Katollšk cerkven list«
Tef**\| XIII.	V Ljubljani 19. malica serpana 1*60.	i Asi 15.
Sreii očetje pope £ i W*ifl.
Kratek popis njih življenja *").
Ime Pij pomeni po slovensko „bogaboječu ali „pobožiu.u — De so bili sveti očetje papeži tega imena tudi vredni, tako imenovani biti, hučemo iz njih življenja se bolj na tanko prepričati.
Sveti oče Pij I. so bili naš s. srd, in bi rekel, skorej tudi naš rojak, ker bili so v bližnjim mestu Ogleju rojeni. So pa posebno z zvijačnimi krivoverci silno dosti opraviti imeli in so jih z Božjo pomočjo popolnama osramotili Zapovedali so, de device, ki se samostanskiga življenja žele poprijeti, zamorejo tega še le po dopolnjeuim pet in dvajsetim letu deležne bili. Dalje, de se praznik prečasti-tiga vstajenja našiga Gospoda Jezusu Kristusa le v nedeljo sme obhajati. Po tem pa, de so devet let iu pol sveto Cerkev z modrostjo in apostojsko serčnostjo vladali, so bili zatožeui, de so naj veči sovražnik malikov, torej v ječo verženi, kmali pa pod rimskim cesarjem Antoniuam Pijem so mučenik za Jezusa in sveto vero svojo kri prelijo.
Papež Pij II., če prav na Laškim v mestu Sieni rojeni, se ravno tako naši zvati zamorejo, in sicer zato, de so bili svetovavec nekdanjiga rimsko-nemškiga cesarja Friderika IV. (III.), ki je bil izmed prededov naše prisvitle cesarske rodovine. Pa še bolj jih za voljo tega svoje sinemo imenovati, ker so pred 400 leti nekoliko časa vikši pastir naše svete teržaške cerkve bili. Njih naj perva skerb, ko so bili papež izvoljeni, je bila, kristjanskim oblastnikam pi3ati in jim goreče priporočati, de bi svoje domače raz-pertije opustili, ter se sklenili zoper Turka, ki je prav takrat po otocih srednjiga morja iu pa po Serbii hudo ro-govilil in se hotel Ogerskiga polastiti, in de bi tega naj ljutnejšiga sovražnika kristjanskiga imena od mej katoliškiga sveta odpodili. Zraven tega so pa tudi z vojaki in pa skorej z vso svojo dnarno gotovino kristjanske oblastnike zoper oinenjeniga sovražnika podperali. Pa se ni dalo, kakor so želeli, naj več za tega voljo ne, ker je tadanji kralj madžarski Matija Korvin več obetal, kakor pa v resnici storil. Ta gibčni papež so pet let sveto Cerkev vladali in na sinertui postelji svojo do Matere Božje vneto ljubeziu nekimu priču-jočimu kardinalu s temi besedami popričali: „ Vedite, de kar sim se bil iz serca enkrat izročil prečisti Materi Božji, sim enkrat v kužni, večkrat v smertuih bolezuih, in več potov prav v očitnih nevarnostih svojiga življenja otet bil, tako de moram reči, de za Bogam moram le samo Marii se zahvaliti za svoje življenje, za čast in za vse srečne pri-godbe.u
Pravijo tudi, de takrat, ko so ta papež še cesarski svetovavec bili, jim je Ziguiund žlahtni Lamberg, ki je bil
*) Izpisek nagovora, ki ga je imel neki duhovnik teržaške škofije
do svojih ovčic po veseli vernitvi svetiga Očeta Pija IX. v R>m
I. 1850.
*•) Mej dragim Valentina in Marciona.
cesarjev dvorski kaplan, prerokoval, dc še s ca sam tjaro (papeževo krono) nosili bojo. Na to odverne Pij: „Če boni jez papež, bote Vi škof.u In obojno se je dopolnilo. C ni so papež, in ta, Zigmund, so bili od njih pervi Ljubljanski škof oklicani.
Papež Pij III., rojen Sienčan iu sestrič Pija II. Pobožen in pravičen mož, so bili katolškimu svetu zavoljo svojih lepih čednosti obudili veliko upanje in veselje. Iu resnično, komej tijara zališa njih častito glavo, je njih naj perva skerb, razuzdane šege in nrave tiste dobe zatirati, napčnosti, ki so sc bile v sveto Cerkev vrinile, iz nje trebiti; razpertijo, ki je skorej po vsih deželicah in mestih ua Laškem razsajala, vžugati iu pa v kratkim zbor vikših duhovnih pastirjev v Rim poklicati. Pa kakor znani pregovor pravi: „Clovek obrača. Bog oberne;* taka se tudi temu pobožnimu papežu pripeti. So namreč 20. dati svojiga vladarstva v Gospodu zaspali v veliko žalost iu britkost vsih pravičuih katoličanov. Na njih raki, pravi ucki zgodovinar tiste dobe. so ali prelivale se serčno-žaljne sol/.; po vsi obilnosti, ali se pa serca pričujočih v silni žalosti topile.
Papež Pij IV., rojen Milančan, ujic slavniga svetnika Karola Boromeja, nekoliko časa vikši škof v Dobrovuiku (Raguzi), so posebno tri praznike Gospoda našiga Jezusa Kristusa z veliko častjo vsako leto obhajali, to je, velikonočno nedeljo, dan svojiga rojstva, Božič, ki so bili ta dan papež izvoljeni, in pa praznik Gospodoviga razglašt nja ali svetih treh Kraljev, ker so tisti dan papež posvečeni bili. Pravici so bili ojster podpornik. Strašno je takrat v Ncmcii vrelo. Dokončali so sveti Tridentinski zbor iu si tudi vse prizadeli, de niso Turki naših dežel napadli. Papežcvali so štiri leta in sklenili svoje pozemeljsko popolvanje v pričujočnosti svojiga sestrica svetiga Karola Boromeja iu pa svetiga Filipa Nereja z letemi besedami svetiga pisma: rZdaj spustiš svojiga služabnika , Gospod ! po svoji besedi v miru." (Luk. 2. 29.)
Sveti papež Pij V. so bili na Milanskim rojeni od ubo-zih staršev. Ako ravno enoglasno papež izvoljeni, vender le samo na veliko prošinj in nadlegovanj to tako težavno čast prevzamejo. Neizrečeno je bilo pri njih nastopu veselje pobožnih, ravno tako pa tudi velik strah malopridnih. Ker sveti oče od tega strahu slišijo, rečejo: „Zaupam v Boga. de bom ž njegovo pomočjo tako papeževal, dc več Rimljanov enkrat čez mojo smert žalovalo bo, kakor jih pa zdaj čez moje povikšanje zdihuje. Lepa lilija deviške čistosti, si vse prizadevajo, dc nedolžnosti devic in pa svetosti zakonske zaveze se lic nastavlja zapeljevanja peklenska past, zatorej pa tudi ukažejo vse sužnje temuotnih del iz njih posestva spoditi. Ojstro kaznujejo prekliujavce, pijanstvo in nespodobne šege v oblačilih. Nadalje pričnejo štir-deseturno češenje in molitve presvetiga Rešnjiga Telesa. Zoper Turka podpirajo z mnogim zakladam tako rimsko-nemškiga cesarja na Madžarskim, kakor tudi Španjole iu
Benečane na morji. Posebno slavna je bila zmaga Joana Avstrijana v letu 1571 vštric Lepantinske luke nad Turki, ki ho v ti morski ki t vi 150 brodov in okoli 30.000 vojakov zgubili. To zmago neusmiljenih sovražnikov svete katoliške Cerkve ho ta sveti papež zraven Boga	več pripisovali
prečiHti Devici Marii. Pa le malo so to slavno prigodbo preživeli. Strašne bolečine jih napadejo, štirdeset dni — tje do Minerti neizrečeno terpijo, ali poterpežljivi kakor nekdanji Job le na m o te besede prav pogostama ponavljajo: „Gospod! pomnoži bolečine, pa tudi poterpežljivost poobilj-šaj.u Vodili ho čolo svetiga Petra okoli sedem let. I.eta 1712 so bili slovesno svetnik oklicani.
