije >a uresničitev deklaracije o dekolonizaciji. Seveda so pri sprejemanju teh dokumentov neuvrščeni tesno so- delovali z delegacijami drugih držav. Omembe vredno je tudi to, da so predstavniki vrste držav, ki sicer ne gredo v krog neuvrščenih, poudarili pomen sklepov, sprejetih v Lusaki, in ae nanje sklicevali. Ves čas zasedanja je bilo živo čutiti duha Lu-sake. Ne smemo pa se slepiti z utvarami, da bo šlo odtlej vse gladko in da ne bomo tudi ▼ prihodnje zadevali na težave in spore. Zato morajo neuvrščene države, opirajoč se na tisto, kar so doslej dosegle, nadaljevati svojo dejavnost in tu ne smejo popustiti. Ustavil sem se malo bolj pri dejavnosti neuvrščenih spričo dela naše države v pripravah in med potekom zgodovinske konference v Lusaki in spričo nalog, ki nas čakajo pri uresničevanju sklepov konference. Zainteresirani smo za dogajanje v Evropi Tovariši in tovarišice, Jugoslavija kot evropska država je zainteresirana za vsa dogajanja v Evropi zlasti 1» za popuščanje napetosti in nadaljevnje pozitivnih procesov. Za to smo se stalno potegovali in prispevali, kolikor smo 'največ mogli Pri tem smo izhajali in izhajamo iz prepričanja, da bi'politično stabilna, a sicer gospodarsko razvita Evropa — v kateri bi odnosi sloneli na enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju — ogromno pomenila za mir in varnost na vsem svetu. Nadaljevanje pozitivnega razvoja v Evropi bi imelo izreden pomen za ureditev mednarodnih odnosov nasploh, tako kakor napetost in odkriti spopadi in krize drugod po svetu hromijo, lahko pa celo zaustavijo procese popuščanja in sporazumevanja v Evropi. Torej ni dvoma, da vse tisto, kar se dogaja na naši celini, presega njene okvire. O tem govorijo tudi izkušnje iz preteklosti. Dve svetovni vojni sta se začeli ravno v Evropi in se tu v glavnem tudi končali. Na tleh te celine so tudi danes koncentrirane velike vojaške sile, dediščina druge svetovne vojne in poznejšega obdobja hladne vojne. Se zmeraj se soočamo z blokovsko razdelitvijo, z zaprtimi ekonomskimi grupacijami in z raznimi drugimi pregradami. Kot evropska država je Jugoslavija zelo zainteresirana za razvoj sodelovanja na vseh področjih m z vsemi državami naše celine. Na tem področju smo v zadnjem času dosegli pomembne uspehe. Nam je torej tudi ,za izboljšanje položaja v 4vropi in za okrepitev prijateljskih stikov z evropskimi dr-žavami. kar je takš Mi >taWb a diesel-skim lokomotivam. Za sanacijo predora bi potrebovali okrog pet milijonov dinarjev in prav toliko za popravilo solkanskega mostu, prek katerega se zdaj odvija promet z minimalno hitrostjo. Solkanski most je bil zgrajen v letih 1904—1908 in je bil naj večji kamniti most v Evropi. Med prvo svetovno vojno je bil precej poškodovan srednji del. Takoj po vojni so zgradili železno konstrukcijo, kmalu nato pa so ga Italijani obnovili v prvotni obliki. Tudi zadnja vojna mostu ni prizanesla. Večkiat so ga bombardirali, vendar ga je zadela le ena bomba, ki je padla skozenj v Sočo. Dolga leta po vojni je promet potekal normalno preko tega kamnitega giganta. l’o letu 1962 so se pojavdi prvi znaki erozije vode. Od leta 1966 do letos znaša vertikalni premik na skrajnem oboku 70 mm, horizontalni v smeri proti Solkanu pa 39 mm. Tako so se že pojavile razpoke, v zadnjem času pa še premiki zemeljskih plasti okrog mostu. Promet se odvija s skrajno previdnostjo in stalni čuvaj, ki je na mostu, mora sproti seznanjati pristojne z morebitnimi spremembami. Ce solkanskega mostu in okolice ne bodo prav kmalu pričeli sanirati, potem je zdaj že začetek njegovega konca. Železniško transportno podjetje iz Postojne je sicer že pričelo z najnujnejšimi sanacijskimi ukrepi, ki pa so res najnujnejši in pomenijo le toliko, da ne pride do nesreče. Toda kaj bo. če pride naliv ali dolgotrajno deževje? Tedaj bosta nevarna tako deroča Soča kot teren okrog obokov. V Postojni trdijo, da sami popravila ne zmorejo, ker nimajo denarja, promet pa iz leta v leto upada. Med gori-škimi podjetji ni zanimanja za prevoz po železnici in večja podjetja so se preusmerila na kamionski prevoz. Goriška podjetja tudi «korajda niso vpisala posojila, ker so njihovi predstavniki pred meseci zatrjevali, da bodo delno krili sanacijo mostu. Kljub temu. da je zdaj položaj že kritičen, denarja še ni. Hkrati si v Postojni tudi prizade- INGRA pripravlja ZAGREB, 18. nov. (Tan-njug> — Poslovno združenje INGRA v Zagrebu pripravlja ustanovitev konzorcija za gradnjo tur-stično-hotelskih objektov na Jadranu, pri čemer naj bi deloma sodeloval tudi tuji kapital. Ta poslovna grupacija ima v načrtu tudi, da bi ustanovili banko za naše izseljence in delniško družbo v tujini, z njenimi delnicami naj bi naši delavci podprli razne gospodarske naložbe v državi. r f.A-tOČJflK! D=1A SO KEZGOOVO ZAVAROVANI vajo ugotoviti, kdo je krivec, da je v zadnjih letih prišlo do deformacije vodnega toka Soče. So to morda elektrarne ali pa kaj drugega? Ne !e na železnici, tudi drugi strokovnjaki trdijo, da železnica za premika mostu in terena ni kriva. Vodna skupnost in vodni sklad SRS se upirata, da bi plačala del investicij, ker to ni »njihov delokrog«, gospodarstvo nima posluha, železnica je brez denarja ... Kaj torej? ANDREJ PIRKOVIČ CkkSix\Jty N Ki HIT CLUB • ■ ■ ■ • v ■ ■: 1 ,V * ■ Adriat jm: . g g ... TOURIST AGENCV UP m express PORTOROŽ hotel LUCIJA ■ REKLAMNE TABLE — Samo nekatere izmed tistih, ki so postavljene oh cesti škofije—Sečovlje. Zakaj potem tendenciozna trditev, da podjetja iz drugih republik ne morejo dobiti dovoljenja za postavljanje reklamnih ta. bel na obalnem območju? Foto: J. Mikuž Resnica o »kitajskem zidu“ Žaljiv očitek zagrebške TV v oddaji Stop dne 9. novembra, da se slovensko obalno območje zapira vase in mu gre samo za devize - Samo nepoznavanje dejstev? - Še tesnejše sodelovanje »Glede na demografske in materialne vire bo terjalo uresničenje začrtanega druž-beno-gospodarskega razvoja odprtost območja nasproti vsem zunanjim činiteljem, ki so pripravljeni tu zaposliti svoje delovne sposobnosti in materialne naložbe,« so poudarili v stališčih obalnega sveta, ko je ta 30. junija letos pretresal smernice za program dolgoročnega razvoja obalnih občin. PRI ZAVAROVALNICI SAVA Prav zavoljo tega so se v javnosti na obalnem območju porodila tembolj različna vprašanja ob oddaji STOP, ki jo je posnela zagrebška RTV, prenašala pa ljubljanska RTV 9. novembra. V tej oddaji je njen avtor Zvonko Letica ponovil že pred tem v »Vjesniku u srijedu« neargumentirano napisan, žaljiv očitek: Obalno območje se zapira vase. gre mu samo za devizni dohodek, manj donosni domači turizem pa prepušča južneje ležečim turističnim območjem, delovnim organizacijam iz drugih republik zapira vrata in s tem omogoča podjetjem svojega območja, da pobirajo sadove. Te svoje trditve je avtor položil na usta neka te-, rih intervjujancev, katerim pa je njihove izjave »ostrigel«, potem pa operiral ali s polovičnimi resnicami ali pa skušal sam iz njih napraviti samovoljne kombinacije. Kot povsod, pa se je tud: tukaj izkazal, da je polovična resnica — cela laž. Sporazum o trgovini z Grčijo BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug) — Jugoslovanska In grška delegacija sta danes v Beogradu podpisali protokol o blagovni menjavi v letu 1971, ki predvideva za približno 100 milijonov dolarjev blagovne menjave. Jugoslavija bo izvažala v Grčijo večinoma kmetijske proizvode, izdelke črne in barvaste metalurgije, opremo, kemične izdelke, les in papir, uvažali pa bomo bombaž, valjane izdelke, usnje. južno sadje, kemične izdelke in blago široke potrošnje. Razprava o funkcijah federacije LJUBLJANA. 18. nov. — Na današnji seji komisije CK ZKS za vprašanja družbenopolitičnega sistema, na kateri so sodelovali tudi sekretar sekretariata CK ZKS Andrej Marinc in člani sekretariata, so razpravljali o izhodiščih, ki jih je pripravila komisija za sejo CK, na kateri bodo v začetku decembra razpravljali o spremembah v federaciji. R razpravljale! so zavzeto izrekali svoja mnenja in dodajali ter preoblikovali pred. ložene formulacije, zaradi česar je komisija sklenila, da se bo prihodnji teden znova sestala in pregledala prečiščen predlog izhodišč, da bi ga potem posredovala v nadaljnjo razpravo na sejo CK ZKS. H. S. Dejstev ni mogoče obračati Pri turizmu ob slovenski obali gre samo za deviznj dohodek, za petične tuje goste — so lahko dobili vtis gledalci Leticove odaje STOP. In dejstva? Lani je bilo ob slovenski obali 150.000 tujih in 107.000 domačih gostov. Letos je število domačih gostov poraslo na 116.000, tujih gostov pa je bilo nekoliko manj in sicer 146.000. V odstotkih to pomeni, da je bilo 39 odstotkov domačih in 61 odstotkov tujih gostov. Ob istem času pa NAPISI PRIČAJO — Tisti, ki obiskujejo obalna mesta, lahko že iz napisnih tabel vidijo, kako neresnična je trditev, da je obalno območje zaprto za podjetja iz drugih republik. Foto: J. Mikuž je bilo med vsemi gosti v Splitu 33 odstotkov domačih, v Opatiji 21 odstotkov, ▼ Dubrovniku 22 odstotkov, v Rovinju 23 odstotkov, v Pulju 25 odstotkov, v Poreču 16 odstotkov. Vse turistično območje hrvaške Istre je lani imelo 25 odstotkov nočitev domačih ter 75 odstotkov no-čjtev tujih gostov. Cernu torej očitek, da gre prav turizmu slovenske obale zgolj za devizni dohodek? Ne govori proti temu tudi podatek, da je od 16.700 turističnih postelj na obalnem območju kar 6.100 v počitniških domovih in kolonijah? Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v hotelih 48 odstotkov nočitev, v počitniških domovih 18 odstotkov, v avtokampih 13 odstotkov, v zasebnih sobah pa 21 odstotkov. V SR Hrvatski je bilo prav tako lani 38 odstotkov nočitev v hotelih, 20 .odstotkov v počitniških domovih, 18 odstotkov v avtokampih, 24 odstotkov pa v zasebnih sobah. Letos je bilo ob slovenski obali 44 odstotkov, kar zgovorno priča, kako na pesku zgrajena je trditev, da na obalnem območju ni prostora za domačega gosta, saj so počitniški domovi namenjeni predvsem njemu, pa tudi v hotelih je bilo letos več domačih gostov kot lani. Odprtost za samoupravne poslovne pobude V obalnih občinah ni prostora za podjetja od drugod, še zlasti pa ne iz drugih republik, namiguje sestavlja-lec oddaje STOP. V vseh treh občinah ima svoje poslovalnice in trgovine 36 delovnih organizacij iz drugih republik, 31 v občini Koper, 3 v občini Izola, 3 pa v piranski občini. Med vsemi zaposlenimi v vseh treh občinah, jih je kar 20 odstotkov - iz drugih republik'. Samo v občini Koper pa je izmed 3930 zaposlenih kar 20.9 odstotka iz drugih republik. Odprtost tega območja se med drugim odraža tudi v tem, da podjetja s sedežem v obalnih občinah odpirajo obrate tudi drugod. Tako gradi Tomos obrat v Buzetu, podjetje Slavnik ima v hrvaški Istri povsem samostojne samoupravne enote, učinkovito je sodelovanje med pi-ransko Splošno plovbo in re-ško Jugolinijo. Koprska luka najtesneje sodeluje z re-ško in puljsko luko. Izmed sedmih špediterskih podjetij, ki imajo svoje enote v koprski luki, jih je 5 iz drugih republik, izmed štirih agencijskih podjetij so tri izven tega območja. Izmed treh agencij za oskrbo ladij sta dve iz drugih republik. Tu imajo svoje poslovalnice re-ski Jadroagent, Brodospas Split ima tu svojo enoto za remorkažo, graditev koprske luke pa je sploh zgled za najširše poslovno-tehnično sodelovanje, železarna Sisak ima dolgoletno pogodbo o gradnji skladišč s cevnimi elementi. Tu gradijo podjetja Termoelektro iz Beograda, Utva iz Pančeva in mnogi drugi. Globoke korenine sodelovanja 2e od nekdaj se je razvijalo plodno sodelovanje občin tega dela Istre in ga nikoli niso mogli preprečiti. Tako sodelovanje se razvija tudi zdaj. Predstavniki skupščin slovenskega in hrvaškega območja imajo številne stike, na katerih pretresajo urejanje skupnih zadev. Pri urejanju vodovoda v Gradulah sodelujejo podjetja iz hrvaškega dela Istre ter koprski rižanski vodovod, ki pri skupni vrednosti investicije 120 milijonov dinarjev soinvesti-ra 22 milijonov dinarjev. Dogovor delavcev s ceste Na pobudo sindikata bodo organizirali 9. decembra konferenco POSTOJNA, 18. nov. — Na današnjem sestanku predsednikov sindikalnih organizacij delavcev podjetij, ki delajo na novi avto cesti Vrhnika— Postojna—Razdrto — vodil jo je predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Capuder — so razpravljali o organizaciji prve konference sindikatov gradbenih delavcev s tega slovenskega gradbišča. Dogovorili so se, da bo konferenca 9. decembra v Postojni, osrednja tema pa bo poročilo predstavnika in- , vestitorja, ki naj bi poročal 1 o dosedanjem poteku del na avto cesti, mimo tega pa, kakšni so življenjski in delovni pogoji delavcev, ki so tu zaposleni. V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh izvajalcev del — Slovenija-ce-ste, Mavrovo, Partizanski put, Gippos, Gradis, Primorje in nekaterih družbenopolitičnih organizacij — so ugotovili, da je sicer samoupravni dogovor o nagrajevanju zaposlenih na gradbišču avto ceste bolj ali manj dobro sprejet, vendar obstajajo še določene razlike, kajti nekatera podjetja, zlasti iz drugih republik imajo podobne samoupravne dogovore tudi v svojih republikah, ki pa se s samoupravnim dogovorom v okviru Slovenije deloma razlikujejo. Tu gre zlasti za razmerja v osebnih dohodkih nekvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, IZTOK AUSEC Koprska in buzetska občina skupno urejata cesto Koper—Buzet, hrvaška podjetja in tudi občine pa so se zedinile, da bodo vsako leto pripravili sejem »Primorska razstavlja«, ki so ga organizirali letos prvikrat in je bil svojevrstna manifestacija sodelovanja in povezovanja hrvaške , in slovenske Istre ter Primorske. Takih dejstev, ki govorijo o odprtosti obalnega območja na vse strani, je toliko, da so očitki v televizijski oddaji o »kitajskem zidu« na naši obpli le povod za vprašanje, kdo in zakaj je hotel škoaovau temu, vse bolj razvijajočemu se sodelovanju v korist občin, delovnih kolektivov in ... . , . . V- Um - *!„ i vseh prebivalcev tega dela Slovenije in Hrvaške. Kako je mogoče, da so tak očitek ponovili (pred časom ga je sprožil Vjesnik u srijedu)? Gre za nepoznavanje dejstev? Skušajmo verjeti, da je tako. To še zlasti zaradi ,tega, ker konkretna politika gre v povsem drugo smer. To je v smer, ki je bila podčrtana na nedavnem sestanku predstavnikov Slovenije in Hrvaške na Bledu. Njeno gibalo je sodelovanje v obojestransko korist občin, območja, v korist republik, katerih sestavni del so ta območja in v korist naše socialistične skupnosti v celoti. GUSTAV GUZEJ Slovenci in posojilo za ceste Na nedavni tiskovni konferenci o hitrih cestah v Sloveniji sp govorili tudi o predvidenem ljudskem posojilu za gradnjo sodobnih cest. Nekatere študije in ankete kažejo, da hi Slovenci precej na široko odprli denarnice, če bi bilo treba zbirati denar za nove ceste. Nekateri ceilo menijo, da bi v naši republiki s posojilom lahko zbrali okrOg 400 milijonov, kar je nedvomno že lep denar. Seveda pa slišimo pripombe, da s »klasičnim« posojilom bržkone ne bi kaj dosti dosegli. Slovenec je sicer navdušen za moderne ceste, ni pa tako »goreč«, da bi svoj denar kar na debelo žrtvoval »domu na oltar«. Gre za to, da je inflacija še vedno prisotna in še tako lepe Obresti ne morejo odtehtati negativnih vplivov pri razvrednotenju denarja. Zato nekateri menijo, da bi morali ljudsko posojilo — če bi se zanj odločili — opreti na bolj poslovne elemente, tako da bi tisti, ki bi posodil denar za gradnjo cest, po določeni dobi dobil povrnjeno najmanj tisto realno vrednost diharja, kakršno je vplačal ob posojilu. I. P. Proti centralistični poštni hranilnici V razpravi o bančnem sistemu m kreditno monetarni politiki je upravni odbor gospodarske zbornice Hrvatske izrazil nekaj pomislekov k predlogu zakona o spremembi zakona o bankah in kreditnih poslih, o katerem prav te dni teče razprava v zvezni skupščini. Hrvaški gospodarstvenika nasprotujejo predlogu, po katerem naj bi poštno hranilniške posle organizirali kot posebno centralizirano bančno ustanovo s pravico samostojnega plasiranja sredstev od zbranih hranilnih vlog. Zdaj poštna hranilniška služba odvaja zbrana sredstva Narodni banki in nima pravice samostojno plasirati ta sredstva. Upravni odbor ima tudi pomisleke glede določbe zakonskega predloga o spremembi predpisov o ročnosti sredstev in plasmajev bank, kar pomeni, da bi poslej banke samostojno ocenjevale primemo strukturo kratkoročnih in dolgoročnih kreditov glede na obseg kratkoročnih in dolgoročnih sredstev. V nasprotju z oceno zvezne gospodarske zbornice je upravni odbor izrazil mnenje, da bi z odpravo razlikovanja sredstev in kreditov po ročnosti omogočili bankam, da pod določenimi vplivi in pritiski povečajo investicijska posojila za osnovna sredstva na škodo kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, kar bi se v končnem efektu spremenilo v pritisk na Narodno banko za nove kredite in novo denarno emisijo. F. S. Napihnjena motorizacija Član republiškega izvršnega sveta Boris Vadnjal je v zadnjem času na raznih posvetovanjih večkrat poudaril, da je v naši republiki motorizacija precej »napihnjena«, podobna nekakšnemu zračnemu balončku, ki sicer slepi z lepim videzom, vendar ga lahko že rahla sapica uniči. Po izjavah Borisa Vadlnjala ima povpreč-neslovenski avtomobilist v svojem motorju celo nekaj več kubičnih centimetrov kot povprečni avtomobilist v sosednji Italiji in Avstriji, čeprav vemo, da je narodni dohodek na glavo prebivalca v Avstriji in Italiji (zlasti v severnem delu Italije) precej višji kot v Sloveniji. Vsekakor si Slovenec lahko privošči nekoliko boljši avto, kot bi ai ga sicer lahko, predvsem zaradi zelo nizkih stanarin, skromnih komunalnih dajatev, razmeroma nizkih cestnih taks, nizke cene bencina itd. Po besedah Borisa Vadnjala razvoja avtomobilizma sicer ne bomo niti malo zavirali, pač pa ga bo treba z ekonomskimi ukrepi spraviti v realnejše okvire, tako da bo poprečni slovenski motorizirane« dobro premislil o številu konjskih moči in kubaturi motorja, ko bo kupoval avto. I. P. »Tragedija je biti alkoholik" »Iz potreb, obilice težav in iskrenih želja, iz spoznanja, da so alkoholiki bolniki, ki potrebujejo zdravljenje in razumevanje, se je rodil program dela našega kluba zdravljenih alkoholikov. Alkoholika je najteže osvestiti, ga pridobiti za zdravljenje. Ko pa stori ta korak, in če ne pije leto dni ali dve leti, je uspeh dosežen. Klub zdravljenih alkoholikov vključuje člane obeh spolov in različnih starosti; zaposlene in orez dela, poročene in samske, pa tudi razvezane. Vse povezuje skupna želja in cilj čimbolj si pomagati iz brezna, v katerega jih je potegnil alkohol, ki je mnogim uničil družine in dostojanstvo. Tragedija je biti alkoholik. Nerazumevanje okolice, posmeh in težave so njegovi nevabljeni spremljevalci. Bil sem že na robu propada, ko sem končno priznal, da sem alkoholik, spoznal, da bo potrebna dolga, odrekanj polna pot, da se bom iz obiiiee problemov, ki so me dušili, spet dokopa’ do tja, kjer sem začel. Alkoholiku stoje ob strani predvsem zdravniki in socialni delavci, katerim gre vse priznanje. Toda vprašujem vse, ali je alkoholizem samo socialni in zdravstveni problem, ali ni tudi družbeni in politični, ali ni skrajni čas, da problemu posveti pozornost širša skupnost. Odprle so se mi oči, kaj povzroča alkohol. Saj je hujši ko rak, napada vse organe, uničuje človeka kot osebnost. Postopoma postaja alkoholik razvalina in le katero podjetje ga bo vzelo na delo. Povsod se ga ustrašijo — pijanca, ki je nesoliden, neodgovoren delavec. Na lepem postanejo nična vsa še tako z zvenečimi imeni podpisana priporočila. Povsod terjajo dokaze, da je alkoholik nehal piti, da se zdravi ... Sem v najlepši življenjski dobi, pa sem vsem odveč, v breme sebi in drugim, družini, družbi. Vse druge sem krivil za svoj položaj, le sebi sem prizanašal. Seaaj si pravim, le zakaj ne znaš pite predvsem po svoji krivdi si prišel tako daleč. Koliko kolegov sem imel ob kozarcu, ko pa sem zdrsel na dno, ni več niko-£ar, še sorodnika ne, ki bi me obiskal na zdravljenju, V klub radi zahajamo, tam smo' pravi tovariši. Bodrimo drug drugega, se kontroliramo, če smo trezni in se nenehno zanimamo, kako uspevamo v službi. In če kateri pade — tudi to se dogaja — ga ne obsodimo, temveč dvignemo.« Iz razprave neke letne skupščine kluba zdravljenih alkoholikov. M R Višje obresti za devizno varčevanje? Med ukrepi, ki jih pripravljajo za prihodnje leto — * t1!111)! naj bi spodbudili naše delavce, zaposlene v tu-jmi, da bi vlagali zaslužek v jugoslovanske banke — je tudi predlog, naj bi zvišali obresti za devizno varče-vanje. Višje obresti bodo veljale tudi za lastnike deviznih hranilnih vlog na deviznih računih v državi. INDUSTRIJA POHIŠTVA „ST0L“ KAMNIK razstavlja pisarniško pohištvo BIRO/E in organizacijska sredstva po sistemu VOKO INTERBIRO - ZAGREBŠKI VELESEJEM — PAVILJON 8 a, OD 16.—21. NOVEMBRA 1970 STOL DELO ir stran $ Novice LJUBLJANA: koncerti ameriške pianistke — V okriru turneje po Jugoslaviji bo Rut h Slenczynska, pianMka ia ZDA, nastopila tudi v nekaterih krajih Slovenije. Festival Ljubljana je pripravil njen recital ▼ Viteški dvorani v Križankah v petek, 30. novembra ob 30.15, posredoval pa je to koncerta v Kranj — tamkajšnja Glasbena Sola Je organizirala nastop v soboto, 21. novembra ob 10. uri v dvorani Glasbene tole. in v Novo mesto, kjer bo koncert v domu kulture v ponedeljek, 23. novembra ob 10.30. Na vseh treh koncertnih večerih bodo na sporedu dela: Brahmsa. Scarlattija, Chopina, Debussyja in Beethovna. LJUBLJANA: klub ljubiteljev filma — Klub ljubiteljev (Uma prične drevi ob 19.30 uri v filmskem oddelku Pionirskega doma s projekcijami kratkih filmov. Danes bedo na sporedu filmi Kino kluba Ljubljana. LJUBLJANA: gostovanje ruskega koreografa — V Ljubljano Je ponovno prispel znani ruski koreograf svetovnega slovesa Sergej Lifar iz Parim, ki pripravlja z našim baletnim ansamblom premiero novega baletnega večera. Sergej Lifar je 40 let vodil balet pariške opere, je avtor več kot 110 baletnih del. izdal je vrsto knjig o plesu, predava na Sorbonni zgodovino in teorijo plesa, hkrati pa je tudi rektor L 'Universitčde la Danse v Parizu. Pretekli mesec Je bil z vsemi častmi sprejet med francoske akademike. LJUBLJANA: »Likovni svet otrok in mladine« — Danes ob 11. uri bo v dvorani A Gospodarskega razstavišča III. republiška razstava »Likovni svet otrok in mladine«. Ob otvoritvi bodo mladim likovnim ustvarjalcem in likc/vnim pedagogom podelili nagrade. Razstavo prireja pod pokroviteljstvom zveze likovnih pedagogov Jugoslavije društvo likovnih pedagogov Slovenije s sodelovanjem savoda za šolstvo SRS. * LJUBLJANA: razstava v Moderni galeriji — V okviru Ateljeja 70 bo drevi med 18. in 19. uro otovoritev razstave slikarskih del Hermana Gvardjančiča in Borisa Jesiha. LJUBLJANA: razstava del študentov arhitekture — Sinoči so na oddelku za arhitekturo pri FAGG odprli razstavo grafičnih del študentov četnega letnika prof. Eda Ravnikarja. Na njej je predstavljenih okrog sto zanimivih primerkov »kolažev« in različnih stilov pisav — od antique ki unciale pa vse do gotice. Razstava je prikaz ustvarjalnega dela in dosežkov študentov, ki so imeli štirinajstdnevni intenzivni grafični tečaj, na katerem sta kot w-nanja gosta predavala dipl. ing. arch. Valentin Scagnettl m dipl. ing. arch. Jože Brumen, docent za kompozicijo pri akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljene grafike bodo na ogled do konca novembra. ZAGORJE: bienale umetniške besede — Na predlog sveta za kulturo bo občinska skupščina Zagorje danes razpravljala o ustanovitvi bienala umetniške besede. Bienale naj bi pripravljal tudi večere proze in poezije, gledališke predstave in druge kulturne prireditve. TRBOVLJE: gostovanje Tržačanov — Na povabilo DPD Svobode H bodo v soboto gostovali ▼ Trbovljah člani prosvetnega društva Vesna iz Križa pri Trstu. Predstavil se bo moški nevski zbor, dramska skupina ter modemi vokalni ansambel. Dramska skupina bo uprizorila enodejanko Mileta Klopčiča »Mati«. JESENICE: literarno srečanje — Jutri se bodo v mali dvorani delavskega doma na Javorniku srečali mladi jeseniški literati z ljubljanskimi in jeseniškimi književniki Valentinom Cundričem, Ervinom Fritzem, Mihom Klinarjem. Tonetom Kuntnerjem m Cvetkom Zagorskim. Srečanju. ki ga je pripravil klub »Tone Čufar«, bo sledil pogovor o življenju na Jesenicah. RAVNE NA KOROŠKEM: aktualna vprašanja slovenske kulture — Danes prireja medobčinski svet ZKS za Koroško razgovor s predsednikom zveze kultumoprosvetnih organizacij Slovenije Ivom Tavčarjem o aktualnih vprašanjih slovenske kulture. Po razgovoru se nameravajo pogovoriti o skupnih nalogah komunistov, ki delajo na kulturnem področju. DLARIBOR: gostovanje simfoničnega orkestra RTV — Simfonični orkester RTV Ljubljana bo drevi ob 20.15 gostoval v Unionu. Koncert bo dirigiral Samo Hubad, solist bo violončelist Ciril Škerjanec. Spored obsega »Vizijo« leto« umrlega slovenskega skladatelja in dirigenta, dolgoletnega ravnatelja mariborske opere Demetrija žebreta. koncert za violončelo in orkester Arama Hačaturjana in Brahmsovo 2. simfonijo. Nocojšnji koncert bo prvi od treh gostovanj, ki jih bo imel naš vodilni orkester to sezono v Mariboru. ZAGREB, nagrada filma »Lisice« — Jadran-film J« sporočil, da je Papičev film »Lisice« osvojil na mednarodnem filmskem festivalu v Chicagu drugo nagrado. 22. novembra bodo ta film prikazovali tudi v Londonu, kjer bo mednarodni filmski festival. BEOGRAD: premiera »Neretve« v Bukarešti — Od 24.—29. novembra bodo v Bukarešti, Moskvi, Varšavi in Pragi premiere Bulajičeve »Neretve«. Za film je v omenjenih mestih veliko zanimanje. BEOGRAD: »Pogumni novi svet« — Pod tem naslovom bo v Beogradu med 8. in 16. januarjem 1971 veliki mednarodni Ulmski festival. Na prireditvi, katere poglavitni namen je informativen, bodo prikazali 60 najboljših filmov iz 20 nacionalnih produkcij. Temeljni kriterij festivala bo kakovost predvajanih del: zategadelj bodo nacionalne proizvodnje zastopane zelo različno. Tako si bo na primer mogoče ogledati deset ameriških filmov, šest italijanskih, šest angleških, nekaj sovjetskih itd. Festival bo razdeljen na tri dele. V prvem bo prikazan izbor zmagovalcev s svetovnih festivalov, v drugem najnovejša dela velikih režiserjev in mladih ustvarjalcev, v tretjem delu pa bodo filmi, ki govore o razmerju med umetnostjo in družbo — socialnopolitični filmi. V okviru festivala bo tudi simpozij na temo »Umetnost in družbeni napredek«, festival otroškega filma (v sodelovanju z UNICEF) ter festival ljubezenskega filma. Festival ne bo podeljeval nagrad. V osmih dneh si bo lahko ogledalo najboljše sodobne filme vsaj 50.000 gledalcev. Filme bodo prikazovali tudi v tovarniških dvoranah, v vaseh in študentovskih naseljih, osrednje prireditve pa bodo v veliki dvorani Doma sindikatov in v kinematografu Kozara. Šolski A in B program Ob razpravi o šolskih športnih društvih v slovenski skupščini Pogostokrat je prihajalo do nemogočega položaja, ko eo rami dejavniki šali vsiljevali naloge, prepričani, da se jih finančna plat ne tiče. Zahteve po povečanem delu isti denar — ki ga je bilo v tistih časih v šolstvu izrazito manj kot v večini drugih dejavnosti — » počasi, a vztrajno in odločno porajale tudi zahtevo po vsaj minimalnem šolskem programu, ki bi bfl tudi za financerje obvezen. Ce bi to dosegli, bi zagotovili to, da bi vsaj minimum lahko zagotavljali učencem v Sloveniji. Prosveto jkul turni Obor slovenske skupščin« j« minuli teden med drugim napravljal o šolskih športnih društvih in, ugotavljal, da Je ta' dejavnost velikega pomena za adravo rast otrok. Nedvomno bo tem društvom, ki to zdaj vključujejo vsaj 90.000 učencev osnovnih in srednjih tol. res treba posvetiti večjo pozornost, saj gre za eno izmed najbolj množičnih oblik telesne vzgoje. V tej razpravi je bila s strani pobudnikov te razprave v slovenski skupščini omenjena misel, da gre za tako pomembno plat šolske vzgoje. da bi morali šolska športna društva uvrstiti v tako imenovani A program, to je med tiste dejavnosti, ki so za vsako šolo na Slovenskem obvezne in ki jih mora sofinancirati republiška izobraževalna skupnost, kadar v blagajni temeljne Izobraževalne skupnosti ni dovolj denarja. S tem Je bila znova sprožena misel o razširitvi tistega dela učnovzgojne dejavnosti v osnovni šoli, ki je obvezna in za katero je najprej treba najti denar in vse drugo. Gre za to. da se je v dosedanjem obdobju dejavnost osnovne tole zelo razširila in da imajo svoj delež pri tem ne samo šolski organi, ki skrbijo za osnovni učni program, ampak ttdi številne izvenprosvetne organizacije, ki bi del splošne vzgoje rade vključile že v osnovno šolo. Pri tem širjenju obsega osnovnošolske dejavnosti se je seveda dogajalo to. da so šole prevzemale novosti predvsem tam, kjer je bil denar. In tako se je dogajalo, da so šole v bogatejšem okolju razvile takšno dejavnost, ki sploh ni bila več primerljiva z dejavnostjo tol v revnejših predelih Slovenije. Razen tega pa se je dogajalo tudi to. da so šole največkrat prevzemale novo delo ne glede na to. če so za to dobile dovolj potrebnih dodatnih finančnih sredstev. vsem Kjer pa bi imeli finančne in druge možnosti za kaj več, naj bi po svojih sposobnostih razvijali tudi tisto. 2elja se je uresničila ob nastanku izobraževalnih skupnosti in ob sklepu, da bo republika preko republiške izobraževalne skupnosti zagotavljala temeljnim izobraževalnim skupnostim dogovorjena dopolnilna sredstva za financiranje obveznega, to Je takoimenovanega A programa. Toda takoj, ko smo to dosegli. so že nastajali protesti zoper tako delitev šolskega dela na A in B program, češ vse, kar dela Sola, Je potrebno in učnovzgojni smoter je mogoče doseči samo v sklopu celotne osnovnošolske dejavnosti. Ta zahteva se je v teh nekaj letih pojavljala večkrat in zadnjič zdaj oh zahtevi, da se šolska športna društva vnesejo v A program in potem v odgovoru na to zahtevo, češ da ne more iti za tako vsiljevanje zdaj tega zdaj onega ter da naj celotno delo osnovne tole postane A program. Ob tej zadnji trditvi, češ da se je treba zavzemati za to, da postane celotna osnovnošolska dejavnost A program, je gotovo velika resnica. 2al pa se za njo skriva žalostna izkušnja prejšnjih let, ki kaj zgovorno dokazuje, da tega finančno v Sloveniji nismo zmožni napraviti. Nismo bili zmožni niti ta- Maribor • v • Deset let višje agronomske šole Doslej 374 diplomantov - Močan dotok študentov iz vse Slovenije Hidrometeorološki zavod SRS r Ljubljani, Resljeva 18 razpisu j e 3 delovni mesti za HIDROLOŠKEGA TEHNIKA POGOJ je končana srednja šola in nekaj prakse v hidrološko sorodni stroki. Ponudbo z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev vložite pri tem Zavodu. Razpis velja 15 dni. 10806 Razpisujemo 4 prosta delovna mesta PAZNIKOV POGOJ: končana srednja šola ali 8-letka in starost do 26 let. Povečano štetje let. Nastop službe mogoč takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe. Ponudbe z življenjepisom pošljite ZAPOROM, Celje. 10658 Letos praznuje desetletnico obstoja tudi višja agronomska šola v Mariboru. Za pedagoško akademijo ter višjo pravno šolo je to že tretja višja šola, ki praznuje letos desetletnico. Medtem ko je morala večina višjih šol v Mariboru zaorali pred desetimi leti ledino, pe je višja agronomska šola vendarle imela določene »predhodnice«, predvsem v nižji vinarsko-sadjarski šoli, ki je bila ustanovljena že 1872. leta in ki se je 1922. leta spremenila v srednjo kmetijsko šolo in pozneje spet samo v dveletno vinarsko-sadjarsko šolo, ki je obstajala vse do 1941. leta. Leta 1945 je bila ustanovljena srednja kmetijska šola s štiriletnim šolanjem in deluje še danes. Logično nadaljevanje tega strokovnega šolstva je bila ustanovitev višje agronomske tole pred desetimi leti. Poprečno 43 % tako rednih kot izrednih študentov je ......................... OBRTNA ZADRUGA »SLAMNIK« MENGEŠ, KIDRIČEVA 28 — razpisna komisija« razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima po predpisih o javnih uslužbencih priznan naziv, za katerega se zahteva srednja strokovna izobrazba, — da ima najmanj 10 let dela v slamnikarski stroki, od tega najmanj 8 let na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji in da ima organizacijsko sposobnost, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje navedeno v 55. čl. Tem. zakona o podjetjih. — da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljanja dolžnosti direktorja podjetja, dokler prepoved traja, oziroma mu ni bil izrečen ukrep, ki ima za pravne posledice, da ne more opravljati funkcije direktorja. Kandidati naj pošljejo svojo vlogo skupno z dokazili o izpolnjevanju trii pogojev in potrdilo o nekaznovanju po 55. čl. Temelj, zakona o podjetjih na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu. 10854 z območja mariborske izobraževalne skupnosti, medtem ko prihajajo ostali študentje iz drugih predelov Slovenije, 15 »o pa jih je iz drugih republik. Zanimiv je tudi socialni sestav študentov, saj študira na ' tej šoli kar 75 °,o kmečkih in 16 % delavskih otrok. V desetletnem delovanju je na višji agronomski šoli diplomiralo 374 diplomantov, od tega 266 rednih in 108 izrednih. Od teh se jih je okoli dvajset odstotkov odločilo za študij na fakultetah. V zadnjem letu pa je močno porasel vpis na II. stopnjo visoke ekonomske in komercialne šole v Mariboru. S praznovanjem desetletnice šole, ki ga bo uvedla slavnostna seja šole, ter ogled razstave publikacij in del učiteljev, bodo začeli danes. FRANC SRIMPF krat, pred desetimi leti, nW ne danes. 8 tako aatotaso bi se ob upoštevanja tega dejstva torej posredno smna-U a to, da M razlike med obsegom dejavnosti naše osnovne tole večajo, namesto' da bi se manjšale. Razlog, kil govori za A in B program osnovne šole, gotovo ni niti sistemski niti pedagoški. Je pa v naših današnjih okoliščinah spričo pomanjkanja finančnih sredstev goi|>vo razumen, oziroma vsaj take narave, da ga hočeš nočeš moramo vzeti na znanje. Res pa je, da Je sedanji A program preozek in da bo del B programa gotovo v najkrajšem času treba vnesti v A program. Toda pri tem je treba povedati, da šolska športna društva skoraj gotovo niso taka stvar, ki bi se mogla primerjati, recimo z varstvom za predšolske in šolske otroke, ki Je zdaj tudi v B programu. J. SVETINA Priprava zakona »glasbenih šolah Po večmesečnem premoru se spet nadaljuje v slovenski skupščini razprava o zakonu, ki naj bi pravno uredil področje glasbenih šol, se pravi osnovnih glasbenih šol, to je tistih, ki jih ne obravnava noben drug zakon s področja vzgoje in izobraževanja. Lani se je bila obravnava ob tem zakonu zataknila pri izobrazbi sedanjih in bodočih učiteljev v teh šolah. Med tem časom je potem problem preučila posebna komisija, ki jo je organiziral republiški sekretariat za prosveto in kulturo, in se dogovorila za predloge, na osnovi katerih je bilo nato popravljeno besedilo zakonskega predloga. Spremenjeno besedilo je včeraj obravnaval odbor za vzgojo in izobraževanje kultumopro-svetnega zbora slovenske skupščine in ga sklenil podpreti. Obenem je zbor predlagal, naj bi skuščinska komisija za uskladitev visokošolskih Statutov obravnavala predloge glede profila učiteljev glasbenega pouka v vsem našem šolstvu in'predloge o izobraževanju tetf učiteljev ter. Statute uskladila s temi predlogi. Odbor je podprl nadalje tudi predlog zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z Izobraževanjem odraslih. J. S. FRANCE SLANA: MED CVETJEM (olje, 1970) — platno iz slikarjevega ateljeja Glasbeni dogodki Izvrstna gosta razigranega orkestra Italijanski dirigent Roberto Lenzi je z orkestrom Slovenske filharmonije poskrbel za nepozabno doživetje. Drugi koncert za zeleni abonma bo našemu občinstvu tako ostal v. kar najlepšem spominu. To pa še posebej zato, ker je s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije nastopila tudi izvrstna violinistka iz Odese Roza Fein. 2e takoj po uvodnih taktih Rousseiove Simfonije v g molu nam Je jasno, da stoji pred orkestrom temperamentni dirigent, ki zna orkester pripraviti k muziciranju, ne da bi hila pri tem zanemarjena tehnična stran poustvarjalnega procesa. Rousselova Simfonija ni delo, ki bi na mah osvojilo poslušalce. Hladno in razumsko obravnavanje sicer zanimivega tematičnega materiala v okviru dognane arhitektonske gradnje le težko navduši. In vendar Je Ro- taterpretacijo Simfonije — | zgledno spremljavo, ampak zlasti pa njenega drugega stavka — uspelo zaključiti prvi del koncerta. Po odmoru smo najprej slišali Koncert za violino in or. kester št. 1 v D-duru Sergeja Prokofjeva. V tem delu smo se srečali z izredno uspešnim poustvarjalnim sožitjem sovjetske violinistke, italijanskega dirigenta in slovenskega simfoničnega orkestra. Sovjetska umetnica Roza Fein je violinistka velikega formata. Njeno bogato tehnično znanje, čudovito oblikovanje tona, prefinjen okus — vse to je prišlo do izraza v doživetem muziciranju, ki v intenzivnosti ni niti za trenutek popustilo. Izvrstni interpretaciji Prokofjev ega vio. tinskega koncerta pa je v mnogočem pripomogel tudi dirigent, ki je znal poiskati tisto pravo mero prilagodi j i- berto Benzi s prepričljivo i vosti, ki se ne omejuje le na • . \ Stiska s prostorom Svet centralne tehniške knjižnice poslal pismo republiškemu izvršnemu svetu V torek, 17. t. m., je bala širša seja sveta centralne tehniške knjižnice v Ljubljani, katere so se poleg delavcev knjižnice udeležili tudi predstavniki tehniških fakultet in slovenskega gospodarstva. Uprava knjižnice je v delovnem poročilu za devet mesecev tega leta prikazala, da delo knjižnice v primerjavi s prejšnjim letom ni nazadovalo, da pomeni centralni katalog domačih in tujih standardov ter izbor revijske- ga in dokumentacijskega gradiva nov, bogat vir informacij tehniški znanosti in tehnologiji. Hkrati pa poročilo prikazuje skrajno stisko s prostori in do kraja izrabljeno in nesodobno opremo knjižnice. Po razpravi je »vet knjižnice sklenil, da pošlje izvršnem svetu skupščine SR Slovenije pismo, v katerem ga bo seznanil z uspehi pa tudi z nemogočimi razmerami, v katerih delajo delavci knjižnice; spomladi knjižnica ne bo imela niti metra prostora na knjižnih policah za novo literaturo. Zato se obračajo na izvršni svet s prošnjo, naj uvrsti adaptacijo stare in gradnjo nove centralne tehniške knjižnice med prioritetne, saj ne gre za novo investicijo, temveč za kontinuirano desetletno akcijo, ki jo je gospodarska reforma kljub izdelanim načrtom, odobreni lokaciji in izplačanim komunalnim prispevkom nasilno zavrla. Zagreb Komu vizum za koncertno dvorano? OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Pristojni resno napovedujejo, da bo prihodnje leto (na jesen) končno zgotovlje-na glasbena palača, ki so jo začeli graditi 1961. leta. Rasla je torej tako po tramvajsko, da bi se mogli Zagrebčani že doslej spotakniti ob marsikaj, kar prihaja na dan šele sedaj. Ni več tabu, vendar pa je še vedno grenko pripovedovati, da so začeli graditi to palačo oziroma dvorano precej na pamet. Zamišljena, projektirana in grajena je tako, kot da bodo v njej samo glasbene prireditve in redke kongresne manifestacije. Ni dvoma, da si njeni očetje niso pretirano belili las, ali bo tako oblikovana našla svojo ekonomsko upravičenost v življenju. Zdaj se jih oglaša vse več, ki se zaskrbljeno sprašujejo, ali bo lahko palača s svojimi dohodki pokrila stroške vzdrževanja, saj gre o njej glas, da bo stalo samo pranje šip nekaj nad milijon dinarjev na leto . . . Zato, da bi rešili, kar se še da, so imeli predstavniki zagrebške mestne skupščine serijo pogovorov z nekaterimi uglednimi kulturnimi delavci v mestu ter strokovnjaki, ki so projektirali dvorano, da bi našli dodatne rešitve v njeni izgradnji; take, da bi lahko palača sprejela pod svojo streho tudi razne- druge kulturne prireditve. Po novem naj bi dobile vizum za koncertno dvorano ne le glasbene prireditve in kongresi, temveč tudi glasbenoscenske izvedbe, pomembne filmske manifestacije, pa druge prireditve in manifestacije — torej vse tisto, za kar si mnogi Zagrebčani niso upali pred leti niti pomisliti, da bi lahko prestopilo prag palače.. Koncertna dvorana je že toliko dograjena, da prvotne zamisli ni več mogoče obrniti na glavo. Večja »operacija« je torej zamujena, mogoče so samo še minimalne adaptacije. »Ozdraviti« tudi ni mogoče več nekaterih osnovnih napak, ki jih vidijo nekateri v tem, da je velika dvorana (2000 sedežev) predimenzionirana, mala pa premajhna. Prvo, pravijo, je še odpustljivo, kajti kdove, kolikšne bodo kulturne potrebe v naslednjih 50 letih, nepopravljivo pa je, da je mala dvorana pretesna za komorne koncerte, za katere bi morala imeti vsaj 500 sedežev — krog nje pa je toliko prostora, da bi se lahko vozili z avtomobili . . . Zdaj se oglašajo tudi taki, ki zatrjujejo, da pogrešajo v glasbeni palači še restavracijo in celo nočni klub, kar imajo njene sestre po Evropi; toda kaj, ko so vsi taki in podobni predlogi zdaj samo še zvonenje po toči. Še sreča, da so se Zagrebčani sploh prebudili ter da skušajo rešiti »na suho« vsaj zna razgrniti a orkestrom prav vsa čudovita mesta partiture, ki nemalokrat ostajajo neodkrita, zastrta. Pohvala velja tudi orkestru. Ta je zavzeto sledil dirigentu to ima tako za izvrstno skupno interpretacijo nemalo zaslug. Po vsem tem je razumljivo, da je bilo ob. činstvo navdušeno, solistka se mu je torej oddolžila z dodatkom. Za zaključek koncerta sl je dirigent Roberto Benzi prihranil Romske pinije Ottori-na Respighija. Izvrstno tostrumentdrana simfonična pesnitev v štirih stavkih je zaživela v vsej svoji veličastni barvitosti. Razigranemu orkestru je dirigent s pravšnjo mero dajal impulze, po katerih mu je uspelo poustvariti umetnino, ne da bi ga za trenutek zanesel živ temperament. Eno od mnogih pomanjkljivosti naše koncertne dvorane smo opazili tudi na tem koncertu. Pred izvedbo violinskega koncerta je dirigent nenavadno dolgo čakal na tišino v dvorani, ki so jo motili škripajoči stoli. Le v ozračju skrajne koncentracije lahko zaživi že prva stran partiture, kar še toliko bolj velja za delo, v katerem je prva oznaka dinamike pia-nissimo. C as bi torej že bil, da bi tudi ta odsluženi del i najnujnejše, sicer bi jih »ju- opreme — stole — zamenjali, tri« glava še bolj bolela. PAVEL MIHELČIČ I MARJAN KUNEJ llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!l!llii!lllll!llllllll!lllll!lll!lllllillllllllllllllllllllllllllllllllli:illlllllllllllllllllllllllllll 50 let slovenskega baleta (II) Golovinovo obdobje V sezoni 1928/29 je vodstvo gledališča zaprosilo Petra Gotovina, ki se je že uveljavil kot plesalec, da prevzame mesto baletnega mojstra. Golo-vin je sicer končal univerzitetni študij elektrotehnike, vendar je po krajšem oklevanju le prevzel vodstvo ljubljanskega baleta. Na tem mestu je ostal skoraj dve desetletji, do 1. 