IZ SIS OTROŠKEGA VARSTVA IN KULTURE
Število vrtcev raste
Temeljna naloga Skupnosti otroškega varstva je neposredna družbena skrb za otroka ob upoštevanju potreb in možnosti vsesplošnega družbeno ekonomskega in so-cialnega razvoja v občini in mestu. Kaj smo na tem področju naredili v letošnjem letu?
O tem smo se pogovarjafi z Mileno Smola, tajnico Skupnosti otroškega varstva in Ob-činske kultume skupnosti.
Programa priprave otrok za vstop v osnovno šolo, ki v skupnosti predstavlja zagotovljeni pro-gram, so bili deležni vsi otroci. 80-urni program za otroke v starosti od 4-5 let je bil izveden. v enotah WO in v 4 OŠ. Udeležba otrok je slaba, kar gre pripisati predvsem nepripravljenosti star-šev in dejstvu, da jevedno več otrok vključenih v WO.
V okviru zagotovljenega programa poteka tudi varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v enem razvojnem oddelku v DE Sonje Vidmar II (Murgle), kjer pa se žal tudi ugotavlja upad števila otrok. Obseg programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok v WO se je z izgradnjo VV objektov Kozarje in Rožna dolina povečal za 214 otrok. S pričetkom dejavnosti VV objekta Krim-Rudnik Galjevica pa se je obseg povečal še za 179 otrok. S prvim septembrom sta začela delovati tudi oddelka po 20 otrok v že zgrajenih objektih v Podpeči in Horjulu.
V dnevno varstvo in vzgojo je bilo 15. septem-bra vključenih 3346 otrok od skupno 7845 vseh predšolskih otrok v občini, kar predstavlja 42,55 odstotno vključitev vse predšolske generacije v občini. Število varstvenih družin je v letošnjem letu padlo od 22  na 20. Naloge dopolnilnega programa, letovanja, zimovanja otrok, otroška igrišča, izobraževanje staršev in kadra se letos niso razširjale. Dcnarno pomoč (otroški dodatek) prejemata v naši občini 1302 upravičenca za 3304 otrok. Iz programa samoprispevka III so izdelane programske osnove za VV objekte: Ig, Bonifaci-ja, prizidek Trnovo, Viško polje in Brdo.
Kakšno bo stanje prihodnje leto?
Višji otrošld dodatld
V  pjipravo otrok za vstop v osnovno šolo (gre za otroke, ki niso vključeni v WO) bo vključeno enako število otrok, torej 443. V vzgojo in var-stvo predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo v naši občini vključenih 7 otrok, 80-urni program za otroke od 4-5 let, ki niso vključeni v VVO bo zagotovljen vsem otro-kom. V WO bo v začetku leta 1983, verjetno pa se stanje do konca leta ne bo bistveno spremenilo, vključenih 3466 otrok, v varstvenih družinah pa bo varstva deležnih 129 otrok. Število upraviče-nih otrok do otroškega dodatka se v primerjavi z letošnjim letom ne bo povečalo, nasprotno, zelo se bo znižalo, povečal pa se bo znesek deharne pomoči, tako da bodo potrebna sredstva ostala skorajda v enaki višini. Koliko jih bo prihodnje leto upravičenih do porodniškega dopusta je se-veda nemogoče napovedati, povemo pa naj le, da je bilo teh upravičencev letos v naši občini 570, v celotni Ljubljani pa 6440.
Več društev - manj dejavnosti
S tovarišico Mileno Smola smo se pogovarjali tudi o stanju na področju kulture v naši občini. Kot nam je povedala, se je število kulturno-umet-niških društev v KS povečalo za novoustanovljeni KUD Vnanje Gorice, opaža pa se upad dejavno-sti obstoječih društev, saj se je število gledaliških skupin znižalo z lanskih 15 na letošnjih 10, med-tem ko je število pevskih zborov ostalo nespreme-njeno, število pevcev v njih pa se je povečalo. Zanimivo pa je, da raste zanimanje odraslih za folkloro.
Šolska kultuma društva so svoj obseg dejavno-sti močno razširila in tudi kvalitetno izboljšala raven izvedenih programov.
Krajevne skupnosti so se zelo skromno posluži-le možnosti priprave prireditev v okviru kulturne akcije, čeprav so bila sredstva zagotovljena. Prire-ditve so bile namreč le v enajstih KS.
Število amaterskih knjižnic se v letošnjem letu sicer ni povečalo, razširila pa se je njihova dejav-nost. Razširila se je tudi dejavnost matične knjiž-nice »Prežihov Voranc«, medtem ko je potujoča knjižnica ostala na isti širini dela.
Občinska kultuma skupnost in občinska zveza sta si preko svojih delegatov prizadevali, da se je v letošnjem letu iz združenih sredstev za investicij-
sko vzdrževanje pri Ljubljanski kulturni skupno-sti omogočilo urejevanje prostorov za kulturo: Kulturni dom Šentjošt, Zadružni dom Velike La-šče, Gasilski dom Zelimlje, Zadružni dom Barje, Gasilski dom Brezovica, Zadružni dom Dobrova, Dom družbenih organizacij Galjevica, Gasilski dom Golo, Kulturna dvorana v Iški vasi, Kulturni dom Kozarje in Kulturni dom Trnovo. V resoluci-ji za leto 1982 je bila navedena tudi ureditev prostorov za kulturo v KS Notranje Gorice, Pod-peč in Ig, vendar ni izvedeno, ker te KS niso predložile; potrebnih programov.
N. L. Č.