Papež Pij VI. so bili rojeni Česenčan •"). Pod njimi so tadajšuii rovarski Francozje zadnje leta njihoviga življenja v Rimu hujše ravnali, kakor pa v sivih časih divjaške rodovine G a I ija no v iu pa Vandalov. Vse kar je bilo slovitiga ali pa dragiga, naj si bodo malarije, kipi, posode, redke bukve aii pa neceuljivi rokopisi, so si ali posvojili ali pa v Pariz odpeljali. Premoženje Rimljancov, čast in čistost žen in devic so ljuti galijanski Hibariti *•) prav toliko poštovali. kakor lisica mlado družinico uboge koklje, ali pa grabljivi volk nedolžnost pohlevniga jagnjeta. Z obljubami. z žuga oje oi in pa z zvijačami hočejo Francozi svetiga Očeta pregovoriti, de naj se vladi svoje dežele odpovedo in jo njim zroče. Ker pa papež tega ne dovolijo, jim vikši vojni oskerbnik, nek zarobljen kalvinsk Švaj-car, ) zapove, se neutegaina iz Kima pobrati. Ali ker mu papež serčno odvernejo, de drugač svojiga sedeža zapustili ne bodo, kakor le prisiljeni, ukaže vojakam napasti svetiga Očeta, jih v slabo starikasto kočijo spraviti in iz rimskiga mesta in dežele tirati. Naj pervo se ustavijo v nekim samostanu v Sieni iu tu nekoliko časa žive. Med tem se pa v Kinu v Njih pojatinu	prav taka godi, kakoršuo
nam jo sveto pismo od babilonskiga kralja Baltazarja pripoveduje (Dan. 5. 23.) Tu so roparski malopridneži počeli dela, od kakoršnih govoriti nam sramožljivost prepoveduje. Iz Siene so se presilili papež v Fiorenco, kjer jih je veliki vojvoda. ud naše cesarske rodovine, sprejel s spoštovanjem pobožniga sina svete Cerkve. Celo leto so tu prebivali. Ali komej se Francozje toškauske velike vojvodiue po volčje polastijo, jetnika papeža neutegama dalje tirajo. Zastonj terdijo zdravniki, de sila priletni in bolehni sveti Oče brez smertne nevarnosti potovati ne sinejo. Kratek pa ljuten odgovor je: „Nič ne de, živ ali mertev — mora na Francosko." Torej čez osemdesetletnica starčka papeža vlečejo brez usmiljenja naprej. Njih družniki jih, ker se tudi več na noge opreti ne morejo, v voz in iz voza nosijo, iu marsikateremu pri tem opravilu grenke solze po licah lijejo. Ali sveti Oče Pij, pozabljivši svojiga lastniga terpljenja, jih tolažijo, rekoč, de jim je previdnost Božja to odločila, in de jih dru/.iga n č bolj ne terpiuči, kakor viditi. de njih zvesti toliko iu le zgolj za njih terpijo. Večkrat zdihnejo: „0d-putli nam naše dolge, kakor tudi mi odpušauio svojim dolž-nikam." Ko jih na Francosko privlečejo, jih zarinejo v terdnjavo mesta Briauzou-a in zaprejo v ozko, neprijetuo in temno izbico. ki ima le eno samo okence. Tu je zdaj prebivališč naj vikšiga dušniga pastirja vsih katoličanov, ki jih je dosihmal iz slovitiga Vatikana vladal. Ali tudi tukaj le malo časa ostanejo. Tudi tukaj se francoskim bo-gotajcam gilorok, bolehen in, bi djal, umirajoči sivček preveč nevaren zdi, — in zapovejo, ga drugam vleči. Vender pa to žalostno popotovanje je za svetiga Očeta bolj slovesno bilo. kakor pa pozneje za tako mogočniga Bona-parta po naj kervavših zmagah vernitev v Pariz. Visokimu jetniku očitna preserčnost, oholimu roparju tavajoča hlimba na pot hiti; vikšimu pastirju svete Cerkve, ki ga kakor mučenika iu škofa svetiga Ignacija v starodavni dobi oro-
•) Oeseaa mesto na Rimskim. ••) Nesramaeii. •••) Po imeau Haler. ••••) Vatikaaa.
slani s človeškim obrazam stražjo, poje verno ljudstvo vsake starosti svojo iskreno „Hosano," premagavcu sveta tudi tuli pariška derhal svoj dvomni „Živi.u Slabi voz, ki po-nižniga namestnika Kristasoviga vozi, zaljsajo venci, ki jih je roka serčne ljubezni spletla, prevzetnim francoskim ljudovladju ogredijo od zlata leskečo kočijo se od kervi sobratov se cedeči bodaki; svetimu Očetu, ki toliko lastniga nimajo, kamor bi glavo položili, pobožne matere svoje otro-čiče mole, de jih blagoslovijo, posvetuiga oblastnika Francozov, pred katerim se Evropa trese, kažejo serdite žene svojim rojencam se deroče: Preklicujte ga umorivca svojih očetov ia bratov! Časti vredni sivi lasje in pa neza-služena nesreča pervaka katoliškiga sveta z milimi solzami zalivajo oči vernikov, ki so srečo imeli, ga viditi, in v vsi svoji resnici se skazuje pregovor, ki pravi: „Kdor solz ne zua točiti, ne zna ljubiti." Na zgodovinski klobučik stra-hovavca toliko vladarjev gleda svet z grozo in z divjoser-dam. — lu vender se oba približujeta: sveti Oče — tihoti mirne rake, in Bonaparte — temenu svoje častižertnosti. Prijazna večernica — zahaja, in strašna repača — se raz-košatuje. — — Visoka starost, dušno in telesno terpljenje piha dan na dan močno in le močneje v blede iskrice pa-peževiga življenja, in v god svetiga Jerneja 1799 blago dušo svojimu Stvarniku zročijo, po tem ko so po Jezusovim zgledu za svoje sovražnike in preganjavce molili, jim iz serca odpustili iu okoli Mvoje mertvaške postelje stoječe trikrat blagoslovili. Papežcvali so štir iu dvajset let, šest ineseov iu štir dni. Se le 31. prosenca 1800 je bilo dovoljeno zanje, kakor se spodobi, bilje in pa drugo duhovsko opravilo slovesno obhajati. (Dal. nasl.)
ttoženkrančeii Marije Device cisiiga speve!Ja.
