JPomenki o slorenskem pisanjt. zuz, U. Kadar berem čes. šiechta (coll. der Adel), šlechtak (armseliger Edelmann), šlechetny (edel — miithig — sinnig), bi mislil, da kranjska beseda ,,žlelrt" ni tako ,,schlecht", kakor ljudje menijo! Kaj pa Mikiosič uči o besedah žlahta, žlahten, ali žlahen? '- 7'. V slovarju pravi ob kratkem: peregrinum pol. šlachta". Ua je to rea, se kaže tudi iz tega, da Jugoslovani, Hrovatje in Serbljanje, te besede nimajo; in kakor Ladislav žlahtni (nobilis}, tako razlaga Jarnik plemenit-ni k (Edler v. Geschlechte; v. vielen Ahnen). In že Murko piše, da je plemenit lat. generosus, da nam toraj nadomestuje popolnoma tujko ,,žlaliten" v duhovnem in telesnem pomenu (nobilis, cognatus), stsl. plemg (semen, soboles, generatio, genus, tribus) cf. pl - plV, pol. plenny fertilis, nsl. plenjati, žito plenja, je plenovito, plod itd. U. Rojaki smo si t. j. v rodu namesti sorodniki ali sorodovinci, nasprot teiuu, kar zazaamnja krajan, deželan, der- žavljan. Ali ni neroden morebiti nem. ,,ungeschlacht", kar je po nekterih krajih rod-a-o samo po sebi (Avirsch, unglatt)? Lepa je beseda blagorodni, blagorodstvo v prej omenjenem sniislii; vendar se mi zdi neslovensko rabiti na pismili do kmečkih ali nižih stanov naslov: ,,Blagorodni, Vaša Blagorodnost" itd! T. V tem sem prav tvoje misli, in dosti čestno se glasi na pismu naslov: Gospod I. 1., brez pridevka. To je slovensko. Pridevki: Visoko čestiti ali visoko učeni in blagorodni ali visoki vredni — se mi zdijo tuji. Pišem tedaj naj raji ali samo gospod, ali pa pridenem blagi ali čestiti gospod. Blag mi zaznamnja človekovo notranje, duhovno vrednost, čestit ali častit pa vnanjo, svetovno veljavo. Kadar pa gre komu posebna čast ali ga hočem posebno povzdigniti, zapišem Preblagi ali Prečestiti v tretji stopnji. U, Ceterte pa Slovenec nima vcč! Se ve, da je v (em spisji razlika po stanovih, vendar so imenovani naslovi ali napisi naj lepši in naj navadniši. — Blagi, čestiti pa tudi blagorodni so bili Slovanom p. knezi, župani, pani in bani, vojvodi, zemani in žlahtniki ali plemiči, o kterih sva doslej govorila. — Imeli so Sloveni nekdaj, si djal, svoje deržave in svoje narodne vladarje, velike kneze in župane, dokler si niso dobili kraljev, carjev ali cesarjev. Ponieniva se tedaj slednjič, ako te je volja, nekoliko še o teh slavnih in svetlih gospodih, preslavnih in presvetlih oblastnikih! T. Kralj, piše Miklosič, je novoslovenska pa serbska oblika, stsl. kral' rex, pol. krol oserb. kral lit. karalus ngr. ytQ«X7jg, xQalhŁa duc. alb. kralj magy. kiraly . . cf. germ. karl i. e. carolus magnus. vocabulum hoc in antiquioribus codicibus non legitur. — Norum est, ima Kopitar (glag. cloz.), Dobrovio videri factum e germ. Karl, sicut cesar etKaiser eOaesaris nomine. — In Dobrovski pravi (Inst. ling. slav.) nvox a Caroli magni nomine Karl per transpositionem nata apud Slavos, eo fere modo, quo illi brada pro Bart, mraoior pro niarmor dicunt. Durichius ab armenico karol potens valens, Orzechovius a Kolgavog deducere maluerunt; clariss. Linde origine slavicam esse vocem contendit, cum etiam ecclesiasticam kral' sibi persuaserit. Atqui in Iibris sacris rex nuspiam kral', sed ubique car' appellatnr etc. U. Linde toraj meni, da je kralj beseda slovenska? Tudi naš Linhart ugiba, ali ni iz ,,karati" ali pa namesti ^krajel" t. j. gospodar kacega ,,kraja!" — Kaj pa mi je misliti o besedah car in cesar? T. Car1 rex, vox peregrina, sed ab annis plus mille civitate donata, piše Dobrovski; inde carica regina, carsk, carskij regius, carstvo et carstvije regnum; car'grad