1946. Poverjeno nalogo je izpolnjeval z neverjetno vztrajnostjo in priza- Odgovor Sutjeske44 Sporočilo združenja filmskih delavcev Bosne in Hercegovine o tem, da režiser filma »Sutjeska« Stipe Delič ni dovolj kvalificiran za realizacijo tega filmskega projekta, je filmska ekipa »Sutjeske« okvalificirala kot napad na sam projekt. Ekipa »Sutjeske« je izjavila, da se že dve leti intenzivno pripravlja za realizacijo tega filma, ter da tečejo priprave povsem v redu. demostjo. V najtežjih trenutkih, brez pravih prostorov za delo to z včasih izredno zmanjšanim ansamblom ni izgubljal zaupanje v slovenski balet, ampak mu je, nasprotno, priboril prostor v krogu gledališča in slovenske kulture. Od 1929 do 1938, ko je bila finančna stiska največja, je ansambel izvedel le 13 baletov, od tega enega v koreografiji plesnega para Mlakar, ki sta se tako prvič predstavila kot koreografa, tri balete pa ▼ koreografiji Maksa Fro-mana, ruskega plesalca in koreografa, ki je deloval predvsem v Zagrebu in Beogradu. Ostalih devet baletov je ko-rčografiral Golo vin, med njimi ponovno »Možička« (1930) v baletni zasedbi, pa še prvo izvedbo »Maske rdeče smrti« (1932) Slavka Osterca in prvič v Ljubljani Stravinskega »Petruško« (1935). Tudi v drugem obdobju Go-lovinovega delovanja do leta 1945 je na sporedu le 12 novih baletnih del. poleg tega pa še štirje večeri, sestavljeni iz 25 plesnih miniatur. Med temi je najpomembnejši »Baletni večer del slovenskih skladateljev« (1939), ki je zajel skoraj vse tedanje skladate- lje mlade generacije: poleg Ipavca namreč še Zebreta, Švaro, Osterca, Škerjanca, Emila Adamiča in Bravničarja. »Za manifestacijo izvirne slovenske glasbene tvorbe so takšne prireditve izrednega pomena, široki krog občinstva bo namreč spoznal nekatere simfonične skladbe šele s posredovanjem odra,« je zapisal v Gledališkem listu Matija Bravničar. Fran Govekar, ki je dobro poznal delo baleta že od vseh začetkov, pa je v svoji kritiki v Slovenskem Narodu napisal tudi to-le: »Poznamo težave, s katerimi se mora boriti naš balet. vprežen v operi in opereti večer za večerom in uporabljan celo za komparzerijo to statisterijo, pa tudi za manjše in večje vloge; zato mu za strokovno stremljenje p rečeš to nedostaje časa, prostora to tudi fizične možnosti. Vendar moramo priznati, da nas je s svojim skladnim, v posamezno« tih veliko sppsobnost in primemo io-vežbanost očitajočim nastopom ne le zadovoljil, temveč mestoma prijetno presenetil.« Manjšemu številu samostojnih baletov prav gotovo ni I bil vzrok to, da je Gotovina | izčrpalo koreografsko ustvar- janje oziroma da bi ga navdala z malodušjem borba ob postavljanju novega dela, kot je zapisano v Dokumentih slovenskega gledališkega muzeja št. 10, marveč denarne težave gledališča nasploh in še posebej manjše razumevanje gledališke uprave po odhodu upravnika Kregarja. Go-lovin je bil namreč prav legendarno znan kot oseba, ki plese »kar iz rokava stresa« in se je’v tem obdobju udejstvoval kot koreograf kar pri 102 operah in operetah, kjer je bil njegov delež večinoma zelo obsežen. Vso Golovinovo dobo so bile steber ljubljanskega baleta njegove solistke Bravni-čarjeva. Japljeva, Moharjeva in Remškarjeva, poleg vrste ženskega ansambla pa se uveljavljajo tudi moški plesalci. Nekaj časa je sodeloval v ansamblu Štefan Suhi, 1940 je tri leta deloval v njem Boris Pila to, ki je postavil tudi šest miniatur kot koreograf, 1941 pa se je vrnil Maks Kirbos, ki je začel v ljubljanskem ansamblu pod Golovinovim vodstvom, se izpopolnil najprej v Beogradu pri Poljakovi, nato pa v Parizu in Mdnte Carlu. Nastopal je v Italiji, Franciji, Angliji, na Inskem to skoVaj po vsej Ameriki, na naj večjih svetovnih odrih, da ■e je vrnil domov kot tehnično najbolj dovršen plesalec, kar smo jih imeli in velja verjetno še do danes kot eden najboljših moških plesalcev ▼ Jugoslaviji. 2e takoj po vrnitvi mu je dal Gotovin možnost, da se pokaže tudi kot koreograf in tako je med drugim predstavil tudi novo slovensko delo »Na terasi« Janka Gregorca. Zelo ustrezno je okarakte-rizirala nekatere soliste v Gledališkem listu 1944 Maša Slav-' čeva, ki jim je med drugim dala naslednje opazke: »Eterična ženskost, krhka kot snežni kristali in zavestno zapeljiva ženskost sta plesna ekstrema Gizele Bravničar ... Wisiakovo doživljam kot plesno vizijo od pasu navzgor. Oznaka za njo je appassio-nata. Njena kri je. počasna in težka in poje motovo pesem ... Izmed naših solistk je Japljeva tista, ki prinaša nebdrzdano naturo na oder, ritem, ki kakor hudournik odnese > zlo voljo in turobnost gledalčevega razpoloženja s seboj ... Marta Remškar napravlja vtis čudovite jeklene vzmeti, v kateri se družita moč in prožnost. Njen ples izraža preciznost in samoob-vladanje ... Kirbos je fanatik dela. njegova umetniška amplituda je zelo široka, njegova izrazna skala obsega kar najširše področje od tragike do groteske.« Tako se po čet rtstoletnem delovanju slovenski balet lahko ponaša z že oblikovanim ansamblom s svojimi slovenskimi solisti, s širokim repertoarnim izborom nekako 60 baletnih koreografskih postavitev, z izjemno številnim sodelovanjem v operah to operetah ter s stalnim prizadevanjem za uveljavitev baletne umetnosti. DR. HENRIK NEUBAUER ISKRA COMMERCE Ljubljana Kotnikova 6 v Združenem podjetju ISKRA KRANJ išče sposobne delavce za dela na področju raziskave tržišča in informativne dejavnosti v sektorju Marketing. VABIMO STROKOVNEGA SODELAVCA za samostojno delo pri zasledovanju gibanja tržnih pojavov in izdelavi analiz in prognoz. Pogoj: diploma ekonomske fakultete ali fakultete za elektrotehniko s čim širšim poznavanjem dejavnosti Iskre; strokovna praksa in znanje tujih jezikov zaželena. ANALITIKA za obdelavo podatkov tržnih raziskav. Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske, matematične ali psihološko sociološke smeri. STATISTIKA za delo na obdelavi tržnih informacij, dokumentacije in evidence. Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja tehnična oz. srednja ekonomska izobrazba, s poznavanjem statistike in dokumentacije; pasivno znanje vsaj enega svetovnih jezikov. REFERENTA za delo na področju obdelave tržnih informacij in evidence. Pogoj: srednja ekonomska izobrazba, znanje strojepisja in pasivno znanje srbohrvaščine. KORESPONDENTA Pogoj: srednja izobrazba ekonomske oz. upravno adminisLrativne smeri, z znanjem strojepisja in stenografije ter znanjem srbohrvaščine. Delovna mesta nudijo široko področje intenzivnega delovanja v okviru sektorja Marketing — službe za raziskavo trga. Pri višini osebnih dohodkov se v največji meri upošteva značaj dela, izobrazba in uspeh. Nudimo možnosti nadaljnjega strokovnega usposabljanja doma in v inozemstvu. Za neobvezen delovni razgovor se obrnite na, Iskra Commerce, Služba za raziskavo trga, Ljubljana, Titova 50, tel. 310-629. Ponucfbe pošljite na naslov ISKRA COMMERCE — Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15. 10843 Rekord na meji z Avstrijo V Pomurju štiri in pol piilijona prehodov - Ponekod prava gneča - Na meji z Madžarsko, v Dolgi vasi pa je promet skoraj zamrl Do konca oktobra Je prečkalo mejne prebode na jugo-■tovansko-avstrijski meji ▼ Pomurju dva miHjw.n tri. sto tisoč potnikov s potnimi listi in več kot 1,3 milijona ljudi s maloobmejnimi prepustnicami. Po n«ni carinske uprave v Gornji Radgoni bodo Imeli letos na mejni črta proti Avstriji že okoli Štiri in pol rr^Hj^g prehodov v rednem potniškem in maloobmejnem prometu- Domala povsem pa Je zamrl promet na edinem mednarodnem mejnem prehodu z Madžarsko v Dolgi vasi pri Lendavi. Na prvem mestu po številu | mejo v istem času v Gornji prehodov potnikov je medna-rodna mejna točka v Gornji Radgoni, ki jo je prešlo do konca oktobra skoraj 1,8 milijona ljudi. Vendar velja poudariti, da je Mo lani čez Radgoni dva milijona potnikov. Kot razlog za to navajajo prekategorizacijo sosednjega maloobmejnega prehoda v Gederovcdh v mednarodnega, saj se je čez to bližnjico zadnji zbor kooperantov v Gorišnici ni Občanov barometer Kmetijske obljube Za uspebe in težave So-socialistične zveze na vasi lahko izvemo le, če se na kraju samem prepričamo, kako ta najmnožičnejša politična organizacija uresničuje svojo vlogo. To nam je omogočil 49-let-ni Dušan Cokl, predsednik krajevnega odbora SZDL in tajnik Zveze borcev v Gorišnici pri Ptuju. • Koliko let Se delate v Socialistični zvezi? »Vsa leta po vojni Sicer pa v Gorišnici delujejo vse ^pomembnejše politične in množične organizacije vendar se na skupnih sestankih srečujemo le stari aktivisti.« * • Kaj pa mladi? »Tisti, ki od leta 194o delajo v organizacijah, so še danes aktivni. Mlade v vodstvene organe težko vklju-•pMua • Zakaj uspel? »Obrat za zadružno kooperacijo pri ptujskem kombinatu je sklical zbor kooperantov. Socialistična zveza in poslance**13 03 Se'*° predst3vnilte občinskih forumov • Kje so vzroki nezadovoljstva kmetov? »Vsa leta po osvoboditvi smo imeli v Gorišnici dobro kmetijsko zadrugo, ki Je bila dobro opremljena s stroji, odkupovala kmetijske pridelke m imela urejeno hranilno-krediuio službo Kmetje so to zadrugo Jemali za svojo. Pred leti pa so vse zadruge v občini združili v enotno kmetijsko organizacijo — kombinat.« • Stališče SZDL v Gorišnici proti takratnemu združevanju zadrug je bilo negativno? Vsi, ki so takrat bolj mislili s svojo glavo, so bili proti združevanju zadrug. In so imeli prav, ’ saj danes obrata za zadružno kooperacijo na terenu razen odkup pridelkov ni čutiti.« • Kakšne možnosti razvoja trna pri vas krajevna samouprava? »Brez materialne baze je tudi razvoj krajevne samouprave omejen. Sprejeli smo krajevni samoprispevek in v petih letih bomo zbrali 450.000 dinarjev, od tega bomo 100 tisoč namenili za ureditev šole, ostalo pa za ceste in pokopališče. Vendar to je le kaplja v morje.« • In vprašanje družo enemu delavcu? »Naj predstavnik kmetijskega kombinate Ptuj pove, kdaj bodo obljube, ki so jih dali ob združevanju zadrug, uresničili.« Predsedniku KO SZDL Dušanu Coklu odgovarja magister veterine Cveto Doplihar, direktor Kmetijskega kombinata Ptuj: »Danes je modema’ trditev, da so za probleme v kmetijstvu krive samo kmetijske organizacije. V pogodbi ob združevanju zadrug 1. januarja 196«. so predvideni štirje proizvodni okoliši, mi pa smo jih razdelili na 10. V nekaterih že delujejo organi upravljanja, ki imajo večje pravice pri odločanju o proizvodnji, pri določanju vsebine pogodb med kmeti in organizacijo, o delitvi dohodka ki ga lahko ugotovimo le ob koncu leta itd. Pri obratu za zadružno kooperacijo deluje delavski svet. sestavljen iz večine kmetov, prav tako pa tudi upravni odbor. Vse te spremembe, ki pomenijo uresničevanje samoupravnih pravic kmetov, vsebuje nov statut, ki je sedaj v razpravi. Poleg tega je kombinat za razvoj tega obrata namenil več denarja^ kot ga sam ustvari, pripravljamo se na rekonstrukcijo mlekarne, ki bo stala 4 milijone dinarjev m bo skrbela, da bo laliko sleherni kmet vnovčil mleko. Vzrok za negodovanje kmetov v ptujski občini je predvsem v tem. ker se preveč ozirajo na preteklost, na težave minulih dni kmetijstva in na čase, ko je delo zadrug denarno podpirala država. Kljub temu pa naš kombinat z ISO*1 zaposlenimi nikoli ni imel izgube. Večina obljub, ki je bila kmetom dana ob združevanju zadrug, se letos uresničuje. Uspehi te akcije bodo vidni šele takrat, ko bodo kmetje ob koncu leta v proizvodnih okoliših in obratu odločali o delitvi ustvarjenega dohodke.« PETER POTOČNIK usmeril slasti tok potnikov te Afratrije. Tudi po ureditvi mednarodnega mednega prehoda t Kuam (letos 237 tisoč prebodov) se je občutno zmanjšal pritisk na Gornjo Radgono. Domala povsem pa je aa-mrl promet čez jugoslovansko-madžarsko mejo v Dolgi vasi pri Lendavi. Do konca oktobra je prestopilo na tem mednarodnem mejnem prebodu mejno črto vsega nekaj več kot sto tisoč potnikov, kar je za skoraj petdeset odstotkov manj kot lani. Vzrokov se to je več. Na prvem mestu navajajo še vedno veljavno obvezno menjavo dinarske kvote (petdeset dinarjev) na meji, pedec prometa z madžarske strani pa gre tudi na rovaš potnikov iz CSSR. U so prejšnja leta na veliko potovali čez ta mejni prehod, kd pomeni tudi za to deželo bližnjico k nam. Slej ko prej drži tudi ugotovitev, da so graditelji novega mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni uredili to pomembno mejno točko brez pravega posluha za prihodnje potrebe. 2e danes je namreč tu pogosto nepopisna gneča, še huje pa je to, da na naši strani niso poskrbeli za ustrezne parkirne prostore in za razne druge pritikline. ki spadajo na tak prehod. Med drugim pogrešajo na tem prehodu celo sanitarije. Ta problem se je še bolj zaostril, ker so Avstrijci prekategorizirali svojo carinarnico tudi za tranzitni promet po konvenciji TTR, ker Je tu iz vzhodne in srednje Avstrije za okoli 130 kilometrov krajša pot proti Zagrebu, kot čez mejni prehod v Šentilju. Tako zadostujeta že dva velika transporterja, da povsem zapreta promet na radgonskem mejnem prehodu, kar seveda povzroča obmejnim organom hude nevšečnosti. Upravnik radgonske carinarnice Dominik Obersnel sicer zagotavlja, da bodo na utesnjenem prostoru z mejnega mostu čez reko Muro kmalu uredili še eno vozišče, kjer bodo lahko pristali hkrati trije transporterji. Vendar tudi to ne bo pomenilo končnega izhoda za to pomembno mednarodno točko na meji, ki sodi med najbolj prometne v Sloveniji. B. BOROVIC VAŠKI GASILSKI DOM — V občinah severovzhodne Slovenije so po prizadevnosti -izmed društev in organizacij na prvem mestu gasilci- Poleg dobre izurjenosti za gašenje požarov, gasilci ne zaostajajo pri urejevanju svojih domov, ki so jih v zadnjih letih preuredili, razširili ali zgradili v vaseh, kjer deluje ta organizacija. Tako so pred dnev razširili gasilski dom na Stari cesti, ki ga prikazuje posnetek. „ Foto: P. Potočnik Več za vzdrževanje voda Kaže, da bo imela splošna vodna skupnost Drava-Mura več denarja v I. 1971 Za prihodnje leto kaže za Splošno vodno skupnost Drava—Mura, ki ima svoj sedež v Mariboru, vsaj v finančnem pogledu bolje. Vodni sklad SR Slovenije je namreč izdelal osnutek predloga o zagotovitvi finančnih sredstev za vzdrževanje vodnega režima v letu 1971. Po tem predlogu bi imela Vodna skupnost Drava—Mura na razpolago 9,639.000 dinarjev- V tem znesku pa niso upoštevana dela pri vzdrževanju hudournikov na tem območju. Ta dela bo namreč opravljalo Podjetje za vzdrževanje hudourniških objektov, imelo pa bo na voljo 3,800 000 dinarjev. Predvideni znesek je glede na sredstva, ki jih je imela vodna skupnost Drava—Mura v letu 1970, znatno večji, saj znaša indeks rasti v primerjavi z letošnjo razpoložljivo vsoto 1,99. Ta vsota in program vzdrževanja pa je že vezana na srednjeročni program, ki zajema vsa dela za obdobje 1971—1975. Podjetje deli vzdrževanje svojega vodnega režima na tri dele: v prvega uvrščajo redno vzdrževanje objektov in sistemov, v drugega obnovo objektov in sistemov, tretji del pa zajema vzdrževanje naravnih korit za ohranitev obstoječega vodnega režima. KOROŠKA Preveč alipremalo ? Koroški gozdarji so se odločili, da bodo pomagali pri razvoju lesne predelovalne industrije; sodelujejo pri graditvi nove tovarne na Otiš-kem vrhu. Za mnoge je to sodelovanje zagotovilo, da bo ta zamisel tudi uresničena. Nekateri, med njimi tudi posamezni gozdarji, pa menijo, da to ni njihova naloga, češ da naj bi se predvsem ukvarjali z gozdovi, morebiti še s pospeševanjem hribovskega kmetijstva. Iz različnih razlogov, verjetno tudi ljubosumja, pa se oglašajo očitki, češ da ni naloga gozdarjev, da so se lotili zimskošportnega središča na Rah-telu prt Slovenj Gradcu, ker da imajo gozdarji povsem drugačne naloge. Najbrž v takšnem navzkrižnem ognju gozdarji res kmalu ne bodo vedeli, kaj naj delajo in česa ne. Prav gotovo pa je čisto n redu, da so se lotili vseh teh nalog. Sodelovanja z lesno industrijo zato, ker bo moralo tudi gozdarstvo pola. goma sodelovati v predelovalni industriji, če si bo hotelo zagotoviti večji dohodek, kot ga daje surova lesna masa. Ekonomsko povsem upra. vičeno je, da gre gozdarstvo v smer novezovanja z lesno predelovalno industrijo, saj imamo Slovenci v južnem evropskem prostoru lahko edino prednost v razviti predelavi, manj pa v količinah le. sa, ki ga imajo nekatere severne države mnogo več. Akumulativnost gozdarstva se lahko poveča samo z naložbami v predelavo. Tudi hribovski kmetje sodijo v program gozdarstva. Prav tako turizem. Gozdarstvo je doslej edina dobro organizirana služba s kvalificiranimi kadri, ki veliko pomeni Za podeželje. Zato je razumljivo, da pri raz. voju podeželja veliko pričakujemo prav od gozdarjev. Ne samo gozdnih cest, ki so jih doslej že veliko zgradili, ampak tudi napredek kmetijstva, turizma, lesne obrti in še marsičesa. Nihče dosldj še ni očital raven, skim železarjem, ker se posredno ukvarjajo s komunalnimi »iroblemi. cestami, športnim parkom, plavalnim bazenom, gimnazijo, knjižni, co, muzejem in celo s formo vivo, češ da to ni njihova naloga, ampak samo predelovati jeklo. Vsi pač na Koroškem pričakujejo, da se bo razvoj podjetij in panog kar najbolj odražal tudi v družbeni ravni prebivalstva in v razvitosti vseh krajev. Ce so torej gozdarji posegli | 8aipi po konferenci, ki naj v lesno predelavo in turizem. Redno vzdrževanje cbsega čiščenje brežin in umetnih vodnih korit od neprimernih zarasti (drevje, korenine, rastlinje) kot tudi čiščenje prodišč, sipin in podobno. Sem se uvrščajo tudi manjša popravila kot so dopolnitve kamnometov, pragov, pregrad, jezov, prečnih, vodilnih ter obrežnih zgradb. Nadalje spada med redno vzdrževanje še dopolnjevanje vseh vrst zgradb iz vegetativnega gradiva, kot so obloge ter ozelenitve pobočij in površin, ki So podvržene eroziji. V drugi dei, obnova objektov in sistemov, spadajo, kot pove že sam naslov, vsa obnovitvena dela, popravila in zavarovanja varstvenih objektov. ki so bili zgrajeni na določenem odseku vodotoka in morajo bitf ohranjeni. Okoli 30 odstotkov te vrste vzdrževalne dejavnosti se uvršča že v razširjeno reprodukcijo. V tretjo vrsto uvršča vodna skupnost vsa vzdrževalna dela, ki morajo biti opravljena v naravnih koritih, da je mogoče ohraniti obstoječi vodni režim. Tu gre za ureditve vodotokov s pomočjo raznih zgradb, nadalje za usmerjevalna in zavarovalna dela v i naravnih koritih kot tudi za . pomikanje korit na stara mesta. Vsa ta dela spadajo popolnoma v razširjeno reprodukcijo. Delovna organizacija je v okviru srednjeročnega programa vodnih del v Sloveniji razdelila svoje območje na deset sistemov, ki obsegajo skupaj 4.653,25 kvadratnih kilometrov. Med temi je največji vodni sistem Zgornje Drave, ki obsega 1.261,25 kva- dratnih kilometrov, takoj za njim je sistem v Prekmurju, sledita še dva večja. Dravinja in Pesnica, sledijo pa Dravsko polje, Ščavnica—Mursko polje, Ormož, Haloze, Ptujsko polje in vodni sistem Mejna Mura. Predvidena sredstva ie vodna skupnost Drava—Mura razdelila po dveh glavnih tranzitnih vodotokih Drava in Mu- ra in sicer tako, da je upoštevala vrednost že izgrajenih objektov, kategorizacijo vodotokov ter nujnost vzdrževanja naravnih korit na posameznih vodotokih. Razen o dosedanjem delu ter o programu za leto 1971 pa bodo na letni skupščini gotovo razpravljali še zlasti o zasnovi srednjeročnega programa vodnega sklada za naslednje petletno obdobje in ob tem še posebej o varstvu vodnih zalog Slovenije, ki utegnejo kljub vodnemu bogastvu Slovenije poiti, če ne bomo pravočasno ugotovili nadaljnje možnosti izkoriščanja vodnih virov. F. ŠRIMPF Prelomnica tudi v občini Ptujski komunisti so stališča in sklepe prve konference ZKJ povezali z nalogami v občini LJUTOMER Seznanitev z nalogami LJUTOMER, 18. nov. — Na skupni seji komiteja ZK, izvršnega odbora občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, predsedstva mladine In skupščine Ljutomer, so govorili o izvajanju stališč in sklepov prve konference ZKJ. Udeleženci sestanka so se v glavnem seznanili z nalo- STANOVANJA ZA VINOGRADNIŠKE DELAVCE — Vinogradniško gospodarstvo na Kapeli spada med redke kmetijske organizacije, kjer usmerjajo lep del dohodka tudi za družbeni standard zaposlenih. Razen tega. da so na VG Kapela poskrbeli vzorno za otroško varstvo in za razne skupne prostore, velja posebna skrb kolektiva za stanovanja zaposlenih- Tako bodo med drugim kmalu dogradili tudi sodoben stanovanjski blok (na sliki), ki je na Kapeli v neposredni bližini velike kleti tega vinogradniškega gospodarstva Foto; B. Borovič so to storili v korist gospodarskega razvoja območja. Prav je torej, da jih v teh začetnih pobudah podpremo, ne »ta oviramo. Res pa je, da si gozdarstvo s tem nalaga dodatne naloge, ki ne sodijo vse v ožjo stroko. Zato bi morali veliko več razmišljati, kako gozdarsko organizacijo kadrovsko in organizacijsko usposobiti za tako obsežne naloge. Najbrž ni nikogar na Koroškem, ki ne bi priznal gozdarjem dosedanjih uspe-hov, in tudi nikogar, ki ne bi vedel, da je v gozdarstvu in lesni industriji trenutno samo gozdarstvo v stanju odločilno vplivati na hitrejši razvoj. D. VRESNIK Trčenje kolesarja in avtomobilista MARIBOR, 18. nov. — Včeraj ob 12.15 uri je na križišču Dupleške ceste z Grčar-jevo v Mariboru voznik osebnega avtomobila Danilo Tkalec iz Maistrove ulice trčil v kolesarja Ivana Kretlca iz Petrovičeve ulice. Kretlc je pripeljal z leve strani Izza stoječega tovornjaka. Voznik osebnega avtomobila ni mogel preprečiti trčenja. Kolesarja so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. P. S. bodo izhodišča za razprave in delo v krajevnih skupnost: delovnih organizacijah in občinski skupščini. Zavzeli so se za odločnejše odpravljanje slabosti v gospodarstvu ter govorili o odgovornosti v družbi, ki j<4 je potrebno v stabilizacijskih ukrepih jasneje opredeliti. P. P. Muta: združitev z Gorenjem Te dni se je začela med delavci Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta široka razprava o integraciji s TGO Gorenje iz Velenja. Osnovna organizacija ZK v tovarni se je izretcla za združitev, kar Je edino perspektivno za nadaljnje življenje tega 800 članskega kolektiva v radeljski občini. L. J. PTUJ, 18. nov. — Na seji komiteja občinske konference ZK Ptuj so sklenili, da se bodo delegati in udeleženci prve seje konference ZKJ udeležili sestankov organizacij ZK v občini, na katerih bodo predvsem obravnavali Zdravstveno zavarovanje kmetov Slov. Bistrica: kmečki zavarovanci soglašajo z osnutkom novega statuta in pravilnika Po zadnjih podatkih ima občina Slovenska Bistrica najmanj potrjenih zdravstvenih izkaznic v Sloveniji glede na število kmetov zavarovancev. To dejstvo je bilo pred nedavnim skupno z osnutkom novega statuta pravilnika o uveljavljanju pravic do zdravstvenega zavarovanja poglavitni predmet razprave na razširjeni seji sekcije za zdravstvo in kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. Medtem ko so z predlogom program stabilizacijskih ukrepov gospodarskega in političnega stanja. Stališča in sklepi komiteja občinske konference ZK Ptuj govorijo tudi o odnosih med kmetijskim kombinatom Ptuj in njegovim obratom za zadružno kooperacijo. Gre za upoštevanje enakopravnega, samoupravnega in ekonomskega sodelovanja kmetov ter delitev dohodka po vloženem delu. Zato je treba samoupravno odločanje o vseh vprašanjih proizvodnje, progra miranja delitve, kreditno hranilne službe čimbolj približati kmetu z ustanavljanjem proizvodnih zadružnih enot, z izvolitvijo samoupravnih organov in organizacijo hranilno kreditne službe v krajevnih okoliših. P. P. Plenum zveze radioamaterjev Slovenije bo v Novem mestu V Novem mestu bo 6. decembra plenum Zveze radioamaterjev Slovenije, na katerem bodo govoril: o poživitvi dela v radioklubih ter o njihovem vključevanju v sistem splošnega ljudskega odpora. Povabili bodo tudi načelnike oddelkov za narodno obrambo iz dolenjskih ob- V nekaj vrstah novega statuta in pravilnika I čin. Ob tej priložnosti bodo LJUBI ME...? NE UUBI ME..? ČEMU UGIBANJE ODGOVOR BOSTE NAŠLI V HOROSKOPU REVUE povsem soglašali, pa so predlagali, da je treba nekaterim določilom dodati posebni poudarek. Zavzemajo se namreč, da bi dosedanjo obliko plačevanja davčnih in zdravstvenih prispevkov z novim statutom ločili, kar bi po mnenju nekaterih razpravljavcev omogočilo večjemu številu kmečkih zavarovancev, da bi si pridobili pravico do potrjene zdravstvene knjižice s plačevanjem davčnih obveznosti. Zdravstveni prispevek pa ne bi bil presegel sedanjega. Predlagali so tudi, da naj ne bi povečevali prispevka, ki ga zavarovanec plača za zdravila. Kmečki zavarovanci z območja občine odločno podpirajo nekatere novosti statuta in pravilnika na primer to. da se kot družinski člani zavarujejo tudi otroci zavarovancev od 15. do 18." leta, ki se ne šolajo in so prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje. Takšnih primerov je namreč na območju občine veliko. Kmetje se zavzemajo tudi za sprejetje vseh osmih točk, ki obravnavajo obvezne oblike zavarovanja. V HORVAT Nesrečni padec MARIBOR, 18. nov. — Včeraj približno ob 12.50 uri je kolesarka Angela Kmetec iz Loke 6 hodila ob kolesu. Ko se je hotela peljati proti Roš-Vji je pri stopanju na kolo izgubila ravnotežje, tako da Je padla na cesto, pri čemer se je hudo poškodovala. P. S. v zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu odprli razstavo izdelkov Iskrinih obratov, oziroma tovarn z območja Dolenjske. Ljudska tehnika je kot prirediteljica na ta način spodbudila delovne organizacije, da na razstavi prikažejo, kaj izdelujejo. I. Z. MARIBOR Modna revija — V prostorih kavarne Astorija bo trgovsko podjetje Zarja pripravilo pod naslovom Caj ob' petih modno revijo najnovejših modelov, ki jih imajo na zalogi v svojih trgovinah. Plesni turnir — Kulturno umetniško društvo študent bo to soboto pripravilo ob zaključku jesenskih brucovsldh prirediev v domu JLA plesni turnir, na katerem bodo sodelovali priznani plesni pari iz vse Jugoslavije. PTUJ Novi direktor — Na nedavni seji je svet zdravstvenega doma Ptuj imenoval za novega direktorja dr. Cirila Kor-parja, ki je bil v tem zavodu že dosedaj zdravnik. Njegovo imenovanje bo na naslednji seji potrdila tudi občin-ska skupščina. HAJDINA Dva referenduma — Na zadnji seji sveta krajevne skupno-sti Hajdina so med drugim sprejeli sklep o razpisu referenduma o priključitvi naselja; Kungota pri Ptuju h krajevni skupnosti Kidričevo. Hkrati so sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za vas Kungota. Za priključitev h krajevni skupnosti Kidričevo so se občani Kungote izrekli že na nedavnem zboru volivcev. Dokončno odločitev pa bodo izrazili na referendumu, ki bo v nedeljo, 22. novembra. PODLEHNIK V nedeljo bodo darovali kri — Letos so prizadevni odborniki Rdečega križa Podlehnik zbrali za potrebe ptujske transfuzijske postaje že 52 krvodajalcev. Ker bi radi to število še povečali, se že marljivo pripravljajo na krvodajalsko akcijo, ki bo prihodnjo nedeljo. GORNJA RADGONA Kadri — V radgonski občini, kjer zelo pogrešajo strokovne kadre, imata zdaj urejeno kadrovsko službo dve de-lovni organizaciji, pravilnik o pripravnikih ima samo eno podjetje, vendar tudi v tej delovni organzaciji doslej še niso sprejeli nobenega pripravnika. Carina — Na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni nameravajo urediti še eno stezo, ki bi bila nar m en j ena samo za tovornjake v mednarodnem prometu. Zdaj so s parkirnimi prostori tako na tesnem, da že dva transporterja povsem zapreta mejni prehod. MORAVCI Toplice — Moravske Toplice, ki Jih obiskujejo pretežno Avstrijci, bodo do konca prihodnjega leta modernizirali in povečali zmogljivost na 220 ležišč. Z ureditvijo toplovoda bodo omogočili tudi neprekinjeno sezono kopanja v pokritem bazenu. MURSKA SOBOTA štipendije — Občinska skupščina ln temeljna Izobraževalna skupnost štipendirata letos 138 mladih ljudi na sred-njih, višjih in visokih šolah. Med štipendisti, ki prejemajo štipendije v višini 180 do 460 dinarjev mesečno, je kar petdeset odstotkov kmečke mladine. PREVALJE Most širijo — V Dobji vasi pri znani gostilni Brančumik so te dni pričeli delavci mariborskega cestnega podjetja širiti most, ki je bil doslej precej nevarna točka za voz-lVke motornih vozil. Obljubljajo, da bo most do zime nared. RAVNE Regulacija Meže — Strugi Meže med železarno in kinodvorano nameravajo dati lepši videz. Splošna vodna skup nost namerava na tem odseku zgraditi kamnito škarpo, ki bo kljubovala doslej večkrat naraslim vodam hudourne Meže. Sredstva za ureditev Meže so prispevala splošna vodna skupnost, železarna in občina. PODGORJE Mladina za novo telovadnico — Mladinska aktiv v Podgorju pri Slovenjem Gradcu je skupaj s svetom krajevne skupnosti začel akcijo za ureditev telovadnice v sedanjem kulturnem domu. Uporabljali pa bi jo tako mladinci kot učenci osnovne šole. SLOVENJ GRADEC Srečanje mladih novinarjev — Mladinska redakcija radia Slovenj Gradec je dala pobudo za srečanje uredništev mladinskih oddaj pri lokalnih radijskih postajah. Srečanje bo v Slovenj Gradcu v okviru mladinske oddaje RTV Ljubljana, na njem pa bodo izmenjavali izkušnje in pripravili tudi mladinsko eksperimentalno oddajo. RADENCI Nedelja ostarelih občanov — Krajevna organizacija RK v Radencih, ki združuje naselja Radenci, šratovd, Borače-vo, Rihtarovci in Turjanci bo tudi letos priredila sprejem za ostarele občane. Prireditev, na katero so povabljeni vsi starostniki od 70. leta dalje, bo v nedeljo, 22. novembra popoldne v gostinski šoli. Srečanje ostarelih, ki je postalo v Radencih že tradicionalno, je gmotno podprlo zdravilišče Radenska MARIBOR Pogrebi danes — Jožef Breznik, 46 let, delavec; Franc Kokol j, 84 let, upokojenec. Študentje na obisku doma Klub koroških študentov iz Ljubljane za tesnejšo povezavo s študenti iz matičnih občin Minuli ponedeljek so obiskali koroške občine predstavniki kluba koroških študentov, ki delujejo v Ljubljani. S predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o povezavi študentov z njihovimi matičnimi občinami. S tem želijo tudi poglobiti dejavnost kluba, ki se je v zadnjih letih omejevala predvsem na kulturno, športno in družabno področje, študentje so namreč opazili, da se preveč izolirajo od domačih občin in zato ne poznajo dovolj njihovega gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja, ko se po končanem študiju vključujejo v spremenjeno domače okolje. Slabo poznajo predvsem delo. domačih delovnih organizacij, ker se bodo zaposlili, sai mnoge izmed njih nimajo tesnejših stikov s svojimi štipendisti. V vseh občinah so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje s študenti. Prav povezava s klubom koroških študentov naj bi pripomogla, da bi se diplomanti v večjem številu zaposlili v domačih občinah. S tem namenom bodo pripravili tudi več pogovorov. poučnih izletov in javnih tribun, ki bi pomagale urejati študentska vprašanja, po drugi strani pa bi študentje spoznali probleme in potrebe v njihovih domačih občinah. Dogovorili so se tudi, da bodo občine finančno podprle dejavnost kluba koroških študentov, študentje so predstavnike občin povabili na skupščino kluba, ki bo jutri popoldne v Ljubljani. m. V. NAROČNIKI DELA ss SO ^ NEZGODNO ZAVAROVANI ,§ mm PB! ZAVAROVALNICI SAVA potovanja zadan republike PARIZ z letalom od 27. do 30. novembra cena 1320 dan DUNAJ z letalom od 29. 11. do 1. 12. 1970 cena 420 din RIM z letalom od 28. do 30. novembra polni penzioni in strokovno vodstvo cena 690 din 4-DNEVNO SMUČANJE od 29. 11. do 1. 12. 1970 NASSFELD, Avstrija cena 440 din G glObtOU r -HOTEL SLON, TITOVA 10 LJUBLJANA ■SUPERMARKET. LJUBLJANA Kruh Kostanjarka na vogalu Dvanajsto jesen z vrečami kostanja zg zaslužkom s Kočevskega v Ljubljano, zakaj prav vsak dinar se prileže Pozna jesen je že tu. Kar čez noč so srasle zelene lope »na mestnih vogalih« in veter raznaša znani vonj po kostanjih. Pred lopo stoji velika črna peč. Ljudje hodijo mimo- Nekateri se za trenutek ustavijo in vprašajo, če je kostanj vroč. Vsi želijo kupiti vročega, ki tako prijetno prasketa nad žerjavico in draži nosnice vsakokrat, ko kostanjarka privzdigne pokrovko in ga premeša z leseno palico- Opazujem jo, ženico, kako vzdigne veliko čmo pokrovko in strese pečen kostanj nekam-v lopo. Potem vrne pokrovko nazaj na peč in vanj nasuje novega, že narezanega. Začne si pripravljati vrečke iz časopisnega papirja in jih po velikosti zatika za napeto vrvico ob steni. Nato zopet pomeša kostanj nad žerjavico. Tudi sama kupim merico, potem ko sem vprašala, če je res vroč. Prav nič se ne jezi ženica, pravi, da je vajena teh nenehnih »vročih« vprašanj. To sodi zraven. 67-letna Neža Gregorič peče kostanj v stojnici pred kinom Vič že celih dvanajst jeseni. »A, za časopis da bi kaj povedala«, se najprej osuplo nasmehne. Pa je takoj pripravljena izjaviti: »Dobro, napišite, da sem vesele narave, včasih si rada tudi kaj zapojem. Ja, nikoli se ne kregam, rajši vse za dobro vzamem. In tukaj se dobro počutim.« Tak, ki sam skoči iz lupine V lopi je po grobo stesanih policah razvrščene nekaj posode, pa sveča in vžigalice. Na žeblju visi čm zimski plašč, v kotu je stol in vreča surovih kostanjev. Lopa ima še vrata, ki so ves čas odprta, in majhno okence s prodajno polico. Pod lino na notranji strani je predal, kamor stresa pečene kostanje in jih pokriva z volneno krpo. da se lepo spotijo. Za razsvetljavo je petrolejka, ki jo zdaj nekoliko odvije, da bi se bolje videla. Večeri se. Kar tako jo vprašam, če medtem ko se pogovarja, ne pozabi na kostanj, ki poka nad žerjavico. Kaj pa, če se zažge? »A. ne, to pa ne! Veste, imam že toliko prakse in vem, da imajo ljudje ravno prav pečeni kostanj. Takega, ki kar sam skoči iz lupine. Tak je najbolj sladek.« Zdaj se ustavi skupina mladih ljudi. Zelo veseli so. »Samo toliko...?« hočejo nekateri pribarantaf kaj več. Najbolj vztrajnim navrže v vrečko še kakšen kostanj. »O mladih kaj da mislim? Nekateri pravijo, da so štu- dentje in da jim zato pritiče popust. Skoraj vsi so tako veseli in se radi šalijo. Ampak jaz vse za dobro vzamem.« •Stara mama, prinesi cukre in zvezke!« Dobro, pa kakšen je pravzaprav poklic kostanjarke? Kdo je čila ženica, ki na vprašanje, če res iz samega veselja vsako jesen peče kostanje, živahno prikima? »Dvanajst let sem že vdova«, pravi. »Doma sem iz Sannika. To je vas v bližini Kočevja. Imam priaiana dvojna partizanska leta, od 1942 pa do konca vojne. Veste pri nas, tam okoli Kočevja je bilo med vojno hudo. Skrivala sem partizane in municijo v hiši____pa so pri- šli Nemci in belogardisti. Vso hišo so mi razdejali. Imamo pa doma 5 hektarov zemlje, in zato mi ne dajo pokojnine. Pravijo, da imam sina, da naj me on preživlja. Toda on ima svojo družino. Davki so hudi, zemlja slabo rodi, pa skoraj ves pridelek uniči divjačina. Pri nas je revščina in na vasi smo ostali večino- \ ma starejši ljudje. Mladi gredo v šole in v tovarne, hiše ostajajo prazne. Tako je to! Pa saj se nič ne pritožujem. Glavno je, da sem zdrava. Ja, to da sem zdrava, da se dobro držim, to je največ vredno. Veste, sem bila na zdravniškem pregledu. Drugače ne bi smela predajati kostanja ...« »Pa se sploh splača prodajati kostanj? »Ja, pa kaj morem. S tem se preživljam ... Za tale prostor plačam občini 200 din pavšalno, vsak dan porabim 2 kilograma oglja, nekaj gre pa za hrano. Stanujem pri znanki v 'Rožni dolini. Kar mi ostane, za tisto si kupim zimsko obleko pa toplo ruto in čevlje. Doma imam dva vnučka, ki mi zmeraj naročata: Stara mama, prinesi nama iz Ljubljane cukrov pa zvezke. Vidite, saj mi nič ne ostane, ko pa je vse tako drago.« ■ Potem pripoveduje, kako je bilo včasih, ko je tu pekel kostanj še njen mož. In spet o kočevskih medvedih, ki pogosto strašijo po polju, da se zaradi njih otroci ne upajo iz hiš. Tako je pač njeno življenje. Ko hi bilo le še dolgo lepo vreme. Vsak lep dan navrže kak dinar. DRAGICA RAKOČEVIČ Otroci Stara mama — najboljša dota Kako dolgo bo to še živa resnica? — Menda lahko tip-top ureditev otroškega varstva pričakujemo šele čez 14 let— Zdaj uživa družbeno otroško varstvo le devet odstotkov slovenskih otrok Pravijo, da je mladi mamici najboljša dota — njena mati. Dobra stara mati da je živ zaklad- Prepad med številom zaposlenih žena in med številom otrok, ki imajo srečo, da so v vrtcu, medtem ko mati dela, zija na široko. Se dolgo ga ne bomo zasuli. Ce bi vse šlo po sedanjih izračunih... Brez mleka V Sarajevu letošnjo jesen hudo primanjkuje mleka m jedilnega olja. Sarajevčani so prisiljeni čakati v vrsti že prej, preden se odpro trgovine. Vendar nikoli me vedo. ali ne čakajo zaman. Mleka ni, ker ga kmetje nočejo prodati po sedanjih odkupnih cenah. Raje ga raznašajo po hišah ali pa hramjo z njim svinje. Vsak dan zmanjka v Sarajevu vsaj deset tisoč litrov mleka. Primanjkuje ga celo v bolnišnicah. Dogaja se, da ga bolnikom prinašajo od doma sorodniki. Bi v sedmih letih prišli na vrsto komaj vsi tisti otroci, ki zdaj »kandidirajo« za vrtce. Se enkrat toliko časa pa bi potrebovali, če bi hoteli nuditi družbeno varstvo vsem Ustim otrokom, za katere smo prepričani, da bi morali v vrtce. A še pri tam štetju smo demografski prirastek le slabo upoštevali... V Sloveniji je 273 vzgojno-varstvenih zavodov. Številka pa ničesar ne pove, če Je ne primerjamo z drugimi. Pa pojdimo od začetka. Zadnji statistični podatki kažejo, da je malčkov do šestega leta starosti nekaj več kot 200 tisoč. Od teh jih je po mestih nad 70 tisoč. V vrtcih, za katere vemo, da so prenatrpani, pa se jih igra in čaka na mamico samo okrog 21 tisoč. Matere moledujejo »Včasih mi Je prav hudo« — je nedavno potožila upravnica ljubljanske vrtca — »ko matere prihajajo prosit dan za dnem, kdaj da vendar bo prostora tudi za njenega otroka. Na koncu že iz obupa jo- čejo. Jaz pa stojim tam nemočna in jim nimam kaj reči v tolažbo.« Izračunali so, da bi potrebovali v vrtcih prostor še za okrog 10.200 otrok v mestih in skoraj prav toliko na podeželju. Naj nas ne zavaja mnenje, da podeželski otroci ne potrebujejo varstva. Časi se pač spreminjajo in velike družine, kjer starejši otroci varujejo mlajše, so danes že redkost. »To so samo znane potrebe,« Je povedala predsednica izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva Marija Ivkovič, »ocenjene potrebe pa segajo tja do številke 42.000.« Čez sedem let Bo današnjih možnostih bi vsako leto lahko pripravili tri tisoč novih mest v otroških vrtcih, kar pomeni, da bi sedanjemu povpraševanju zadostili čez sedem let. Ce pa bi hoteli varstvo urediti »tip-top«, pa bi to trajalo — 14 let! Pri tem povečanega prirastka prebivalstva nismo upoštevali... In kako je dejansko po posameznih krajih? Na splošno je otroško varstvo najbolj razvito v večjih mestih, kot so Maribor, Celje, Ljubljana in Kranj. »Hkrati pa so tu tudi potrebe največje,« pravijo sociologi. V Sloveniji uživa družbeno varstvo povprečno okrog devet odstotkov otrok. Največ, 22,8 odstotka, je po vrtcih ljubljanskih otrok, slede hra-stniški (20,6 odstotka) in Izolčani (17,7 odstotka). »Servis« babic Zadnjega mesta z 0,8 odstotka so deležni otroci v občini Šmarje pri Jelšah. Zanimiva je še primerjava najbolj revne in najbogatejše občine. Ne boste verjeli, pa je res: v Gornji Radgoni imajo pr> štora za 9.4 odstotka otrok, v Domžalah, kjer je zaposlenih kar 59 odstotkov žensk, Pa le za 6,6 odstotka malčkov ... Potegnimo črto med odstotkom žena in med odstotkom družbeno obvarovanih otrok. V Sloveniji dela 40 odstotkov žensk, pri tem pa je v Zaslužek od hektarjem neha Rudarji v Bogutovcu blizu Kraljeva: Kaj bo, ko bo magnezita zmanjkalo? Kamorkoli rudar koplje, ▼ zemljo ali skalo, z modernimi stroji ali rovnico, po kakršni koli rudi grebe, beli ali črni, je njegov kruh vedno čm, dlani imajo debele žulje in dan dve noči, eno dolgo za delo, drugo kratko za počitek. Svetli mostovi iz noči v noč so kratki, še posebej takrat, če ima cela dolina nad glavo samo za hektar neba. Bogutovac je rudnik ma- ■ gnezita nad vasicami blizu | Kraljeva v zahodni Srbiji. Kraljevska ravnica se kmalu zoži v dolino, hiše se vse bolj na daleč kujajo druga na drugo, polja prehajajo v skrbno izkoriščeno travo, ki jo po pospravljeni otavi obirajo ovce in krave. Ni jih veliko, kdo bi jih čuval, ko so pa vsi v rudniku ali šoli. Ko se zoži kvadrat neba ▼ pravokotnik in dolina že s težavo nudi prostor rečici in makadamski cesti, pokažejo travniki rebra, sivozelene skale so komaj dovolj gostoljubne za tu in tam obešeno grmičevje. Skromnim zelenim listom ovce spričo strmine ne morejo do živega. , Troglav je tu. Oblasto golo hribovje, ki v loku zaključuje dolino, ne premore gozdov, nobenih pogojev ne daje živ-ljenju. 