Ta lahka, kratka, pa zlo koristna molitvica se je jela pri nas močno razširjati; torej bo zanesljivo slehernimu všeč, od te pobožnosti kej več slišati. Visokočastitljivi gosp. veliki definitor O. Salezi Volčič od te molitvice to-le pišejo:
Zastran vprašanj vis. čast. g. K. sim z velikim tru-dam to-le zvedil. 1. Pobožni kapucinski redovnik O. Bona-ventura, Ferarčan, je bil v Ferari kronico B. Marije Device čistiga spočetja zložil in med ljudi razširil. Kdaj ravno se je to zgodilo, mi ni znano, vender javalue davno poprej, prejden je bila v Rimu znana. Bila je pa kronico (rožen-kranček M. D.) v Rim prinesla neka kneznja Gabriela mesca kozoperska 1847. Tukaj jo je pobožna grafnja Evzebija Buffoni, vdova grafnja Bertiuelli, goreče priporočala in razširjala. Ni pa imel taki roženkranc še papeževiga poter-jenja, uiso bili za njegovo molitev še nikakoršni odpustki podeljeni od sv. Stola. In ravno imenovana grafnja Berti-nelli je do papeža Pija IX. prošnjo vložila, de bi pridobila poterjenje iu uekterc odpustke za to pobožuost. Ali iz ponižnosti in previdnosti tega ni storila v svojim imenu, ampak v imenu innihov Kainaldulenčanov samostana Montis Comnae blizo Perugie, v kteri družbi je bil edeu njenih sinov mnih. Nato so papež kronico potei dili, in z odpisani 9. svečana 1852 za njeno molitev 100 dni odpustkov podelili. To poterdivno pismo je bilo v sle d prošnje grafnje Bcrtinelli imenovanim kamaldulenskim mniham poslano, in njih vikši imajo po papeževim privoljenji še zmiraj oblast kronice (roženkrančke) blagoslovljati iu drugim ravno to oblast deliti.
Začetnik te molitve O. Bonaventura Ferarčan je pozneje spoznal, de je naučenje roženkrančka, kakor ga je bil v začetku zložil, za nevedne in ki brati ne znajo, nekoliko pretežko; torej je pri apo9toljskim Stolu prošnjo vložil, naj bi Njih svetost blagovoljno dopustili, de k za-dobljenju odpustkov naj se več ne tirja, razun kar si sle-hern lahko v spominu ohrani, de^naj se namreč pri vsakim treh odstavkov pobožno moli: „Cešeno bodi sveto in oeo-
madežano spočetje Marije Device !u 1 očenaš. 4 češena-marija in čast bodi. . . . Privoljenje te prošnje je v odpisu (breve) Pija IX. 22. rožnika 1855, v kterim je tudi odpustek na 300 dni povišan. —
Če tisti, ki ima oblast te roženkrančke blagoslovljati, tudi z ravno tem ob enim ima oblast, svetinjice Marije D. blagoslovljati, odgovorim, de, vender s prideržkam. Ako je bila namreč mala svetinjica B. M. D. čistiga spočetja že pred blagoslovljenjem privezana, potem je svetinjica z ro-ženkrančkam ena celota, se kakor enota ima in časti. In kakor tako enoto sme, kdor ima oblast roženkrančke blagoslavljati , ob enim tudi privezano svetinjo blagosloviti.. . . Torej naj se vselej svetinjice pred blagoslov Ijenjem k ro-
ženkrančkam privežejo----
To so pisali v. č. g. veliki definitor O. Salezi Volčič zastran roženkrančka čistiga spočetja v listu 9. prosenca tekočiga leta. V Ljubljano se je ta molitvica iz Teržaškiga zasejala, in neki ondotin goreč gospod so tudi nekterim ljubljanskim duhovnam poskerbeli za oblast, te roženkrančke blagoslovljati. Tudi se zamorejo lepi roženkrančki za to molitev ondi prav po ceni dobivati. Pred nekaj tedui je bil z dovoljenjem visokočastitljive ljubljanske velike namestnije natisnjeu listek s podobo čistiga spočetja in z vodbo, kako se ta roženkranček moli. V poduk naj ta nauk tu podamo bravcara, desiravno ga je Danica že pred nekaj časam razglasila. Taki le je:
Roženkranček
v čast čistiga Spočetja prečastite Device
MARIJE.
Ta roženkranček se v treh versticah tako moli: V imenu f Boga Očeta, in -j- Sina, in -J- svetiga Duha. Amen.
I. Verstica: „Češeno bodi sveto in neomadežano spočetje Device Marije/
1 „Očenaš . . .,u 4 „Cešena si Marija . . in na zadnje: „Čast bodi Bogu Očetu . . .a
II.	Verstica: „Cešeno bodi . . .,a kakor zgorej.
1 „ Očenaš . . 4 „Češena si Marija . . in na zadnje: „Čast bodi Bogu Očetu . .
III.	Verstica: „Cešeno bodi . . . kakor zgorej.
1 „Očenaš . . 4 „Češena si Marija . . ,tt in na zadnje: „Cast bodi Bogu Očetu . . .u
Sveti Oče Pij IX. so 22. junija 1855 podelili vsim vernim 300 dui odpustka, kolikorkrat kdo ta roženkranček pobožno in skesano moli; kdor ga pa vsaki dan celi mesec moli, zadobi popolnama odpustek, če med tem časam enkrat zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa vredno prejme, in na dan sv. Obhajila na papežev namen moli.
Ti odpustki se zamorejo tudi dušam v vicah v prid oberniti.
Tudi zadobi 100 dni odpustka, kolikorkrat kdo svetinjico čistiga spočetja Marije Device pobožno kušne, in zraven reče: „0 Marija, brez madeža spočeta, ,prosi za nas, ki k Tebi pribežimo/
Z dovoljenjem visokočastitljive Ljubljanske Velike Namestnije.
Elizabeta Seton y
začetnica in perva prednica usmiljenih sester v zveznih deržavah severne Amerike.
(Dalje.)
Šest blazih duš. ki jih je gnala goreča ljubezen do Boga in vnema za njih lastno posvečevanje, nasledovati zgled Elizabete Seton, je bilo ostalo v Baltimoru v hiši,
kjer so pred njenim odhodam v redovni družbi živele. Todi le-te Elizabeta k sebi povabi, s kterimi se sklenete še dve mladi ženi. Tudi sina Elizabetina spremljata to družbo in se podasta v vstav na Šmarni gori, de sta bližej svoje matere. S ponižno nezaupljivostjo sama do sebe, s popolnama podverženostjo pod vsigamogočno roko Božjo in v zanesljivosti do duhovnih vodnikov, ki jih ji je bila Božja previdnost dala, se zedini z njimi ravno v god sv. Ignacija, misijonskiga pomočnika v Marilandu, in prične svojo novo družbo. Sebe iu svojo družbo je Elizabeta Seton zročila v varstvo sv. Jožefa, in perva sv. maša se je ondi brala v njegov god 19. sušca 1810. To leto ji je umerla svakinja Cecilija Seton mirne in srečne smerti. Elizabeta prične to leto šolo in ima veliko otrok s tistiga kraja iu iz okolice. Z neprenehljivo gorečnostjo je ta blaga duša delala za šolo iu svoje duhovne hčere, ter jih je z zgledam iu z besedo ravnala k ljubezni do svete ubožnosti, zatajevanja iu k veliki zvestobi v pobožnosti.
