vpisujemo abonma v Trstu novost 07/0 8 redi A, K in T nadnapisi vitalijanskemjeziku. brezplačna tel. št. 800 214 302 vpisujemo abonma v Gorici anrišld lirad 0481 547051 goriški urad 340 8624701 pokrovitelj goriške sezo center POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski SOBOTA, 3. NOVEMBRA 2007 Št. 260 (19.043) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Dobra novica iz težke situacije SandorTence Kar zadeva našo manjšino prihajajo iz Rima v zadnjem času kar dobre novice, ki so vse tako ali drugače vezane na zaščitni zakon. Mednje sodi tudi včerajšnji sklep senatne proračunske komisije, da zviša letni prispevek za slovenske kulturne ustanove. Zadevo bomo sicer dokončno ocenjevali, ko bomo finančni prispevek videli v odobrenem proračunsko-finančnem zakonu. 500 tisoč evrov več za Slovence mora namreč najprej skozi rešeto senatne skupščine, nato še v presojo poslanske zbornice. Postopek bo torej trajal kar nekaj časa. V hudih političnih težavah, s katerimi se soočata vlada in njena koalicija, je senatna komisija vsekakor našla čas za našo manjšino. Nekateri zastopniki desnice so med obravnavo dopolnila furlanskega senatorja Carla Pe-gorerja zmetali vse v en koš, rekoč, da 500 tisoč evrov več za Slovence pomeni le en nepotreben strošek več za državne blagajne. Gotovo niso seznanjeni z dejstvom, da je manjšina veliko let dobivala od države enake prispevke, ki so se v zadnjih letih sproti zmanjševali. Vse poteka pod kontrolo pristojnih nadzornih državnih in deželnih organov. Situacija državnih blagajn se je tudi zaradi večjega in do neke mere nepričakovanega davčnega priliva v zadnjem letu precej izboljšala. Nastal je t.i. »zakladek«, ki ga je Prodi pravilno namenil predvsem sociali in odplačevanju ogromnega državnega dolga, del teh sredstev pa porazdelil državni skupnosti. Nismo mar tudi Slovenci del italijanske države? RIM - Sklep pristojne senatne komisije 500 tisoč evrov več za slovensko manjšino V letu 2008 Slovencem 5 milijonov 250 tisoč evrov RIM - Če bo senatna skupščina potrdila včerajšnji sklep proračunske komisije, bo slovenska manjšina v letu 2008 dobila od države 5 milijonov in 250 tisoč evrov. Gre za 500 tisoč evrov več prispevka, kot ga je sprva določila vlada. Senatna komisija je sprejela popra-vek-dopolnilo furlanskega senatorja Levih de mo kra tov Car la Pe go re r ja, za odobritev tega sklepa pa nosi veliko zaslugo vladni podtajnik Miloš Budin(na sliki). Za povišanje letnega prispevka Slovencem so si prizadevali tudi vladni podtajnik Ettore Rosato ter Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Prispevek za Slovence je bil kar nekaj let enak, inflacija s posledičnim naraščanjem stroškov pa je zmanjševala realno vrednost podpor, ki jih v imenu države deli Dežela Furlanija-Julijska krajina. Na 3. strani ITALIJA - Po umoru, ki ga je zakrivil romunski Rom v Rimu Policija v barakarskih naseljih Prvi izgoni »nevarnih« državljanov EU Po umoru Giovanne Reggiani v Rimu so karabinjerji in druge sile javne varnosti začele pregledovati barakarska naselja v glavnem mestu in drugod po Italiji, milanski prefekt pa je že izgnal iz države nekaj romunskih državljanov, ki jih je opredelil kot nevarne na osnovi novega vladnega odloka ANSA TURČIJA-IRAK - Condoleezza Rice včeraj v Ankari ZDA bodo pomagale Turčiji rešiti problem kurdskih upornikov ANKARA - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je v Ankari Turčiji obljubila podporo pri reševanju krize, ki so jo sprožili napadi kurdskih upornikov s severa Iraka na jugu Turčije. Riceova se je se sta la s tur škim pre mi e rom Tay y i -pom Recepom Erdoganom, zunanjim ministrom Alijem Babacanom in predsednikom Abdullahom Gu-lom. Kako se bosta Carigrad in Washington lotila reševanja krize, bo znano po ponedeljkovem srečanju Erdogana z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Na 18. strani V Gorici se je sklenil niz spominskih svečanosti Na 14. strani Finančno stanje goriške družbe IRIS boljše, a računi se zaenkrat ne bodo znižali Na 1S. strani Danes v Boljuncu slavje ob 60. obletnici postavitve spomenika NOB Na 7. strani P RIZ NANJE Zlati sv. Just Danieli Barcellona TRST - Večina članov Združenja kronistov Furlanije julijske krajine je odločila, da se letošnji Zlati sveti Just podeli operni pevki Danieli Barcellona. Združenje kronistov podeljuje prestižno priznanje Tržačankam in Tržačanom, ki so s svojimi uspehi ponesli v svet ime rodnega mesta. Daniela Barcellona je kot 38-letna mezzosopranistka ena najmlajših prejemnic priznanja, znana pa je kot trenutno ena najboljših interpretk del Gioacchina Rossinija. Priznanje bodo pevki izročili v drugi polovici decembra. Na 8. strani 2 Sobota, 3. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Izredno živahno dogajanje na politični sceni L à Boštjan Lajovic Tako živahno na slovenski politični sceni že dolgo ni bilo. Minuli teden je postregel s kopico dogodkov, ki jih že lahko uvrstimo v začetek kampanje za parlamentarne volitve prihodnje leto. Vladni predlog zakona o izbrisanih, financiranje občin, morebitni referendum o šolstvu, menjave ustavnih sodnikov, medvojna vloga škofa Rož-mana, rekordna inflacija. To je le nekaj tem, ki so razburjale javnost. Prihodnje volitve bodo ene najpomembnejših doslej: odločalo se bo o tem, ali je bil zasuk v desno leta 2004 zgolj epizoda in protest nezadovoljnih volivcev ali gre za strukturno spremembo. V tem kontekstu je potrebno razumeti in vrednotiti vse dogodke, ne le v politiki, pač pa tudi v gospodarstvu, kulturi in širše v družbi. Za volilno kombinatoriko je bržkone najpomembnejši podatek o inflaciji. Ta kaže, da je Slovenija s 5,1 % inflacijo neslavna rekorderka med državami, ki imajo evro. Še lani oktobra je medletna stopnja inflacije v Sloveniji znašala vsega 1,5 %. Za primerjavo je koristen podatek, da je trenutna inflacija v evro območju 2,6 %. Ekonomisti so vse bolj zaskrbljeni in tudi kritični do ravnanja vlade, ki je še konec poletja, ko so se pojavili očitni znaki naraščanja cen, inflacijo pripisovala zunanjim dejavnikom, predvsem svetovnemu dvigu cen hrane in nafte. Vlada j e ob tem opozarjala še na zelo visoko gospodarsko rast v Sloveniji, kar nujno povzroči tudi višjo inflacijo, očitke o notranjih nesorazmerjih in napakah v delovanju gospodarske in finančne politike pa je zavračala. Dva meseca kasneje se kaže, da so imeli kritiki prav: gre za notranje, sistemske težave, ki jih mora vlada nemudoma začeti odpravljati, sicer lahko pride do hudih zaostritev. Največja težava je slabo delovanje trga in nizka konkurenčnost, čeprav se na slovenskem trgu ponudnikov kar tare. Predvsem trgovci, pa tudi pridelovalci in predelovalci hrane, vsako podražitev preložijo v breme potrošnikov, cene naraščajo, država pa dogajanje bolj ali manj nemočno opazuje. In kar je najhuje, znova se uveljavlja infla-torna logika, ko trgovci in drugi tržni udeleženci pričakovano inflacijo že vnaprej vgradijo v ceno. Med najbolj kritičnimi je nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor. Prav v času njegovega ministrovanja je inflacija pričela občutno padati. »Inflacija je povsem ušla izpod nadzora, trdi Mramor, ob taki vladni politiki bi bilo verjetno bolje, če evra sploh ne bi prevzeli. Vlada namreč zdaj v rokah nima več prav veliko vzvodov za krotenje inflacije, saj monetarno politiko krojijo v Frankfur-tu, sistemskih vzrokov pa se ne loteva pravilno.« Zaskrbljen je tudi dr. Marjan Se-njur, nekdanji gospodarski minister pri Drnovšku in do nedavnega predsednik strateškega sveta za gospodarstvo pri Janševi vladi. Dvig cen pomeni znižanje konkurenčnosti in posledično padec gospodarske rasti, kar vodi v portugalski scenarij, opozarja Senjur. Inflacija hkrati spodbuja zadolževanje in povečano potrošnjo prebivalcev, preko zmožnosti je zapravljiva tudi država, ki bi v času ugodne gospodarske klime morala ustvariti presežek, namesto tega pa je proračun še vedno v izgubi. V takšnih razmerah je najpomembnejši vzvod nadzor rasti plač: če bodo preveč zrasle, potem inflacije in posledično gospodarske krize ne bo več mogoče zaustaviti. Doslej je veljal dogovor med delodajalci in delojemalci, da rast plač zaostaja za produktivnostjo. Zdaj imajo sindikati tega dovolj, češ, menedžerji in lastniki si delijo velikanske plače, nagrade in dobičke, delavci, ki so najbolj zaslužni za visoko produktivnost, pa od tega nimajo nič. Njihove argumente je deloma prevzel tudi predsednik vlade Janez Janša, kije sindikaliste sprejel pred napovedanimi delavskimi protesti sredi novembra. Sindikatom lahko uspe, saj jim gredo na roke prav vse okoliščine: menedžerji bogatijo vsem na očeh, delavci in upokojenci pa vsak dan težje plačujejo dražji kruh in druge osnovne življenjske potrebščine. Blizu so tudi volitve, v tem času pa se nobena stranka ne želi zaplesti v spor z večino volivcev. Nič kaj obetavno torej, zato je pričakovati, da bo vlada odprla nekaj novih front, kjer bo skušala prepričati volivce, da dela v njihovem interesu. Ena takšnih so gotovo izbrisani in predlog zakona, ki izključuje kakršnokoli možnost plačevanja odškodnin za morebitne krivice, napoveduje pa tudi revizijske postopke. Vlada je tak predlog povsem nepričakovano in nenapovedano sprejela na seji minuli četrtek. O tem več prihodnjič. PISMA UREDNIŠTVU Prazna jama m Kot član Zadruge Primorski dnevnik sem v skrbeh za sedanjost in bodočnost »dnevnika Slovencev v Italiji«. Ko so 5. decembra 1897 tujci odkrili brezno v katastrski občini Opčine (kot je Krištof Kolumb odkril Ameriko), so ugotovili, da ima »domorodno ime« (nome indigeno) »Prazna jama«. Takoj so jo prekrstili v »Abisso pres-so Villa Opicina«. Ne vem zakaj se je prvotno domorod-no ime med domorodci izgubilo in je prišlo v rabo novo domorodno ime »Jama v Bršljanovci« ali »Bršljanovca«. Tako so imenovali brezno leta 1945 ko je krajevni narodnoosvobodilni odbor odločil, da bodo v to brezno zmetali trupla padlih nemških vojakov, za katera je zmanjkalo prostora na nemškem vojaškem pokopališču za hotelom pri Obelisku. Zavezniki, ki so 12. junija 1945 prevzeli oblast, so hitro izvedeli za ta skupinski grob in 26. junija 1945 so ob 11. uri prekopali 307 nemških vojakov na občinsko pokopališče pri Sveti Ani. Ker je bilo med prekopanimi trupli tudi truplo poveljnika flotilje žepnih podmornic K-411, ki je 4. maja 1945 na Opčinah naredil samomor, je jasno, da so bila ta trupla prekopana z Opčin. Ko so se 8. oktobra 1950 spustili v »Jamo v Bršlja- novci« italijanski jamarji, so ugotovili, da ima isto globino, kot jo je imela 5. decembra 1897 in je torej prazna. Dne 1. novembra 2007 pa je bilo mogoče brati v nasledniku Partizanskega dnevnika, da so predsednica tržaške pokrajine, župani občin tržaške pokrajine in predsednika dveh rajonskih svetov obiskali »fojbo pri Repentabru«. Časopis za domorodce, tiskan v jeziku domorodcev, ne pozna do-morodnega imena proslulega brezna - ne starejšega, ne novejšega. Če upoštevamo, da si je občina Repentabor dolgo let prizadevala, da bi brezna, s katerega praznino so obreko-vali (in še obrekujejo) domorodce, ne imenovali po njej, ker brezno ni na njenem ozemlju, in je tudi dosegla, da je uradni naziv »foiba n. 149«, lahko domnevamo, da pisanje o »fojbi pri Repentabru« ni najbolj simpatično vsaj domorodcem repentaborske občine. Z vsemi možnimi posledicami, pa čeprav je bil med župani tudi repentaborski župan. Samo Pahor KOBARID - Ob 90. obletnici preboja pri Kobaridu in konca Soške fronte Jubilejni pohod na Krn s spominsko prireditvijo ob jezeru KOBARID - Organizacijski odbor spominskega pohoda in proslave pri Krnskem jezeru ob 90-letnici preboja pri Kobaridu in konca Soške fronte prireja jubilejni 10. pohod in prireditev pod enakim sloganom, kot vsa leta doslej »Krn - pohod spomina 1918 - 2007«. Letošnja prireditev in pohod bosta v soboto, 10. novembra, proslava pa bo ob 14. uri pri Krnskem jezeru. Pred tem bo, ravno tako kot lanskol eto, ob 13. uri svečanost in obred vojaškega kurata pri »madžarskem križu« na Dupli planini s polaganjem venca in prižiganjem sveč. Ob 19. uri bo srečanje ob baklah na obali Krnskega jezera. Zvečer ob 20. uri bo v Domu pri Krnskih jezerih še običajno veselo planinsko »Martinovo« srečanje. Slavnostni govornik na proslavi bo slovenski minister za obrambo Karel Erjavec. V domu bo mogoče tudi prenočiti. Na dan pohoda bodo odprte tudi planinske koče na planini Kuhinja, na Planini na Kraju (Koča pod Bogatinom), dom na Komni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Koča Klementa Juga v Lepeni. Dom pri Krnskih jezerih pa bo odprt že dva dni pred pohodom oziroma prireditvijo. V petek bo ob 19. uri pri koči pod Bogatinom odprtje tematske poti »Oskrbovalno zaledje za Krnsko bojišče« s kratkim programom. Sobotni pohod bo potekal iz dveh smeri, in sicer iz Bohinja, od planinskega Doma pri Savici (v Ukancu) od 7.00 do 8.00 ure in iz Lepene, od koder je do Doma pri Krnskih jezerih slabi dve uri in od tam še 15 minut hoje do Krnskega jezera. Ob lepem vremenu, in če pred tem ne bo zapadlo več kot 20 cm snega ali če ne bo poledenela pot, bo pohod do Krnskega jezera možen tudi s planine Kuhinja in preko Krnske škrbine. Zaradi organizacijskih težav pohodi z nobene strani ne bodo posebej organizirani, le pohoda iz Ukanca in iz Lepene bodo spremljali člani Gorske reševalne službe postaj Bohinj in Bovec. V primeru slabega vremena ali če bo v gorah zapadlo več kot 20 cm snega, bo omogočen pohod samo iz Lepene; proslava bo v tem primeru le pri Domu pri Krnskih jezerih. Proslava pri Krnskem jezeru bo zaključena pravočasno, da se bodo planinci, ki bodo to želeli, lahko vrnili v dolino v Lepeno. Organizatorji pa vrnitev preko Bogatinskega sedla v Ukanc priporočajo samo ob lepem vremenu in še to le izkušenim planincem, če so opremljeni s svetilkami. Ostalim priporočajo prenočitev v Koči pod Bogatinom ali na Komni. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Dobra šola Kot vsako leto se tudi letos, ko je za nami dober mesec pouka, zasebno in javno sprašujemo, katere so značilnosti dobre šole, kakšna naj bo šola in kako naj upravljamo in razvijamo šolo, ki je prav posebne vrste - šolo s slovenskim učnim jezikom. Ta zadnja tematika povzroči marsikomu srbeče izpuščaje, predvsem zaradi tega, ker se dolgoletne razprave še niso strnile v skupno strategijo, morebiti tudi zaradi razkoraka v težnjah take ali drugačne politične usmeritve. Kakšna je pravzaprav dobra šola? Za to, da se o tem izrazimo, uporabljamo besedo evalvacija, latinskega izvora. Videti je veliko bolj učena kot domača ocenitev ali določitev vrednosti, ki sicer pomeni isto. Za ocenitev vrednosti nečesa potrebujemo ocenitvene kriterije in ocenitve postopke. Ali lahko izmerimo, koliko je neka šola dobra ali boljša, ko izbiramo kraj, kamor bomo poslali svoje otroke? Nekateri izvedenci, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem na širši evropski ravni, menijo, da ni mogoče dati neke definicije o tem, kaj je dobra šola, lahko pa si pomagamo z nekaterimi kriteriji, brez katerih dobre šole ni. Seveda nikjer ne najdemo popolnosti, tako tudi popolne šole ne more biti. Čimprej izbrišimo to utopijo iz svojih pričakovanj, da bomo lahko čim bolj zadovoljni s stvarno šolo, ki se mora zatekati h kompromisom. Za uspešnost take šole lahko prispevajo starši učencev, pa tudi širša skupnost, v kateri šola korenini in iz katere raste. Nekatere kriterije odkrijemo tudi v splošnih programih za italijansko javno šolstvo. Tako recimo kriterij, da se mora šola ukvarjati s celovitostjo učenca (ta izraz uporabljamo v tem primeru tudi za dijaka - v smislu tistega, ki se uči) in z njegovo individualnostjo. Vsakega posameznega učenca mora šola jemati resno, saj ima ta kot neponovljiv in nezamenljiv osebek pravico, da ga drugi upoštevajo. Podajanje snovi vsem enako, kakor da bi bili večglava enovita masa, ne pride več v poštev. Drugi kriterij šoli narekuje, da mora vsem in slehernemu učencu zagotoviti osnovne usposobljenosti (kompetence). Razume se, da učenec, ki se ne bo naučil brati, pisati in računati je v bitki za izobrazbo in službo že vnaprej obsojen na poraz. Temu pa se dobra šola ne postavlja po robu tako, da znižuje prag zahtevnosti, pač pa tako, da šibkejšega primerno podpre in okrepi s posebnimi strategijami in metodami. Njen cilj je namreč ta, da vsakega posameznega učenca pripravi na kasnejše življenjske izzive. Tretji kriterij za dobro šolo pravi, da mora vzgojnoizo-braževalni proces vzgajati in hkrati učiti, kako lahko nekaj sam razumeš. Šola ne sme le posredovati znanja, pač pa mora tudi učiti, kako se učimo nekaj razumevati. Tako ima danes šola nalogo, da učence seznanja z osnovami kulture. Izobrazba pomeni usposobitev za zastavljanje razumnih in pomensko vrednih vprašanj, s katerimi se vpletaš v družbo. Šola skrbi, da se učenec tega navzame v najvišji meri glede na njegove sposobnosti. Po četrtem kriteriju naj bi dobra šola skrbela, da bo učenec dobil in ohranil veselje do pouka. To dosega z zadostno motivacijo, po kateri učenec želi tekmovati v pridobivanju znanja in sposobnosti in se vedno na novo veseli svojih uspehov. Učenec naj dobi veselje do vseživljenjskega učenja, željo, da bi tudi sam dvigal svojo izobrazbo (formalno ali ne). Pomemben kriterij govori o tem, da dobra šola raste iz skupnosti - saj je več kot le kraj za učenje. V šoli naj bi učenci imeli možnost izkusiti čim več situacij iz življenja in bi lahko kasneje potrebovali znanje o primernem odzivu nanje. V šoli naj bi izkusili življenje v demokratični skupnosti. Vrednote, h katerim naj bi šola vzgajala, so le poredkoma primerno vključene v učno snov. Take vrednote in družbene veščine kot so samostojnost, solidarnost ali pripravljenost, da pomagamo drugim so primerno posredovane le preko vsakdanjih šolskih izkušenj. Šola mora paziti, da polaga dovolj pozornosti tudi na take izkušnje. V ta kriterij bi se bilo posebej v naših okoliščinah vredno zamisliti in ga neobremenjeno osvetliti z vseh strani, ne le s političnega ali suho jezikovnega zornega kota. Neka skupnost se od druge razlikuje lahko po jeziku, po politični usmeritvi, pa tudi po kulturnozgodovinski povezanosti in narodni »mentali-teti«. Tudi te kategorije so vrednota, ki nas ukoreninja in ne dela iz nas le koristoljubno plapolajočo zastavico. Šesti med kriteriji, ki naj bi veljali za dobro šolo pravi, da mora biti dobra šola s svojim delovanjem in resnostjo vzor za svoje učence. Prav tako zanesljiva in resna mora biti sama, kot to zahteva od svojih učencev. Samostojnost šol, do katere smo se prebili, pomeni nenehno delo na področju zahtevnosti, ki jo morajo zastavljati svojim učencem. Hkrati pa mora šola čutiti dovolj odgovornosti za svoje početje in za izbrano pedagoško usmeritev. Statistika ni dovolj za to, da bi izmerili vrednost neke šole. Nekateri podatki nam pri tem lahko pomagajo, toda iz njih nikoli ne izluščimo celotne resnice. Podatki, ki jih navadno beremo v statistikah, nam povedo, kaj se je zgodilo na koncu. Testni pregledi in primerjave lahko jemljejo v poštev le elemente, ki so primerljivi in opuščajo one, ki to niso. Samo evaluacija nam pove o tem, kakšna je šola le do neke mere, saj se naslanja na kriterije, ki jih je za ocenjevanje izbrala sama šola. Ob vsem tem je potrebna še ocena od zunaj, taka, ki bo najbolj objektivno opazila tudi morebitne napake šole, ki jo imamo v pretresu. Ko javno ocenjujemo našo-slovensko šolo, navadno svojo razpravo zaključimo z besedami, pa saj je slovenska šola v Italiji že sedaj zelo kvalitetna. Nedvomno in zato jo imamo radi, toda na lovorikah zaspati pomeni včasih biti v nevarnosti, da bomo nekaj zamudili. Veliko lahko za kvaliteto šole naredijo starši, če le niso goli »uporabniki« brez smisla in duše, za kakršne jih imajo nekateri šolski delavci. Predvsem tako so straši lahko koristni, da stopajo v šolski vsakdanjik: to pomeni, da vedo, kaj se tam dogaja, da so dovolj kritični in objektivni in da ne mislijo samo na dobro svojega otroka, pač pa na blagor vseh učencev. To pomeni, da s šolo sodelujejo. Zelo pomembna zadeva je primerno spoštovanje učiteljev (tu uporabljeno kot oseb, ki posredujejo znanje in so lahko tudi profesorji). Gradnja spoštovanja do učečih se začenja že z načinom, kako se doma izražamo o njih. Če pride do konfliktov z učiteljem je prav, da se starši neposredno lotijo pogovora o tem s samim učiteljem in si ne privoščijo doma za-frkljivega tona ali celo žaljiv komentar pred otrokom. Nič ne bo škodilo tudi, če starši kdaj pa kdaj učitelja pohvalijo, ko se je ta posebej izkazal. Če bo namreč učitelj čutil zadoščenje pri svojem delu, se bo veliko bolj potrudil tudi za naprej za vse svoje učence. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 3. novembra 2007 3 RIM - Spodbudna novica iz palače Madama Senatna komisija za 500 tisoč evrov povišala prispevek za našo manjšino Predlagatelj popravka senator LD Carlo Pegorer - Po novem Slovencem letno 5 milijonov 250 tisoč evrov RIM - Senatna proračunska komisija je dodala 500 tisoč evrov k letnemu prispevku, ki ga država namenja slovenski manjšini. Če bo senatna skupščina potrdila ta sklep komisije, bo prispevek za slovenske kulturne ustanove v letu 2008 znašal 5.250.000 evrov. Predlagatelj dopolnila k osnutku finančnega zakona je furlanski senator Carlo Pegorer (stranka Levih demokratov), to za našo manjšino zelo po memb no do pol ni lo pa je sad po li -tičnih prizadevanj vladnega podtajni-ka Miloša Budina, ki je glede tega vprašanja posegel tudi pri predsedniku vlade Romanu Prodiju. Vlada je v finančni zakon oziroma proračun za kritje zaščitnega zakona številka 38 sprva uvrstila 4.750.000 evrov. Ta prispevek je bil dol go ča sa no mi nal no ne spre me njen, kar po me ni, da je nje go va re al na vrednost (inflacija in posledično naraščanje stroškov) z leti stalno padala. To so v pr vi ose bi ču ti le manj šin -ske kulturne organizacije. Gre za javni denar, ki ga v imenu države deli deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Člen številka 16 zaščitnega zakona je določal višini državnega prispevka za manjšino le za leti 2001 (5 milijard tedanjih lir) in 2002 (10 milijard lir). V na sled njih le tih sta vi ši no te ga skla da spro ti do lo ča la vla da ozi ro ma par la ment s fi nanč nim za ko nom in pro ra ču nom. Ta zne sek se je, kot re -čeno, stalno krčil, v senatni proračunski komisiji pa je včeraj prišlo do pozitivnega preobrata. To vsekakor še ni sklep, tem več pri po ro či lo se nat ni skup šči ni, ki bo fi nanč ne do ku men te pričela obravnavati v ponedeljek. Omenili smo zelo pomembno vlogo podtajnika Budina, za povišanje prispevka pa sta se skupaj prizadevali tu di Svet slo ven skih or ga ni za cij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Njena predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič sta se glede finančne situacije slovenskih ustanov večkrat sre ča la z Bu di nom in z nje go vim vladnim kolegom Ettorejem Rosatom. Z zadevo sta seznanila oblasti v Sloveniji, ustrezno dokumentacijo o prispevkih pa izročila premierju Prodiju in zunanjemu ministru Massimu D'Alemi. Na posredovanje Budina in Rosata sta se Pavšič in Štoka v Rimu sestala tudi z vladnim podtajnikom na fi nanč nem mi nis tr stvu Pa o lom Cen -tom. S.T. Romano Prodi ANSA RIM - Pozitivna ocena podsekretarja miloša budina Zadovoljstvo za prvi povišek po šestnajstih letih Senator Carlo Pegorer KROMA RIM - Državni podsekretar Miloš Budin je ob povišku finančne dotacije za našo skupnost izrazil za do šče nje, saj je bil amand ma, ki so ga sprejeli v senatu, v veliki me ri tu di sad nje go vih vztraj nih pri -zadevanj. Zadevi je sledil v stalni povezavi s predsednikom vlade Romanom Prodijem in senatorjem Carlom Pegorerjem. »Dejstvo, da je šel amandma s poviškom skozi pristojno senatno komisijo, utrjuje možnost, da bo potrjen tudi v avli, poslanska zbornica pa ne predstavlja ovire. Če bo šel pos to pek ne mo te no do kon ca, bo to še en po mem ben rez ul tat za našo skupnost, potem ko je Prodi-jeva večina v zadnjih mesecih omogočila več zelo pomembnih korakov naprej.« Budin je izpostavil uspešna prizadevanja senatorja Carla Pego-rerja in samega predsednika vlade Romana Prodija, s katerim je bil stalno na zvezi. V času splošnega krčenja stroškov in javnih izdatkov je 500 tisoč evrov poviška pomembna postavka, je ocenil Budin in dejstvo je, da gre pravzaprav za prvi povišek dotacij za slovensko manj ši no po šes tnaj stih le tih. KOROŠKA - Nova ustavna pogodba Evropske unije Haider zahteva referendum Deželni vladi bo predlagal, naj se ljudsko glasovanje izvede 27. januarja 2008 - Če ne bo dobil podpore, bo zbiral podpise CELOVEC - Koroški deželni glavar Jorg Haider nadaljuje s svojo populistično politiko: s svojo stranko BZO hoče na Koroškem izvesti referendum o novi pogodbi Evropske unije, sklenjeni konec oktobra letos v Lizboni. Referendum naj bi se razpisal za 27. januarja 2008, pogoj zato pa je tozadeven sklep kolegija deželne vlade. V nasprotnem primeru je deželni glavar napovedal, da bo njegova stranak BZO zbrala potrebnih 15.000 podpisov za obravnavo v deželnem zboru. Vprašanje na referendumu pa bi se glasilo: »Ali naj koroška deželna vlada zavzame pozitivno stališče do nove ustavne pogodbe EU-ja?