1200 metrov se je dvignilo v višino nad morjem, 600 metrov so mu namerili od podnožja. Pod gole skale samega vrha pa se je skril magnezit, bela ruda za čm rudarski dinar. Ne samo, da ni skoraj nobene mehanizacije za odkopavanje rude. tudi nikakršne poti ni do vrha. Kot gamsi plezajo rudarji vsak dan v vrh in nazaj, ruda pa se vozi v podnožje v košarah po preprosti žičnici na tekoči trak v izpiralnici. Sedem ur na dan prebirajo razpokane rdeče roke mokro kamenje, trak neusmiljeno teče, čeprav je zima in so rudo zlepili ledeni kristali. Črn denar za belo rudo »Štiri inštirideset starih tisočakov dobim na mesec,« pripoveduje Nada Ilič in skriva prezeble roke pod predpasnik. »Sedmo leto sem tu v izpiralnici, odkar mi je umrl mož. Zelo sem hvaležna, da so me vzeli na delo. Dva otroka imam doma, pokojnine po možu pa nobene, ker je bil premalo časa v službi. Otroka hodita v šolo, treba jima je kupiti čevlje in obleko za mraz.« Najhuje je, ker zemlja ne da nič od sebe. Gola skala je pod tenko prevleko v vseh okoliških vaseh. Navadnega kola ne kaže zabijati v zemljo. ker bi se zlomila motika. Vse je treba kupiti v 25 km oddaljenem Kralj e vu. Včasih celo mleko. »Rudarji v rovu smo najbolje plačani,« pripoveduje kopač, miner in nakladalec Jova. Sključen jxxi čelado in nizkim stropom v rudniku se ne zmeni za vodo, ki mu v težkih kapljah moči rokav. »Dvainsedemdeset . tisočakov zaslužim, ker sem kvalificiran. Ko bi le ostalo še kaj časa za poopravke doma, pa ga ni.« Tri ure od doma do rova, sedem ur v jami, pa tri ure nazaj domov. Poleti gre, pozimi pa zapade sneg, do prsi ga gazijo rudarji, sredi noči se odpravijo od doma. da bi prišli pravočasno. V skupinah hodijo, da se lahko menjajo pri »pluženju«. Malico nosijo s seboj, kruh s čebulo ali kruh s kruhom. Obrok v kantini bi jih veljal celodnevni zaslužek. »Spočetka so bile žile bogate, zdaj so pa že tenke in rude je vedno manj,« pravi nadzornik obrata Smoljando. »Rudnik že dolgo ni več rentabilen. Podjetje Magnohrom iz Kraljeva, pod katerega sodi, bi ga rado ukinilo, ampak kam z ljudmi? Cez noč bi dobili za več vasi beračev. Sto trideset družinskih očetov je zaposlenih tu.« Dopoldanska izmena se vrača iz rova. Rudarji mežikajo v sonce, ugašajo karbidovke in odlagajo čelade v leseno barako, kjer sta hkrati uprava in garderoba. »Bi cigareto?« »Hvala, ne kadimo. Pijemo tudi ne. Ce bi še kruha ne bilo treba jesti, bi se lepo živelo.« Na grobo stesani klopi pred barako dremlje črna mačka z belimi šapami. Kdove od kod se je zatekla v to strmino. Pa ni prišla sama, ampak s celo družino, pet nebogljenih mladičev so rudarji odnesli domov. Ona pa Je ostala in postala član rudarske družine. Črni kruh Je tudi zanjo. MARINA DRASCIC vrtcih le 9 odstotkov otrok. »Babice rešujejo položaj!« trdijo matere. Veliko je tudi takih družin, kjer se pri delu z otroci izmenjavata mož in žena. Potem sr> na vrsti razne tete. Pa seveda tudi upokojenke. A te so — dražje od vrtcev. »Znajdi se, kakor se moreš in znaš« — je pravzaprav načelo, ki velja v našem »sistemu« otroškega var-* stva. Zakaj tako zaostajamo? »Vse do pred dveh let nismo imeli ne sistema za načrtno urejanje otroškega varstva, ne rednih denarnih virov za to,« pove Marija Ivkovič Z ustanovitvijo republiške skupnosti otroškega varstva so postavila temelj za sistematični napredek. Denar srno začeli prispevati vsi od osebnih dohodkov (1,8 odstotka) in pokojnin (1,6 odstotka) Od tega gre največ za otroške dodatke, dvajset odstotkov vzamejo občine, pet odstotkov pa ostane republiški skupnosti. »Malo je to, pa vendar smo uspeli že marsikje kaj pospešiti,« pove. V dveh letih je republiška skupnost otroškega varstva pomagala z denarjem pri gradnja novih vrtcev za Okrog dva tisoč novih mest. Ker pa je načelo skupnosti celovita skrb za obroka, daje denar tudi za urejanje šolskih kuhinj, za varstvo razvojno motenih otrok, za ureditev vzgojnih zavodov in podobno. »Otroške vrtce moramo organizirano in racionalno graditi po vsej Sloveniji. Zato deluje pri nas posebna skupina strokovnjakov, ki spremlja priprave na gradnje,« pravijo na republiški skupnosti. Kredite pa dobijo le tisti načrti, ki so usklajeni s širšimi programi in ki ustrezajo zahtevam strokovnjakov. Premika se. toda . . . Občine so v glavnem že izdelale svoje programe za razvoj otroškega varstva. Služili bodo za srednjeročni program razvoja cele Slovenije. Ta se že pripravlja. Pri tem niso pozabljeni ne kmečki otroci ne otrpel posebnih etničnih skupin — na primer Ciganov. »Na pot smo torej že krenili,« de Marija Ivkovič, »kako pa bomo napredovali, za. visi od denarja. Najti bo treba še enake inštrumente zajemanja denarja za dolgoreg-no planiranje, o čemer že tudi razmišljamo.« Da smo se otroškemu varstvu res znova posvetili, priča dejstvo, da je republiško skupnost letos zaprosilo za kredit 32 interesentov za graditev 35 vrtcev. »Vsi pričakujejo pomoč,« vedo na skupnosti, »mi pa vsem ne bomo mogli ugoditi.« Znano je, da manjka vzgojiteljic in otroških sester. Kaj pa Je storjenega na tem področju? »Skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo in drugimi pripravljamo program za vzgojiteljske šole oziroma za šole otroških sester. Za zdaj je v načrtu povečanje teh šol«, odgovori predsednica izvršnega odbora skupnosti o-troškega varstva. Marija Ivkovič, nekdanja partizanka, ki je v roški porodnišnici negovala dojenčke partizanskih mater. Kaj pa varstvo popoldne? Na koncu smo se menili še o delovnem času v vrtcih. Ta je namreč predvsem prilagojen uslužbenkam, ne pa celi armadi žensk, ki delajo v tovarnah, po trgovinah - in drugod tudi popoldne in zvečer. Na vseh občinah je balo menda govora o tem. Toda v glavnem samo govora, saj so vrtci le izjemoma odprti tudi pozno popoldne. »Ce bomo hoteli ugoditi materam, ki delajo izmenično oziroma samo popoldne, bomo morali dati več denarja za osnovno dejavnost vzgojno varstvenih ustanov. Na to tudi mislimo,« je pčjasnila Marija Ivkovič. Tako smo bili spet tam sredi začaranega kroga .. ALBINA PODBEVŠEK Idila Stavba filozofske fakultete v Prištini je bila zgrajena pred petimi leti in je menda ena najlepših stavb na Kosovu. Pred fakulteto je velik travnik, na njem pa se pasejo krave. To pa je tisto, kar bode Prištinčane v oči. Namesto pašnika in krav bi raje gledali veliko ploščad ali kvečjemu park. Krave da ne sodijo k tako imenovani stavbi. V večjih mestih pa bi bili takšne zelene idile kar veseli. Trst Beograjski prosvetni inšpektorji so ugotovili, da so profesorji dveh beograjskih šol v teh dneh za dva dni samovoljno prekinili pouk in šli nakupovat v Trst. Profesorji neke srednje tehniške šole so ravnali modreje: s sabo so vzeli tudi dijake. Inšpektorji jim izleta na Ponte-roš niso mogli šteti za prekršek. Sole, ki so si privoščile nakupovalni izlet v Trst. bodo morale podaljšati šolsko leto za toliko dni, kolikor je trajal izlet. Medenina Na zaječdrskt »borzi« je medenina dosegla visoko ceno. Za nekaj gramov je treba odšteti petdeset dinarjev in več, V resnici gre za medeninaste prstane, kt jih neznani mladeniči prodajajo lahkovernim dekletom in gospodinjam kot zlate. Hrkač kuje nove resnice Svojih pajdašev več ne prepozna - Baje so netočne celo »nekatere zadeve« v njegovi pritožbi zoper smrtno kazen - Izvedenec trdi, da so mine preizkušali v Mariboru BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). V zapuščenem bunkerju v ’ bližini Maribora so sestavljali in preizkušali mine, tam so se urili diverzanti, je med današnjo razpravo proti Miljenim Hrkaču zaključil svojo tridnevno strokovno oceno polkovnik Jovan Popovič. V okolici bunkerja so opravljali tildi poskusne eksplozije, kot so ugotovili po ostankih min, ki so se zarili v bližnja debla- <. Zatem so zaslišali Hrkača v zvezi z njegovo pritožbo, ki jo je marca poslal vrhovnemu sodišču Jugoslavije, ko so. namesto smrtne kazni ponovili sodni proces. V svoji pritožbi je Hrkač, kot sam trdi, v »navalu iskrenosti« obširno opisal svoja potovanja v- Avstrijo in ZRN, srečanja z glavarji »hrvatskega osvobodilnega gibanja« na Dunaju, Stuttgartu in Miin1 chnu in ilegalno prenašanje razstreliva čez mejo. Odkril je organizacijo v Mariboru, njene člane itd. Danes pa je zanikal svoje Prehitevanje in še enkrat prehitevanje V Celju dve prometni nesreči - vsaka je terjala eno življenje CELJE, 18. nov. — Na celjskih cestah sta se včeraj pripetili dve hudi prometni nesreči. Zaradi neprevidnega prehitevanja je vsaka od njiju terjala po eno človeško življenje. Prva prometna nesreča se je zgodila okol* 13 ure, ko je Avstrijec Johan Vindl, na cesti Velenje — Slovenj Gradec v nepreglednem ovinku s tovornjakom prehiteval 20-letnega mopedista Antona Žerdonerja iz Žalca. Med prehitevanjem je mopedist nekoliko zavil v levo in se zaletel v prikolico. Padel je pod kolesa in bil takoj mrtev. Voznik tovornjaka je med prehitevanjem trobil. V Rogaški Slatini pa je dve uri kasneje Jakob Cuješ z Vinskega vrha s tovornjakom prehiteval 47-letnega Vinka Kužnerja, ki se je peljal z mini mopedom. Predvidevajo, da se je mopedist zmedel in naglo pritisnil zavoro. Zapeljal je v obcestni jarek, kjer se je prevrnil. Pri tem se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. M. S. izjave. Trdil je, da ni še nikoli videl Odaka, Pašaliča in Kutuzoviča, o katerih je prej na dolgo pripovedoval. Slišal sem zanje, je omenil Hrkač, vse drugo pa sem si izmislil, da bi dal skupini v Mariboru nekako obliko, da bi bilo videti, kot da ima-jo vodjo. Za svojega brata Boža ne ve, ali je bil »glavni« ali ne. Za vse te ljudi je vedel, da so bili členi osrednje organizacije v tujini, in podrobno jih je lahko opisal, saj je videl njihove fotografije. Baje je pričakoval, da bodo Božu ali komu drugemu iz mariborske druščine med zasliševanjem bolj »razvezali jezike«, saj vedo vsi več kot on. Ker se to ni zgodilo, je uvidel, da je zgodbo povedal zaman. Hrkač je izjavil, da ne ve, kam je sodila mariborska »veja«. V Avstriji sta ga sprejela Bogarič in Miličevič, iz Stuttgarta pa je prenašal ukaze Nika Kovačiča. Njihove medsebojne zveze mu niso znane. Sprva je Hrkač odločno zanikal, da bi sploh kdaj bil v Miinchenu in se tam sestal s pokojnim Rukavinom. Tudi med soočenjem pred desetimi dnevi je ves nemiren opomnil Stanka Marušiča-Piža, naj ne vpleta Munchna. Sodnik Milovič pa ga je danes opozoril na njegovo prejšnjo izjavo, ko je podrobno opisoval obisk pri Rukavinu, in omenil, da ne bo težko dokazati, da je bil Miljenko v Miinchnu. Obtoženi je odločno trdil, da to ni res. Koliko je Miin-chen važen v tem zapletenem procesu, se bo pokazalo'pozneje. Na koncu je Hrkač dejal, da je v svoj pritožbi na vrhovno sodišče »nekatere zadeve« o tujini prikazal netočno, da pa je vse o organizaciji v Jugoslaviji popolna resnica. Razprava se bo nadaljevala jutfi. a na Nail se debeli, preiskava molči BANJALUKA, 16. nov. — Zvedelo se je, da se je Nail Ikanovič, ki je priznal, da je ubil svojo ženo in štiri otroke, zredil v priporu za več kilogramov. Preiskovalci še vedno molčijo, zdi se, da mrzlično iščejo pomagače, ki naj bi sodelovali pri zločinu. Neuradno se je zvedelo, da bodo preiskovalci 20. novembra priredili tiskovno konferenco, na kateri bodo novinarje seznanili z rezultati laboratorijskih preiskav. Naila Ikanoviča preiskujejo psihiatri. Bakreno obtožnico je bral javni tožilec več kot eno uro ZAJECAR, 18. nov. — Kar tri dolge zatožne klopi so morali prinesti včeraj v dvorano občinskega sodišča v Zaječaru, kjer sodijo tatovom, ki so v Boru kradli elektrolitski baker. Obtožencev v znani bakreni aferi je namreč kar 31. Pisali smo že, da so lani in v začetku tega leta ukradli iz nezavarovanih vagonov, skladišč in dvorišč topilnice v Boru 18,5 tone elektrolitskega bakra. Tatovi so imeli tudi lastno prodajno mrežo. Množico obtožencev brani »odred« 11 advokatov, obtožnica pa je tako debela, da jo je namestnik javnega tožilca bral več kot eno uro. Nesrečna hišna številka MARIBOR, 18. nov. — Včeraj zjutraj se je vnelo gospodarsko poslopje Jakoba Kaubeta iz Srednjega 13 pri Mariboru. Pogorel je ves leseni del hiše. Ljudje, ki so med prvimi prišli do pogorišča so v pepelu našli tudi okostje Ivana Kosija, upokojenca, ki je tu stanoval. Preiskovalci domnevajo, da je požar zanetil Kosi, ko naj bi prižigal svečo. Hiša je bila namreč brez elektrike. Materialne škode je za približno 20.000 dinarjev. F. Š. Kolkovana usoda očeta ietoda Epilog hude prometne nesreče - Neskladje med zavarovalniško propagando pa zavarovalniško človečnostjo - Kdo bo koga? Beograjski kolega Žiika Živulovič, znan kot Serafim, je zadnjič v svojem časniku ob koncu članka, ki je govoril o podobnem zavarovalniškem primeru, pikro zapisal, da je žal pravih ljudi na svetu vse manj, skrbi za človeka pa »vse več«, še zlasti, če je človek zavarovan. Zgodba pa je pripovedovala o usodi beograjskega taksista, ki že leto in dan zaman uveljavlja svoje pravice pri zavarovalnici. Metod Klemenc, Celjan, je lani v enem strahotnem trenutku postal vdovec, invalid in edini hranitelj dveh nedoraslih otrok. Njegova žena je umrla nekaj dni pred družinskim praznikom, ko bi dobila diplomo zdravnika specialista. Ni preživela strahotnega plesa po cesti, ki ga je uprizoril Robert Weippert, zahodnonemški državljan. Preiskava je nedvomno ugotovila: Robert Weipert je bil močno pijan. V krvi je imel 2,95 promdl alkohola. Spuipaj z znancema je v zadružnem domu Gomilsko spil 13 buteljk »biserja«, ne da bi zaužil koščka kruha. Weip-pert je vozil .vinjen, brez vozniškega dovoljenja, ki so mu ga odvzeli še v ZR Nemčiji, ker je tudi tam povozil žensko. Sodba celjskega sodišča je bila: Robert Weippart je obsojen na txi leta strogega zapora. Weippert je bil v ZRN seveda zavarovan. Pn zavarovalniški družbi »Allianza« A. G. Munchen. Na ta naslov je Metod Klemenc naslovil svoj zahtevek za povrnitev škode, ko že m mogel zahtevati ženinega življenja nazaj. Poiskal si je odvetnika v Nemčiji in mu poslal potrebne papirje, kolke, potrdila. Zavarovalnica je odklonila. Pa še enkrat. Odvetnik je tretjemu zahtevku priključil fotokopijo analognega primera, ko je tožnik pravdo dobil-zavaro- Osem let za umor MARIBOR, 18. nov. — Danes je bila pred okrožnim sodiščem v Mariboru sodna obravnava zoper Štefana Roškarja (1930), iz Počehove 38. ki je 29. septembra letos sredi Maribora, na Partizanski cesti, podnevi -z nožem zabodel ženo Marijo Roškar, rojeno 1934. žena je na kraju dogodka podlegla smrtni poškodbi. Sodišče je pod' predsedstvom sodnika okrožnega sodišča Rada Javornika spoznalo Roškarja za krivega, saj je zaradi poprejšnjih groženj šlo za naklepno dejanje. Osvojilo pa je tudi mnenje izvedencev, da gre pri Roškarju za psihopatsko osebnost, ki je ravnala' poleg tega še v akutnem alkoholnem opoju. Sodišče ga je obsodilo na osem let strogega zapora. . ' F. S. valnica je vseeno odklonila. Sklicevala se je, češ da je bil Wedppert pijan, brez vozniškega izpita, pa tudi na dogovor, ki ga ima Allianze z ljubljansko »Savo«. Metod Klemen je bil tudi na zavarovalnici »Sava«. Tam so mu ponudili 30 tisočakov nadomestila za bolečine. Po pravilniku zavarovalniške* družbe »Allianza« bi v tujini dobil tudi 200 tisočakov. Klemenc sploh noče denarja od slovenske zavarovalnice. Zakaj, se sprašuje, zakaj bi naša zavarovalnica plačala za zahodnonemškega državljana? Prestrašiti so ga hoteli. »Allianza« je spremenila pri- stojnost sodišča in zahtevala obravnavo v Miinchnu. Klemenc si je omislil odvetnika tudi v Miinchnu. Razen tistega, ki ga je moral najeti za sodišče v pokrajini Baden Wiirtenberg. Moral je tudi položiti 800 dolarjev kavcije. Nemški zavarovalniški delavci so si meli roke, češ pa smo ga. Pa si je Klemenc sposodil denar in plačal. Psihološka vojna se nadaljuje. Kdo bo zmagal? Zavarovalnica ali Klemenc in njegovi odvetniki. Za Klemenca pa bo to — pa naj se zavrti tako ali drugače — žalostna zmaga. Njegova usoda je kolkovana. IVAN VIDIC „Poštarja“ za zapahi Titograjski kriminalisti že po 34 urah prijeli vlomilca v glavno pošto TITOGRAD, 18. nov. (Tanjug). Vlomilca, ki sta v noči med 15. in 17. novembrom vlomila v titograjsko pošto in odnesla več kot 374 tisoč dinarjev, sta že za zapahi. Požrtvovalni delavci javne varnosti titograjske občine so jih ujeli slabih 34 ur po vlomu. Vlomilca sta 22-letni Slobodan Aradjin in njegov štiri leta mlajši, brat Bo ban. Oba sta brezposelna dn stanujeta v Titogradu v Karadjordjevi ulici 55. Brata—vlomilca so ujeli sinoči, kmalu pa so našli tudi večino ukradenega denarja. Brata Aradjin sta vlomila v noči med nedeljo in ponedeljkom. Vreme je bilo slabo, brata sta to izkoristila, se oskrbela z vsem potrebnim vlomilskim orodjem, nato pa sta brez kakršnih koli nevšečnosti vlomila trojna vrata titograjske glavne pošte. »Sprehodila« sta se skozi dvorano, v kateri so okenca za sprejem in oddajo pošte, skozi glavno blagajno, na koncu potovanja pa sta v oddelku za pakete našla ključ od blagajne, iz katere sta odnesla točno 374.504 dinarje, od tega je bilo za 121.164 dinarjev deviz. V Črni > gori je bil. to največji vlom po voini. tovariš vsak torek poln zanmdveea. - Jmutio Jugoslavija: ZRN 2:0 (0:0) Zaslužena zmaga naših nogometašev v Zagrebu - Strelca Bukal in Džajič ZAGREB — Stadion v Maksimira, prijateljska mednarodna nogometna tekma, gledalcev 25 000, sodnika Zia-honyo, pomočnika Katona in Marto (vsi Madžarska). STRELCA: 1:0 — Bukal (57), 2:0 — Džajid (87). JUGOSLAVIJA: Dautbegovič, Rajkovič, Stepanovič, Antonij evič, Paunovič, Holzer, Petkovič, Bajevič (Hlev-njak), Bukal, Pirič, Džajič. ZRN: Maier, Vogts, Hottges, Beckenbauer, Weber, Roth, Libuda, Netzer, Heynckes, Overath, Held (Grabo wski). Se pred obema ekipama sta prišla na igrišče v prijateljskem pogovoru zvezna kapetana; naš Mitič in nemški Schon. S tribune žal ni bilo slišati, kaj sta se pogovarjala, toda videti je bilo zelo prijateljsko. Schon je celo trepljal Mitiča po ramenu in mu prijazno prigovarjal, kot bi mu bolel vliti nekaj upanja, saj ve. da Mitič v Jugoslaviji trenutno ni na najbolj trdnih nogah. Seveda si je naš kapetan želel, da bi upravičil svoje zadnje odločitve, pa čeprav mu je precej standardnih igralcev copo-vedaio nastop na štadionu v Maksimira. Začetek spopada je obetal, da bodo Jugoslovani kljub oslabljeni postavi vendarle pokazali kaj več kot na zadnjem nastopu v Moskvi. Res so uprizorili nekaj napadov, toda že od začetka je bilo opaziti, Stiki na vseh ravneh LJUBLJANA — 2e v naši po-nedeljski številki smo poročali o jubilejnem kongresu avstrijskih športnih zdravnikov v Gradcu, na katerem je sodelovalo tudi močno zastopstvo iz Jugoslavije. Dodati še velja, da *o stiki med našimi strokov-ijaki in sosedi vedno tesnejši na vseh ravneh. Predsednik avstrijskega zdru. ženja prof. dr. Ludwig Prokop je v svojem pozdravnem govo-še posebej pozdravil predsedni. ka. socialno-zdravstvenega zbora ekupščine SRS primarija prof. dr. Srečka Korena in predsednika socialno-zdravstve-nega zbora skupščine Makedo-donije ter hkrati predsednika društva • h športnih sdravnikov dr. Nikolo Hristo-va. Kongresu je med drugim prisostvoval še predsednik italijanske zveze športnih zdravnikom pof. dr. Flores S. D' Arcars. ki je navezal stike s vsemi delegacijami, saj bo prihodnji kongres v Italiji. O delu kongresa in prispevku slovenskih športnih zdravnikov bomo v naši rubriki še poročali. da Je desna stran napada precej broma, predvsem zaradi Bajeviča, ki je bil nerazumljivo nerod«, neodločen in včasih celo boječ. Vsa teža je torej ostala na levi strani. Tu pa je odlična Vbgts izredno dobro čuval Džajiča, ki že dolgo ni tako težko pokazal, kaj zna. Nekaj akcij našega napada je bilo dokaj dobrih, vendar smo že v prvih minutah skoraj doživeli šok. V enem izmeri nemških napadov je Netzer podal malo v desno sonapadalcu Heynckesu, ki na. zadnje že ni vedel, kaj storiti a žogo in je slabo streljal proti Dautbegoviču. Ta pa ja tako nerodno počepnil, da mu je žoga ušla med nogami in na srečo zadela samo vratnico, od koder se je odbila kakšen meter nazaj pred goiovo črto, kjer jo je Dautbegovič končno le zanesljivo ujel. Naši so v sredini prvega polčasa prevzeli pobudo na igrišču, saj so Nemci le redko prišli do nasprotnega napada, ki pa se je po navadi ustavil pri Holzerju. Njegov vis k vis je bil tokrat na nemški strani Beckenbauer ki ee je prvič pojavil v vlogi čistilca in m več zadnji »verni glavni mo« nemške ekipe. Naši so imeli veliko priložnosti. Zal pa je Bajevič. ki naj bi bil prvi strelec, povsem odpovedal. Pa tudi Bukal ni prišel do piavega strela. Izredno priložnost so frw*n naši v 31. minuti, ko je Rajkovič z desne strani visoko podal v nemška vrata in sta za žogo «knčiim Bajevič in vratar Maier. Nihče je ni dobil, temveč se je prav na Bukalove noge. Le-ta jo je bo. tel iz kakšnih 5 metrov lepo plasirati v mrežo. Toda se je še enrat zvil m potisnil žogo samo v kot. Samo nekaj minut zatem se Je prvi Jugoslovan znašel v sodnikovi beležnici. Antonijevič' je precej grobo zaustavil nemškega napadal, ca. Sploh smo pri Jugoslovanih videli nekaj uspešnih »bodičkov«. Ves prvi polčas se jjra ni mogla razviti. Skorajda ni bilo akcije, ki bi jo morali posebej omeniti, žvižgi več kot 20.000 gledalcev %o bili ob sodnikovem pisku kooec prvega polčasa povsem upravičeni. Naši niso pokazali ničesar. Nemci pa so nedvomno dokaj dobro izpolnjevali svoje načrte. Po odmoru je Mitič zamenjal ne- ALPINISTIČNE NOVICE Smuka na Vršiču Zadnji sneg. na Vršiču ga je zapadlo 40—50 cm. je prekril zgodnja smučišča. Na vršiču je že mogoče smučati pri lovski koči in na plazu pri Tičarjev! koč:. Skoda le, da je odprta le Rjavčeva koča, v kateri ob sobotah zvečer skoraj m mogoče zaspati zaradi glasne družbe. Plezalni vzponi Pisarna planinske zveze Slovenije je včeraj pričela razpošiljati v prednaročilu vplačane plezalne vodnike. Zaradi zamudnega pripravljanja paketov pa bo razpečevanje žal trajalo še precej časa. Zaco uredniški odbor naproša vse, ki so Plezalne vzpone naročili, da jih po možnosti dvignejo osebno. Vse tiste, ki plezalnega vodnika še niso naročili ali so to storili te dni. pa prosimo da potrpijo, ker še ni znana prodajna cena. Izpiti za gorske vodnike Maanoa lat aprila 1971 bo podko. misija za gorske vodnike PZS or-gamzirala izpite 2e sedaj naproša vse planince, turne smučarje in alpiniste, ki bi želeli opravljati izpit, da pošljejo prijavo najkasneje do 10. januarja 1971. Prijava na; poleg osebni podatkov vsebuje tudi izčrpno poročilo o dosedanjem delu t gorah m planinski organizaciji. Prijave mora potrditi matično planinsko društvo. V svetu gora Pretekli teden smo napačno najavili televizijsko predvajanje filma »Eiger 69«. Film je bil namreč na sporedu v sobot oob 22,10 ttr v nedeljo dopoldan. V soboto ob 21.40 pa bosta na sporedu zopet dva zanimiva filma — poljski »Spust« in angleški »Plezalci«. Kdo plačuje japonske ekspedicije? Splošno je znano, da nobena dr-država na svetu ne prireja toliko odprav in velikopoteznih ekspedicij na vse strani sveta kot Japonska. Znano je tudi. da nobena od teh odprav nima problemov z denarjem. Spomnimo se samo podatka. da je vzpon po diretti-jsiml T Eigerju (1969) stal preko 80.000 JUGOBANKA Podružnica Ljubljano Titova 32 —Celovška 106 Prodaja devizna sredstva na potne liste za zasebna in službena potovanja — odpira in vodi zasebne devizne tekoče račune — Sprejema dinarske hranil ne vloge. Banka posluje za stranke vsak dan. od 7. do 12. ure In od 14. ure do 18. ure — ob sobotah, od 7. do 11. ure DM in da so udeleženci sami povedali .da so imeli s seboj opreme za velik alpinistični klub. Pri tem pa je bil to le trening za od. pravo v Bal toro. Zadnja odprava na Everest je stala nad 3.000 C00 din. In kdo vse to plačuje? Planinska organizacija deloma, precej več pa prispeva industrija in največ tisk, radio in televizija. Bavarci v Andih Zaradi majske katastrofe v Peruju je morala letošnja bavarska alpinistična odprava v Ande spremeniti cilj. Odšli so v JužnoperuJ-sko gorsko skupino Vilcabamba. Poleg vzponov na nekaj pet tisočakov so prišli tudi na najvišji vrh skupine Salcantay (8271 m), in to po novi smeri (Južni steber) ki so jo imenovali »Bavarski steber«. Vzhodni Nemci v Tienšanu Odprava vzhodnonemških alpinistov je letos poleta z velikim navdušenjem in ambicijami odpotovala v Centralno Azijo. Tam pa so Jim sovjeti dovolili le vzpon na 4442 m »visoki« Tegge Dorr. Alpinistična šola Alpinistični odsek FD Ljubljana-matica je že razpisal novo vzgojno sezono. Z alpinistično šolo bodo pričeli jutri ob 19. uri v društveni pisarni na Miklošičevi 17. Sprejem v članstvo Alpinistični odsek PD Jesenice se že nekaj let trudi, da bi vključil v svoje vrste čim več nc/vih plezalcev, ki bi lahko dostojno nadaljevali tradicijo železarJev-gornikov. Takoj po končani letni sezoni so pričeli z načrtnimi pripravami za sprejem skupine štirinajstih mladih alpinistov. Izpiti bodo v četrtek 26. t m., slovesen sorerem pa med prazniki v koči GRS na Španovem vrhu. Plazovi in lavinska služba V gorah je že zapadlo toliko snega, da se vedno pogosteje prožijo plazovi. Marsikdo zato ostaja doma in čaka stabilnega vremena, ko je majhna nevarnost plazu celo na plazovitem terenu. Toda kaj pa tisti, ki gredo v gore ne da bi pomislih na nevarnost? Po vseh alpskih deželah imajo že nekaj let vpeljano lavinsko službo, ki spremlja snežne razmere in redno obvešča prek radia in drugih javnih občil o nevarnostih plazov. Pri nas pa Se vedno čakamo. Ali je res potrebna velika snežna katastrofa, da se bomo lotili te prepotrebne naloge, bres katere si množičnega zimskega turizma ne moremo in na smemo aa-mJaUtf. Pohvala naše GRS V zadnji številki Tatemika < glasilo Kluba wysokogorskiego fl Varšave) je kratek sapte o reševanju Jerzy Burzykowskega. ki se je letos julija ponesrečil v »kratki "■*** smeri« v Triglavu. Avtor Jan Lacki se v tem članku selo pohvalno izraža o naši gorski reševalni službi (reševala je postaja GRS Mojstrana), ki je posredovala hitro in učinkovito. Pakistanci na K 2 Veteran odprave na MaSerbram (7820 m) iz leta 1960. major Jawed Akbter Je letos vodil dvanjast člansko pakistansko vojaiko odpravo na Diran (7373 m) t zahod, nem Karakonanu. Vrti so prvi dosegli Avstrijci leta 1908. Kakor so javili, naj bi bila to priprava na odpravo v letu 1971. katere dlj naj bi bil nič manj kot K 3 <8611 m), drugi najviSji vrb na svetu. Skala težav v ledu Odkar so pričeli alpinisti ocenjevati vzpone, skušajo na podoben način kot smeri v skali, oceniti tudi ledne. Toda doslej se še nikomur ni posrečilo predlagati primerne rešitve. Zadnjo mano je predlagal Hans Hintermeder. Naklonina do 30 st. — I, do 40 st. — n. do 50 st. xm, do 60 st. — IV, do 75 st. — V in nad 76 M. — VI. AM se bo obnaslaT koristnega Bajeviča s Hlevnjakom. Ta poteza se je izkazala za dobro. Napad modrih je bil precej živahnejši in tudi učinkovitejši. Že ▼ 46. minuti je Džjaič prodrl po desnem krilu in silovito streljal. Toda vratar Maier je s konci prstov odbil žogo v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. 2e v nasprotnem napadu se je Roth prebil v kazenski prostor, njegov oster strel pa je Dautbegovič ubranil. V 52. minuti Je Jugoslavijo že drugič rešila vratnica. Netzer Je streljal iz 20 metrov, Dautbegovič je le s skrajnim naporom odbil žogo, ki je priletela v vratnico. Naša obramba je za trenutek razčistila nevaren položaj, toda Netzer je spet dobil žogo. streljal, a tokrat Je bil Dautbegovič zanesljivejši in je žogo zadržal v svojih rokah. Jugoslovani so po teh minutah z vsemi močmi pritisnili in v 57. min. izsilili dva kota. Po drugem udarcu je Džajič na kratko podal Piriču, ta mu je žogo vrnil, Džajič pa jo je podal v sredino pred nemška vrata. Hlev-njak bi lahko prestregel žogo, vendar jo je prebrisano prepustil prostemu Bukalu. ki jo je s 5 metrov z glavo potisnil v Maier-jev gol — 1:0. Po tem zadetku so Nemci igrali hitro, toda strelci se niso izkazali. Netzer in Roth, ki sta bila najnevarnejša, sta bila v zaključnih strelih netočna. Čimbolj se je tekma bližala koncu, tem večji je bil nemški pritisk. Tedaj pa se je razživel Petkovič, ki je s prodori po desnem krilu predstavljal i enchno nevarnost. Prav z desnega krila je bil dosežen drugi zadetek Petkovič je prevaral branilca, podal na kratko Bukalu, ki je bil na položaju desnega krila, diagonalno usmeril žogo proti kazenskemu prostoru. Na žogo sta skočila Weber ln Džajič. Weber je slabo ocenil položaj. 2oga ga je*preletela, dobil Jo je prosti Džajič, ki jo je iz 8 metrov potisnil po tleh mimo nemočnega Maderja. Zmaga Jugoslavije je povsem zaslužena. Naši nogometaši 90 v drugem polčasu pokazali veliko boljšo igro in izkoristili dve u-godni priložnosti. S. TRBOVC *B. KAVČIČ PO DOMAČIH KRAJIH KOPER — SSD Delfin na gimnaziji v Kopru, ki sodi med najuspešnejše športne organizacije na slovenskih srednjih šolah, je letos prvič pričelo izdajati svoje glasilo. Izšla je prva številka »Delfina«, ki ima na 70 straneh reportaže, rezultate in športne komentarje. »Delfin«, ki bo služil predvsem boljšemu obveščanju dijakov o delu športnega društva, bo odslej izhajal enkrat mesečno. GRČA V CNP vodi Šoštanj V nedeljskem kolu CNP so Šoštanjčani zmagali v gosteh in se tako utrdili na lestvici. Rezultati: Boe : Brežice — 0:5 (0:2), Vojnik : StraZa — 0:2 (0:1), Žalec : Opekar — 2:1 (1:0), Polzela : PapimiCar — 5:1 (2:1), Ljubno : Šoštanj — 3:5 (2:1) in Senovo : Oelulozar — 4:3 (2:2). Srednješolska liga: IV. kolo — SCB Kidrič : K1C — 3:0. Ekonomska šola : SCBP — 1:2 tn gim. nazija : Tehnična š. — 4:0. Vrstni red — SCB Kidrič in SC za blagovni promet po 6 točk. gimnazija 5. tehnična S. 4. SIKC Store 3, ekonomska S. 2 in K1C brez točke. II. razred — Pivovar : Gotovlje — 6:3 (2:1). Med tednom — Gotovlje : Steklar B — 2:0. Mladinska liga: Jesenski prvak Je Dravinja z 11-timi točkami, sledijo pa Celje-Kladivar 10, Olimp in Kovinar po 5, Velenje 4, Šmartno 3 in Papirni čar 2 točki. Pionirska liga: Celjska skupina — Kovinar 6. Žalec in Vransko po 3 in Celje-Kladivar brez točke. Konjiška skupina — Dravinja 6, Steklar 2. Osankarica 2 in Boč brez točke. Celjski gimnazijci so pred dnevi na Glaziji premagali v mednarodni tekmi mladince pedagoške gimnazije iz Gradca s 3:2. K. J. Prvenstvo NPL PODZ VEZNA LIGA XI. KOLO — REZULTATI SO: Sava : Mir- na 4:2, Rakek : Litija 1:2, Dob : Elan 2:0, Slovan : Domžale 4:1, Odred : Cement 1876 2:4 in Kamnik : Induplati 3:0 p. t. LESTVICA Litija 11 10 1 0 39:13 21 Cement 1876 11 9 o 2 44:21 18 Slovan 11 9 0 2 26: 8 18 ■ Domžale 11 7 O 4 34:21 14 " Sava 11 5 2 4 22:15 12 Dob 11 5 O 6 28:27 10 Kamnik 11 4 1 6 21:25 9 Odred 11 4 0 7 15:20 8 Mirna 11 4 0 7 17:23 8 Elan 11 3 1 7 17:25 7 Rakek 11 2 1 8 11:33 5 Induplati 11 o 2 9 8:51 2 Rezultati I. razreda po XI. kolu: Ribnica : Krim 0:5, Medvode : Partizan 6:0, Enotnost : Kočevje 3:2, Ihan : Crknica 5:0 in Borovnica : Mengeš 3:4. Ihan je edina ekipa, ki ni doživela poraza. LESTVICA Rakičan : Tišina 4:4, Bakovci : Veržej 2:1, Borejci : Tišina 3:2. Tekmi Ivanjkovci : Grad in Telili ostro J : Pušča nista bili odigrani. Vodi Rakičan s 17 točkami pred Bakovci 11, Tišino 10, Puščo in Puconci po 9, Gradom 7, Tehno-strojem, Veržejem in Ivanjkovci po 6 ter Borejci 5 točk. P. M. | ROKOMET SFRJ : NDR 12:11 (4:8) CLUZ. 17. nov. — Na mednarodnem rokometnem turnirju zapokal »Karpatov« je naša reprezentanca premagala ekipo NDR s 12:11 (4:8). Gole za naše so dali: Krstič 4, Milkovič in Miljak po 3, La vrni d in Lazarevič t>o 1 Tekma je bila zelo razburljiva, zlasti proti koncu, ko so Nemci vodili s 11:7. V drugih dveh tekmah je SZ premagala Madžarsko s 23:22, Romunija A pa domačo ekipo B s 18:10. HOKEJ NA LEDU IEV : Olimpija 1:2 (0:1, 0:0, 1:1) INNSBRUCK, 17. novembra — Olimpijski stadion, gledalcev 1000, sodnika Stenico in Darin (oba Italija). Strelci: 0:1 — S. Beravs (6), 0:2 — Jakopič (42). 1:2 —- Bumer (59). INNSBRUCK: Haney, Esterham-mer, E. Mossner, J. Mossner, Pratsch, Erhard, Burkhart, Schwi-tzer, Probst, Scholler, Kh-chbauer, Spom, Burner, Kttll, Todeschini, Pepeunig. Langer. Oberhuber. OLIMPIJA: Gale, Albreht, Jan, Žvan, Lap, Savič, Puterle, Smolej, S. Beravs, Petač, Jakopič, D. Beravs, Aljančič, Seme, Vnuk. Hokejisti Olimpije so v tekmovanju za alpski pokal že drugič zmagali v gosteh. Tokrat so premagali domači IEV, katerega igralci so se odlikovali po večji ostrosti, gostje pa so bili hitrejši v drsanju. • ing. FR. BA3GIA Ihan 10 9 1 0 44:14 19 Krim 10 1 2 40:16 15 Kočevje 10 7 1 3 33:15 14 Mengeš 10 6 1 3 33:25 13 Borovnica 10 6 0 4 32:24 12 Medvode 10 4 2 4 28:22 10 Enotnost 10 4 1 5 34:32 9 Cerknica 10 3 1 6 26:33 7 Ribnica 10 3 1 6 19:30 7 Logatec 10 1 0 9 14:48 2 Partizan 10 1 0 9 18:66 2 nik : Domžale 3:0 : Kamnik p. f. LESTVICA P- f. in Rakek Elan 8 7 1 0 35: 9 15 Litija 8 6 1 1 30:12 13 Mirna 8 4 1 3 25:24 9 Cement 1876 8 4 1 3 16:14 9 Kamnik 7 1 5 1 15:15 7 Rakek 8 9 2 4 13:24 6 Domžale 8 2 0 6 12:21 4 Od^ed 8 I 2 5 13:33 4 Dob 7 1 1 5 L. 10:18 3 SPETIČ Pomurska liga MURSKA SOBOTA — V zadnjem kolu tekmovanja pomurske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati — vzhodna skupina: Nafta B : Mura B 4:3, Petišovci : Beltinci 3:6. Benica : Vrelec 5:2, Gaberje : Turnišče 4:1 in Dobrovnik : Bogojina 2:1. Vodijo Beltinci z 18 točkami ored Dobrovnikom 14. Muro B in Nafto B po 11, Gaberjem 9, Turniščem in Bogojino po 8, Vrelcem 7, Benico 3 in Petišovci 1 točko. Zahodna skupina: Riessersee Olimpija KAC Cortina IEV 5 3 1 1 16:20 7 2 2 0 0 lu:2 4 3 11 1 «1:7 3 2 0 11 6:7 1 4 0 1 3 7:14 1 Kr. gora: Medveščak 4:3 (0:0, 3:1, 1:2) JESENICE — Drsališče pod Me-žakljo, gledalcev 800, sodnika Benedičič (Jes.) in Grgec (Zg). STRELCI. 1:0 — Skrjanc (30). 2:0 — Ambrožič (31), 3: — Skrjanc (36), 3:1 — Sinovec (38), 4:1 — Hafner (44). 4:2 — Sinovec (52), 4:3 — Renaud (53). KRANJSKA GORA: Gasarf Krmelj. Razinger, Ambrožič, D. Seb-janič, Endliher. Pirc, J. Sebjanič, Smagin, Skrjanc. Hafner, Kunšič, Medved, Cemažar, D. Hiti. Jagodic, Vidmar. MEDVESCAK: 2ibret. Crnkovič, Krmelj, Ostrič, Safar. Renaud, Oreškovič. Gojanovič, Belinič, Sinovec, Zajec. Horvat, Filipčič, Su-pin. V tem srečanju je Kranjska V zaostali tekmi .madms&e A. gora priskrbela za presenečenje. lige sta igrala Svoboda : Slovan ki ga niso pričakovali niti največ- 1:1. ji ootimisti. Igralci so potrdili. LESTVICA da šele sedaj prihajajo v formo Olimpija 9 6 2 1 25: 6 14 :n prav zaradi tega lahko očitamo Ljubljana 9 6 2 1 23:10 14 upravi Jesenic, da tej ekipi ni v Svoboda 9 5 2 2 32: 7 12 pripravah posvetila več pozorno- Slovan 9 4 3 2 13: 7 11 sti. P. KARLIN Ilirija 9 5 1 3 11: 9 11 Slavij a 9 4 2 3 20:10 10 LESTVICA Rudar 9 3 3 3 22:13 9 Olimpija 5401 56:16 8 Zagorje 9 2 3 4 11:18 7 Jesenice 4 4 0 0 30:6 8 Usnjar 9 1 0 8 5:42 2 Slavija 5 3 0 2 16:27 6 B. Krajina 9 0 0 9 5:45 Kr. gora 5 113 19:36 3 Medveščak 5 1 0 4 18:27 2 Rezultati mladinske lige X. ko- Beograd 4 0 1 3 6:33 1 lo: Rakek : Litija 1:3. Dob : Elan 0:2. Odred Cern ent 18 76 ):7, K im- IVER DNEVA G. Radgona »povišana« Generalni svet mednarodne motociklistične zveze FIM je na nedavnem kongiesu v Cannesu sklenil, da dosedanje evropsko prvenstvo s specialnimi motorji na 1.000 m dolgi peščeni stezi prekvalificira v svetovno prvenstvo. S to odločitvijo je pridobil tudi edini prireditelj tekmovanj na peščenih stezah pri nas — AMD Gornja Radgona. 6. junija 1971 na dirkališču na Tratah ne bo četrtfinala za evropsko prvenstvo, marveč za svetovno prvenstvo. Na dirki bodo sodelovali izbrani rbrkači iz ZRN. Madžarske, CSSR. Avstrije. Švedske, Danske in Jugoslavije. H. V. TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR O nogah in čevljih Uživanje v športu je odvisno od zdravih in treniranih nog, le-te pa so odvisne, ^predvsem v drugi polovici življenja, tudi od obutve. Naši davni predniki so hodili, tekli in skakali bosi, zato niso poznali težav s ploskimi stopali, ohlapnimi členki, deformiranimi prsti, kurjimi očesi in podobnim. Seveda naši davni predniki niso hodili in tekli po asfaltu in cementu, temveč v naravi, večji del Po prožnem svetu. O Tarahumarih, izredno vzdržljivem indijanskem plemenu beremo, da so lahko tekli ves dan in vso noč. Bili so tako izurjeni za tek kakor ptice za letenje. Tekli so bosi ali pa » sandalih brez pete in brez gornjega dela. Ljudem sodobne civilizacije pa se pozna. da imajo težave z nogami. Tega je v veliki meri kriva modna obutev, pri kateri gre za varljive pridobitve: za utesnitev stopal (ozki čevlji), za podaljšanje noge (visoke pete) in za tenek podplat ■ (manjša teža). Pod vplivom preveč tesne obutve, previsokih pet, premehkih ali pretankih podplatov itd. pride z leti do težav z nogami, do omejitve v hoji in sploh do negativnega odnosa do tistih športnih zvrsti, pri katerih je treba kaj več hoditi, teči in skakati. Zenska, ki je štirideset let nosila salonarje, nima več veselja niti do izletov niti do smučanja. Zaradi težav z nogami, predvsem s stopali in členki, se ob sleherni priložnosti, ko bi naj hodila tri ali štiri kilometre, ozira po prevoznem sredstvu. Zaradi omejitve v hoji, najbolj vsakdanji telesni vaji, nastopajo nove težave: teža narašča, 'stopalni lok popušča, prekrvljenje je slabše. V novembru, ko nastopa sezona, slabega vremena, je najprimernejši čas za pametnejši odnos do vsakdanje obutve. Zdaj ne bi smeli misliti predvsem -ut modo, temveč na tako obutev, ki bo varovala pred mokroto in mrazom. Za hojo in za športne aktivnosti v naravi bi si morali omisliti visoke čevlje z debelimi podplati. Taki čevlji so primerni sa izlete, ki so za marsikoga v tednih pred smučarsko sezono edina oblika telesnega utrjevanja. Seveda pa so taki čevlji tudi najustreznejši za hojo po dežju in snegu. Predvsem je važno, da je čevelj »za vsak dane dovolj velik, dovolj dolg in širok — skratka, da je po meri. Izvedenci priporočajo, da bi si kupovali čevlje za hojo in športne aktivnosti pozno popold- ne, ko je noga že malo otečena. Pomeriti je treba oba čevlja, levega in desnega, obut je treba vstati in napraviti nekaj korakov. če smo se prepričali, da je obutev udobna, da nas ne tišči in da lahko za spoznanje premikamo prste, tedaj smo prav izbrali, čevelj naj bi bil tako dolg, da je od najdaljšega prsta v smeri naprej še 12 mm prostora, in tako širok, da so vsi prsti usmerjeni naravnost naprej. Podplat naj bo tako debel in trden, da ne bomo čutili kamenja, če je podplat pretenak, tedaj se pri hoji kaj kmalu utrudimo. Zato ne smemo na izlete v gumijastih copatah, temveč v planinskih čevljih. Pomembna je tudi višina pete. Pri čevljih za vsak dan naj bo peta samo za 12 mm Višja od podplata. D. U. Dragoceni dokumenti Ob 50-letnici ustanovitve prve vodstvene nogometne organizacije na Slovenskem — V soboto in nedeljo jubilejna skupščina LJUBLJANA — Ob proslavi 50-letnice nogometnega športa v Jugoslaviji želita NZS in njen izvršni odbor tudi dati dostojen poudarek. Zato bo v soboto in nedeljo proslava, združena s skupščino te naše -epub-liške strokovne organizacije. Prvi dan bo posvečen 50-lefcnici ustanovitve prve vodstvene organizacije na Slovenskem, na nedeljski skupščini pa bodo ocenjevali delo v zadnjem mandatnem obdobju. Pokrovitelj proslave bo predsednik republiškega odbora zveze sindikatov SRS Tone Kropušek. Na slovesnem delu skupščine bodo vidnejšim nogometnim funk. conarjem pri nas in iz zamejstva podelili tudi državna odlikovanja, ki jih bo izročil predsednik komiteja za telesno kulturo pri IS SRS dr. Ernest Petrič-, in sicer na sobotnem sprejemu v .vili »Podrož-nik«. V zvezi s tetjh pomembnim nogometnim praznikom je bil že v začetku leta ustanovljen poseben odbor za proslavo pod predsedstvom Ivana Ruglja in v katerem sta še prof. Drago Stepišnik ter Miodrag Dober let. Odboru je bila prepuščena skrb, kako naj poteka ta proslava, obenem pa je dobil določene smernice, in sicer: • zbiranje dokumentarnega gradiva od vsega začetka ter ga združiti v priložnostni knjigi; • vse zbrano gradivo (fotografije, pokali, dipl Čine in podobno) prikazati na razstavi, ki naj bo dostopna širši športni javnosti; • ob jubileju izreči priznanja vsem dolgoletnim sodelavcem pri razvoju množičnosti in kvalitete. — Kako ocenjujete delo odbora, tov. Rugeljt »Predvsem moram povedati, da je odbor naletel na osnovne težave pri izbiranju dokumentarnega gradiva. ker je celokupen arhiv s sedežem NZS vred zgorel pred leti. Zategadelj je moral odbor zbirati podatke čisto od začetka. Na magnetofonske trakove je posnel spominska pripovedovanja več ko 70 nekdanjih nogometnih delavcev ter jih zbral v celoto, pri čemer so bila v veliko pomoč tudi časopisna poročila pred vojno. Sele na osnovi tega se je odbor lahko dokopal do izvorov, kje naj išče dokumentarno gradivo. Seveda pa je knjiga (3000 izvodov), ki na 120 straneh opisuje obdobje do prve svetovne vojne, med obema vojnama in vidno razvojno pot nogometa po osvoboditvi, le prvi skromnejši, a dragocen prispevek za morebitno poznejšo, popolnejšo izdajo zgodovine slovenskega nogometa. Naj omenim še, da bo na slovesnem delu skupščine dobilo priznanja 645 posameznikov, klubov, sodnikova, trenerjev, sedaj delujočih funkcionarjev v NZS ter častnih članov. Vsi drugi upravičenci pa bodo prejeli priznanja na slovesnih skupščinah ali sejah pod-zvez v Sloveniji.« — Kako pa je organizirana razstava? »Da bi bil o razvojni poti nogometne organizacije seznanjen čim širši krog športne javnosti, smo se odločili, da razstava ne bo v zaprtih prostorih, pač pa opozorimo na jubilejno skupščino in razvoj nogometa z eksponati v izložbenih oknih v središču Ljubljane. Drugi del razstave pa bo v skupščinski dvorana (v prostorih zavoda za socialno 'zavarovanje), kjer bo razstavljen pisan del teh zgodovinskih listin, izmed katerih datumi nekaterih, segajo celo v leto 1912.