Leta 1811, 10. vel. serp., se verne škof Flaget s Francoskiga in prinese postave sv. Viucencija Pavlanskiga seboj. Prestavijo jih v Angleško in s privoljenjem vikšiga škofa Carolla nekoliko spremene, de se šegam deželnim bolj pa i— ležejo. Dubois, vodja marijanskiga vstava, je bil 12. pros. 1812 sestram prednik izvoljen. Seton postave sv. Vinccu-cija kakor posvečeno zalogo sprejme iu vse svoje žive dni enako ljubezen in spoštovanje do njih ohrani; še njene poslednje besede so bile opominovanje do njenih duhovnih sester. de naj te svete postave ljubijo in spolnujejo. Velevajo pa te postave, de naj se družba vlada od prednice, namestnice in dveh svetovavk, ki sc vsako tretje letjo z večino glasov volijo. Nobena lic more čez dvakrat zaporedama biti prednica; razloček so naredili vender pri Elizabeti Seton, ker so sestre želele z enim glasam, de naj vse svoje žive dni prednica ostane. Ni pripušeno usmiljenim sestram, se pred triletno poskušnjo z obljubo zavezovati, iu tudi potlej le za eno leto obljubo store, in potem jim je na voljo pušeno, družbo zapustiti, ako se jim primerilo zdi. V dolžnostih in v duhu se ne ločijo od unih družb, ki žive po začetni vslauovitvi sv. Vincencija. Ta sveti mož svojim duhovnim hčeram ni bil naložil druziga, razun terpečiinu človeštvu neprenehama pomagati. On pravi v svojih vstanevilih, de ne bodo imele druzih kloštrov razun stanovanj ubožuih, nc druzih sobic ali celic razun mestnih ulic in prebivališ po bolnišnicah, ne druzih priporov (klavziir) razun poku. sine in svete sramožljivosti. To je bila njih obširna in d ibrotna delavnost, to so bile navodbe, po kterih so se inn le vladati. Te blage duše, vidni angeli previdnosti lložjc. zveste vstanovilain svojiga začetuika, so obuile začudov»uje vse Evrope, ker bile so matere sirotam, so otročiče učile, bol-nikam. udovam, postarnim, slabotnim pomagale in s'regle, jetnike in ua galejah vsužnjene obiskovale, sramožljive u-božce po hišah, in celo po bojiših umirajoče vojake tolažile. Ravno tako junaško in prečudno se je njih darovavuost in pomoč do bližnjiga tastran atlautiškiga morja (t. j. v Ameriki) skazovala. Vse, ktere so se navzele čutji matere Seton, ravno tista blagoserčnost poživljuje, ki se razveseljuje ohladovaje ubogim in terpečim njih britkosti.
Bog, kakor dobrotljiv tiče, poskuša svoje zveste otroke na njih popotvauji skoz življenje zdaj z britkostimi, zdaj s tolažili. Tako je bilo tudi z materjo Seton. Njena naj starši hči, tudi usmiljena sestra, ji je umerla v svojim osemnajstim letu 1812. — M. Seton je vsaki dan hodila v razne šolske oddelke pomagat sestram. De bi odreja bolj teknila, je nagnjenja pri otrocih izpazovala in si njih zaupanje pridobivala. Ko je njih serca v oblast dobila, jih je pri vsaki priložnosti z ljubeznijo do čednosti navdihovala. Bolj odrašene rejenke je učila lastnosti, ki so lepota mater in hišnih gospodinj, kakor tudi čednosti, ki življenju sleherniga kristjana poštenje delajo. Obračala je vso skerb-
Ijivost na njih telesni iu dušni blagor. ... Ko se je pri-
»
kazala med mladino, se je vsako oko veselja lesketalo in ji kakor vesel pozdrav naproti migalo; njen prihod je bil namreč znamnje, de bo vsaka dobila dobrovoljno, spod-budivuo in pozivljivo besedo. (Dal. nasled.)
Nekaf lepiga iz življenja Pija II.
Neki dan se primuza v papeževe pr dstaniša v Rimu majhen, revno pa cisto napravljen fantek. Straže ga hočejo odpraviti; deček pa tiši, de hoče k papežu. K temu pričkanju pride eden papeževih hišuikov. Tudi ta fantku dopoveduje, de tukaj ni zanj. Ker pa le tiši vanj, de naj ga saj za trenutek k papežu pusti, mu poslednjič reče, de uaj čaka, in gre sv. Očetu to reč kakor norčevaje pravit.
Pij IX. precej ukažejo, de naj deček pride. Ua pokliče. „Kaj bi rad tukaj, moj otrok?- ga papež z očetovskim glasam vprašajo. — Brez nar manjši zaderge odgovori mladenče: rRad bi študiral, starši pa mi ne morejo bukev napraviti, in kadar jih prosim, vselej pravijo, de mi jih bojo papež kupili. Pa že tako dolgo terpi, de jih ne dobim; zato sim sam prišel gledat, kaj zaderžuje." — „Koliko deuarja ti je treba?" — „Do 50 paolov !" (Kakih
12 gold.)	,
Papež se nasmehljajo in ukažejo hišniku, de naj da fantu 2 tolarja, to je, 20 paolov. Fante vzame denar, pa kalno pogleduje — zdaj 2 tolarja, zdaj Pija IX. Poslednjič jo zarobi: „Ne bodite hudi, sveti Oče! s tem si ne morem bukev kupiti." Z nar veči blagovoljuostjo v obrazu mu pomole papež 2 zlata denara, vsaciga po 2 terdnjaka v vrednosti. Deček močno stermi (ker imel jih je v roci — 50 paolov, ki jih je prosil), in hiti proč, de bi bil skorej od veselja zahvaliti se pozabil. Tik za njim gre eden papeževih hišnikov z naročilam, paglavica ne iz oči pustiti. Ver-nil se je res z naznanilam, de je bil fantalin v pervo tekel k bukvarju in je potem bukve in mali ostanek denara ubogi materi zvesto domu prinesel. To je Pijevo serce srečnimu fantu še bolj naklonilo in so mu mesečni pomoček odločili, s čimur je lahko svoje učenje zverševal.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Milostljivi knez in škof prečastitljivi gospod Jernej Vidmar so si 6. t. m. visokočastitljiviga korarja in stoljniga prošta ljubljanskiga gospoda Antona Kosa izvolili velikiga namestnika v duhovskih rečeh s posebnimi v ta namen podeljenimi pooblastili. — 23. t. m. bodo Milostijivi škof delili zakrament sv. birme pri Fari poleg škofje Loke, 29. t. m. pa v Ljubljani.
— Njih Milost bodo letaš gg. bogoslovcam v naslednjim redu svete redove delili: 27. t. m. tonzuro in štiri manjši ponvečevanja; 25. subdiakonstvo; 26. diakonstvo; 29. maš-niško posvečenje. 20. t. m. bodo tudi bogoslovcu iz reda sv. Frančiška 4 manjši posvečevanja podelili.