« Kot je poslujoči predsednik BZO Stefan Petzner sredi tedna povedal na tiskovni konferenci, bo Haider predlog o izvedbi referenduma 27. januarja 2008 predstavil že prihodnji torek na seji deželne vlade. V primeru, da bo predlog zavrnjen, pa je Petzner napovedal široko kampanjo proti Evropski uniji. »Prišlo bo do obračuna z Brusljom - tudi z avstrijskimi politiki, ki žrtvujejo naše interese«. Zahtevo po referendumu o novi ustavni pogodbi Evropske unije pa je Haiderjev osebni referent za stike z javnostjo utemeljil s tem, da pogodba prinaša toliko sprememb, da ima prebivalstvo pravico do soodločanja. Tako naj bi se po Petznerjevih besedah odpravila avstrijska nevtralnost z neko »solidarnostno klav- zulo«, Avstrija pa da bi z novo pogodbo EU izgubila tudi vpliv nad lastno azilsko politiko. Ostale deželnozborske stranke so Haiderjev načrt o izvedbi referenduma na Koroškem že zavrnile. Socialdemokrati (SPO) in ljudska stranka (OVP), ki imata večino v deželni vladi, so že dali vedeti, da na torkovi seji deželne vlade ne bodo podprli Haiderje-vega referendumskega predloga, proti pa so se izrekli tudi Zeleni, ki so z dvema poslancema zastopani v deželnem zboru. Tako SPO, OVP kot Zeleni v Haiderjevi najnovejši politični potezi ne vidijo nič drugega kot manever, s katerim hoče deželni glavar preusmeriti pozornost z drugih neurejenih področij deželne politike, za katere je pristojen Haider ali politiki BZO. Na primer pri deželnih financah, kjer vladajo po mnenju SPO, OVP in Zelenih »kaotične razmere«. Tako še vedno ni na mizi obračuna deželnega proračuna za leto 2006, prav tako še ne deželnega proračuna za leto 2008. Vrhu tega socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni opozarjajo, da bi bil izid Haiderjevega referenduma o novi ustavni pogodbi EU samo na Koroškem povsem neobvezujoč za avstrijsko vlado oz. avstrijski parlament. O pogodbi bi morali potem glasovati v vseh devetih zveznih deželah. Ivan Lukan Jörg Haider hoče s svojo stranko BZÖ na Koroškem izvesti referendum o novi pogodbi Evropske unije 4 Sobota, 3. novembra 2007 GOSPODARSTVO / ENOGASTRONOMIJA - V zadnjem tednu Okusov Krasa 2007 Prihodnji teden degustacija z razstavo pri Sardoču v Prečniku Tudi na Goriškem dva večera Okusov Krasa TRST - V zadnjem tednu letošnjih Okusov Krasa je dogajanje zelo pestro. Na Goriškem bo v sredo, 7.novembra poseben večer z naslovom Okusi morj a in vonj Krasa: Rosenbar in Kante. To bo dragocena priložnost za srečanje dveh izrazitih oseb nos ti in eno gas tro nom skih iz ku -šenj. V goriški restavraciji se bodo srečali tudi goriški sodelavci Okusov Krasa: pekarna Cotič, ki bo oskrbela kruh, trgovina z živili Mosetti, ki sodeluje pri promociji Kotička tipičnih proizvodov, tiskarna Grafica Gorizi-ana in oblikovalca Walter in Paola Grudina, ki so kot vsako leto pripravili privlačne zgibanke s toplimi jesenskimi barvami Okusov Krasa. (Za rezervacije je treba telefonirati na štev. 0481522700.) V petek, 9.novembra bo tradicionalni kraški večer pri Devetaku na Vrhu, kjer se bodo zbrali ugledni kraški in lokalni proizvajalci (tel. 0481882488). O tem več na goriških straneh dnevnika. V četrtek, 8.novembra bo v gostilni Sardoč v Prečniku tudi zelo zanimiv večer. Ob 18.30 je predvidena degustacija tipičnih krajevnih proizvodov: najprej kraški siri Lenarda Vi-dalija iz Bazovice, Ivana Pernarcicha iz Vi žo velj in Da ri a Zi da ri cha iz Pra -prota. V pokušnji bodo vina Rada Kocjančiča iz Krogelj in Robija Ote iz Boljunca, torej iz »brežanskega« dela vinorodnega okoliša Kras. Ota bo prispeval še oljčno olje, Vilma in Vir-gi li o Car bo ni pa svoj zna ni med iz Gro ča ne. Tej okusni »uverturi« bo sledilo odprtje dvojne razstave, saj bodo na ogled skulpture kiparja Giovannija Pa-corja iz Štarancana in fotografije Milo ša Zi da ri ča iz Sa le ža, ki je že gos to -val v tej gos til ni. Večer bo za o kro ži la večerja, medtem ko bo za prijetno glasbeno spremljavo poskrbela goriška vokalna skupina Sraka. Letošnji jedilnik Sardočevih bo predstavila Vesna Guština: po izboru kraš kih si rov Mo i sir bo na vrs ti krož -nik prežganke s koromačevim cvetjem, sledil ji bo telečji žvacet z bleki, kot priloga motovilc in fižol, za konec pa kraš ke sla di ce. Kruh bo kot re če -no iz pekarne Starec s Proseka. Z gospodinjo Silvo v kuhinji bodo hči Joži in sin Satko ter vnuk Kristjan ponudili res izviren večer vsem ljubiteljem umetnosti in dobre kuhinje. (Za rezervacije: tel. 040200871.) Vabljivo tihožitje z domačimi pridelki Okusov Krasa ARHIV BENCIN - Deželna odbornica za finance Michela Del Piero Usoda prostocarinskega bencina je bila v Bruslju zapečatena že pred leti Odgovornosti ne nosita sedanja deželna in niti rimska vlada, kot trdi Antonione TRST - GORICA - Deželna odbornica za gospodarstvo in finance Michela Del Piero se je včeraj vrnila k polemiki glede bencina po prosto-carinski ceni, ki so jo sprožile opozicijske stranke z obtožbo, da Illyjeva uprava ni bila sposobna zaščititi bencinskih kontingentov za Gorico in Trst. Kot je znano, sta Trst in Gorica izgubila režim tako imenovanega olajšanega bencina že z iztekom leta 2006, vendar je bil ceneni bencin, ki je v tem obdobju rekordnih cen nafte še kako dob ro do šel, na pro daj še vse le toš nje leto. Zdaj se bo treba od cenenega goriva dokončno posloviti, saj je prosto-carinski režim za Trst in Gorico zapadel decembra lani in ni bil podaljšan zaradi nasprotovanja Evropske unije. Ta je sicer bencinski režim, ki načelno ni v skladu z evropsko politiko notranjega trga, tolerirala in leta 2003 omogočila še zadnje triletno podaljšanje njegove veljavnosti. Deželna odbornica za finance je Michela Del Piero ARHIV s svojo včerajšnjo izjavo odgovorila na kritike senatorja Forza Italie Roberta Antonioneja, objavljene v lokalnem tisku. Po njeni oceni so Antonioneje-ve besede »tipične za tistega, ki nima argumentov in ki ga bremeni odgovornost, da svojčas ni bil sposoben doseči ohranitve režima prostocarinskih bencinskih kontingentov«. Za Del Pierovo so bili časi, ko je Antonione opravljal vladne dolžnosti, ravno tisti ključni, v katerih se je odločila usoda bencinskih kontingentov. »Glede na obtožbe, da v preteklih mesecih nisem posegla pri Pro-dijevi vladi, želim senatorja Antonioneja (ki vztrajno govori o odločitvah sedanje rimske vlade) seznaniti z dejstvom, da je dokončna izguba posebnega bencinskega režima posledica odločitve Evropske unije. Usoda tega režima je bila določena že veliko pred prihodom sedanjega deželnega odbora in tudi Prodijeve vlade,«je poudarila Del Pierova in dodala, da takrat za ohranitev bencinskega režima ni bilo narejeno nič, kar danes plačuje mo. Deželna odbornica za finance je ob tem želela posebej poudariti, daje deželnemu odboru v preteklih tednih uspelo vključiti v državni finančni zakon določilo, s katerim je bil dokončno »zavarovan« tudi za prihodnja leta tako imenovan deželni bencin, tisti, ki ne velja samo ob meji s Slovenijo, ampak po vsem ozemlju Furlani-je-Julijske krajine. PODEŽELJE - EU odobrila program FJK Za podeželski razvoj FJK 247 milijonov evrov Iz kmetijskega sklada EU bo dežela prejela 108 milijonov TRST - Med osmimi programi podeželskega razvoja, ki jih je pravkar sprejela Evropska unija, je tudi program za Furlanijo-Julijsko krajino. Skupna dotacija za deželni podeželski načrt znaša 247 milijonov evrov, od česar bo 108 milijonov zagotovljenih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pristojni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki 27 držav članic EU, je prižgal zeleno luč za načrte treh italijanskih dežel (poleg FJK še za Ligurijo in Kampa-nijo), za prav toliko nemških, za eno belgijsko in za Ciper. Za Italijo znaša skupni prispevek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 8.292 milijona evrov za obdobje med le to ma 2007 in 2013. »Ti razvojni programi so temeljnega pomena za prihodnost našega podeželja, tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Skladi bodo pomagali k diver-sifikaciji kmetijskega sektorja, financirali bodo pomembne okoljske pro- jekte in ustvarjali delovna mesta tudi zunaj kmetijskega sektorja,« je izjavila evropska komisarka za kmetijstvo in podeželski razvoj Mariann Fischer Boel. Glavni cilji programov podeželskega razvoja so izboljšanje infrastruktur, ustvarjanje novih virov prihodka za ruralne regije, gospodarska rast in zaposlovanje. Program podeželskega razvoja EU je del ukrepov reforme skupne evropske kmetijske politike (PAC), začete leta 2003, ki za razliko od prejšnje namenja poseben pomen razvoju kmetijskih regij. Program podeželskega razvoja v FJK predvideva izboljšanje konkurenčnosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju, vzdržno izrabljanje naravnih virov, zaščito krajine in ohranjanje kmetijskih dejavnosti, boj proti zapuščanju zemlje in diversifikacijo gospodarskih dejavnosti na podeželju. Ne gre torej samo za kmetijstvo, ampak tudi za ozemlje, okolje in delo. SLOVENIJA - D&B Kljub inflaciji se rating ni spremenil LJUBLJANA - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet je v novembrskem poročilu ohranila rating Slovenije pri DB2b z oznako za rast. Slovenija tako ostaja v regionalnem vrhu, ta mesec pa sta napredovali Poljska in Albanija, so sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I. Dun&Bradstreet se v tokratnem poročilu za Slovenijo osredotoča na visoko inflacijo in ugotavlja, da gre za bolj začasni spremljevalni učinek razmeroma visoke gospodarske rasti.D&B je napovedal, da bo inflacija v Sloveniji letos na ravni 2,9 odstotka, prihodnje leto pa se bo umirila. Vzroki za povečano inflacijo so svetovna gibanja cen energije in hrane ter pritiski proizvajalcev na povečanje cen. Analitiki D&B povečane inflacije ne vidijo kot grožnje nacionalnemu gospodarstvu, temveč bolj kot začasni spremljevalni učinek razmeroma visoke gospodarske rasti. Na tak zaključek poleg ocen gibanja kazalcev navajajo tudi izkušnje Irske in Španije v času visoke gospodarske rasti, so pojasnili v D&B. USPOSABLJANJE V Vidmu seminarja Ial in Api VIDEM - Konkurenčna sposobnost postaja vse bolj nujna tudi za srednja in majhna podjetja v FJK, vendar za to potrebujejo ustrezne instrumente in takojšnje odgovore na svoje potrebe. Zavod za usposabljanje Ial Fvg je v ta namen skupaj z videmskim združenjem majhnih podjetij Api organiziral seminarja o kontroli proizvodne faze in o upravljanju odnosa s stranko. Seminarja, ki bosta 7. in 14. novembra od 9. do 18. ure na sedežu Api (Viale Unghe-ria 28) v Vidmu, sodita v okvir projekta mreženja podjetij kot infrastrukture za inovativnost. Udeležba na vsakem od seminarjev, ki ju sicer financira deželno odbor-ništvo za delo in usposabljanje, bo stala 40 evrov, namenjena pa sta zaposlenim na področju proizvodnje, logistike, trženja, prodaje in komerciale, direktorjem in podjetnikom. Evropska centralna banka 02.novembra 2001 evro valute povprečni tečaj 02.11 31.10 ameriški dolar 1,4419 1,4441 japonski jen 166,88 166,49 kitajski juan 10,1953 10,1818 ruski rubel 35,6940 35,6150 danska krona 1,4540 1,4541 britanski funt 0,69510 0,69130 švedska krona 9,2530 9,2191 norveška krona 1,8430 1,1910 češka krona 26,941 26,913 švicarski frank 1,6130 1,6162 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,33 251,41 poljski zlot 3,6490 3,6311 kanadski dolar 1,3531 1,3168 avstralski dolar 1,5696 1,5658 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3410 3,3360 slovaška krona 33,210 33,332 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,1024 0,1022 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,24 86,62 turška lira 1,1060 1,6981 hrvaška kuna 1,3465 1,3463 Zadružna Kraška banka 02. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4610 1,4310 britanski funt 0,1010 0,6849 švicarski frank 1,6969 1,6555 japonski jen 112,0169 161,6505 švedska krona 9,4484 8,9965 avstralski dolar 1,6001 1,5325 kanadski dolar 1,3926 1,3396 danska krona 1,5968 1,3105 norveška krona 8,0081 1,6502 madžarski florint 302,352 236,8424 češka krona 31,0199 24,3234 slovaška krona 38,3605 30,0213 hrvaška kuna 1,8688 1,0165 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 02. novembra 2001 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4692 1,4330 0,1052 1,565 1,3896 168,30 1,6934 1,950 9,393 1,5989 1,51 0,6819 1,319 1,3554 164,15 1,6511 1,155 9,161 1,5595 1,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 02. novembra 2007 Indeks MIB 30: +0,01 delnica cena € var. % AEM 2,93 +1,88 ALLEANZA 9,11 -0,46 ATLANTIA 21,22 +0,63 BANCA ITALEASE 13,49 -2,21 BANCO POPOLARE 15,84 -1,93 BPMS 4,28 -0,88 BPM 10,54 -1,35 EDISON 2,3525 +1,31 ENEL 8,25 +0,28 ENI 24,11 -0,28 FIAT 22,4 +1,13 FINMECCANICA 19,95 -1,04 FONDIARIA-SAI 32,84 -0,12 GENERALI 32,4 +0,15 IFIL 1,89 +0,83 INTESA 5,295 -1,23 LOTTOMATICA 24,61 +1,44 LUXOTTICA 23,61 -1,82 MEDIASET 1,045 +0,06 MEDIBANCA 16,16 +0,00 PARMALAT 2,51 -0,40 PIRELLI 0,8165 +0,61 SAIPEM 30,65 +2,54 SNAM 4,4515 +1,31 STMICROELEC 11,14 +0,82 TELECOM ITA 2,16 +0,56 TENARIS 11,91 -0,96 TERNA 2,115 +0,93 UBI BANCA 18,65 -0,52 UNICREDITO 5,635 +0,20 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / alpe-jadran Sobota, 3. novembra 2007 5 IZBRISANI - Po torkovem predlogu slovenske vlade AIS: Ustavni zakon nadaljevanje diskriminacije Poziv vladi, naj predlog umakne in poskrbi za celovito popravo krivic izbrisanim LJUBLJANA - V torek predstavljeni vladni predlog ustavnega zakona, ki naj bi uredil položaj t.i. izbrisanih, po mnenju Amnesty International Slovenije (AIS) in organizacije The Equal Rights Trust predstavlja nadaljevanje kršitev človekovih pravic izbrisanih. Omenjeni organizaciji zato slovensko vlado pozivata, naj predlog umakne ter poskrbi za celovito popravo krivic izbrisanih prebivalcev. V včerajšnjem sporočilu za javnost so v AIS izrazili prepričanje, da bi morala Slovenija pred predsedovanjem EU "jasno in nedvomno pokazati svojo zavezo enakosti in nediskriminaciji kot temeljnemu načelu prava EU".Zakonski osnutek v sedanji obliki po oceni obeh organizacij predstavlja nadaljevanje kršitev človekovih pravic izbrisanih in slabša njihov položaj. Osnutek namreč predvideva pravno podlago za še več diskrimina-tornih dejanj oblasti npr. tako, da se spremeni odločitev tudi za primere, ko so posamezniki že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Osnutek prav tako ne zagotavlja retroaktivne povrnitve dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim, zanika odgovornost državnih organov ter izrecno izključuje možnost odškodnin, opozarjajo avtorji sporočila. Po besedah AIS so bili med več kot 18.000 prebivalci, ki so bili 1992 izbrisani iz registra prebivalstva, takšni, ki so jih iz Slovenije prisilno izgnali, številni so izgubili službe oz. se niso mogli več zaposliti, izgubili pa so tudi pravice do zdravstvenega varstva. Po informacijah slovenske nevladne organizacije jih na tisoče ostaja brez slovenskega državljanstva ali dovoljenja za stalno bivanje. Zato Amnesty International in The Equal Rights Trust - ta je že 15. oktobra predložila svoje pismo Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s primerom izbrisanih - pozivata slovenske oblasti, naj izbrisa- Izbrisani so na svoje probleme pred letom dni opozorili tudi v Deželnem svetu FJK KROMA nim namenijo celovito popravo krivic, tako da vsem izbrisanim retroaktivno podelijo status stalnega prebivalstva ter vsem, ki jih je izbris kakorkoli prizadel, nudijo odškodnine oz. rehabilitacije. Organizaciji pozivata še k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije za ugotovitev okoliščin, ki so vodile do izbrisa. Slovenska vlada je v torek predstavila predlog ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalstva, za nazaj uredili svoj status. Pogoji za vložitev prošnje bodo, da so na dan 23. decembra 1990 imeli pri- javljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo, vendar pod pogojem, da so že kdaj neuspešno zaprosili za stalno prebivališče. Vloge naj bi obravnavali posamično, prosilci pa bodo lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski osnutek poleg tega izključuje pravico do odškodnine, predvideva pa tudi zavrnitev prošnje za kandidate, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi hujših kaznivih dejanj ter v primeru, da so kot pripadniki JLA zavrnili poziv, naj prestopijo v teritorialno obrambo. (STA) Milica Makoter oproščena vseh obtožb LJUBLJANA - Slovensko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilstva zoper oprostilno sodbo Višjega sodišča v Mariboru v zadevi Makoter. Milica Makoter je tako po osem let trajajočem postopku oproščena vseh obtožb, saj tožilstvo, razen zahteve za varstvo zakonitosti, nima več možnosti pritožbe. Sodni senat Višjega sodišča v Mariboru pod predsedstvom Branka Rei-smana je 3. julija 2006 podjetnici s Cvena Milici Makoter izrekel oprostilno sodbo. S tem je tričlanski sodni senat spremenil sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je 13. decembra 2004 Makoterjevo za napeljevanje k umoru moža Janka, svaka Jožeta in k bombnemu napadu na ljutomersko policijsko postajo obsodilo na enotno kazen 30 let zapora. Makoterjevo je na enotno kazen 30 let zapora prvič obsodilo že Okrožno sodišče v Murski Soboti. Maja 2002 je Višje sodišče v Mariboru kazen potrdilo, vrhovno sodišče pa je pozneje zaradi procesnih napak sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo mur-skosoboškemu okrožnemu sodišču. V nesreči pri Mali Pristavi umrl 26-letni voznik PIVKA - V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj dopoldan na glavni cesti Ilirska Bistrica-Pivka pri kraju Mala Pristava, je umrl 26-letni voznik iz okolice Ilirske Bistrice. Nesreča se je zgodila, ko je voznik v nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni prometni pas in bočno trčil v tovorno vozilo s polpriklopnikom. Zaradi hudih poškodb je 26-letnik umrl na kraju nesreče. (STA) FILM - V spomin Kinotečni poklon režiserju Franciju Slaku LJUBLJANA - Slovenska kinoteka se bo spominu na nedavno preminulega režiserja, scenarista, producen-ta in pedagoga Francija Slaka pokolo-nila na žalni slovesnosti v ponedeljek, 5. novembra, ob 10. uri v dvorani kinoteke. V dneh za tem pa se mu bo poklonila s projekcijo njegovih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmov. Na sporedu bodo filmi Venec in Eva (torek, 6. novembra), Kras 88 in Butnskala (sreda, 7. novembra), Na domačiji in Hudodelci (petek, 9. novembra) ter filma Ko zaprem oči (sobota, 10. novembra). Volivci na dvojezičnih voliščih na Obali bodo prejeli nova obvestila LJUBLJANA - Volivci, ki glasujejo na dvojezičnih voliščih v Kopru, Izoli in Piranu, bodo v začetku prihodnjega tedna prejeli nova obvestila volivcem, so sporočili iz Uradnega lista Republike Slovenije. V že razposlanih obvestilih je namreč prišlo do napake v besedilu, saj je namesto pravega datuma drugega kroga volitev, 11. novembra, ostal zapisan 21. oktober, ko je potekal prvi krog. Ostalo besedilo na obvestilih je v celoti pravilno, tudi datum pod grbom na desni strani je pravilno zapisan, še pojasnjujejo. Državna volilna komisija je včeraj v uradnem listu objavila razpis za drugi krog predsedniških volitev v Sloveniji.Kot je znano, se bosta v drugem krogu pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta prejela največ glasov v prvem krogu volitev. Ker je največ glasov v prvem krogu prejel Peterle, bo na glasovnici naveden pod zaporedno številko ena, Türk pa pod številko dve. Drugi krog volitev bo na Martinovo nedeljo 11. novembra, predčasno glasovanje pa bo 6., 7. in 8. novembra. (STA) ZAGREB - Prehajanje schengenske meje Hrvaška podprla odločitev Evropske unije BKSW^NSKDÜFÍFI MTI □ OS.FOrWRSKD JCJRUÍFSJR UNIOfiEREMNAlEF ;;ONOM CA SLÖVtNA ZAGREB - Hrvaška vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerem je podprla septembrsko odločitev Sveta Evropske unije, da bodo lahko hrvaški državljani v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora vstopali z osebnimi izkaznicami. Namesto potnega lista bodo mo ra li ime ti s se boj po seb ne kar -to ne z oseb ni mi po dat ki, na ka te -rih bodo dokazovali vstop in bivanje v omenjenih državah. Kartone jim bodo brezplačno dali obmejni policisti pred vsakim vstopom v omenjene države, za potovanje v ostale države Evropske unije pa bodo tako kot doslej potre bo va li pot ne li ste. Na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije so po omenjeni odločitvi, ki so jo 18. septembra sprejeli notranji ministri Evropske unije, ocenili, da ima Hrvaška poseben status v odnosu z unijo, ker gre za izjemo. Po uda ri li so, da je bi lo od lo -čitev o posebnem režimu za hrvaške državljane pri vstopanju v sosednje članice Evropske unije moč sprejeti zaradi obstoječih dvostranskih sporazumov o prehajanju meje z osebnimi izkaznicami. Takšne sporazume je imela Hrvaška sklenjene z Italijo, Slovenijo in Madžarsko. Diplomati so dodali, da je Hrvaška že več let na "belem seznamu" EU, kar pomeni, da hrvaški državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, niti ni Hrvaška nevarna kot izhodišče za nezaželene migracije ali terorizem. Hrvaška vlada je na včerajšnji seji še sklenila, da bo ustanovila medresorsko delovno skupino za razvoj in postavitev hrvaškega vi-zumskega informacijskega sistema, ki ga bodo vključili v osrednji sistem EU. (STA) i.U0Y7N5K[J ÜFi FL Mil nQSPO^AR5K{l HJHUiFfrJE I B UMOfif RilMhMl FE KINOM C* SLOŽNA ^T»^* Menuji in tipični proizvodi, v gosi ihuw, v pekarnah ^ in tudi v trgovinah k P Swi ¿■k T ■ u_ ttp slov i IkH JE LIDER WAS SAMIH? NAJDITE GA! Prof. Donald Nightingale zaslužni profesor Queen's poslovna šola Kanada in profesor na lEDC-Poslovni šoli Bled Ponedeljek, 12. novembra 2007 - ob 17. uri Kulturni dom Gorica (ul. Brass, 20) Predavanje bo potekalo v angleščini s prevodom v slovenščino. G R U P P O SKUPINA e # CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA CREDITO COOPERATIVO DI DOBERDÓ E SAVOGNA ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE / TRST Sobota, 3. novembra 2007 6 1 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it POLITIKA - Po oktobrskih primarnih volitvah Prvi formalni in politični Deželni sedež stranke bo na sedežu LD v Ul. Geppa - Kaj pa odnosi s SSk? V konferenčni dvorani pri Sv.Mariji Veliki (S. Maria Maggiore) se bodo v ponedeljek ob 18. uri sestali člani pokrajinskih vodstev Levih demokratov, Marjetice in odborov civilne družbe, ki so formalni ustanovitelji Demokratske stranke. To bo delovni sestanek, na katerem bodo položili temelje za delovanje nove stranke na lokalni ravni. V soboto, 10. novembra se bo v Vidmu prvič sestala ustanovna skupščina DS, do 24. no vem bra pa mo ra no va stran ka iz -voliti svoje pokrajinske tajnike. V naši pokrajini je glavni kandidat za to funkcijo Matteo Apuzzo, dosedanji tržaški tajnik Marjetice. Pokrajinskega tajnika bodo iz-vo li li tr žaš ki člani dr žav ne in de žel -ne skupščine. Izvoljen bo kandidat, ki bo do bil ab so lut no ve či no, v na -sprotnem primeru bo drugi krog (ba-lotaža) med prvim in drugouvršče-nim kan di da tom. Skup no s taj ni kom bodo izvolili tudi pokrajinski koor-di na cij ski od bor, v ka te rem bo do glav no be se do ime li pred stav ni ki DS v izvoljenih telesih. Kandidaturo Apuzza je med prvi mi pred la gal taj nik Le vih de mo kra -tov Fabio Omero, ki bi po nekaterih ugibanjih postal vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu. Apuzzova izvolitev bi po mnenju Marjetice na nek način politično uravnovesila razmerje sil na deželni ravni, kjer je bil za tajnika DS na nedavnih primarnih volitvah izvoljen Bruno Zvech (LD). Tako Apuzzo, kot Omero, pod-pi ra ta tvor no so o če nje s Slo ven sko skupnostjo, o kateri pa pravita, da se mo ra ta stran ka sa ma od lo či ti, kaj pravzaprav hoče. Po njunem bi bilo najboljše, da bi SSk direktno pristopila v D S, kar pa predpostavlja njeno uradno razpustitev, ki jo voditelji SSk odklanjajo. V zameno predlagajo federalno sodelovanje po zgledu dosedanjih izkušenj z Marjetico na državni, deželni in na pokrajinskih ravneh. Postopek za ustanovitev nove stran ke bi se mo ral kon ča ti pred kon -cem leta, točneje pred 23. decembrom. Do takrat morajo pokrajinski tajniki (formalno bodo to koordina- Fabio Omero KROMA Matteo Apuzzo KROMA torji) sklicati skupščino vseh volilk in volilcev primarnih volitev 14 oktobra. Slednji bodo ustanovitelji nove stranke na pokrajinski, občinski in na krajevni ravni, ki bo v tržaški občini najbrž sovpadala z ozemeljsko ureditvijo rajonskih sosvetov. Do takrat bi morala biti tudi jasna pravila za včlanje- vanje v novo stranko, o katerih bodo odločali na državni ravni. Udeleženci pri mar nih vo li tev so na mreč pod -pisali le soglasje z načeli nove stranke, ni so pa s tem pos ta li nje ni čla ni. Iz Rima morajo priti tudi navo-di la ozi roma pra vi la za fi nan ci ra nje novega političnega subjekta. Glavni POLITIKA - Demokratska stranka ■ m v • ■ m ■ v« v v • ■ • Močnik: Nerazčiščeni odnosi med SSk in tržaško Marjetico »Dokler ne bomo razčistili odnosov s tržaško Marjetico bodo naši odnosi z Demokratsko stranko precej težavni,« pravi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik. Njegova stranka na krajevni ravni glede DS spremlja razvoj dogajanj, na deželni ravni pa bo SSk o tem razpravljala na torkovi seji svojega tajništva. Slovenska skupnost, kot znano, formalno ni pristopila v Demokratsko stranko, sodelovala pa je na oktobrskih primarnih volitvah z listo "Slovenci za Morettona". Odnosi med SSk in Marjetico so v krizi od zadnjih pokrajinskih volitev. Močnik je takrat kandidiral za pokrajinski svet, a ni bil izvoljen, na listi Marjetice pa je med kandidati SSk prodrl Zoran Sosič. Vodstvo Marjetice (takrat je bil tajnik Walter Godi-na) je menda obljubilo SSk mesto v pokrajinskem odboru, na katerega Močnik in stranka še čakata. Tajnika SSk precej moti, da se o KROMA vodstvenih telesih nove stranke pogovarjata le Fabio Omero (LD) in Matteo Apuzzo (Marjetica), izvoljeni predstavniki leve sredine pa so potisnjeni na stranski tir. »To velja predvsem za tržaški občinski in pokrajinski svet,« pravi Močnik, kjer so bili svetniki Marjetice izvoljeni tudi z glasovi SSk. To velja tudi za tržaške rajonske sosvete, kjer odnosi med predstavniki SSk in Marjetice, kot kaže, niso ravno idilični. Demokratska stranka bi se mo- rala do konca novembra uradno roditi v pokrajinskem ter v vseh šestih občinskih svetih naše pokrajine. V devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu (-SSk v njem ni zastopana) ne bo večjih problemov, kar velja tudi za Milje, kjer SSk zastopa Danilo Šavron. Težave se znajo pojavljati v Dolini, kjer sta SSk in Marjetica skupaj nastopili na volitvah, Marjetica pa ni izvolila nobenega svetnika. Tukaj bo pomembna opredelitev županje Fulvie Premolin, ki je bila izvoljena v deželno ustanovno skupščino Demokratske stranke. Zanimivo bo videti, kaj se bo z novo stranko zgodilo v zgoniški in re-pentabrski občini. V obeh upravah sta na oblasti levičarski koaliciji, ki pa je v Občini Repentabor dosegla politični dogovor s Slovensko skupnostjo (župan Aleksij Križman-LD in podžupan Marko Pisani-SSk). V Zgoniku pa je SSk v opoziciji, njen morebitni vstop v Demokratsko stranko bi tako ustvaril nova zavezništva. vir financiranja bodo člani stranke, svoj de lež pa bo do se ve da pri spe va -li tu di par la men tar ci in lo kal ni upra -vitelji, ki že danes del plač oziroma sejnin namenjajo matičnim strankam. Precejšnji vir financiranja pa bodo predstavljali tudi javni prispevki za stranke. Prob lem za se je pre mo že nje Demokratske stranke. Deželno vodstvo bo imel o sedež v Trstu i n sicer v prostorih v Ul. Geppa, kjer je bil doslej sedež Levih demokratov. Stranka bo sko raj go to vo raz po la ga la z do -se da njim se de žem Olj ke v Ul. Do no -ta v stro gem mest nem sre diš ču, kjer ima tudi pisarno vladni podtajnik Et-to re Ro sa to. Za stran ki ne se de že v predmestjih in v okoliških občinah pa se še ni so do go vo ri li. V nedeljo v Škednju maša za Maria Magajno Na Maria Magajno, pred kratkim umrlega fotoreporterja Primorskega dnevnika, se bodo v nedeljo, 4. novembra, spomnili tudi v Škednju. Za Mariom Magajno bo ob 10.30 maša, daroval jo bo škedenjski kaplan Dušan Jakomin, ki bo ob tej priložnosti tudi kot predsednik Duhovske zveze izrazil hvaležnost za vse, kar je povsod spoštovani in priljubljeni fotograf naredil za duhovnike. Protest baznih sindikatov proti finančnemu zakonu Bazni sindikati iz naše dežele so potrdili sodelovanje pri državni stavki, napovedani za 9. november. Stavko so okli-cali iz protesta proti finančnemu zakonu in drugim ukrepom, ki jih je Prodi-jeva vlada sprejela na področju dela. Na državni ravni je Rdb-Cub oklical stavko skupaj z Al Cobas, konfederacijo Cobas, Ait-Usi, Cil-Unicobas, Slai Cobas, Sdl in Snater. Demonstracija v Trstu se bo pričela ob 9.30, ko bo sprevod krenil z Borznega trga. »Velik padec kupne moči, ki so jo delavci utrpeli v teh letih,« je izjavil deželni koordinator Francesco De Rosa, »žal potrjujejo tudi izbire, ki jih je vsilil finančni zakon, katerega je predlagala sedanja vlada.