« S. L. L PISMO IZ TRSTA 3 Smučarjev je čedalje več Uspešen štart košarkarjev v ligi D TRST — Slovensko planinsko društvo iz Trsta, Jri skrbi obenem za že tradicionalne dejavnosti, uspešno deluje tudi pri širjenju najbolj privlačne ztaisko-rekreacijske dejavnosti — smučanja. Za bližnjo sezono . se smučarji začetniki pa tudi boljši in starejši intenzivno pripravljajo v petih telovadnicah, da bi bili ob prvem snegu čim-boljše telesno pripravljeni. Mestni privrženci bele opojnosti vabijo pri sv. Ivanu, ulici Montecchi in Barkovljah v okolici pa se sedaj zbirajo na Proseku in v Križu. Prihodnji teden pa bodo pričeli vadbo še v Dolini in Opčinah. Za smučarske tečaje ki jih bo letos 12, se je prijavilo 141 tečajnikov. Med njimi je 85 popolnih začetnikov, še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je samo 25 prijavljenih od 18 let. Udeleženci nadaljevalnih tečajev bodo pričeli vaditi v nedeljo, 29. t. m. na plastični masi v Trbižu, začetniki pa bodo moral: počakati, da zapade prvi sneg. Za te tečaje ie SDP poskrbelo štiri smučarske uči tel ie. Poleg tega pa je Slovensko planinsko društvo organiziralo v dvorani PD Ivan Cankar sejem rabljene smučarske o-preme. ki je dobro uspel in bil tudi dobro obiskan. Marljivi organizatorji pa niti ne počivajo, še ta teden se bo sestal organizacijski odbor za prihodnje pete ‘zimske športne igre in se bo pogovoril o organizaciji te vedno bolj masovne prireditve. V prvem kolu italiianske košarkarske lige D ie peterica Bora osvojila prvi dv« točki. Kot domačini so premagali ekipo Vini Canella iz San Dona. Zmaga modrih (63:57) bi bila lahko še večja, če ne bi delali nepotrebnih napak. Najboliši strelec pri domačinih je bil Peter Starc s 25 točkami. Borovi mlajši mladinci in na raščajniki pa so bili preteklo ne del j o poraženi. Mladinci so v drugem kolu podlegli v Tržiču proti POM. Naraščajniki pa so izgubili proti peterki mestnega tekmeca Italsider. Dobro pa so štartali naraščajniki Poleta iz Opčin, ki so visoko premagali nasprotnike Lloy-da Adriatica B. Rezultati: POM : Bor 53:27, Ital- * i UTRINKI JUBILEJ — Najuspešnejši zimskošportni klub ZRN — WSV Reit im Winkel — je te dni slavil svojo petdesetletnico. KAZEN — Kongres mednarodne motociklistične zveze FIM je kraljevski avto-klub Južne Afrike kaznoval s 3.800 švicarskimi franki globe, ker je priredil več mednarodnih tekmovanj, ki jih nf vpisal v koledar FIM. DENAR ZBIRAJO — Da bi se znebili dolgov, to je približno mi- i lijon kron, in da bi si lahko zagotovili sodelovanje svojih smu carjev na olimpijskih igrah v Sap-poru 1972. je norveška smučarska zveza povabila prebivalstvo, naj za ta namena prispevajo denar. Tokuhiso v Olimpiji Še en odličen strokovnjak karateja v Ljubljani LJUBLJANA, 18. nov. — Med ljubitelji karateja* ae je že dolgo tega razširila novica, da bo sekcija za karate pri TAK Olimpija angažirala dva poklicna strokovnjaka, da bi delo v društvu potekalo v kar najboljših razmerah. Prvi od napovedane dvojice, Dušan Marinkovič dz Pančeva, je s treniranjem Olimpijinih karateistov že pričel, in sicer pred dobrima dvema tednoma. Zdaj pa je prišel še tako težko pričakovani japonski strokovnjak. Mala dvorana v Tivoliju. Okrog 80 karateistov Članske vrste Olimpije je napeto pričakovalo trenutka. ko bodo prvič trenirali pod taktirko slovitega Japonca. V dvorano je stopil skromno, zdelo se je, da mu je bilo celo nekoliko neprijetno, ko je zagledal toliko oči uprtih vanj. Po običajih karateja se je priklonil, nato pa je stopil v vrsto. »Moje ime je Takaši Tokuhiso, treniral vas bom približno dva meseca in u-pam. da se bomo dobro razumeli«. Tako se je predstavil, nato pe pričel z delom. Njegovi gibi, udarci v namišljenega nasprotnika, blokade in skoki so pritegnili pozornost vseh v ovorani. Vse, kar je svojim novim učencem pokazal. je bilo elegantno, hitro in učinkovito. Vendar je prav tako izvrstno vadil tudi dosedanji prvi trener Dušan Marinkovič, ki je Takahašiju. nosilcu tretjega mojstrskega pasu. asistiral, zato marsikdo ni vedel, komu izmed njiju naj sledi. »Rodil sem se pred 23 leti v mestu Fukuoku na otoku Kyusyu«, je v »time outu« povedal simpatični Japonec. »S karatejem sem pričel leta 1964. moja prva učitelja pa sta bila mojstra Kondo in’ Watanabe. Odločil sem se za »šoto kan« šolo karateja, ker je ta najbolj razširjena na Japonskem, pa tudi najbolj plemenita veja karateja je. Dokaj hitro sem osvojil pravo bistvo karateja in moj napredek je bil iz dneva v dan večji. Leta 1967 sem bil drugi v ekipi vsejaponske zveze za karate. dvakrat pa sem nastopil za japonsko reprezentanco, kar je izreden uspeh, saj sem imel tedaj komaj 20 let. Potem sem se odzval vabilu slovitega mojstra Kas-seja, naj pridem v Pariz, kjer me je čakalo mesto asistenta v osrednjem francoskem klubu za karate. Zal, me je to stalo tudi nastopa na nedavnem svetovnem prvenstvu v Toki ju, kajti na Japonsko je odšel prof. Kasse, jaz pa sem moral ta čas kot njegov asistent voditi treninge v Karate Club de France.« Pred kratkim ste postali tudi trener jugoslovanske državne reprezentance. Kakšno je vaše mnenje o jugoslovanskem in o ljubljanskem karateju? »Ker piti reprezentance niti O-limpije še ne poznam, še ne morem reči nič določnejšega. Po pripovedovanju mojih kolegov je vaša državna reprezentanca ena najboljših v Evropi, žal pa je imela na SP v Toki ju nekoliko smole in ni mogla pokazati, koliko zares velja. Imate tudi nekaj izvrstnih posameznikov, od katerih sem »na delu« videl le dr. Uiio Jorgo. za katerega menim, da je eden najboljših karateistov v Evropi in na svetu. Zal mi je. da nisem videl tudi njegovega brata dr. VladJmirja Jorgo, ki je baje prav tako izvrsten kot Ilija. O karateju v Ljubljani pa tole- člane Olimpije čaka ogromno težkega dela. da se bodo lahko prebili v tfrh jugoslovanskega karateja. Sicer pa sem z njimi po prvem treningu zadovoljen, zelo zadovoljen pa sem tudi z vašim sprejemom. Llubljana je majhno, vendar čudovito mesto.« — Razlika med japonskim in evropskim karatejem? »Prepričan sem. da se bo evropski karate dvignil nad japonskega, to pa zlasti zato ker imate Evropejci ustreznejše telesne dimenzije. to je, da ste aiatno višji od nas. kar je v karateju sila važen faktor«. L. AMBROŽIČ četveroboj občin v Ptuju PTUJ — Občinska zveza združenja borcev NOB Ptuj je bila prvi prireditelj športnega srečanja 4 občin, ki so se oomerile v kegljanju. šahu. streljanju. Izidi: kegljanje — Sloveni gradeč 344. Ptu.i 327. Varaždin 316. Križevci 309 jmdrtih kegljev; šah — Varaždin 8.5, Križevci 7. Slovenj gradeč 6, Ptuj 2,5 točke; streljanje z zračno puško — Ptuj 450, Slovenj gradeč 446. Varaždin 445 in Križevci 386 krogov. Predstavniki občin so se zedinili, da bodo ta srečanja tradicionalna. M. ZUPANC Tovarna gospodinjskih aparatov » E L R A « ŠKOFJA LOKA - RETEČE v a b i’ k sodelovanju STROJNE INŽENIRJE In TEHNIKE za delo v konstrukciji, tehnološkem oddelku in razvoju; DIPLOMANTE višje tehniške varnostne šole ali diplomante strojne ali elektro fakultete za delo na področju varstva pri delu; EKONOMISTE in TEHNIKE za delo v plansko analitični službi ter organizatorja dela za delo pri organizaciji proizvodnje; ELEKTROMEHANIKE za delo v montaži elektro izdelkov. Vse interesente prosimo, da pismene vloge a navedbo dosedanje zaposlitve, dela in strokovne izobrazbe pošljejo na splošni in kadrovski sektor podjetja. Nastop službe in osebni dohodki po dogovoru. 10805 llllllllllllilllllll!llllllll!!!lllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllll!!lllll!ll!lllllllllinill!!lllllllllllllilll!llillllll!lllll!lllill!lllllll RAZPISNA KOMISIJA KAVARNE NOVO MESTO GLAVNI TRG 11 razpisuje delovno mesto Dl REKTORJA POGOJI; 1. srednja šolska izobrazba s 5-letno prakso v gostinstvu ali 2. kvalificiran gostinski delavec z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter potrdilom o nekaznovanju pošljite razpisni komisiji pri Kavami Novo mesto, najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa. 10801 ::diillllllllllll!ll|lllll|iil|lliillMllkul!IUiil:liililiiiilll>..h:!lli:<:tlIi!!.i,ii.i.;., .. PTT PODJETJE LJUBLJANA Delovna enota Ljubljana 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta DELOVODJO za vzdrževanje poštnih vagonov in mehanizacijo. Pogoj; tehniška šola za strojno stroko oziroma visoko kvalificirani delavec kovinske ali elektro stroke z delovodsko šolo. VEČ DELAVCEV z dokončano gimnazijo ali ekonomsko «rednjo šolo za delo v ptt prometu. VEČ DELAVCEV z osemletko ali osnovno šolo za delo pri iž-menjavi sklepov in paketov na pošti Ljubljana 2. Za sprejem pridejo v poštev samo moški kandidati. Na vseh delovnih mestih je poskusno delo, ki traja tri mesece. Samski moški imajo možnost bivanja v Prehodnem domu podjetja. Objava velja do 30. novembra 1970 oziroma do zasedbe delovnih mest. Interesenti za objavljena delovna mesta naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih zaposlitvah na Ptt podjetje Ljubljana, Delovna enota Ljubljana 2, Ljubljana, Trg OF 5. 10858 sider : Bor 51:27, Folet : Lloyd Adrlatico B 70:39. Zaradi izredno slabega vremena je bilo nedeljsko nogometno kolo zelo okrnjeno. Od slovenskih enajsteric sta igrali samo Sovodnje in Devin — štivan in obe izgubili. Najbolj preseneča poraz Sovodenj cev, ki so doživeli letošnji prvi neuspeh po štirih zaporednih zmagah. Rezultata: Pro Gorizia So- vodnje 2:1, CMM : Devin Štivan 5:1. Z derbijem Polet : Breg se j« končal -prvi del odbojkarskega predprvenstvenega turnirja CRDA. Zmagali so Openci s tesnim izidom 3:2, in se tako prerinili na četrto mesto lestvice. Po tem porazu pa je Breg naprej na zadnjem mestu. Vrstni red: ARC-Linea — mladinci 12 točk, CRDA A 10, Acegat 8, Polet 6, ARC-Li-nea B 4, CRDA B 2 in Breg brez točk. I. FURLANTC | KAJAKAŠTVO | Razširjen spisek kandidatov LJUBLJANA — V torek je bila skupna seja komisije olimpijskih kandidatov brodarske zveze Slove, ni.ie in olimpijskih kandidatov ka« jakašev in kanuistov na divjih vo. dah. Na torej so razširili spisek kandidatov za OI„ nato pa so pregledal: dosedanje delo in sestavili prosram priprav, ki bodo imele težišče na SP prihodnjega leta in OI leto dni kasneje. Kandidatom — dvojici Andrejšič — Guzelj, kanuistu Prelovšku in kaiakašu Spacovskemu — so dodali še nove. To so Skok. čičman, Kalan, Pellegrini in Kodelja (K-l), Bemot in Hočevar (C-l). dvojice pa bodo nekoliko drugačne, kot so sprva mislili. Andrejašič in Guzelj ne bosta tekmovala v istem čolnu. Nove posadke C-2 na bodo: Andrejašič — Gerkman. Žitnik — Guzelj in Mally —Svetek. Ko so pregledovali minulo delo, so poudarili, da bi bili rezultati lahko še boljši. Soodbujali so kandidate k še večji delavnosti in res. nosti ter namenili vsem kandidatom štipendije. Obenem so sprejeli načrt dela za bližnje SP v Merami. po katerem bodo dokončno določili tekmovalce, ki bodo za-storali jugoslovanske barve na OI v Miinchnu. K. B. | NOVO NA TUJEM ( LONDON — V I. kolu mednarodnega teniškega tjimirja je avstralska dvojica Crealv-Ruffels premagala par Barthes-Pilič s 6:3 in 6:4; Američana Ashe ter Ralston pa sta odpravila nar Franulovič-Kodeš z 9*7. 0:7. BUKAREŠTA — Na šahovskem prvenstvu Romunije sta si prvo mesto razdelila velemojster Gheor-ghiu in mednarodni mojster Cio-caltea, ki bosta v dvoboju štirih partij odločila kdo izmed njiju bo osvojil naslov državnega prvaka. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Ljubi jana-Bežigrad razpisuje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 9/68) in 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 14/69) prosto delovno mesto RAVNATELJA Osnovne šole Ulica Pohorskega bataljona. Ljubljana Kandidat mora poleg splošnih. izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da izpolnjuje pogoje aa učitelja osnovne šole (visoki, višja in srednja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom); — da irrja najmanj 10 let neposredne pedagoške prakse. Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri skupščini občine Ljubljana-Bežigrad, Parmova 33, 15 dni po objavi razpisa pod oznako »razpis delovnega mesta ravnatelja«. Vlog brez ustreznih dokazil komisija ne bo upoštevala. 10810 Delovna organizacija Salon ženske in moške mode, LJUBLJANA. Miklošičeva 7 i razpisuje po 3. členu Pravilnika O delovnih razmerjih prosto delovno mesto POSLOVODJE šiviljskega oddelka Poleg splošnih pogojev za vstop v redno delovno razmerje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. dokončana mojstrska oziroma modelarska šola; 2. mojstrski izpit ter nekajletna praksa na vodilnem delovnem mestu. Poizkusno delo traja tri mesece. Kandidati naj ponudbe z ustrezno dokumentacijo pošljejo komisiji za delovna razmerja Salona ženske in moške mode, na Miklošičevo c. 7 v Ljubljani. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10812 a z 0 |rQ d stenami Vrtimo globus DETROIT — V požaru, ki Je uničil družinsko hišo v Fetoskeyu (Michigan), so zgoreli štirje otroci. Policija je kmalu prišla na sled požigalcu iz strasti, ki je podtaknil ogenj tudi v neki drugi, na srečo prazni hiši. DUSSELDORF — Med spopadom posebne policijske patrulje s tremi prekupčevalci z orožjem sta bila sredi Dtis-seldorfa dva mrtva, tretji pa ranjen. Policija je trgovcem z orožjem nastavila past in začela z njimi razpravljati o navidezni kupčiji, ob aretaciji 1» je prišlo do streljanja. SINGAPUR — Ugrabitelji singapurskega industrijca in bančnika Tana Hansenga so zahtevano odkupnino zmanjšali za več kot polovico, potem ko so jim ugrabljenčevi svojci sporočili, da ne morejo plačati četrt milijona dolarjev- __________ FRANKFURT — Na poti na koncert je neznanec na wies-badenski ulici ustrelil 36-letno upravno uradnico Giselo Braun. Policija še ni odkrila morilca in ozadje zločina. PARIZ — Petnajst mesecev starega dojenčka so našli v Rouenu živega in zdravega, potem ko je njegova mati Denise Veillard plačala ugrabiteljem 150.000 frankov odkupnine. RIM — Predstavnik italijanskega geofizikalnega observatorija ne izključuje možnosti. da se je katastrofa, ki je s tajfunom in poplavami prizadela Gangesovo delto, pripetila zaradi geomagnetnih viharjev, ki so posledica izredno' močne sončne aktivnosti. FREIBURG — Na franco-sko-nemški meji je zaplenila policija 50 kilogramov hašiša v avtomobilu, s katerim sta se razpečevalca pripeljala iz Francije. Osumljenca sta v preiskovalnem zaporu. MARSEILLE — Trije fantje so zasledovali četrtega, ki je zamahnil z dežnikom in udaril enega izmed zasledovalcev. Ta se je zgrudil in je zaradi udarca po sencah umrl na kraju spopada. STOCKHOLM — Švedska policija je prišla na sled mednarodni druščini, ki je po nepopolnih podatkih pretihotapila na Švedsko za pet milijonov kron raznih mamil. Na južnem Švedskem je mamila s padali spuščala na določenih krajih, od koder so jih sodelavci spravljali v Stockholm. HONGKONG — Na kitajski univerzi v Hongkongu so izdelali elektronske možgane, ki prevajajo iz kitajščine v angleščino. Profesor Loh pravi, da so prvi rezultati zelo spodbudni. RIM — V prvih osmih mesecih letošnjega leta je obiskalo Italijo 23.53 milijona tujih turistov oziroma nad milijon več kot v enakem obdobju lani. PARIZ — Francoske igralnice v raznih letoviščih šo imele v osmih mesecih letošnjega leta 181 milijonov frankov dohodka. NEW DELHI — Indija ima 571 milijonov (prebivalcev. Po uradnih statističnih podatkih se število prebivalstva zvi|a vsako leto za 13 milijonov. povprečna življenjska doba pa znaša 52.6 leta. ZtTRICH — V kantonu Zii rich so moški odločali o ženski volilni pravici. Za žensko volilno pravico v kan tonskem okviru je glasovalo 115.000. proti pa 57.000 volilnih upravičencev. WASHINGTON — Ameriške oblasti so zvišale globo za tuje ribiške ladje, ki bi lovile v obalnem pasu. od sedanjih 10.000 do največ 100.000 dolarjev. PHILADELPHIA — Mati, ki je uživala heroin, je na philadelphijski polikliniki rodila otroka, na katerem so ugotovili znamenja, da je po materi podedoval mamilsko ■tnat. ____________ MOSKVA — V pav: Vanu Kozmos stalne razstave sovjetskih dosežkov je na ogled vzorec Luninih tal. ki ga je prinesla 24. septembra letos »Luna 16«. Na razstavi je tudi maketa te avtomatske postaje. V prinesenih vzroeih so znanstveniki ugotovili 70 različnih pr- LONDON — Za uro, ki o njej pravijo, da je bila last angleške kraljice Ane. je ku pec plačal na londonski draž bi 26.000 funtov. Srebrna ura. izdelana v začetku 18. stoletja. je visoka 23 centimetrov, prodana pa je bila za rekordno ceno. ffTT'' __! NAJDENE UMETNINE — Nekdo je telefoniral na policijo, naj preišče postajališče Arsenal pariške podzemne železnice. Tam so našli zbirko impresionističnih slik, ki so jih vlomilci letos avgusta odnesli iz stanovanja modam« Chardeau. Posnetek kaže najdene sloke v delovni sobi policijskega predstojnika Bouviera. Telefoto: UPI Podobe z azijskega juga Medvedi, krave in sloni na cesti, papige in opice pri starih templjih NEW DELHI — Indija velja za deželo svetih krav, toda obiskovalec kmalu opazi, da te krave nikakor niso tako svete, kakor je bral ali slišal v domačih krajih. Le malo jih ima v templjih prosto hrano in stajo, večina krav mora vleči plug in voz, marsikje jih celo molzejo, kakor je navada drugod po svetu- Sicer pa indijske svete krave niso prav nič drugačne od navadnih, zato se tuji obiskovalec odvrne od njih in se začne ozirati za bolj zanimivimi sestavnimi deli življenjskega utripa v veliki deželi na azijskem jugu. Tuji turist kmalu odkrije medvede, četveronožne plesalce, na indijskem 'podeželju nadomestilo za tisto razvedrilo in zabavo, ki se v mestih in drugod po svetu ponuja s televizijskega zaslona. Nekaj tisoč medvedov na verižici z obročkom v nosu vodijo njihovi suhljati gospodarji po prašnih podeželskih cestah. Brž ko se prikaže kak tujec, se žival postavi na zadnje noge in berači. Po prebrisanem lesku v gospodarjevih očeh gledalec brž ugane, da medved ne bo dobil za svoj ples lonca z medom, marveč bo vse pospravil gospodar. Nagota na odru Med nastopam nizozemske baletne skupine v neki londonski dvorani je prišlo do zmešnjave. Gledalci so glasno izražali nezadovoljstvo, vendar ne zaradi predstave kot take, temveč zato, ker je bil oder prenizek in gledalci v ozadju dvorane niso mogli videti Ustih pet plesalk in plesalcev, ki so nastopili goli. žvižgali so in pedi, vendar se nastopajoči niso dali zmesti in so plesali do konca. Tožba za enakopravnost Mary Polland, ki si služi vsakdanji kruh kot prijateljica noči, se je pritožila na vrhovno sodišče ZDA, ker je zakon proti prostituciji po njenem mnenju v nasprotju z ustavo. Ženskam prepoveduje nagovarjati kliente, to pa je po Marynem prepričanju prekrškek zoper z ustavo zajamčeno svobodo govora. Ameriška sodišča preganjajo prostitucijo samo v primerih, kadar se ženska prva oglasi s predlogom. »Moška prostitucija je dandanašnji skoraj ravno tako pogostna.« trdi Mary Polland v svoji pritožbi. Skoraj prav tako pogosti berači so dresirani sloni, človek hi pričakoval, da bo živa gora kosti in mišic valila hlode ali prenašala tovore, če že ne bo imela sreče. da bi jo obiskovalci živalskega vrta krmili s sladkorčki in z režnji kruha. Tako pa sivi orjaki poklekujejo pred gledalci in mahajo z rilci, da dobijo njihovi gospodarji kako rupijo. Tujec ima vtis, da se dresiran slon prodaja pod ceno, da bi ga bilo pravzaprav treba nahujskati na stavko za boljše življenjske razmere. Krava, medved in slon sodijo kljub nasprotnim zagotovilom k zapostavljenim živalskim vrstam. Skromno živijo, premalo krme se najde zanje, gospodarji jih izkoriščajo. Te živali so krotke in ubogljive, zato zlahka zaidejo v mreže, zvito nastavljene zaradi človeške sle po sicer skromnem, vendar lahkem zaslužku. Živahnejše živalske vrste uživajo v Indiji vrsto prednosti, ker ne gredo tako brž na človeške limanice. Mednje sodijo papige, opice in netopirji. Netopirji najraje živijo v velikanskih jamskih templjih budistično-hinduj9ke prehodne kulture iz prvih stoletij pred našim štetjem. Nihče jih ne podi, čeprav onečejajo Budo in Sivo, zato niti ne letajo prenočevat globlje v jame. marveč jih — na primer v Kanheriju pri Bombaju — na Usoče visi tik pri vhodu v Budov tempelj, kjer ščebetajo kot pravcata vojska murnov. Zvečer se netopirji odpravljajo v sadovnjake. Tam so kmetje postavili pošastna strašila, ki pa se jih očitno boje samo otroci. »Oglejte si čudovito zmes muslimanskih in hindujskih okraskov,« opozarja turistični vodnik pred krasnim templjem v Fatehpur Sikri-ju, zapuščeni prestolnici velikih mogulov, tujec pa raje pase oči na barvnem nasprotju med rdečim peščencem razpadajočih dvorcev in množico zelenih papig, ki se sprehajajo po razvalinah. Papige so v Indiji tako pogoste kot kje v Evropi vrab- ci. Kdor se odloči za preno čišče v podeželski gostilni, naj se pripravi na stenice, komarje in papige, katerih vreščeči glasovi so mnogo močnejši od ščebeta vrabcev. Predrzne j še od papig so tempeljske opice. Z vej skačejo na potnike, jih vlačijo za lase ter jim kradejo torbice in fotoaparate. Nihče jih ne sme kaznovati, ker so po bajki rešile boga Krišno iz požara. Marsikateri tujec pove po vrnitvi iz Indije, da bi se v prihodnjem življenju najraje pojavil v podobi tempeljske opice. Ukrepi proti ugrabiteljem 2e več kot 200 letal NEW YORK — Zračno ug-rabiteljstvo trna že tradicijo, vendar se je zares razmahnilo šele v zadnjem desetletju. Od leta 1960 do letošnjega septembra je bilo ugrabljenih 215 potniških letal, od tega 96 ameriških, 21 kolumbijskih, 10 kubanskih, 9 brazilskih, 8 mehiških, 7 sovjetskih, po šest argentinskih in poljskih itd. Največ letal (124) je pristalo na Kubi. Skoraj vse letalske družbe po svetu so začele mrzlično pripravljati zaščitne ukrepe. Mnoga mednarodna letališča so uvedla pregled potnikov in prtljage. Nekatere družbe zahtevajo od potnikov, da morajo oddati prtljago 24 ur pred poletom. Najdlje sta šli letalski družbi Panam in TWA. Letalskim posadkam sta začeli dodajati po dva oborožena agenta, ki po navadi sedita med potniki prvega razreda in ki ju razen posadke nihč ne pozna. Ugrabitelje naj bi onemogočila tako ali drugače, tudi s pištolo. Mehiški piloti so odločno odklonili tak predlog, češ da Je pištola v rokah kogar koli v višini 10.000 metrov bolj nevarna kakor top. Uvedba tajnih agentov je torej po svoje nevarna, hkrati pa zelo draga. Ce bi jih Američani dodajali samo letalom na mednarodnih progah, bi to stalo okoli 80 milijonov dolarjev na leto. Pregledi potnikov in prtljage ter podobni varnostni ukrepi na letališčih niso povsem zanesljivi, saj je bilo že precej primerov, da so ugrabitelji prišli z orožjem mimo teh ovir. Predlogov za rešitev problema je več. Nekateri svetujejo, naj bi imeli člani letalskih posadk pištole za naboje z uspavalnim sredstvom. Drugi predlagajo, naj posadka v trenutku, ko bi se pojavili ugrabitelji, odpre zaklopke za plin, zaradi katerega bi se onesvestili vsi, tako potniki kakor ugrabitelji Marsikateri srčni bolnik se sveda ne bi več zbudil. »Najbrž sem ga (kobila sinoči v klubu. Tam sem bdla.« Za trenutek je napeto ~= pomislila. »Da, res, spominjam se, da sem pozabila vžigalnik. Nikoli ne uporabljam _______ ____________________ ________vžigalic, razen če pozabim vžigalnik. Ver- ijetoo sem dobila vžigalice v fclub^ci gar-de robi.« Zmajal sem z glavo. »Nisi. To je poseben zavojček, Mar-got. Nekdo je ubil človeka zaradi njega. Nemogoče je, da si ga dobila v klubu.« Postala je nemirna. »Potem pa ne vem, od kod so, razen če sem prosila koga za ogenj in md je dal te vžigalice.« »Tega si ne morem misliti. S kom si pa večerjala?« »Bila je večja družba. Razen mene še 51 nadaljevanje »Ostanem lahko le deset minut, Lew,« p^t ljudi. Bridgette in Thrislbjr, neki mož je rekla s smehljajem. »Dogovorjena sem po imenu Donaghue, Harry Lucas, s kate-za kosilo n% drugam koncu mesta.« rim sem včasih igrala tenis, in Doris Ltt- Vprašal sem jo, kaj bo pila. Izbrala je tle, moja prijateljica.« gin-fizz. Naročil sem tudi zase isto pl- »Mogoče je kdo od teh po naldjjučju ' jačo. pustil na mizi vžigalice hi si jih ti pomo- »Rad bi ti povedal, kako lepa si,« sem torna vtaknila v torbico.« začel takoj, ko je natakar odšel, »toda »To bi bilo mogoče. Ne spomnim se bojim se, da si to že tolikokrat slišala, sicer, da bi jih bila vzela, toda to se seda ti je odiveč.« veda včasih zgodi.« Zasmejala se je. »Stvar mi ne ugaja preveč. Ta zavoj'- »Odvisno od tega, kdo to pravi. Ali sl vreden cel kup denarja. Težko si mi prinesel torbico?« predstavljam, da bi ga kdo v raztreseno- Pnpravil sem si jo na stol poleg sebe. sy ^ mi-/! in bi ga kdo drug iz Zdaj sem jo pobral in položil na mizo. raztresenosti pobral.« »Najdenino bom zahteval pozneje,« sem »Mogoče je mislil tisti nekdo, da so reke1'. navadne vžigalice. Natakarji jih vedno pu- Oči so se ji zasvetile. ščajo na mizah.« „ *£*>«;»<>. ««*»■ / - V vašem interesu je, da obiščete firmo UNIVERSALTECNICA TRST CORSO U. SABA 18 VIA GHIRLANDAIO 1 PIAZZA GOLDONI 1 VIA MACHIAVELLI 3 ČETRTEK, 19. novembra 1970 Festival VITEŠKA DVORANA, KRIŽANKE: Petek, 20. novembra, ob 20.15 — RECITAL PIANISTKE RUTH SLENCZYNSKE iz ZDA. Program: Brahms. Scarlatti, Cho-pto. Debussy, Beethoven. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure ▼ Plečnikovem paviljonu t Križankah in uro pred pnčetkocn pri blagajni ViteAke dvorane. Rezervacije po telefonu 21 708. Gledališče DRAMA SNG Četrtek, 19. novembra, ob 19.30 — Ivan Mrak: MTRABEAU. Abonma E in izven. Vstopnice so tudi t prodaji. Petek. 90. novembra, ob 15.30 — Ivan Mrak: MIRABEAU. Abonma Popoldanski in izven. Vstopnice so tudi v prodaji Petek. 90. novembra, ob 20. uri — Wilham Shakespeare: MACBETH. Abonma Dijaški 4 večerni in izven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Sobota. 31. novembra, ob 19.30 — Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK . Abonma Mladinski n in izven. Vstopnice tudi v prodaji. Ob 16.30 in 19.30 — Labiche— Petan—Fritz: GOSPOD EVSTA- HTJ IZ SISKE. Glasbena komedija. Gostovanje v Kulturnem domu na Javorniku. Petek, 90 -novembra, ob 1920 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN ______ Abonma Petek A m teren. Vstopnice tudi t prodaji. ____. predstave GOSPODA EVSTAHUA IZ SISKE s pričet kom ob 19. uri. Predprodaje vstopnic vsak i •d 10.—II. ure In uro pred pred-»t»vo. Berrrvaciie po telefonu — 21 MO. šentjakobsko gledališče Četrtek. 1». nov., ob 17. uri — Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJE- NJA. Bed Upokojenci in inv Petek. 90. novembra, ob 17. url — Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJE- NJA. Red O. Ob 18.30 — Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA. Red S in izven. MLAMN8KI CENTER TIVOLI STOP KLUB Danes igrajo ▼ STOP KLUBU FARAONI iz Izole, od 19.30 do 23. ure, vstopnina je 7 dinarjev MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Četrtek, 19. nov., ob 16. uri — Danilo Gorinšek SILNI BIC — za abonma »L« in izven. Starši, učenci osnovnih šol! Vstopnice dobite pol ure pred predstavo pri blagajni Mladinskega gledališča — rezervacije sprejema uprava gledališča. Trg VTI. kongresa ZKJ 1 in po telefonu — 310 610 dopoldne od 10. do 12. ure. s LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Marionete, Levstikov trg * Četrtek. 19. nov., ob 17. uri _ Jan Malik: ČAROBNA VREČKA — izven. Sobota, 21. nov., ob 11. in is. url — Vida Taufer: MOJCA IN ŽIVALI — izven. Ročne lutke, Reeljeva e. 36 Petek. 90 novembra, ob 17. uri — Albert Fapler: HUDOBNI GRA-SCAK — izven. Sobota. 31. nov, ob 17. uri — Albert Fapler: HUDOBNI GRAŠČAK-— izven. Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praznika, od S. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva e. 36 to pol ure pred pričetkom predstave prt blagajni gledališča. Rezervacije vstopnic za obe gledališči so vsak dan. razen nedelje in praznika, od g. do 13. ure po tel. »tov. 31* 020. Po sklepu Delovne skupnosti Lutkovnega gledališča Ljubljana z dne 16. nov. 1970 se razpisni rok NATEČAJA za izvirna in dramatizirana ali prirejena lutkovna dela. Id je bil objavljen v DELU, dne 12. maja 1970 in trajal od 15. maja do 15. nov. 1970, podaljša ® « meaeo. to je do 15. dec 1970. Ostali pogoji natečaja ostanejo Irti. Ud natečaja bo objavljen Delu. Ljubljanskem dnevniku in Radiu Ljubljana v soboto, dne 1«. Januarja 1971. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Četrtek, 19 .novembra, ob 19.30 — Slavko Grum: PIERROT IN F i gatm'rc — Mali oder _ pre- miera. Ob 19. uri: SREČANJE S TO-VARIŠ EM STANETOM SEVERJEM. Prireditev TO Študentske skupnosti — za izven. AMATERSKO GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR* JESENICE Četrtek. 19. novembra, ob 16.30 — Labiche— Petan—Fritz: GOSPOD EVSTAHU IZ SISKE. Gostovanje Mestnega gledališča Ljubljana — šolska predstava. ' Ob 19.30 — Labiche—Petan— Fritz: GOSPOD EVSTAIII.T IZ SISKE — večerna predstava za izven. Predstavi bosta v Kulturnem domu na Javorniku. Koncerti PLESNI ORKESTER RTV LJUBLJANA bo ob 25-letnici svojega dela in uspehov nastopil v petek, 20. novembra, ob 20. uri v dvorani Gospodarkega razstavišča. Dirigiral bo Jože Privšek, sodelovali bodo vokalni in instrumentalni solisti Samatha S ang (Vel. Britanija). Leo Wrigbt (ZDA), Marijana Deržaj, Elda Viler, Ivo Robič, Leo Martin. Marjan Domič, Ato Sosa, Dušan Veble in Silvo Stingl. Vstopnice dobite pri Kom. -K V SOBOTO, 21. NOVEMBRA, ob 20. uri bo v Veliki filharmonični dvorani javna radijska oddaja NOVE MELODIJE. V prvem delu bodo izvedena na stara slovenska ljudska besedila komponirana dela Slavka Mihelčiča. Nastopili bodo altLstka Sabira Haj-darovič, baritonist Peter Bedjanič in ženski vokalni tercet ob spremljavi malega orkestra pod vodstvom Mihe Gunzka. V drugem delu oddaje pa bodo pevci Ivanka Kraševec. Rafko Irgolič, Stane Mancini, vokalni kvintet Gorenjci in pihalni orkester pod vodstvom Francija Puharja iz. vedli osem novih melodij. Melodije bo ocenjevala komisija poslušalcev. Vstopnice so v prodaji pri dne v. ni blagajni Slovenske filharmonije od 10. do 12.30, v petek in soboto tudi od 16. do 18. ure m pol ure pred oddajo. 10863-K Obvestila SKLADU ZA POMOČ SLEPI IN SLABOVIDNI MLADINI SO DAROVALI: podjetje »Roteks tobus« iz Ljubljane 8000 Ndin ob 25. letnici podjetja. Ob odhodu sodelavke Zden ke Habicht iz kolektiva Kliničnih Bolnic poklanja 530 Ndin — kolektiv računovodstva. — Namesto venca za pok. Mihaelo Zupančič 180 Ndin — družina Mežan, Ljubljana, Majaronova 2. Alfo. iz Kopriva, Maribor, Trubarjeva 4 odstopa avtorski honorar 42,10 Ndin. Poleg obleke 200 Ndin neimenovana iz Ljubljane. Namesto venca na grob pok. Franca Šuštarja 200 Ndin — stanovalci Igriške 2, Ljubljana. Gojenci Zavoda za slepo mladino se iskreno zahvaljujejo tov. Slavici Androtičevi, lastnici »Cvetličarne« na Miklošičevi 34, Ljubljana, za poklonjene šooke in svečke s katerimi so okrasili grobove svojih pokojnih nedagogov in dobrotnikov. Alfonz Kooriva. Maribor. Trubariev« 4 odst ona honorar ra članek PD št. 1«, 191.85 novih dinarjev. o RAZSTAVA KIPARJA FRANCETA GORSETA je odprta v Celovcu, galerija Slama, Benediktiner-platz 3, do 28. novembra, vsak dan, od 9.—12. in 16.—19. ure; sobota do 12. tire. 36582-0 V PLEČNIKOVEM HRAMU v Križankah bo 19., 20. in 21. XI. degustacija, ki jo prirejajo podjetja: Agraria, Fructal, Istravino-exp°rt, Mercator, pekarna Center, Perutnina, pivovarna Union, SJo-vemjavino in Tobak. Degustacija bo popoldne od 15. do 19. ure v prostorih Plečnikovega hrama v Križankah. 10688-0 IZGUBLJENO ROLO TAPISONA na cesti Radovljica—Vrba v ponedeljek, okoli 10. ure za nagrado vrnite. Preželj, Zabreznica, žirov-nica- 2708 0 Namesto venca na grob pok. Ludvike Satler poklanja v korst slepim 200,00 Ndin — Gastroente-rološki oddelek Interne klinike v Ljubljani, Japljeva 2. Zveza slepih Slovenije osnovna organizacija Ljubljana se v imenu članov za dar iskreno zahvaljuje. -O Namesto venca na grob pokojne mame asist. dr. Radivoja Bobiča poklanja kolektiv Ortopedske klinike 'V Ljubljani 290.— din v korist prizadetih z mišičnimi in živč-no-mišičnimi obolenji. — Društvo za mišična in živčno-mišična obolenja se za dar iskreno zahvaljuje- -O iJpoletee Vam nudi 75Z in lOO^r VOLNENE preproge bukle tveed fris velvet in SUPER TEBRIS RTV Ljubljana trtkov večer domačih pesmi in ra-pevov; 21.00 Literarni večer; 21 40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročna; I 22.15 Iz koncertne literature Igor--SPORED ZA ČETRTEK ja Stravinskega in Bele Bartoka; 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ; 23.00 Poročila: 23.05 V gosteh pri ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za tujih radijskih postajah; 23 Vj Od vas: 5.45 Informativna oddaja; — popevke do popevke; 24.90 Poro* 6.00 Jutranja kronika: 6.30 Infor- Čila in konec oddaje. imtivna oddaja: 6.50 Beseda na ___ današnji dan; 7.00 Poročila — Do- j TELEVIZIJA bro jutro, otroci! 7.15 Informatik- w j — .v, i.u iiuui na oddaja: 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila; — 8.10 Glasbena matineja: 9.00 Poročila: 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: 9.35 Popevke s slovenskih festivalov;- 10.00 Danes dopO'dne: 10.15—12.CO Pri vas doma — vmes ob 11 00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.00 Poročila — Na današnji dan: 12.10 Jules Massenet: 3. dejanje opere »Don Kihot«; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Igra orkester Caravel-li; 13.00 Poročila: 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročili: 14.10 »Pesem iz mladih grl«: 14.30 Z ansamblom Franc a Puharja- 14 40 »Mehurčki«; 14.55 Kreditna banka Maribor in Ptuj: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni intermez-zo: 15.40 Mali koncert madžar-kt-ga zbora »Zoltan Kodaly«; -6.00 Propagandni vrtiljak: 16.10 Portreti skladateljev zabavne glasbe: — 17.00 Poročila: 17.10 Operni koncert: 18.00 Poročila: 18.15 Iz kasetne produkcije: 18.30 S ooptv-fcazm avtorjev: Boris Kovačič. Jože Privšek. Dušan Por-nta m Ju:e Robežnik: 18.45 Kulturni globus: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Minute s Triom Silva Stingla: 19.25 Pet minut za EP; 19-30 Radijski dnevnik: 20.00 Ce- 9.35 TV V SOLI — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA — ponovitev ob 15.40 (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.55 (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 ZAPOJTE Z NAMI: Jakov Gotovac (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 IZBRALI SMO V KRANJU — s festivala športnih in turističnih filmov (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj> 1920 DOKTOR V HIŠI — serijska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana« 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. J. Cronin: PRIMERI DR. FINLAYA — nadaljevanka — (Ljubljana) 21.25 KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana) 22.05 L. van Beethoven: V SIMFONIJA (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) 23 .C0 BOKS FRAZI ER ; POSTER in ROKOMET JUGOSLAVIJA : SZ (Beograd) Drugi spored: 1.275 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) T 18.30 NARODNA GLASBA . (Žabi 19.05 REPORTAŽA (Zagreb)1*' 19.20 DOKTOR V HIŠI (Bgd) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: 17.00 VZGOJNA POSVETOVALNI. CA (Beograd) 20.35 AKTUALNI- RAZGOVORI — (Beograd) 21.35 SERIJSKI FILM (Beograd) 22.25 INFORMATIVNA ODDAJA — 22.40 FILM (Zagreb) 12.00 Novice, aktualnosti; 12.05 —13 .C0 Lestvica znanja; 16.00 — Uvodnih 30 minut; 16.30 Novice aktualnosti; 16.40 Slovenska glasbena scena; 17.10 Kakšna ZS po 9. konferenci; 17.25 Pop, reklame in še kaj; 17.30—18.00 Glasbena levica. DESETTISOC, VAŠIH SOTRPI NOV, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdravri-ka. Zahtevajte »DONAT« v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubija, m Pri »Prehrani« in »Mercatorju«. Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana. Bežigrad: Kržičeva 18, teiefon — 310 533 Center: Miklošičeva c. 34 telefon 313 063 ' Moste—Polje: Prvomajska ulica 5» telefon 316 155 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 8, “ telefon - Vič—Rudnik: Postojnska 24. telefon 61 121 ‘ ‘ * Medvode: Jktodvode« Mirto* 71 J)8 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78 439. telefon LM štev. 87 402 . 77 141 in 78 464. Služba stalne pripravljenosti Je za območje Črnuč — telefon štev. 314 317. Dobrava — Polhov Gradec, Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska in praznina dežurna zobna ambulanta Je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva 1, II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to v>ak dan, od 19. do 7. ure nas^ednje-ga dne. ob nedeljah in prazn k h ves dan. LJUBLJANA Centralna lekarna. MARIBOR »Melje«, Meljska c. 2. Zavod za varjenje LJUBLJANA Ptujska 19 proda tovorni avto FIAT 620 3t — nevozen Ogled vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 6.30 do 14. ure. 10841 DANES vaš tednik Tr M » *: *»’W ŽotS^ SS^cSlS UUBUANA - BIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUZBEOTIGAICNJIOOVOD PRODAM rabljen kavč — dvodelni, pokličite po tel. 321 669, dopoldne in tel. 310 378, popoldne. 36486-4 PRODAM ženski plašč, temen, za manjšo postavo. M. A. Ljubljana, Salendrova ul. 6-1, od 15. do 16. ure. 36485-4 DEKLE išče sobo v Mostah ali na Kodeljevem, po možnosti kuhanje in pranje. Ponudbe pod »Samska«. 36482-6 IŠČEM ogrevano sobo. Nudim in-štrukcije in strojepisne storitve. Ponudbe pod »študentka«. 36564-6 POPRAVLJAM vse vrste hladilnikov. Tudi na domu. Tel. 317 693. 36568-8 FRIZERSKA POMOČNICA s prakso išče službo. Ponudbe pod — »Center«. 36558-3 FRIZERKA z znanjem vseh del išče službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Prijazna«. 36559 2 IŠČEM prevoznika £a prevoz ka-ramboliranega spačka (po zadnjih kolesih teče) iz Kopra do Vrhnike. Ponudbe pod »Kmalu«. 36553-8 DOBRO GOSPO za varstvo 8 mesecev starega’ fantka in gospodinjstvo sprejmem. Ponudbe pod »80 tisoč«. 26552-1 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno sprejmem. Ponudbe pod »Dobra plača«. 26551-1 PRODAM fiat 750, dobro ohranjen, star dveinpol leti. Ogled: Šlajmer jeva 6, od 8. do 12. ure in v nedeljo včs dan. Zavod za transfuzijo krvi. 36550-3 OPREMLJENO SOBO išče pošteno dekle, z možnostjo pranja in kuhanja, najraje v Mostah, Jaršah — Žale. Ponudbe pod — »Čimprej«. 36549-6 PEUGEOT 204 s pomično streho, izdelan decembra 1966 prodam. Kličite po telefonu 22 432. 36546-3 DVE SREDNJEŠOLKI iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod — »Nujno«. 36545-8 OBA ZAPOSLENA zakonca brez otrok nujno potrebujeta sobo kjerkoli v Ljubljani, najraje v okolici Viča. Plačava po dogovoru. Ponudbe pod »Mirna oba«. 36538-6 BRAT IN SESTRA iščeta ogrevano sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Usmilite se naju«. 36537-6 MATEMATIKO, fiziko in mehaniko inštruiram. Ponudbe pod »Vse«. 36536-8 KAVČ in dva fotelja prodam za 1000 din. Božič, Prešernova c. 1, tel. 21 698 . 36534-4 ŠTUDENTKA arhitekture išče sobo v Centru ali v Trnovem. Plačam dobro. Cenjene ponudbe — pod »Nekadilka«. 36601-6 EKONOMISTKA išče sobo, po možnosti v Centru. Za uslugo inštruiram angleščino. Pišite na naslov: Milka Jagodič, Rogaška Slatina 106 . 36604-6 PRODAM fiat 750, 1968, dobro ohranjen. Tel 56 730. 36602-3 OKNA, nova, kom. 250 din, prodam. Lapuh, Titova 207, Ljubljana. 36531-4 MIRNI DEKLETI iščeta sobo v Ljubljani. Plačilo takoj. Ponudbe pod »Samski«. 36529-6 VOLKSWAGEN 1200 novejši kupim. Ponudbe pod »Delno ček«. 36526-3 ŠTUDENTKA angleščine in francoščine išče sobo, tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Inštruiram«. 36480-6 ŽELIM KUPITI »Zgodovino likovne umetnosti« Izidorja Cankarja. Ponudbe (z navedbo stanja knjig in cene) oddajte pod geslo »Ars«. 36479-5 ŠTUDENTKA III. letnika išče centralno ogrevano sobo v bližini inštituta Boris Kidrič. Ponudbe pod »Mir«. 36478-6 IŠČEM ugodnost nakupa avtomobila iz uvoza. Ponudbe »Nujno«. 36475-3 GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno in pridno išče salon Primc, Cankarjeva 4. 3649-1 DVA MIRNA študenta potrebujeta sobo v centru ali bližji okolici s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite pod »Nujno«. 36467-6 DVOSOBNO opremljeno, takoj vseljivo stanovanje v centru prodam. Ponudbe pod »8 M«. _____ 36465-7 KUPIM VW hrošč ali kasonar od letnika 1965 naprej. Ponudbe pod »VW«. 36466-3 IsčEM sobo, opremljeno, v bližini centra Ljubljane. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 36461-6 ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Nujno«. 36460-6 SOSTANOVALKO k študentki. — sprejmemo študentko-nekadilko. Ponudbe pod »Center«. 36457-6 DVA MIRNA fanta iščeta opremljeno — ogrevano sobo za Bežigradom — Center. Ponudbe pod »500«. 36458-6 POŠTENO dekle išče liubko sobi-* co v centru ali bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Nuj-no«- 36455-6 — Econom-lonec 10 1 Celje, tranzistor na elektriko in baterije — Schaub-Lorenz, — Adamič, Ljubljana, Erjavčeva 6/1, tel. 20-679 — od 14. do 17. ure- 36453-4 IŠČEMO dekle za pomoč pri učenju dijakinje upravno administrativne šole v dopoldanskem ('a5’u- Stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. Ponudbe PmB)»MSPCi”' ^ 36452-8 rRODAM dvosobno komfortno stanovanje v bloku — center. Tel.:24 095. 36451-7 KUPIM avto Magirus, 6 cilindrov, dobro ohranjen. Naslov: Radelj, sp. Slivnica, Grosuplie 36444-3 ELEKTRIČNI štedilnik (3 plošče) ui pomivamo korito, vse zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogled popoldne pri: Resman, Flandrova 19, Pržan. 74WI,V„„ 36417-4 aavilnjAM enosobno stanovanje _ .fP°- suho, sončno, z vsemi pritiklinami, z odločbo. Zaželeno v državni zgradbi. Prednost miajo starejši mirni upokojenci. Po možnosti takoj ali po dogovoru spomladi. Plačam selitev. Ponudbe pod »Ugodno«. ZAKONCA iščeta sobo ali eno^sta stanovanje, pogoj plača vnaprej. Ponudbe Vodmat, Trnovo ali Ponudbe pošljite pod »HiOO«. 36244-6 dekle in FANT pred poroko vzameta v najem garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe 26281-« CKDDAM zidano garažo ob Diako-vičevi 30. Ponudbe pod »Goto-“ december«. 36371 » DRSAIKE bele št. 36 — prodam. Vovk. Kajuhova 39, Ljubljana — Moste. 365*1-4 IZGUBLJENO ročno uro ______ žen- sko s ključkom, prosim vrnite v Jamovi 66 pri Grabec. 