Ljubljanski giuinaz. učenik g. Vonbank pride za učeuika na gimnazijo v lusbruk.
Iz Ljubljane. Stara in naj lepši bratovšina vedniga češenj a sv. Rešnjiga Telesa se prav veselo razširja, odkar je bila v Ljubljani razstava njenih izdelkov za ubožne cerkve in jo je bila Visokočastitljiva namestnija ljubljanska vnovič priporočila. Že ima 1374 deležnikov iz raznih krajev, in če bo tako pospeševala, se jih smemo kmalo več tavžent nadjati. Vsako blago serce se veseli, ko se sv. Rešnje Telo moli in časti.
Iz Ljubljane. K spominku našiga ranjciga rojaka, misijonarja Knobleherja. smo na posredovanje prečastitljiviga korarja in stoljniga dekana gospoda Jožefa Zupana pridobili redko delo ranjciga l.angusa, ki se mende med njegove naj izverstniši izdelke šteje, namreč veliko tablo, ki pred oči stavi podobo ranjciga Načeta Knobleherja v njegovi nar lepši dobi, ko je bil I. 1852 iz Afrike prišel v Ljub-
ljano. Od imenitniga rojaka imenitni rojak izverstno v podobo posnet, zares neprecenljiv spomin, ki bodo gotovo vsi darovavci za Knobleherjev spominik zadovoljni in gospodu dekanu hvaležni, de so nam ga preskerbeli ter se domovini ohrani. Velja 65 gold. n. dn., ktere smo splačali z denaram, ki se je za ranjciga spominek nabral, in se zanašamo, de bo vsim prav. Podoba je zdaj pri v. č. g. dekanu, kdor bi jo želel viditi. Primerin prostor za njo, menijo gospod stoljni dekan, bi bila semeniška kapela. Zares bi se težko pripravniši kraj dobil. — Za Knobleherjev spominek je tedej dosihmal: 1) 100 gold. za obletnico v njegovim rojstnim kraji Skocijanu vloženih; 2) spominek za hartumsko kapelo dogotovljen. kar je undan Danica ob-širniši povedala; — tudi denar zanj smo ravnokar odpravili; 3) podoba njegova, od ranjc. Langusa posneta, od Langusovih hčeri kupljena; 4) že davno v Neapel pisano, kako bi se tamkej dala obletnica in primerna tabla z napisani napraviti, na kar pa ni odgovora. Nar veči del denarja je pa še v ljubljanski hranilnici.
Naj pristavimo tukaj, kar morebiti vsaki ne ve, de je ranjki g. provikar tudi pesnik bil. Slovenske in nemške so se mu snovale spod perstov. Gosp. provikar Kirehner je poslal nektere liste iz dnevnika ranjciga našiga rojaka, med kterimi je naslednja v metelčici, v kteri ne čerke popravili nismo :
Ponižna pršem romarja.
Poqivajte drage duure,	Naj molqi svata »rumene, Kterah svčt ne oirumi, Odpodi vam 3lats mir;
PostJe vam so bladne ruire,	Shladil bo le vam hrepene Ktere trud vam om*hi|i. Tihga neba qista vir.
Sladko naj 3dej vam se saoe N«q ne bletqa vam oqi;
Sej gromeae in bliskaae Tga sivJeua k'mal mani.
.Lublaua 19. velk?ga travna 1839.
K temu še kaj nemškiga: Abend - Wehmuth.
Wenn des heitern Abendbimmels Milde Durch die dusteru Eichenhugel stralt,
Und die Abeudrothe die Gefielde Zauberisch zu Paradiesen malt,
Dann versenkt mein Geist sich mit Entziicken ln die Tempelhallen der Natur,
Schvvebet hiu mit freudetruuk'nen Blicken, Durch das Zauberreich der Abendflur,
Wie von dem in Gold getauchten Westen iler der Sonne Scheidestrahl ergluht,
Wie er mildreich hiu auf der Verwesten Grabesbiigel melaneholiseh sieht.
Tiefer, tiefer senket er dann nieder Langsam sich ins rothe Flammenmeer,
Sanft begleiten muntre Abendlieder Ihn von uahen Wiuzerhutteu her.
Bis des Hesper's Strahlen bleich erglanzen,
Klan der Halbmond durch den Aether schvvimmt,
Wo die Nacht mit golifnen Sternenkranzen Stili die Bahn um ihre Achse nimrnt.
St. Canzian den 15. Sept. 1840.
Iz Kamne gorice. Naš visoko častiti gospod fajmošter Jernej Uršič so tretjo nedeljo po Binkoštih po višjim privoljenji slovesno blagoslovili dva nova altarja. Poprejšnja stara altarja je bila v več kot 100 letih močvirnost in červivost tako ugnala, de je bilo novih treba. Naredil ji je v Radolici znani podobar g. Janez Vurnik lično in lepo, de sta vsakimu všeč. Na moški strani je Marija
Devica dobriga sveta; na ženski pa sv. Jožef. Podoba Marije Device, ki je poprejšnja ostala, in je v oklepa s srebrara obloženim, pozlačenim in s šipo ua altarji, je od slavno znaniga tukajšnjiga rojaka ranjciga Langus-a. Tudi še dve dragi podobi ste od tega malarja, namreč: Glava Jezusa in Marije, kteri je bil imenovani umetnik iz spoštovanja gospod fajmoštra podaril. Marija je pc Rafaelu, kteri je pred 427 leti živel in se do zdaj šteje za nar slavnišiga malarja, v Rimu povzeta. Gosp. fajmošter so te podobi za cerkev nar bolj vredni spoznali in ji torej svetišu darovali, ter lepšate zdaj altar sv. Florijana in sv. Barbare. Podobi sv. Florjana in sv. Barbare pa ste od slovečiga Mencingerja že pred 100 leti narejeni. Ima tedaj cerkev v Kamni gorici pet podob od slovečih umetnikov. Altarja sta iz prostovoljnih darov omišljena, iu staneta nad 700 gold. Naj v. č. gosp. fajmoštra za njih neutrudljivost in stroške, kakor tudi vse blagoserčne dobrotnike Marija z dobrim s ve ta m navdaja, de bodo hodili po pravi poti. ter jirn v zadnji uri pride Marija s sv. Jo-žefam v tolažbo in pomoč.	P. Z.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je zdaj popolnama vstanovljena, od škofa poterjena in od sv. Očeta z odpustki obdarovana; torej vabi njen odbor Slovence, se je vdeleževati in pisavce, ji prav obilno v katoliškim duhu po domače zloženih spisov pošiljati. Nainen družbe je, poživljati lepo keršansko življenje in varovati katoliško vero med slovenskim narodam. Družnik zainore biti vsaki katoliški kristjan, ki plačuje po 1 gold. na leto, ali pa na eukrat ali v dveh rokih 15 gold. Družniki, ki postave in pogodbe spolnujejo, se vdeležujejo odpustkov, ki so jih sv. Oče Pij IX. v odpisu 18. vel. travna 1860 družbi podelili, in dobivajo bukve, ki jih bo družba na svitlo dajala in po trikrat na leto razpošiljala. Devet gospodov je v odboru tega društva, zmed kterih je dr. Val. Muller, korar in višji solsk ogleda, vodja, — And. Einšpieler, duh. svetvavec in katehet, njegov namestnik, — iu učenik Ant. Janežič, tajnik te bratovšine. — Bog daj društvu obilno rast v dosego vse pohvale vredniga namena.