« Koncert ob sv. Justu Tržaški pihalni orkester Giuseppe Verdi prireja nocoj ob 20.30 v dvorani Trip-covich koncert ob sv. Justu. Mestna godba bo pod vodstvom dirigenta Ful-via Doseja izvedla najprej sklop skladb za pihalni orkester, nato pa se posvetila očarljivim melodijam Mussorgskega. V spomin na Pasolinija Ob dvaintrideseti obletnici umora pisatelja, pesnika in režiserja Pier Paola Pasolinija prireja kino krožek Charlie Chaplin večer ob predvajanju video posnetka gledališkega dela Fabrizia Gifu-nija »Na specie de cadavere lughissimo« v režiji Giuseppeja Bertoluccija. Srečanje bo v ponedeljek, 5. novembra, v Ljudskem domu Jure Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Razstave pri Artesette Kulturno združenje Artesette obvešča, da je na sedežu v Ul. Rossetti 7/1 do 14. novembra na ogled skupinska razstava slik, grafik in skulpture; od 16. do 31. novembra pa bosta ravno tam razstavljali umetnici Adriana Rigonat in Luisa Rustja (od ponedeljka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19.30). ZAPLEMBA V tovornjaku poleg bučk tudi cigarete Prevažal je tovor zamrznjenih bučk v vrečah, na spremni dokumentaciji je pisalo, da je namenjen v Francijo. Šofer, poljski državljan, pa je zavil proti Milanu, kar je pri finančnih stražnikih zbudilo sum. Ker ni nudil zadovoljivega odgovora, so se odločili za temeljitejši pregled. V tovornjaku hladilniku je temperatura bila globoko pod ničlo. Začeli so odstranjevati vreče z bučkami in naposled je bil trud poplačan: na dan je prišlo 770 kilogramov cigaret, na njih ni bilo nobene oznake. Nedovoljeni tovor so zaplenili in šoferja aretirali. Cigarete so odkrili finančni stražniki iz Trsta, v sodelovanju s kolegi iz Li-nateja. Tovornjak je mejo prestopil v naši deželi in so se očitno odločili, da mu sledijo. Kot pravijo pri tukajšnjem poveljstvu finančne straže, je naša dežela eden glavnih kanalov, ki jih uporabljajo tihotapci cigaret iz vzhodne Evrope. S postopnim odpiranjem mej se ta donosni posel vse bolj veča: od lanskega leta do oktobra letos so aretirali 76 oseb in zaplenili preko šest ton in pol cigaret. SVETI IVAN - Ob prvem novembru Prijetno domača počastitev padlih z besedo Marka Kravosa in Claudie Cernigoj Poklon padlim in mrtvim je pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu potekal v znamenju upanja, da se bodo stvari končno premaknile, da bodo lahko domačini po več kot petdesetih letih, odkar je stavba vsaj na papirju vrnjena uporabi Slovencev, to slovesnost lahko opravili zbrano. Odkar je društvo Škamperle leta 1946 dalo vklesati imena svojih padlih na marmornato ploščo in jo postavilo na pročelje te stavbe se namreč ob dnevih spomina Svetoivančani zbirajo na pločniku in cesti, ob mimoidočih avtih. Letošnje polaganje vencev je bilo prijetno - domače, besede Marka Kravosa (za društvo Škamperle) so prisotne spodbudile k razmisleku o pravici do enakopravnosti, do priznavanja dostojanstva slovenščini, Claudia Černigoj (za Sindikat upokojencev CGIL) pa je njegove besede podprla z nizanjem krivic in odločnim zavzemanjem za spoštljiv odnos do temeljnih vrednot. Spominska plošča padlim in umrlim v internaciji na pročelju Narodnega doma pri Svetem Ivanu KROMA / TRST Sobota, 3. novembra 2007 7 1 BOLJUNEC - Danes slavje ob šestdesetletnici odkritja vaškega spomenika padlim Obljuba, da mladi ne bodo pozabili na borce, še danes drži Po povorki in slovesnosti razstava, posvečena spominu na Maria Magajno Tiste prve novembrske nedelje pred šestdesetimi leti, se je ob novem spomeniku zbrala velika množica ljudi. Tragični dogodki druge svetovne vojne so bili še živi, na njihove posledice je med drugim opozarjal tudi na pol po ru še ni zvo nik vaš ke cer kve, kot je lepo razvidno iz takratnih fotografij. Načrt za kamniti pomnik na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, je izdelal domačin, partizan Izidor Zobec, v repentabrski kamen pa sta ga vklesala tovariša Husu in Verginella s Proseka. V marmornato ploščo sta vkle sa la tu di dva in dvaj set imen pad lih partizanov in ustreljenih talcev. Med njimi sta tudi dva Italijana, doma s Sicilije, ki sta se z ramo ob rami borila s slovenskimi domačini. Žrtev so se že v jutranjih urah spo- mnili pri maši zadušnici, tudi popoldne pa se je pri spomeniku zbrala velika množica domačinov in prebivalcev bližnjih vasi. Položili so številne vence, nekaj žalostink je zapel domači pevski zbor, zaigrala pa je tudi združena godba na pihala, v kateri so bili godbeniki vseh bliž njih va si. Spo me nik je bla go -slovil »župnik tov. Bidovec«, ki je po poročanju Primorskega dnevnika med drugim izrekel naslednje besede: »Vi, matere, žene, otroci in sorodniki padlih, ne žalujte, kajti njihove žrtve niso bile zaman. Pripeljali so vas na pot svobode. Zato bo v naših srcih ostal nanje trajen spomin, ter nas vzpodbujal k nadaljnjemu delu.« Prisotne so nagovorili tudi predsednik ZPP iz Boljunca Starc, tov. Dušan Hreščak in tovariši-ca Carletta (v italijanščini). Mala pio- nirka je deklamirala Partizanovo oporoko, pionirček pa je svečano obljubil, da bo mladi rod nadaljeval delo padlih. Od tiste novembrske nedelje so začeli za spomenik skrbeti člani vaške Zveze partizanov, vsa vas pa se ob njem zbira ob raznih spominskih datumih. Z venci in cvetjem so se ga spomnili ob poletnih partizanskih praznikih, ki so jih prirejali v vasi, tod mimo je leta 1965 tekla štafeta STEDO (Spominski tek dvajsetletnice osvoboditve), ob njem se ob vsakem prvem maju zbere boljun-ska fantovska. In ravno globoko spoštovanje, ki ga mladi rodovi izkazujejo padlim borcem za svobodo, je tudi eden razpoznavnih znakov današnje slovesnosti. Mladostniška energija se je namreč spojila z izkušenostjo starejših: proslavo ob šestdesetletnici postavitve Fantje ob spomeniku na dan 1. maja 1979. Ob njem se za praznik dela in osvoboditve vsako leto zbere boljunska fantovska spomenika so izoblikovali mladi odborniki SKD France Prešeren in starejši člani Partizanskega kluba Arci. To plodno sodelovanje navdaja mlade odbornike s posebnim ponosom. In nenazadnje potrjuje besede tistega pionirčka, ki je pred šestdestimi leti obljubil, da mlade generacije ne bodo pozabile na medvojne borce. Seveda so tudi taki, ki tistih žrtev ne spoštujejo. Boljunski spomenik so tako kot številne druge že nekajkrat oskrunili, prvič leta 1980, ko so s kljukastimi križi prekrili imena žrtev. Vas je na žaljivo dejanje odgovorila s protestno manifestacijo. V naslednjih letih so si sledile še nove oskrunitve (1989, 1994), zadnja leta 1998: domačini so takrat pod mazaško akcijo položili dvojezični napis Kultura fašizma - Cultura del fascismo ... (pd) BOLJUNEC Zbirališče za povorko ob 14. uri na gorici Drugi november 1947 bo ostal zapisan kot dan, ko so na Tržaškem odkrili kar štiri spomenike padlim v Narodnoosvobodilni vojni. Spominsko ploščo je dobilo pročelje Narodnega doma pri Svetem Ivanu (postavili so jo člani društva Slavko Škam-perle), spomenike pa so odkrili na Kontovelu, v Trebčah in Ricmanjih. Ravno ob tem spomeniku, ki stoji ob vhodu v vas, bo danes spominska svečanost ob šestdesetletnici njegove postavitve. Skupaj jo prirejajo domače kulturno društvo France Prešeren, partizansko združenje VZPI-ANPI, fantovska in dekliška Boljunec ter Partizanski klub Arci v sodelovanju z Občino Dolina. Bivši borci, va-ščani in njihovi prijatelji se bodo zbrali Na gorici (ob 14. uri), od koder bodo v sprevodu krenili do spomenika, kjer je predviden priložnostni program. Spregovorila bosta županja Občine Dolina Fulvia Premo-lin in župan boljunske fantovske Ivan Zobec, nastopila pa bosta tudi Moški pevski zbor upokojencev Breg in Pihalni orkester Breg. Praznični dan se bo nadaljeval Na gorici. Na tamkajšnjem sedežu Partizanskega kluba Arci bodo namreč odprli razstavo, s katero je boljunska dekliška želela obeležiti šestdesetletno zgodovino vaškega spomenika. Na ogled bo dragocen fotografski material, ki ga hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici: ker je večino fotografij posnel neutrudljivi Mario Magajna, bo razstava posvečena njegovemu spominu. (pd) Še dva fotografska utrinka Maria Magajne z dneva odprtja spomenika pred šestdesetnimi leti; levo povorka domačinov iz vaškega trga do spomenika, desno nosilec venca s peterokrako zvezdo MAGAJNA 8 Sobota, 3. novembra 2007 TRST / ZDRUŽENJE KRONISTOV FJK - Prestižno priznanje Kipec Zlatega svetega Justa bo šel v roke Danieli Barcellona Tržaška operna pevka pripada mlajši generaciji, a velja za trenutno najboljšo interpretko Rossinija Dobitnica letošnjega Zlatega svetega Justa je operna pevka Daniela Barcellona. Tako se je odločila večina članov Združenja kronistov Furlanije Julijske krajine, naslednika Združenja tržaških kronistov, ki že štirideset let podeljuje prestižno priznanje, namenjeno tistim Tržačanom, ki so s svojimi us pehi pones li ime Trsta v ostale kra -je Italije in v svet. 38-letna mezzosopranistka Daniela Barcellona je sicer še mlada - skupaj s Claudiom Magrisom, kije priznanje prejel leta 1984, gre za eno najmlajših prejemnic Zlatega svetega Justa - a že uveljavljena pevka, ki jo imajo za trenutno najboljšo interpretko del Gioac-china Rossinija. Rodila se je seveda v Trstu in se tu glasbeno izobraževala pod mentorstvom Alessandra Vitiella, po osvojitvi raznih mednarodnih tekmovanj (npr. Aldo Belli v Spoletu, Iris Adami Corradetti v Padovi in Pavarotti International v Philadelphii) pa je dokončno zaslovela leta 1999 na Rossi- nijevem opernem festivalu v Pesaru z opero Tancredi. Doslej je Daniela Barcellona prejela še nagrado Abbiati, ki velja za najpomembnejše priznanje, ki ga italijanska kritika podeli kakemu interprets, pa tudi Zlatega Rossinija na že omenjenem Rossinijevem opernem festivalu. Med njenimi uspehi naj poleg nastopov na številnih italijanskih, evropskih in svetovnih odrih omenimo vlogo protagonistke na ponovnem odprtju slovite milanske Scale leta 2004 in sodelovanje s številnimi slavnimi dirigenti, od Riccarda Chaillyja in Wolf-ganga Sawallischa pa do Riccarda Mutija in Claudia Abbada, s katerim je nedavno posnela Verdijev Requiem. V prihodnjih dneh bo v Madridu, kjer bo nastopila v Rossinijevem Tancrediju. Nagrajenki bodo zlati kipec tržaškega zavetnika svetega Justa, delo umetnika Tristana Albertija, izročili na slovesnosti, ki bo v drugi polovici decembra ali pa v začetku januarja v dvorani tržaškega občinskega sveta. Daniela Barcellona bo zlati kipec prejela na slovesnosti, ki bo v teku leta v dvorani tržaškega občinskega sveta POLAGANJE VENCEV - Civilne in vojaške oblasti Počastili spomin na padle agente venec skupno položili tudi pri Sv. Justu Svečanost pri Sv. Justu je organiziralo deželno vojaško poveljstvo, skupnega polaganja venca so se udeležili predstavniki prefekture, dežele, pokrajine in tržaške občine KROMA Tržaška občina in pokrajina sta se skupno poklonili spominu na padle v vrstah policijskih sil, ki so življenje izgubili med opravljanjem svoje dolžnosti. Delegacija, ki sta jo vodila občinski odbornik Michele Lobianco in pokrajinska odbornica Adele Pino, je že v jutranjih urah krenila s Trga Piccola. Najprej se je ustavila v Ul. del Castello, kjer je cvetje polo žila pred plo ščo, ki spominja na agenta Cattaruzzo, nakar je obiskala pokopališče v Miljah, grob agenta Eddieja Walterja Cosino, pa še pokopališče pri Sv. Ani, grobove agentov Tommasinija, Rajole in Holjevine, poklonila se je še ob plošči pri Korone-ju, ki spominja na paznike, padle maja 1945, na pokopališču v Barkovljah pa je cvetje položila na grob Luigija Vitullija. V organizaciji deželnega vojaškega poveljstva pa je bila prav tako včeraj zjutraj na griču sv. Justa vojaška svečanost, med katero so lovorov venec skupno položili predstavniki prefekture, dežele, pokrajine in občine. UMOR V RIMU Romski docent o težavni integraciji Umor 47-letne Giovanne Reggia-ni, ki je za posledicami napada mladega romunskega priseljenca Nicolaea Romu-lusa umrla v rimski bolnišnici, je odjeknil povsod po državi, vnele so se običajne žolčne polemike o tujcih, oglasili so se tisti, ki nestrpnost podpihujejo, kot tisti, ki pozivajo k razumu in strpnosti. Med slednjimi je tudi glasbenik in docent romunskega jezika in kulture na tržaški univerzi Alexian Santino Spinelli. Spinelli je doma iz kraja Pietrasan-ta v pokrajini Lucca, kjer se je rodil pred 43 leti, živi pa v Abrucih. »Jasno je, da ne moremo pričakovati nič dobrega, dokler bodo Romi ostali v nomadskih taboriščih, popolni frustraciji in revščini, brez osnovnih civilnih pravic,« pravi docent, »brez teh pravic bi se tudi Italijanu slabše godilo kot Romu. Ne gre za kulturno, temveč za socialno vprašanje, za pravice in enake možnosti. Italijanski Romi smo tukaj že stoletja, dosegli smo visoko stopnjo integracije in ne ustvarjamo problemov, ker imamo svoje pravice.« Spinelli je v izjavi za tiskovno agencijo Ansa nadalje poudaril, »da Rome zamenjujejo in istovetijo z Romuni. Lahko so tudi Romuni, vendar je takšno razlikovanje potrebno.« Glede Romov, ki prihajajo iz Romunije, pa je docent spomnil, da so »živeli v hišah, čeprav izredni revnih, sedaj prihajajo v Italijo z upanjem na boljše življenje, končajo pa kot nomadi ali klateži v predmestjih.« Po njegovem mnenju je »Italija, ko je ratificirala sporazume z EU, vedela za vstop Romunije, izredno revne države s številnimi težavami, ki bi postale tudi naše. Morali bi se zavarovati.« Obstaja tudi vprašanje »integracije in informacije,« pravi še Spinelli, »danes se Rom iz no mad ske ga taborišča ne bi uspel integrirati, tudi če bi hotel, javno mnenje bi ga zavrglo. Stopnja zavračanja je tako visoka, da ni zanimanja za romsko kulturo, ki pa predstavlja bogastvo vsega človeštva. Kot Rome nas omenjajo samo tedaj, ko gre za kroniko ali kakšne primere propadanja.« Tržaški profesor je nadalje nagla-sil, da »Romi po svoji kulturi niso nomadi, kot vsi mislijo. Nekdo pa je hotel nomadska taborišča. Mobilnost je vsiljena, ker se v svojih državah soočajo z gospodarskimi problemi in skušajo najti življenjski prostor v Italiji. Tukaj pa jih sprejemajo v begunska taborišča, moderne lagerje, družbena odlagališča, oblike rasne segregacije, nevredne omikane države.« SKEDENJ - Požar Ženska v nezavesti Žensko so našli v dnevni sobi, ležala je na tleh, bila je v nezavesti. Gasilci so jo takoj odnesli na hodnik in ji do prihoda osebja 118 skušali pomagati pri dihanju. Zatem jo je osebje 118 prevzelo v oskrbo in jo odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Gasilce je poklical eden od sosedov 70-letne Z.D.K., ki prebiva v Ul. Vigneti 22/1, iz njenega stanovanja v 3. nadstropju je zaudarjalo po dimu. Gasilci, ki jih je vodil Boris Lakic, so vdrli skozi vrata, stanovanje je bilo zasičeno z dimom, ki je prihajal iz spalnice, kjer je verjetno zaradi kratkega stika zagorel TV sprejemnik. Priletna stanovalka pa je bila v dnevni sobi, kjer je imela še en T V sprejemnik. Na srečo stanovanja niso zajeli plameni, škodo je v glavnem povzročil le dim. Povedali so, da ima Z.D.K. sina v Milanu in včeraj so ga skušali obvestiti o nesreči, ki je doletela mater. PROMETNI NESREČI - Vpletenih več oseb V bolnišnico odpeljali enega od šoferjev naj pet oseb bi celo aretirali Pri Sv. Vidu so sinoči nekaj časa neprestano zavijale sirene rešilcev 118 in tudi mestne policije, v bolnišnico so odpeljali pet ranjencev, med njimi sta bila tudi dva otroka. Na srečo se je izkazalo, da le ni tako hudo, kot so pravili v začetku. Bali so se za predvsem za šoferja male pande, ki je ostal ukleščen v zviti pločevini, vendar so kasneje povedali, da njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Nesreča, v katero sta bila vpletena omenjeni panda in suzuki wagon se je pripetila v Ul. delle Fiamme Gialle, na križišču z Ul. Carli, kjer je promet urejen s semaforom. V pandi se je peljal 38-letni A.G., v suzukiju pa so bili poleg 38-letne M.S. še ena ženska in dva otroka. Kaj se je natančno zgodilo in kdo nosi odgovornost, bodo ugotovili agenti, gotovo pa je, da eden od dveh šoferjev ni spoštoval rdeče luči na semaforu. Suzuki je silovito zadel v levo stran male pande (na sliki KROMA), ki jo je odbilo na drugo stran ceste, vrata so šoferja tako stisnile, da si sam ni mogel pomagati in so ga osvobodili šele gasilci. Dokler razbitin niso odstranili, so promet iz mesta proti Drevoredu C. Elisi in Ul. S. Marco preusmerjali na hitro cesto. Skoraj istočasno je nekoliko više, v Ul. Schiapparelli, ob Trgu Resistenza, šofer opla astra zaletel v neko drugo vozilo in zatem naj bi skušal pobegniti. Imel pa je razdejano sprednje levo kolo in se je moral kmalu ustaviti. Zgleda, da je precej globoko pogledal v kozarec, spravil naj bi se na agente in si nakopal veliko preglavic. Pravili so, da so moškega aretirali, vozilo pa zaplenili, vendar vesti pri mestni policiji sinoči nam niso ne potrdili ne zanikali. / TRST Sobota, 3. novembra 2007 9 1 KD F. VENTURINI - Tradicionalna svečanost ob spomeniku v Domiu Marijan Spetič: Italija še ni obračunala s svojo preteklostjo Kulturno Društvo Fran Venturi-ni in Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Sekcija Domjo sta kot običajno tudi letos 1. novembra priredila tradicionalno spominsko svečanost ob vaškem Spomeniku NOB Po polaganju venca so Padle za Svobodo z občutenim petjem počastili pevci Moškega in Mešanega pevskega zbora Fran Venturini, priložnostno misel pa je podal bivši dolgoletni predsednik lokalnega kulturnega društva, domači zdravnik dr. Marijan Spetič, ki je podčrtal pomen stalnega obujanja Spomina na žrtve osvobodilnega boja, tudi ker »živimo v časih, ko marsikdo skuša pretvarja ti na šo pol pre tek lo zgo do vino. Za mar si ko ga se le-ta začenja ko maj le -ta 1945, praktično po osvoboditvi, dejansko pa pozabljajo na dvajsetletno fašistično diktaturo, ki je s posebno tr do roko pri zade la prav naš, slo -ven ski na rod. Ne pozabi mo, da je že požig Narod ne ga Doma pome nil začetek mrač ne ga ge no cid ne ga pos topanja Duceja pro ti skup nos ti vseh slovanskih narodov.« Poudaril je tudi, da »Italija še vedno ni obračunala s svojo totalitarno preteklostjo in se za svoja hudodelstva še do danes ni nikomur opravičila. Svoje zgodo- vinske odgovornosti je čisto enostavno odpi sa la, kot da jih ne bi ni ko li imela. Ko bo Italija pripravljena se soo či ti s celot no svo jo pol pre tek lo zgodovino, in ne samo s tistim delom le-te, kjer je bila sama žrtev, takrat in sa mo takrat bodo do zo reli pogo -ji za eno resnično, odgovorno in občuteno medsebojno spravo s svojimi slo van ski mi sosedi, s slo ven skim in hrvaškim narodom.« Na koncu svojega go vo ra pa je Dr.Spetič še pod-čr tal, kako »lah ko da nes gle da mo in mo ra mo gle da ti v pri hod nost z op -ti miz mom. Ne pozabi mo, da so da -nes naše generacije priča dogajanjem, ki bi si jih na ši predni ki ni ti sa -njali, dogajanjem, ki so tudi sad žrtve naših Padlih in ki imajo svoje koreni ne že v slavnih in epič nih časih N.O.B., ide a li katere so da nes pri sot -ni v novi Evropi, v skupni domovini sko raj vseh evrop skih na rodov. No -va evropska integracija je na stežaj odprla meje, ki bodo tu pri nas tudi resnično padle z vstopom Slovenije v območje dežel Shenghenske pogodbe. To bo zgodovinski prehod, ki bo v le toš njem pred-bo žič nem času spremenil življenje ob meji, ki je ne bo več. Mej a bo padla in vsi mi, ki smo doslej živeli ob meji, kar se pra- Na fotografiji udeleženci slovesnosti v Domiu, desno govornik Marijan Spetič pred spomenikom padlim v NOB vi na robu teritorija in na robu družbenih dogajanj, se bomo čez noč znašli v centru Evrope. Če bo Trst znal dojeti obzorja, ki se mu odpirajo, in pri mer no izko ris ti ti pri lož nos -ti, ki se mu ponujajo, bo imel dobre razvojne možnosti na vseh področjih. Da to do seže se pa mo ra zave da -li svojega naravnega zaledja in se res-nič no odpre ti mož nos tim, ki mu jih odprtost do svojih sedaj evropskih sosedov ponuja. In tudi mi, slovenska manj ši na, mi zamej ci, čez noč ne bomo več zamejci, se bomo tudi fizično spojili z matičnim narodom in bomo res pos tali del tis tega enot ne -ga tokrat ne samo kulturnega prostora, o katerem govorimo že vso povojno obdobje. Pomembno pa je, da ukinemo vse meje tudi v naših glavah in hotenju. In to prav vsi: Italija ni, Slo ven ci in zamej ci. Samo če bomo zna li gle da ti na prej, s pogle -dom upr tim v pri hod nost a obe nem ponos ni na last no pre teklost, se bomo dostojno in v pravi meri oddolžili ide a lom na ših Pad lih za Svo bodo in njihovemu Spominu, ki ne sme ni ko li zamre ti.« Ob zaključku spominske svečanosti so vsi prisotni počastili vse Padle za Svobodo z minuto zbranosti. (M.S.) NOSTALGIJA - Slovo od kriškega lokala Adijo naš super Oxis! Kriški Oxis je za vedno zaprl svoja vrata... Po dvanajstih letih delovanja sta se upravitelja Lili in Igor v sredo, na noč čarovnic, poslovila od svojih dolgoletnih, mladih in manj mladih strank z veliko »Alo uen« fešto (na slikah Kroma). Ob dobri glasbi in posebnih cock-tailih, sta se upravitelja zahvalila svojim »starim« prijateljem s priložnostnim predpasnikom in kozarcem, ki pa jih ni bilo dovolj za več stoglavo množico, ki je napolnila lokal že v zgodnjih večer- nih urah. Razvnela se je nepozabna poslednja žurka, med katero so sedanji in bivši sodelavci zapeli dve izvirni pesmi v spomin na neštete večere v kriškem lokalu, kjer je bil vedno Božič (in redni obiskovalci vedo, kaj to pomeni); nekajkrat se je Oxis spremenil v ogromen pevski zbor, ki je Lili in Igorju »ubrano« zapel nekaj zdravic... »Hvala, hvala Igorju in Lili, za vse, kar ste nardili, kolko z nami potrpeli, zmeraj za zabavo poskrbeli...« Adijo Oxis! (sas) MIELA - Danes se začenja Festival latinskoameriškega filma Okno v južnoameriški svet Do nedelje, 11. novembra, se bo zvrstilo skoraj 200 dokumentarcev, kratkometražnih in dolgometražnih filmov o pisani družbi onkraj oceana Prizor iz brazilskega filma »O grao«, ki ga bodo predvajali danes ob 17. uri Gledališče Miela odpira danes vrata že 22. izvedbi Festivala latinskoameriškega filma, ki ponuja raznoliki publiki najnovejša dela južnoameriške kinematografije. Od danes do prihodnje nedelje, 11. novembra, se bo na platnu zvrstilo skoraj 200 dokumentarcev, kratkometražnih in dolgometražnih video posnetkov in retrospektiv nekaterih avtorjev, ki bodo občinstvu postregli s kakovostnim pogledom na latinskoameriško družbo onkraj oceana. Festival, ki ga prireja Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji (Apclai) v sodelovanju s številnimi krajevnimi in državnimi institucijami, se bo torej kot rečeno začel danes. V dvorani Birri bodo od 15. ure dalje predvajali video posnetke: brazilskega »Valsa para Bruno Stein« režiserja Paula Nascimienta, ki opisuje zgodbo nemškega priseljenca v Braziliji in pa življenje poznejših generacij njegove družine; ob 16.45 bo na vrsti video »Silvio Rodriguez in Ci-le« o koncertu slavnega kantavtorja dne 31. marca 1990 ob koncu diktature in vrnitvi demokracije v Čilu, ob 19.30 pa bo na vrsti argentinski dokumentarec »Emiterio« o kulturi staroselcev Vzhodne Kordiljere. Večer se bo zaključil s serijo kratkometražnih posnetkov z angleškimi podnapisi v poklon brazilskemu režiserju Joaquimu Pedru De An-dradeju (od 21.15 dalje). Vzporedno pa bo precej pestro tudi v kinodvorani gledališča Miela, kjer bodo od 15.30 dalje protagonisti filmi. Prvi bo med temi čilski film »Peloteros« (2006) v režiji Coca Castilla z angleškimi podnapisi. Gre za zgodbo šestih adolescentov, ki jih združuje ljubezen do nogometa, in ki se želijo uveljaviti v svetu. Ob 17. uri bo na platnu zaživel brazilski »O grao« (2007) Petrusa Cariry-ja z angleškimi podnapisi, ki prikazuje dogodivščine starejše ženske, kije prepričana, da bo kmalu umrla in pripravlja zato vnukinjo na ta hud dogodek. Oba filma spadata v informativno sekcijo Festivala. V poklon režiserju Migu-elu Littinu, ki je obenem tudi predsednik letošnje žirije, bo ob 18.30 na sporedu film »La tierra prometida« (s simultanim prevajanjem). Gre za čilsko-kubansko produkcijo iz leta 1973, ki odlično prikazuje dogodivščine brezposelnih delavcev in obuja prvo čilsko socialistično vlado. Višek bo prvi filmski večer dosegel ob 20.30, ko bo direktor Festivala Rodrigo Diaz slavnostno odprl jesensko tr žaš ko film sko do gaja nje, ki mu bo sledilo predvajanje dokumentarca brazilskega režiserja Joaquima Pedra De Andradeja »Garrincha, alegria do povo« (1963) o super nogometašu in narodnem idolu Garrinchi (poskrbljeno bo za simultano prevajanje). Vstopnina znaša 5 evrov (na voljo pa so tudi izkaznice v višini 30 oziroma 15 evrov). Za dodatne informacije pa je seveda vedno na razpolago spletna stran www.cinelatinotrieste.org. 1 0 Sobota, 3. novembra 2007 TRST / TEATER BOBBIO - V ponedeljek Enkraten večer ruskih in kozaških plesov Tržaško gledališče Orazio Bobbio - La Contrada se bo v ponedeljek, 5. novembra, spremenilo skorajda v znameniti moskovski Bolšoj teater, v katerem bo zavelo pristno rusko vzdušje. Kulturno združenje Rus-skij dom iz Trsta je namreč v sodelovanju z Združenjem Unita Onlus iz Vidma poskrbelo za pravo poslastico in tržaški publiki ponudilo en- kraten kulturni večer. V goste je povabilo folklorno skupino Volnaja Step (na sliki) iz Stavropola, mesta v južni Rusiji. Skupina plesalcev izvaja predvsem tradicionalne ruske in poskočne kozaške plese, ki prevzamejo vsakega gledalca. Nastop se bo začel ob 20. uri, ob vhodu pa bodo zbirali prostovoljne prispevke. H3 Obvestila GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. JEHOVE PRIČE vabijo na deželno zborovanje z naslovom »Delajte vse v čast Bogu« danes, 3., in v nedeljo, 4. novembra, od 9.30 do 12. ure in od 13.30 do 15.30 na sedežu v ul. Del Bosco 4 v Trstu. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.0011.30 ter 16.00-18.30). OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Bol-juncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, petošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel.: 349-5252201. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo danes, 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec, VZPI - ANPI Boljunec, fantovska in dekliška Boljunec in Klub ARCI v sodelovanju z občino Dolina vabijo danes, 3. novembra 2007, ob 14. uri na slavnost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Spored: zbirališče na gorici v Boljuncu; sprevod z venci in prapori do spomenika; uvodna beseda; polaganje vencev; nastop MPZ Upokojencev Breg; nastop Pihalnega orkestra Breg; priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Premolin, pozdravi gostov; zaključna misel. A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensibilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 5. novembra, na odprtje razstave o Eneju Silviju Piccolominiju, ki jo je pripravila Branka Sulčič. O liku tržaškega škofa, velikega humanista in kasnejšega papeža Pija II. bo govoril zgodovinar France M. Dolinar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 16. uri na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, zel.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja po tečajih informatike steklo vpisovanje za dodatni tečaj za začetnike, ki naj bi se odvijal ob torkih, od 20.30 do 22.00. Prostih je še nekaj mest. Predvidenih je 28 srečanj, cena za bivajoče v občini je 125,00 evrov, za nebivajoče pa 150,00 evrov. Vpisovanje in dodatne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. ONAV Vsedržavna Mednarodna Organizacija Poskuševalcev Vin, Vabi vse zainteresirane, da se pridružijo izletu dne 05/11 v Vicenzo, kjer bomo obiskali »XX. Salone del Vino Novello« in »II.Salone dei Best Buys«. Popoldne obisk Az.Agr.Costalunga v Castegne-ro s pokušnjo. Informacije in vpis tel.: 0481/32283 Daniela Markovic. VZPI -ANPI Kontovel vabi na proslavo 60-letnice odkritja spomenika Padlim, v NOB. Zbirališče v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 pred društveno gostilno na Kontovelu. Sledi povorka do spomenika. KD FRAN VENTURINI IN OBČINA DOLINA vabita na javni sestanek na temo »Nova avtocesta Lakotišče-Škofi-je, odsek: Domjo-Lakotišče-Krmenka, zaključna dela, zaščita pred hrupom in cestna oprema (zeleni pas)«, ki bo v centru Anton Ukmar Miro pri Domju, v torek, 6. novembra 2007, ob 20. uri. Vsi vaščani so vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 6. novembra 2007, na srečanje s Pinom Ro-veredom. Pisatelja bo predstavila Pa-trizia Vascotto, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričet-kom ob 20.30. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckaz-veza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša inter-netna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih turizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije. SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma Nasviden-je v naslednji vojni, v četrtek, 8. novembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Lepo vabljeni! KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922. MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim sve- tom za zahodni kras organizira mar-tinovanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mi-tiche pirie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja Martinovanje z večerjo v nedeljo, 11. nov 2007, s pričetkom ob 19. uri. Zabavala bosta Ingrid Werk-Van-ka in harmonikar Egon Tavčar. Rezervacije sprejema Mariuča od 13. o 14. ure na tel. št.: 040-384226. PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 11. novembra, od 18. ure dalje v kletne prostore parka Hribenca v Zabrežcu na veselo Martinovanje. Za dobro razpoloženje bosta igrala Giorgio in Luciano. Na razpolago bodo tipične jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje do 4. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem ob začetku pastirskega obiska Središča, ki bo v četrtek, 8. novembra ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Ul. Risor-ta, 3 - Pastirski obisk, se bo nadaljeval v petek, 9. novembra z obiskom doma počitka Tilia v Ul. Valdrivo, 22 in z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Risorta, 3 ter v soboto, 10. novembra z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. - Slovesni zaključek bo v nedeljo, 11. novembra ob 16.00 uri v stolnici sv. Justa z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi! TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s peko kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih. TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org DARUJTE za združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine. Tekoči račun, št.: 25949, Zadružna Kraška banka, podružnica št. 2. ABI: 08929; CAB: 36460. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisci-plinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE odvisnosti od alkohola ASTRA (Associa-zione Trattamento Alcoldipendenze) obvešča spremembo urnika slovenske posvetovalnice v nabrežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, in sicer od četrtka 15/11 bo delovala redno vsak četrtek od 11. do 12. ure. Poleg tega ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu, slovenska skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v nabrežin-skem zdravstvenem okraju. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na ogled razstave »Ujete sledi«, Štanjel-Stolp na Vratih,ki bo odprta do 10 decembra 2007. H1 Osmice BOGDAN IN MARLENKA imata v Ga-brovcu odprto osmico do konca novembra. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36. OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matorci 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu 27. Vabljeni! V KUTU na Proseku sta odprla osmico Vesna in Žarko. Loterija 02. novembra 2007 Bari 31 25 36 41 86 Cagliari 63 39 76 80 12 Firence 60 81 50 77 72 Genova 38 57 12 49 31 Milan 51 6 62 45 56 Neapelj 72 40 2 31 77 Palermo 73 17 61 66 5 Rim 29 7 83 45 77 Turin 49 1 22 39 10 Benetke 69 35 64 2 88 Nazionale 50 10 21 9 58 Super Enalotto Št. 131 29 31 51 60 72 73 jolly 69 Nagradni sklad 3.067.019,13 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 34.798.336,69 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 6 dobitnikov s 5 točkami 102.233,98 € 990 dobitnikov s 4 točkami 619,59 € 41.961 dobitnikov s 3 točkami 14,61 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 61.959,00 € 180 dobitnikov s 3 točkami 1.461,00 € 2.425 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.014 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.137 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sobota, 3. novembra 2007 1 1 OKTET ŠKOFIJE in OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov Primorske danes, 3. novembra 2007 ob 19. uri Občinsko gledališče France Prešeren, Boljunec POKROVITELJI Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-01 Koper REVIJO SO PODPRLI Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d.. Zavarovalnica Triglav d.d.. Vina Koper d.0.0. Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. VZPI-ANPI KONTOVEL vabi na proslavo 60-letnice odkritja spomenika padlim v NOB zbimiisce jutri, ob 14.30 precl Društveno gostilno na Konto vel u, sledi povorka do spomenika ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert Komornega Zbora Gallus Kranj, ki ga vodi Angela Tomanič. Nastopili bodo še inštrumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik - sopran, Anja Strajnar - alt, Metod Palčič - tenor, Blaž Kladnik - bas, in Barbara Pibernik - orgle. Vabljeni v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra ob 17. uri SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC VZPI - ANPI BOLJUNEC JOLJUI FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BOLJUNEC klUB arci, v sodelovanju z OBČINO DOLWa danes, 3. novembra 2007 ob 14. uri na slavnost ob 6o-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu ^^ X Zbirališče na gorici v Boljuncu ^^ X Sprevod z venci in prapori do spomenika PU X Uvodna beseda X Polaganje vencev X Nastop MPZ Upokojencev Breg X Nastop Pihalnega orkestra Breg ^ . X Priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Premolin X Pozdravi gostov \fj X Zaključna misel Dobrodošel Marko S tvojim prihodom si osrečil Laro in Maura. Da bi bilo odslej vaše življenje polno lepih in srečnih trenutkov, vam želi Ženski pevski zbor Vesna Čestitke Moja sestrica ELENA je danes zelo vesela, ker bo številko 5 na torti imela. Da bi bila še naprej tako simpatična in igriva, vesela in ljubezniva, ji za 5. rojstni dan želim, 5 poljubčkov ji še podarim. Tvoja Erika. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Včeraj danes Danes, SOBOTA, 3. novembra 2007 SILVO Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 10.03. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 14.14. Jutri, NEDELJA, 4. novembra 2007 DRAGO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1028 mb pada, veter 23 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,3 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 3. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). ALCIONE - 17.30, 22.45 »Funeral party«; 19.15, 21.00 »La ragazza del lago«. AMBASCIATORI - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »Ratatouille«. ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »In questo mondo libero«. CINECITY - 15.00, 16.00, 17.15, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.15 »Ratatouille«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Die hard -vivere o morire«; 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Elisabeth - The golden age«; 19.50 »2061 - Un anno eccezionale«; 22.00 »Seta«; 15.00, 17.25, 20.00, 22.05 »La terza madre«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »The bourne ultimatum - il ri-torno dello sciacallo«; 14.55 »Stardust«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Bambičeva galerija vabi na odprtje razstave Deziderija Švare POKLON MILKU BAMBIČU UVODNE BESEDE IN PODOBE DEZIDERIJ ŠVARA JELKA CVELBAR ALJOŠA ŽERJAL FILM "KROG 2" Z MILKOM BAMBIČEM DRUŽABNO SREČANJE V ZNAMENJU MARTINOVANJA Opčine - Proseška ul. 131 EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Giorni e nu-vole«. FELLINI - 16.45 »Stardust«; 18.45, 20.30, 22.15 »Seta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15 »Ratatouille«; 20.10, 22.10 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il caso Thomas Crawford«. KOPER - KOLOSEJ - 21.50, 23.55 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D ma-nija«; 16.40, 19.10, 21.40, 00.10 »Petelinji zajtrk«; 16.50, 19.20 »Sedem dni skomin«; 14.20 »Ratatouille«; 14.50 »Divji valovi«; 19.00, 21.30, 00.00 »Neustrašna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »The bourne ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o mo-rire«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Mr. Brooks«. SUPER - 16.30, 22.10 »Molto incinta«; 18.35, 20.20 »La giusta distanza«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - the golden age«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 5: 18.00 »2061«; 20.00, 22.10 »Die hard - vivere o morire«. S Izleti SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Rubije pri Briščih« v nedeljo, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 3394359868. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi v nedeljo, 4.novembra 2007 na »15. jesenski pohod na Grmado in okolico«. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Med potjo sta predvideni kontrolni točki s čajem ter ob prihodu topel obrok z družabnostjo. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO Rovte Kolon-kovec Ul. M. Sernio 27, vabi danes, 3. novembra 2007, ob 20.uri na večer z lonjersko pevsko skupino. Vodi Manuel Purger. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in z Zvezo kulturnih društev prirejajo 20. srečanje oktetov Primorske v Boljuncu, v gledališču France Prešeren danes, 3. novembra 2007, ob 19. uri. O.P.Z. SLOMŠEK, vabi na Dobrodelni koncert v korist sirotišnice v Bjeli (Črna gora), v nedeljo, 4.novembra 2007, ob 18.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopajo Otroški pevski zbor Slomšek, in pevka Martina Feri, ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. Vsi vljudno vabljeni! JUTRI, 4. NOVEMBRA, OB 11.00 bo v Slomškovem domu v Bazovici domačinka Maja Mezgec prikazala utrip življenja v Burundiju, nato misijonski srečolov z družabnostjo. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert komornega zbora »Gallus Kranj«, ki ga vodi Angela To-manič. Nastopili bodo tudi instru-mentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik-sopran, Anja Strajnar-alt, Metod Palčič-tenor, Blaž Kladnik-bas in Barbara Pibernik-orgle. Koncert bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri. 1L Mali oglasi AGRITURIZEM s suho hrano sta odprla Joško in Ljuba Colja, v Samatorci. Prisrčno vabljeni. Tel. na št.: 3345088733 ali 040-229326. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Na-brežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 3394193779. KMETIJA COLJA ponuja v novembru tudi sveže klobase in kožarice (crode-ghine). Tel. na št.: 040-229326. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv. metrov, oddajam. Tel. na št.: 338-4719734. PRODAJAM drva za kurjenje na kubični meter. Tel. na št.: 3471639967. PRODAJAMO mercedes C200 kompressor Classc letnik '98, redno vzdrževan, v odličnem stanju. Tel. na št.: 349-4439769 v popoldanskih urah. PRODAM keramično peč na drva, rabljeno samo dva meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrov-ce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM stanovanje v Ronkah (približno 90 kv.m.) z dvema balkonoma (dve sobi, dve kopalnici, kuhinja in dnevna soba), s kletjo, z garažo ter z zunanjim parkirnim prostorom; cena po dogovoru, tel. 339-6980287 (ob uri obedov ali večernih urah). S Poslovni oglasi FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 338-6976796. PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343. PRODAM VW Golf 1.6 Highline 16 V letnik 2001 prevoženih 59.000 km eur 4, sivokovinjske barve v odličnem stanju. Tel 335-6328351. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po 60,00 evrov za kub. meter, vključno s prevozom. Tel. na št.: 040-420604 zvečer. TRST - v mestu iščem bivališče (tudi podstrešno ali soba - wc in kopalnica) neopremljeno, tudi preprosto, le da je svetlo, okoli 40 kv. metrov za največ 320,00 evrov mesečno. Tel. na št.: 040392018 ali 340-2620400. V CENTRU Trsta (ul. Battisti) oddajamo pisarniške prostore (50 kv. metrov). Tel. na št.: 348-4447530. Prispevki V spomin na pokojnega Maria Puriča darujeta Anica in Nadia (Bajta 71) 20,00 evrov za MePZ Rdeča Zvezda. Ob prerani izgubi dragega Maria Puriča darujeta Jušta in Bogdan 30,00 evrov za MePZ Rdeča Zvezda. Danes bi naša draga Adriana praznovala svoj 45. rojstni dan. V njen drag spomin darujeta mama Silva in Danica 50,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na dragega botra Marija Ma-gajno daruje Mojca Mihalič 30,00 evrov za folklorno skupino Stu ledi. V spomin na Sergija Canteja daruje družina ob dnevu mrtvih 25,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na ljubljeno hčerko Majdo darujeta mama in tata 25,00 evrov za dekliški zbor Kraški slavček. V spomin na drago Majdo Legiša darujeta Zvonka in Nora 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Ob dnevu mrtvih daruje Marija Tence Legiša 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden. + Prerano nas je zapustil naš dragi Oskar Coloni Žalostno vest sporočajo žena Vida, sin Marko s Tjašo, mama Marija in svakinja Saša Pokojnik bo ležal v petek, 9. novembra od 8.30 do 9. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga, kjer bo sledil pogrebni obred. Trst, 3. novembra 2007 Globoko prizadeti ob prerani smrti dobrega in plemenitega prijatelja Oskarja, izrekava ženi Vidi in sinu Marku občuteno sožalje Savi in Bruno V tem težkem trenutku sočustvujeta z Markom, gospo Vido in ostalimi svojci Jasna in Rado Gruden Marko v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo. Tebi in družini iskreno sožalje. Prijatelji 12 Sobota, 3. novembra 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Planetarna provincija Milan Rakovac '» a / Ach, unsere K. und K. e noi al-tri fieri e le belle nostre provincie vi-ece-stare - ča su ponosno pisali Car-pinteri i Faraguna; me par da propio pak nismo provincijalci! Anci, me par da je vec europksega špirita simo doli poli muora, u našin provincijan, nego u metropolan. Priča Drago Jančar na Pulskim danima essaya o strankinji u Ljubljani koj a ga pita: „Zakaj tu nikogar nič ne zanima? V dveh letih, odkar je v Ljubljani, je še nihče ni vprašal, kaj se dogaja v njeni veliki deželi... In gospa se ne srečuje s komerkoli: njeni sogovorniki so slovenski politiki, novinarji in uredniki, organizatorji, funkcionarji umetniških društev, pogosto tudi umetniki. Zakaj jih nič ne zanima?.. Doba interneta in globalizacije ne pomagata čisto nič, če se ljudje ukvarjajo zgolj sami s seboj. Zunanji svet je pomemben samo toliko, kolikor je v njem mogoče poiskati potrditev za svoja prepričanja, po možnosti tista, ki bodo škodila drugim v notranjem svetu". Isti uzvišeni nemar srecem di-ljem svijeta, istu zagledanost u neodo-ljivu vlastitu sliku - ali to je privilegij Metropole, a zove se Provincijalnost. No, u tom svijetu samodostatnih me-galopolisa, beznadežno provincijalizi-ranih; glupava neman globalizacije donosi i nešto dobroga; velike metropole Zapada sa zebnjom gledaju bujanje Nove Metropole Svijeta: New York i Rio de Janeiro i London i Paris i Buenos Aires bankarskom, burzovnom, energetskom inercijom održavaju sla-vu i moc ali i njih gutaju slamovi, siromašna predgrada sve više potisku-ju centar u - centar. A tamo je sve guš-ce, jer su se i tamo nagurali provincijalci iz provincije i provincijalci iz metropole! I tamo se bidonville-i novih metropola rastaču, i iz njih preko noci nastaju nove metropole, novi me-galopolisi; Šangaj, Seul, Singapore, Kuala Lumpur, New Delhi, Bombay. Sama srž globalizacije neumitno provincijalizira svijet, i Metropola gubi svoj simbolični smisao - ako nema što ponuditi tržištu, a nema, jer je svoju produkciju (u pravilu prljavu i nelagodnu za sjaj Metropole!) iselila u zabačene provincije Treceg svijeta -koje se metropoliziraju; i zapanjeni au-toriteti mogu samo konstatirati, recimo, pravu eksploziju mladih, odličnih managera u - Indiji, koji razvijaju pot-kontinent ali i preuzimaju važna mjes-ta po istim ostarjelim i zastarjelim i provincijaliziranim metropolama bje-lačkog, kršcanskog, razvijenog svije-ta. Rečene pak naše „provincijalne provincije", 'ste beate viecie-stare (se diria a Ruveigno), kao da se polako de- ; * t provincijaliziraju. E forse Trieste de novo sara el centro, come spera Giorgio Pressburger, ossia lAtene del alto adriatico (mia proposta). Dobri zna-ci su napose sve bolje povezivanje luka, u što nas je uvjeravao Romano Prodi dok j e vodio EU; ili j oš bolji prim-jer - sve čvršce osamostaljivanje Fur-lanije; ili pak sama psiho-mentalna atmosfera da-Trieste-fin'-a-Zara - od-nosno, onaj njen dio koji ne zamišlja provincijalnu re-talijanizaciju, to jest re-venetizaciju, i koji ne učvršcuje hrvatske i slovenske nacionalne pozicije. Hocu reci: Izlaz iz provincije u našim provincijama znači napose od-bacivanje nacional-provincijalizma i kampanilizma, u korist one druge po-lovine istog socijalnog ambijenta; vrt-nju paralelnih kotača kulture i poslo-va, otvaranje krugova te vrtnje. Mislim da je sraz nacionalizma i europskoga humanizma, u kojemu se sada vrtimo, ipak prolazna pojava. Kao što je dobrodošla pojava provincijali-zacije Metropole, jer policentrizam koji nastaje u provinciji ukazuje na zdravu snagu „povratka u Babilon", da pokušam nezgrapno parafrazirati Ul-derica Bernardija. Treba se samo osloboditi svog straha, i iz koncentričnih krugova na površini, rekao bi Janko Rožič na istim Danima essaya u Puli, naslutiti dragi kamen u dubini vode, preferibilmente - vina. Janko Rožič oslikava u nekoliko poteza ovu našu arkadijsku provinci-ju, ali koja nije provincijalna: „Pred leti smo stali v istrski kleti v Dragucu Boris, Žarko, Daniel, Iztok in še nekateri drugi, sami prijatelji. Mimo odprtega ognja v kaminu nas je, potem ko smo si ogledali stavbe, freske v cerkvah in glagolske grafite tega srednjeveškega mesteca, v ta posebni prostor povabil gostilničar in nam dajal okušati vino iz svojih sodov. Da-nie - l je vzel v roke kitaro, napovedal pol tisočletja staro istrsko pesem in zapel v narečju. Čeprav sem skoraj dve desetletji raziskoval istrsko arhitekturo in kulturo, ji tako blizu in globoko še nisem bil. Tisto prej je bilo od zunaj, šele to zares znotraj. Kakor da bi se skozi koncentrične kroge na gladini vode ali vina, dotaknili kamna, ki ga je negdo vrgel v globino. Od tedaj mi je Draguc, izjemno drag, kakor tisti kamen, ki ga slutim, drag kamen, dragulj, Draguc, svet, ki se sveti v krogu prijateljev".: Treba poci u provinciju da bis-mo stigli u - središte. U kontakt s tim naslucenim kamenom prapočela; jer u metropoli nas čeka šarena konfeta mondijalizma, posve ista u staroj metropoli Parizu, kao i novosvjetskoj - Šangaju. NOVA GORICA - Simfonični orkester Zveze primorskih glasbenih šol Lep praznik glasbe im mladosti Za mlade glasbenike dobra priložnost za rast in nova poznanstva Del orkestra Združenih glasbenih šol Primorske, ki je nastopil v Novi Gorici BUMBACA Simfonični orkester Zveze primorskih glasbenih šol je kot arabski fe-niks: zaživi ob projektih, ki obsegajo koncerte v širši primorski regiji, nato pa svojo dejavnost prekine do naslednje priložnosti. Zamisel o simfoničnem ansamblu je nastala pred petimi leti na pobudo učiteljev godalnih oddelkov in je naletela na dober odziv ter se takoj razširila kot čezmejni projekt, ki vključuje tudi glasbeno šolstvo na Tržaškem in Goriškem. Škoda, daje delovanje le občasno: problemov in ovir je veliko, od nezadostne finančne podpore do prezasedenosti članov orkestra, ki za vaje in nastope žrtvujejo veliko prostih vikendov; ovira je tudi teritorialna razsežnost, zaradi katere morajo mladi glasbeniki potovati na vaje v različne šolske centre, od Postojne do Debelega rtiča.V petih letih delovanja je orkester pod vodstvom Marinke Kukec Jurič dokazal, da zmore marsikaj: poleg programov, ki postajajo bolj in bolj zahtevni, nastopajo z orkestrom tudi mladi izvrstni solisti, ki dobijo krasno priložnost za muziciranje s svojimi sovrstniki. Orkester smo že poslušali v zamejstvu, v tržaški dvorani Tripco-vich in v goriškem KC Lojze Bratuž in vtis je bil vsakokrat pozitiven, mimo nespornega dejstva, da je igranje v simfoničnem orkestru za vsakega glasbenika enkratna priložnost za osebni razvoj, tako na glasbenem kot na človeškem nivoju: v orkestru se posameznik disciplinirano spaja v celoto, istočasno pa se med mladimi rojevajo nova spoznanja in prijateljski stiki. V zasedbi igrajo tudi gojenci Glasbene Mati- ce (naj omenimo čelistko Irene Ferro Casagrande, ki se pod mentorstvom Petra Filipčiča pripravlja na diplomski izpit in je v orkestru prva čelistka) in SCGV Emil Komel. Od letošnjega septembra je orkester ZPGŠ naštudiral program, ki gaje predstavil na mali primorski turneji: nastopili so v Kosovelovem domu v Sežani, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, v novogoriškem Kulturnem domu in v Dvorani jamskega dvorca v Postojni. V Novi Gorici je bila priložnost svečano obarvana, pred koncertom so orkester in goste pozdravili in nagovorili ravnatelj novogo-riške Glasbene šole Matjaž Šurc, ki je poudaril didaktično in povezovalno vlogo orkestra, nato je zelo prisrčno spregovoril župan Mirko Brulc: dejal je, da Nova Gorica ni in noče biti samo igralniški center, kar dokazuje z živahnim kulturnim utripom: dvorana Kulturnega doma je pogosto pretesna za vse obiskovalce in Občina resno razmišlja o novi koncertni dvorani, medtem pa dograjuje glasbeno šolo, kajti poslopje je za sedemsto učencev odločno premajhno. Izpostavil je pomembnost čezmejnega projekta v času, ko bo meja čez pičla dva meseca dokončno padla in zbrisala še zadnje ovire k enotnemu kulturnemu prostoru. Predsednica ZPGŠ Suzana Furlan Mitev je orisala dosedanje delovanje orkestra in njegove dosežke, nato pa je natrpani dvorani, kjer je bilo razveseljivo število šolske mladine, spregovorila glasba. Madžarski ples št. 5 Johannesa Brahmsa so mladi zaigrali v previdnem tempu, a dokaj složno in ubrano. Kakovostno rast so potrdili tudi v zahtevni Beethovnovi Uverturi Egmont v f-molu op. 84, nato pa so v manjši zasedbi spremljali mladega klarinetista Aljaža Kalin Kanteja, ki se je lepo odrezal v Concertinu v B-Duru Gaetana Donizettija. Največje pričakovanje je veljalo glasbeni pravljici Sergeja Prokofjeva Peter in volk, genialni umetnini, s katero je ruski skladatelj leta 1936 zmagal na razpisu sovjetskega ministrstva za šolstvo: ob izredno učinkoviti didaktični valenci je delo pravi čudež sveže ustvarjalnosti, kije že milijonom otrok razkrilo bogastvo glasbenega jezika. Pravljico je zelo doživeto in ekspresiv-no pripovedovala Andreja Bračko-le škoda, da igralka ni stala na odru, kajti poleg glasu je bila tudi njena mimika zelo učinkovita, žal pa nevidna večini poslušalcev. Mladi orkester je pod skrbnim vodstvom Marinke Kukec Jurič zahtevno partituro podal z lepim pripovednim smislom; res so nekateri oddelki tehnično še nekoliko pomanjkljivi, posebno med pihalci in tro-bilci, toda pogled na mladi ansambel, ki je v muziciranju pokazal resnost dela, pa tudi poustvarjalni užitek in sproščenost, je odtehtal vse hibe. Sporočilnost glasbe in teksta je povsem prevzela poslušalce, dolgi in navdušeni aplavzi so kot dodatek iztrgali odlomek iz Bizetove Suite Carmen, ki je ob ritmičnem ploskanju dvorane zaključila praznik glasbe in mladosti. Katja Kralj TRST - Na Verdijevem trgu v okviru manifestacije »Gesti e sapori« (gibi in okusi) Raziskovanja Ande Klančič Do nedelje je na trgu Verdi v teku pobuda za ovrednotenje krajevne umetne obrti in značilnih proizvodov »Gesti e sapori«. Vsak dan je možno slediti razčlenjeni ponudbi, degustaciji krajevnih specialitet in prodajnim razstavam različnih proizvodov od 11. do 21. ure. V popoldanskih urah so predvidene delavnice za otroke, večer pa bodo popestrili glasbeni nastopi. V dvorani kavarne Tergesteo je na ogled razstava sodobnega umetniškega nakita, pri kateri sodelujejo umetniki/zlatarji iz naše pokrajine kot tudi avantgardni oblikovalci iz drugih držav: Patrizia Bonati, Antracite gioielli, Giorgio Chiarcos, Artre, Anna Fornari, Renato Chicco, Maria Rosa Franyin, Moise Cho-en, Anda Klančič, Marta De Bortoli, Angelo Lomuscio, Piero De Martin, Gian Carlo Mon-tebello, Fucina Longobarda Mazzola,Ramon Puig Cuzas, Laboratorio Murray, Carla Ric- coboni, Mauriyio Stagni, Rossella Tornquist, W. F. G. Terzago, Barbara Uderzo. Na ogled so tudi dela slovenske oblikovalke umetniškega nakita, mednarodno uveljavljene tekstilne umetnice in cenjene foto-grafinje Ande Klančič. Svoje unikatne izrazne ovratnice na temo ujetih valov ustvarja umetnica z izvirnim kombiniranim postopkom prepletanja z zračno čipko, kar daje njenim perfinjenim izdelkom edinstveni pečat. Umetnica je za svoje ustvarjalno delo prejela pomenljiva priznanja na mednarodnih natečajih, leta 1999 sojo med drugim na prireditvi SOFA v Chicagu uvrstili med štirideset najpomembnejših sodobnih avtorjev na področju tekstilne in vlaknene umetnosti na svetu. Do 25. novembra je v galeriji Božidarja Jakaca v Kostanjevici na Krki na ogled njena osebna razstava novejših del z naslovom Misli. Posegi v prostor s pomočjo trakov ponazarjajo miselne poti in razlikujejo v posameznih ambientacijah prizemljene misli rjavih tonov, modre misli, mračne in svetle z do-minanto rumene barve. Soba valovanj predstavlja stičišče vseh misli. V zatemnjenem prostoru zaživi v vsej svoji polnosti svetlobni objekt aure, prispodobe življenjske energije, ki je obenem protiutež objektu človeških lupin iz palmine skorje, prispodob minljivosti in opozorilo sleherniku: momento mori. Razplet ujetih misli vodi gledalca k podoživljanju polnosti življenja v vseh svojih raznoterih odtenkih. Anda Klančič se odlikuje po izrazni poetiki in pretanjenosti v konceptualni zasnovi. Njeni izvirni objekti so sad nenehnega raziskovanja in oblikovne prenove zakar izstopa tako na področju umetniškega nakita kot tekstilne ustvarjalnosti. Jasna Merku / ITALIJA Sobota, 3. novembra 2007 13 RIM - Romunski Rom priznal, da je oropal Giovanno Reggiani, ne pa, da bi jo posilil in ubil Potrjen pripor za Mailata Politična polemika se stopnjuje Berlusconi: Prodijevi varnostni ukrepi zaležejo komaj za obliž - Prvi izgoni državljanov EU RIM - V rimski kaznilnici Regina Coe-li so včeraj zaslišali 24-letnega romunskega Roma Nicolaeja Romulusa Mailata, ki je obtožen, da je v torek zvečer v kraju Tor di Quinto v rimskem predmestju do smrti pretepel, posilil in oropal 47-letno Giovanno Reggiani. Mailat je priznal rop, zavrnil pa je obtožbe o posilstvu in umoru. Toda sodnik za predhodne preiskave Claudio Mattioli mu ni verjel in je potrdil odredbo, na osnovi kateri je mladi Rom priprt. Proti njemu govori vrsta dokazov, pa tudi pričevanje Romke, ki ga je že v sredo prijavila policiji. Medtem so včeraj izvedli obdukcijo Reggianijeve. Njen pogreb bo v ponedeljek ob 11. uri v cerkvi Kristusa Kralja v četrti Prati v Rimu, potekal pa bo v valdeškem obredu, saj je pokojnica v zadnjih letih zahajala v rimsko valdeško skupnost. Tako je odločil njen mož, kapitan vojne mornarice Giovanni Gumiero. Sicer bo pogreb na stroške rimske občine. Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj Gu-mieru izrazil sožalje. »Smrt Vaše soproge je ranila duše Italijanov, ki Vam v tej bridki uri vsi, kot jaz osebno, stojijo ob strani,« je zapisal. Toda ob tem se nadaljuje in celo stopnjuje politična polemika. Stanka Forza Italia je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci zahtevala, naj rimski župan Walter Veltroni odstopi. »Že letošnjega februaqa je naš predsednik Silvio Berlusconi opozarjal rimske oblasti, da v predmestjih rasejo barakarska naselja kot gobe po dežju, a krajevni občinski upravitelji niso ukrenili nič,« je dejal član strankinega vodstva Fabrizio Cicchitto. Sam Berlusconi pa je zvečer zavrnil očitke leve sredine, da je za poslabšanje varnostnih razmer v državi odgovorna vlada, ki jo je vodil v prejšnji zakonodajni dobi, in dejal, da paket varnostnih ukrepov, ki ga je v zadnjih dneh sprejela Prodijeva vlada, zaleže komaj za obliž. Kot znano, je med temi ukrepi tudi odlok, na osnovi katerega bodo prefekti smeli izgnati v domovino evropske državljane, ki jih bodo opredelili kot nevarne. Odlok že velja, saj ga je včeraj objavil uradni list. Prvi ga je uporabil milanski prefekt Gian Valerio Lombar-di, ki je včeraj izgnal štiri romunske državljane. Kaže, da bo moralo Italijo v prihodnjih mesecih zapustiti več tisoč državljanov EU, zlasti Romunov oz. romunskih Romov. V Rimu so medtem včeraj izpraznili barakarsko naselje, v katerem je živel Mailat, in veqetno ga bodo v ponedeljek podrli. Podobna usoda čaka tudi druga takšna naselja. Marsikdo govori, da bomo priče pravemu »lovu na Rome«. In dejansko nekaj znakov govori v tem smislu. Tako so včeraj sprejeli v rimsko bolnišnico štiri Romune, ki so jih napadli domačini. Privrženci Storacejevega gibanja La Destra pa demonstrirajo pred romunskim veleposlaništvom. Barakarsko naselje, v katerem je živel domnevni morilec Reggianijeve ANSA SENAT - Od ponedeljka ga bo obravnavala zbornica Proračunska komisija odobrila osnutek finančnega zakona RIM - Osnutek finančnega zakona za leto 2008 je prestal prvo parlamentarno preizkušnjo. Včeraj ob 3. uri po polnoči ga je po 18-urni obravnavi odobrila proračunska komisija v senatu. Glasovali pa so samo predstavniki vladne večine, saj so opozicijske stranke iz protesta zapustile sejo. Resnici na ljubo je bil povod za protestni odhod dokaj banalen. Vladna večina je odobrila popravek, ki predvideva ukinitev plačevanja t. i. ticketov za specialistične zdravniške preglede in diagnoze. Desna sredina se je sicer vsebinsko strinjala z ukrepom, zahtevala pa je, da bi popravek razpolagal z »resnim« finančnim kritjem, ki bi ga overovil državni računovodja, in ne le podtajnik Nicola Sartor, ki je pač po li tik. Komisija je potem brez opozicije pospešeno nadaljevala svoje delo. Odobrila je vrsto popravkov, med temi povišanje postavke za slovensko manjšino, o čemer podrobneje pišemo na drugem mestu. V tem sklopu je komisija prižgala tudi zeleno luč za t.i. davčni paket, ki med drugim obsega znižanje davka na nepremičnine ICI za prvo hišo. Od ponedeljka dalje bo osnutek finančnega zakona obravnavala senatna zbornica na svojih plenarnih zasedanjih. Načelnica skupine Oljke Anna Finocchiaro je dala razumeti, da bo vlada zelo verjetno ob finančnem zakonu zahtevala glasovanje o zaupnici. To je potrdil tudi vladni podtajnik Giampaolo DAndrea. Predsedstvo senatne zbornice Umrl Oreste Benzi, vodja Skupnosti Janeza XXIII. RIMINI - Včeraj nekaj po 2. uri po polnoči je v svojem župnišču v Riminiju umrl duhovnik Oreste Benzi, ustanovitelj Skupnosti Janeza XXIII. Odpovedalo mu je srce, ki mu je v zadnjih dneh večkrat ponagajalo. Star je bil 82 let. Rodil se je namreč leta 1925 v kraju S. Clemente pri Riminiju. Po mašniškem posvečenju se je posvetil mladim, leta 1972 pa je ustanovil prvo izmed svojih družinskih skupnosti. Danes jih je kakih 200, v njih pa najdejo zatočišče vsi, ki živijo na družbenem obrobju, od revežev do prostitutk. Poleg tega je Benzi ustanovil kakih 30 skupnosti za zdravljenje narkomanov. »Bil je apostol dobrote,« je o njem včeraj dejal papež Benedikt XVI. Časnikar Enzo Biagi v kritičnem stanju Zdravstveno stanje časnikarja in pisatelja Enza Biagija se je hudo poslabšalo. Že teden dni se mudi v milanski bolnišnici, a mu zdravniki ne morejo veliko pomagati. Novico sta posredovali njegovi hčeri Carla in Bice, ki sta poudarili, da je njun oče vseskozi priseben. Biagi je star 87 let. Angleška študentka umorjena v Perugii PERUGIA - Včeraj ob 13.30 so v Pe-rugii našli mrtvo v njenem stanovanju 22-letno britansko študentko. Ležala je polnaga na postelji s prerezanim vratom. Kako se je dogodil okrutni umor, je še neznano. Dekle je prišla v Italijo avgusta na podiplomski tečaj v okviru evropskega programa Erasmus. Stanovala je skupno s tremi kolegicami v kmečki hiši nedaleč od Univerze za tujce. Policija je odkrila truplo s pomočjo študentkinega mobitela, ki ga je našla neka soseda na svojem dvorišču. Osli zamenjali tovornjake PALERMO - V mestu Castelbuono na Siciliji so osli zamenjali smetarske tovornjake. Mestna uprava trdi, da so s tem ukrepom zmanjšali stroške, hkrati pa prispevali k boju proti podnebnim spremembam. V mestu, ki ima 10.000 prebivalcev, tako od februarja namesto štirih smetarskih tovornjakov za »odvoz« smeti skrbi šest oslov. Z zamenjavo smetarskih tovornjakov z osli »varčujemo, svet pa postaja lepši in manj onesnažen«, je na spletnih straneh mesta zapisal župan Castelbuona Mario Cicero. Osel stane okoli 1200 evrov, stroški za njegovo prehrano in čiščenje pa znesejo letno okoli 2000 evrov. Na drugi strani je za tovornjak potrebno odšteti 30.000 evrov, vzdrževalni stroški pa letno znesejo med 7000 in 8000 evrov, je dodal župan. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Nemški Der Spiegel o novem Fiatovem cinquecentu, britanski The Daily Telegraph o tožbi za Agnellijevo dediščino Resnici na ljubo italijansko dogajanje zadnjih dni ni imelo posebnega odziva v tujih medijih, saj se na polotoku ukvarjajo predvsem z notranjepolitičnimi zdrahami. Sicer pa so v ospredju najnovejši primeri okrutnih zločinov. Tako La Vanguardia piše o brutalnem napadu in umoru 47-letne ženske v Rimu, ki ga je zagrešil nelegalni priseljenec iz Romunije. Dnevnik iz Barcelone poroča, da je dogodek močno pretresel italijansko javnost, da pa je predvsem šlo za iskro, ki je zanetila požar. Že dalj časa je namreč pod pepelom tlela jeza proti romunskim priseljencem, ki so večkrat odgovorni za zločinska početja, meni La Vanguardia. Notranji minister Amato je ocenil, da gre za pravo invazijo in je zato premier Prodi takoj sklical izredni ministrski svet, na katerem so odobrili sklep o takojšnjem izgonu tujcev, tudi iz držav Evropske unije, ki zakrivijo zločine v Italiji. V ospredju pozornosti dveh časopisov pa je ta teden Fiat, in sicer z ra- zličnih zornih kotov. Nemški Der Spiegel posveča dopis novemu cinquecen-tu, britanski The Daily Telegraph pa tožbi za Agnellijevo dediščino. Med Marello, vdovo Giannija Agnellija, in hčerjo Margherito je v teku sodni spor glede dediščine, ki naj bi znašala od 3 do 5 milijard evrov, piše londonski dnevnik. V ospredju spora je prav vrednost zapuščine in porazdelitev med edino hčerjo, materjo in ostalim sorodstvom. Britanski dnevnik med drugim primerja Agnellijevo rodbino ameriškim Kennedyjem in poudarja, da niso samo izredno bogati, ampak tudi zelo vplivni in fascinantni: tako je pokojni Gianni Agnelli bil znan kot »lAvvocato«, to je kot »Odvetnik«, piše The Daily Telegraph. Zato ni zelo verjetno, da bo sodišče nastopilo proti Odvetnikovi vdovi, s katero je potegnil tudi sam Margheritin sin Lapo Elkan, ki je Fiatov podpredsednik. Prava družinska saga torej, meni londonski dnevnik. Der Spiegel pa posveča daljši dopis novemu Fiatovemu cinquecentu, ki ga preimenuje kar Fiatova Bambina. Čeprav so lahko tudi slabo načrtovani in predragi, so vsem všeč avtomobili, ki se sklicujejo na vozila iz 60ih let prejšnjega stoletja. To je uspelo tudi Fia-tu in kljub veliki razliki z nemško kulturo bo novi avtomobil všeč tudi Nemcem. Pojav cinquecenta primerja uspehu, ki ga je imel BMW s posodobljeno verzijo »starega« minija. Kot mali mini tudi Fiatov novi cinquecento ni poceni, ugotavlja Der Spiegel, izgleda pa kakovosten proizvod. Hamburški tednik končno poudarja odločilno vlogo Sergia Marchionneja, ki je prenovil in spet uveljavil turinsko avtomobilsko hišo. The Daily Telegraph pa objavlja nenavadni rezultat ankete po e-mailu, prek katere je 4 tisoč Britancev določilo najbolj genialne sodobne osebnosti. Na podlagi priljubljenosti, kulture, intelektualnih sposobnosti in vpliva na svo- je delovne okolje so na prvo mesto izbrali Švicarja Alberta Hofmanna, ki je sintetiziral mamilo LSD, in Angleža Tima Barners-Leeja, izumitelja svetovnega spleta. Med prvimi desetimi geniji se je uvrstil tudi italijanski predstavnik, in sicer na sedmem mestu italijanski komik in Nobelovec Dario Fo skupaj s fizikom Stevenom Hawkin-gom. Lestvica je dokaj čudna: med prvimi desetimi so poleg borca proti apar-theidu Nelsona Mandele in finančnika Georga Sorosa tudi Matr Groenig, avtor risanke Simpsons, in alternativni glasbenik Philip Grass. Za konec pa še nekaj o politiki, in sicer s strani francoskega Libération. Brez tovarišev in rdečih zastav, dnevnik L'Unita, staro glasilo Komunistične partije, ki ga je ustanovil Antonio Gramsci, pa se vseeno navdušuje za novo »oktobrsko revolucijo«. Tako piše pariški levičarski dnevnik v zvezi z ustanovno skupščino nove Demokratske stranke. Po oceni časopisa je glavna naloga delegatov bila »pokopati stara nasprotovanja med komunističnim županom Pepponejem in župnikom Camillom«. Stran so obrnili tudi s simbolnega vidika: brez rdeče barve komunistov in bele zastave de-mokristjanov, pa tudi roza barve socialistov, se je nova stranka opredelila za zelen travnik. Cilj je dati novega zanosa večini, ki je očitno v krizi, in vladi, ki je v agoniji. Libération ugotavlja, da je Veltroni začel svojo politično pot kot mlad komunist, potem se je spreobrnil v Kennedyjevega občudovalca in končno v pragmatičnega zagovornika Blairove tretje poti. V stranki je prostora za vse, od predsednika Kennedyja do njegovega morilca Oswalda, ironizira Libération. Mimo kritik pa so primarne volitve in nastanek nove stranke razgibali vode preveč razdrobljenega in okostenelega italijanskega političnega življenja, zaključuje pariški dnevnik. Sergij Premru 1 4 Sobota, 3. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Svečanost ob obeležju v spominskem parku in lapidariju deportirancev Pogled v skupno prihodnost brez polemik in zamer Pred železniško postajo so se poklonili žrtvam koncentracijskih taborišč Slovesnost v spominskem parku (levo) in Vilma Brajnik med nagovorom pred spomenikom žrtvam koncentracijskih taborišč (spodaj) BUMBACA »Z Brulcem sva v dobrih odnosih, zato je normalno, da sem ga povabil na svečanost ob lapidariju. Moje dejanje ni povezano z dogodki iz prejšnjih dni. Pred temi priložnostmi stopiva vedno v stik. Brulče-va prisotnost se mi zdi še bolj pomembna v pričakovanju na širitev schengenske meje in slovensko predsedovanje EU. Sosede spoštujemo in Gorica je naše skupno mesto.« Prefekt Roberto De Lorenzo je ob robu včerajšnje slovesnosti v spominskem parku v Gorici dal razumeti, da ne namerava pogrevati polemik v zvezi s prekinitvijo prakse skupnega polaganja vencev goriške in novogoriške občinske uprave, pač pa gledati naprej. Na njegovo povabilo se je tako ob goriških upraviteljih, predstavnikih vojaških oblasti, silah javnega reda, veteranih in svojcih deportirancev udeležil ceremonije pred spomenikom in lapidarijem tudi novogoriški župan Mirko Brulc. »Prefekt me je posebej povabil in cenim njegovo gesto. Žal mi je, da tega ni storil goriški župan, sedaj pa je treba gledati naprej. Pred nami je padec schengenske meje in mi se moramo zavedati, da ne moremo drug brez drugega. Stare zamere je treba pozabiti. Mi smo se s preteklostjo že spravili,« je komentiral Brulc, za gojenje vedno bolj- ših odnosov in skupno utiranje poti v novi Evropi pa je bil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Goriško občinsko upravo je predstavljal podžupan Fabio Gentile (župan Romoli je bil namreč na sestanku z družbo IRIS), prisotna pa sta bila tudi predsednica svojcev deportiranih Goričanov Clara Morassi Stanta, kvestor Claudio Gatti in poveljnik brigade Pozzuolo Flaviano Godio. Protiutež obnašanju redkih kratkovidnežev, ki so godrnjali med Brulčevim rokovanjem z goriškimi predstavniki, je bil topel sprejem mnogih Goričanov, ki so novogoriškemu županu čestitali. Med temi sta včeraj bila tudi goriški predsednik SKGZ Livio Semolič in občinska svetnica Oljke Marilka Koršič. Svečanost je potekala kot običajno. Vence so najprej položili k monumental-ni razvalini sredi parka, nato pa so se v sprevodu premaknili pred lapidarij. Še pred svečanostjo v spominskem parku so prefekt in goriški krajevni upravitelji položili venec v kostnico na Oslavju in na glavnem pokopališču, nato pa še k spomeniku žrtvam nacifašističnih taborišč pred železniško postajo. Včeraj opoldne je občuten po-klon potekal tudi v kasarni Cascino na Tržaški ulici, kjer so se spomnili v Nasiriji padlih karabinjerjev. (Ale) DORNBERK - S šopkom cvetja so počastili spomin kulturnega delavca Goriška slovenska knjižnica bo skrbela za grob Damirja Feigla Na Feiglov grob so položili šopek cvetja FOTO VIP Strani časopisov so te dni polne člankov in fotografij o polaganjih vencev in o svečanostih ob spomenikih padlih v NOB, pa tudi o organiziranih obiskih pri grobovih znanih osebnosti. V navadi je namreč, da se društva in razne organizacije v dneh spomina pomudijo tudi ob grobovih ljudi, ki so bili zaslužni na raznih področjih človekovega udejstvovanja. Predstavništvo slovenske knjižnice Damir Feigel je tako obiskalo in poneslo šopek cvetja na grob pisatelja, novinarja in kulturnega delavca, po katerem se ta ustanova imenuje. Damir Feigel je bil pomemben ustvarjalec slovenske besede v najtežjih časih goriških Slovencev, v času črnega režima, ko je bil naš človek postavljen pred težko preizkušnjo in ko je bil slovenski jezik preganjan in izrinjen iz javnosti. Kljub žalostnim in bednim časom pa je Feigel znal svoja literarna dela začiniti z obilico hudomušnosti in s tem je svojim sonarodnjakom uspel ponuditi vsaj nekaj vedrine in kanček veselega razpoloženja. Njegove črtice in pripovedi pri bralcu še danes vzbudijo zanimanje. Goriški pisatelj je v povojnem času živel na Gradišču pri Prvačini, kjer je umrl leta 1959. Pokopali so ga na pokopališču v bližnjem Dornberku (na grobu je napačno napisan priimek Faigel). Po njem so, kot rečeno, pred časom poimenovali slovensko goriško knjižnico, ki si je prav letos prevzela nalogo, da bo odslej skrbela za urejenost groba in za urejevanje vseh upravnih zadev, ki zadevajo sam grob. Do sedaj so namreč za grob skrbeli nekateri, že ostareli sorodniki. S tem dejanjem bo knjižnica negovala in ohranila trajen spomin na priljubljenega kulturnega delavca in borca za narodne pravice goriških Slovencev. (vip) Martinovanje v Gabrjah Jutri bo v Gabrjah potekalo tradicionalno martinovanje, ki ga domače kulturno društvo Skala prireja v sodelovanju z lovsko družino iz Gabrij. Ob 14.30 bo župnik Viljem Žerjal blagoslovil kmečke stroje in pridelke, ki jih bodo domačini razstavili na osrednjem vaškem trgu, nato pa bo v dvorani sedeža društva na vrsti odprtje fotografske razstave Fotokluba skupina 75 »Svet vina«. Fotografije Mitje Jurna, Silvana Pittoli-ja, Vilka Fajta, Flavia Mosettija, Borisa Prinčiča in Igorja Škorjanca bodo na ogled vsak dan do sobote, 10. novembra, med 20. uro in 20.30. Člani društva Skala bodo ob fotografski razstavi priredili tudi spremno razstavo kmečkega orodja, ki so ga zbrali pri kmetih sovo-denjske občine. Eksponati bodo na ogled v preddvorani društvenega sedeža. Ob odprtju bo za popestritev poskrbel gabrski moški pevski zbor Skala, sledila pa bo družabnost s pokušnjo novega vina, kostanji in domačimi sladicami. V Gorici dvojna razstava V knjigarni Equilibri v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli slikarsko in kiparsko razstavo z naslovom Čas pred časom. Razstavljala bosta Paolo Figar in Claudio Mrakic. Oba sta doma iz Gorice, sicer pa je Mrakic študiral na akademiji v Ljubljani. Videokamere ob pokopališču Ob pokopališču v ulici XXIV maggio v Tržiču bodo po vsej verjetnosti še pred koncem leta namestili videokamere; v zadnjih mesecih je namreč skokovito naraslo število tatvin denarnic, torbic in razni osebnih predmetov, ki jih ljudje puščajo v notranjosti avtomobilov, parkiranih pred pokopališčem. Ob tem se tatovi vedno pogosteje lotevajo tudi šopkov rož in sveč, občasno pa z grobov odnašajo celo jeklene črke. Doslej so v Tržiču namestili 13 videokamer, z novimi, med katerimi bodo tudi tiste ob pokopališču, pa jih bo skupno 34. Požar v centru CPT Goriški gasilci so včeraj ob 18.30 posredovali v centru CPT v Gradišču, kjer so priseljenci zažgali nekaj žimnic. Gašenje je trajalo približno eno uro in pol, med požarom pa se ni nihče poškodoval. Concordia et Pax v Temnici in Tržiču Slovensko-italijansko združenje Concordia et Pax iz Gorice in Nove Gorice prireja danes v sodelovanju z goriško nadškofijo, koprsko škofijo, goriško pokrajino in občino Tržič svečanost v Temnici na Krasu in pred spomenikom od-porništvu pri tržiški ladjedelnici Fin-cantieri. »Letos se bomo ustavili v Temnici, kjer je pod orožjem nemškega okupatorja izgubila življenje skupina partizanov. Spomnili se bomo tudi duhovnika in vernikov, ki so partizanom omogočili krščanski pogreb. Nato bomo odšli v Tržič, pred ladjedelnico. Tu stoji spomenik v čast padlih, ki opozarja na pogum delavcev, ki so se borili v odporniških vrstah za svobodo in zaščito pravice do dela,« so v vabilo na spominsko svečanost zapisali člani združenja Concordia et Pax. V Temnici se bodo somišljeniki združenja zbrali ob 14.30, sledila bo svečanost v Tržiču z začetkom ob 16. uri. Umrl 47-letni Tržičan V Opatiji, kjer se je mudil na nekajdnevnem oddihu, je včeraj zaradi srčne kapi umrl 47-letni Tržičan Alessandro Gre-gori. Delal je pri nepremičninskem podjetju Kronos Group; bil je poročen ter oče 18-letnega fanta in nekaj let mlajšega dekleta. Izredno poznan je bil v košarkarskih krogih; v mladih letih je igral, nato pa je ustanovil košarkarsko ekipo v Šta-rancanu, s katero je v vlogi trenerja napredoval iz D v C1 ligo. Leta 2002 je bil med pobudniki združitve štarancan-skega in tržiškega društva v ekipo Fal-constar, ki se je nato povzpela do B2 lige. Datum pogreba še ni bil določen. / goriški prostor Sobota, 3. novembra 2007 15 GORICA - Predsednik Querin predstavil županom šestmesečni obračun družbe IRIS Finančni položaj boljši, računi pa se ne bodo znižali »Velik problem bo čez nekaj let predstavljala odsotnost odlagališč in sežigalnih naprav« Šestmesečni obračun delovanja družbe za javne storitve IRIS, ki ga je pred tremi meseci imenovani predsednik Armando Querin včeraj predstavil županom goriške pokrajine, kaže na izboljšanje finančnega položaja družbe. Pozitivna novica omogoča vodstvu podjetja in delničarjem, da z nekoliko lažjim srcem iščejo strategije za njegov obstoj na tržišču - npr. zaupanje cikla od-važanja z odpadki enemu samemu podjetju in združevanj na energetskem področju -, izboljšanje stanja pa žal še ne pomeni, da se bodo računi goriških družin avtomatično znižali. »V sektorju odpadkov smo v prvih šestih mesecih letos dosegli 9 milijonov 600 tisoč evrov prometa, v celem letu 2006 pa 15 milij onov 700 tisoč. Ne pričakujemo, da bomo promet do konca tekočega leta podvojili, saj je na podatke prvih šestih mesecev poslovanja vplivala zaplemba dveh linij tržaške sežigalne naprave in jih zvišala. Menimo vsekakor, da bomo letos prišli do 17 milijonov evrov prometa, kar je v skladu z industrijskim načrtom,« je povedal Querin in dodal, da zaplemba tržaškega upepeljevalnika po-tvarja tudi podatke poslovnega izida iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki kažejo na 465 tisoč evrov prihodka v prvem šestmesečju letos. »Ne glede na to smo danes stabilnejši, kar nam omogoča, da bomo po prejetju storitvenih pogodb občin sklicali javno dražbo za dodelitev cikla odvažanja odpadkov enemu samemu podjetju. Poteza nam bo omogočila znaten prihranek, kar je pozitivno tudi za uporabnike.« Cikel ravnanja z odpadki predstavlja le 33 odstotkov skupnih stroškov družbe IRIS na okoljskem področju. Kar 46 odstotkov stroškov je namreč povezanih s predelavo in odstranjevanjem odpadkov, ki so odvisni od prisotnosti odlagališč, sežigalnikov in naprav za kompostiranje ter selekcijo odpadkov. »Kam z nediferenciranimi odpadki, ko bo polno odlagališče v kraju Pecol dei lupi? Poleg tega je treba upoštevati porast stroškov, ki bo odvisen od roka zapadlosti ze- Armando Querin bumbaca lenih certifikatov tržaške sežigalne naprave in bi lahko dosegal 50 odstotkov. Nekaj prihranka nam bosta omogočila delovanje naprav za kompostiranje in selekcijo odpadkov v Moraru ter višanje odstotkov ločenih odpadkov, ne bo pa dovolj,« je ocenil Querin in poudaril: »Pokrajina pripravlja nov načrt za upravljanje z odpadki, v katerem ne namerava graditi novih odlagališč ali sežigalnih naprav. Zdi se nam, da bi morala biti tudi naša družba soudeležena pri pripravi novega načrta in pri okoljskem forumu Agenda 21, vabila pa nismo prejeli.« Računi občanov se vsaj zaenkrat ne bodo znižali. »Lahko rečemo, da smo v skladu z industrijskim načrtom, le-ta pa predvideva, da se bodo računi v prihodnjih dveh letih dodatno zvišali. Pozitivne učinke bosta vsekakor lahko imeli dodelitev cikla odvažanja odpadkov enemu samemu podjetju in uporaba naprav v Moraru, pravi problem pa bo čez nekaj let odsotnost odlagališč in sežigalnih naprav,« je povedal Querin. Predsednik družbe IRIS je predstavil tudi delovanje družbe na področju prodaje plina in distribucije električne energije. »Plin je bil nekoč garancija za družbo IRIS, na današnjem trgu pa so majhne družbe v težavah. Letošnji šestmesečni obračun ni negativen, prihodki pa se nižajo. Treba bo razmišljati o spojitvi,« je povedal Querin in dodal: »Na področju distribucije električne energije so težave podobne, čakamo pa na velike vsote denarja, ki jih je naši družbi dolžna državna agencija za energijo.« (Ale) TRŽIČ V teku pogajanja za prevzem Ineosa V polnem teku so pogajanja za prevzem tržiške tovarne Ineos. Po besedah pokrajinskega odbornika Marina Vistintina se več italijanskih podjetnikov zanima za tovarno, ki se nahaja v tržiški industrijski coni nedaleč od pristanišča. Po Visintinovih navedbah je deželni odbornik Roberto Cosolini v tesnem stiku z raznimi podjetniki, ki naj bi izrazili razpoložljivost k prekvalifikaciji in ponovni zaposlitvi odpuščenih delavcev, med katerimi jih je dvajset sicer že našlo začasno zaposlitev. Do prevzema naj bi prišlo v roku nekaj mesecev, v drugi polovici novembra pa naj bi se sindikalni predstavniki Ineosa srečali z ministrom za produktivne dejavnosti Pierluigijem Bersanijem. Goriška pokrajina bo ob tem prihodnjo sredo v Tržiču odprla okence, ki bo delavcem Ineosa na dopolnilni blagajni nudilo pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Okence bodo uredili v prostorih tržiškega pokrajinskega urada za delo, odprto pa bo vsako sredo med 15. in 17. uro. GORICA - Luneburška varianta kmalu po severni Italiji Začenjajo turnejo V soboto in nedeljo, 10. in 11. novembra, bo štirijezična predstava z Milvo v glavni vlogi uprizorjena v tržaškem Rossettiju NOVA GORICA - Mestni svet Niso podprli cone brez genske tehnike Glasbena in gledališka predstava Luneburška varianta, v kateri se prepletajo italijanščina, slovenščina, furlanšči-na in nemščina, začenja turnejo, ki bo priznano pevko Milvo, goriškega gledališkega igralca Walterja Mramorja ter ostale nastopajoče popeljala v številna mesta severne Italije. Že v torek, 6. novembra, bodo nastopili v Latisani, dan kasneje v Sacileju, konec prihodnjega tedna, in sicer v soboto in nedeljo, 10. in 11. novembra, pa bodo predstavo, prirejeno po romanu goriškega pisatelja Pa-ola Maurensiga, uprizorili na odru tržaškega gledališča Rossetti. Do konca leta bodo sledile ponovitve v Cittadelli, Ca-valeseju, Krminu, Vercelliju, Mestrah in Viterbu, prihodnjo pomlad pa si bodo Luneburško varianto lahko ogledali tudi v Bologni in v Milanu. Turnejo so včeraj predstavili v sejni dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici. Poleg Mramorja in Maurensiga so spregovorili odbornika pokrajine Roberta Demartin in goriške občine Antonio Devetag, dirigent Valter Sivilotti in Silvan Kerševan v imenu SCVG Emil Komel. Predstavo so premierno uprizorili spomladi v Gorici, po Mramorjevih navedbah pa so k njenemu nastanku prispevali združenji Artisti Associati in ArsAtelier, SCVG Emil Komel, kulturno društvo Canzoni di confine, Glasbena šola Nova Gorica, Kulturni dom Gorica, zveza USCI ter goriška občina in pokrajina. Sivilotti je k temu pripomnil, da se je ideja o projektu porodila med pogovorom s Ker-ševanom, le-ta pa je pojasnil, da je do tega prišlo v eni izmed števerjanskih gostiln ob kozarcu žlahtne briške kapljice. Na včerajšnji predstavitvi turneje je bila prisotna tudi Milva, ki je pojasnila, da je na predstavo izredno navezana in bi z njo rada nastopila tudi čez mejo, v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob tem je italijanska pevka poudarila, da je Sivilotti izreden glasbenik, ki bi ga morali spoznati po vsej Evropi. Ne nazadnje je Milva pojasnila, da bodo po Italiji nastopali z dvema različicama predstave. V večjih gledališčih bodo nastopili z orkestrom, v manjših pa bosta pevko spremljala Sivilotti na klavirju in saksofonist Marco Albonetti. Ob tem bo v vsakem mestu s pevko nastopil krajevni zbor, tako da se bodo na odru zvrstili vsakič novi pevci. Na dveh tržaških večerih, ki bosta na sporedu konec prihodnjega tedna, bo Milvo in Mramorja spremljal zbor ArsAteliera, ki ga bo vodil Hilarij Lavrenčič. (dr) Milva med včerajšnjo predstavitvijo turneje bumbaca V Sloveniji je že skoraj šestdeset občin oziroma občinskih svetov sprejelo izjavo o območju brez genetsko spremenjenih organizmov. Kampanjo »Brez GSO« v Sloveniji vodi Institut za trajnost-ni razvoj, ki poziva vse občine, naj na svojih ozemljih ne dovolijo gojenja gensko spremenjenih organizmov. Tudi novogoriški mestni svetniki so na eni od zadnjih sej obravnavali takšen predlog, ki pa so ga zavrnili. Sklep so na ob či ni ob li ko va -li na podlagi pobud občanov. Cona brez genetske tehnike bi, tako kot v drugih občinah, veljala samo na zemljiščih, ki so v občinski lasti. Mestna občina sicer podpira sonaravno proizvodnjo hrane tudi s finančnimi spodbudami. Ena od zna čil nos ti kme tij stva v ob či -ni so majhne kmetije z razdrobljeno kmetijsko proizvodnjo, kon-vencionalno kmetijstvo pa običaj- no zahteva velike površine. K razpravi o omenjenem sklepu se ni prijavilo veliko svetnikov. Med tis ti mi, ki so se, pa je bil tu -di Stojan Ščuka (Socialni demokrati), ki je ostale mestne svetnike po-sva ril pred skle pi, ki so po nje go -vem mnenju izsiljeni v agresivni kampanji. »O tem vprašanju naj odloča stroka, ne pa politika! Zaveza, ki bi jo podpisali, pa nikakor ni malenkost,« je menil Stojan Šču ka, ki je tu di pred sed nik ko mi -sije za investicije v kmetijstvu na mest ni ob či ni. Po uda ril je še, da je takš nih zem ljišč v ob či ni manj kot odstotek. Čeprav je oddelek mestne občine za gospodarstvo pripravil ome nje ni sklep za raz gla si tev ob -močja novogoriške mestne občine za cono brez genske tehnike in mestnemu svetu predlagal njegovo sprejetje, pa so svetniki glasovali proti. (km) VRH - Pri Devetakovih degustacijski večer z naslovom Zidarich&Zidarich V znamenju sira in vrhunskih vin Pobudo so izpeljali v sodelovanju z združenjem Slow Food, ki si prizadeva za odkrivanje krajevnih, nišnih proizvodov Kuhinja je lahko tudi umetnost, v kateri se sestavine tako prepletajo, da se jim včasih težko sledi, to pa je lahko tudi posebnost in privlačnost te mojstrovine. V tempu hitrega življenja postane obed trenutek oddiha in sprostitve, ki nam ga lahko dobre sestavine in seveda dobri »sestavljalci« spremenijo v pravi užitek. Ta je še bolj gurmanski, ko se kuhinja prepleta z razpoznavnimi sestavinami, kot so vina, olja, zelišča in siri vrhunskih pridelovalcev. V širjenju takih načel je v prvi vrsti združenje Slow Food, kateremu gre zasluga za nenehno odkrivanje lokalnih, nišnih proizvodov. V tem so si zelo podobni z gurmanskim hramom Čotovih na Vrhu. Devetakovi so že več let ubrali pot raziskovanja in spajanja domačih, kraških okusov z darovi matere zemlje, tako tistih, ki jih sami gojijo doma kot tistih, ki so sad truda raznih proizvajalcev, sedaj prijateljev iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Slow Food in Devetak so tako pred nekaj dnevi pripravili poseben večer z naslovom Zidarich&Zidarich, na katerem so se prepletali okusi Gabrine kuhinje s kraškimi siri kmetije Daria Zidaricha, predsednika konzorcija Moisir, in kapljicami štirih vin »vinarske zvezde« Benjamina Zidaricha iz Praprota. Vsak od petih hodov je bil posebna slastica, ki jo sicer sedaj dobimo tudi v redni Devetakovi ponudbi. Po uvodnih prigrizkih s kraško malvazijo letnika 2005 smo to odlično vino pili tudi ob tortici iz sira Tabor z jurčkovo kremo. Zavitek z govejo skuto in nežno omako rdeče pese je Uštili povezal z Vitkovsko 2005 in tudi tu je zadel v polno. Izredno okusni je bil riž s kraških sirom Jamar in hrustljavim svinjskim licem, s katerim smo lahko pili tako Vi-tovtsko kot zvrst Prulke. Vabljivo je bilo tudi mehko svinjsko meso, položeno na fonduti s šetrajem, jurčki v pečici in odišavljeno polentico. Zidarichev teran, ki kot ostala predstavljena vina pušča v ustih samo svežine Krasa in je le imenski sorodnik tistih nekdaj težkih, trpežnih, polno rdečih vinskih kaplic, je bil idealen partner temu krožniku. Poklon obema gostoma je bil krožnik Zidarichevih sirov (kar šest, od zelo svežih do v jami shranjenega Jamarja), ki smo jih poleg Gabrinih domačih omak pokusili s celotno vinsko parado Benjamina Zidaricha. Degustacijski večer je bil ponovni dokaz, kako znamo tudi v naši sredi ponuditi složnost kakovostnih pridelkov tukajšnje zemlje. (aw) Svetovni podpredsednik Slow Fooda Giulio Colomba, Devetakovi in Zidarichevi 16 Nedelja, 4. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Čezmejni projekt Tempo Združujejo tematske poti Cilj je skupna turistična ponudba Od lanskega junija pa do letošnjega decembra se v okviru programa pobude Evropske unije Interreg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 izvaja skupni čezmejni projekt Tempo, ki želi z združitvijo različnih tematskih poti na območjih Goriške statistične regije, Obalno kraške statistične regije in na območju Furlanije-Julijske krajine zasnovati skupno, raznoliko in hkrati celovito turistično ponudbo, usmerjeno predvsem na tri ključna področja turizma: narava, kultura in šport. Izdelava skupnega registra ponudbe omenjenega območja bo osnova za oblikovanje turističnih paketov, ki bodo vsebovali različne ponudbe: od športnih aktivnosti, seznama kmečkih turizmov, naravnih znamenitosti, kulturnih prireditev in drugega. Takšen skupen register bo prispeval k večji prepoznavnosti obstoječe turistične ponudbe na celem območju, njenemu ovrednotenju ter k njeni promociji. Skupna turistična ponudba bo prispevala tudi k boljši prepoznavnosti celotnega čezmejnega območja, ki ga zajema ta projekt, so prepričani njegovi snovalci. Nosilec skupnega čezmejnega projekta v Sloveniji je Regijska razvojna agencija severne Primorske, v Italiji pa Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta. Pri njegovi izvedbi sodeluje 7 slovenskih in 9 italijanskih partnerjev. Med cilji, ki so sijih partnerji zadali, so tudi določitev in povezava turistične privlačnosti v skupno turistično ponudbo kot celoto, odločili so se povezati različne tematske poti na območju kot na primer vinske ceste, Smaragdna pot, Dežela skritih zakladov, kolesarske steze ali jahalne poti, ovrednotiti, okrepiti in uskladiti tematske poti in turistične resurse, ki so pomembni z naravnega, kulturnega in socialnega vidika tako v Furlaniji-Ju-lijski krajini kot tudi v Sloveniji, izdelati skupno čezmejno marketinško strategijo in izvesti informativne akcije, prireditve in srečanja za predstavitev in promocijo projekta. Register naj bi bil izdelan do konca letošnjega decembra, ko bo tudi javno predstavljen, nato pa bo dostopen tudi na svetovnem spletu. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. dim pod 14. letom). Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Giorni e nuvole«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La ter-za madre« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 16.00 »Ratatouille«; 18.00 »2061«; 20.00 - 22.10 »Die Hard - Vi-vere o morire«. NOVA GORICA: 19.00 »Življenje v rožnatem«; 21.30 »Izdajalec«. «ul Kino M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »Ratatouille«; 22.10 »Die Hard - Vi-vere o morire«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il caso Thomas Crawford«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »The Bourne Ultimatum«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La terza madre« (prepovedan mla- Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 JESENSKI SPREHODI v organizaciji združenja LApe Giramondo in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine: v nedeljo, 4. novembra, Italija in Slovenija s Sabotina. Sprehod je brezplačen, obvezna je najava na tel. 3489510028. Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaj diatonične harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 7. novembra, ob 19.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. novembra, ob 12.30. DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca DAosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Duca DAosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191). JEHOVE PRIČE vabijo na deželno zborovanje z naslovom »Delajte vse v čast Bogu« danes, 3., in v nedeljo, 4. novembra, od 9.30 do 12. ure in od 13.30 do 15.30 na sedežu v ul. Del Bosco 4 v Trstu. JUS MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjivasi in Štivanu. KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina v Sovodnjah. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo naj ga prinese v nedeljo zjutraj pred kulturnim domom v Sovodnjah pred 10. uro. KOPRSKI ŠKOF bo v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v Grgarju nad Novo Gorico posvetil popolnoma obnovljeno cerkev sv. Martina, ki je bila leta 1945 bombardirana in porušena in leta 1962 začasno obnovljena. LOVSKI OKRAJ ŠT. 7 BRDA vabi na mašo sv. Huberta v nedeljo, 4. novembra, ob 18. uri v cerkvi Marije Pomagaj na Jazbinah. Sledilo bo srečanje v alpski koči v Ločniku. Sodelovala bo vokalna skupina Le Pleiadi. MONTIFILM 2007 v organizaciji goriške sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio bo v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 6. novembra ob 18. uri »L'isola deserta dei carbonai«, ob 21. uri »La sécheresse du coeur« in »Co-ast to Coast "A Piece of my Heart"«; 13. novembra ob 18. uri »Il était une fois.... Les délices du petit monde«, ob 21. uri »Lauberhornrennen im sommer« in Davo Karničar predstavlja »Skiing Seven Summit«; 20. novembra ob 18. uri »Extremement votre«, ob 21. uri »Set in Stone« in »First Ascent«; 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassinio sull'Eiger«. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi. V CENTRU GRADINA, pot v Dol 32 v Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra; cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 346-2110494. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 9. novembra, v domu za starejše občane S. Salvatore v Gradišču. 13 Prireditve SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščar-ji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abo-nenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; pred- stave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici danes, 3. novembra, ob 20.30 gledališka skupina I Coragi iz francoskega kraja La Reole »Barouffe a Chioggia« Carla Goldonija; informacije in pred-prodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: danes, 3. novembra, uprizoritev predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio So-lenghi); informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: danes, 3. novembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču »Projet cabaret«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481960624. GORIŠKI KULTURNI CENTER MO-STOVNA v Solkanu vabi danes, 3. novembra, ob 21. uri v galerijo TiR na odprtje razstave Neže Žehelj, ki se bo predstavila s kratkim filmom in kolaži. Sledil bo koncert skupine Dance Mamblita; informacije na tel. 0038631-338204. GORIŠKI MUZEJ IN ZALOŽBA ANNALES vabita na predstavitev knjige »Operacija julijska krajina - Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945)« zgodovinarja Gorazda Bajca v torek, 13. novembra, ob 20. uri v prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk. O knjigi bosta spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in avtor Gorazd Bajc. GRAJSKO MARTINOVANJE V VI-POLŽAH bo v soboto, 10. novembra, v starem gradu v Vipolžah: ob 19. uri odprtje degustacije vin vinarjev iz obeh strani Brd, nastop mažoretne skupine OŠ Dobrovo, pihalnega orkestra Salonit Anhovo in pevskega zbora Nonet Brda; ob 21.15 nastop glasbene skupine »Happy day« z Igorjem Malalanom; ob 01. uri nastop glasbene skupine »The Maff«. Mejna prehoda Vipolže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta (24 ur). KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja vsako soboto od 15.30 do 17. ure otroške urice z Danielo Štekar. Namenjene so predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnijo pravljicam. Potekale bodo tudi ustvarjalne in likovne delavnice v neposredni povezavi z vsebino obravnavanih pravljic. Srečanja bodo bogatili tudi ples, otroške pesmice in primerne igrice; informacije in vpisovanja na tel. 320-1817897 (Daniela, ob večernih urah). KD SKALA GABRJE v sodelovanju z lovsko družino Gabrje in s fotoklu-bom Skupina 75 vabi v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 na vaško martino-vanje na trgu v Gabrjah. Ob pokušnji domačih dobrot bo na ogled razstava o vinogradništvu. KD SOVODNJE vabi v petek, 9. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na razgavor z avtorjem knjige »Drobtinice šeg in navad na Goriškem« Zdenkom Vogričem na temo martinovanja na Goriškem. Sledilo bo odprtje razstave slik s kraškimi motivi mirenske umetnice Nadje Švagelj. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) vabi v torek, 9. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave slikarja Dušana Kirbiša z naslovom Snov in sanje. Razstava bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. OBČINA TRŽIČ v sodelovanju s fakulteto političnih ved Tržaške univerze prireja 5. in 12. novembra, obakrat ob 20.30, v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču okrogli mizi na temo Evrope in manjšinske zaščite. RAZSTAVA JESENSKE BARVE umetnika Feliceja Cirullija bo na ogled v gostilni Koršič v Števerjanu do 15. novembra. SLOVENCI V LAŠKEM prirejajo mašo zadušnico za vse rajne sorojake v torek, 6. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču; pel bo ženski pevski zbor iz Ronk. SLOVENSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici v soorganizaciji s fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU vabi na predstavitev znanstvene monografije Matejke Grgič z naslovom »Logos, simbol in mit: vprašanja se-miotike in filozofije jezika« v torek, 6. novembra, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel v KB centru v Gorici. Znanstveno delo bosta predstavila Andrej Brvar in Igor Škamperle. SPDG vabi v torek, 6. novembra, na prvi planinski večer v sezoni 200708. Predvajali bodo posnetke z večdnevnega izleta na Durmitor ter nekaterih drugih letošnjih akcij. Večer bo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Ob bližajočem se Martinu bodo nazdravili s kozarcem novega. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo do 5. novembra na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Alessandre D'Este za knjigi Boter petelin in njegova zgodba (Ivan Trinko) in Zimska pravljica (Mjuta Povasnica): ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.0019.00; četrtek 11.00-19.00; sobota: 8.00-13.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri odprtje spominske razstave tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob 100-let-nici rojstva (1907-1980). Na ogled bo do 21. novembra z urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA NOVA GORICA bo danes, 3. novembra, ob 20.15 prireditev z naslovom Primorske impresije. Nastopili bodo Zlatko Kaučič (glasba, vodja projekta, tolkala), Enzo Fava-ta (saksofon), Mojca Maljevac (vokal), Barbara Korun(recitatorka), Zasedba Kombo. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: 9. novembra Alexandre Dubach (violina) in Daniela Dubach (klavir); 19. novembra »Il Giocatore« Luigija Che-rubinija in »L'Orso - The Bear« Vil-liama Waltona v izvedbi vokalne skupine in orkestra »Opera Gioco-sa« FJK; 14. decembra recital pianistke Laure Mikkola; 30. decembra, edini koncert v teatru G. Verdi v Gorici, Filharmonika Bacau (Romunija); 18. januarja 2008 trio Matisse; 1. februarja 2008 »Si fa, ma non si dice...« Susy Picchio (sopran), Gigi Franchini (komik) in glasbeni ansambel Wunderbar; 15. februarja 2008 recital pianista Simoneta Pe-dronija; 29. februarja 2008 Joplin Ragtime Orchestra »Come ballava mio nonno americano«. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: danes, 3. novembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Violino e pianoforte: romantico e virtuoso« Carla Lazarija (violina) in Anne Lazzarini (klavir). Vstop prost. 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Cadorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju z dvigalom, približno 60 kv m, dve spalni sobi, kuhinja, kopalnica. Tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giulia Pascoli vd. Donati z glavnega pokopališča v cerkev v Ločniku in na pokopališče v kraju San Giovanni al Natisone. DANES V TRŽIČU: 10.50, Silvana Zotti vd. Candotti iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Gianfranco Arno (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Furio De-grandi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. /— GLEDALIŠČE NOVA GORICA - Drevi v kulturnem domu Tolkalec Zlatko Kaučič s svojimi Primorskimi impresijami NOVA GORICA - Tolkalec Zlatko Kaučič je eden izmed tistih glasbenih umetnikov, ki nenehno stremijo po novem, navdihuj o-čem in nekonvencionalnem. Nje-go va glasba izvira iz mul ti kul tur -nos ti v umet nos ti, ki ne pozna me -ja in omejitev, temveč temelji na srečevanju. Kaučič udejanja svoj glasbeni cre do tako v zased bah manjšega formata (duo, trio ali kvartet) kot tudi v orkestrskih delih. Svoj najnovejši projekt Primorske impresije bo danes ob 20.15 predstavil v Kulturnem domu Nova Gorica. Primorske impresije je avtorski projekt Kaučiča in instrumentalne zasedbe Kombo. Glasba, ki jo je napisal zanj, je kombinacija števil nih glas benih zvrs ti - jaz za, etna, improvizacije pa vse do sakralne glas be. Ne katere pri red be skladb pa sta pripravili Karmen Kodarin in Tina Omerzo. Izvedbo bo Kaučič prepustil svojim učencem zasedbe Kombo in posebnim gostom: italijanskemu multiinstrumentalistu Enzu Favatu, uveljavljeni slovenski jazz pevki Mojci Maljevac ter pesnici in reci-tatorki Barbari Korun. Kaučič je del življenja preživel v tujini: v Italiji, na Portugalskem, v Španiji in na Nizezemskem, vmes je imel daljšo turnejo po Kitajski. Leta 1992 se je vrnil v Slovenijo, kjer Zlatko Kaučič bo svoj najnovejši projekt Primorske impresije predstavil danes ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica zadnja leta poučuje in prenaša svoje izkušnje na mlajše generacije. Od leta 2001 vodi šolo za tolkala in druge instrumente v okviru društva Zvočni izviri pri Zvezi kulturnih društev Nova Gorica in je ustanovitelj an sam bla Kom bo. Ob tem pa vedno bolj sledi zvenu in odmevu poezije. V tridesetletni glasbeni karieri je izdal okrog 30 plošč, večinoma v tujini, med njimi solo albume "Round trip" (1995), Glasba za Roma- na (1997), "Squarci in Emotional playgrounds2 (1998), "How deep is the ocean" (2004) ter Pav (2006). Uglasbil je poezijo Federica Garcie Lorce, Alojza Gradnika in drugih. Že vrsto let ga navdihujeta življenje in delo Srečka Kosovela, ki mu je skupaj z Barbaro Korun posvetil album Vibrato tišine. Letos se je posvetil poustvarjanju in uglas-bitvi poezije Jureta Potokarja, Srečka Kosovela, Milana Dekleve in Nevina Birse. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 9. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - premiera red A z italijanskimi nadnapisi. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red B. V nedeljo, 11. novembra, ob 16.00 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red C z varstvom otrok. V torek, 13. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red F. V sredo, 14. novembra, ob 11.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za prvi bienij. V četrtek, 15. novembra, ob 10.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za srednje šole. Gledališče Rossetti a.ArtistiAssociati: »La variante di Lünenburg« / povzeto iz romana Paola Maurensiga; nastopajo Milva, Walter Mramor, orkester in zbor Združenja ARS Atelier, uglasbil dirigent: Valter Si-vilotti, v produkciji a.ArtistiAssociati. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri. DVORANA BARTOLI Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 3. novembra, ob 21.00, jutri, 4. novembra, ob 17.00, od ponedeljka, 5., do četrtka, 8., novembra, ob 21.00, v petek, 9. novembra, ob 19.00, v soboto, 10. novembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 11. novembra ob 17.00. La contrada V ponedeljek, 5. novembra, ob 17.30 / Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« in »La patente«, igra Dario Penne. Rezervirano za člane Amici della Contrada. Za včlanjevanje tel. na št. 040-390613. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 3. novembra ob 20.45 / Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro«. Režija: Matteo Tarasco. Nastopa: Compagnia Lavia / Procope Studio. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 -5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Carlo Goldoni: »La famiglia dell'anti-quario« / Nastopata Stalno gledališče iz Veneta "Carlo Goldoni" in Stalno gledališče iz Genove. Režija: Lluis Pasqual. Urnik: do jutri, 4. novembra, ob 20.45. Pepe Rubianes »Lorca eran todos« / igra v španščini z nadnapisi v italijanščini; v četrtek, 8. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V sredo, 14. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 3. novembra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. V ponedeljek, 5. novembra - 18.0019.50 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«. V torek, 6. in v sredo, 7. novembra -16.30-18.20 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«. V četrtek, 8. novembra - 11.00-12.50 in 19.00-20.50 / Jean-Baptiste Poque-lin Molière »Tartuffe«. V petek, 9. novembra - 19.30-22.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Sca-pinove zvijače«. V soboto, 10. novembra - 19.30 / Ta-deusz Slobodzianek »Profet Ilja«. Mala drama Danes, 3. novembra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V ponedeljek, 5. novembra - 20.0021.40 / Jean Genet »Služkinji«. V torek, 6. novembra - 20.00-21.30 / Aleš Berger »Zmenki«. V sredo, 7. novembra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev »Aha-sver«. V četrtek, 8. novembra - 20.00-21.40 / Ana Lasič »Za zdaj nikjer«. V petek, 9. novembra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza »En španski komad«. V soboto, 10. novembra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney »Okus po medu«. Cankarjev dom Danes, 3. novembra, ob 20. uri Linhartova dvorana, / »Raztrganci«, partizanski učni komad po drami Mateja Bora, produkcija Mestnega gledališča Ptuj. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 5., v torek, 6. in v soboto, 10. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«. V sredo, 7. novembra, ob 19.30, / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«. V četrtek, 8. novembra, ob 19.00, / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander »Kabaret«. V petek, 9. novembra, ob 19.30, / Petr Zelenka »Zgodbe vsakdanje norosti« Mala scena V sredo, 7. novembra, ob 20.00, / Ser-gi Belbel »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 11., v soboto, 17. in v ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 / Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: danes, 3. novembra, ob 16.00 in 20.30 ter jutri, 4. novembra ob 16.00. V sredo, 7. novembra, ob 20.30 koncert Ornelle Vanoni. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Jutri, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuova Or-chesttra "Ferruccio Busoni". V nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos. GORICA Kulturni dom V četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavljevič - kitara in Djoka Maksimovski - bobni. Auditorium G. Verdi V petek, 9. novembra, ob 20.45 / Alexandre Dubach - violina in Daniela Du-bach - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. novembra ob 20.45 / »La casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armonico« pod vodstvom Giovannija Atoninija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough. Teatro Palamostre V soboto, 10. novembra, ob 21.00 / »Battesimi dell'acqua e del coraggio«, baletna predstava. Nastopajo: Balletto Civile, CSS Teatro stabile di innova-zione del FVG in Artificio 23. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Jutri, 4. novembra ob 20.30, Trst - Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«. V soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro- vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 3. novembra ob 20.15 / Zlatko Kaučič z gosti, »Primorske impresije«. V petek, 9. novembra, ob 20.15 / »Večer samospevov« Mirjam Kalin - alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek - klavir. V ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 / Godalni kvartet Paizo, Danska. prireditve LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.15,Linhartova dvorana / »Samo Šalamon Quartet« v okviru "Cankarjev jazz '07". V torek, 6. novembra, ob 20.15, Linhartova dvorana / »Mephista« - ženska newyorška »all-star« zasedba elek-troakustične glasbe v okviru "Radical chic '07". V četrtek, 8. in v petek, 9. novembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do jutri, 4. novembra, od 9.00 do 19.00. Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden je na ogled razstava vezenin Bogomile Doljak. Odprto po urniku kavarne, ob sredah zaprto. V dvorani Iga Grudna »Igriva pripoved podob« - razstavljajo Živa Pahor, Štefan Turk in skupina Vile&Vampi. Urnik: ob petih in sobotah od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. GORICA V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. RONKE Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo še v ponedeljek, 5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ricordi della turbo-nave Oceanic«; urnik: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.30; informacije na tel. 0481-774844. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost Sobota, 3. novembra 2007 - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, zaprto ob sobotah in nedeljah. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. V knjižnici Franceta Bevka bo do 5. novembra na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Ales-sandre D'Este: danes: 8.00-13.00; v ponedeljek: 9.00-19.00. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 18 Sobota, 3. novembra 2007 ŠPORT / TURČIJA-IRAK - Državna sekretarka ZDA na obisku v Ankari Riceova turškim voditeljem obljubila ameriško pomoč Načrt proti kurdskim upornikom bosta dokončno odobrila Erdogan in Bush v ponedeljek ANKARA - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj v Ankari Turčiji obljubila podporo pri reševanju krize, ki so jo sprožili napadi kurdskih upornikov s severa Iraka na jugu Turčije. Riceova se je sesta la s tur škim premierom Tayyipom Recepom Erdo-ganom, zunanjim ministrom Alijem Babacanom in predsednikom Abdul-lahom Gulom. Kako se bosta Carigrad in Washington lotila reševanja krize, bo znano po ponedeljkovem srečanju Er do gana z ame riš kim predsed ni -kom Georgeom Bushem. »Imamo skupnega sovražnika in zato potrebujemo skupen načrt, kako se proti temu boriti,« je dejala Riceova in praktično napovedala vojno Kurdski delavski stranki (PKK). Kot je poročala nem ška tis kov -na agencija dpa, je ameriška državna sekretarka med drugim tudi dejala, da je PKK za ZDA teroristična organizacija. »ZDA bodo podvojile svoj trud pri reševanju tega problema. Potrebujemo temeljit in razumen pristop. Nihče ne bi smel dvomiti v predanost ZDA v tej zadevi. Iščemo učinkovit na črt pro ti PKK, ki ne bo zah teval le sodelovanja Turčije in ZDA, pač pa tudi Ira ka,« je pove dala Riceova, ki je še omenila, da se bo v pogovoru z iraškim premierom Nurijem al Malikijem zavze la za ustavitev kurd skih upor ni -kov. Ameriška državna sekretarka v Turčiji sicer ni naletela na sprejem, ki bi si ga želela, saj jo je približno 200 protestnikov pozdravilo z vzkliki »Dol z ameriškim imperializmom« in »Riceova izgini«. Več o podrobnostih »učin ko vitega na čr ta«, kot so ga poimenovali Riceova in njeni turški so-go vor ni ki, bo zna no po pone delj ko -vem srečanju Erdogana z ameriškim predsed ni kom Geor ge om Bus hem v Beli hi ši, ven dar pa naj bi taj ni službi ZDA in Turčije že okrepili sodelovanje, še poročajo tuje agencije. Er do gan je od ZDA že zah teval »kon kretne ko ra ke pro ti PKK«, sogo -vorniki pa niso omenjali načrtov posredovanja. V vsakem primeru si bosta tako Turčija kot ZDA prizadevali za zagotavljanje stabilnosti Iraka, še poroča dpa. »Omenjeni spori predstavljajo splošno nevarnost, ne samo za Turčijo, pač pa tudi za ZDA. Posredovanje bo zah tevalo ve li ko pre da nos ti, saj gre za resen problem. Od ZDA veliko pričakujemo, smo na točki, kjer Ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice so v Ankari sprejeli protesti ansa smo izčrpali besede, zdaj moramo preiti k dejanjem,« je med drugim povedal turški zunanji minister Babacan. Omenjeni pogovori so potekali ob robu »iraške konference« v Carigradu, kjer do sobote zaseda 16 zunanjih ministrov in predstavnikov nekaterih mednarodnih organizacij, med njimi je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Prav spor med Turčijo in PKK je bila ena glavnih tem dvostranskih pogovorov, kar pa so predstavniki iraške vlade globoko obžalovali. Po njihovem mnenju je prvotna ideja konference - pomoč Iraku v boju proti terorizmu in pri vno vič ni izgrad nji dr žave - tako vse prej kot v ospredju pogo vo rov. Vodstvo iraških Kurdov je Turčijo sicer včeraj pozvalo k dialogu in se zavzelo za premirje. »Vrata so še odprta. Jezik nasilja dandanes ni več moderen,« je dejal predsednik kurdskega parlamenta Adnan al Mufti in od PKK zah teval, da odlo ži orožje. PKK je pred tedni na severu Iraka zasedla več strateških točk, kjer se nahaja približno 3500 kurdskih upornikov. S tega težko prehodnega območja je v Turčijo vkorakalo več njihovih enot in napadlo pripadnike turške vojske. Med spopadi je življenje izgubilo približno 100 ljudi, Turčija pa je na mejo z Irakom že poslala več deset tisoč vojakov. (STA) PALESTINA - Prvič po junijskem razkolu Abas se je sestal s predstavniki Hamasa RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas se je včeraj prvič, odkar je gibanje Hamas junija prevzelo nadzor nad območjem Gaze, sestal s predstavniki tega gibanja na Zahodnem bregu. Abas je v Ramali gostil štiri predstavnike gibanja, med njimi nekdanjega podpredsednika vlade pod vodstvom Hamasa, Naserdina al Šaera. V Abaso-vem uradu so sicer po srečanju poudarili, da dialog s Hamasom ne bo mogoč, dokler se gibanje ne umakne in odpove nelegalnemu državnemu udaru. Tudi al Šaer je po srečanju povedal, da to ni bil sestanek med predsednikom in Hamasom, je pa potekal v odprtem vzdušju. Srečanje četverice predstavnikov Hamasa bi lahko pomenilo, da se oddaljujejo od stališč gibanja v Gazi. Analitiki ugotavljajo, da med pripadniki trde linije in pragmatiki v Hamasu prihaja do razkola, odkar je gibanje prevzelo nadzor nad Gazo. Abas sicer zavrača vsakršen dialog s Hamasom, dokler gibanje Gaze ne bo Mahmud Abas vrnilo pod njegov nadzor. Njegov tiskovni predstavnik Nabil Abu Rudej na je pojasnil, da Abas "nima problemov" s Hamasom kot gibanjem, temveč z njegovimi vodji na območju Gaze, "ki so z izvedbo državnega udara zašli s prave poti". Včerajšnje srečanje je sicer potekalo pred načrtovano bližnjevzhodno mirovno konferenco v ZDA. Izrael pa je že posvaril, da bi lahko bratenje z islamis-ti sabotiralo napredek, ki je bil dosežen v pogovorih z zmernimi Palestinci. (STA) V Nemčiji potni listi s prstnimi odtisi BERLIN - V Nemčiji je z novembrom ob prošnji za izdajo novega potnega lista potrebno oddati prstne odtise. Oblasti so uvedbo elektronsko shranjenih odtisov obeh kazalcev utemeljile s trditvijo, da bo novi potni list varnejši, saj ga bo težje ponarediti in bo otežil delo kriminalcem. Opozicija in strokovnjaki medtem trdijo nasprotno in opozarjajo, da bi lahko kriminalci podatke prebrali in zlorabili. Potni listi so v Nemčiji opremljeni z biometričnimi podatki že dve leti, na elektronskem čipu pa sta od 1. novembra poleg digitalne fotografije shranjena tudi prstna odtisa obeh kazalcev. Stari potni listi bodo sicer veljavni do izteka. Otroški potni listi bodo po novem veljavni samo do šestega leta starosti otroka, po sedmem letu starosti pa bodo morali tudi otroci za potni list oddati prstni odtis. V Londonu za še ostrejše sankcije proti Iranu LONDON - Predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, Velike Britanije, Francije, ZDA, Rusije in Kitajske, in Nemčije so včeraj iz Londona Teheranu sporočili, da naj preneha z bogatenjem urana, saj se bo moral sicer sprijazniti s še ostrejšimi sankcijami. Hkrati so predstavniki vseh šestih držav visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pozvali, da naj se znova sestane z iranskim pogajalcem Saedom Džalilijem in naj poroča o poteku pogovorov. Poleg tega so v Londonu tudi podprli težnjo po tretji resoluciji VS ZN in še eno glasovanje o Iranu, v primeru, da Solana in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej ne bosta v kratkem poročala o napredku. Odškodnine za žrtve terorističnih napadov MADRID - Vsaka od 191 družin, ki je v terorističnih napadih v Madridu izgubila svojce, bo prejela po 900.000 evrov odškodnine, je včeraj odločilo špansko narodno sodišče in s tem dopolnilo sredino razsodbo, s katero so določili, da bo odškodnine dobilo vseh v napadih 1856 ranjenih ljudi (glede na poškodbe med 30.000 in 1,5 milijona evrov). Omenjena sredstva bi morali načeloma zbrati Maročana Otman El Gna-oui in Jamal Zougam ter Španec Jose Emilio Suarez Trashorras, ki so bili v španskem procesu stoletja spoznani za glavne krivce terorističnih napadov. Ker obsojeni omenjenega denarja nimajo, bo morala odškodnine plačati Španija. (STA) MAKEDONIJA-GRČIJA Pogajanja o imenu še brez napredka SKOPJE - Makedonija je včeraj zavrnila ključni element predloga Združenih narodov glede rešitve spora med to nekdanjo jugoslovansko republiko