36634-S telefon dežurnega urednika 20-646 t $$$■/: ' s ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VIC, i DA, NIKOLI, NIKOLI VE C, ' ! J • J JUr- POSTREGLI Z JUHO PIRJEM , S KROM ALI Z ZREZKOM ALI PA S SOLATO _ KNORR DODATKA JEDEM BREZ .T' .... . "Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno! S Knorr dodatkom jedem dosežete uspeh mnogo zanesljiveje kakor pav če bi jed pripravljah po naj-slovitejših receptih. odatek • > jedem odotek jedem Knorr je sodobna začimba za '°ljš,'»nje vseh juh, omak * e n j a v n i h prikuh, solat. s,nh m ribjih jedi, rižot* '*°nin in podobnih jed' •■.in jed je ‘liko bolj okusna v Jugoslaviji Kolinska Ta novi dodatek da jedem svež okus, saj je pakiran v pločevinki, tako da je zavarovan pred svetlobo. Dobite pa ga lahko tudi v vrečki, ki je mnogo cenejša. Kol i nska IB. stran it DELO LJUBLJAMa\ mmtlt 317. tal 51.245 LJUBLJANA. ČELOV« KA 317 Ml SI-MI ZA OPREMO IN DOM MODERNO BLAZINJENO POHIŠTVO LJUBLJANA. CELOVŠKA 317. ul. 51-280 LJUBLJANA CELOVŠKA 317 ul. 51-2B0 ZAVOD ZA VARJENJE (raziskovalna ustanova) LJUBLJANA Ptujska 19 razpisuj e mesta VODJO Rospodarsko-komercialnega odseka dipl. inž. oz. dipl. ekonomist (2 leti prakse) oa. inženir ali ekonomist (8 let prakse), aktivno znanje vsaj enega tujega svetovnega jezika, z zunanjetrgovinsko registracijo; VODJE oddelka sa vzgojo kadrov visoka šola tehnične smeri (3 leta prakse, od tega 1 leto v varilstvu); aliTSS varilske smeri (5 let prakse); ali TSS strojne ali metalurške smeri (15 let prakse), znanje enega tujega jezika aktivno, 2 pasivno; ELEKTROINZENIRJA jaki tok j z nekaj leti prakse Edi začetnike v redno delovno razmerje z namenom, da ga specializira na področju strojev in naprav za varjenje. Možnost je tudi nadaljnji študij doma in v inozemstvu za pridobitev III. stopnje ali doktorata znanosti; ELEKTROTEHNIKA jaki tok — za delo na področju merjenja električnih strojev po možnosti z nekaj prakse in odsluženim vojaškim rokom; FOTOGRAFA, vodjo fotolaboratorija in razmnože-valnice kvalifikacija v foto stroki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe vložite na gornji naslov. 10842 SVET SOLE OSNOVNE ŠOLE »Velušček Antona-Matevža« Kanal razpisuje nas letin j a prosta delovna mesta za: 1. 3 VZGOJITELJICE ZA VRTEC POGOJ: vzgojiteljska šola, za nedoločen čas. (Nastop dela v mesecu marcu 1971). 2. delovno mesto ZA SLOVENSKI JEZIK, za določen čas od 1. 12. 1970 do 15. 3. 1971. POGOJ: P0 ali P. 10813 RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT ZENICA sektor za kadrovske in splošne posle razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE ▼ predstavništvu rudarsko metalurškega kombinata Zenica v Ljubljani. POGOJI: dokončana srednja šola, ekonomske ali administrativne smeri, z najmanj 5-leto prakso na talr Dnm Bil podobnem delovnem mestu. Prednost imajo kandidatke z aktivnim znanjem tujega jezika (nemški ali angleški). Višina osebnega dohodka po pravilniku Rudarsko metalurškega kombinata Zenica. Podjetje ne nudi stanovanja. Prijave s kratkim opisom dosedanje zaposlitve pošljite šefu predstavništva dipl. ing. Keržan Stjepan, Ljubljana. Pugljeva 23, najkasneje do 30. novembra 1970. 10840 »OPLESK« sobosllkarsko in pleskarska podjetje (polaganje plastičnih mas in podov) LJUBLJANA Gallusovo nabrežje 21 razpisuje delovno mesto računovodje POGOJ: srednja stro- kovna izobrazba z znanjem samostojnega vodenja računovodstva Nastop službe takoj Edi po dogovoru. Ponudbi naj kandidat priloži dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10847 ISPORED | podrobno in' izčrpno msl Podjetje LJUBLJANA TRANSPORT LJUBLJANA Celovška 184 obvešča trgovske in druge gospodarske organizacije ter zasebne obrtnike, da bo od 20. 11. 1970 do 20. 12. 1970 RAZPRODAJA viškov rezervnih avtodelov in ostalega materiala — po izredno znižanih cenah Interesenti naj se zglasijo v komercialnem sektorju podjetja. Komisija za urejanje delovnih razmerij ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE razpisuje zaradi reelekcije naslednji vodilni delovni mesti: VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoj: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse na strokovnih ali najmanj 3 leta prakse na vodilnih strokovnih delovnih mestih ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 8 let prakse na strokovnih in najmanj 5 let prakse na vodilnih strokovnih delovnih mestih. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoj: visoka šola pravne Edi upravne smeri in najmanj 5 let prakse na strokovnih Edi najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih ali višja šola pravne ali upravne smeri in najmanj 8 let prakse na strokovnih ali najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom, dolčazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela. Zdravilišču Dolenjske Toplice, Dolenjske Toplice 7, v 8 dneh po objavi. 10860 J«MMIIIUIIIUIHIIIU(IIHIill.W l;illllllllllllllllllllllllii;!llllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllllllltlllllll! KEMIJSKO GRADJEVINSKA INDUSTRIJA KARLOVAC - LOLE RIBARA 26 išče vpeljano ekipo od treh do petih diplomiranih inženirjev gradbeništva ali arhitekture za ustanovitev lastnega inženiringa v Ljubljani Dejavnost: projektiranje, gradbena fizika ter uporaba gradbenega materiala. Pogoji so zelo ugodni. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 10845 Z A-H VALA Vsem, ki ste našo ljubo * Berto Dolinar v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, iskrena hvala. Enako Z. B. Kodeljevo, tovarni »PEKO« in njenim poslovalnicam v Ljubljani, računovodstvu SLOVENIJALES in tov. Blatnikovi za poslovilni govor. Posebna zahvala dr. Paunoviču za požrtvovalni* skrb ob dolgoletni bolezni, družini Planinc za večletno pomoč, tov. Pirnat Julki in patronažni sestri Virant Zofki za dolgotrajno skrbno bolniško nego Mož Drago, sestra Laura in nečakinja Olga ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega ANDREJA se zahvaljujemo vsem, ka so mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala prof. Trftiču. Andrejevim sošolcem, sošolkam in prijateljem, pevskemu zboru Tone Tomšič in č. duhovščini, ki mu je blagoslovila zadnji dom. DRUŽINA ŽAKELJ Ljubljana, 14. novembra 1970 Za vedno nas je zapustil v 82. letu starosti naš dragi Ludvik Slamnjak CVl njega se bomo poslovili v petek, 20. novembra 1970, ob 15.30 na pokopEdišču v Kočevju Žalujoči: žena Ema, hčeri Ljubica in Emka, sin Emil x družinami, sestra Mici in drago sorodstvo Nepričakovano nas je zapustil Nevo Martelanc učenec 8. a razreda K zadnjemu počitku ga bomo spremili v Volčji dragi 19. novembra 1970, ob 15. uri Učenci in učiteljski zbor osnovne šole Riharda Jakopiča Ljubij^na-Siška Razpisa komisija Trgovskega podjetja na veliko in malo »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA f razpisuje v skladu z določili 8B. člena statuta / podjetja naslednja vodilna delovna mesta: 1. DIREKTORJA komercialnega sektorja 2. DIREKTORJA gospodarsko-racunskega sektorja 3. DIREKTORJA — splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: a) pod 1. visoka oz. višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod 2.. visoka oz. višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 3. visoka oz. višja šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. b) da imajo organizacijske sposobnosti voditi službe, v katerih se imenujejo na vodilna delovna mesta; c) da so ekonomsko in družbeno razgledani in sposobni koordinirati delo v svojem sektorju; č) da so se njihovi uspehi na prejšnjih delovnih mestih odražali v rasti in uspehih dela organizacije, v kateri so bili zaposleni; d) da razumejo vsebino delavskega samoupravljtuija in da so ga že doslej uspešno razvijsdi. Razpis velja 30 dni od objave. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po preteku roka za sprejemanje ponudb. Ponudbe z življenjepisom in dokEtzili 6 izpolnjevanju gornjih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. 10839 Tiho se je poslovila od nas naša najdražja žena, mama in stara mama Marija Jeršin roj. ANDOLŠEK Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 20. novembra 1970, ob 16. uri na Dolu pri Hrastniku Žalujoči: mož, hčerke in sinovi z družinami Hrastnik, Laško, 18. novembra 1970 Pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je v cvetu mladosti in sredi igre nenadoma zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec Nevo Martelanc ! učenec 8. a razreda osnovne šole »Riharda Jakopiča« v Ljubljani % Pogreb bo v četrtek, 19. novembra 1970, bb 15. uri izpred hiše žalosti v Volčji dragi pri Novi Gorici Do pogreba leži na Zalah v Ciril Metodovi vežici Odhod z Zal v četrtek, 19. novembra 1970, ob 9. uri Žaluj oči: mama Bernarda, tata Cvetko, brat Miran in drugo sorodstvo Ljubljana, Volčja draga, Prvačina, Koper, 17. novembra 1970 PREZGODAJ NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBI SLAVKO ZORCIČ OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI 20. NOVEMBRA 1970, OB 15. URI NA POKOPALIŠČU V KAPELAH PRI BREŽICAH ŽALUJOČI: ŽENA PEPCA, HČERKI DANICA IN SLAVICA Z MOŽEMA TER DRUGO SORODSTVO KAPELE, 1«. NOVEMBRA 1970 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja - Skupščine občine Ljubljana VifeRudnik razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE (SOLE BIČEVJE Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri 8 strokovnim izpitom in najmanj 10 let neposredne prakse v stroki. Ponudbe z dokazili o izobrazbi, opravljenim strokovnim izpitom, o dosedanjih zaposlitvah ter potrdilo o nekaznovanju naj kandidati pošljejo na komisijo za volitve, imeno-vanja in kadrovska vpra-šanja skupščine občine Ljubljana Vifi-Rudnik — Ljubljana, Trg MDB št. 7, najkasneje 20 dni po objavi razpisa. 10861 iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiin Razpisna komisija DS podjetja »KOVINAR« splošno kovinsko podjetje Črnomelj razpis u, j e po 42. in 96. členu Statuta podjetja zaradi (reelekcije) naslednja vodilna delovna mesta: 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA 3. RAČUNOVODJE PODJETJA POGOJ: pod 1. da je inženir strojništva- z najmanj 2-letno delovno prakso na vodilnih delovnih mestih, ali strojni tehnik s 5-letno delovno dobo na vodilnih delovnih mestih, ter da ima ustrezno družbeno-poli-tično in gospodarsko razgledanost in moralne kvalitete; pod 2. da je inženir strojništva s 3-letno delovno dobo, ali strojni tehnik z najmanj 10 let delovne dobe, od tega vsaj 3 leta na vodilnem mestu; pod 3. diplomirani ekonomist s 5 let delovne dobe v računovodstvu, ali s srednjo ekonomsko šolo z najmanj 10 let delovne dobe v računovodstvu, ali 5 let kot samostojni računovodja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh od dneva objave v časopisu. Kandidati prejmejo pismeno obvestilo o izidu natečaja 10 dni po izteku roka. 10837 ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega prim. dr. JOŽETA FLAJSA vsem, ki so v težkih trenutkih bridke izgube sočustvovali z nami, .ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali toliko vencev in cvetja. Iskreno se zahvaljujemo vsem govornikom ob odprtem grobu, družbeno političnim in strokovnim organizacijam za izkazano zadnjo čast ter celjskemu komornemu zboru in godbi za žalostanke. Posebno pa se-zahvaljujemo zdravnikom in osebju celjske bolnišnice za požrtvovalno nego in lajšanje trpljenja med njegovo kratko, a hudo boleznijo. Hčerka Marjanca v Imenu vsega sorodstva Celje, 18. novembra 1970 * Sporočamo, da je preminil MATIJA CEŠNOVAR bivši in častni član Mizarske zadruge Vič Pogreb bo v petek, 20- novembra 1970, ob 16-30 na viškem pokopališču [ j 1 ...... ■ i Do pogreba leži'pokojnik na domu, Bizjakova 10 r S Kolektiv Mizarske zadruge Vič Naša draga mama, stara mama in teta ANA MILJAVEC roj- ŠRIBAR je umrla 17. novembra 19701. leta Pogreb drage mame bo v četrtžk, 19. novembra 1970, ob 12. uri iz Marijine mrliške Vežice na Žalah žalujoči: sin Stanko, Beba in Duško NENADOMA NAS JE ZAPUSTILA NASA DRAGA MAMA, TASCA IN TETA MARIJA PELICON ROJ. MOZETIČ OD NJE SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, DNE 19. NOVEMBRA 1970. OB 16. URI V MIRNU PRI GORICI ŽALUJOČI: SIN MARJAN Z 2ENO, HČERKI MAJDA IN POLDKA IN DRUGO SORODSTVO MIREN PRI GORICI, 18. NOVEMBRA 1970 SPOROČAMO ŽALOSTNO NOVICO, DA JE UMRL FRANC KAVS DOLGOLETNI UREDNIK GLASILA PRIMORSKIH SLOVENCEV PRIMORSKI DNEVNIK IN LETOŠNJI TOMŠIČEV NAGRAJENEC OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi dela zapustil VINKO KUŽNAll VKV zidar Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 19. novmebra 1970, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Tekačevem pri Rogaški Slatini na pokopališče Sveta Trojica Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv in sindikalna organizacija Splošno gradbenega podjetja Rogaška Slatina Rogaška Slatina, 19. novembra 1970 UMRL JE MOJ LJUBLJENI MOŽ, DOBRI ATEK SIN IN BRAT prof. JANEZ KAMNIKAR OD NEPOZABNEGA POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI V PETEK 20. NOVEMBRA 1070, OB 15.45 IZPRED NIKOLAJEVE MRL VEŽICE NA ŽALAH V LJUBLJANI NEUTOLAŽLJIVI: ŽENA JANJA, OTROKA ALEŠ IN JERNEJKA, MAMA, SESTRA MAJDA, TETA LOJZKA Z DRUŽINO TER DRUŽINI BIČEK, KAMNIKAR IN DRUGO SORODSTVO ČRNOMELJ, LJUBLJANA, 17. NOVEMBRA 1970 OBJAVA ŠT. 12 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE objavlja POTREBE PO DELAVCIH, ki so'jih prijavile delovne organizacije ali zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve. Objavljene potrebe so odprte do zasedbe. Interesenti naj vlagajo svoje ponudbe neposredno pri delovnih organizacijah. m Informacije o objavljenih potrebah dajejo tudi pristojni Vofnunalni zavodi za zaposlovanje, ki so navedeni v oklepajO vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko prijave. diplomirani rudarski inženir 1 za predavatelja, moški brez prakse. OD okoli 1.800 din. samsko stanovanje: Rudarski šolski center, Velenje (KZZ VE 903454) diplomirani inženirji kemije 1 za pripravnika, moški ali ženska. OD 1.260 din, samsko stanovanje: INA Nafta. Lendava (KZZ MS 603102) 1 za predavatelja, moški brez prakse. OD okoli 1.700 din. samsko stanovanje: Rudarski šolski center. Velenje « T* 1 za poučevanje 3. in 4. razreda — kombinirati oddelek na "področni šoli Polica, moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.298 din, za določen čas, samsko stanovanje: Osnovna šola, Grosuplje (KZZ LJ 433246) medicinske sestre 1 za babico in 4 za nego bolnikov, ženske z enoletno prakso, OD okoli 1.221 .din, stanovanj ni: Splošna bolnica, Trbovlje (KZZ LJ 420068 do 420071 in 420073) 1 za nego invalidnih predšolskih otrok, ženska brez prakse. OD okoli 1.300 din. stanovanja ni:Bolnfšnica za predšolsko invalidno mladino. Nova Gorica, Rožna dolina (KZZ NG 706453) zobotehniki 2 moška ali ženske brez prakse, OD okoli 1.100 din, stanovanj ni: Zdravstveni dom. Nova Gorica. Uprava (KZZ NG 706021 in 706022) elektro-encefalografski tehnik 1 moški ali ženska brez prakse, kon čana srednja šola za zdravstvene delavce, stanovanja ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2, Nevrološka klinika (KZZ LJ 432499) talilci 6 za taljenje aluminijevih zlitin, moški brez prakse, zdravstveno sposobnih. priučna doba 3 mesece, OD okoli 1.300 din, stanovanj ni: Mariborska livarna, Maribor (KZZ MA 509196 do 509201) klepar 1 moški z enolčtno prakso, OD okoli 1.200 din. stanovanja ni:. Obrtni servis, Zagorje ob Savi (KZZ LJ 434293) strojni ključavničarji 5 moških brez prakse, OD okoli 1.000 din. stanovanj ni: EMO, Celje (KZ CE 111103. 111104, 111112 do 111114) 1 za kurjača parnega kotla, dve leti prakse, izpit za kurjača. OD okoli 1.100 din, stanovanja ni: Droga Portorož. obrat SUDEST Gradišče, p. Obrov (KZZ KO 209982) orodjarji 2 moška brez prakse, .OD okoli 1.000 din. samska stanovanja, Rudarski šolski center, Velenje (KZZ VE 903440, 903441 > rezkalci 2 moška brez prakse, QD okoli J.000 din. samska stanovanja: Rudarski šolski center. Velenje (KZZ VE 903438 in 903439) 5 moških s prakso, OD okoli 1.306 din, stanovanj ni: Iskra, tovarna orodja, Ljubljana, Stegne 15 (KZZ LJ 433868 do 433871, 433878) Strgarji 2 moška brez prakse, OD okoli 1.000 din, samska stanovanja: Rudarski šolski center, Velenje (KZZ VE 903443, 903444) brusilci 2 za brusilca I, OD okoli 1.306 dih, 2 za brusilca II, OD okoli 1.186 din in 1 za brusilca-specialista, praksa je za-željena. OD okoli 1.449 din, stano vanj ni: ISKRA, tovarna orodja, Ljubljana, Stegne 15 (KZZ LJ 433873 in 433874, 433867 in 433875, 433872) •majiirac 1 moški brez prakse, OD okoli 800 din, stanovanja ni: Mehanika, Lendava, Partizanska 93 (KZZ MS 604227) obratni električarji 1 moški brez prakse, OD okoli 1.000 din, samsko stanovanje: .Rudarski šolski center, Velenje (KZZ VE 903437) 4 moške brez prakse, OD okoli 1.000 din, stanovanj ni: EMO, Celje (KZZ CE 111108 do 111111) elektromonter 1 moški brez prakse, stanovanja ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2 (KZZ LJ 434462) industrijske Šivilje 9 za industrijsko' šivanje konfekcije, ženske brez prakse, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 800 din, stanovanj ni: Modna oblačila, Ljubljana, Tolstojeva 9 (KZZ U 434116 in 433117, 434126 do 434132) ^ mesar 1 za prodajo mesa v trgovini, moški brez prakse, OD okoli 1.300 din, stanovanja ni: Trgovsko podjetje. Savinja, Mozirje (KZZ VE 940372) peki 1 moški brez prakse, OD okoli 1.300 din, stanovanja ni: Trgovsko podjetje Savinja, Mozirje (KZZ VE 940373) 2 moška z dveletno prakso, OD okoli 1.450 din, odslužen vojaški rok, poskusna, doba 2 meseca, samska stanovanja: Gostinsko podjetje LJUBLJANA, Ljubljana, Streliška 12 (KZZ LJ 433880 in 433881) frizer 1 za opravljanje demonstracije na terenu štajerske, Pomurja in delu Hrvatske s Schwarzkopf proizvodi, moški s triletno prakso za ženske pričeske, odslužen vojaški rok, poskusno delo 3 mesece in lastno prevozno sredstvo, OD okoli 1.400 din, stanovanja ni: Tovarna Zlatorog, Maribor, Industrijska 23 (KZZ MA 519380) šoferji 4 za tovorni promet, dve leti prakse, vozniški izpit C-E kat., končana osemletka, odslužen vojaški rok, OD okoli 1.500 din, stanovanj ni: Spedtrans, Maribor (KZZ MA 519641 do 519644) avtokleparji 2 moška z dveletno prakso, odsluženim vojaškim rokom, OD okoli 1.000 din. stanovanj ni: Spedtrans, Maribor (KZZ MA 519645 in 519646) avtomehanik 1 moški, praksa je zaželjena, OD okoli 1.000 din, stanovanja ni: Podjetje za PTT promet. Murska Sobota (KZZ MS 604213) trgovski skladiščnik -I za skladiščnika v skladišču alkoholnih in brezalkoholnih pijač v Ljubljani, moški z dveletno prakso, OD okoli 1.070 din, stanovanja ni: Kmetijski kombinat, Žalec (KZZ CE 111041) kuharji 1 ženska brez prakse, OD okoli 1.000 din, samsko stanovanje: Gostinsko podjetje VIC, Ljubljana, Tržaška c. 5 (KZZ LJ 433897) 1 moški ali ženska brez prakse, OD okoli 1.100 din, stanovanja ni: Gostinsko podjetje Vrhnika, Vrhnika (KZZ U 433708) 2 moška ali ženske, dve leti prakse poznavanje domače in tuje kuhe. znanje vsaj enega tujega jezika, OD okoli 1.200 din. samska stanovanja: Restavracija Na griču, Čadež pri Brežicah 1 moški ali ženska, dve leti prakse, (moški, da je odslužil vojaški rok) OD okoli 1.200 din, stanovanja ni: Hotel Slon, Ljubljana, Titova 10 (KZZ LJ 434390) natakarica 1 ženska brez prakse. OD okoli 900 din, samsko stanovanje: Gostinsko podjetje VIC, Ljubljana, Tržaška c. 5 (KZZ LJ 433869) administratorji 1 moški brez prakse, stanovanja ni: Servis za popravilo tehtnic UTEŽ, Celje (KZZ CE 110.981) 1 moški ali ženska brez prakse, znanje angleškega jezika, stanovanja ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška 2 (KZZ LJ 432506) 1 ženska brez prakse, znanje strojepisja. pasivno znanje nemščine, OD okoli 1.280 din, stanovanja ni: Komunalni zavod za zaposlovanje, Murska Sobota (KZZ MS 604232) strojepiske 1 ženska brez 'prakse, OD okoli 980 din, samsko stanovanje: Skupščina občine. Gornja Radgona (KZZ MS 604194) 2 ženske brez prakse, OD okoli 1.180 din. stanovanj ni: Okrožno gospodarsko sodišče. Ljubljana. Tavčarjeva 9 (KZZ LJ 434350 in 434351) priučeni kurjač 1 za kurjenje centralne kurjave in vzdrževanje njenih naprav, brez prakse, OD okoli 1.100 din za čas od 9. XI. 1970 do 15. 5. 1971, stanovanja ni: Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubljana, Gasilska 17 (KZZ LJ 434234) priučeni PTT delavci 3 za 'prevoz pošte, moški z nekaj prakse, vozniško dovoljenje A in B kateg., OD okoli 900 din, stanovanj ni: Podjetje za PTT promet, Murska Sobota (KZZ MS 604212, 604214, 604215) nepriučeni delavci 1 za čiščenje bolniških prostorov, ženska brez prakse, stanovanja ni: Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška X, Ortopedska'klinika (KZZ LJ 434463) 1 za šivanje konfekcije na električnem šivalnem stroju po normi, ženska brez prakse, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 800 din, stanovanja ni: Modna oblačila, Ljubljana, Tolstojeva 9 (KZZ LJ 434118) M SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, HA JE PREMINIL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC ..i-.' LUDVIK ZAJC UPOKOJENEC NA ZADNJI SPOTI GA BOMO SPREMILI V ČETRTEK, 19- NOVEMBRA 1970. OB 13.16 IZPRED ANDREJEVE VEŽICE NA ZALAH DELOVNA SKUPNOST PODJETJA PETROL — LJUBLJANA j ^ MNOGO PREZGODAJ NAS JE ZAPUSTIL JANEZ KAMNIKAR PROFESOR ODLIČNEGA PEDAGOGA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA ČRNOMELJ i Umrla je moja ljuba mama HERMATREO roj- BUKOVIC Na njeno željo smo jo tabo pokopali 16. novembra 1970 Prisrčna hvala vsem, ki ste ji lajšali trpljenje med njeno boleznijo in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali lepo cvetje. Žalujoči: hčerka Majda, sestra Lea in drugo sorodstvo Ljubljana, 17. novembra 1-970 Sporočamo žalostno vest, da je umrl bivši član naše delovne skupnosti VID KUŽNIK bivši inkasant Pogreb bo v četrtek, 19. t. m., ob 15. uri v Šentrupertu na Dolenjskem Predragega hi zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem in dobrem spominu Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto, delovni kolektiv, sindikalna organizacija ' V "S DOTRPEL JE MOJ DRAGI MOŽ, OČE IN STARI OCE MATIJA CEŠNOVAR UPOKOJENEC POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK, 21. NOVEMBRA 1970, OB 16.30 NA POKOPALIŠČU NA VICU DO POGREBA LEŽI V HIŠI ŽALOSTI V LJUBLJANI, BIZJAKOVA 10 ŽALUJOČI: ŽENA PAVLA, HČERKA PAVLA POR. ZIDANIC Z DRUŽINO, SINOVI LUDVIK, MATIJA IN BORIS Z DRUŽINAMI TER DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 19. NOVEMBRA 1970 NENADOMA JE PREMINIL ZASLUŽNI ČLAN NAŠEGA DRUŠTVA KARL ADRINEK DOLGOLETNI PREDSEDNIK TVD PARTIZAN ŠENTJUR PRI CELJU DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU TVD PARTIZAN ŠENTJUR PRI CELJU ŠENTJUR PRI CELJU, 19. NOVEMBRA 1970 v / POSVET V IS S PREDSEDNIKI OBČIN — Predlog ekonomske politike za prihodnje leto so na včerajšnjem posvetu, ki ga je vodil predsednik Stane Kavčič, obrazložili predsednikom slovenskih občin podpredsednika IS inž. Tone Tribušon ta Vinko Hafrier ter čin.« is Jožko štrukelj. Predsedniki občin so predlog, ki ga odlikuje stabilizacijska usmerjenost id ki ga je IS posredoval skupščini, odločno podprli. Na sliki: med posvetom. Foto: Selhaus 1 PRIZNANJA GLASBENIM DELAVCEM — Včeraj je bila v društvu slovenskih skladateljev slovesna podelitev spominskih medalj umetnikom in umetniškim skupinam, ki so s Svojim delom prispevali k razvoju jugoslovanske glasbe. V imenu Zveze skladateljev Jugoslavije je medalje podelil Vojislav Kostič (na sliki jo izroča Marjanu Lipovšku). ■ Foto: E. Selhaus 2:0 ZA JUGOSLAVIJO — V prijateljski nogometni tekmi je jugoslovanska reprezentanca v Zagrebu premagala izbrano enajsterico ZR Nemčije z zadetkoma Bukala ta Džajiča. Jugoslavija je bila skoraj ves čas tekme v premoči, njena zmaga je povsem zaslužena. Na sliki: strel na vrata Maierja. Telefoto: Tanjug Daka: milijon žrtev? Najbolj naseljena območja sveta ne kažejo več znahtenj življenja — Boje se, da polovice preživelega prebivalstva ne bodo mogli rešiti —- Prvih sedem pri* merov kolere — Doslej najizdatnejša pomoč iz Kitajske — Poziv Pavla VI. DAKA, 18 nov. (UPI, AFP). Eden najuglednejših pakistanskih listov, lahorski »Pakistan Times«, piše. da je v nedavnem katastrofalnem neurju v Vzhodnem Paki-^ stanu mogoče izgubilo življenje celo milijon ljudi. Tako strahoma domnevajo zdaj, ko so odkrili nova območja, ki jih je oipustošil ciklon. Funkcionarji v Daki pa menijo, da je katastrofa terjala okrog pol milijona človeških žrtev- Uradno znaša število žrtev zdaj 53-000. Neuradne ocene o številu človeških žrtev dokaj zanesljivo potrjujejo., da je katastrofa v Vzhodnem Pakistanu največja tragedija, ki je doletela človeštvo v tem stoletju. Ni še mogoče ugotoviti. Koliko ljudi je v tej katastrofi doletela smrt, ker reševalci le s težavo prodirajo v opustošene predele v delti Gangesa, obalnem pasu m zlasti na nekaterih otokih v Bengalskem zalivu. Sirna ob moč ja prekriva debela plast blata. Čeprav je minilo že šest dni od tragedije, še niso mogli priti na posamezne otoke. •» Tuji dopisniki poročajo, da je v nekaterih krajih, ki so prej veljali za najbolj nase-ljene na svetu, komaj še opaziti sledove življenja. Ker so najhuje prizadeti predeli nedostopni spričo pretrganih zvez in debelih plasti naplavin, zadevajo reševalci na precejšnje težave in kljub Odločanje za pravice manjšin S seje komisije skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose LJUBLJANA, 18. nov. — Skupščinska komisija za mednarodne odnose je imela danes na dnevnem redu zelo obsežen program, svojo pozornost pa je posvetila predvsem dvema: stanju pri naših narodnostnih manjšinah v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter zaposlovanju delavcev v okviru poslovno tehničnega sodelovanja v tujini. Diskutanti so v zvezi s prvim vprašanjem predvsem zamerili slovenskim političnim forumom in sredstvom javnega obveščanja, zlasti »Delu«, ker niso dovolj energično in pravočasno reagirali na že vnaprej pričakovane šovinistične izpade na Koroškem proti slovenski manjšini. Rečeno je bilo, da moramo našima sosedoma enkrat jasno povedati, da dobrega, prijateljskega sodelovanja ne moremo gojiti, če in dokler dovoljujeta tako grobe provokacije proti temeljnim interesom naše manjšine, dokler se torej grobo kršijo mednarodne norme o spoštovanju manjšinskih pravic. Za naše rojake v zamejstvu lah-' ko zahtevamo to, kar zahtevajo in si izborijo v istih državah druge manjšine (južna Tirolska in podobno). Ob ekscesih na Koroškem pa so pred dnevi v Gradcu svečano odkrili spomenik — »spodnjim Štajercem«, vojakom. ki so očitno bili žrtve našega osvajanja v mestih »Marburg«, »Cilli«. »Pettau« in »Rann« (Brežice) ... O teh vprašanjpi 1x5 komisija razpravljala na posebni seji 26. t. m. Komisija se ni mogla zediniti o tem. kako naj ocenjuje nastopanje naših podjetij s svojo delovno silo v tujini. Sprejela Je na znanje zahtevo IBT iz Trbovelj, da se problem bolj elastično oceni, kakor tudi oceno komisije za družbeni nadzor, ki je takšno poslovanje enoglasno ocenila kot nezakonito. Razpravo bo komisija nadaljevala, ko bodo predlagatelji predložil: bolj celovito dokumentacijo. ANTON RUPNIK Veleposlanik Konga na obisku LJUBLJANA. 18. nov. — Podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej Je danes opoldne sprejel na protokolarni obisk veleposlanika demokratične republike Kon-! ga (Kinshasa) — Charlesa Atembina in ga po krajšem pogovoru skupaj z njegovo ženo zadržal na kosilu. Veleposlanika Atembina sta sprejela na protokolarni obisk tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner in predsednik mestne skupščine inž. Mjha Košak. vsemu prizadevanju ne morejo priskočiti na pomoč ponesrečencem. Uradni krogi se boje, da ne bo mogoče pravočasno pomagati niti polo-vici preživelega prebivalstva. V krajih, v katerih je besnel ciklon, niti ne morejo pristajati z letali in helikopterji. Poleg tega se je zgodilo, česar so se najbolj bali: poročajo, da je izbruhnila epi-I demija kolere — zloveščega spremljevalca takih katastrof. Doslej je umrlo za kolero že sedem ljudi. Reševalci zdaj cepijo prebivalstvo, kjer le morejo. “ | Veliko držav in organizacij ■■ J Rdečega križa se je odzvalo 1 1 pozivu mednarodnega Rdečega križa in pošilja v Vzhodni Pakistan najpotrebnejšo pomoč. Organizacije RK iz kakih 20 držav so doslej posla-le za okrog 850.000 funtov šter-lingov raznih potrebščin. Dobro polovico od tega je prispevala organizacija Rdečega križa Kitajske. Jugoslavija bo po Rdečem križu poslala prizadetemu prebivalstvu v Vzhodnem Pakistanu kot prvi del pomoči zdravila v vrednosti sto tisoč dinarjev. Papež Pavel VI. je pozval pripadnike rimskokatoliške cerkve in njihove dobrodelne organizacije, naj pošiljajo pomoč pakistanskemu prebivalstvu. šovinistični izpad v Gorici NOVA GORICA, 18. nov. — Skupina neznancev je v noči od ponedeljka na torek izpričala svoje politično prepričanje s tem, da je pred poslopjem hiše v Gorici, kjer se je končalo tradicionalno srednjeevrosko srečanje urbanistov iz šestih držav, sne-Iž z droga in ukradla Jugoslovansko ter madžarsko zastavo. Verjetno gre za ist? ljudi, ki so pred nekaj dnevi popisali s fašističr/mi in za pripadnike slovenske etn-čno skupnosti žaljivimi parolami pročelje slovenske šole v središču mesta. Izpada sra izzvala obsodbo celotne go riške javnosti, italijanskih oblasti in slovenske mšajš: ne. Policija je sporočila, da je že uvedla preiskavo. I. V. /z včerajšnje zadnje izdaje »Mali robot, ki misli" Evropsko ravnovesfe To je bila glavna točka sedanjega zasedanja skupščine Zahodnoevropske unije, ki bo danes končano v Parizu OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 18. nov- (Po telefonu). Francoska vlada je z zadovoljstvom sprejela na znanje parafiranje poljsko-nemškega sporazuma v Varšavi. Tako so danes objavili v Parizu in izrazili prepričanje, da bo to služilo popuščanju splošne napetosti v Evropi. Stališče je tem aktualnejše, ker bo francoski premier Chaban Delmas še ta mesec uradno obiskal Poljsko. Vprašanje ravnovesja v Evropi je bila glavna točka na dnevnem redu tridnevnega zasedanja skupščine Zahodnoevropske unije (ZEU), ki se bo zaključila jutri v pariški palači lena. Državni sekretar v francoskem zunanjem ministrstvu Jean de Lipkowski je na skupščini ZEU danes izjavil, da bi bilo v Evropi vse zelo lahko rešljivo, kakor hitro bi razvotzljali berlinski vozel. Nadaljevati s politiko popuščanja napetosti na vzhodu, obenem pa obdržati odprte oči in nikakor ne nasesti enostranskemu zmanjšanju sil NATO — to je bila v ostalem osnovna misel v sinočnjem govoru generalnega sekretarja NATO Manlia Bro-sia na zasedanju ZEU. Brosio je predlagal, naj vse države članice NATO zato povečajo svoje izdatke za obrambo za 5 odstotkov. Menil je. da Sovjetska zveza s svojim načrtom za sistem evropske varnosti skuša doseči minimalni cilj s tem, da utrdi sedanji status quo v Evropi, maksimalni pa v tem, da dokončno izrine ZDA iz Evrope, »kar bi imelo za posledico politično, gospodarsko in vojaško dominacijo SZ v Evropi.« Kljub temu pa tudi pred. st arnik NATO. tako kot tudi francoska vlada, ni bil proti sklicanju konference o evropski varnosti, seveda pod pogojem, »da bi bila dobro pri-oravljena«. Ni brez značilnosti, da je na podlagi Broeiovega poročila skupščina Zahodnoevropske unije v svojih saključ. I nih priporočili glede evropeke ' varnosti prvič izrazito ome- nila tudi vlogo neuvršenili dežel pri urejanju ravnovesja v Evropi, saj je dala pobudo »uspostavitev stalnega posvetovalnega mehanizma med ftlanicamj NATO, varšavske, ga pakta in evropskimi neuvrščenimi državami.« Vprašanja evropskega in svetovnega ravnovesja z druge, to je gospodarske m finančne plati, so- te dni rešetali tudi v drugi palači v Parizu. v centru OECD v četrti Muertte. Toda medtem, ko so v začetku zasedanja te mednarodne organizacije za gospodarstvo in razvoj ob Ugledni italijanski kirurg v. Ljubljani' LJUBLJANA, 18. nov. — V soboto 21. novembra bo prišel v Ljubljano ugledni italijanski maksilofacialni * kirurg in urednik enega naj-vedjih italijanskih strokov-nomedicin skih časopisov »Gi-omale dl Stomatologia delle Venezie« profesor dr. Mlche-le La Grassa Iz Padove. Na biotehnični fakulteti bo v sodelovanju z docentom dr. Simčičem opravil implantacijo umetnega zobovja v skladu z najnovejšimi dosežki medicine in tehnike. FBI ZAVAROVALNICI SAVA alarmu generalnega sekretarje Van .Leneppa o splošni nevarnosti inflacije šli tako da-leč, da so govorih že o možnosti popuščanja v načelu polne zaposlitve, so zdaj ob koncu zasedanja političnega komiteja OECD vendar sprejeli sklep, da inflacijske nevarnosti ne kaže dramatizirati in posploševati ter da brezposelnost nikakor ne bi ■mogla prispevati niti k finančni, še manj pa k politični stabilnosti v Evropi ln svetu. BOGDAN POGACNlfe Ostra obsodba izpadov Koroška socialistična stranka najostreje obsodila protislovensko gonjo CELOVEC, 17. nov. — Fre-zidij in vodstVo koroške socialistične stranke sta na včerajšnjem zajedanju pod vodstvom deželnega glavarja Hansa Sime med drugim najostreje obsodila minule izpade ekstremistične desnice na Koroškem, uravnane med in po proslavah ob 50-letnici koroškega plebiscita proti slovenski etnični skupnosti. Svoj vrh je protislovenska gonja dosegla minule dni v publikaciji Heimatdiensta »Ruf der Heimat« — Klic domovine, kjer so preostan-| ki nemško nacionalistične | desnice zapisali, da koroško ; narodnostno vprašanje ne . bo rešeno vse dotlej, dokler ! eden od obeh deželnih naro-; dov ne bo za vselej zbrisan i Spomin na najbolj temne j čase slovenskega življa na i avstrijskem Koroškem, na ! množično izseljevanje zavednih družin v koncentracijska taborišča, spomin na popolno iztrebljanje — na genocid. je še presvež. da tokrat ne bi zaprepastil slovensko, pa tudi vso koroško javnost Vodstvo socialistične stran ke koroške, pravi sporočilo z omenjenega zasedanja, sicer zavedajoč se pravice do svobode izražanja in mnenja državljanov in njenih skupnosti ob pisanju »Ruf der Heimat« obsoja takšno stališče kot primer alarmantnega. človeka nevrednega in sramotnega dejanja. V. PLAVCAK Ni?'p,,5r se ie sestal s ♦■Mimi nnvj- BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug) — Predstavnik centralnega komiteja ZK Srbije Marko Nikezič se je pogovarjal danes s stalno akreditiranimi tujimi. novinarji v Beogradu. V daljšem pogovoru je Nikezič odgovoril na več vprašanj tujih novinarjev v zvezi s sedanjimi dmž-beno-gospodarskimi in poli-političnimi gibanji pri nas. | Moskovska TV je predvajala film o Mesečevem vozilu »Lunohod 1« MOSKVA, 17. nov. (Tanjug) — Moskovska televizija je nocdj predvajala filfn o konstrukciji samodejnega vozila za Mesec »Lunohod 1« v vseh fazah proučevanja. Poskus z mesečevim avtomobilom so opravili na Zemlji na površinah, ki so najbolj podobne tistim na' Mesecu. Po Vsem tem, kar je bilo moč videti, je jasno, da s,o bile priprave dolgotrajne ih zelo skrbne. Značilno je, da ima vsak od skupno osmih koles svoj lasten motor za premikanje. Znanstveni komentator sovjetske televizije je imenoval »Lunohod 1« »mali robot, ki misli«. Po njegovih besedah se »Lunohod« napaja z energijo s pomočjo sončnih baterij, premaguje zapreke, preiskuje teren, opravlja kemično analizo kamnin in rezultate pošlje kontrolnemu centru na Zemlji. Znanstveni komentator sovjetske televizije je prav tako izjavil, da z »Lunohodom« znanstveniki opravljajo s te-lekomandami z Zemlje. Isti komentator je tudi izjavil, da se »Lunohod 1« ne bo vrnil na Zemljo. \ Prcgram tunizijske v5a'’e TUNIS, 17. nov. (TASS)'. Predsednik vlade Tunizije Hedj Nuira je govoril danes v skupščini o poglavitnih načelih programa svoje vlade. Premier Hedi Nuira je dejal, da se bo njegova vlada zavzemala za izboljšanje položaja v nacionalnem gospodarstvu, sprejela bo ukrepe, da bi prišlo do družbenih sprememb v življenju delovnih ljudi in da bi se izboljšal njihov življenjski standard. V zvezi z zunanjo politiko bo Tunizija nadaljevala s politiko neuvrščanja in vzdrževanja prijateljskih odnosov z vsemi državami. Že našli luknjo v predpisu Zasebniki uvažajo blago za podjetja — Čedalje več je carinskih prekrškov — Za 2Ž0 milijonov dolgov carini BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). Zadnji čas je vse več delovnih organizacij, ki poskušajo izigrati zunanjetrgovinske ta carinske predpise, je rekel danes direktor zvezne uprave carin Milovan Djokanovič. »Iznajdljivost« posameznih podjetij je posebno opazna v -obdobjih, ko so zaostreni pogoji za uvoz. Zato lahko pričakujemo, da bo odslej takšnih pojavov še več. Na posvetovanju z upravniki carinarnic je Djokanovič dejal, da je « prvim: stabilizacijskimi ukrepi (Ce naraslo štennlo zahtev za začasni uvoz blaga, zlasti opreme, kakor tudi za uskladiščen je blaga zunaj carinskih .skladišč. Zanimivo je. da družbeni sektor na tem področju če-dalje pogosteje »sodeluje« z zasebnim, samo da bi tako ali drugače obšel predpise. Zasebni uvoz se je v desetih letošnjih mesecih naglo povečal. Ob tem opažamo, da državljani ne uvažajo več samo tehničnega blaga Uroke potrošnje, temveč tudi reprodukcijski material, posebno gradbeni. Poleg tega so pred kratkim začeli uvažati tudi blago, tal očitno ni namenjeno za potrebe -uvoznikovega gospodinjstva tako da Je že na prvi pogled Jasno, da je namenjeno podjetjem. Gre namreč za to, da zasebnikom ni treba plačevati nekaterih dajatev, med drugim tudi nedavno izvedenega pologa v višini 50 odstotkov vrednosti uvoženega blaga. Zasebniki niti ne skrivajo, za koga uvažajo to blago, ker pogos torna plačujejo carino kar s čekom organizacije, za katero so blago uvozili! Carinarnice te vrste izigravanja predpisov ne morejo preprečiti, ker sodijo takšna dejanja v pristojnost tržnih inšpekcij, te pa rade zamižijo ob tem kršenju predpisov, ker najbrž sodijo, da tak uvoz koristi delovni organizaciji na njihovem območju. Na posvetovanju je bilo na vedenih več delovnih organizacij, ki poskušajo neupravičeno priti do večjega dohodka, tako da obidejo carinske in zunanjetrgovinske predpise. Med podjetji, ki si na ta način poskušajo zagotoviti boljše »pogoje gospodarjenja«, so bila danes omenjena Jugotekstil-impex iz Ljubljane, Makoteks iz Skopja, Eksportdrvo iz Zagreba, Ju-gošped in Jugo-papir' iz Beograda. Carinske službe imajo potemtakem veliko dela, v prihodnje pa ga bodo imele še več. Danes je bilo poudarjeno, da morajo biti stroge pri izvajanju predpisov, ker bodo samo s tem lahko prispevale k uresničevanju stabili-:ega programa. zacijskej Potret ibni bodo tudi ukrepi proti tistim, ki se predolgo obotavljajo plačevati carinske dajatve. Trenutno dolgujejo delovne organizacije carini kar 180 milijonov, 196.000 drža vij-nov pa okrog 40 milijonov dinarjev. Telegrami TITO SPREJEL KOSUTICA — BEOGRAD. Predsednik repubi.ke Josip Broz Tito je sprejel izrednega in pooblaščenega ju> goslovanskega veleposlanika v Somaliji Sinišo Košutiča, ki. odhaja tja na službeno mesto. Odloženi pogovori — berlin. Pogovori o blagovni menjavi med delegacijama NDR in Jugoslavije so odloženi za nedoločen čas, in sicer na predlog NDR. Pristojni organi se bodo še dogovorili o tem, kdaj se bodo pogovori nadaljevali. Jugoslovanska delegacija je včeraj odpotovala iz Berlina. CEAUSESCU V BOLGARIJI — SOFIJA. Včeraj je prispela na obisk v Bolgarijo par-tijsko-državna delegacija Romunije, ki jo vodi predsednik državnega sveta in generalni sekretar romunske KP Nicolae Ceau-sescu. Podpisali bodo novo pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. ZAHODNOBERLINSKI ZUPAN PRI NIKONU — WASHINGTON. Predsednik Nl-xon je sprejel v Beli hiši zahodnoberlin-skega župana Klausa Schtitza. Pomenek je tekel o pogajanjih štirih držav v zvezi z Berlinom. HASAN II. NA DE GAULLOVEM GROBU — RABAT. Maroški kralj Hasan II. Je včeraj odpotoval v Francijo, kjer se bo v Colombey les deux Eglisesu poklonil spominu Charlesa de Gaulla. DELEGACIJA KP SZ V ITALIJI — RIM. Na povabilo CK KPI Je prispela v Rim delegacija KP Sovjetske zveze, ki jo vodi član politbiroja CK KP SZ ■'Arvid Melj še. CHURCHOVA IZJAVA — MEXICO. Ameriški senator Frank Church je kategorično izjavil, da Je zdaj napočil trenutek 73. reveži io dosedanje medameriške politike do Kube. »Ce ne bomo pravočasno preučili naše politike do Havane, nas bodo dogeHkij prehiteli.« KONFERENCA SOLIDARNOSTI — STOCKHOLM. Sredi prihodnjega leta bo v Parizu ali Rimu velika konferenca solidarnosti z PTŠko demokracijo. To so v Stockholmu sklenili predstavniki grških odborov l7 13 evropskih držav. SESTANEK — AMAN. Jordanski pre-tnfer Vasfi Tel se je s predsednikom visoke Pr"h«ke komisije za nadzorstvo nad pre-m-riem v Jordanih Bahiiem Ladgamom negovariaJ 0 ukreni)! za uresničitev iordan-rko-palestinskega sporazuma o premirju. CAGLAYANGILOV OBISK — BUDIMPEŠTA. Turški zunanji minister Cagiayan-gil je prispel na štiridnevni uradni obisk na Madžarsko. NE VIN NA FILIPINIH _ MANILA. Predsednik revolucionarnega sveta Burme general Ne Vin je prispel v Manilo na tridnevni neuradni obisk. ROMUN SKO-SPAN SKI ODBOR — MA-DRID. V španskem glavnem mestu so ustanovili odbor romunskih in španskih poslovnih ljudi. V njem so zastopniki kakih 100 španskih in 40 romunskih podjetij. POMOČ POPLAVLJENCEM V VOJVODINI — BONN. Zahodnonemška humanitarna organizacija »Delavska zveza« za Bavarsko je poslala ček za 5000 zahodncnemških mark in nekaj odej in obutve za poplavljen-ce v Vojvodini. 90.000 JUGOSLOVANOV V AVSTRIJI — DUNAJ. Zdaj je v Avstriji zaposlenih več kot 100.000 tujih delavcev, med katerimi je trenutno 90.000 Jugoslovanov. KOLERA V GAZI — TEL AVIV. V Gazi sta spet zbolela za kolero dva človeka. Pred tremi tedni so sporočili, da je v Izraelu in na zasedenem arabskem ozemlju epidemija te bolezni že zatrta. »KOZMOS 378« — MOSKVA. V Sovjetski zvezi so v torek izstrelili nov zemeljski satelit »Kožmos 378«. NEVARNO NAZADOVANJE — WA-SHINGTON. Ameriška industrijska proizvodnja je prejšnji mesec nazadovala za 2,3 odstotka, kar je naj večji mesečni padec v zadnjih 11 letih. PLINOVOD OD ZSSR DO ITALIJE — PRAGA. V kratkem bodo začeli polagati plinovod, po katerem bo do začetka 1973. leta tekel plin iz Sibirije čez češkoslovaško ozemlje do Avstrije in Italije. SOVJETSKO—FRANCOSKO SODELOVANJE •— PARIZ. Sovjetska zveza bo sodelovala pri graditvi velike jeklarne v bližini Marseilla. Pa še to: NE SAMO ODGOVOR — Ko je predsednik tolminske občinske skupščine na zadnji seji že mislil, da je prepričal odbornike, da komunalno podjetje ne more biti v celoti odgovorno, če s 400000 dinarji ne more zadovoljivo vzdrževati 125 'kilometrov občinskih cest, jim je še obljubil, da jim bo predstavnik podjetja na prihodnji seji dal točnejši odgovor. Odbornik Ludvik Kuštrin pa ni bil zadovoljen: »želimo odgovor in popravljene ceste, tovariš predsednik!