Na SV. Visarje od vsih strani sila ljudstva vre v procesijah in posamezno. Pretečeni mesec je bilo 23,300 obhajanih, 374 sv. maš branih in petih, 38 pridig, 24 slovenskih in 14 nemških. Tudi celovški mil. škof so bili 1. t. m. zli duhovni tje gori priromali. Med procesijami ste bile tudi iz Ljubljanske in graške doline, in iz škofje Loke. (SI. Pr.)
Iz Kanala pri Soči. J. C. Bravši v zadnjim listu dopis iz Gorice, kako de se v imenovanim mestu god svetiga Alojzija obhaja, se nadjam častitim bravcam Zgodnje Danice vstreči, ako jim dopovem, de se tadi pri nas na kmetih god in pobožnost v čast tega angelskiga mladenča praznuje, in sicer takole: Sest nedelj pred godovnim dne-varn rečeaiga svetnika se približuje vsako nedeljo zapore-dama k sakramentama sv. pokore in presvetiga Rešnjiga Telesa nekaj naše boljši mladosti v spomin šest tednov, ki je sv. Alojzi v samostanu Monferatu bil, ter se tako svetih popolnama odpustkov vdeležujejo. Vsako tistih nedelj ima dotični kaplan po dokončani popoldanski službi Božji priležno kratko premišljevanje iz življenja in od čednosti svetnikovih po redu Smarnic, in se tudi še kaj zapoje in odmoli. To premišljevanje se pa opravlja spred stranskiga bratovskiga altarja neomadeževaniga in prečisti-ga Serca Marije Device, na čigar verhu je tudi podoba sv. Alojzija prelepo narisana, ki je tiste nedelje še z velikim vencam olepšana. Lepo in častitljivo je to, de pri tem posebnim premišljevanji skorej vsi ljudje ostanejo, ki so pri popoldanski službi Božji, razun če sc kaki merzliuec izmuzne. Čeravno imajo naši ljudje ravno tisti čas tudi ob nedeljah veliko opraviti, posebno s svilnimi červiči, kteri so se pa letaš prav slabo obnesli, se prizadevajo vender zgo-dej vstati, že ob treh iu še poprej zjutrej pred cerkvenimi
vrati čakati, de zamorejo svoje dašne in telesne opravila o pravim času dopolniti. Ko omenjene nedelje pretečejo in se dan sv. Alojzija zazori, je pred zgorej rečenim, tisti dan prav olepšanim altarjem sveta maša, in sicer že zjotrej ob petih, de ljudje, ki so nar več kmetovskiga stanu, svojih del nič ne zamudijo. V sredi maše je zopet ogovor, navadno od sv. Alojzija, in spodbuda k stanovitnosti in napredovanju v dobrim. Pri mašnikovim obhajilu stopijo vsi častivci sv. Alojzija in tudi drugi, če so pripravljeni, okoli altarja, ktere mašnik pri tistim altarji obhaja s svetimi hostijami, ki jih je nalaš tamkej tisti dan posvetil. Po dokončani sveti maši se dajo poljubiti svetinje svetiga Alojzija, kar jc tudi pri druzih svetih ma.-ah navada. Bog daj, de bi se ta pobožnost še dolgo let in po več krajih obhajala v čast imeuovaniga svetnika in velik prid pobožnih duš ! Hvaljen bodi Jezus Kristus, Marija in sv. Alojzi!
Goriški vikši škof so dobili od sv. Očeta odgovor ua pismo verne vdanosti goriške nadškofije. v kterim Njih svetost med drugim serčno hvalijo posebno zvesto vdanost, ljubezen in spoštovanje Milostuiga vikšiga pastirja, duhovstva in ljudstva do Njih in do apostoljskiga Sedeža, kakor tudi žalost in britkost zavolj krivičnih in cerkvenoropnih naklepov sovražnikov katoliške Cerkve. Pravijo, de so blagi občutki vikšiga škofa in Njih vernih nad vso hvalo zvišani, iu so sv. Očeta prav prijazno ginili itd.
Iz Gorice 6 mal. serp. — Ravno 19. t. m. bo leto, kar je gluhonemi Štefan Morpurgo ubežal svojim staršem judovske vere, se pokristjanit, kar sc rim je 27. grudna lanskiga leta vsim overam vkljub tudi res spolnilo. „ Danica" je marsikaj o vsim tem povedala. Od tistiga časa je Štefan vedno v zavodu gluhonemov in se uči mizarstva. Njegovi višji so sploh ž njim zadovoljni, ker se pridno obnaša kakor dober kristjan. Ali vender se je pretekle dni sem ter tje neki glas slišal, de hoče Štefan zopet jud biti. Ta je popolnama bosa govorica, posneta iz tega, de je bil mladi kristjan svojiga očeta obiskal. Mladenič po prejetim sv. kerstu ni s svojimi stariši ne govoril ne jih vidil. Prosi torej nekiga dne svojiga vodja privoljenja, de bi šel k svojim staršem, rekoč: „RazžaiiI sim jih večkrat, preden sim kristjan bil, ali še nobenkrat jih nisim prosil odpušenja, kar bi pa zdaj rad storil, rad bi se ž njimi spravil." In vodja mu privoli toliko rajši, ker bi Štefan ravno po taki poti očitno pokazal svojim staršem, de jih tudi kakor kristjan vedno in še bolj spoštuje in ljubi nasproti judam, ki navadno sovražijo do smerti, posebno iz svoje žlahte vse, ki se dajo pokristjauiti. Ker očeta pervi iu drugi pot ni bil doma dobil, torej gre še v tretjič, de se mu želja spolni. Tukaj, res de je mogel nektere hude skušnjave in napade preterpeti, tode njegova vera in stanovitnost seje le še nar svitlejši pokazala, in vidi se, de je mladenič res pravi kristjan.
