Našim malčkom (Nadaljevanje) Opatov poslanec Ko sta se meniha pogovarjala, je nastal na dvorišču med hlapci velik hrup. Po skrivnem rovu je bil prilezel v samostan Samol in padel hlapcem v roke. Marko je šel pogledat, kaj je in cigan mu je povedal, kar mu je bil naročil opat. Seveda ciganu skraja nihče ni verjel in šele, ko je pokazal v potrdilo opatov prstan, so se začeli posvetovati, kako bodo ponoči po skrivnem rovu odšli iz samostana in izvršili opatovo naročilo. Cigan je nato povedal, da je Jurij Kozjak poveljnik janičarjem pred samostanom. Strme je Marko poslušal to nenavadno ve- selo, pa vendar grozaio novico. Hotel je kar takoj iti v turški tabor in sina poiskati, pa cigan ga je opomnil, da ga bodo Turki pač takoj pobili. »Najprej vas mo- ram vse spraviti na grad Kozjak, kakor je bil naročil opat, potlej pa vam bom že pripeljal sina janičarja, krotkega kot jagnje.« Tako je odločil cigan in hočeš nočeš so ga morali poslušati. Ko je padla na zemljo noč, so že bili pripravljeni na beg. Zbrali so se okrog skrivnih vrat in jih hoteli odpreti, ko nekdo zagleda blizu zunanjega vhoda v rov veliko krdelo Turkov. (Dalje sledi) Na koncu šolskega leta Mati: >Zakaj tepeš t^a ubogega fanta?« Oče: >Ker bo jutri prinesel domov spričevalo — a jaz jutri ne bom doma ...« Priden otrok Učitelj: »JurCek, kaj boS storil, če boS slučajno stopil kakemu gospodu na nogo?« Jurček: »Rekel bom: Oprostite!« Učitelj: »Prav. In 6e se bo to gospodu doipadlo in ti bo dal dinar? Kaj boš potem storil?« Jurček: >Potem mu bom takoj skočll še na drugo nogo in bom spet rekel: Oproatite! — da dobitn še ©n dinar...« 7=nunnZBS|5a