« SONCE vzide 07.03 zaide 16.27 VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 19. nov. 1970 ob 0,7. uri LUNA vzide 19.49 zaide 11.27 Vreme in temperatura 18. novembra 1970 kraji vreme ob 7. uri “C vreme ob 13. url LjuDljana Planica Brnik Kredarica Man bor •)i Gradec Celje Novo mesto Koper tielia Pulj Hvar Dubrovnik '.agreb 1pograd araievo Titograd Skoo.ie 'plovec Gradec Dunaj -*f»rke Tlano Genova ^irlch ‘Tim Para Gerlm •Stockholm Moskva oblačno poloblačno oblačno poloblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno oblačno dežuje dežuje oblačno jasno oblačno oblačno poloblačno oblačno jasno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno dežuje ool oblačno nb^ačno dežuje >blačno oblačno 5 —3 4 0 9 —1 8 5 11 10 11 13 9 10 7 0 7 —3 1 2 7 12 6 8 13 j A *4 0 oblačno poloblačno dežuje megla jasno Goloblačno poloblačno oblačho dežuje dežuje dežuje oblEično oblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno jasno jasno poloblačno rosi- ' oblačno j o ol ob lačno oblačno poloblačno iežuie dežufe oblačno 8 3 8 gt3 13 i 7 11 12 11 12 13 15 13 16 12 8 10 10 12 6 7 11 9 14 18 . 12 7 1 Napoved za danes: SLOVENIJA Pretežno oblačno bo, čez dan od. zahoda padavine. .Temperature ponoči med 0 in 5, čez dan med 6 in 12. Izgledi za petek: hladneje in postopno izboljšanje vremena. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu in na Hrvaškem bo oblačno, čez dan vmes padavine, v drugih krajih Jugoslavije bo zmerno do pretežno oblačno, ob Jadranu bo pihal jugo. VREMENSKA SIIKA Atlantski frontalni valovi se usmerjajo nad srednjo Evropo. Območje padavin je danes nastalo nad severnim Jadranom in nad zahodno Slovenijo. Hladna fronta se u-smerja preko Francije proti Alpam in bo v četrtek dosegla naše kraje. s PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČE T -RT E K ,19. NOVEMBRA 1976 LETO XII. - ŠTEVILKA 316 - CENA 80 PAR • i t »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1859 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1834 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ""•~Y GLAVNI UREDNIK DRAGO &ELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO DRUGA IZDAJAJ Plodno zunanjepolitično delo Korak dalje v samoupravljanju Ekspoze predsednika Tita na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti in obvestilo poslancem o predlaganih spremembah družbenega sistema OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 18. nov. Predsednik Tito je na današnji skupni seji vseh zborov zvezne skupščine imel ekspoze o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti, ki jo je ocenil kot izjemno intenzivno in plodno. (Ekspoze objavljamo na 3. strani). Po ekspozeju je tudi kratko obvestil poslance o bližnjih predlaganih spremembah družbenopolitično-ekonomskega sistema, ki zahtevajo tudi spreminjanje ustave. (Obvestilo objavljamo na 2. strani). S tem bomo storili pomemben korak v smeri uresničevanja nacionalne enakopravnosti in socialističnega samoupravljanja, je rekel predsednik Tito. Omogočajo in zahtevajo pa tak korak že dosežene globoke družbene spremembe kakor tudi veliki uspehi na področju materialnega razvoja, samoupravljanja in demokratičnih odnosov. Z ustanovitvijo predsedstva Jugoslavije je treba doseči kohezijo, ki naj vpiiva na enotnost in trdnost naše skupnosti, olajša pa naj usklajevanje interesov in izdelavo ustreznih rešitev, ko se javljajo protislovni interesi in spori v naši družbi, zlasti med republikami. V sedanjem funkcioniranju federacije še obstajajo etatistični pojavi. Dozoreli so pogoji za revidiranje funkcij in pristojnosti federacije ter za omejevanje le-te zgolj na probleme skupnega interesa vseh narodov in narodnosti ter združenega delovnega ljudstva. Z vsem tem se bo bistveno povečala odgovornost republik, pokrajin in drugih samoupravnih subjektov za sprejemanje sklepov na ravni federacije. V ekspozeju o zunanji politiki je predsednik Tito poudaril, da je ta naša dejav- Nixonova zahteva WASHINGTON, 18. nov. (Reuter). Predstavnik Bele hišer Ronald Ziegler je iaja-vil, da bo predsednik N Iran zahteval od kongresa, naj nost še bolj okrepila pozicijo Jugoslavije in njen ugled neodvisne in miroljubne države. Podpora ukrepom ZIS Posvet aktiva direktorjev - komunistov v CK Zveze komunistov Slovenije LJUBLJANA, 18. nov. — Podpiramo stabilizacijski program. Tako so brez izjeme poudarjali slovenski direktorji gospodarskih organizacij na aktivu komunistov, ki mu je predsedoval predsednik CK ZKS France Popit. Stabilizacijski ukrepi pa naj bodo pretehtam in postopni in torej ne takšni, da bi Jih zaradi ostrine ne bilo mogoče izvajati. Razbremenitev gospodarstva so udeleženci aktiva označili kot prvi .poskusni kamen, ob katerem se bo izkazalo, s kakšno odločnostjo se bomo lotili uresničevanja stabilizacijskega . programa. Na vsak način pa stabilizacija gospodarstva ne bo lahka stvar. To bo zahteven boj, je dejal France Popit. Zaradi omejevanja potrošnje bo tre-pristane na večjo vojaško po- ba omejevati tudi proizvod-moč Izraelu in Kambodži. Za I njo in zaradi tega tudi mož-Izrael naj bi namenili Se 500 nosti za zaposlovanje. (Pod-milijanov dolarjev, za Kam- robnejše poročilo objavljamo bodžo pa 160 milijonov. | na 2. strani). F. J. V spomin žrtev M. Tepavac položil venec k spomeniku žrtvam fašizma v Osvviencimu VARŠAVA, 18. nov. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac s sodelavci je danes obiskal nekdanje taborišče — muzej Oswieneim in Krakovo- Pred mednarodnim spomenikom žrtvam fašizma je Tepavac ob častni straži poljskih oficirjev položil venec s trakom jugoslovanske zastave, pred ploščo žrtvam jugoslovanskih narodov v tem taborišču, ki je vgrajena v spomenik, pa cvetje. Državni sekretar in drugi člani naše delegacije so si zatem ogledali razstavo o trpljenju ljudi iz 28 evropskih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, in dokumen te o hitlerjevskih načrtih za uničenje celih narodov. Zlasti pozorno so si državni sekretar in sodelavci ogle. dali stalno razstavo boja m žrtev jugoslovanskih narodov, ki so jo kot eno prvih pripravili leta 1963. v tako ime novanem nacionalnem pavi Izdatki za oboroževanje LONDON. 18. nov. (Tanjug) Vojaški proračuni 14 držav članic NATO so lani znašal: 43 milijard 525 milijonov funtov. Največ izdatkov imajo ZDA. in sicer 33 milijard 239 milijonov funtov oziroma 8,6 odstotka bruto nacionalnega dobodka Slede jim Britani ja z 2 milijardama 666 mili jonov funtov. Francija z 2 I milijardama 575 milijonov funtov. ZRN z 2 milijardama ( 169 milijonov in Italija z X ' milijardo funtov. Zdaj še sporazum s ČSSR in Madžarsko PARIZ. 18. nov (Reuter). Podpredsednik zahodnonemš-kega Bundestaga Carlo Schmid je sinoči izjavil, da želi bonska vlada skleniti s porazu me z več vzhodnoevropskimi državami. V oddaji po fran coskem radiu je Schmid izjavil, da namerava ZRN zdaj skleniti sporazume tudi s CSSR in Madžarsko. Optimističen je bil glede pogovorov o Berlinu in menil, da se bo do *do božiča pokazali ugod ni uspeh:«. ljonu. Razstava prikazuje kako so tutlerjevci opravljali tako imenovano pacifikacijo ter množične usmrtitve v Jugoslaviji. Pred odhodom iz Osw:encima je Tepavac polo-žili rože pred »ziddm smrti«. Popoldne si je naša delegacija ogledala znamenitosti Krakova Predsednik mesta Penkala je priredil slovesno kosilo. Zvečer so se Jugoslovani vrnili v Varšavo, Jutri pa se bodo nadaljevali uradni pogovori. Utrdili smo prijateljstvo z neuvrščenimi državami. Stiki na najvišji ravni z zahodnoevropskimi državami so omogočili zboljšanje sodelovanja ter večje razumevanje naših stališč. Odnosi s sosedi so napredovali, razen z Bolgarijo, čeprav smo si tudi tu prizadevali zagotoviti napredek. S socialističnimi državami razvijamo obojestransko koristno sodelovanje. Vidne rezultate smo dosegli tudi v odnosih z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Obširno izvajanje o pripravah, foku in sprejetih sklepih konference v Lusaki je predsednik Tito sklenil z oceno, da jevpomenila konferenca velik korak v afirmiranju politike neuvrščenosti. Njen največji uspeh je oblikovanje dolgoročnih smernic za takš- Varšavski sporazum parafiran Besedilo bo objavljeno v petek popoldne v Bonnu in Varšavi VARŠAVA, 18. nov. (Tanjug). — Poljski zunanji minister Jendrychowski m za-hodnonemški minister Scheel sta danes parafirala sporazum o ureditvi odnosov med Poljsko in ZRN. Prisoten je bil tudi predsednik poljske vlade Cyrankiew icz, ki bo s kanclerjem Brandtom podpisal sporazum v začetku decembra. Jendrychowski je izjavil, da v imenu poljske vlade izraža zadovoljstvo, ker so se politični pogovori tako uspešno končali. V odnosih med državama se obeta boljša prihodnost, sporazum pa naj bi pripomogel tudi k evropski varnosti in enakopravnemu soSeio vanju. Tudi minister Scheel je bil zadovoljen z uspešnim izidom pogovorov, dejal je, da bo sporazum odločilno pripomogel k normalizaciji odnosov med državama. Omenil je. da se bo treba še bojevati, da bosta tudi parlament in Javnost sprejela sporazum. Scheel je menil, da bi bilo prav, če bi poljska vlada takoj, ko bodo podpisali sporazum, uredila vrsto »humanitarnih vprašanj« — gre za vrnitev Nemcev iz Poljske v ZRN itd. Novinarjem je izjavil, da bodo besedilo sporazuma objavili .v petek popoldne v Bonnu in Varšavi. ZRN pa bo objavila tudi besedilo diplomatskih not z ZDA, Britanijo in Francijo ter sporočilo o »humanitarnih vprašanjih«. no svetovno in medsebojno ekonomsko sodelovanje, ki bi tem deželam omogočilo, da postanejo sčasoma- pomemben svetovni ekonomski dejavnik. V delu ekspozeja, ki se je nanašal na ' Evropo ter na našo zainteresiranost za pozitivne procese na tej celini, je predsednik Tito, ko je obveščal poslance o svojih pogovorih z evropskimi držav- Posvet o politiki za 1971 Predsedniki občin podprli predlog republiškega izvršnega sveta LJUBLJANA, 18. nov. — Na današnjem posvetu republiškega izvršnega sveta s predsedniki občin so obravnavali predlog ekonomske politike za L 1971, ki ga je Izvršni svet predložil skupščini. Posvetovanje je vodil predsednik Stane Kavčič. Predsedniki občin so podprli splošno usmeritev predlaganega dokumenta, ki odseva stališča izvršnega sveta do stabilizacije. Obširneje poročamo na drugi strani. Čestitka Indiri Gandhi BEOGRAD, 18, novembra (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal indijski predsednici Indiri Gandhi naslednjo brzojavko: »Ob rojstnepn dnevu vaše ekscelence vam v imenu žene in v svojem imenu najtopleje čestitam in vam želim osebne sreče in nadaljnjih uspehov.« \ - sobesedniki pod-ilenOst vsestran- niki, posebej poudaril, da so vsi njegovi sc črtavali zaželene skega evropskega sodelovanja in s tem tuB zagotavljanja večje evropajke varnosti. Tl evropski pogovori in srečanja so imeli tudi koristno bilateralna vsebino ter obetajo dobre sadove na področju obogatitve gospodarskega sodelovanja. Vidno mesto v Titovem ekspozeju je dobila tudi kriza na Srednjem vzhodu ter zaskrbljenost, ki nas v zvezi z njo povezuje z evropskimi državniki, da bi našli rešitev, ki bi bila za vse dejavnike na Srednjem vzhodu pravična in s tem tudi trajna. Svoje srečanje z N neonom je Tito ocenil kot koristno, ne glede na različnost ocen in stališč o mnogih vprašanjih, ki se je v pogovorih ja--r.o manifestirala. Predsednik Tito je poudaril nalogo vsega sveta, da se energično zoperstavi - vsakemu spodkopavanju temeljnih norm mednarodnega vedenja, da ne bi bili sicer vse bolj soočeni s politiko sile in pravice močnejšega. V. H. PREDSEDNIK TITO GOVORI NA SKUPNI SEJI SKUPŠČINE VSEH ZBOROV ZVEZNE Telefoto: Tanjug Daka: milijon žrtev? Najbolj naseljena območja sveta ne kažejo več znamenj življenja — Boje se, da polovice preživelega prebivalstva ne bodo mogli rešiti — Prvih sedem primerov kolere — Doslej najizdatnejša pomoč iz Kitajske — Poziv Pavia VI. DAKA, 18. novi (UPI, AFP). Eden najuglednejših pakistanskih listov, lahorski »Pakistan Times«, piše, da je v nedavnem katastrofalnem neurju v Vzhodnem Pakistanu mogoče izgubilo življenje celo milijon ljudi. Tako strahoma domnevajo zdaj, ko so odkrili nova območja, ki jih je opuetošil aUslt**-.Funkcionarji v Daki pa menijo, da je katastrofa terjala okrog pol milijona Človeških žrtev- Uradno znaša število žrtev zdaj 53.000. Neuradne ocene o številu človeških žrtev dokaj zanesljivo potrjujejo, da je kata- Pozitivna ocena V arabskem svetu za zdaj zadovoljnj s političnimi spremembami v Siriji DAMASK, 18- nov. (MENA). V začasnem vodstvu vladajoče sirske stranke Baas je 14 ljudi. Poleg generala Hafeza Asada so v vodstvu še tri vojaške osebnosti: načelnik generalštaba general Mustafa Tlas, letalski general Nagi Gami] in general Rahman Halafari; v vodstvu so tudi novi šef države Ahmed el Hatib in štirje bivši ministri. Več nekdanjih voditeljev Baas bo zapustilo Sirijo in se preselilo v Libijo ali E-gipt, nekdanji šef države A-tasi najbrž v Tripoli, namestnik generalnega sekretarja Baas Džedid in nekdanji član vodstva te stranke Muha-med Ašavi pa v Kairo, V kairskih uradnih krogih so zadovoljni s političnimi spremembami v Siriji, ki so jih ocenili kot pozitiven preobrat k ponovnemu zbliža-nju Sirije z naprednimi arab- skimi državami ir k skupnemu boju proti izraelskemu nasilju. S posebnem zadovoljstvom so sprejeli izjavo novega vodstva, da bo Sirija predvsem okrepila svoje odnose z Egiptom, Libijo in Sudanom in da se je kot četrta članica pripravljena pridružiti bodoči federaciji. Akcija generala Hafeza el Asada izraža po tukajšnjih ocenah vsearabske težnje in je »zdravo prizadevanje popraviti napačno usmerjenost prejšnjega režima« PO TAJFUNU LAKOTA, TIFUS IN KOLERA — Število smrtnih žrtev v Vzhodnem Pakistanu se po neuradnih cenitvah pribl-.žuje milijonu Ker groze nalezljive bolezni, so oblasti opustile iskanje trupel in se prizadevajo predvsem za to, da bi pravočasno izselile preživele z ogroženega področja. Na sliki: detajl iz Gangesove delte. Telefoto: UPI strofa v Vzhodnem Pakistanu največja tragedija, ki je doletela človeštvo v tem stolet-ju. Ni še mogoče ugotoviti, koliko ljudi je ▼ tej katastrofi doletela smrt, ker reševalci le s težavo prodirajo v opus to šene predele v delti Gangesa, obalnem pasu in zlasti na nekaterih otokih v Bengalskem zalivu. Sima ob močja prekriva debela plast blata. Čeprav je minilo že šest dni od tragedije, še niso mogli priti na posamezne otoke. Tuji dopisniki poročajo, da Je v nekaterih krajih, ki so prej veljali za najbolj naseljene na svetu, komaj še opaziti sledove življenja.' Ker so najhuje prizadeti predeli nedostopni spričo pretrganih zvez in debelih plasti naplavin, zadevajo reševalci na precejšnje težave in kljub vsemu prizadevanju ne morejo priskočiti na pomoč ponesrečencem. Uradni krogi se boje, da ne bo mogoče pravočasno pomagati niti polovici preživelega prebivalstva. V krajih, v katerih je besnel ciklon, niti ne morejo pristajati z letali in helikopterji. Poleg tega se je zgodilo, česar so se najbolj bali: poročajo, da je izbruhnila epidemija kolere — zloveščega Spopadi v Jordaniji BEJRUT. 18. nov. (UPI) Radio Damask poroča, da so bili v severni Jordaniji danes' ponovno boji med jordanskimi četami in palestinskimi komandosi. Davi so se vneli spopadi v bližini Ram te pri sirsko-jordanski meji in se odtod razširili v bližnje kraje. Jordanske enote so baje uporabile topništvo in mitraljeze. Nova vlada ZAR KAIRO, 18. nov. (MENA). Predsednik ZAR Sadat je danes podpisal dekret o ustanovitvi nove egiptovske vlade pod predsedstvom dr. Mah muda Pa valja. Vlada je že zaprisegla. V njej so štirje podpredsedniki: dr. Azlz Sidki, Saj od Maral, Matamud Riad in Saravi Mohamed doma. Minister za informacije Je Mohamed F*jek, obrambni minister general Mohamed Pavzi, minister za gospodarstvo m zunanjo trgovino Abdul Arzaban, minister za finance dr: Azlz Hegazl, za prosveto pa dr. Mohamed Ha-fez Ganem. spremljevalca takih katastrof. Doslej je umrlo za kolero že sedem ljudi. Reševalci zdaj Pogovor Rogersa z Ebanom Izjava Moše Dajana v zvezi s pogajanji o Srednjem vzhodu WASHINGTON, 18. nov. (AP-Reuter). Izraelski zunanji minister Aba Eban in minister Rogers sta se danes sestala v Washingtonu; govorila sta o možnostih za ponovne mirovne pogovore o Srednjem vzhodu. Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da bi bil za nadaljevanje mirovnih pogovorov, če bi sklenili nov sporazum o premierju, še preden bi potekla sedanja prekinitev ognja. General Dajan uradno ni pme-nil umika egiptovskih raket, kar je bil doslej izraelski pogoj. Opozoril pa je. da bi bilo treba sporazum skleniti pod ameriškim nadzorstvom, ne pa pod pokroviteljstvom odposlanca OZN Jarringk. Omenil je, da se mu zde arabske države bolj sprejemljive za politično rešitev. Jugoslavija : ZRN 2:0 (0:0) ZAGREB, 18. nov. — N% maksimirskem štadionu je nogometna reprezentanca Jugoslavije v prijateljski tekmi premagala ZRN z 2:0 (0:0). Strelca sta bila Bukal in Džajič. Podrobno poročilo berite na špomti strani. cepijo prebivalstvo, kjer le morejo. Veliko, držav, in, organizacij Rdečega križa se' je odzvalo pozivu mednarodnega Rdečega križa in pošilja v Vzhodni Pakistarj, najpotrebnejšo pa moč. Organizacije RK iz kakih 20 držav so doslej poslale za. okrog 850.000 funtov šter-lingov raznih potrebščin. Da bro polovico 6d tega je prispevala organizacija Rdečega križa Kitajske. Jugoslavija bo po Rdečem križu poslala prizadetemu prebivalstvu v Vzhodnem Pakistanu kot prvi del pomoči zdravila v vrednosti sto tisoč dinarjev. Papež Pavel VI. je pozval pripadnike rimskokatoliške cerkve in njihove dobrodelne organizacije, naj pošiljajo pomoč pakistanskemu prebivalstvu. Miljanič odstopil kot vodja skupine za 'Stabilizacijske ukrepe BEOGRAD, 18. nov. Predsednik Mitja Ribičič je nocoj obvestil člane kluba poslancev zvezne skupščine, da je podpredsednik zIS Nikola Miljanič dal ostavko na funkcijo vodje delovne grupe ZIS za realizacijo stabilizacijskega programa. »Ostavka nas *e hudo prizadela, toda našli bomo zamenjavo,« je dejal Ribičič. »Poudarjam, da ZIS ne želi delati jz tega političnega problema, ker smo prepričani, da obstaja pravica vsakega političnega delavca, da odstopi. Bolje »e -vtetopiti kot delati s pomanjkanjem ore-pričanja« Z. I. Mengele pride pred sodišče ASUNCiON, 18. novembra (UPI). Paragvajska vlada je ukazala zapreti nacističnega zločinca dr. Josefa Mengele-ja zaradi pobijanja Zidov med drugo svetovno vojno v Osvviencimu. Po vladnem sklepu je sodnik v Asuncionu Antonio Perez Dominge* izdal policiji ukaz za aretacijo zločinca Mengeleja, ki živi v Paragvaju od leta 1951. RUBIN 600 CARBON PAPER Lunohod se je sprehodil Medtem ko je bil človek ob divjanju ciklona v Vzhodnem Pakistanu prav tako majhen in nemočen, kot je bil na začetku svoje prazgodovine, so malodane sočasno njegov um in njegove roke slavili novo zmago v nenehnem spopadu z naravo: po Luninem površju v Morju dežja se je popeljal, za zdaj še dokaj neokretno in previdno, vesoljski avtomobil — LUNOHOD 1. Sovjetske Lune in ameriški Orbitri, Ran-gerji, Sorveyorji in lunami moduli vesoljskih ladij Apollo s človekom na palubi- so utirali pot zadnjima zmagarha sovjetskih znanstvenikov. Luna 16 je s pomočjo svoje mehanske roke izdolbla iz skorje Zemljinega satelita kamenino in jo pripeljala akademikom v analizo, njena naslednica, Luna 17, pa je v Morje dežja pripeljala celo vesoljski avtomobil. S tem dejanjem so si sovjetski znanstveniki spet priborili pred tekmeci iz Cape Kennedyja rahlo prednost. Je v znanosti sploh mogoče govoriti o prednosti? Ni mar ustrezneje govoriti samo o nenehnem napredku človeštva v-celoti! Znanstveniki govorijo samo o poslednjem, Ujedtem ko se s prvim poigravajo zgolj politiki. Uspehi Američanov s poleti ladij po programu , Apollo so bili vsekakor spektakular-nejši od sovjetskih vesoljskih poizkusov. V njih so sedeli Zemljani, vse je bilo vnaprej napovedano in se je končalo pri poletu Apolla 13, točno tako, kot so vnaprej izračunali kompjuterji. Sovjetski znanstve-veniki pa so krenili po drugi, tihi in prav tako napovedani poti. Proti Limi bomo utrli pot človeku z roboti, so sklenili. Počasi je šlo in marsikje je že bilo slišati glasove, da Sovjeti zaostajajo zaradi nepopolne elektronike. Z Luno 16 je Bajkonur dohitel Cap Kennedy — moskovski laboratoriji so dobili Lunin prah — zdaj pa sta Luna 17 in Lunohod 1 napravila nov korak k človekovemu prodoru v vesolje. Polet Lune 17 in vož-nja^Lunohoda pa imata za človeštvo še en pomen V Lunohod je namreč vgrajen francoski laser, kar je doslej enkraten primer v sovjetskih vesoljskih prizadevanjih. Bodo morda Francozi most med znanstveniki obeh svetovnih velesil? Morda se bo znanosti vendarle posrečilo veliko dejanje — premagati nestrpnost med državami. Luna 17 je tak utrinek. V Pakistanu je bil človek pred naravo nemočen. Tragedijo milijonov Pakistancev je opazoval iz ameriškega meteorološkega satelita. Ni ie mogel preprečiti. Toda uspeh Lune 17 mu nakazuie tudi to možnost. In prav v tem je tudi največja zmaga človekovega uma. stmiena v skonih poročilih iz Bajkonura. MATIJA DERMASTIA CELJE Senca na pohvali Na prvi konferenci celjskih sindikatov je predsednik komisije za samoupravne odnose pri republiškem svetu sindikatov Mitja Švab z zadovoljstvom ugotavljal, da je celjska sindikalna organizacija v Sloveniji med najboljšimi v prizadevanju za uveljavitev IS. ustavnega amandma ja, da so bile razprave in predlogi iz Celja za zgled v vsej republiki. Pohvala vsakemu dobro de, vendar... Vendar ima ta pohvala sen co. V celjski občini je še dvajset delovnih organizacij, ki še do danes niso sprejele statutov. V teh organizacijah o osnovah posodabljanja samoupravnih odnosov pač ne more biti govora. Med omenjenimi podjetji sta dve veliki delovni organizaciji Cinkarna in Cestno podjetje, dalje vrsta obrtnih podjetij: Oprema, Ključavničar. Tapetništvo, Utež. Vezenine, stanovanjska zadruga »Dom*, Fotolik, gostinski podjetji: Majolka. restavracija Pošta, štiri kulturne ustanove: gledališče, mestna ljudska knjižnica. študijska knjižnica in zavod za spomeniško varstvo ter na koncu še SIKC Stire. živinorejsko-veterinarski zavod in Zavod za napredek gospodarstva. Na konferenci so se razprave udeležencev vrtele okoli uresničevanja zajtisanih samoupravnih načel, kar da bo težka in zapletena naloga — tem bolj problematično ho tam. kjer tudi osnov ni, namreč statutov. Morda bo rekel kdo. zapisane besede so eno, resnični odnosi drugo. Toda statut je prvi in temeljni korak v samoupravnih odnosih. Sklep konference je bil. rta mora omenjenih 20 delovnih organizacij do konca leta statute sprejeti. Mora. Neki forum je to zahtevo postavil, ne notranja nuja kolektiva. Določeno izjemo predstavljajo le štiri kulturne institucije. kjer odgovornosti kolektiva lahko dodamo še odgovornost širše družbe, glede na to, da so to institucije širšega družbenega pomena. Do konca leta je dober mesec časa. Za koliko se bo senca na pohvali skrajšala? JURE KRAŠOVEC Brez bistvenih sprememb Svet za šolstvo o osnutku statuta celjske občine Z udeležbo, ki je komaj zagotovila sklepčnost, je svet za Sodstvo na zadnji seji razpravljal o osnutku statuta celjske občine in o poslovniku občinske skupščine. V drugem delu seje so obravnavali še študijske teme, namenjene izobraževanju prosvetnih delavcev in pa predlog o ustanovitvi komisije za srednje šole in dijaške domove- V razpravi o osnutku občinskega statuta kakšnih bi-stvenih pripomb ni bilo. pač pa so se udeleženci zadržal] le pri tistih členih, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter vzgojo in izobraževanje in pri tem besedilo tu in tam v glavnem dopolnili z ustreznejšo terminologijo. Posebno ugodno so ocenili poglavje o samoupravnem in družbenem dogovarjanju ki je sploh prvikrat v statutu m ki vsebuje tudi vprašanje odgovornosti, saj je praksa v zadnjih letih pokarala, da smo načelno take dogovore sicer sprejemali, a hkrati od njih tudi odstopali, ker se za uresničevanje nihče ni čutil odgovornega. Sedanja formulacija bo vsakršno izigravanje onemogočila in zagotovila potreben red. V zvezi z vzgojo in izobraževanjem je prevladalo mnenje. da so sestavljale! tudi ta del občinskega statuta skrbno pripravili. Med drugim so menili, da bo v členu, ki govori o financiranju srednjega šolstvu, treba formulacijo spremeniti v toliko, da občina tega financiranja ne zagotavlja, ampak v njem sodeluje, saj imajo tu svoje obveznosti še druge občine, iz katerih obiskujejo učenci celjske srednje šole. Tak primer se kaže šn zlasti v posebnem šolstvu, kjer ni prišlo do pričakovanega sodelovanja. Celjska občina bo zato prisiljena novo šolo postaviti sama, stroške za šolanje otrok v višjih letnikih pa v celoti zaračunavati občinam, iz katerih bodo ti otroci, D. HRIBAR CELJE CELJE Šola za samoupravljanje Predsedstvo OK ZMS Celje je s pomočjo občinskega sindikalnega sveta letos že drugič organiziralo šolo za mlade samoupravijalce. šolo obiskuje 45 slušateljev iz petnajstih celjskih kolektivov. šolanje omogoča mladim iz delovnih organizacij. ki so člani samoupravnih organov, da se podrobneje seznanijo z aktualnimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi dogajanji doma in v svetu. Zato je tudi program predavanj, z njimi so pričeli v novembru in ga bodo zaključili v januarju, sestavljen tako, da bo zajemal najbolj aktualna vprašanja s področja delovanja proizvajalcev znotraj samoupravnega dogovarjanja, probleme našega gospodarskega razvoja in razvoja samoupravnih odnosov. Za boljše razumevanje snovi je predsedstvo OK ZMS pripravilo tudi teze posameznih tem in nabavilo ustrezno literaturo. K V. Študij prosvetnih delavcev Celje: spoznavanje družbene problematike - sestavni del vzgojnega dela Svet za šolstvo občinske skupščine je pripravil in sprejel predlog študijskih tem, s katerimi naj bi se seznanili prosvetni delavci še v tem šolskem letu. Hkrati je imenoval tudi komisijo za srednje šole in dijaške domove. Po mnenju sveta je nujno, da se prosvetni delavci sproti seznanjajo z aktualno politično in družbeno problematiko. saj mora biti ta sestavni del njihovega vzgojnega dela. Zato naj bi se učno-vzgojni kolektivi v osnovnih in srednjih šolah kot v vzgojnovarstvenih ustanovah tn v dijaških domovih v letošnjem šolskem letu posvetili študiju tem o spremembah v političnem sistemu SFRJ in vseljudskem odporu. Spoznal pa naj bi se z resolucijo o vzgoji in izobraževanju. Svet za šolstvo je imenoval tudi komisijo za srednje šole in dijaške domove. Njeno ustanovitev je narekovalo dejstvo, da so po prenosu financiranja srednjih šol in dijaških domov v oristojnost republiške izobraževalne skupnosti ostali mnogi prob lemi odprti, to pa seveda m v korist nadaljnjemu razvoju srednjega šolstva. Komisija bo zato sproti spremljala gmotna in vsebinska vpraša nja ter predlagala svetu ustrezne ukrepe. D. H Olajšave za starejše in uslužnost-ne obrtnike Člani sveta za terciarno gospodarstvo pri celjski občinski skupščini so v celoti podprli predlog področnega strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodarski zbornici v Celju glede oprostitve vodenja poslovne knjige v letošnjem pa tudi v naslednjih letih. To naj bi veljalo za vse tiste obrtnike, ki so stari nad 65 let in obrtnice. stare nad 60 let, če nimajo zaposlene tuje delovne sile. Enaka olajšava naj bi bila tudi za vdove, ki nadaljujejo obrt po umrlem možu in ki imajo zaposlenega samo enega delavca (poslovodjo). Vse to pa naj bi veljalo še za obrtnike strogo uslužnostnih strok, če delajo sami in če njihov bruto osebni dohodek na leto ne presega 15.000 dinarjev. Seveda pa ta sklep ne velja avtomatično za vse. Davčna uprava v Celju bo prošnje za oprostitev vodenja poslovne knjige v navedenih primerih obravnavala za vsakega prosilca posebej. To pa hkrati pomeni, da bodo morali zavezanci vlagati posebne prošnje in dokazati, da sodijo v tisto kategorijo obrtnikov, ki bi lahko bili oproščeni vodenja poslovne knjige. Po dosedanjih podatkih ima celjska davčna uprava 'štirinajst takih prošenj. M. B. Gaberke: priznanja mladim Na nedavni konferenci aktiva zveze mladine v Gaberkah pri Šoštanju je predsed nik tamkajšnje krajevne skupnosti izročila mladim simbolično darilo — mizo za namizni tenis, v znak priznanja za prizadevno ln U3 pešno delo. Mladi iz Gaberk so v zadnjem letu močno razgibali življenje v kraju. Pripravil-so vrsto kulturnih in šport, nih prireditev, v okviru aktiva zveze mladine Gaberke pa delujeta tub športni sekciji za košarko in nami zn: tenis. Mlad; so se vk .učil' tudi v vse prostovoljne delovne akcile v kraju ln v bližnji okolici. Tako so pomagali pri urejanju ceste in pri izkopu jaškov za vodovod v Gaberkah. Ravenčanom pa so pomagali prt razširjanju in modernizaciji ceste. Cez zimo bo spet v ospredju kulturno-prosvetna dejavnost mladih, prihodnje leto pa bo pripravil aktiv ZMS Gaberke pri Šoštanju veliko prostovoljno delovno akcijo pri urejanju in modernizaciji cest na tamkajšnjem območju. M. L. VELENJSKA RAZGLEDNICA — Velenje je v teh pozno jesenskih dneh na splošno prazno mesto, predvsem v popoldanskem času. Stolpnice samevajo in tišino od časa do časa zmoti le kakšen avto. Morda bo bolj živahno po 29. novembru, ko bodo v neposredni bližini otroškega igrišča, katerega del vidimo tudi v ospredju našega posnetka, odprli zimski bazen. Foto: T. Vrabl Vrzeli v storitveni o! V zadnjih treh letih se je v občini Mozirje zmanjšalo število obrtnih delavnic I Odborniki občinske skupščine Mozirje so na zadnji seji proučili tudi razmere v obrti. Strinjali so se s predlogi komisije, ki je skrbno analizirala in pregledala obrtno dejavnost v občini. Komisija predlaga, da bi v prihodnje dali večji poudarek stabilnejši davčni politiki, ustreznejšemu in uspešnejšemu vključevanju obrtnikov v politiko kreditiranja ter obrtnikom omogočili boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom. Pri razvoju zasebne obrti bi morali dosledno razlikovati proizvodno od storitvene obrti ter upoštevati posebnosti, ki so značilne za posamezne obrtne panoge in razmere na tržišču. Kaže. da je eden izmed vzrokov za zmanjšanje števila obrtnikov v mozirski občini tudi v novih določilih naše Mimogrede Zopet lahko dirkamo Medtem ko avtomobilisti niso bili zadovoljni, ker so morali pred železniškim prehodom na Kersnikovi ulici v Celju omejevati hitrost na 20 kilometrov, če niso hoteli »padati v jareke, bodo lahko zdaj zopet pritiskali na plin. Železniške tračnice so namreč dvignili in jih izravnali s cesto. Kakor je to dobro, pa ima tudi svoje slabe strani. kajti med motoriziranimi občani je precej takih. ki na tej cesti ne upoštevajo niti sicer normalnih omejitev, veljavnih za naselja. Nevarnost nesreč pa je toliko večja, ker ima Kersnikova ulica številna križišča in odcepe. Navsezadnje smo tu zabeležili precej karam-bolov. težjih in lažjih, pred dnevi pa je nekdo zaradi prevelike hitrosti zavozil na pločnik in podrl drevo (kdo ve. katero po vrsti). pri čemer k sreči ni bil žrtev tudi kak pešec. D. HRIBAR zakonodaje. Pred tremi leti je bilo namreč v tej občini prijavljenih 137 obrtnih delavnic, medtem, ko jih je letos le 110. To je bilo v obdobju, ko so nekateri obrtniki »bežali« z obrtjo v občine, kj©r je bila ugodnejša davčna politika. Po sprejetju novih predpisov z zahtevo bivališča, pa je to »preseljevanje« obrti bilo zajezeno. Zasebni obrtniki v mozirski občinj so mnenja, da je vzrok za vrzel predvsem v uslužnostm obrti na območju te občine v glavnem zaradi premajhne potrošnje, ki jo po njihovem mnenju rešuje popoldanska obrt in šuš-marji, zaradi nestabilne in hitro menjajoče davčne politike, ki ne dovoljuje večjega razmaha, v pomanjkanju reprodukcijskega materiala tn neustrezni strokovno usposobljeni delovni sili. Zanimivo je, da je po storitveni obrti najštevilnejše zastopana stavbna obrt z 42 delavnicami! Sledita skupini za storitve gospodinjstvom in kmetom, vsaka s 30 delavni- cami, 8 je proizvodnih delavnic, najmanj pa je živilskih obratov in sicer 7. Upoštevajoč dejanske ".izmere ln potrebe, bi naj bila v mozirski občini ena izmed panog, ki bi vključevala višek delovne sile in postala ob turizmu pomembna gospodarska panoga. Teoretično bi lahko bilo v obrti zaposleno 550 ljudi, ta možnost pa je izkoriščena le z 14,5 odstotka. Občani niso zadovoljni s storitvami svojih obrtnikov, zato pogosto iščejo usluge drugod, izven občinskih meja. Ta očitek podkrepljuje dej- Zapiski s poti V Vitanje s konjiške strani Običajno nas zanese v Vitanje. kraj pod Pohorjem, iz celjske smeri mimo Strmeča, Socke in po soteski rečice Hudinja navzgor. Toda še ena pot drži v ta kraj, kamor so že pred več kot 30 leti hodili dopustniki iskat ljubi mir. To je pot iz konjeniške smeri. Od asfalta se odcepi pri gostilni v Stranicah lepa makadamska cesta; bela cesta v pravem pomenu besede, ki se potlej vijuga osem kilometrov v dalj tja proti Vitanju. Vozil sem zložno. Pozno 'e- senski dan je bil prelep, da bi hitel, saj je navsezadnje tudi tod videti kaj lepega. Desno ob cesti, pod obronki južnega Pohorja med smrekami štrlijo kot zobotrebci ošiljeni meče sni. Orumeneli iglavci sedaj slačijo svoje oblačilo. Z iglicami je prav na debelo nastlano pod njihovimi krošnjami. Mecesni. Tu pod južnim Pohorjem je dandanes težko dobiti kubik mecesnovih plohov za manj kot 1300 dinarjev. Po beli cesti je pripeljala naproti konjska vprega, ki je že dokaj redek pojav tudi v odročnih krajih. Navsezadnje to srečanje na cesti niti ne bi bilo omembne vredno, če ne bi kake trt kilometre stran zagledal na robu gozda poltovornjak z visokimi stranicami. Nikogar ni bilo v bližini. čudno. Sele čez čas sta prišla iz gozda moški in ženska oprtana z velikima košema listja. Torej, po listje namesto z enim kar s tridesetimi »konji«. Svojsko kot nekoč so tod delovali edinole čebelji panji, razpostavljeni na rebri blizu domačije. Tu- NE SAMO NOVA SOLA, tildi precej novih zasebnih hiš je zraslo zadnji dve leti ▼ Vitanju- Foto: F. Krivec di večji čebelnjak ob hiši je prepričljivo kazal, da je vesten čebelar že vse pripravil za prezimovanje svojih čebel. V Vitanje se cesta zrine s nrbtne strani. Ob šoli in na trgu je bilo okrog poldneva polno otrck; nekateri so nosili Kartonske škaue in izginili v šolskem poslopju s tem tovorom, drugi so postajali na trgu, še več pa jih je bilo za staro šolo. Pogled za vogal je razkril razlog tolikšne živahnosti v Vitanju. Manjkala sta namreč samo še dva dneva do otvoritve prenovljene osnovne šole in novega prizidka k start šoli. Centralna kurjava ln posodobljeni šolski prostori so vsekakor pridobitev, na katero so ljudje iz Vitanja in okoliških zaselkov čakali polno desetletje. Obnovljena šola in razširjen šolski prostor v Vitanju so plod skupne odločitve prebivalcev konjiške občine, ki so se svoječasno na referendumu odločili za poseben občinski samoprispevek. Boljši pogoji šolanja čakajo tudi skupinico 20 malčkov, ki jih je otroška vzgojiteljica popeljala mimo stare žage na krajši sprehod. Očitno vzgojiteljici pred dvajset in več leti ni bilo dano, da bi tako ob varnem spremstvu ubirala drobcene korake mimo žage, ki že nekaj desetletij neumorno reže les iz gozdov južnega Pohorja. Precej lesa zvozijo lezkj tovornjaki iz Rakovca in okoliških gozdov mimo Vitanja v Celje in drugam. Toda kolesa slednjih tovornjakov I očitno le niso edina, ki uničujejo glavno prometno cesto. po kateri mora kar precej delavcev v službo v Vojnik in Celje. O tem, kakšna je cesta, velja .ponoviti predlog, da sl cesto do Vitanja iz celjske smeri ogledajo predstavniki celjskega cestnega podjetja — peš, kajpak. FRANJO KRIVEC Uveljaviti razliko pri kreditih V celjski občini gradnja stanovanj v zadnjih letih peša Graditev stanovanj v celjski občini v zadnjih letih peša. Vzrokov za to je več. Pri gradbenem industrijskem podjetju Ingrad kot največjem proizvajalcu stanovanj za trg menijo, da je nasploh padla kupna moč za stanovanje. Kot gradbeni operativci pogrešajo tudi večja organizirana gradbišča. Gradnja stanovanj je lokacijsko raztresena in zato dražja. Del krivde za manjšo stanovanjsko gradnjo, pa tudi za večje zanimanje za gradnjo individualnih hiš tiči tudi v kreditni politiki delovnih organizacijah. Po njihovem bi morali kolektivi bolj kot doslej podpirati gradnjo, oziroma nakup stanovanj v blokih. S posojili, ki jih dajejo svojim članom, največkrat rešujejo le najnujnejše primere. Pa ne samo to, ta posojila so navadno majhna in zato ni naključje, da se gradnja vleče nekaj let, da se zaradi tega podražuje itd. Pri Ingradu predlagajo, da bi morali v delovnih organizacijah uveljaviti razliko pri odobravanju kreditov tedaj, če gre za stanovanje v bloku, oziroma za individualno hišo. Takšno pot so ubrali sami. Tako odobravajo svojim članom do največ 50.000 dinarjev kredita za stanovanje v bloku in do največ 30.000 dinarjev za individualno hišo. In še nekaj, če smo že pri denarju! Ce bi kolektivi porabili namenska sredstva izključno za graditev stanovanj, bi bila končna slika drugačna, sicer pa bi takšna politika postavljala tudi gradbene kolektive v določnejši in zanesljivejši položaj. 