urbs regia (ConstantinopolisJ. — Cr' nescias utrum sit zoi car' compendium, an rov cesar'. Equidem cum Ostromiriano malini cesar' et hic, utpote magis pannonicum; car' enim nobis quidem videtur remolior contractio et recentior. Kop. glag. cloz. •— {j a r' fiao-devg impe rator; car' et csr'; cf. cesar' e gr. xaiffao lat. caesar; cesar' (bunltvg imperator; cesarič, oserb. khezor e germ. goth. kaisar lat. caesar: dobr. idem esse ac x«rff«f negabat, donee russi ei in codicibus saec. XI. ostenderent c'sar'. Mikl. V. Tedaj niislijo učenjaki naši, da je car gotovo iz c esar le skrajšano ime; drugi pa menijo, da je iz tatarskega car t. j. Steppenherr (Ducliinski cf. St. Zaranski); spet drugi, da je car v jutrovskih jezikih navadni pristavek p. Nebukadnecar, t. j. nNebu godni car"!! T. L. 1853 je pisal v starozgodovinskih pomenkih bistri Davorin: Caesar, kteri si je prizadeval rimsko moč povisati na nar veči stopnjo, je hudo ravnal s premaganimi narodi in od njega premaganemu noriškeniu in panonskemu Slovencu še je ostalo njegovo ime za pomen cesarja, kakor severnoslovanskim narodom ime njihovega premagavca Karla za pomen kralj a. Resnično je moje terdenje, zakaj v dogodivščini slovanske deržavne sostave, ktera je pri vseh bila zmirej ljudovladna, zastonj išemo tega imena, kakor tudi v slovanskem jeziku zastonj korenike besed cesar in kralj. Beseda car je prišla iz semitičkega jezika po Skitih, Sarmatih in Tartarih v slovenski jezik (priraeri Nebukadnecar, Baltacar itd.) Car je sedaj naslov sploh ruskih vladarjev, ki so se do 16. stoletja imenovali veliki knezi p. Vladimira, Kijeva, Moskve itd.; nekdaj pa so se tudi vladarji Serbije in Bulgarije tako zvali. Zdaj pravijo ruskemu carju tudi ^samoderžec^ ali samovladar (aulokral), velikrat kar po lalinski ,,iniperator", in cesarici »imperatrica''. Zena careva ali carjeva je bila nekdaj imenovana carica, najstareji sin njegov in verojctni naslednik prestola carevega pa carevič, to jp, sin carov, in žena njegova, naslednica prestola, carevna, to je hči carova (Vid. Novic. 1855). U. Iz lal. Carolus se je olikalo Karol— Karel — Karl, in po slov. glasoslovnih pravilih kral-kralj; iz lat. Caesar po slov. cesar, in iz tega po skrajšavi car. Slovenci pišeino car — c&rja, kakor cesar — cesarja, Hrovatje pa car — cara, kakor sklanjajo tudi cesar — cesara, in posnemajo jih že nekteri Slovenci. T. Mično je, kar piše o teh imenih Jireček (Konighf. Hdschft. §. 3.): Aus dem Deutschen Karl ist nach eincnibekannten slavischen Lautgesetze slavisch kral und mit weiterer Umbildung polnisch kr61, russiscb korol geworden . . Der Name kral ist ferner nur jenen Slavenstammen gelaufig, vrelche das Konigtluim bei sicb nacli westlichen Vorbildetn ausgebildet liaben, niimlicb den BOhmen, Polen, Slovenen, Kroaten, ferner durch Uebertragung den Magyaren (kiraly, in alten griech. Urkunden xr>cdt]g) und den Kumanen (krajul fiir kraljul). Eussen, Euthenen und aucb Serben, denen das byzantinische Caesarenreich nither stand, haben bei sich den Nabmcn Car' (zusammongezogen fiir cesar', caesar) eingebtirgert; kral' und korol' gebrauchen sie nur von westlichen K^nigen (korol' nemeckij, českij, polskij, ugorskij; letzterer heisst bei den russischen Cbronisten aucli riks aus rex.) Utid was sagt Altmeister J. Grimm? «Der Eigenname Carl bat sich durcb die Erhebung der Mukischen Hausmeier auf den Thron iiljjer ganz Europa verbreitet, und wie Caesar bei uns (Deutsclien) zu Kaiser, ist er bei Slaven und Litauern in der Forin kral, krol, korol Benennung des Konigs geworden«. (Kecbtsalterthiimer §. 282).