— 12. mal. serp. Dans, v praznik sv. Mohora, varha naše nadškofije, so se mi obujali vzajemno občutki otožni in veseli. Otožni, vaditi se napravljeniga v mašui plajš iz temno rudeče žametne preproge, ktera je še pred 30 leti zaljšala v Parizi veličastni prestol kralja mogočniga naroda franco-skiga. Po smerti Karla X. namreč, ki tu na Kostanjevici počiva, je njegova žlahta. takrat v našem mestu bivajoča, od omenjeniga damaška toliko podarila fari sv. Ignacija, de si je iz njega dva lepa plajša naredila. Tako se na svetu spreminja vse. Prav je imel kralj Salomon, dc je zdihoval: Življenja sim se naveličal, ko Rini spoznal, de je pod solncam vse nepopolnaina, vse nečimernost in dušna stiska lu
Za žalostjo navadno prihaja veselje. Spahnili so tudi moje otožne občutke posvetne minljivosti drugi žlahtni in veseli; spomnivši se namreč na naše društvo sv. Mohora, ki postavljeno na cerkveno polje danes vabi vse svoje vnovič pridobljene ude, se vdeležiti popolnih odpustkov, podarjenih mu od sv. očeta Pija IX, kakor je nam bil že naznanil „Slov. prijatel" pretekliga mesca. Veseli nas, naznaniti, de
se imenovano društvo tudi med našimi goriškimi Slovenci čversto razširja in de dosmertnih udov dobiva celo iz žen-skiga spola. Ali ni to vsem nam v spodbado, če ne v sramoto ? Pa gotovo tudi v posebno čast našimu gorečimu Slovencu č. g. Matevžu Pircu, korvikarju, ki se neutrudeno poteguje za slovenšino po celi nadškofiji. Naj bi uam bilo danih več takih gorečih podpiravcov in mladežna Slovenija bi se kmali krepkih nog čutila. Pač želeti bi bilo, de bi se društvo sv. Mohora razkošatilo in obilno udov dobilo zunej mest tudi po deželi med prostim ljudstvam, kteriga izobraženje namirava. To se prav lahko zgodi. Po mojih in druzih mislih ravuo po dušnih pastirjih nar ložej. Duhovniki namreč naj bi ga v svoji soseski goreče priporočevali vsakimu, ki ume brate in uterpi goldinar na leto. K vsemu temu ni ravno treba velikiga truda, treba pa je terdne volje, serčue ljubezni do Boga, zavolj kteriga se nam je truditi, živeti in umreti, ter podpirati iu razširjali tudi s potam na čelu, kar pospešuje čast Božjo na zemlji in lepšauje našiga duha. Furlaui.
Razgled po kersauskim svetu.
Ogerski kardinal pervostoljnik so se za 30.000 frankov podpisali na papežev zajem. — V kimovcu se začne v Ostrogonu pervi okrajni cerkveni zbor.
Neplap pripoveduje v svarjenje tistim, ki so na slovstveno polje zabrodili, od smerti madžarskiga literata starčka Virag-a. Tisto noč, ko se je bil od mertuda zadet zgrudil, so ga našli — brez žive človeške duše; — puta mu je sedela pri glavi, psiček v postelji zraveu njega, mačka je po njem hodila. To so bili njegovi strežniki in stražniki. — Brez fsiga ozira na imenovaniga mertvica, od čigar oko-lišin nič ne vemo, opomnimo, de je sploh le preveč lite-ratov, kteri hočejo vesoljni svet obtesovati, kerpati in stro-jiti; nase in na — svoje poslednje, — na svojo večuost pa pozabijo!
V	Budimu se je letaš opravljala že tretje leto skoz ves mesec rožnik pobožnost v čast presvete Hešnje kervi Jezusa Kristusa, iu bolj ko je ljudem znana, bolj se jim priljabuje. Vsaki dan popoldne je bila pridiga pri velikim števila poslušavcov. Bratovšiua presv. Rešnje kervi šteje dosihmal 400 družnikov, in bodo letaš sami ogerski kardinal njih imena nesli v Rim, kjer je mati bratovšina.
V	Š. Ilipolitu je bila 5. t. m. keršena 23letna ju-dinja Marija Jožefa R., ki je po premaganih marsikterih slepili!) in obljubah in dolgim pripravljanji srečno prišla v naročje sv. matere Cerve. — Že poprej v 4 letih ste bile v tem mestu 2 osebi iz judovstva sprejete v sv. Cerkev.
V	mestu Steyr-u na zgornjim Avstrijanskim je bil 8. rožn. 1. 1856 neki malopridnež v samostan usmiljenih sester kamen skoz oken v sredo zbranih sester zadegal. Predništvo ga da shraniti, rekoč: „Ta kamen bo enkrat podstavui kamen k ubožnici ali hiši za uboge, ako Bog hoče." 8. u. m. je v resnici škof vložil podstavni kamen k ondotni ubožnici, iu sicer ravuo tisti kamen, ki je bil pred 4 leti ravno ta dan skoz oken v stanovanje veržen. (Kat. BI. a. Liuz.) — Pobožni redovi keršansko življenje slasti tadi z molitvijo množijo, ktera se v druzih stanovih bolj pogreša; torej so satan in njegovi zvesti pajdaši veliki sovražniki pobožuih redov ali ordnov. Na Angleškim, ko se zdaj katoličaustvo silo hitro širi, se množijo ž njim vred tudi katoliški samostaui; marsikteri mnihi se vračajo v poslopja, iz kterih jih je bilo nekdaj luteranstvo iztiralo. V Nevvkastle-u (Njukestlu) se bodo zdaj vernili oo. Domini-kaoi v svoj od 300 let razdjani samostan; ondotni kat. fajmošter sam stopi v red in bo redu tudi dušno pastirstvo izročil. — Tudi ob Rajnu se redovno življenje množi.
kolinske stoljue cerkve zavolj sedajniga denarniga pomanjkanja ne morejo s svincam kriti. Neki nosliar ali šnofar je v _K6ln. Blat." svetoval, de naj bi za te stroške 100.000 uosljarjev prihranilo eniga leta svinčene zavitke,
v kterih imajo tobak shranjen. Drugi meni. de bi v izpeljavi bil majhen zaderžek, ker bi posiljavni stroški vrednost darov mnogo zmanjšali, ako jih pruska vlada poštnine ne oprosti.
V Benedkah so možje prekucuhi zopet pokazali, kako znajo hišo Božjo spoštovati. Stoljni pridigar Zinelli, ki v spisih in pridigah razodeva, de je moder mož, ki red in pravico ljubi, krivica pa se mu gnjusi, je undan v cerkvi sv. Marka govoril od izobčenja in njegovih nasledkov. Prekucuhi, ki imajo sami zase kaj tenko čutilo, so bili mende kaj prizadeti in so jeli v cerkvi herkati in kašljati, poslednjič celo po kačje žvižgati, mermrati, in po kurje praskati. Pridigar jih ojstro posvari ter naznani, de ga tako počenjanje ne bo od njegove dolžnosti odvernilo, in jih opomni, de naj gredo iz cerkve, ako se jim besede sv. vere ne priležejo; uni pa še hujši ropočejo in piskajo! Velik del poslušavcov se za pridigarja potegue in mu v besedi in obnašanji svoje dopadajenje na znanje daje, tako de so ger-duni mogli odjenjati, in se iz cerkve umakniti. Policija je glavnim rogoviležem kvartir omislila in kavarne zaperla, v kterih so take brezbožne naklepe snovali, zlasti odkar Garibaldi v Sicilii bolj napredova. Iz tega naj se vsakdo uči možake prekucuhe spoštovati, kdor jih še ne pozna.
Iz Benedk. (Perdušavcam.) Neki kofetar, ki je pri keglanji svoje gospodarstvo zanemarjal, se je pred nekaj dnemi v pričo več ljudi bil zagrozil, de ue bo nikoli več igral, in pri pervi kugli, ki jo bo v roke vzel, naj ga mertud ubije. 6. tega mesca ga nekteri prijatli zopet k igri pregovore. Romej pa de je kuglo zagnal, kakor od strele zadet na tla telebi. Mertud je njegovimu življenja konec storil.
Za škofijski stol v Vičenci so Nj. veličanstvo inie-uovali škofa trevizanskiga v. č. gosp. Giovanni Antonio bar. Farina; na tega mesto v Trevizi pa v. č. gosp. nmrchesa Luigi Canossa, korarja v Veroni. Za škofijo v Canadu so imenovali v. č. g. Aleksandra Bonnaz-a, korarja in svetovavca deržavne namestnije.