2e vnaprej bi lahko ocenili kupno moč in temu primemo tudi odprli gradbišča za stanovanja. M BOŽIC Plenum zveze radioamaterjev Slovenije bo v Novem mestu V Novem mestu bo 6. decembra plenum Zveze radioamaterjev Slovenije, na katerem bodo govorili o poživitvi dela v radioklubih ter o njihovem vključevanju v sistem splošnega ljudskega odpora. Povabili bodo tudi načelnike oddelkov za narodno obrambo iz d' lenjskih občin. Ob tej priložnosti bodo v zavodu za izobraževanje kadrov v Novem tr.estu odprli razstavo izdelkov Iskrinih obratov, oziroma tovarn z območja Dolenjske. Ljudska tehnika je kot prirediteljica na ta način spodbudila delovne organizacije, da na razstavi prikažejo, kaj izdelujejo. I. Z. z Gorenjem Te dni se je začela med delavci Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta široka razprava o integraciji s TGO Gorenje iz Velenja Osnovna organizacija ZK v tovarni se je izre-tla za združitev. kar je edino perspekv stvo, da ima na primer kar 23 obrtnikov «am» osnovno šolo. Najbolje usposobljeni so obrtniki v mizarski in krojaški stroki ter čisti proizvodni obrti. Ce k temu dodamo še, da je poprečna starost obrtnikov 40,7 let (najstarejši je star 66 let), je slika mnogo jasnejša, saj je razumljivo da ti niso toliko prilagodljivi novim tendencam potrošnikov, kot veljavni zakonodaji. Vse *e 'ral; spretno izkoriščajo šušmarji. Ti največkrat niti ne poskušajo dobiti legalno dovoljenje za opravljanje obrti, temveč izkoriščajo dane razmere. Po nekaterih podatkih jim to zelo dobro uspeva. Po drugi strani pa je tudi res, da nekateri obrtniki odpovedujejo svojo obrt in se zatekajo k šuSmarštvu. Te svoje odločitve podkrepljujejo z nestabilno davčno politiko, zdravjem ali pomanjkanjem delovne sile. J. SEVER ŠMARJE PRI JELŠAH Pomoč ostarelim Občinska konferenca SZDL se je poleg seznanjanja občanov s splošno ljudsko obrambo lotila ob6ežne akcije za zbiranje pomoči ostarelim osebam. V tem okviru si prizadevajo, da bi družinam, ki prejemajo denarno pomoč, to povečali, saj so zneski zelo skromni. V akcijo sta se z velikim uspehom vključili krajevni organizaciji RK in Zveze borcev, saj je med ostarelimi občani mnogo nekdanjih borcev, ki živijo v zelo težkih razmerah. D. H. LAŠKO Kdaj cesta na Reko? Ko so v Reki pri Laškem ukinili osemletko in prešola-li višje razrede na osemletko v Laškem, so obljubili, da bo avtobus vse leto vozil otroke od šole v Reki. Od tega je že nekaj let. Gradnja, oziroma ureditev ceste še vedno ni končana. Urediti je treba predvsem zadnji del cestišča, ki zaradi podrtih opornih zi- Hvno za nadaljnje živlienie i Pr* potoku ni prevozno, nnn knioVM-.o 1 Občani so nezadovoljni in tega 800 članskega kolektiva v radeljski občini. L. J. LJUTOMER Seznanitev z nalogami LJUTOMER, 18. nov. — Na skupni seji komiteja ZK, izvršnega odbora občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, predsedstva mladine in skupščine Ljutomer, so govorili o izvajanju stališč in sklepov prve konference ZKJ. Udeleženci sestanka so se v glavnem seznanili z nalogami po konferenci, ki naj bodo izhodišča za razprave in delo v krajevnih skupnost: delovnih organizacijah in občinski skupščini. Zavzeli so se za odločnejše odpravljanje slabosti v gospodar stvu ter govorili o odgovornosti v družbi, ki jo je potrebno v stabilizacijskih ukrepih jasneje opredeliti. P. P. Nesrečni padec MARIBOR, 18. nov. — Včeraj približno ob 12.50 uri je kolesarka Angela Kmetec iz Loke 6 hodila ob kolesu. Ko se je hotela peljati proti Roš-nji je pri stopanju na kolo izgubila ravnotežje, tako da je padla na cesto, pri čemer se je hudo poškodovala. P. S. so nezadovoljni in nenehno opozarjajo na obljube. Dela pri ureditvi ceste je prevzelo Gozdno gospodarstvo, ki krajevni skupnosti ne sporoči niti tega, kdaj nameravajo dokočati dela. niti tega, ali je za to sploh še kaj denarja. J. K. V nekaj vrstah ŽALEC Sprejemanje mladih v ZK — Letos so v žalski občini sprejeli v Zvezo komunistov že petdeset ljudi, predvsem članov mladinske organizacije. Največ so jih sprejeli na Ponikvi, in sicer deset, do konca leta pa bodo sprejeli še trideset novih olaiiov. Pri sprejemanju v Zvezo komunistov sodelujejo tako člani občinske konference ZKS, kot tudi mladinci sami. PREBOLD Solarji gradijo svoje igrišče — Ob osnovni šoli v Preboldu učenci sami pod strokovnim vodstvom urejajo zemljišče, kjer si bodo uredili asfaltirano rokometno igrišče in teka-lišče, sredstva za dokončno ureditev igrišča pa bo prispevala krajevna skupnost. Igrišče bo gotovo do pomladi. BRASLOVČE Akcija ni uspela — Krajevna organizacija RK Braslovče je minulo nedeljo pripravila krvodajalsko akcijo, katere pa se je udeležilo le 38 ljudi, kar je doslej najmanj. Pred odvzemom krvi so imeli proslavo s kulturnim programom. Na njej so krvodajalcem podelili tudi 8 zlatih in 18 srebrnih značk ter 2 diplomi. ŠEMPETER , Zastrupljene ribe — Pred dnevi je prišlo do zastrupitve poteka Ojstrica pri Taboru. Organi milice in predstavnik ribiške družine iz Šempetra so ugotovili, da je poginilo okoli 50 kilogramov potočnih postrvi in nekaj mladic. To je zdaj že tretja zastrupitev rib na tem območju. Posadili 400 vrtnic — Turistično društvo Šempeter je pričelo uresničevati sklepe zadnjega sestanka tega društva. Minuli teden so že posadili 400 vrtnic za olepševanje kraja. Vsa druga dela pa nameravajo opraviti spomladi. Koncert — V kino dvorani v Šempetru bo 30. t. m. ob 17. uri nastopil ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec ter vokalnim kvintetom Gorenjci. VRANSKO Kaj veš o NOV? — Na Vranskem bo to soboto v kino dvorani mladinski aktiv priredil tekmovanje z naslovom Ali veš? Pomerili se bodo med seboj dve ekipi z Vranskega in ena iz Tabora. Prireditev bo posvečena dnevu republike. Tekmovalci se pripravljajo iz gradiva Savinjska dolina v boju za boljšo prihodnost ter na temo Pogled v svet, v kateri so zajeta vprašanja o najaktualnejših dogodkih iz politike, športa in kulture. ROGAŠKA SLATINA Osebni dohodki — Delavski svet steklarne »Boris Kidrič« je na zadnji svoji seji potrdil sklep o najlnižjem osebnem dohodku zaposlenih v tem kolektivu, skupno z obratom - Steklarna v Slov. Bistrici. Sklenili so, da bodo v prvi fazi, ki naj bi pomenila trenutni izhod, zaposlenim izboljšali osebne dohodke, ki do zdaj niso dosegli 700 dinarje'! mesečno. Odslej bo v Steklarni najnižji osebni dohodek dnašal 700 dinarjev. Posebna komisija pa bo pripravila predlog osebnih dohodkov, v katerega bodo vključili vse zaposlene. Toper “ za sezono Celjska tovarna perila prikazuje na modnih revijah modele za I. 1971 V Dobrni se že nekaj časa vrstijo specializirane modne revije, ki jih prireja za predstavnike trgovine iz vse Slovenije in Jugoslavije celjska tovarna perila »Toper«. To novost je tovarna uvedla letos prvikrat. Z omenjenimi revijami predstavnike trgovine in posameznih mest oziroma trgovskih hiš podrobneje seznanjajo z novimi modeli za sezono 1971. Na revijah v Dobrni prikazujejo približno 50 novih modelov moških srajc za pomlad in poletje, pri čemer so upoštevali tudi potrebe in želje mlade generacije. Mnogi modeli, ki jih kažejo' trgovcem, so bili na sejmu mode v Beogradu, kjer je »Toper« minuli mesec razstavljal, pri mladih obiskovalcih izredno ugodno sprejeti. Mimo moških srajc, ki predstavljajo glavni delež proizvodnje, je tovarna pripravila za jugoslovansko tržišče ženske in moške kopalne obleke in hlače po licenci tvrdke Nina Ricci in iz uvoženih tkanin. Na voljo bodo imeli 52 različnih izvirnih modelov, ki bodo zaradi mnogoterih lastnosti zadovoljile precej širok krog žensk. Približno toliko kot kopalk je »Toper« pripravil tudi novih modelov kombinež, spalnih srajc in hlačnih kompletov za dom. Slednje izdelke proizvaja po licenci tvrdke Hau-tana. F. K. Zakaj tako? Danes v Celju Kino: Metropol: španski barvni film »Pesem in ljubezen«. Dem: ameriški barvni fJm »Inšpektor Madigen«. Dežurna lekarna: i Lekarna Center, Vodnikova Likovni salon: Razstavlja Andrej Jemec. Radio Celje: Oddaja EMO za vas. Knjižnice: Studijska in v Gaberju sta odorti ves dan, ostali samo dopoldne. Brezplačni učbeniki Verjetno res še nismo tako daleč, da bi družba lahko zagotovila učencem v osnovnih šolah brezplačne učbenike. Toda kljub temu ni razloga, da bi se taki želji odrekli, saj je v njej tudi nekaj stvarnosti, še zlasti, če v osnovnih šolah ne bi preveč držali prekrižanih rok. Po podatkih zavoda za šolstvo v celjskih osnovnih šolah niso storili dovolj, da bi vsaj socialno ogroženi učenci prišli do poceni, če že ne brezplačnih' šolskih knjig. Medtem ko imajo v nekaterih večjih krajih sejme rabljenih šolskih knjig, se ta oblika, ki gotovo pomeni hvalevredno pomoč takim učencem, v Celju nikakor ne more uveljaviti. To je tem bol) nerazumljivo, ker vemo. da učenci učbenikov ne zbirajo ali hranijo, marveč so Uh mnogi med njimi pripravljeni podariti svojim naslednikom. Ni dvoma, da bi šole ob seveda organizirani akciji lahko prišle do ustreznega fonda učnih knjig, te pa bi po merilih, ki jih pač ne bi bilo težko oblikovati, posojale učencem. Kaže, da bodo morali še bolj kot doslej prevzeti pobudo predvsem razredniki. D. HRIBAR CELJE Razočarani mladi graditelji Petinpetdeset mladincev in mladink celjske ekonomske šole je pričelo prejšnjo soboto graditi cesto v šentjun-gertu pri Šmartnem v Rožni dolini. Pomagalo jim je več kot deset domačih mladincev. Celotno akcije vodi predsednik terenskega- aktiva šent-jungert, Nace Novak. Mladi so začeli z velikim veseljem in bi tako nadaljevali tudi naslednje sobote, če jih ne bi prizadelo dejstvo, da ni prepotrebnih 60.000 dinarjev za najrazličnejša dela, ki jih 'ni mogoče opraviti z rokami in seveda material. Gozdno gospodarstvo Celje je sicer prispevalo minimalno vsoto, medtem ko Kmetijski kombinat Žalec, ki bi precej uporabljal novo cesto, ni prispeval ničesar. Upamo, da se dobra volja mladine, da s prostovoljnim delom zgradi to cesto, ne bo končala že s prvo soboto. M. S. f. PARIZ z letalom od 27. do 30. novembra cena 1320 din DUNAJ z letalom od 29. 11. do I. 12. 1970 cena 420 din RIM z letalom od 28. do 30. novembra polni penzioni in strokovno vodstvo cena 690 din 4-DNEVNO SMUČANJi od 29. 11. do 1. 12. 1970 NASSFELD, Avstrija cena 440 din J g lobtou r;EuTbu™ LJANA PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO S 0'C II LIS TIČKE 'STEZA DEL O ▼ NEGA L JU D S T ▼ Al L O V E NI JE L J U B L J A NA, ČET R TE K .19.-NOVEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 318-ČENA80 PAR »DELO« GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN Im « Tji « « » .4 • 0 v .. Ajp- ' r: — Plodno zunanjepolitično del Korak dalje v samoupravljanju Ekspoze predsednika Tita na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti in obvestilo poslancem o predlaganih spremembah družbenega sistema Nixonova zahteva WASHINGtON. 18. nc (Reuter). Predstavnik Bele hiter Ronald Ziegler Je taja vil, da bo predsednik Nbcon aahteval od kongresa, naj pristane na večjo vojaško jJO-moč Izraelu in Kambodži. Za Izrael naj bi namenili te 500 milijonov dolarjev, za Kam-bodžo pa 160 milijonov. * nost te bolj okrepila pozicijo Jugoslavije in njen ugled neodvisne in miroljubne države. OD NASE BEOGRAJSKE DOBISNICE BEOGRAD. 18. nov. Predsednik Tito je na današnji skupni seji vseh zborov zvezne skupščine imel ekspoze o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti, ki jo je ocenil kot izjemno intenzivno in plodno. (Ekspoze objavljamo na 3. strani). Po ekspozeju je tudi kratko obvestil poslance o bližnjih predlaganih spremembah družbenopolitično-ekonomskega sistema, ki zahtevajo tudi spreminjanje ustave. (Obvestilo objavljamo na 2. strani). S tem bomo storili pomemben korak v smeri uresničevanja nacionalne enakopravnosti in socialističnega .samoupravljanja, je* rekel predsednik Tito. Omogočajo m zahtevajo pa tak korak že dosežene globoke družbene spremembe kakor tudi veliki uspehi na področju materialnega razvoja, samoupravljanja in demokratičnih odnosov. Z ustanovitvijo predsedstva Jugoslavije je treba doječi kohezijo, ki naj vpliva na enotnost in trdnost nate -aupnosU, olajša pa naj usklajevanje interesov in izdelavo ustreznih rešitev, ko se javljajo protislovni interesi in spori v naši družbi, rlasti med republikami. V sedanjem funkcioniranju federacije še obstajajo etatistični pojavi. Dozoreli so pogoji za -evidiranje funkcij in pristojnosti federacije ter za omejevanje le-te zgolj na probleme skupnega interesa vseh narodov in narodnosti ter združenega delovnega ljudstva. Z vsem tem se bo bistveno povečala odgovornost republik, pokrajin in drugih samoupravnih subjektov za sprejemanje sklepov na ravni federacije. V ekspozeju o zunanji politiki je predsednik Tito poudaril. da je ta naša dejav- Podpora ukrepom ZIS Posvet aktiva direktorjev - komunistov v CK Zveze komunistov Slovenije LJUBLJANA, 18. nov. — Podpiramo stabilizacijski pro-1 dolgoročnih smernic za takš-gram. Tako so brez izjeme Utrdili smo prijateljstvo z neuvrščenimi državami. Stiki na najvišji ravni z zahodnoevropskimi državami so omogočili zboljšanje sodelovanja ter večje razumevanje našita stališč. Odnosi s sosedi so napredovali, razen z Bolgarijo, čeprav smo si tudi tu prizadevali zagotoviti napredek. S socialističnimi državami razvijamo obojestransko koristno sodelovanje. Vidne rezultate smo dosegli tudi v odnosih z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. • Obširno izvajanje o pripravah, toku in sprejetih sklepih konference v Lusaki je predsednik Tito sklenil z oceno, da je pomenila konferenca velik korak v afirmiranju politike neuvrščenosti. Njen največji uspeh je oblikovanje poudarjali slovenski direktorji gospodarskih organizacij na aktivu komunistov, ki mu je predsedoval predsednik CK ZKS France Popit. Stabilizacijski ukrepi pa naj bodo pretehtam in postopni in torej ne takšni, da bi jih zaradi ostrine ne bilo mogoče izvajati. Razbremenitev gospodarstva so udeleženci aktiva označili kot prvi poskusni kamen, ob katerem se bo izkazalo, s kakšno odločnostjo se bomo lotili uresničevanja stabilizacijskega programa. Na vsak način pa stabilizacija gospodarstva ne bo lahka stvar. To bo zahteven *“»• je dejal France omejevanja ba omejevati tudi proizvodnjo in zaradi tega tudi možnosti za zaposlovanje. (Podrobnejše poročilo objavljamo na 2. strani). P. J. Dr. Nikola Miljanič je podal ostavko Podpredsednik ZIS odstopil kot vodja skupine za stabilizacijski program BEOGRAD, 18. nov. Podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič je dal ostavko na funkcijo vodje delovne skupine zveznega izvršnega sveta za realizacijo ukrepov, imenovanih stabilizacijski program. To je sporočil nocoj na seji kluba poslancev zvezne skupščine predsednik ZIS Mitja Ribičič. DR- NIKOLA MILJ ANIC »Ta ostavka nas težko prizadeva. toda našli bomo zamenjavo,« je dejal Mitja Ribičič in posebej poudaril, da ZIS ne želi s to ostavko delati nobenega političnega problema. Ribičič je potem med drugim dejal, da je delal dr. Nikola Miljanič z veliko izkušnjo in podpiral stabilizacijski program, toda spoštovati je treba pravico vsakega človeka, da sprejme funkcijo Jugoslavija : ZRN 2:0 (0:0) ZAGREB, 18. nov. — Na maksimirskem štadionu je nogometna reprezentanca Jugoslavije v prijateljski tekmi premagala ZRN z 2:0 (0:0). Strelca sta bila Bukal in Džajič. Podrobno poročilo berite na špomti strani. | ali pa se ji odpove. »Boljše | je prekiniti z delom v nekem organu, kot 'pa delati nekaj, v kar nisi dovolj prepričan,« je dejal Ribičič. Ko je izrazil ž^jjo. da se u-makne s položaja vodje skupine za realizacijo stabilizacijskega programa, je Miljanič prepustil v odločitev predsedniku ZIS, da ustrezno u-krepa. Glede na to ostavko kaže, da Miljanič v prihodnje tudi ne bo mogel opravljati • funkcije podpredsednika zvez- -nega izvršnega sveta. Mitja Ribičič je omenil, da bo Miljanič delal v zvezni skupščini. Kakor smo zvedeli za zdaj opravlja posle vodje skupine ZIS za realizacijo stabilizacijskega programa član ZIS Toma Granfil. Na seji kluba poslancev ▼ zvezni skupščini je Mitja Ribičič dalj časa govoril o nalogah, pred katerimi je zvezni izvršni svet in dodal, da v prihodnji fazi naših razprav ne bi smelo priti do takšnih odporov do stabilizacijskega programa, ko bi vsak parcialni interes povzdigovali raven nacionalnega ln splošno družbenega interesa. »Ce bi te parcialne interese proglašali za nacionalne in splošno družbene bi se ta dom spremenil v mesto mešetarjenja, in tedaj bi izgubili vse pridobitve prve konference ZKJ ter ugodno vzdušje, v katerem delovni ljudje podpirajo ukrepe stabilizacijskega programa, je dejal med drugim Ribičič. Na omenjeni seji je več poslancev postavilo nekaj vprašanj, govorili pa so te zvemi sekretar za finance Janko Smole, zvezni sekretar za gospodarstvo dr. Bori vo Je Jelič in član ZIS Toma Granfil. ZDRAVKO ILIČ Varšavski sporazum parafiran Besedilo bo objavljeno v petek popoldne v Bonnu fn Varšavi VARŠAVA, 18. nov. (Tanjug). —. Poljski zunanji minister Jendrychowski in za-hodnonemškl minister Scheel sta danes parafirala sporazum o ureditvi odnosov med Poljsko in ZRN. Prisoten Je bil tudi predsednik poljske vlade Cyrankiewicz, ki bo s kanclerjem Brandtom podpisal sporazum v začetku decembra. Jendrychowski je izjavil, da v imenu poljske vlade izraža zadovoljstvo, ker so se politični pogovori tako uspešno končali. V odnosih med državama se obeta boljša prihodnost, sporazum pa naj bi pripomogel tudi k evropski varnosti in enakopravnemu sodelovanju. Tudi minister Scheel je bil zadovoljen z uspešnim izidom pogovorov, dejal je. da bo sporazum odločilno pripomogel k normalizaciji odnosov med državama. Omenil je. da se bo treba še bojevati, da bosta tudi parlament .n javnost sprejela sporazum. Scheel je menil, da bi bilo prav, če bi poljska vlada takoj, ko bodo podpisali sporazum, uredila vrsto »humanitarnih vprašanj« — gre za vrnitev Nemcev iz Poljske v ZRN itd. Novinarjem je izjavil, da bodo besedilo sporazuma objavili v petek popoldne v Bonnu ln Varšavi. ZRN pa bo objavila tudi besedilo diplomatskih not z ZDA, Britanijo in Francijo ter sporočilo- o »humanitarnih vprašanjih«. no svetovno in medsebojno ekonomsko sodelovanje, ki bi tem deželam omogočilo, da postanejo sčasoma pomemben svetovni ekonomski dejavnik. V delu ekspozeja, ki se je nanašal na Evropo ter na našo zainteresiranost za pozitivne procese na tej celini, je predsednik Tito, ko je obveščal poslance o svojih po-govdrih z evropskimi držav- Posvet o politiki za 1971 Predsedniki občin podprli predlog republiškega izvršnega sveta LJUBLJANA, 18. nov. — Na današnjem posvetu republiškega izvršnega sveta s predsedniki občin so obravnavali predlog ekonomske politike za 1. 1971, ki ga Je Izvršni svet predložil skupščini. Posvetovanje je vodil predsednik Stane Kavčič. Predsedniki občin so podprli splošno usmeritev predlaganega dokumenta, ki odseva stališča izvršnega sveta do stabilizacije. Obširneje poročamo na drugi strani. Čestitka Indiri Gandhi BEOGRAD. 18. novembra (Tanjug): Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal indijski predsednici Indln Gandhi naslednjo brzojavko: »Ob rojstnem dnevu vaše ekscelence vam v imenu žene in v svojem imenu najtopleje čestitam in vam želim osebne sreče in nadaljnjih uspehov .s nlki, posebej poudaril, da vsi njegovi sobesedniki podčrtavali zaželenost ‘ vsestranskega evropskega sodelovanja in s tem tudi zagotavljanja večje evropske varnosti. Ti evropski pogovori in čanja so imeli tudi koristno bilateralno vsebino ter obetajo dobre sadove na področju obogatitve gospodarskega sodelovanja. Vidno mesto v ekspozeju je dobila tudi kriza na Srednjem zaskrbljenost, z njo povezuje z evropskimi državniki, da bi našli rešitev, ki bi bila za vse dejavnike na Srednjem vzhodu pravična in s tem tudi trajna. Svoje srečanje z Nixonom je Tito ocenil kot koristno, ne - glede na različnost ocen in stališč o mnogih vprašanjih, ki se je'v pogovorita jasno manifestirala. Predsednik Tito je poudaril nalogo vsega sveta, da se energično zoperstavi vsakemu spodkopavanju temeljnih norm mednarodnega vedenja, da ne bi bili sicer vse bolj soočeni s.politiko sile in pravice močnejšega. V. H. PREDSEDNIK TITO SKUPŠČINE Telefoto: Tanjug Daka: milijon žrtev? Najbolj naseljena območja sveta ne kažejo več znamenj življenja — Boje se, da polovice preživelega prebivalstva ne bodo mogli rešiti — Prvih sedem primerov kolere — Doslej najizdatnejša pomoč iz Kitajske — Poziv Pavla VI DAKA, 18 novi/UPI, AFP). Eden najuglednejših pakistanskih listov, l&horaki »Pakistan Times*, piše, da je v nedavnem katastrofalnem neurju v Vzhodnem Pakistanu mogoče izgubilo življenje celo milijon ljudi. Tako strahoma domnevajo zdaj, ko so odkrili nova območja, ki jih je opustošil ciklon. Funkcionarji v Daki pa menijo, da je katastrofa terjala okrog pol milijona Človeških žrtev. Uradno znaša število žrtev zdaj 53-000. Neuradne ocene o številu človeških žrtev dokaj zanesljivo potrjujejo, da je kata- Pozitivna ocena V arabskem svetu za zdaj zadovoljni s političnimi spremembami v Siriji DAMASK, 18- nov. (MENA). V začasnem vodstvu vla daj oče sirske stranke Baas je 14 ljudi. Poleg generala Haieza Asada so v vodstvu še tri vojaške osebnosti: načelnik generalštaba general Mustafa Tlas, letalski general Nagi Gamil in general Rahman Halafavi; v vodstvu so tudi novi šef države Ahmed el Hatib in štirje bivši ministri. Več nekdanjih voditeljev Baas bo zapustilo Sirijo in se preselilo v Libijo ali E-gipt, nekdanji šef države A-tasi najbrž v Tripoli, namestnik generalnega sekretarja Baas Džedid in nekdanji član vodstva te stranke Muha-med Ašavi pa v Kairo, V kairskih uradnih krogih so zadovoljni s političnimi spremembami v Siriji, ki so jih ocenili kot pozitiven preobrat k ponovnemu zbliža-nju Sirije z naprednimi arab- skimi državami in k skupnemu boju proti izraelskemu nasilju. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli izjavo novega vodstva, da bo Sirija predvsem okrepila svoje odnose z Egiptom, Libijo in Sudanom in da se je kot četrta članica pripravljena pridružiti bodoči federaciji. Akcija generala Hafeza el Asada izraža po tukajšnjih ocenah vsearabske težnje in je »zdravo prizadevanje popraviti napačno usmerjenost prejšnjega režima« strofa v Vzhodnem Pakistanu največja tragedija, ki je doletela človeštvo v tem stoletju. NI še mogoče ugotoviti, koliko ljudi je v tej katastrofi doletela smrt, ker reševalci le s težavo prodirajo v opustošene predele v delti Gangesa, obalnem pasu in zlasti na nekaterih otokih v Bengalskem zalivu. Sima ob moč ja prekriva debela plast blata. Čeprav je minilo že šest dni od tragedije, še niso mogli priti na posamezne otoke. Tuji dopisniki poročajo, da je v nekaterih krajih, ki so prej veljali za najbolj naseljene na svetu, komaj še opaziti sledove življenja. Ker so najhuje prizadeti predeli nedostopni spričo pretrganih zvez in debelih plasti naplavin, zadevajo reševalci na precejšnje težave in kljub vsemu prizadevanju ne morejo priskočiti na pomoč ponesrečencem. Uradni krogi se boje, da’ ne bo mogoče pravočasno pomagati niti polovici preživelega prebivalstva. V krajih, v katerih je besnel ciklon, niti ne morejo pristajati z letali in helikopterji. Poleg tega se je zgodilo, česar so se najbolj bali: poročajo, da je Izbruhnila epidemija kolere — zloveščega spremljevalca takih katastrof. Doslej je umrlo za kolero že sedem ljudi. Reševalci zdaj V spomin na žrtve fašizma Mirko Tepavac položil venec k spomeniku žrtvam v Osvviencimu VARŠAVA, 18, nov. (Tanjug)— Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac s sodelavci je danes obiskal nekdanje taborišče — muzej Oswiencim in Krako-vo. Pred mednarodnim spomenikom žrtvam fašizma je Tepavac ob častni straži poljskih oficirjev položil venec s trakom jugoslovanske zastave, pred ploščo žrtvam jugoslovanskih narodov v tem taborišču, ki je vgrajena v spomenik, pa cvetje. Državni sekretar in drugi člani naše delegacije so si zatem ogledali razstavo o trpljenju ljudi iz 28 evropskih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, ln dokumente o hitlerjevskih načrtih za uničenje celih narodov. Zlasti pozorno so si državni sekretar m sodelavci ogledali stalno razstavo boja in žrtev jugoslovanskih narodov, ki so jo kot eno prvih pripravita let* 1963 v tako ime-nacionalnem pavl- Popoldne si je naša delegacija ogledala znamenitosti Krakova Predsednik mesta Penkala je priredil slovesno kosilo. Zvečer so se Jugoslo-vmill v Varšavo, jutri nadaljevali urad- cepijo prebivalstvo, kjer le morejo. . ' Veliko držav ih organizacij Rdečega. križa se je odzvalo pozivu mednarodnega Rdečega križa in pošilja v Vzhodni Pakistan najpotrebnejšo pomoč. Organizacije RK iz kakih 20 držav so doslej poslale za okrog 850.000 funtov šter-lingov raznih potrebščin. Dobro polovico od tega je prispevala organizacija Rdečega križa Kitajske. Jugoslavija bo po Rdečem križu poslala prizadetemu prebivalstvu v Vzhodnem Pakistanu kot prvi del pomoči zdravila v vrednosti sto tisoč dinarjev. Papež Pavel VI. je pozval pripadnike rimskokatoliške cerkve in njihove dobrodelne organizacije, naj pošiljajo pomoč pakistanskemu prebivalstvu. Zdaj še sporazum s ČSSR in Madžarsko PARIZ, 18. nov. (Reuter). Podpredsednik zahodnonemš-kega Bundestaga Carlo Schmid je sinoči izjavil, da želi bernska vlada skleniti sporazume z več vzhodnoevropskimi državami. V oddaji po francoskem radiu je Schmid izjavil, da namerava ZRN zdaj skleniti sporazume tudi CSSR in Madžarsko. Optimističen je bil glede pogovorov o Berlinu in menil, da se bodo »do božica pokazali ugodni uspehi«. Nova vlada ZAR KAIRO, 18. nov. (MENA). Predsednik ZAR Sadat je danes podpisal dekret o ustanovitvi nove egiptovske vlade pod predsedstvom dr. Mah-muda Favzija. Vlada je že za {SHsegla. V njej so štirje podpredsedniki: dr. Aziz Sidki, Sajed Mared, Mahmud Riad in šaravi Mohamed Gama. Minister za informacije je Mohamed Fajek, obrambni minister general Mohamed Pavzi, minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Abdul Arzaban, minister za finance dr. Aziz Hegazi, za prosveto pa dr. Mohamed Ha-fez Ganem. PO TAJFUNU LAKOTA, TIFUS IN KOLERA — Število smrtnih žrtev v Vzhodnem Pakistanu se po neuradnih cenitvah približuje milijonu. Ker groze nalezljive bolezni, so oblasti opustile iskanje trupel in se prizadevajo predvsem za to, da bi pravočasno izselile preživele z ogroženega področja. Na sliki: detajl iz Gangesove delte. Telefoto: UPI aor<» RUBIN 600 CARBON PAPER Lunohod se je sprehodit Medtem ko je bil človek ob divjanju ciklona v Vzhodnem Pakistanu prav tako majhen in nemočen, kot j je bila igra enakovredna. V tern delu so Italijani tudi dosegli Častni zadetek. Tekma je bila zelo fair, saj je bil za dve minuti ▼k«‘učen le Pipan. Drevi je na sporedu tekma v Val Gardeni z istoimenssjm moštvom. Chaux de Fonds 3 2 Augsburg 2 2 Jesenice 3 1 Gardena l o Bolzano 3 0 JEZERŠEK 21:6 4 13:5 4 9:17 2 2:2 1 3:18 1 Kr. gora presenetila Hokejisti Kranjske gore so tokrat prijetno presenetili svoje šte. vilne privržence. Premagali so lanskoletnega vicešampiona, zagrebški Medveščak. s katerim so imeli doslej zelo slabe izkušnje. Kranjskogorčani so tokrat zablesteli. Igrali so hiter, dinamičen in borben hokej. V moštvu ni bilo šibke točke. Junak srečanja je bil nedvomno vratar Gasar. Brani! je v velikem slogu in precej prispeval, da je Kranjska gora osvojila dve dragoceni točki. Že začetek srečanja je dal su-titi, da sta trčila nasprotnika enakovrednih kvalitet in da bo obračun zelo težak. Domačini so vse* napade organizirali zelo taktično. Vratar gostov Žibret je imel polne roke dela. Sele v drugi tretjini je Škrjancu uspelo poslati p‘ošči-co v črno. Nato je šlo gostom Vse po zlu. Domačini so kmalu vodili s 3:0. Premoč je Kranjskogorčane nekoliko uspavala, kar pa tli zameriti tem mladim fantom. V odločilnih trenutkih pa so »e znali vzdržati in kenčno zmagati. V zadnji minuti igre so gostje vratarja zamenjali s šestim igralcem. Pa jim tudi to ni pomagalo. P. KARLIN V NDR z letalom JESENICE — Hokejisti Jesenic bodo na povratno, tekmo za evropski pokal z Dinamom iz Weis-sv/asserja odpotovali s posebnim letalom, in sicer z Brnika v Dresden. Polet stane okrog 250 dinar, jev. Uprava SD Jesenic opozarja interesente, da je v letalu na voljo še nekaj mest. P. K. lo: Rakek : Litija 1:3. Dob : Elan 0:2, Odred : Cement 1876 0:7, Kamnik : Domžale 3:0 p. f. in Rakek : Kamnik p. LESTVICA Elan 8 7 1 0 35: 9 18 Litija - - 8 6 1 1 30:12 13 Mirna 8 4 1 3 25:24 9 Cement 1876 8 4 1 3 16:14 9 Kamnik 7 1 5 1 15:15 7 Rakek 8 2 2 4 13:24 6 Domžale 8 2 0 6 12:21 4 Odred 8 1 2 5 13:33 4 Dob 7 1 1 5 10:18 3 • L. SPETIČ | PO DOMAČIH KRAJIH KOPER — SSD Delfin na gimnaziji v Kopru, ki sodi med najuspešnejše športne organizacije na slovenskih srednjih šolah, je letos prvič pričelo izdajati svoje glasilo. Izšla je prva številka »Delfina«, ki ima na 70 straneh reportaže, rezultate in šoortne komentarje. »Delfin«, ki bo služil or ed vse m boljšemu obveščan iu dijakov o delu športnega društva, bo odslej izhajal enkrat mesečno. GRČA PARIZ — Francoski poklicni boksar Roque je obranil naslov evropskega prvaka v polweltrski kategoriji, potem ko je v palači športov v boju na 15 rund premagal izzivalca, rojaka Zamija. Stiki na vseh ravneh LJUBLJANA — že v naši po-nedeljski številki smo poročali o jubilejnem kongresu avstrijskih športnih zdravnikov v Gradcu, na katerem je sodelovalo tudi močno zastopstvo iz Jugoslavije. Dodati še velja, da 50 stiki med našimi strokovnjaki in sosedi vedno tesnejši na vseh ravneh. Predsednik avstrijskega zdru. ženja prof. dr. Ludwig Prokop je v svojem pozdravnem govo-še posebej pozdravil predsednika socialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS primarija prof. dr. Srečka Korena in predsednika socialno-zdravstvenega zbora skupščine Makedo-donije ter hkrati predsednika društva makedonskih športnih sdravnikov dr. Nikolo Hristo-va. Kongresu je med drugim prisostvoval še predsednik italijanske zveze športnih zdravnikom pof. dr. Flores S. D' Arcais, ki je navezal stike z vsemi delegacijami, saj bo prihodnji kongres v Italiji. O delu kongresa in prispevku slovenskih športnih, zdravnikov bomo v naši rubriki še poročali. Vstopnice za tekmo Olimpija : C. zvezda v prodaji Za nedeljsko nogometno tekmo I. zvezne lige med Olimpijo in C. zvezdo so vstopnice že v prodaji, in sicer pri Kompasu. SAP. Put-niku in Slavniku. TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR O nogah in čevljih Uživanje v športu je odvisno od zdravih in treniranih nog, le-te pa so odvisne, predvsem v drugi polovici življenja, tudi od obutve. Naši davni predniki so hodili, tekli in skakali bosi, zato niso poznali težav s ploskimi stopali, ohlapnimi členki, dej armiranimi prsti, kurjimi očesi in podobnim. Seveda 7iaši davni predniki niso hodili in tekli po asfaltu in cementu, temveč v naravi, večji del po prožnem svetu. O Tarahumarih, izredno vzdržljivem indijanskem plemenu beremo, da so lahko tekli ves dan in vso noč. Bili so tako izurjeni za tek kakor ptice za letenje. Tekli so bosi ali pa v sandalih brez pete in brez gornjega dela. Ljudem sodobne civilizacije pa se pozna, da imajo težave z nogami. Tega je v ' veliki meri kriva modna obutev, pri kateri gre za varljive pridobitve: za utesnitev stopal (ozki čevlji), za podaljšanje noge (visoke pete) in za tenek podplat (manjša teža). Pod vplivam preveč tesne obutve, previsokih pet, premehkih ali pretankih podplatov itd. pride z leti do težav z nogami, do omejitve v hoji in sploh do negativnega odnosa do Ustih športnih zvrsti, pri katerih je treba kaj več hoditi, teči in skakati. Zenska, ki je štirideset let nosila salonarje, nima več veselja1 niti do izletov niti do smučanja. Zaradi težav z nogami, predvsem s stopali in členki, se ob sleherni priložnosti, ko bi naj hodila iri ali štiri kilometre, ozira po prevoznem sredstvu. Zaradi omejitve v hoji, najbolj vsakdanji telesni vaji, nastopajo nove težave: teža narašča, stopalni lok popušča, prekrvljenje je slabše. V novembru, lco nastopa sezona slabega vremena, je. najprimernejši čas za pametnejši odnos do vsakdanje obutve. Zdaj ne bi smeli misliti predvsem na modo, temveč na tako obutev, ki bo varovala pred mokroto in mrazom. Za hojo in za športne aktivnosti v naravi bi si morali omisliti visoke čevlje z debelimi podplati. Taki čevlji so primerni za izlete; ki so za marsikoga v tednih pred smučarsko sezono edina oblika telesnega utrjevanja, Seveda pa so taki čevlji tudi najustreznejši za hojo po dežju in snegu. Predvsem je važno, da je čevelj »za vsak dan« dovolj velik, dovolj dolg in širok — skratka, da je po men. Izvedenci priporočajo, da bi si kupovali čevlje za hojo in športne aktivnosti pozno popold- ne, ko je noga že malo otečena. Pomeriti je treba oba čevlja, levega in desnega, obut je treba vstati in napraviti nekaj korakov. Ce smo se prepričali, da je obutev udobna, da nas ne tišči in ■ da lahko za spoznanje premikamo prste, tedaj smo prav izbrali. Čevelj naj bi bil .tako dolg, da je od najdaljšega prsta v smeri naprej še 12 mm prostora, in tako širok, da so asi prsti usmerjeni naravnost naprej. Podplat naj bo tako debel in trden, da ne bomo čutili kamenja, če je podplat pretenak, tedaj se pri hoji kaj kmalu utrudimo. Zato ne smemo na izlete v gumijastih copatah, temveč v planinskih čevljih. Pomembna je tudi višina pete. Pri čevljih za vsak dan naj bo peta samo za 12 mm višja od podplata. D. U. Se bo izmazal? V 7. -kolu medeonskega šahovskega turnirja Fischer .prekinil v slabšem položaju z Matulovičem Dragoceni dokumenti Ob 50-letnici ustanovitve prve vodstvene nogometne organizacije na Slovenskem - V soboto in nedeljo jubilejna skupščina LJUBLJANA — Ob proslavi 50-letnice nogometnega športa v Jugoslaviji želita NZS in njen izvršni odbor tudi dati dostojen poudarek. Zato bo v soboto in nedeljo proslava,, združena s skupščino te naše republiške strokovne organizacije. Prvi dan bo posvečen 50-letnici ustanovitve prve vodstvene organizacije na Slovenskem, na nedeljski skupščini pa bodo ocenjevali delo v zadnjem mandatnem obdobju. Pokrovitelj proslave bo predsednik republiškega odbora zveze sindikatov SRS Tone Kropušek. Na slovesnem delu skupščine bodo vidnejšim nogometnim funk-conarjem pri nas in iz zamejstva podelili tudi državna odlikovanja, ki jih bo izročil predsednik komiteja za telesno kulturo pri IS SRS dr. Ernest Petrič, in sicer na sobotnem sprejemu v vili »Podrož-nik«. V zvezi s tem pomembnim nogometnim praznikom je bil že v začetku leta ustanovljen poseben odbor za proslavo pod predsedstvom Ivana Ruglja in v katerem sta še prof. Drago Stepišnik ter Miodrag Dober let. Odboru je bila prepuščena skrb, kako naj poteka ta proslava, obenem pa je dobil določene smernice, in sicer: • zbiranje dokumentarnega gradiva od vsega začetka ter ga združiti v priložnostni, knjigi; • vse zbrano gradivo (fotografije, pokali, diplome in podobno) prikazati na razstavi, ki naj bo dostopna širši športni javnosti; • ob jubileju izreči priznanja vsem dolgoletnim sodelavcem pri razvoju množičnosti in kvalitete. — Kako ocenjujete delo odbora, tov. Rugelj? »Predvsem moram povedati, da je odbor naletel na osnovne težave pri izbiranju dokumentarnega gradiva. ker je celokupen arhiv s sedežem NZS vred zgorel pred leti. Zategadelj je moral odbor zbirati podatke čisto od začetka. Na magnetofonske trakove je posnel spominska pripovedovanja več ko 70 nekdanjih nogometnih delavcev ter jih zbral v celoto, pri čemer so bila v veliko pomoč tudi časopisna poročila pred vojno, šele na osnovi tega se je odbor Jahko dokopal do izvorov, kje naj išče dokumentarno gradivo. Seveda pa je knjiga (3000 izvodov), ki na 120 straneh opisuje obdobje do prve svetovne vojne, med obema vojnama in vidno razvojno pot nogometa po osvoboditvi, le prvi skromnejši. a dragocen prispevek za morebitno poznejšo, popolnejšo izdajo zgodovine slovenskega nogometa. Naj omenim še, da bo na slovesnem delu skupščine dobilo priznanja 645 posameznikov, klubov, sodnikova, trenerjev, sedaj delujočih funkcionarjev v NZS ter častnih članov. Vsi drugi upravičenci pa bodo prejeli priznanja na slovesnih skupščinah ali sejah pod-zvez v Sloveniji.« — Kako pa je organizirana razstava? »Da bi bil o razvojni poti nogometne organizacije seznanjen čim širši krog športne javnosti, smo se odločili, da razstava ne bo v zaprtih prostorih, pač pa opozorimo PALMA DE MALLORCA, 18. nov. — V 7. kolu medeonskega šahovskega turnirja so igrali takole: Minic : Mecking remi (Pirčeva obramba, 15), Fischer : Matulovič prek. (sicilijanka). Hiibner : Gli-gorič renti (Španka, 15), Jimenez : Ivkov prek. (damin gambit), Ujtumen* : Geller prek. (sicilijanka), Uhlmann : Portisch 1:0 (ortodoksna obramba, 40), Rubinetti : Polugajevski remi (Retijeva otvoritev, 13), Tajmanov : Larsen prek. (damina indijka), Suttles : Naranja 0:1 (sicilijanka, 42), Filip : Reshevsky remi (Nimcovičeva indijka, 13), Hort : Parmo prek. (sicilijanka), Smislov ; Addison 1:0. Vrstni red: Fischer 4,5(2), Uhlmann 4,5(1), Gligorič 4,5, Geller, Panno, Ujtumen 4(1), Polugajevski, Hiibner 4. Portisch, Mecking, Smislov 3,5, Minic, Ivkov, Matulovič in Tajmanov 3(1) itd. Sedmo kolo se je začelo z več neborbenimi remiji, la pa so ostali v senci številnih zanimivih partij. Matulovič je bil na pragu podviga, saj je imel bržkone dobljen položaj z vodilnim Fischerjem. Ameriški prvak je preveč tvegano vzel črnega kmeta, zaradi česar je zgubil rokado. Matulovič pa je še paraliziral razvoj belih figur. Da bi se osvobodil pritiska, je Fischer žrtvoval kvaliteto. Naš velemojster pa se je odločil, da ho igro privedel v ugodnejšo končnico in vrnil kmeta. Bržkone pa je pri tem spregledal vmesno potezo Američana, saj mnogi menijo, da bi lahko igral bolje. V trdnjavski končnici je Matulovič osvojil skakača. Fischer pa je zapretil, da bo s svojim prostim kmetom prišel na osmo vrsto. Po mišljenju velemojstra Poluga j epskega je končnica verjetno remi, čeprav se bo moral Fischer zanjo še krepko potruditi. Ob prekinitvi je pozicija taka: beli Fischer: Ka6, Th7, P g3, g6, a4; črni Matulovič: Kc8, Tb2, Le5, e6, f5. V drugi pomembni partiji kola je Larsen proti Tajmanovu spregledal kombinacijo, s katero je sovjtetski velemojster osvojil kmeta in dosegel boljši položaj. Lar- UTRINKI na jubilejno skupščino in razvoj nogometa z eksponati v izložbenih oknih v središču Ljubljane. Drugi del razstave pa bo - v skupščinski ^?^,iV«prOSt^r\h ?a-vodiza so' lijon^kron, in da bi si lahko za-c^alno zavarovanje), kjer bo raz- goto vili sodelovanje svojih smu JUBILEJ — Najuspešnejši zimskošportni klub ZRN — WSy Reit im Winkel — je te dni slavil svojo petdesetletnico. KAZEN — Kongres mednarodne motociklistične zveze FIM je kraljevski avto-kiub Južne Afrike kaznoval s 3.800 švicarskimi franki globe, ker je priredil več mednarodnih tekmovanj, ki jih ni vpisal v koledar FIM. DENAR ZBIRAJO — Da bi se znebili dolgov, to je približno mi. stavljen pisan del teh zgodovinskih listin, izmed katerih datumi nekaterih segajo celo v leto 1012.« S. L. čar jev na olimpijskih igrah v Sap. poru 1972, je norveška smučarska zveza povabila prebivalstvo, .jiaj za ta namena prispevajo denar. Tokuhiso v Olimpiji Še en odličen strokovnjak karateja v Ljubljani LJUBLJANA, 18. nov. — Mea ljubitelji karateja ae je že doigo tega razširila novica, da bo sekcija za karate pri TAK Olimpija angažirala dva poklicna strokovnjaka, da bi delo v društvu potekalo v kar najboljših razmerah. Prvi od napovedane dvojice, Dušan Marinkovič iz Pančeva, je s treniranjem Olimpijinih karateistov že pričel, in sicer pred dobrima dvema tednoma. Zdaj pa je prišel še tako težko pričakovani japonski strokovnjak. Mala dvorana v Tivoliju. Okrog 80 karateistov članske vrste Olimpije je napeto pričakovalo trenutka, ko bodo prvič trenirali pod taktirko slovitega Japonca. V dvorano je stopil .skromno, zdelo se je, da mu je bilo celo nekoliko neprijetno, ko je zagledal toliko oči uprtih vanj. Po običajih karateja se je priklonil, nato pa je stopil v vrsto. »Moje ime je Takaši Tokuhiso, treniral vas bom približno dva meseca in u-pam, da se bomo dobro razumeli«. Tako se je predstavil/ nato pa pričel z delom. Njegovi gibi, udarci v namišljenega nasprotnika, blokade in skoki so pritegnili pozornost vseh v dvorani. Vse, kar je svojim novim učencem pokazal. je bilo elegantno, hitro in učinkovito. Vendar je prav tako izvrstno vadil tudi dosedanji prvi trener Dušan Marinkovič, ki je Takahašiju, nosilcu tretjega mojstrskega pasu, asistiral, zato marsikdo ni vedel, komu izmed njiju naj sledi. »Rodil sem se pred 23 leti v me; stu Fukuoku na otoku Kyusyu«, je v »time outu« povedal simpatični Japonec. »S karatejem sem pričel leta 1964, moja prva učitelja pa sta bila mojstra Kondo in Watanabe. Odločil sem se za »šoto kan« šolo karateja, ker je ta najbolj razširjena na Japonskem. pa tudi najbolj plemenita veja karateja je. Dokaj hitro sem osvojil pravo bistvo karateja in moj napredek je bil iz dneva v dan večji. Leta 1967 sem bil drugi v ekipi vsejaponske zveze za karate. dvakrat pa sem nastopil za japonsko reprezentanco, kar je izreden uspeh, saj sem imel tedaj komaj 20 let. Potem sem se odzval vabilu slovitega mojstra Kas-seja, naj pridem v Pariz, kjer me je čakalo mesto asistenta v osrednjem francoskem klubu za karate. 2al, me je to stalo tudi nastopa na nedavnem svetovnem prvenstvu v Toki ju, kajti na Japonsko Je odšel prof. Kasse, jaz pa sem moral ta čas kot njegov asistent voditi treninge v Karate Club de France.« Pred kratkim ste postali tudi trener jugoslovanske državne reprezentance. Kakšno je vaše mnenje o jugoslovanskem in o ljubljanskem karateju? t »Ker niti reprezentance niti O-limpije še ne poznam, še ne morem reči nič določnejšega. Po pripovedovanju mojih kolegov je vaša državna reprezentanca ena najboljših v Evropi, žal pa je imela na SP v Tokiju nekoliko smole in ni mogla pokazati, koliko zares velja. Imate tudi nekaj izvrstnih posameznikov, od katerih sem »na delu« videl le dr. Ilijo Jorgo, za katerega menim, da je eden najboljših karateistov v Evropi in na svetu. 2al mi je, da nisem videl tudi njegovega brata dr. Vladimirja Jorgo, ki je baje prav tako izvrsten kot Ilija. O karateju v Ljubljani pa tole: člane Olimpije čaka ogromno težkega dela, da se bodo lahko prebili v vrh jugoslovanskega karateja. Sicer pa sem z njimi po prvem treningu zadovoljen, zelo zadovoljen pa sem tudi z vašim sprejemom. Ljubljana je majhno, vendar čudovito mesto.« — Razlika med japonskim in evropskim karatejem? »Prepričan sem. da se bo evropski karate dvignil nad japonskega, to pa zlasti zato ker imate Evropejci ustreznejše telesne dimenzije. L. AMBROŽIČ Tovarna gospodinjskih aparatov » E L R A « j ŠKOFJA LOKA - RETEČE v a b i k sodelovanju STROJNE INŽENIRJE in TEHNIKE za delo v konstrukciji, tehnološkem oddelku in razvoju; DIPLOMANTE višje tehniške varnostne šole ali diplomante strojne ali elektro fakultete za delo na področju varstva pri delu; EKONOMISTE in TEHNIKE za delo v plansko analitični službi ter organizatorja dela za delo pri organizaciji proizvodnje; ELEKTROMEHANIKE elektro izdelkov. za delo v montaži Vse interesente prosimo, da pismene vloge a navedbo dosedanje zaposlitve, dela in strokovne izobrazbe pošljejo na splošni in kadrovski sektor podjetja. Nastop službe in osebni dohodki po dogovoru. 10805 lllllllllllllllli;i!|l!lllllll!ll!llllll!!ll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII!llllll!!!lllilllllllllll!lllllll!lllilllillllllil!lllllllll!llllll||il|l||l!! RAZPISNA KOMISIJA KAVARNE NOVO MESTO GLAVNI TRG 11 * razpisuje delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: . - 1. srednja . šolska izobraaba s 5-letno prakso v gostinstvu ali 2. kvalificiran gostinski delavec z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter potrdilom o nekaznovanju pošljite razpisni komisiji pri Kavami Novo mesto, najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa. 10801 IVER DNEVA G. Radgona »povišana« Generalni svet mednarodne motociklistične zveze FIM je na nedavnem kongresu v Cannesu sklenil, da dosedanje evropsko prvenstvo s specialnimi motorji na 1.000 m dolgi peščeni stezi prekvalificira v svetovno prvenstvo. S to odločitvijo je pridobil tudi edini prireditelj tekmovanj na peščenih stezah pri nas — AMD Gornja Radgona. 6. junija 1971 na dirkališču na Tratah ne bo četrtfinala za evropsko prvenstvo, marveč za svetovno prvenstvo. Na dirki bodo sodelovali izbrani dirkači jz ZRN, Madžarske, ČSSR, Avstrije, švedske, Danske in Jugoslavije. H. tf- PTT PODJETJE LJUBLJANA Delovna enota Ljubljana 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta: DELOVODJO za vzdrževanje poštnih vagonov in mehanizacijo. Pogoj: tehniška šola za strojno stroko oziroma visoko kvalificirani delavec kovinske ali elektro stroke z delovodsko šolo. VEČ DELAVCEV z dokončano gimnazijo ali ekonomsko srednjo šolo za,delo v ptt prometu. ^ VEČ DELAVCEV z osemletko ali osnovno šolo za delo pri izmenjavi sklepov in paketov na pošti Ljubljana 2. Za sprejem pridejo v poštev samo moški kandidati. Na vseh delovnih mestih je poskusno delo, ki traja tri mesece. Samski moški imajo možnost bivanja v Prehodnem domu podjetja. Objava velja do 30. novembra 1970 oziroma do zasedbe delovnih mest. Interesenti za objavljena delovna mesta naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih zaposlitvah na Ptt podjetje Ljubljana, Delovna enota Ljubljana 2, Ljubljana, Trg OF 5. 