in Grčijo o imenu Makedonije. Makedonski premier Nikola Grujevski je predlog ZN, da bi Makedonija poslej uporabljala drugo ime, označil kot nesprejemljiv, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Ta dokument je nesprejemljiv za Makedonijo in o njemu sploh ne moremo govoriti,« je za makedonsko tiskovno agencijo MIA dejal Grujevski. Grčija Makedoniji odreka pravico, da bi uporabljala svoje ustavno ime Republika Makedonija in grozi, da bo blokirala njen vstop v zvezo Nato in EU. Grčija vztraja, da se Makedonijo v mednarodnih komunikaciji imenuje z angleško kratico imena Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), ker meni, da je pravica do imena Makedonija izključno njena. Pogajanja glede imena trajajo že od leta 1993 in doslej niso dosegla napredka, vendar pa se zdaj počasi mudi, ker si Makedonija želi povabila za sprejem v zvezo Nato prihodnje leto. Novi predlog o imenu Makedonije je makedonskemu in grškemu veleposlaniku pri ZN posredoval posebni odposlanec generalnega sekretarja Američan Matthew Nimetz. (STA) SREDNJA AMERIKA - Doslej je terjala več kot sto mrtvih Tropska nevihta Noel se je okrepila v orkan prve stopnje MIAMI - Tropska nevihta Noel, 14. nevihta letošnje sezone orkanov nad Atlantikom, se je po pustošenju na karibskem otoku His-paniola, kjer je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, okrepila v orkan 1. stopnje po Saffir-Simp-sonovi lestvici, je v četrtek zvečer sporočil center za nadzorovanje orkanov v Miamiju. Noel je pihal z vetrovi 130 kilometrov na uro, včeraj pa naj bi se združil s preostalimi nevihtami in se ob atlantski obali ZDA pomaknil proti Kanadi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Noel je predtem otoku Hispaniola prinesel zemeljske plazove in poplave. Pri tem je v Dominikanski republiki umrlo 73 ljudi, 43 jih pogrešajo, iz sosednjega Haitija pa poročajo o 34 mrtvih in 14 pogrešanih. Smrtno žrtev je Noel terjal tudi na Jamajki in na Bahamih. Iz Kube o smrtnih žrtvah niso poročali, je pa moralo zaradi nevihte domove zapustiti več kot 13.000 ljudi. Število žrtev Noela se je tako povzpelo na 109, s čimer je postal najbolj smrtonosna nevihta letošnje sezone orkanov. Terjal je namreč več smrtnih žrtev kot orkan 5. stopnje Felix, zaradi katerega je septembra na Karibih, v Nika-ragvi in Hondurasu umrl 101 človek. (STA) Poplavljene ulice naselja La Barquita v bližini Santa Dominga v Dominikanski republiki ansa w 67 Sobota, 3. novembra 2007 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it FORMULA ENA - Fernando Alonso sporazumno prekinil pogodbo »V McLarnu se nisem počutil doma« Odšel naj bi k Red Bullu, v nemško-angleškem moštvu pa ga bo morda zamenjal Rosberg WOKING - Dvakratni svetovni prvak Fernando Alonso in McLaren sta predčasno prekinila pogodobo. »Po sestanku med ekipo in Fernandom smo sklenili, da bo za obe strani najbolje, če prekinemo sodelovanje,« so zapisali na McLarnovi spletni strani. Dodali so še, da bodo pravočasno sporočili ime novega dirkača, naj-resnejši kandidat pa naj bi bil, kot kaže, Keke Rosberg. Alonso je v McLaren prišel na začetku letošnjega le ta poln pri čako vanj, v pogod bi pa je imel zapi sa -ni še dve leti sodelovanja. V sezoni 2007 je zmagal na štirih dirkah in v skupnem seštevku SP končal kot tretji, ven dar so bi li odno si med njim, dru gim voz ni kom Lewisom Hamiltonom in vodilnimi v McLarnu vse bolj napeti. »Odličen dirkač je, toda naveza McLaren-Alonso ni delovala kot bi morala. Na koncu smo prišli do stopnje, ko nihče od nas ni več videl rešitve,« je hladno pojasnil vodja moštva Ron Dennis. »Že kot otrok sem si želel nastopiti za McLaren, toda v življenju se stvari včasih obrnejo drugače. Še vedno mis lim, da je Mcla ren odlič na eki pa, toda ni skriv -nost, da smo ime li ob kon cu sezo ne pre cej ve li ke vzpone in pad ce, pa tudi ne, da se ni ko li ni sem zares počutil doma v tej ekipi,« je priznal Alonso. Pogajanja pred razvezo pogodbe, po kateri Španec ne bo plačal odškodnin, so bila baje zelo ostra. Alonso naj bi se bil celo obvezal, da v prihodnji sezoni ne bo tek mo val za no bene ga izmed vrhun skih klu -bov, ne za Toyoto ne za BMW ne za Renault. Pristal naj bi v moštvo Red Bull. gfU Fernando Alonso je prišel v McLaren kot prvak, njegovi odnosi s šefom moštva Ronom Dennisom pa so se zaradi Lewisa Hamiltona kmalu pokvarili ansa APrimorski ~ dnevnik Černic in Mania' še na Anastasijevem seznamu RIM - Selektor moške odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi je število kandidatov za nastop v izbrani vrsti z 22 zmanjšal na 18. V seznamu za kvalifikacijski nastop za OI v Catanii ni več podajalca Vermiglia, centrov Semen-zata in De Tognija ter tolkača Parodija, sta pa Matej Černic in Loris Mania' ter tudi njegov konkurent - libero Trenta Bari. »Azzurre« dobro pričele TOKIO - V prvem krogu Svetovnega pokala v ženski odbojki, ki podeljuje tudi tri vozovnice za OI v Pekingu je Italija z gladkim 3:0 (25:14, 25:14, 25:16) odpravila Tajsko. Največ točk sta dosegli Aguero (10) in Barazza (9). Danes bodo igrale proti Dominikanski republiki (posredni prenos Rai Sport Sat ob 20.30). Ostali izidi 1. kroga: J. Koreja -Srbija 0:3, Japonska - Dom. republika 3:0, Kenia - Kuba 0:3, ZDA - Peru' 3:0, Brazilija - Poljska 3:0. Udrih v Sacramentu LJUBLJANA - Petindvajsetletni slovenski košarkar Beno Udrih je, potem ko so ga pred dnevi pri San Antoniu prodali Minnesoti, ki pa ga je takoj odpustila, že našel novega delodajalca v ligi NBA. Košarkar iz Šempetra pri Polzeli je podpisal pogodbo z moštvom Sacramento Kings. Beno Udrih je v minuli sezoni z moštvom San Antonio Spurs osvojil drugi naslov prvaka NBA. V 73 tekmah je v povprečju zbral 4,7 točke, 1,7 asistence in 1,1 skoka. NOGOMET - A-liga Boninsegna stavi na Inter Udinese v Livornu napadalno NOGOMET - Triestina danes v B-ligi Težko gostovanje proti Albinoleffeju, a treba osvojiti vsaj točko MILAN - Roberto Boninsegna je dolga leta zabijal gole v A ligi. Bil je Inter-jev zastavonoša, tri leta pa je igral tudi za Juventus, vendar pravi: »Pri Juventusu sem se imel zelo dobro, a po duši sem In-terjev igralec.« Boninsegna se pred jutrišnjim derbijem v Turinu ne more načudi-ti, da se je Juventusu po enem letu igranja v B ligi uspelo tako hitro vrniti v vrh. »Napovedati izid derbija je težko, vse se lahko zgodi, dolgoročno pa je Inter močnejši^ povedal Boninsegna. Po njegovem mnenju se Juventus lahko mirne duše poteguje za drugo mesto, čeprav bi potreboval še nekaj kakovostnejših okrepitev, do kateri lahko pride med prestopnim rokom januarja prihodnjega leta. »Glede na to, da je Milan že skoraj izpadle iz boja za vrh, je drugo mesto za Juventus dosegljivo. Inter pa je z drugega planeta. Adriana ima na tribuni, kljub temu pa še vedno razpolaga s petimi napadalci. Vsak izmed njih bi bil kjerkoli v Evropi standardni igralec.« Priložnost, da obdrži stik z najboljšimi, ima tudi Udinese, ki bo jutri igral v Livornu. Tamkajšnje moštvo je do prve zmage prišlo šele v prejšnjem korgu proti Reggini, Livorno pa je v zadnjih 12 uradnih nastopih vedno prejel vsaj en zadetek, na domačih tleh pa že več kot en mesec ne dosega gola. Pozna se pač odsotnost Lucarellija. Trener Videmčanov Marino bo moral nekoliko spremeniti postavo, saj je Dossena diskvalificiran, Zapata pa verjetno ne bo mogel igrati. V napadu bo potrdil Quagliarello, ki trdi, da se bliža vrhuncu forme. »Na začetku nisem bil dobro pripravljen, zdaj pa gre bolje in čez nekaj tednov bom nared,« je dejal Quagli-arella in zatrdil, da v sredo proti Torinu pri prvem golu ni zagrešil nobenega prekrška, kot so mnogi zapisali. »Ko sme skočil, je bil branilec miren, ne vem zato o čem pišejo časopisi«, je dejal. Poleg njega bo igral tudi Di Natale, tretji napadalec pa bo eden med Floro Floresom in Asamoahom. »Prvi je naš najhitrejši igralec, Flores pa je tehnično boljši,« je dejal Quagliarella. Dve tekmi bosta že danes. Ob 18. uri se bosta na rimskem Olimpicu pomerila Lazio in Fiorentina, ob 20.30 pa bo Milan doma igral proti Torinu »NAŠA NAPOVED« - Nikolaj Bukavec »Zmaga Interja s tremi goli Ibrahimovica, ki je tudi ikona moje ekipe Borgo Rosso« Operni pevec Nikolaj Bukavec simpatizira z Romo: v primeru, da bi rimska ekipa osvojila »scudetto« bi ji posvetil himno Grazie Roma: »Med opernimi pesmimi pa žal ni nobene primerne za proslavitev takega upeha,« je pojasnil Nikolaj, ki je letos pristopil v profesionalni zbor Athes-tischorus v Padovi, s katerim bo nastopal na turnejah po Venetu. Bivši košarkar in karateist s črnim pasom redno sledi dogajanju na nogometnih igriščih A-lige. S prijatelji igra »fan-tacalcio«: njegova ekipa Borgo Rosso je trenutno zadnja na lestvici: »V bistvu je to dobra ekipa, imeli smo pač veliko smole,« se je Nikolaj diplomatsko izognil nizanju vzrokov. Za koga pa navijaš? Za svojo ekipo Borgo Rosso, v kateri imam vlogo predsednika, podpredsednik je Alexander Kante, trener ekipe pa Denis Košuta. Katere nogometaše boš poslal na igrišče? V bistvu ne sestavljam ekipe, saj za to imamo trenerja. Gotovo pa bodo igrali Ibrahimovič, Stankovic, De Rossi, Samuel, bržkone tudi Vieri. Na najzanimivejšem srečanju v tem krogu med Interjem in Ju-ventusom boš torej imel tudi svojega predstavnika. Tako. Ibrahimovic je ikona naše ekipe. Zanj smo potrosili tudi največ denarja in si ga izborimo vsako leto, odkar je v Italiji. Kdo misliš, da bo zmagal? Nedvomno Inter, Ibrahimovic pa bo zadel tri gole. Za Juventus bo edini gol zadel Salihmidžic. Katera ekipa pa te je presenetila, katera razočarala? Nikolaj Bukavec Genoa je prijeteno presenetila glede na to, da je novinka v A-ligi. Razočaral pa je Milan, ki igra slabo, izgubil je celo proti predzadnje uvrščenemu Empoliju. Kaj pa Udinese? Ima dober potencial. Mislim, da lahko cilja na tista mesta, ki vodijo v pokal UEFA. Slediš tudi Triestini? Da, preko medijev. Če ne bi imeli Granocheja, bi najbrž imeli še nič točk na lestvici. Upam, da bodo dosegli obstanek. Nikolajeva napoved: Cagliari - Sampdoria X (1:1) Catani - Atalanta X (0:0) Empoli - Roma 2 (1:2) Genoa - Palermo 1 (2:1) Livorno - Udinese 2 (0:2) Napoli - Reggina 1 (1:0) Parma - Siena 1 (2:0) Lazio - Fiorentina 2 (0:1) Milan - Torino X (0:0) Juventus - Inter 2 (1:3) Albinoleffe - Triestina 1 (2:1) Prejšnji teden: Duško Švab je pravilno napovedal štiri zmagovalce in nobenega pravilnega rezultat. Dosegel je 4 točke (Vsaka pravilna napoved 1 točka, pravilen rezultat 3 točke). Lestvica: B. Kemperle 15, D. Švab 4, R. Kalc 0. AlbinoLeffe (klub je nastal pred niti desetletjem, potem ko sta se združila bližnja kluba Albino in Leffe, dve mesteci bogatega dela Lombardije), današnji nasprotnik Triestine, bi moral biti pravi zgled za Tržačane oziroma za vodstvo tržaškega kluba. Gre za klub z dokaj nizkim proračunom, ki pa se vsako leto brez težav rešuje pred izpadom, letos pa celo navdušuje svoje navijače. Marsikdo je mislil, da bo odhod Mon-donica moštvo iz bližine Bergama (domače tekme sicer igrajo v Bergamu, saj stadiona tako v Albinu kot v Leffeju nista v skladu s pravili za igranje tekem B lige - tržaški navijači se dobro spominjajo na prvenstveno srečanje C1 lige v Albinu, ko je tekmi s travnika tik ob stadionu sledila...krava!) drago stal, vendar po prihodu Elia Gustinettija so rezultati na isti ravni, če ne celo boljši. Sicer dvomimo, da bo uspelo AlbinoLef-feju ohraniti prvo mesto, ki ga trenutno zaseda, res pa je, da si je moš tvo, za katerega igra tudi bivši »Tržačan« Francesco Ruopolo, priigralo že zajetno število točk. Gustinetti pošilja na igrišče svoje varovance s shemo 4-4-2, zelo nevarna pa je dvojica napadalcev. Ob že omenjenem Ruopolu, ki igra v Bergamu kot prerojen (v Trstu ob njegovem odhodu ni nihče žaloval), se v nasprotnikovem kazen skem pro sto ru do bro znajde še Cellini (tudi on je bil nekaj časa v lasti Triestine, čeprav v rdečem dresu s he-lebardo ni nikoli zaigral). Diskvalifici-ranega Pelusa bo nadomeščal Garlini. Gre vse kakor za ze lo ho mo ge no moš -tvo, ki z izrazito bojevitostjo in skupinsko igro uspe prikriti slabšojšo tehnično kakovost v primerjavi z najboljšimi ekipami v ligi. V bistvu tisto, kar bi navijači zahtevali od igralcev Triestine. Tržačane torej čaka zelo zahtevno gostovanje, vendar Maranovi varovanci morajo nujno osvojiti vsaj točko. Ko se ti zmaga izmuzne na domačem terenu proti skromnejšim ekipam, moraš potem osvajati točke v gosteh proti boljšim. Dru gače pos tane polo žaj na les tvi -ci še bolj kritičen. Pri Triestini pa ne morejo več računati zgolj na Granoche- ja, ki je med drugim doslej naredil veliko več od pričakovanega. Sedaj morajo pokazati nekaj več tudi branilci in ostali napadalci. Maran bo morda nosil del krivde, a na igrišče navsezadnje stopijo igralci. Trener lahko znova računa na Piangerellija, medtem ko mora na krog prisiljenega počitka Antonelli, ki je bil na zadnji tekmi izključen. NEPOPOLN PROGRAM ZARADI SMRTI - Žal bo program tega kroga B lige nepopoln. Tekmo med Ceseno in Leccejem so preložili, ker je v četrtek med treningom strela ubila skladiščnika moštva iz Apulije. Dogodek je zelo prizadel celotno društvo, ki je takoj vprašalo za preložitev srečanja. Prošnji je zveza nogometnih klubov takoj ugodila. Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Kyriazis, Lima, Mezzano; Ros-setti, Gorgone, Allegretti, Sgrigna; Šedi-vec, Granoche. (I.F.) KOTALKANJE Srečno pristali v Brisbaneu BRISBANE - Slo ven ski čla -ni italijanske reprezentance v umetnostnem kotalkanju, kotal-karici Tanja Romano in Frances-ca Roncelli, trenerja Mojmir in Samo Kokorovec ter šef delegacije Ma rino Koko rovec so srečno pristali v Brisbaneu, kjer se bo prihodnji teden pričelo svetovno pr-ven stvo. Danes in jutri bodo imeli proste treninge, vendar na nekem pomož nem ko tal kališ ču, pr vi urad ni tre nin gi na plo šči, kjer bo tudi prvenstvo, pa se bodo pričeli v pone de ljek. V sre do bodo v ženski konkurenci na vrsti obvezni liki, v četrtek kratki, v petek pa dolgi program. 20 Sobota, 3. novembra 2007 ŠPORT / KOŠARKA - Danes v tretjeligaških prvenstvih Neugodna nasprotnika za Bor Radensko in Jadran Mark Borovci v Spilimbergu proti homogeni ekipi, jadranovci v Žavljah proti prenovljeni Muggii C1 LIGA - Potem ko so vse ekipe stopile na igrišče za redno kolo v četrtek, se bosta v C skupini C lige že danes pomerila le Spilimber-go in Bor Radenska, vse ostale tekme sedmega kroga pa bodo na sporedu jutri ob 18. uri. Borovci bodo v furlanskem mestu mozaikov igrali že ob 18.30 (sodnika Di Vito iz Čedada in Lo-visutti iz Gorice), čaka pa jih skrajno neugoden, sicer povsem dosegljiv nasprotnik. Spilimbergo je novinec na državni ravni, lani je zmagal deželno C2 ligo po uspehu v finalu play-offa proti tržaškemu Santosu. Ekipo so dodobra prevetrili, saj sta nova centra (robustna Zamattio in De Piante), predvsem pa glavni strelec, veteran Vuanello (več let v B1 ligi, zadnje sezone v Eraclei v C ligi). Od lanskega moštva so ostali trener De Stefano, kapetan Cominotto (robat krilni center), nadarjeni play-maker De Simon in nekateri mladinci. Čeravno za C ligo ne ravno bogata s talentom, je postava dokaj homogena in zelo nevarna v domači trdnjavi, kjer uspehe gradi v obrambi. Na lestvici ima štiri točke. Borovci imajo za sabo prvo prvenstveno zmago, ki jim je nedvomno vlila samozavesti in poguma. Danes imajo torej lepo možnost, da nanizajo nov par točk, toda pod pogojem, da si ne bodo privoščili takih pavz, kot so si jih doslej (tudi na četrtkovi tekmi proti Limeni). Fantje so zdravi, sinoči so seveda opravili le lažji trening, v katerem so se posvetili metu na koš in taktični pripravi na drevišnji pomemben dvoboj. C2 LIGA - Jadran Mark bo skušal drevi v Žavljah obdržati ne-premaganost in tako ubraniti prvo mesto tudi po šestem krogu deželne C2 lige. Korak s Popovičevimi možmi držijo samo še košarkarji Santosa, ki so zanesljivo zmagali tudi v četrtek, medtem ko je v prazničnem kolu prvič padel videmski CBU. Jadranovci se bodo nocoj (sodniški met Tržačanov Almerigogne in Skodlerja bo ob 20.30) vrnili na parket, na katerem jih je današnji nasprotnik maja v play-outu obsodil na izpad iz C lige, nato pa še sam nazadoval. Muggia je sicer za razliko od Jadrana korenito spremenila postavo. Zelo dobra je zlasti začetna peterka, ki sloni na žepnem play-ma-kerju Palombiti (trenrjevem sinu) in centru Lorenziju (še lani sparring partner pri Acegasu), veteranih z bogato drugoligaško kariero za sabo. Dopolnjujejo jo skočen krilni igralec, Hrvat Kos, ter branilca Gri-maldi in Zanini. Na klopi sodelujejo pa v glavnem mlajši košarkarji. Trener Popovič je bil zelo zadovoljen z obrambo, ki jo je ekipa predvajala v četrtek proti Arditi, ko so se fantje res izkazali. Tak učinek bodo skušali ponoviti tudi drevi na težkem gostovanju, kamor bodo vsekakor odpotovali v popolni postavi. Manjkal bo edinole mladi Zaccaria. Vrstni red C2 lige po 5. krogu: Jadran Mark in Santos Trst 10, CBU, Cormons, Ronchi in Muggia 8, Ardita 6, CUS Udine in Latisana 4, Basket UD in Portogruaro 2, ACLI Fanin in San Vito 0. Kristjan Ferfoglia (Jadran Mark) kroma KOŠARKA - D-liga Brežani doma proti Don Boscu Po četrtkovi medtedenski tekmi bo že drevi na sporedu šesti krog deželne D-lige. Brežani bodo po dveh zaporednih nastopih v gosteh spet igrali pred domačo publiko. Ob 20.30 bo v Dolini nasprotnik Don Bosco, za pravilen potek srečanja pa bosta skrbela Tržačana Gregori in Bullo. Don Bosco je bil še pred nekaj leti druga najboljša tržaška ekipa, v zadnjih dveh sezonah pa je obakrat končal prvenstvo na zadnjem mestu in seveda izpadel v nižjo ligo. Igralski kader sestavlja več košarkarjev lanskega Cusa, med katerimi gotovo izstopa bivši borovec Volpi. Nasprotniki Brežanov so bili predvčerajšnjem prosti, tako da bodo tokrat bolj spočiti; kljub temu pa ostaja Breg favorit za zmago. Združena ekipa Kontovela in Sokola bo že ob 19.00 igrala v miljski telovadnici Pacco proti Poggiju. Pravico bosta tokrat delila tržaška sodnika Vigini in Saule. Obeta se precej izenačen dvoboj, saj je Poggi gotovo boljši pod košema, v zunanjih pozicijah pa se kljub odsotnostim (Švab in Bukavec zaradi poškodbe gležnja) ne more kosati s Šuš-teršičevimi fanti. (Mitja Oblak) HOKEJ IN LINE - Polet ZKB Kwins od danes v Al -ligi Cilj ostaja play-off Trener Ferjanič meni, da je ekipa boljša kot lani - V A 1-ligi žew od vsega začetka Najeli tudi slovenskega vratarja ZKB Kwins BATTISTI Davide 1985 nap (Polet) CAVALIERI Stefano 1984 obr (polet) DEBELLI PACHYS Charilaos1986 obr (Polet) DE IACO Doriano 1986 nap (Polet) DE IACO Matteo 1977 vra (Polet) FABIETTI Davide 1988 nap (Pat) FABIETTI Andrea 1989 obr (Pat) FAJDIGA Aleš 1978 nap (Horjul) FERJANIČ Jure 1983 obr (Olimpija) MARCHIORO Marco 1979 vra (DLF) MIAZZI Daniele 1990 nap (Polet) KOKOROVEC Mitja 1973 nap (Polet) KOKOROVEC Mojmir 1969 vra (Polet) KOKOROVEC Samo 1971 nap (Polet) POLONI Michele 1966 obr (Ronchi) SILA Massimiliano 1985 nap (PAT) LONCAR Anž 1989 obr (Horjul) STELLA Marc 1985 obr (Vicenza) PETRONIJEVIČ Aleš 1977 vra (Olimpija) Trener: Franc Ferjanič Legenda: priimek, ime, letnik rojstva, vloga (nap=napadalec, obr= bramba, vra=vratar), matični klub Drevi na Pikelcu (ob 21.00) krstni nastop v Al-ligi proti moštvu Milano 24 kroma BALINANJE - Res pestra in uspešna sezona štandreškega društva MAK Bližali in zbijali vsepovsod Tečaj za otroke, zmaga na zamejskem prvenstvu, številni nastopi po naši deželi in v Sloveniji, organizacija dveh mednarodnih turnirjev Ob zaključku sezone je balinarski klub Mak iz Štandreža organiziral 11. društveni turnir, ki se je odvijal na pokritem balinišču v Gradišču ob Soči in na katerem so se člani uvrstili takole: 1. Marjan Deve-tak - Emil Tomšič, 2. Vladimir Krpan-Ric-cardo Maruccio, 3. Angel Frandolič - Ivan Antoni, 4. Emil Nanut - Maks Nanut. Letošnja sezona je bila za društvo izredno plodna, saj se je med letom zvrstilo kar nekaj pobud. Društvo je še najbolj ponosno na oba tečaja, ki ju je priredilo za mladino, prvega v sodelovanju s štandreško osnovno solo Fran Erjavec za učence četrtega in petega razreda in drugega v sklopu vaškega poletnega središča pod okriljem Rajonskega sveta p^ mak us i Štandrež in župnišča. prizadevajo, d"a bi Inšeenrazveseljivdosežekjebiloza balinanje širili tudi Mak prvo mesto na ^ik™ b^f- med najmlajšimi skem prvenstvu v priredbi ZSŠDI. Med letom so se vrstile udeležbe Makovih bali- ljivih obveznosti članic ni uspela nastopa-narjev na turnirjih po naši deželi in po so- ti in udeleževati se turnirjev kakor v prejš-sedni Primorski, od Soške in Vipavske do- njih letih, vendar se članice že pripravlja-line do tržaškega in slovenskega Krasa. jo na intenzivne treninge in novo tekmo-Makova ženska ekipa pa zaradi neodlož- valno sezono. Na domačem igrišču v Štandrežu sta bila kakor že vrsto let uspešna in dobro obiskana oba mednarodna turnirja, ki ju prirej a Mak, 17. moški in 5. ženski mednarodni turnir. Ker namerava Mak prihodnje leto proslaviti 20-letnico svojega obstoja, se na balinišču odvijajo posegi, ki bodo obogatili balinarski center, da bo še prijetnejši in ugodnejši za družabnost. (D.R.) Openski Kwinsi so v Italiji eno redkih moštev in line hokeja, ki so doslej sodelovali na vseh prvenstvih A1-lige, leta 1997 pa so bili na koncu tudi tretji, kar je njihova doslej najboljša uvrstitev ob tem, da so dvakrat (leta 2000 in 2001) osvojili tudi državni pokal. Njihova sreča je najverjetneje v tem, da si ne morejo privoščiti astronomskih investicij, zato je tudi težje, da bi finančno propadli kot se je zgodilo mnogim drugim klubom. Večino igralcev so ustvarili sami (ali v sodelovanju z društvom PAT), z razvejenim mladinskim sektorjem, ki ga sicer pretežno sestavljajo italijansko govoreči igralci, ekipo pa poleg veteranov »dinastije Kokorovec (Mojmir, Samo in njun bratranec Mitja) sestavljajo slovenski »tujci«. Mnogi izmed njih so se v preteklih letih iz Poleta preselili v bogatejše italijanske klube. Letos jih bodo imeli na Opčinah štiri. Alešu Fajdigi in Juretu Ferjaniču, ki sta poletovca že po duši in srcu, sta se pridružila še mladi talent Anže Lončar ter izkušeni, 30 let stari vratar Aleš Petronijevič, ki ima za sabo lepo kariero na ledu z Olimpijo, Mariborom, reprezentanco Slovenije in celo v nižjih kanadskih ligah. Cilji so tudi letos ambiciozni. V 12-mestnem prvenstvu želijo doseči uvrstitev v play-off, kar pomeni najmanj osmo mesto po rednem delu. »Ekipa je letos močnejša od lanske. Obdržali smo vse igralce, z Lončarjem, Stello in Petronijevičem pa smo popolnejši. Petronijevič je odličen vratar, velika pridobitev. Lončarje star šele 19 let, ima izredne telesne sposobnosti za ta šport, hitro se uči in napreduje, predvsem pa je izreden borec,« je optimist ljubljanski trener Aci Ferjanič, ki bo openske »konje« vodil že deveto leto zapored. Trenerja skrbi pravzaprav le dolžina prvenstva. »Dvaindvajset kol, to ni od muh, upam, da naša klop ne bo prekratka,« je razmišljal. Imel pa je še eno pripombo. »Nekateri od mlajših igralcev so me razočarali. Zdaj med njimi precej računam na Gianluco Cavalierija,« je še dejal Ferjanič. Svojo pot do uspeha bodo poletovci gradili na zmagah na Pikelcu. »To je naš pravi dom. Lani, ko smo po več letih igranja v Trstu, končno spet lahko igrali na svoji prenovljeni plošči, smo doživeli doma le dva poraza. Nepremaganost na Pikelcu mora biti eden od naših želja, zdaj so dela na objektu toliko napredovala, da ne bo težav z burjo in tudi razsvetljava je optimalna,« pravi Fer-ja nič. Prvi nasprotnik poletovc bo danes na Pikelcu (pričetek ob 21. uri) moštvo Milano 24, ki je eno najboljših, čeprav je absolutni favorit za končno zmago Asiago, njegov najresnejši nasprotnik pa tržaška Ede-ra. (A. Koren) / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2007 21 NOGOMET - V elitni ligi že danes ob 14.30 tekma Juventina - Vesna Skupni imenovalec: poškodbe in nezadovoljstvo Trenerja v težavah, rezultati pod pričakovanji - Navijanje naj bo športno Juventina (6 točk na lestvici) je v krizi (dva zaporedna poraza s 4:0, proti Pal-manovi in Azzaneseju), pri Vesni (7 točk) pa še ne gre vse po načrtih (štirje zaporedni neodločeni izidi). Skupni imenovalec današnjega tretjega derbija v najvišji deželni elitni ligi (v Štandrežu ob 14.30) pa bodo številne poškodbe, ki že ves teden mučijo in povzročajo precej težav obema izkušenima trenerjema, Vesninemu Ruggieru Caloju in Juventininemu Danteju Portelliju. Oba napovedujeta kar nekaj sprememb v standardni postavi. Pestro bo tudi na tribuni. Navijači pa naj navijajo športno in civilno! TRENERJA - Začnimo pri gostiteljih. Juventina je zadnji trening opravila sinoči. Trener Dante Portelli je moral preveriti razpoložljivost nekaterih nogometašev, ki med tednom niso trenirali (razne poškodbe in gripa). »Pod vprašajem je kar nekaj nogometašev, mogoče pa jih bom imel na razpolago vse. Bomo videli jutri (danes op. ur.) pred tekmo. Tekma je izredno pomembna, saj moramo nujno popraviti slab vtis, ki smo ga zapustili v zadnjih dveh krogih. Fantje so morajo stoodstotno po- na sporedu goriški derbi med domačimi be-lo-modrimi in goriško Azzurro. Gostitelji ciljajo na osvojitev vse treh točk, ki bi jih še dodatno oddaljil od spodnjega dela razpredelnice. Trener Claudio Sari ne bi smel imeti večjih težav s postavo. Jutri truditi in dati vse od sebe,« je dejal Portelli. Njegov kolega pri Vesni Ruggiero Calo prav gotovo ne bo računal na poškodovanega Velnerja in Ervigija, ki je začel trenirati šele ta teden. »Še ne vem, kdo bo začel v obrambi: Degrassi ali Grgič? Prvi je še ra- ODBOJKA - Moška C-liga V Sovodnjah danes spet derbi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje proti Slogi Tabor Televita Tudi v drugem krogu letošnje moške C lige bo na sporedu slovenski derbi. Tokrat se bosta pomerila Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je prejšnji teden prepričljivo osvojila derbi z Valom, in Sloga Tabor Televita, ki je v prvem krogu nekoliko nepri-čako vano na do ma čih tleh izgubi -la pro ti bor bene mu, a go tovo ne nepremagljivemu Cusu. Tako So-čani kot slogaši imajo v svojih vrstah nekaj mladih in nekaj bolj izkušenih igralcev, tekma pa bi lahko bila zelo zanimiva in napeta, če bodo oboji igrali maksimalno. V Sočinem taboru so pred srečanjem optimistično razpolo-že ni, čeprav med ted nom zara di službenih ob vez nos ti ne katerih igralcev niso vedno trenirali v polni zasedbi. Trener Lucio Battisti pa vseeno pričakuje, da bodo njegovi varovanci dobro opravili svojo na lo go: »Igrali bomo v popolni postavi, le Marka Černica ne bo, saj je zaradi študijskih obveznosti še vedno v Angliji. Sloga je po mojem nevaren nasprotnik, poleg tega pa bo gotovo želela popraviti vtis iz Prvi letošnji derbi se je v Štandrežu končal z zmago Soče proti Valu, danes pa se bodo Sočani v Sovodnjah pomerili s Slogo Tabor bumbaca prvega kroga. Zato pričakujem od nje agresivno igro, mi pa bomo sku ša li tudi tokrat igra ti čim bolj -še. Pomemb no bo tudi ohra ni ti mir no kri.« Pri Slogi pa razmere pred tekmo ni so naj bolj še, kot nam je pove dal tre ner Edi Bosich: »Jutri ne bom mogel računati na Igorja Veljaka, poleg tega pa še ne vem, če bo Vanja Veljak, ki si je v soboto poško do val gle ženj, lahko igral. Rezervni podajalec Ber tali pa je imel cel teden vro -či no. Sta nje res ni rožna to, vseeno pa mo ra mo da ti vse od sebe. Če bomo igra li s pra vim pris topom, lah ko cilja mo na do ber rezultat. Upam vsekakor, da ne bomo pono vili ble de ga nas topa iz prejšnje sobote.