10858 sen je naredil vse kar se je dalo in prekinil v trdnjavski končnici s kmetom manj. Po oceni velemojstra Keresa ima Tajmanov dobljen položaj. Minič je upal, da mu bo Mecking zašel v pripravljeno varianto, vendar se je uštel. Zato je naglo ponudil remi, ki ga je Brazilec sprejel. Tudi Gligorič je bil očitno zadovoljen s poiovič. nim izkupičkom in je remiziral brez pravega boja. Ivkov je žrtvoval kmeta, da bi lažje napadel. Toda Jimenez se je zelo dobro branil in prekinil z materialno prednostjo. V Končnici trdnjav in dveh lahkih figur ima naš velemojster velike možnosti za delitev točke. Srečanje med Uhlmannom in Portischem je poteklo v izenačenem boju, v katerem sta oba nasprotnika igrala sila natančno. Tik pred prekinitvijo Pa je Madžar spregledal fL guro. V prekinjeni partiji Ujtumen — Geller ima črni možnosti za zmago. [ KAJAKAŠTVO Razširjen spisek kandidatov LJUBLJANA — V torek je bila skupna seja komisije olimpijskih kaiKjidatov brodarske zveze Slove, nije in olimpijskih kandidatov ka-jakašev in kanuistov na divjih vo. dah. Najprej so razširili spisek kandidatov za OI, nato pa so pregledali dosedanje delo in sestavili program priurav, ki bodo imele težišče na SP nrihodnjega leta in OI leto dni kasneje. Kandidatom — dvojici Andrejšič — Guzelj’, kanuistu Prelovšku in kaiakašu Soarovskemu — so dodali še nove. To so Skok. Cičman, Kalan. Pellegrini in Kodelja (K-l), Bemot in Hočevar (C-l). dvojice pa bodo nekoliko drugačne, kot so sprva mislili. Andreiašič in Gu. zeli ne bosta tekmovala v istem čolnu. Nove posadke C-2 bodo: Andreiašič — Gerkman, žitnik — Guzelj in Mally —Svetek. Ko so oregledovali minulo delo, so poudarili, da bi bili rezultati lahko še boliši. Snodbujali so kandidate k še večji delavnosti in res. nosti ter namenili vsem kandidatom štipendije. Obenem so sprete, li načrt dela za bližnie SP v Merami, po katerem bodo dokončno določili tekmovalce, ki bodo za-stona.li jugoslovanske barve na OI v Munchnu. K. B. D NOVO NA TUJEM LONDON — VI. kolu mednarodnega teniškega turnirja je avstralska dvojica Crealv-Ruffels premagala nar Barthes-Piiič s 6:3 in 6:4, Američana Ashe ter Ralston na sta odoravila nar Franulovie-Kocteš z 9-7. 0:7. BUKAREŠTA — Na šahovskem prvenstvu Romunije sta si prvo mesto razdelila velemojster Gheor-ghiu in mednarodni mojster Cio-caltea, ki bosta v dvoboju štirih partij odločila kdo izmed njiju bo osvojil naslov državnega prvaka. Komisija za volitve, imenovanja in kadrov-. ska vprašanja pri Skupščini občine Ljubljana-Bežigrad razpisuje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Gr. list SRS št. 9/68) in 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 14/69) prosto delovno mesto RAVNATELJA Osnovne šole Ulica Pohorskega " bataljona, Ljubljana Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole (visoka, višja in srednja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom); — da ima najmanj 10 let neposredne pedagoške prakse. Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in po sebnih pogojev sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri skupščini občine Ljubljana-Bežigrad, Parmova 33, 15 dni po objavi razpisa pod oznako »razpis delovnega mesta ravnatelja«. Vlog brez ustreznih dokazil komisija ne bo upoštevala. 10810 Delovna organizacija Salon ženske in moške mode, LJUBLJANA, Miklošičeva 7 razpisuje po 3. členu Pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto POSLOVODJE šiviljskega oddelka Poleg splošnih pogojev za vstop v redno delovno razmerje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. dokončana mojstrska oziroma modelarska šola; 2. mojstrski izpit ter nekajletna praksa na vodilnem delovnem mestu. Poizkusno delo traja tri mesece. Kandidati naj ponudbe z ustrezno dokumentacijo pošljejo komisiji za delovna razmerja Salona ženske in moške mode, na Miklošičevo c. 7 v Ljubljani. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10812 čist ton. in jasna slika, z 01 d stenami POSVET V IS S PREDSEDNIKI OBČIN — Predlog ekonomske politike za prihodnje leto so na včerajšnjem posvetu, ki ga je vodil predsednik Stane Kavčič, obrazložili predsednikom slovenskih občin podpredsednika IS inž- Tone Tribušon in Vinko Hafner ter član IS Jožko štrukelj. Predsedniki občin so predlog, ki ga odlikuje stabilizacijska usmerjenost iii ki ga je IS posredoval skupščini, odločno podprli. Na sliki: med posvetom. Foto: šelhaus PRIZNANJA GLASBENIM DELAVCEM — Včeraj je bila v društvu slovenskih skladateljev slovesna podelitev spominskih medalj umetnikom in umetniškim skupinam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju jugoslovanske glasbe. V imenu Zveze skladateljev Jugoslavije Je medalje podelil Vojislav Kostič (na sliki jo izroča Marjanu Lipovšku). Foto: E. šelhaus 2:0 ZA JUGOSLAVIJO — V prijateljski nogometni tekmi je jugoslovanska reprezentanca v Zagrebu premagala izbrano enajsterico ZR Nemčije z zadetkoma Bukala in Džajiča. Jugoslavija je bila skoraj ves čas tekme v premoči, njena zmaga je povsem zaslužena. Na sliki: strel na vrata Maierja. Telefoto: Tanjug Prvi samohod na Luni Sovjetski strokovnjaki sodijo, da je ZSSR zaradi najnovejšega uspeha sovjetske znanosti pred novimi vesoljskimi odkritji — Lunohod se ne bo vrnil MOSKVA, 18. nov. (Tanjug). Po Mesečevi površini drvi ruska trojka, nad njo pa plapola sovjetska zastava — to je ena izmed risb, ki jih objavljajo današnji sovjetski časniki kot komentar k včerajšnjemu izkrcanju prvega samohodnega vozila na Luni. Po uradnih sporočilih o pri-Stanku »Lune-17« z avtomatskim vozilom »Lunohod-l« so se tudi tokrat pojavili članki, iiusbtacije in izjave znanstvenikov. ki nadrobneje pojasnjujejo ta uspeh sovjetske vesoljske tehnike. Avtomatska postaja »Luna-17« se je spustila na Mesečevo površino včeraj zjutraj oh 6.47 po moskovskem času. Temperatura v kabini je znašala IS stopinj Celzija, pritisk pa Je bil v skladu s predvidenimi okviri (780 mm živosrebrnega stolpca). Lunohod je bil domala v vodorami legi. Glavna antena je bila narav-nana proti Zemlji. Tedaj so se vključile televizijske naprave in na velikem ekranu na Zemlji se je pojavila slika dela ravne Mesečeve površine. Odločanje za pravice manjšin S seje komisije skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose LJUBLJANA, 18. nov. — Skupščinska komisija za mednarodne odnose je imela danes na dnevnem redu zelo obsežen program, svojo pozornost pa je posvetila predvsem dvema: stanju pri naših narodnostnih manjšinah v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter zaposlovanju de-lavcev v okviru pošlovnoteh-ničnega sodelovanja v tujini. Diskutanti so v zvezi s prvim vprašanjem predvsem zamerili slovenskim političnim forumom in sredstvom javnega obveščanja, zlasti »Delu«. ker niso dovolj energično in pravočasno reagirali na že vnaprej pričakovane šovinistične izpade na Koroškem proti slovenski manjšini. Rečeno je bilo, da moramo našima sosedoma enkrat jasno povedati, da dobrega, prijateljskega sodelovanja ne mo-?mo gojiti, če in dokler dovoljujeta tako grobe provokacije proti temeljnim in-teresom naše manjšine, do-kler se torej grobo kršijo mednarodne norme o spoštovanju manjšinskih pravic. Za naše rojake v zamejstvu lahko zahtevamo to, kar zahtevajo in si izborijo v istih državah druge manjšine (južna Tirolska in podobno) Ob ekscesih na Koroškem pa so pred dnevi v Gradcu svečano odkrili spomenik — »spodnjim Štajercem«, vojakom. ki so očitno bili žrtve našega osvajanja v mestih »Marburg«. »Cilli«, »Pettau« in »Rann« (Brežice)_____ O teh vprašanjih bo komisija razpravljala na posebni seji 55. t. m. Komisija se m mogla zediniti o tem, kako naj ocenjuje nastopanje naših podjetij s svojo delovno silo v tujini Sprejela Je na znanje zahtevo IBT iz Trbovelj, da se problem bolj elastično očem. kakor tudi oceno komisije -a družbeni nadzor, ki je takš no poslovanje enoglasno oce. ni la kot nezakonito Razpravo bo komisija nadaljevala, ko bodo predlagatelji pred loži' bolj celovito dokumentacijo. ANTON RUPNIK Nato je Lunohod s posebni-mi »stopnicami« spustil prvi par svojih koles, zatem pa še naslednje tri pare ter se začel sprehajati po Mesecu. Avtomatska postaja s premičnim laboratorijem se je spustila na zahodnem območju Morja dežja, ki se dotika Oceana viharjev. Od časa do časa se Lunohod ustavlja, tako da lahko njegove naprave Veleposlanik Konga na obisku LJUBLJANA, 18. nov. — Podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej je danes opoldne sprejel na protokolarni obisk veleposlanika demokratične republike Konga (Kinshasa) — Charlesa Atembina in ga po krajšem pogovoru skupaj z njegovo ženo zadržal na kosilu. Veleposlanika Atembina sta sprejela na protokolarni obisk tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner in predsednik mestne skupščine inž. Miha Košak. na novo preverijo. Z Luno-hoda redno prihajajo televizijske slike na Zemljo. Na njih se razločno vidijo sledovi, ki jih je vozilo pustilo na Mesečevi površini, vidni pa so tudi posamezni deli samega Lunohoda. V skladu z vnaprej določenim programom za znanstvene raziskave je oprema tega »Mesečevega avtomobila« tako prirejena, da lahko z rentgenskim teleskopom meri tudi zunaj-galaktična rentgenska sevanja. Vsi sistemi in naprave na tem premičnem laboratoriju delujejo normalno. Sovjetski vesoljski strokovnjaki sodijo, da je ZSSR zaradi najnovejšega uspeha sovjetske znanosti pred novimi vesoljskimi odkritji. Profesor Sehsjatski meni, da bomo kmalu imeli več podatkov o notranjosti Meseca, kot jih imamo o notranjosti Zemlje. Mesec Je brez ozračja in nima trde površinske plasti, tako da lahko avtomatski laboratoriji prodro tudi sto metrov v globino Mesečeve površine. Akademiki iz Leningrada in Harkova zatrjujejo, da bodo avtomatski aparati tipa Lunohod lahko kmalu pošiljali na Zemljo tudi podatke o drugi strani Meseca, ki je zmeraj v temi in skoraj zunaj dosega dosedanjih raziskovanj. Potem bo mogoče sestaviti popolnejšo in ja- snejšo sliko o sestavi kemičnih elementov na Mesecu. ysi dosedanji podatki govorijo, da se Lunohod-l ne bo vrnil na Zemljo, ko bo opravil svoje znanstvenoraziskovalne naloge na Mesecu. Po konstrukcijskih rešitvah Lunohoda in postaje, ki gaje »pripeljala« na Mesec, ni nobeden izmed teh aparatov opremljen z napravami, ki bi mu omogočile vrnitev na naš planet. Šovinistični izpad v Gorici NOVA GORICA, 18. nov. — Skupina neznancev je v noči od ponedeljka na torek izpričala svoje politično prepričanje s tem, da je pred poslopjem hiše v Gorici, kjer se je končalo tradicionalno srednjeevrosko srečanje urbanist n« Iz šestih držftv. snela z droga in ukradla, jugoslovansko ter madžarsko zastavo. Verjetno gre za iste ljudi, ki so pred nekaj dnevi popisali s fašističnimi in za pripadnike slovenske etnične skupnosti žaljivimi parolami pročelje slovenske šole v 'središču mesta. Izpada sra izzvala obsodbo celotne go riške javnosti, italijanskih oblasti in slovenske maniši ne. Policija je sporočila, da je že uvedla preiskavo. I. V. Zadnje vesti Jarring se bo vrnil v Moskvo Evropsko ravnovesje To je bila glavna točka sedanjega zasedanja skupščine Zahodnoevropske unije, ki bo danes končano v Parizu OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 18- nov- (Po telefonu). Francoska vlada je z zadovoljstvom sprejela na znanje parafiranje poljsko-nemškega sporazuma v Varšavi. Tako so danes objavili vrarizu in izrazili prepričanje, da bo to služilo popu-ščanju splošne napetosti v Evropi. Stališče je tem , aktualnejša, ker bo francoski premier Chaban Delmas meseč^uradno obiskal Poljsko. še ta Vprašanje ravnovesja v Ev. ropi je bila glavna točka na dnevnem redu tridnevnega zasedanja skupščine Zahodno-, evropske unije (ZEU), ki se bo zaključila jutri v pariški palači lena. Državni sekretar v francoskem zunanjem ministrstvu Jean de Lipkowski je na skupščini ZEU danes izjavil, da bi bilo v Evropi vse zelo lahko rešljivo, kakor hitro bi razvozljali berlinski vozel. Nadaljevati s politiko popuščanja napetosti na vzhodu, obenem pa obdržati odprte oči in nikakor ne nasesti enostranskemu zmanjšanju sil NATO — to je bila v ostalem osnovna misel v sinočnjem govoru generalnega sekretarja NATO Manila Bro-sia na zasedanju ZEU. Brosio je predlagal, naj vse države članice NATO zato povečajo svoje izdatke za obrambo za 5 odstotkov. Menil je, da Sovjetska zveza s svojim načrtom za sistem evropske varnosti skuša doseči minimalni cilj s tem. da utrdi sedanji status quo v Evropi, maksimalni pa v tem, da dokončno izrine ZDA iz Evrope, »kar bi imelo za posledico politično, gospodarsko in vojaško dominacijo SZ v Evropi.« Kljub temu pa tudi pred. stavnik NATO, tako kot tudi francoska vlada, ni bil proti sklicanju konference o evropski varnosti, seveda pod pogojem »da bi bila dobro pripravljena«. Ni brez značilnosti, da je na podlagi Brosiovega poročila skupščina Zahodnoevropske unije v svojih zaključnih priporočili glede evropske 1 varnosti prvič Izrazito ome- nila tudi vlogo neuvršenih dežel pr; urejanju ravnovesja v Evropi, saj je dala pobudo aa »uspostavitev stalnega posvetovalnega mehanizma med članicam, NATO. varšavskega pakta in evropskimi neuvrščenimi državami.« Vprašanja evropskega in svetovnega ravnovesja z druge, to je gospodarske in finančne plati, so te dni rešetali tudi v drugi palači v Parizu, v centru OECD v četrt, Muette. Toda medtem, ko so v začetku zasedanja te mednarodne organizacije za gospodarstvo in razvoj ob alarmu generalnega sekretarje Van Leneppa o splošni nevarnosti inflacije šli tako daleč, da so govorili že o možnosti popuščanja v načelu polne zaposlitve, so zdaj ob koncu zasedanja političnega komiteja OECD vendar sprejeli sklep, da inflacijske nevarnosti ne kaže dramatizirati in posploševati ter da Ugledni italijanski kirurg v Ljubljani LJUBLJANA, 18. nov. — V soboto 21. .novembra bo prišel v Ljubljano ugledni ica lijanski maksilofacialni kirurg in urednik enega največjih italijanskih strokov-nomedicinskih časopisov »Gi-omile di Stomatologia delle Venezie« profesor dr. Miche-le La Grassa iz Padove. Na biotehnični fakulteti bo v sodelovanju z docentom dr Simčičem opravil tmplantaci jo umetnega zobovja v skladu s najnovejšiml dosežki medicine in tehnike. brezposelnost nikakor ne bi mogla prispevati niti k finančni, še manj pa k politični stabilnosti v Evropi in svetu. BOGDAN POGAČNIK Pogovor Rogersa z Ebanom Izjava Moše Dajana v zvezi s pogajanji o Srednjem vzhodu VVASHINGTON, 18. nov (AP-Reuter). Izraelski zunanji minister Aba E ban m minister Rogers sta se danes sestala v Washingtonu; govorila sta o možnostih za ponovne mirovne pogovore o Srednjem vzhodu. Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da bi bil -za nadaljevanje mirovnih pogovorov, če bi sklenili nov sporazum o premierju, še preden bi potekla sedanja prekinitev ognja. General Dajan uradno ni omenil umika egiptovskih raket, kar je bil doslej izraelski pogoj Opozoril pa je. da bi bilo treba sporazum skleniti pod ameriškim 'nadzorstvom, ne pa pod pokroviteljstvom odposlanca OZN Jarringh. Obsojena ugrabitelja VARŠAVA. 18. nov (Tanjug) — Danes so na Poljskem obsodili dva ugrabitelja na 6 let strogega zapora, kpr sta hotela 4. septembra ugra biti potniško letalo na Uniji . Sceczin—'Varšava in ga prisl I liti, da bi odletel na Švedsko. Jarring je čakal od okto1 bra, da bi se mirovni pogovori obnovili ZDRUŽENI NARODI, 18. nov. (Reuter) — Generalni sekretar OZN U Tant je sporočil nocoj po svojem predstavniku, da se bo posebni odposlanec svetovne organizacije na Srednjem vzhodu Gunnar Jarring vrnil v Moskvo, kjer bo opravljal dolžnost švedskega veleposlanika vse dotlej, dokler se ne bodo obnovili mirovni pogovori o Srednjem vzhodu. t Predstavnik je prav tako dejal, da je veleposlanik Jarring pozval Izrael, naj se udeleži mirovnih pogovorov, od koder se je umaknil, češ da je Egipt prekršil sporazum o prekinitvi ognja. Jarring je čakal v New Yorku od srede oktobra, da bi se pogovori obnoviU. ZAR in Jordanija sta izrazili pripravljenost, da bi se pogovori nadaljevali, Izrael pa je kot pogoj zateval, da se »odstrani« omenjena kršitev prekinitve ognja. • Po besedah predstavnika svetovne organizacije se je U Tant strinjal z Jarringom, da »je zanj malo dela na sedežu OZN, dokler se pogovori ne obnovijo« in da se lahko vrne v Moskvo ter opravlja veleposlaniško dolžnost. Streljanje v Amanu AMAN, 18. nov. (AFP) — V glavnem mestu Jordanije Amanu se je nocoj slišalo streljanje v različnih četrtin mesta. Neki oficir jordanske armade je izjavil, da so baje palestinski komandosi napadli več policijskih postaj. Ulice v Amanu so popolnoma prazne, v nekaterih delih mesta pa ni elektrike. Ču En Laj sprejel sovjetskega veleposlanika PEKING. 18. nov (TASS) — Kitajski premier Cu En Laj je sprejel danes novega sovjetskega veleposlanika v Pekingu VasUija Tolstikova. Sestanka so se udeležili kitajski namestnik ^zunanjega ministra Ciao Kuan Hua in novi kitajski veleposlanik v Sovjetski zvezi Liu H sin Cuan, šef oddelka za Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske države v kitajskem zunanjem ministrstvu Ju Can in funkcionarji sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. Defnonstracije študentov v Italiji RIM, 18. nov. (Reuter) — V večjih italijanskih mestih so bile danes demonstracije, katerih se je udeležilo več tisoč študentov. Zahtevali so boljše pogoje na šolah in univerzah. Prišlo je tudi do spopadov med študenti in policijo, več študentov je bilo tudi aretiranih. Sestanek Brežnjev-Husak MOSKVA, 18. nov. (TASS) — Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev se je sestal danes v Moskvi s prvim sekretarjem CK KPC Gustavom Husakom. Pogovarjala sta se o sodelovanju med obema partijama in državama ln nekaterih mednarodnih problemih. Dinar se v Zurichu utrjuje- ZURICH, 18. nov. (Reuter) — Na zUriškem trgu tujih valut se je včeraj pokazalo nekaj več zanimanja za večje dinarske bankovce. Zaradi tega je njihov kupni tečaj skočil od 30,25 na 30,50, prodajni pa od 31 na 31,25 švicarskih frankov. Kar pa zadeva manjše dinarske bankovce, pa je njihov tečaj s švicarskim frankom ostal nespremenjen. Poziv 2a pomoč Pakistanu ZDRUŽENI NARODI, 18. novembra (Reuter) — Danes je 42 držav, med njimi tudi Jugoslavija, predložilo resolucijo generalni skupščini, da bi proučili vprašanje poziva vsem državam sveta, da bi dale »splošni prispevek za pomoč žrtvam katastrofe v vzhodnem Pakistanu«. Fond za pomoč, ki ga ima na razpolago generalni sekretar U Tant, je omejen na 20.000 dolarjev. Resolucija pa se zavzema, da bi se generalna skupščina izjasnila, da so dosedanji ukrepi neustrezni za pomoč pri velikih nesrečah. Železniški promet med Turčijo in Evropo odprt ISTANBUL, 18. nov. (AP) — Funkcionarji turških železnic so nocoj sporočili, da je po enomesečni prekinitvi ponovno odprt železniški promet med Turčijo in Evropo. Do obnovitve prometa je prišlo po sklepu Grčije in Bolgarije, da ukineta karanteno, ki so jo uvedli zaradi kolere v Turčiji. Potniki, ki imajo dokumente, da so bili cepljeni proti koleri, lahko potujejo čez Bolgarijo in Grčijo, seveda pa se ne smejo v teh državah zadrževati. Spopadi s policijo v Madridu MADRID, 18. nov. (Reuter) — študentje v Madridu so danes nadaljevali z demonstracijami proti policijskemu nasilju in sojenju šestim Baskom, za katere trdijo, da bo tožilec zahteval smrtno kazen. študentje pravne, ekonomske in kmetijske fakultete so že včeraj protestirali, ker so pretepli neko študentko, za katero trdijo, da je za posledicami tudi umrla. Uradno pa trdijo, da je študentka umrla zaradi srčne kapi. V Madridu je prišlo danes do spopadov med demonstranti in policijo, študentje so s kamenjem napadli policijske avtomobile. Med demonstracijami je bilo več ljudi aretiranih. Prihodnji petek glasovanje ZDRUŽENI NARODI, 18. nov. (Reuter) — Generalna skupščina' Združenih narodov se je danes strinjala, da bo prihodnji petek glasovanje o sprejemu LR Kitajske v svetovno organizacijo. Tukajšnji opazovalci' pričakujejo, da bo rezultat tega glasovanja najbolj tesen po 1965. letu, ko je bil Izid glasovanja 47 . za in 47 proti sprejemu LR Kitajske v OZN. Predlagatelji te resolucije napvedujejo, da bo predog za sprejem LR. Kitajske v svetovno organizacijo prvič sedaj dobil običajno večino. Nasprotniki, ki jih vodijo ZIDA, pa računajo, da bo ponovno potrjena proceduralna resolucija iz 1961. leta, s katero so zahtevali dvetretjin-sko večino za sprejem, kar pomeni, da bodo ponovno preprečila akcijo, da bi LR Kitajska postala član svetovne organizacije. Telegrami TITO SPREJEL KOŠUTICA — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel izrednega in pooblaščenega jugoslovanskega veleposlanika v Somaliji Sinišo Košutiča, ki odhaja tja na službeno mesto. ODLOŽENI POGOVORI — BERLIN. Pogovori o blagovni menjavi med delegacija ma NDR in Jugoslavije so odloženi za nedoločen čas, in sicer na predlog NDR. Pristojni organi se bodo še dogovorili o teni, kdaj se bodo pogovoru nadaljevali. Jugoslovanska delegacija je včeraj odpotovala iz Berlina. CEAUSESCU V BOLGARIJI — SOFIJA. Včeraj je prispela na obisk v Bolgarijo partij sko-državna delegacija Romunije, ki jo vodi predsednik državnega sveta in generalna sekretar romunske KP Nicolae Ceau-sescu. Podpisali bodo novo pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. ZAHODNOBERLINSKI ZUPAN PRI NI-XONU — VVASHINGTON. Predsednik Nl-xon Je sprejel v Beli hiši zahodnoberlin-skega župana Klausa Schtltza. Pomenek je tekel o pogajanjih štirih držav v zvezi 2 Berlinom. HASAN II. NA DE GAULLOVEM GROBU — RABAT. Mgroški kralj Hasan II. je včeraj odpotoval v Francijo, kjer se bo v Colombey les deux Eglisesu poklonil spominu Charlesa de Gaulla. DELEGACIJA KP SZ V ITALIJI — RIM Na povabilo CK KPI je prispela v Rim delegacija KP Sovjetske zveze, ki jo vodi član politbiroja CK KP SZ Arvid Meljše. CHURCHOVA IZJAVA — MEXICO. Ameriški senator Frank Church je kategorično izjavil, da je zdaj napočil trenutek za revizijo dosedanje medameriške politl-ke do Kube. »Ce ne bomo pravočasno pre-učili naše politike do Havane, nas bodo dogodki prehiteli.« KONFERENCA SOLIDARNOSTI — .STOCKHOLM. Sredi prihodnjega leta bo v Parizu ali Rimu velika konferenca solidarnosti z grško demokracijo. To so v Stockholmu sklenili predstavniki grških odborov iz 13 evropskih držav. SESTANEK — AMAN. Jordanski premier Vasfi Tel se Je s predsednikom visoke arabske komisije za nadzorstvo nad pre mirjem v Jordaniji Bahijem Ladgamom pogovarjal o ukrepih za uresničitev iordan-sko-palestinskega sporazuma o premirju. CAGLAYANGILOV OBISK — BUDIMPEŠTA. Turški zunanji minister Caglayan-gil je prispel na štiridnevni uradni obisk na Madžarsko. NE VIN NA FILIPINIH — MANILA. Predsednik revolucionarnega sveta Burme general Ne Vin je prispel v Manilo na tridnevni neuradni obisk. ROMUNSKO-ŠPANSKI ODBOR — MADRID. V španskem glavnem mestu so ustanovili odbor romunskih in španskih poslovnih ljudi. V njem so zastopniki kakih 100 španskih in 40 romunskih podjetij. POMOČ FOPLAVLJENCEM V VOJVODINI — BONN. Zahodnonemška humanitarna organizacija »Delavska zveza« za Bavarsko je poslala ček za 5000 zahodnonemških mark in nekaj odej in obutve za poplavljen-ce v Vojvodini. 90.000 JUGOSLOVANOV V AVSTRIJI — DUNAJ. Zdaj . je v Avstriji zaposlenih več kot 100.000 tujih delavcev, med katerimi je trenutno 90.000 Jugoslovanov. KOLERA V GAZI — TEL AVIV. V Gazi sta spet zbolela za kolero dva človeka. Pred tremi tedni so sporočili, da je v Izraelu in na zasedenem arabskem ozemlju epidemija te bolezni že zatrta. »KOZMOS 378« — MOSKVA. V Sovjetski zvezi so v torek izstrelili nov zemeljski satelit »Kozmos 378«. NEVARNO NAZADOVANJE — VVASHINGTON Ameriška industrijska proizvodnja je prejšnji mesec nazadovala za 2,3 odstotka, kar je največji mesečni padec v zadnjih 11 letih. PLINOVOD OD ZSSR DO ITALIJE — PRAGA. V kratkem bodo začeli polagati plinovod, po katerem bo do začetka 1973. leta tekel plin iz Sibirije čez češkoslovaško ozemlje do Avstrije in Italije. SOVJETSKO—FRANCOSKO SODELOVANJE — PARIZ. Sovjetska zveza bo sodelovala piri graditvi velike jeklarne v bližini Marseilla. Pa še to NE SAMO ODGOVOR — Ko je predsednik tolminske občinske skupščine na zadnji seji že mislil, da je prepričal odbornike, da komunalno podjetje ne more biti v celoti odgovorno, če s 400000 dinarji ne more zadovoljivo vzdrževati 125 kilometrov občinskih cest, jim je še obljubil, da jim bo predstavnik podjetja na prihodnji seji dal točne j ši odgovor Odbornik Ludvik Kuštrin pa ni bil zadovoljen: »želimo odgovor in popravljene ceste, tovariš predsednik!« SONCE vzide 07.03 zaide 16.27 VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 19. nov. 1970 ob 0,7. uri LUNA vzide 19 48 zaide 11.27 fW okluslja C«red«(Se:ciklona A anticiklona Vreme in temperatura 18. novembra 1970 kraji vreme ob 7. uri vreme ob 13. uri Ljubljana oblačno 5 oblačno 8 Planica poloblačno —3 poloblačno 3 8 mi Ji oblačno 4 tvuje 8 Kredarica poloblačno U megla —3 Man boi oblačno 9 jasno »3 Sl (;radpc oblačno —1 noolačno 7 Celje poloblačno 8 •»oloblačno 11 Novo mesto oblačno 5 oblačno 12 Koper oblačno 11 dežuje 11 Reka dežuje 10 Ježuje 12 Pulj dežuje 11 ležuje 13 Hvar oblačno 13 oblačno a5 Dubrovnik jasno 9 oblačno 13 Zagreb oblačno 10 oblačno 16 Beograd oblačno 7 •hlačno ■ 12 Sara levo poloblačno 0 . ooloblačno 8 Titograd oblačno 7 >blačno 10 Skoote * jasno —3 lasno 10 Celovec ■— — GradfC oblačno 1 lasno 12 Dunaj ■■ )p*Ve oblačno 2 ooloblačno 6 lf:1ano oblačno 7 -osi 7 Jenova oblačno 12 »hlačno tl •“•en ob'a.'no 6 i lob lačno j_ tflneb dežuje 8 'blačno 14 Rim oo« oblačno 13 '■'■ohiačno 18 Pan* ob'ačno 1. ležule 12' Berlin dežuje 4 ’°*U'e 7 Stockholm Moskva >b lačno oblačno 0 iblačno 1 Napoved za dsines: SLOVENIJA Pretežno oblačno bo, čez dan od zahoda padavine Temperature ponoči med 0 ■ in 5, čez dan med 6 in 12. Izgledi za petek: hladneje in postopno izboljšanje »vremena. ^ JUGOSLAVIJA Ob Jadranu in na Hrva škem bo oblačno čez dan vmes padavine, v drugih kra jih Jugoslavije bo zmerno do pretežno oblačno, ob Jadranu bo pihal jugo. VREMENSKA SI IKA Atlantski frontalni valovi se usmerjajo nad srednjo Ev ropo Območje padi vin je da nes nastalo nad severnim Ja dranom :n nad zahodno Slo venijo. Hladna fronta se u smer ja ureko Francije proti Alpam in bo v četrtek do segla naše kraje AVTOBUSNA POSTAJA Foto: K. šelhaus Ljubljanska kronika HOTELI Precej polno — Sinoči Ob 19.30 so bili polni hoteli Belle-vue, Ljubljana transport in Turist, kcder sta sovjetska delegacija ter madžarski strokovnjaki. Drugi hoteli so bili polni 80 odstotno. KO BO PRIŠLA POMLAD Prostor ob križišču na Bav&rskem dvoru že dolgo čaka ,da bodo na njem zrasle stolpnice. Gradbeno podjetje Tehnika zatrjuje, da bo spomladi začelo graditi dve stolpnici, v katerih bodo predvsem poslovni prostori. v pritličju pa tudi trgovski in gostinski lokali. Zgraditi nameravajo še več stolpnic, za katere čas gradnje še ni določen. Upajmo, da se bosta spomladi pri Bavarskem dvoru končno res začeli vzpenjati vsaj prvi dve stolpnici. ' A. A. REŠEVALCI 235 prevozov — Včeraj so reševalci opravili 235 voženj in trinajstkrat pomagali ponesrečencem. Najdalj so peljali ▼ Kanal na Primorsko. OBVESTILO PORABNIKOM PLINA INA Zagreb je predvsem zaradi pomanjkanja nat te in tehničnih okvar v rafineriji Sisak in aeguzciinaži Ivanič grad skoraj popolnoma prenehala dobavljati surovine. Zategadelj smo do raoaljnjega prisiljeni ustaviti prodajo tekočega in močno zmanjšati proizvodnjo mestnega plina. Vse porabnike mestnega plina prosimo, da čimbolj varčujejo z njim, sicer bomo primorani ananjšatc tlak do take mere. da plina sploh ne bo mogoče uporabljati. Da ne bi prišlo do nesreč, naj plinski plameni ne gore brez nadzorstva Ce plamen ugasne. kar vetja zlasti za prižigalne plamenčke pri boj-lerjih in pečeh, je potrebno plinsko pipo pred aparatom zapreti, plin pa prižgati šele. ko se tlak poveča. Potrošniki ne smejo poskušati prižgati plina pri boj-lerjih, ko je odprta pipa za toplo vodo. ker utegne priti do eksplozije. Trenutno nimamo zadostnih informacij, kdaj bodo prenehale težave pri dobavi plina, vendar bomo porabnike obvestili takoj, ko bodo dobavo surovin spet uredili. PLINARNA LJUBLJANA PREBIVALSTVO Rojstva — V obeh porodnišnicah je osem mamic praznovalo cb srečnem dogodku — povile so 4 deklice in prav toliko dečkov. Najtežja novorojenčka sta se rodila v klinični porodnišnici; punčka je zbrala 3800 gramov, fantek pa 25 gramov manj. , Poroke — Včeraj so na Magistratu sklenili tri zakonske zveze, jutri pa si bosta nadela zakonski jarem dva para; danes ne bo nobene poroke. Pogrebi — Na Zalah se bodo svojci poslovili od Ane Mi-ljavec, 77-letne gospodinje (ob 12. uri); Silvije Lozar, 78-letne gospodinje (ob 12.30); Ludvika Zajca, 69-letnega upokojenca (ob 13.15); Adolfa Studnčnika, 67-letnega upokojenca (ob 14. uri); Edvarda Virka, 83-Ietnega upokojenca (ob 14.45); Josipa Lui-na. 7.5-1 etnega upokojenca (ob 15.15) in Marina Linča, 81-Ietnega upokojenca (ob 16. uri). SEJEM SMUČARSKE OPREME Smučarski klub Novinar bo od 3. do 10. januarja 1971 organiziral pod vodstvom smučarskih učiteljev tečaj v Kranjski gon. Prijave sprejemajo vsak torek in petek od 14 do 16. ure v prostorih društva novinarjev, Vošnjakova 3. SK Novinar bo tudi letos, in sicer 26. t. m., 3. in 10. decembra organiziral na Vodnikovem trgu tradicionalni sejem smučarske opreme. SK NOVINAR Žejna nemška grla Slovenija vino pošilja 5.700 hektolitrov vina v' Zahodno Nemčijo LJUBLJANA, 18. okt. Te dni bo iz Ljubljane ▼ Bingen am Rhain odpeljalo enajst vagonskih cistern vina, Id ga Slovenija vino pošilja poslovnemu partnerju »Backe«. Kar 5700 hektolitrov rdečega vina iz okolice Prizrena bo potovalo v ZRN en dan, tam pa bodo kapljico ustekleničili. * Prevoz vina s cisternami v tako velikih količinah je prvi tak primer pri nas. Posebne vinske cisterne je dalo v najem švicarsko podjetja »Ennewa«, pri tridnevnem polnjenju v Ljubljani pa Je bil navzoč tudi njihov po- sebni zastopnik. Vino mora biti za tako dolgo potovanje psebej pripravljeno — stabilizirano m očiščeno, tako da zaradi prevoza kakovost pijače ne bi bila slabša. Pravni red — nevzdržen Enotna politična stališča Ljubljane 6 razvoju stanovanjskega gospodarstva — Oblikovala sta jih mestna konferenca socialistične zveze in sindikat *— Bogata žetev javne razprave LJUBLJANA, 16- nw. Betov Javne naprave o izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva ▼ Sloveniji je nedvomno bogata- Dokopali smo se do Merilnih pozitivnih stališč, mnenj, predlogov m pripomb, ki naj nam bi bili vodilo pri nadaljnjem urejanju te pereče problematike. Res je sicer, da so nekatera stališča in predlogi tudi protislovni, toda bistveno je, da je javna razprava opozorila na nevzdržen pravni nerod na stanovanjsko komunalnem področju, s katerim se mora nate družba odločneje spopasti. Mestna konferenca SZDL in predsedstvo mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljane sta na skupni seji filtrirala sta stališča in predloge, nekatere dopolnila in jasneje opredelila, nato pa jih sprejela kot enotna politična izhodišča Ljubljane, upošteva- joč predvsem tri problemska področja nadaljnje graditve stanovanjskega sistema in politike, in sicer: financiranje 7 stanovanjskem gospodarstvu, vloga občin in mesta v stanovanjski politiki ter samoupravljanje v stanovanjskem gospodarstvu. Pomaranče so že tu Na trgu le zmrznjene morske ribe LJUBLJANA, 18. nov. Na Zglavnem živilskem trgu so se pojavile že tudi pomaranče. Kot so vedele povedati prodajalke, so prišle iz Grčije. Prodajali pa so jih po 5,50 in 6 dinarjev kilogram. Po toliko so prodajali tudi limone, ki jih je na trgu dovolj, in grape fruit. Po 5,40 so bile banane, ki pa niso bile pri vseh prodajalcih enako lepe. Na trgu je še precej suhih sliv od 3,50 do 4,50 dinarja za kilogram, suhe fige so po 7 dinarjev, grozdje je po 4 in 5 dinarjev kilogram. Kostanja na trgu nj bilo ravno veliko, prodajali pa so ga po V spomin dveh herojev Sestanek odbora za proslavo, ki bo prihodnje leto v Šentjanžu LJUBLJANA, 18. nov. — Sinoči se je v Ljubljani sestal odbor za proslavo 30-letnice smrti narodnih herojev Milana Majcna in Janče ta Mevžlja, ki bo 29. oktobra prihodnjega leta v Šentjanžu. Proslava naj bi imela republiški pomen. , Ob tej priložnosti bodo v središču kraja pri rojstni hiši Milana Majcna odkrili približno štiri metre visok spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Predstavljal bo oba borca, ki sta se junaško upirala četi Nemcev. Ta njun odpor v vasici Murni ce pri Šentjanžu je postal legendaren zgled borcem v NOB. Na sporne-nikovem podstavku bo vpisanih še približno 60 partizanov, ki so padli v Šentjanžu in okolici. Na seji odbora so se dogovorili še o nekaterih drugih vprašanjih. Sklenili so, da bo treba zavarovati razvaline hiše v Mumicah. Razen tega bodo tam postavili doprsna kipa obeh junakov. Plastiki bo izdelal domačin, kipar Jule Renko, načrt za uredi-teva okolja pa arhitekt Boris Kobe. V osnovni šoli Milan Majcen v Šentjanžu bodo uredili muzejsko zbirko. Imenovali so še sekretariat odbora, v katerem so: Viktor Avbelj, Simon Sekirnik, Franc Krese-Coban, Jože Borštnar, Franci Kolar, Jože Setrajčič, Nace Majcen, Niko Šilih, Marjan Gabrič, Ma ra Rupena- Osolnik, in Bogo Gorjan. M. LEGAN 4 in 7 dinarjev kilo. Jabolkom leze cena kvišku. Najdražja so bila po 3,20 dinarjev kilo, čeprav je bila njihova cena zvečine okoli 2 dinarja kilo. Tudi mandarin je na trgu precej, niso pa najboljše kakovosti in je med njimi precej zelenih. Prodajali so jih večinoma okoli 7 in 8 dinarjev kilo. Zelenjavni trg je bil srednje dobro založen. Vsak dan več je kislega zelja in repe, ki ju prodajajo po 4 dinarje kilogram. Zelje v glavah je po 2 dinarja, ohrovt od 2 do 3 dinarje kilo, por po 5 in 6 dinarjev Po toliko so prodajali tudi zeleno. Brstični ohrovt je po 10 dinarjev kilogram, radič v glavah po 4 in 5 dinarjev kilo, pesa večinoma po 3 dinarje kilogram, solata endivija po 4 in 5 dinarjev kilo. Makedonski prodajalci so danes prodajali, kot kaže, zadnjo čebulo, ker odhajajo domov. Za kilo lepe čebule so zahtevali pol-drug dinar. Česen je bil od 7 do 10 dinarjev kilogram. V ribarnici so imeli sveže samo sladkovodne ribe. Tako so prodajali žive krape po 13 dinarjev, some po 24 din, smuč • je bil po 20 dinarjev In donavska ščuka po 12 dinarjev kilogram. Od morskih rib so imeli samo zmrznjene. V. K. Plenum zveze radioamaterjev Slovenije bo v Novem mestu V Novem mestu bo 6. decembra plenum Zveze radioamaterjev Slovenije, na katerem bodo govoril: o poživitvi dela v radioklubih ter o njihovem vključevanju v sistem splošnega ljudskega odpora. Povabili bodo tudi načelnike oddelkov za narodno obrambo iz d', lenjskih občin. Ob tej priložnosti bodo v zavodu za izobraževanje kadrov v Novem nr.-cstu odprli razstavo izdelkov Iskrinih obratov, oziroma tovarn z območja Dolenjske. Ljudska tehnika Je kot prirediteljica na ta način spodbudila delovne organizacije, da na razstavi prikažejo, kaj izdelujejo. I. Z. Oba mestna foruma se v svojih stališčih In predlogih zavzemata za stabilizacijo vseh ekonomskih gibanj . za omejitev obsega inflacije ter realno porabo, sicer smernice te resolucije ne bodo dosegle želenih uspehov. Podpirata uresničevanje zvezne resolucije iz leta 1965 in izhodišč slovenske resolucije o postopnem uvajanju ekonomskih stanarin ob sočasnem uvajanju diferenciranega subvencioniranja stanarin, saj je to zahteva današnjega dne. Takšna usmeritev nima samo enakomernega pomena, ampak tudi globlje politične in socialne učinke, pelje predvsem k enakopravnosti občanov in odpravi vsakršnih privilegijev. Podpirajo tudi oblikovanje skladov za financiranje solidarnostnih nalog in da pri zbiranju in delitvi sredstev in oblikovanju meril zagotovimo kar največji vpliv samoupravnih organov krajevnih skupnosti, izplačevalcev osebnih dohodkov, pokojnin in invalidnin ter drugih zainteresiranih. Poleg subvencioni- ranja stanarin naj bi uveljavili tudi premiramje namenskih hranilnih vlog in olajšave pri ■odplačevanju posojil občanom določenih socialnih kategorij, da hi spodbudili večje zanimanje za varčevanje. Nadalje je treba proučiti vprašanje subvencioniranja nosilcev stanovanjske pravice v zasebnih hišah In lastnike zasebnih stanovanj zavezati za vzdrževanje. Kaže tudi proučiti, s kakšnimi davčnimi ukrepi bi bilo moč preprečiti neopravičeno osebno bogatenje na račun oddaje stanovanj podnajemnikom. Vsa sredstva, izločena za stanovanjsko graditev, naj bi uporabljali po enotnih merilih prek poslovnih bank, da bi zagotovili namensko porabo. Vsa sredstva pa, ne glede na to, kdo jih vlaga za stanovanje, naj bi oprostili davščin. V javni razpravi so izrazili bojazen, da občine ne bodq mogle opravljati svoje funkcije zaradi pomanjkanja materialnih sredstev in ustreznih kadrov. Zato velja tem večja pozornost mnenju, da je vsekakor treba sistemsko omogočiti dotok materialnih sredstev za tiste naloge, ki naj hi jih družbeno politične skupnosti uresničevale na stanovanjskem področju. Nadalje se mestna konferenca in mestni sindikati Ljubljane zavzemajo za pravično odškodnino za zemljišča in da o tem čimprej pripravimo zakon. Glede zemljiške politike pa vztrajajo, naj z zesm-mljišči splošnega ljudskega premoženja razpolagajo izključno - politične skupnosti, sicer lahko pričakujemo nepopravljive posledice. Tudi stanovanjske zadruge naj bi imele v prihodnosti ustrezno mesto. Stališča, predlogi in pripombe mestne konference SZDL in predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, izražajo težnjo, da bi iz javne razprave izdvojili vse tiste predloge in pobude, ki naj bi jih upoštevali pri nadaljnjem razvoju stanovanjske graditve v Ljubljani, s katero smo, kot je znano, v velikem zaostanku. O sprejemu teh stališč in predlogov bosta jutri odločala na skupni seji mestna konferenca SZDL in predsedstvo ljubljanskih sindikatov. MARIJA ROBEK Ne gre za poslovno kolonijo Elektrožaga iz Nove vasi se je pripojila h Gramexu Ljubljanski Grame* In obrtno—proizvodno podjetje Elektrožaga iz Nove vasi pri Cerknici že vrsto let uspešno sodelujeta- Ta notranjska gospodarska organizacija odpošlje na Gramexov naslov kar osemdeset odstotkov svojih izdelkov- Tako ni nič presenetljivega, da se je 80-članski delovni kolektiv pred dnevi na referendumu soglasno (le en glas je bil za »ne«) odločil za pripojitev k ljubljanskemu trgovskemu podjetju. Od prvega januarja prihodnjega leta bomo novovaški Ele-ktrožagi pravili (Gramexova) proizvodna enota Novo-lit. V Elektrožagi izdelajo letno okrog 500.000 kvadratnih metrov heraklit plošč, po katerih je zaradi njihove široke uporabnosti že tolikšno povpraševanje, da s sedanjimi zmogljivostmi preprosto ne morejo izpolniti vseh naročil. Da je njihov položaj še mučnejši, pa v trenutnem položaju tudi ne morejo pričeti s stalnim izdelovanjem drugega sodobnega in cenjenega gradbenega materiala — novolit plošč, katerih proizvodnjo so v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala že povsem osvojili. Leu ni dohodek potegne nad pet milijonov dinarjev. »Morava« v »Drini« tudi v Beogradu BEOGRAD — Pred časom smo poročali, da so v Ljubljani v trafiki pred Figovcem prodajali cigarete »Drina«, v ovojčkih pa so bile cigarete »Morava«. O podobni napaki poročaju tudi iz Beograda. V Združeni tobačni tovarni Niš domnevajo, da je prišlo do napačnega polnjenja v tovarni. Vsem-ki so kupili zamanjane cigarete, bo tovarna dala prave. Res čila, zlata jesen LJUBLJANA, 18- nov- V soboto, 14. novembra, sta se zakonca Stražar, 75-letna Jožefa in 74-letni Lovro, Na klančku 2, ▼ družbi svojih najdražjih, po petdesetih letih ponovno zavrtela ob taktih poročne polke. Lovro se je rodil ▼ Cepi j ah pri Domžalah in ostal na domači kmetiji do začetka prve svetovne vojne, ko je bil poklican k vojakom. Vojna vihra ga je zanesla na rusko fronto, nato Je bil premeščen na soško, od tu pa je ponovno zajadral v Rusijo — v ujetništvo. Preko Odese in Carigrada se je leta 1919 vrnil v domovino. Tedaj se mu je, oko prvič ustavilo na brhkem dekletu — Jožefi Gostinčar iz Znojic in 10. novembra 1920 ji je v Brdu pri Lukovici nataknil zlat obroček. Kmalu po poro- »ZLATA« ZAKONCA STRA2AR Foto: E- Selhaus ki sta se mladoporočenca preselila v Moste in Lovro se je zaposlili pri ljubljanskem tramvaju kot voratik in sprevodnik, vendar je zaradi sodelovanja pri stavkah izgubil službo. V teh najtežjih letih pa mu je Jožefa rodila kar pet otrok: 1921. Marijo, 22. Jelko, leto kasneje Franca, 1925. se Jima je rodil Jože, pet let za njim pa je prijokala na svet še Slavka. Ko je izbruhnil drugi svetovni požar. Stražarjeva družina ni držala križem rok — vsi so na terenu po svojih močeh pomagali partizanom. Lovra in starejšega sina so j salo, Zavoljo vse večjega pritiska kupcev in vedno pogostejše uporabe sodobnih gradbenih elementov so v Elektrožagi široko odprli oči. Ce ne bi dovolj zgodaj pomislili na modernizacijo in razširitev svoje proizvodnje in bi še naprej delali v okviru zdajšnjih zmogljivosti, bi gotovo kmalu zašli v težave. Pravočasna skrb je toliko bolj utemeljena, če upoštevamo, da je Elektrožaga edina slovenska izdelovalka he-raklitnih plošč. Lučka Lambergar, ki v Gramom vodi splošni sektor, nam je o tem trgovsko-proizvodnem spoju pripovedovala: »Tu gre za zdravo povezovanje dveh podjetij. Elektrožaga se s to združit- vijo ne rešuje iz morda pogubnega položaja, marveč se odloča le za obliko tesnejšega poslovno-tehničnega sodelovanja, ki ji bo tudi v prihodnosti zagotovilo primerne delovne uspehe. Posebna komisija predstavnikov Elektrožage, Grameza in Zavoda za raziskavo materiala, že pripravlja načrte za na-daljni razvoj proizvodne enote Novolit.« B. DOLNIČAR Shramba za umetno podnebje LJUBLJANA, 18. nov. — Spodnji del Dvornega trga ob Ljubljanici so že na začetku tedna ogradili in tako zaprli promet s Čevljarskega .mostu. Komunalno podjetje Kanalizacija bo tukaj začelo graditi zbiralnik za vodo, ki bo v poletnih mesecih ohlajala prostore v stolpnicah na Trgu revolucije. Oskrbovanje hladilnih naprav z Ljubljanico je namreč najcenejše. S podjetja Kanalizacija nam danes niso utegnili dati podrobnejših podatkov. Zbiralnik bodo gradili približno do aprila. A. A. Za tisoč otrok Tudi v prihodnje dobro pripravljena letovanja mladih Bežigrajčanov Letos je bilo v kolonijah in sploh na letovanjih več mladih Bežigrajčanov kot lani, čeprav so se precej zvišali stroški. Vsi otroci iz družin, katerih dohodek ni večji od 300 dinarjev na enega člana so letovali brezplačno. Vsega skupaj so poslali na letovanja 995 šolskih in predšolskih otrok. 1942. leta Italijani zaprli in že marca istega leta odpeljali v internacijo, kjer sta ostala do kapitulacije Italije. Po vrnitvi je jubilant ostal ▼ Ljubljani, sin pa je odšel v partizane. Ne dolgo po njunem prihodu pa so na vrata Stražarjevih potrkali Nemci in odpeljali hčerki Marijo in Jelko v Ravensbrtick. Tudi Lovro ni bil dolgo na svobodi — 1944 Je moral v konfi-nacijo v Baden-Baden. Vojna se je za Stražarjevo družino srečno končala