« V is ti li gi bo Val Im sa gos to-val pri Pra ti in bo sku šal go tovo pokazati več kot na derbiju prvega kroga proti Soči. Na žalost pa tre ner Je ron čič zara di zap le tov pri registraciji igralca tudi tokrat ne bo mo gel ra čuna ti na svo jega aduta centra Lo Iacona. Ekipa je brez nje ga šib kej ša, vseeno pa se lahko izkaže. (T.G.) Degrassi in Devetak med lanskim derbijem v Križu kroma hlo poškodovan (pretegnjena stegenska mišica), drugi pa je še bolan. Pod vprašajem je še Danjel Leghissa,« je razkril Calo po zadnjem popoldanskem četrtkovem treningu. Vesnini igralci so bili sinoči prosti. Danes bo bržkone zadnja tekma Swanna Ri-tosse, ki se bo v ponedeljek napotil v Rim (kjer študira). Pozitivna novica pa je, da je po gripi znova začel trenirati Riccardo Ber-tocchi, ki pa ga danes še ne bo na igrišču. Vesna naj bi danes nastopila v naslednji postavi: Maganja, Tomizza, Matteo Cheber, Fichera, Fantina, Degrassi ali Grgič, Ritossa, Montebugnoli, Mervich, Leone, Venturini. Trener Juventine pa bo postavo odločil šele danes, saj - kot nam je zaupal - ima res velike težave in še precejšnje dvome. TEKMA IN NAVIJANJE NAJ BOSTA KOREKTNA - V obeh taborih upajo in si želijo, da bo bodisi na igrišču kot na tribuni prevladala zdrava (športna) pamet. »Tekma naj bo borbena in korektna, pa tudi navijači naj se obnašajo športno. V Štan-drežu - na tribuni - doslej ni bilo nikoli težav,« meni predsednik Juventine Marko Kerpan. Vesnin podpredsednik Paolo Vidom je prav tako apeliral na korektnost bodisi na igrišču kot izven njega. VODI VESNA - Na lanski prvi tekmi v Štandrežu so slavili nogometaši kriškega društva (1:2, za Juventino je zadel Mauro Visintin, za Vesno pa Leone in De Tomi), na povratni tekmi v Križu pa je bil izid neodločen (1:1, Dario Kovic in Ferruccio Degrassi). (jng) Danes še , 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje (7 točk) - Azzurra (5) Tudi v Sovodnjah bo danes ob 14.30 PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex (11) - Pro Cervi-gnano (14) Jutri bo v Repnu derbi tekma 7. kroga skupine B. Alejnikov Kras Koimpex bo gostil prvo uvrščeni Pro Cervignano, ki ima s tremi prejetimi zadetki eno boljših obramb v ligi. Trener Sergej Alejnikov skoraj gotovo ne bo imel na razpolago Sandra Giorgija, ki ga boli hrbet. Stabileja pa še motijo bolečine v kolenu. Novica je še, da so pri Krasu prekinili pogodbo z branilcem Maurom Salatinom, ki pa je doslej igral bolj malo. 1. AMATERSKA LIGA Aquileia (12) - Primorec (5) Trebenski Primorec, ki nekoliko nepričakovano zaseda spodnje položaje na lestvici, bo jutri skušal stopiti na prste vodilni ekipi iz Ogleja. Trener Sorrentino ne bo imel še na razpolago najboljše postave. Tokrat bo odsoten kaznovani Di Benedetto. Primorje Interland (4) - Gradese (9) Primorjaši bodo na domačem Ervat-tiju gostili solidno ekipo iz Gradeža. Trener Stefano Mauri ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Colasuonna, Scarpe in Ravalica. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja (8) - Esperia (10) Pri vzhodno-kraški ekipi bo gostovala tržaška Esperia, ki je doslej presenetila in zbrala solidnih deset točk. Varovanci trenerja Morena Nonisa ciljajo na osvojitev vseh treh točk. Mossa (4) - Breg (8) Brežani odhajajo na gostovanje v Moš, kjer bodo varovanci trenerja Davor-ja Vituliča seveda skušali presenetiti. V nedeljo so odločno prekrižali račune vodilnemu Piedimonteju, ki do pred tem ni še okusil grenkobe poraza. 3. AMATERSKA LIGA Mladost (7) - Terzo (11) Po zmagi proti tržaški ekipi Cgs (0:2) je morala doberdobskih nogometašev znova na višku. Varovanci trenerja Fabia Samba bodo tokrat skušali odščipniti točke tudi favoriziranemu Terzu. (jng) Domači šport Danes sobota, 3. novembra NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnje: Sovodnje - Azzurra DEŽELNI MLADINCI - 16.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina ZAČETNIKI 7:7 - 16.00 v Štandrežu: Juventina -Staranzano; 17.30 v Trstu, igrišče Fani: Fani Olimpia - Pomlad B NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 16.00 v Valeggiu: Valsider Valeggio - Kras GS Market KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.30 v Spilimbergu: Spilimbergo - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA - 20.30 v Miljah: Venezia Giulia - Jadran Mark MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Miljah: Poggi 2000 -Kontovel; 20.30 v Dolini: Breg - Don Bosco DRŽAVNI MLADINCI U15 - 17.30 v Briščikih: Jadran - Ardita ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Prati di Pordenone: Prata - Val Imsa; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna kmečka Banka Doberdob Sovodnje - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga List -Libertas MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Futura -Sloga; 19.00 v Gorici: Olympia -TMedia Porcia ŽENSKA D-LIGA - 19.30 v San Giorgiu di Nogaro: Porcia - Bor Breg Kmečka banka; 20.00 v Briščikih: Kontovel - Cecchini Pordenon; 20.45 v Cordenonsu: Cordenons - Govolley Kmečka banka; ŽENSKA 1. DIVIZIJA - 20.00 v Gradežu: Grado -Soča HOKEJ IN LINE A1-LIGA - 21.00 na Opčinah: ZKB Kwins - Milano 24 Jutri nedelja, 4. novembra NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Pro Cervignano 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Primorec; 14.30 v Briščikih, igrišče Ervatti: Primorje Interland - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Moši: Mossa - Breg, 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Esperia 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdob -Mladost - Terzo NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Cormor NAJMLAJŠI - 10.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Pomlad NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad - San Luigi B ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 Ervatti na Proseku: Pomlad A - S. Giovanni A KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI U17 - 16.00 v Briščikih: Jadran ZKB - Latte Carso DEŽELNI MLADINCI U17 - 17.30 v Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar Basket NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -Rangers Udine MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana B - Kras Pojutrišnjem novembra NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna -Gorizia ponedeljek, 5. Pro ODBOJKA - V ženski C-ligi Težka naloga za slogašice V D-ligi upanja po dobri beri V ženski C ligi bodo tokrat slogašice pred zelo težko nalogo, saj bodo na domačih tleh gostile tržaški Libertas, ki velja za enega izmed glavnih favoritov za napredovanje v B2 ligo. Maverjeve varovanke imajo zato malo možnosti za prvo zmago, kljub temu pa ne smejo pred tekmo vreči puške v koruzo in morajo igrati zelo odločno. V moški D ligi bodo slogaši, ki so že v prvem krogu prebili led, gostovali v Cordenonsu, ki ga letos trenira Diego Poletto. Obe ekipi sta mladi, tako da bi lahko bila tekma izenačena in zanimiva, nekateri med igralci pa se bodo med sa bo go tovo pome rili tudi v mladinskem prvenstvu. Težko nalogo pa bo imela Olympia Tmedia, ki bo v Gorici gostila izkušene odbojkarje Porcie. Z njimi imajo pri Olympii negativne izkušnje, saj so lani proti tej ekipi dvakrat izgubili, slavili pa le enkrat (zadnjič jih je Porcia premagala v play-offu). Vseeno pa lahko ciljajo na zmago, saj imajo kljub mlajšim igralcem kar kompetitivno ekipo. Chiara Fazarinc (Sloga List) kroma V ženski D ligi bo na domačih tleh igral le Kontovel, ki bo skušal proti novincu iz Prate doseči že drugo zaporedno zmago. Kontovelke bodo nastopile v popolni postavi, prva zmaga v deželni li- gi pa jim je gotovo vlila nekaj dodatne samozavesti, tako da bodo igrale še bolj borbeno in odločno. Najtežjo nalogo bo imel ta teden Govolley Kmečka banka, ki pa je z zmago proti Reani že dokazal, da se lahko enakovredno kosa tudi z boljšimi v tem prvenstvu. Varovanke trenerja Petejana pa bodo morale igrati zelo odločno, saj so mlade odbojkarice Cordenonsa izredno borbene in nikoli ne popustijo, še posebno dobre pa so v bloku in obrambi. Do prvih točk pa bodo skušale pri ti odboj karice zdru že ne eki pe Bora in Bre ga Kmeč ka ban ka, pri kateri bo po treh krogih spet na razplago po-dajalka Tjaša Gruden, trener Kalc pa tokrat ne bo mo gel ra čuna ti na Laro Legovich. Plave se bodo tokrat pomerile z Manzanom, ki je trenutno prav tako brez zma ge in bo go tovo zara di tega še toliko bolj motiviran, saj si tako kot naše igralke želi prebiti led. Prepričani pa smo, da je zmaga dosegljiva, če bodo Vodopivčeva in soigralke pokazale, kaj znajo. (T.G.) 22 Sobota, 3. novembra 2007 ŠPORT / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI »Ako gre tako naprej, ostane Goriška v dogled-nem času brez delavcev. Vsled slabega zaslužka si pomaga vse črez morje. V četrtek je odplulo 2300 izseljencev s parnikom avstrijsko-amerikanske plovne družbe iz Trsta v novi svet. Med izseljenci je največ Primorcev, posebno iz Lokavca in Podgore pri Gorici. Iz zadnjega kraja samo je odšlo trinajst družin. Lokavec pa ostane kmalu brez prebivalcev. Tudi hribovci, ki so se doslej trdo držali domače grude, se izseljujejo trumoma. Da ljudstvo zapušča domačo zemljo, je iskati vzroka v slabem zaslužku in v že neznosni draginji vseh živil. Posebno tvornice plačujejo delavce za naporno delo prav sramotno, tako, da z zaslužkom človek ne more umreti ne živeti: delničarji pa si delijo ogromne dividende, izsiljene iz delavskij močij z neusmiljenim in brezsrčnim pritiskom.« Neimenovani »Narodni stražar« je Edinosti poslal dopis, v katerem obuja spomine na prvi slovenski komercialni napis. »Blagopokojni Anton Počkaj je bil, kolikor je meni znano, prvi, ki si je upal postaviti slovenski napis nad svojo trgovino. Ni mi znano natančno, koliko časa je od one dobe, a menim, da je kakih 18 let.« Slovenskemu napisu nad žganjarno v Ulici Ghega je nasprotoval magistrat, ki je lastniku grozil s tremi odloki. »Magistrat je pogorel, ker je vlada razveljavila njegove odloke, češ, da se on -magistrat- nima mešati v jezikovno vprašanje napisov, ker da ima edino trgovec pravico določati napise svoji trgovini. (...) Ko se ni bilo magistratu posrečilo odstraniti oni prvi slovenski napis, dasi je bil poslal tri grozeče odloke in dasi so tudi že prišli mestni redarji s težaki, lestvami in vozom - je list »L'Indipendente« zahteval, naj se tisto „nesnago« (sconcio) siloma odstrani, ali pa naj se jo vsaj - »prebarva«! Pokojni Ivan Ipavic, pok. Andrej Ličen, pok. Ivan Mramor in moja malenkost smo se zavzeli za stvar in smo, osobito prvoimenovani in jaz, stražili po noči cele tri mesece prvi slovenski napis v Trstu.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Število obolelih za azijsko gripo iz dneva v dan presenetljivo narašča. Na Goriškem je bolezen bistveno prizadela šolsko populacijo, tako da je v nekaterih šolah bila okužena celo polovica učencev in dijakov. Goriški župan je bil 28. oktobra celo odredil nekajdnevno zaprtje otroških vrtcev in šol. Zaradi praznikov vseh svetih in 4. novembra, se bodo učenci in dijaki vrnili v šolske klopi šele v torek, 5. novembra. V Rabeljskem rudniku svinca se nadaljuje stavka: rudarji stavkajo že skoraj dvajset dni, pogajanja pa se niso še premaknila z mrtve točke. Delavci so se zato odločili, da o nastalem položaju informirajo javnost. Na delavce iz vse dežele, pa tudi na javnost v bližnji Avstriji in Jugoslaviji so naslovili poziv, v katerem naprošajo za moralno podporo in obenem pojasnjujejo, kako je prišlo do stavke. »Potem ko je maja 1956 postala solastnik svinčenega rudnika tudi družba Per- tusola, se je položaj rudarjev znatno poslabšal. Novi lastniki so uvedli tehnično reorganizacijo, pri kateri je bilo najprej prizadetih 230 rudarjev, ki so bili odpuščeni, kasneje pa so tudi ostali rudarji, ki so bili podvrženi novi, doslej neznani tehnični reorganizaciji, pri kateri se je grobo rečeno storilnost dela povečala,pri-šlo je celo do pravega izžemanja delovne sile, toda do nikakršnega mezdnega izboljšanja. V rudniku je delo postalo vedno bolj nevarno, toda ravnateljstvo ni poskrbelo za ureditev varnostnih naprav in je dopustilo, da je prišlo celo do smrtnih primerov.« Delavci so kot osnovo za pogajanje postavili zahtevo po zmanjšanem delovnem urniku pri istem plačilu, saj se je proizvodnja v rudniku letos dvignila »na 4000 mesečnih stotov rude, medtem ko j e bila v letu 1956 pri večjem številu zaposlenih (230 več) le 2800 stotov mesečno«. She's so lovely Ned Kelly FILMI PO TV Sobota, 3. novembra, Rai 1, ob 2.40 A piedi nudi nel parco Režija: Gene Saks Igrata: Robert Redford in Jane Fonda Protagonist filma, ki spada že v zgodovino sedme imetnosti, je Robert Redford, pravi gospod. Jane Fonda je njegova mlada žena, ki posveti svoje življenje predvsem zabavi. Po končanem medenem tednu se morata soočiti z realnostjo skupnega življenja, kar harmonijo zakona obrne v komična nesoglasja. Sobota, 3. novembra, Canale 5, ob 2.55 Režija: Nick Cassavetes Igrajo: Sean Penn, Robin Wright Penn, John Travolta in Harry Dean Stanton Plavolaso Maureen je sosed skoraj posilil. Pred groznim dejanjem jo je rešil njen fant Eddie, ki pa je ravno zaradi nekoliko pre-nasilnega posega moral presedeti v zaporu dolgih deset let. Po izpustitvi, ko se je spet vrnil domov, pa je resnici na ljubo spoznal, da se je med tem Maureen spet poročila in da njegovo hčerko vzdržuje zdaj Maureenin novi mož Joey... Nedelja, 4. novembra, rete 4, ob 21.30 Režija: Gregor Jordan Igrajo: Heath Ledger, Orlando Bloom in Geoffrey Rush Lepotca Heath Ledger in Orlando Bloom sta tokrat v Avstraliji, in sicer leta 1880. Ned Kelly kot šestnajstletnik pristane v zaporu, ko ga po krivem obtožijo za krajo konja. Ko štiri leta kasneje pride iz zapora, odloči, da bo živel pošteno. Dela na farmi pri angleškem veleposestniku, dodatno pa služi tudi z boksom. Vendar pa je sistem v katerem živi, poln predsodkov proti prvi generaciji Irskih priseljencev, tako da potem, ko policist napade njegovo sestro Kate, Neda in njegovo mamo obtožijo poskusa umora. Ker je prisiljen bežati, se Ned odloči, da se bo zaradi krivice maščeval. Z mlajšim bratom Danom s prijateljema Ste- vom in Joejem osnuje skupino, ki ropa banke v predmestju. Ponedeljek, 5. novembra, rete 4, ob 23.25 Traffic Režija: Steven Soderberhg Igrata: Catherine Zeta Jones in Michael Douglas Moderni triler pripoveduje o velikih investicijah in še večjih tveganjih trgovanja s prepovedanimi drogami, pri čemer so nekateri prizori zelo osebni, drugi polni spletk in nevarnosti. Javier Rodriguez je mehiški policist, ki skupaj s svojim partnerjem in prijateljem Ma-nolom Sanchezom dela na ameriško - mehiški meji, pod okriljem največjega mehiškega borca proti kriminalu, generala Sa-lazara. Javier se sooči z mamljivostjo moči in denarja, ki se ji v začetku uspeva upirati. Vendar se skupaj z Manolom kmalu znajde v mreži korupcije, kar vodi do brezizhodne situacije. Torek, 6. novembra, Italia 1, ob 21. uri The Bourne Supremacy Režija: Paul Greengrass Igrata: Matt Demon, Julia Stiles in Brian Cox Oskarjev nagrajenec Matt Damon je v napetem akcijskem trilerju ponovno na begu v vlogi Jasona Bourna, nekdanjega hladnokrvnega morilca, ki ga je izurila CIA. Zaradi hude amnezije je Bourne popolnoma pozabil na svojo nasilno preteklost in živi normalno življenje s svojim dekletom Marie. Toda njegovi načrti za mirno življenje se izjalovijo, ko za las preživi napad neznanih morilcev. Na begu pred neznanim sovražnikom Bourne dokaže, da ni lahka tarča in da je človek, čigar sposobnosti, odločnosti in spretnosti nikakor ne gre podcenjevati. Imeniten in napet, s številnimi akcijskimi prizori, je Greengrassov film eden najbolj zanimivih akcijskih trilerjev zadnjih let. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO MAJHNE, STEKLENE POSODE ZA PITJE BOREC PRI STARIH GRKIH KRILO POSLOPJA RICCARDO ILLY OPISOVANJE ZNAČILNOSTI ČLOVEŠKIH RAS ŠVAB EDVIN FOTO KROMA ZNANA "ŠAGRA" V ODERZU JUNAK PRAVLJICE TISOČ IN ENE NOČI PREKMURSKA SAMO-KOLNICA VULKA-NIZIRAN KAVČUK ŽENSKO IME JULIO IGLESIAS TEŠI ŽEJO VRHNJE OBLAČILO ZNANA SKALNA SMER NA HRVAŠKEM REVOLUCIONAR ZAPATA PLES PODOBEN VALČKU ŠVICARSKI SLIKAR (ALBERT) MESTO V ERITREJI TIP NEKDANJEGA FIATOVEGA AVTOMOBILA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK CHARLOTTE STEIN IZSTOPAJOČA STINA IVAN PETERLIN LUDOLFOVO ŠTEVILO ŠKRLUP, FUZIKLADJ AM. KITARIST HENDRIX TRŽAŠKI PISATELJ SVEVO EMILE ZOLA ZEMLJIŠKA KNJIGA BERI PRIMORSKI DNEVNIK AVTOMOBIL S PRIPRAVO ZA TOVOR OTOK OB SARDINIJI AFRIŠKI VELETOK SRBSKA FILMSKA IGRALKA (NADJA) MORALNA PREOBRAZBA ITALIJANSKA TELEFONSKA SLU2BA TEŽKE SANJE POLOŽAJ TELESA V JOGI SLOVENSKI ŠPORTNI REPORTER (ANDREJ) KEMIJSKI SIMBOL ZA SILICIJ ŠPARTANSKI KRALJ OSVOBODILNA FRONTA SL. SMUČARKA MAZE REVNI KMETJE V ST. GRČIJI DELOVA PRILOGA ZA ŽENSKE OTOK ČAROVNICE MRK! SOSEDI SLOVENCEV FALOT, POREDNEŽ PRISTAŠ NAUKA, DA KRISTUS NI PRAVI BOG LJUDJE ISTE BARVE KOŽE UMRLI SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER NIKOLIfi NAŠ ODBOJKARSKI RE-PREZENTANT ČERNIC GRINTAVEC INDIJSKI DIRIGENT (ZUBIN) SLOV. ATLET OSOVNIKAR 3. RAZRED VIŠJIH ŠOL UJETNIŠKO TABORIŠČE LIVADA ALI MENICA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA SEŽIGALNICA VODNA ŽIVAL LIDA TURK KOŽICA, KI POKRIVA OKO GUMIJASTO OBUVALO, NEPROPUSTNO ZA VODO BEOGRAJSKI NOG. KLUB REKA V FRANCIJI RAZJEDA NA KOŽI OTOK V IRSKEM MORJU RIMSKI BOG SMRTI ŽENSKA BREZ BRATA IN SESTRE ACE MERMOLJA GLAS TROBENTE REKA V RUSIJI EVGEN LOVŠIN ITALIJANSKA NIKALNICA KOMEL IGOR RAZGLEDNI VRH V ŠVICI PREBIVALEC AVTONOMNE KITAJSKE POKRAJINE ANGLEŠKA ŠPORTNA IGRA FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI SLANO JEZERO V KAZAHSTANU NAŠA OPERNA PEVKA JANKOVIČ IMMANUEL KANT DOLGOREPA PAPIGA NAZIV OBER SLOVARČEK - AGORDAT = mesto v Eritreji * ANKER = Švicarski slikar • ASANA = položaj v jogi * MEHTA = indijski dirigent • RIGI = razgledni vrh v Švici • TETI = kmetje brez imetja v stari Grčiji • ZOA = skalna smer na Hrvaškem / RADIO IN TV SPORED Sobota, 3. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: Mladinski CPZ Štandrež 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 6.30 9.35 10.05 10.25 10.40 10.45 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Dnevi Evrope Variete: ApriRai Vremenska napoved Nan.: Lady Cop Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita I. Moscato in M. Mariucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Trst (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007 Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg šport 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: II treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Aplavzi 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota 1.05 Film: I marciapiedi di New York (kom., ZDA, '01, r.-i. E. Burns) ^ Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.30 11.00 11.10 11.20 13.00 13.25 14.05 15.45 17.10 18.00 18.10 19.00 19.55 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 0.15 0.25 1.10 Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita A. Volpe in T. Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask, Euro-zone Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: Zenon: Z3 (fant., ZDA, '04, r. Steve Rash, i. Kirsten Storms) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih, tedenska obnova, 19.20 V živo Risanke Disney Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje Tg2 Mizar ^ Rai Tre 12.00 12.25 14.00 14.50 15.50 18.10 18.55 19.00 20.00 20.10 21.30 23.20 23.40 0.35 0.45 1.30 9.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.15 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.05 1.35 Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: Sportabilia,16.05 IP v vaterpolu, gimnastika, 17.45 ne- wyorški maraton Šport: 90. minuta Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme Variete: Blob "Vota Antonio" Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) Dok.: Ulisse - Potovanje skozi čas Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Kriminalna ljubezen -Primer Maria Marando Tg3 nočni dnevnik, vreme Tg3 Zapisnik sveta, 1.00 Sobotna noč, 1.25 Fuori orario Film: La damigella d' onore (dram., '04, r. Claude Chabrol) I Rete 4 Nan.: Življenje čarovnice, Robinson TV nan.: Advokat Porta (It., '99, r. Franco Giraldi, i. Gigi Proietti) Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. F. Trecca in E. Talenti) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot - Umor v Mezopotamiji (VB, '01, i. D. Suchet, H.Fraser) Včeraj in danes na TV Planet morje Dnevnik, vreme Dok.: Srečanje z zgodovino Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Law & Order (i. Christopher Meloni, Estella Warren) Aktualna odd.: Tempi moderni (vodiIlaria Cavo) Pregled tiska Canale 5 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.00 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 1.00 2.55 Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasbena odd. o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi) Film: I sublimi segreti delle Ya-Ya Sisters (kom., ZDA, '02, i. Ellen Burstin, Ashley Judd) Tg com/Meteo5 Nan.: Novo življenje za Zoe Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Reality Show: Prijatelji Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg com/Meteo5 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) Nočni dnevnik, vreme Film: She's so lovely (ZDA, '96, r. N. Cassavetes, i. R. Wright, S. Penn) O Italia 1 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Tgr naš denar, 11.15 Tgr Vzhod/Zahod, 11.45 Tgr Kmetijstvo 6.10 6.20 6.55 10.15 11.15 11.50 12.25 13.00 13.50 15.00 16.00 17.00 17.35 18.30 19.00 19.20 20.10 21.00 23.00 23.30 0.30 0.55 Odprti studio Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Lost Galaxy, 10.45 Raven (i. Raven-Symone') Nan.: Čarovnica Sabrina Nan.: Tata Odprti studio, vreme Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe- ranza SP v motociklizmu Tg com/Meteo Film: Bingo (kom., ZDA, '91, i. David Rasche) Tg com/Meteo Nan.: Selvaggi Odprti studio, vreme Risanke: Bernard TV film: Barbie princesa izgubljenega otoka (ris., ZDA, '06) Tg com/Meteo Film: L' asilo del papa' - Daddy Day Care (kom., ZDA, '03, r. Steve Carr, i. Eddie Murphy) Reality show: Rtv Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva Šport studio The box game 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Pisma Don Mazziju 9.40 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 12.30 Informativna oddaja 13.05 6 minut z deželnim zborom 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.20 Dok. o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 21.00 Film: Amici di ghiaccio (thriller, It., '99, i. Jerry Cala') 22.55 Aktualna oddaja 23.35 Komedija v narečju: El dialeto trie-stin (Nereo Zeper) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus weekend 9.20 Aktualno: Intervju 10.30 Film: Nepremagljivi Hercules (mi- tol., It., '65) 12.30 Šport 7 13.00 Aktualna odd.: Tetris 14.00 Film: PT 109, posto di combatti- mento (vojni, ZDA,. '63) 16.40 Film: La voce di Lassie (ust., ZDA, '72, i. Kevin Brodie) 18.00 Film: Detective Extralarge - Yo Yo (krim., ZDA-It.-Nem., '91) 20.30 Aktualno: Reality 21.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jasdon Hughes) 23.30 Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi) 0.30 Aktualno: Ime & Priimek (t Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroška nan.: Telebajski 7.55 Risanka 8.00 Poučno razvedrilna odd.: Ali me poznaš? Jaz sem jesen v borovem gozdu 8.05 Pod klobukom 8.45 Kratki dok film: Ljubiteljica konj (Islandija) 9.00 Dok.: V dotiku z vodo 9.25 Kino Kekec - Ris film: Anne, prvič na domačiji pri zelenih polknih 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Nad.: Čiv in papagaj 13.45 Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) 14.15 Dok.: Rdeča kapica sama v gozd je šla 15.05 Nad.: Pesem ptic trnovk 15.55 Karaoke 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 21.10 Hum. nad.: Odkar si odšla (VB, '07, r. Tony Dow, i. Nicholas Lyndhurst, Celia Imrie, Dani Harmer) 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Hri-bar 23.20 Nad.: Deadwood 0.25 Glasb. dok.: Razdružene države Amerike (Sašo Podgoršek) 2.25 Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.20 13.05 TV prodaja 8.50 Skozi čas 9.00 Primorski mozaik 9.35 Študentska 9.55 Referendum o lastninjenju zavarovalnice Triglav 10.55 Debatna odd.: Tekma 11.45 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 14.25 Film: Rdeča kapica (Nem.) 13.40 Nogomet: Arsenal - Manchester United (angl. prvenstvo) 15.40 Magazin o alpskem smučanju 16.25 Z glavo na zabavo 16.55 Košarka: Geoplin Slovan - Helios (liga NLB, prenos) 18.45 20.00 21.35 22.00 22.30 0.40 1.30 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.15 23.45 0.15 Koncert slovenske skupine Gal in Galeristi Nad.: Foylova vojna Slovenski magazin Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Helsinki Sobotno popoldne Nad.: Dvajset tisoč ulic pod nebom (VB, 1. del) Dnevnik zamejske TV Koper 10.30 11.00 16.50 17.50 18.40 18.45 18.50 19.15 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.10 23.30 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB Magazin Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zhaod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Folkest v Kopru: Ginger Leigh & Carolyn Wonderland Vsedanes aktualnost Strong man Vsedanes - TV dnevnik, 0.30 Čez-mejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Polka in majolka Citrarski virtuoz Wilfrid Scharf Videospot meseca EPP Med Sočo in Nadižo Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Začetek likovne sezone v Tobačni Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Ne prezrite Rokomet: R.K.N. Intra GO Leasing - RD Slovan Videostrani RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovendik; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 10.10 Koncert: Kitarist Marco De Biasi; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena -Igra: Tovor (Andrej Arko, r. Jože Valentič); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 ...; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.00 Košarka; 17.15 Rokomet; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov: Latvija. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Beverly Sills; 18.00 V pod-večer; 20.00 Marij Kozina: Ekvinokcij; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Ko-rotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 Dolžina dneva 10.03. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 14.15. BIOPROGNOZA Na Primorskem bo vremenski vpliv večinoma ugoden, drugod po državi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le najbolj občutljivi bi lahko prehodno imeli manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 6.37 najvišje 40 cm, ob 13.11 najnižje -21 cm, ob 18.31 najvišje 11 cm, ob 23.47 najnižje -31 cm. Jutri: ob 0.19 najnižje -33 cm, ob 07.03 najvišje 45 cm, ob 13.34 najnižje -32 cm, ob 19.12 najvišje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........11 2000 m............4 1000 m ..........10 2500 m............3 1500 m............5 2864 m............2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo, zapihal bo severni veter. V ponedeljek bo večinoma jasno, občasno bo nekaj več oblačnosti na vzhodu države. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. PREDSTAVITEV REZULTATOV PROGRAMSKEGA OBDOBJA 2000-2006 IN PERSPEKTIVE ZA OBDOBJE 2007-2013 VIDEM 5. NOVEMBRA 2007 Dvorana Ajace Občinska palača - Videm (Trg Liberta) od 16.00 do 19.30 Seminar predstavlja dodano vrednost, osredotoči pozornost na rezultate in na izvedbo sofinanciranih projektov v sklopu P.P.S. Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 ter koristi, ki so jih doprinesli programski regiji. Med srečanjem bo predstavitev izvedbe programskega obdobja 2000-2006, v zaključni fazi, v sklopu katerega je bilo odobrenih in financiranih 475 proj ektov ter zaobj ema približno 1000 javnih in zasebnih osebkov Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, dežele Veneto in Republike Slovenije. Seminar je torej trenutek premisleka glede doseženih rezultatov in čas razprave ter analize novega programskega obdobja 2007-2013. Obenem nudi možnost potencialnim partnerjem aktivno sodelovanj e pri razvoju novih proj ektov. Za dodatne informacije: Skupni tehnični sekretariat tel. +39 040 377 5993 jts.interreg@regione.fvg.it www.interreg-it-si.org P.P.S. Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 Program Predstavitev izvedbe P.P.S. Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 in realiziranih posegov Možnosti mednarodnega sodelovanja v sklopu bodočega Cilja 3 »Teritorialno sodelovanje« Potencialni partnerji Programa in značilnosti slovenskega upravičenega območja Predstavitev osnutka Operativnega Programa Italija-Slovenija 2007-2013 Od Interrega do Cilja 3 2007-2013: vloga Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine znotraj strateških prioritet v spremenjenem kontekstu Prisoten bo deželni odbornik za mednarodne in evropske odnose ter za krajevne ustanove Franco Iacop