Rimsko. Radovoljni darovi za sv. Očeta zneso že milijon tolarjev; vender le premalo zda, ker so izdajki silo veliki. — 20. iu 21. uniga mesca so zvečer bili Rimljani mesto razsvetlili v petnajstletni spomin, kar so Pij IX. rimski stol zasedli. Bila je evetlava velika, — ceste in ulice vse razsijane, desiravno ni bilo prebivavstvo k temu ne siljeno, ne od gosposke posebej vabljeno. Kdor hoče v Rimu, razsvetli, kdor noče pa pusti, nobeden zato po ulicah ne razgraja, s preklinjanjem in kamenjem ne dermasti, kakor imajo v navadi divji puntarji in marsikteri, ki drugim svobodo in oliko vsilujejo, kakoršne sami pogrešajo. — V večer pred sv. Alojzijem so bili šli sv. Oče v cerkev sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija, in so molili na počivališu tega svetnika. Ko gredo iz cerkve, jih nasledva vsa množica, se sklene z velikim stevilam ljudstva, ki je na tergu čakalo, ter neprenehama kličejo: „Ewiva il St. Padre! „Bog živi sv. Očeta!" Zraven tega no z dlanmi pokali in z rutami mahaje znamnja svoje ljubezni in vdanosti na znanje dajali, de je moglo človeka v serce giniti. — De bi se vihar zoper cerkev Božjo ulegel, imajo zaporedama po vsih cerkvah tridnevno opravilo k Marii prečisti Devici, h kcerimu ljudstvo prav obilno hodi.
— Ni davno ko so rekli sv. Oče nekterim kardinalam: „ Vihar je odklenjen, povodinj puntarska rase, in bo še bolj in tako visoko se narašala in tako silne razdjanja napravila, de bodo verni in neverni prisiljeni, v tem spoznati roko Božjou. Pij IX jasniši mem druzih vidi, kaj mu bo prihodnost prinesla; ou vidi pa tudi po terpljenji zmago sv. Cerkve: torej je mireu in zaupljiv, in tudi maloserčne pri zaupljivosti ohrani. Britkost mu dela le toliko nesrečnih, ki v pogubljenje dirjajo. — V Rim je prišla velika množica 00. jezuitov, ki jih je rezbojnski poglavar Garibaldi iz Sicilije pregnal. — V Parizu je bilo v treh dneh pol milijona fr. na papeževo
deržavno posojilo podpisanih; v Koliou ob konca a. m.
400,000, v Lincu 2. t. m. 102.200. — Zbirk za sv. Očeta prihaja tudi iz Romanje po 500—1000 lir. Iz Indije so prinesli trije domačini 1000 funtov šterlingov, več del od ubožnih ljudi zbranih, v Rim.
— Pri sklepu tridnevne pobožnosti v cerkvi sv. Karla je imel kardinal Raisach pridigo in je v nadušenim govoru ljudi k zaupanju do Marije opominjal. Rekel je med drugim: „Veste, zakaj ravno zdaj nad sv. Očeta taki viharji vstajajo? To izhaja od tod, ker so nauk, de je Marija brez izvirniga greha spočeta, v versko resnico povzdignili, s tem so staro sovraštvo satanovo do Marije zopet podbudili, s to resnico so peklensko kačo boleče v nogo zadeli in vso njeno togoto zdražili, — od tod je vsa hudobija sveta v zavezi s peklam zoper papeža in Cerkev ; — tode le serčnost! v peto jih bo zalezovalo, le nar krajnišiga dela se bo lotila, svetno posest za nekaj časa poropala, — do pete jih bo satan zalezoval in škodoval — ali serca in glave sv. Očeta ne bo dosegel.
Laško. Preganjanje Cerkve na Laškim gre na skoke dalje. Škof v Piačenci je na 14 meseov kaznjen in za 1300 lir oglobljen; njegov veliki namestnik je dobil za leto ječo in 1000 lir globe; vsi korarji razun eniga po šest meseov ječe in po 500 lir odertila. — Kardinala Corsi-a, ki so ga bili s silo iz Pize v Turin vlekli, so kazni prostiga spoznali in se mende v Pizo verne. — Veliki namestnik Ratta je obsojen na 3 leta v ječo in mora 2000 frankov kazni in pravdnino plačati, ker ni hotel za to Boga hvaliti, de je Sardin papežu Romanjo poropal. Knez Spada, častitljiv starček iz ene naj imenitniših rodovin v Bolonji in na Laškim ga je pred obsodbo in po obsodbi obiskal, je zanj globo in pravdnino plačal, ter mu vsakteriga polajška ponudil.
Kjer deržava Cerkve in njenih služabnikov ne spoštuje, zastonj je misliti, de bi kdo tamkej srečin bil. Kako de se na Sardinskim godi, pričajo ondotni časniki. Remonte*
pravi: „Na Laškim imamo.....pekel, pravi pekel, imamo
vice, prave vice, in namesto raja imamo predpekel, v kterim so vsi priprosti, kteri menijo de bo sedanji stan terpež imel".
—	rCattolicou vpraša: rAli smo na Turškim! Nar poštenejši ljudje so v Genvi po cestah s kamni in gorjačami napadani itd.- — rCortemporaneoa piše: Bolonja je izvoljena kakor derhališe zmikavtov in cestnih roparjev. Mirne mestnjane kadar koli si bodi napadajo, in občinska varnost je ob tla.tf.
—	V mestu Prato na Toškanskim je neki prekucuh v kavarni z dvema pištolama divje rogovilil zoper papeža in fajmoštra tistiga mesta.u Z eno bom vstrelil papeža, z drugo fajmoštra ubil/ kriči, in treši eno pištol na mizo, ktera se pa sproži in — skorej v trenutku jc bil mertev razgrajavec.
Francozko. Prepoved, škofovske razpise po časnikih razglasovati, je preklicana.
Škof orleanski Dupanloup je imel pri sv. Roko pridigo od dobrotljivosti in usmiljenja. Ko na lečo stepi, so v znamnje počešenja vsi poslušavci vstali; ginjeni z besedami, polnimi dubovniga mazila, so potem obilne darove v dobrotne namene pokladali; zunaj perstanov, naročnic in druzih dražcic se je samo denara 15.000 frankov nabralo.
V Svajci so zbirke za sv. Detinstvo lansko leto znesle blizo 25 tavžent frankov.
Angleška kraljica je do svojiga ljudstva razklic poslala, v kterim svoje podložne kv čednosti spodbuduje in od pregreh odvrača. Med drugim vsim stanovam terdo prepoveduje, v dan Gospodov po očitnih ali domačih hišah kvartati, kobrati ali sploh igrati, in zapoveduje, de mora sleherni ob vsakem dnevu Gospodovim spodobno in častitljivo pri Božji službi biti itd. Zapoveduje dalje duhovskim iu dežel-akim sodnikam, de naj terdno čujejo, preiskujejo in zasačene pregrehe ojstro kaznujejo, očitne igravnice in druge malopridne zbirala zatirajo, vsakoršno igro v očitnih in domačih hišah ob dnevih Gospodovih odvernejo, in skerbe, de kerč-marji med Božjo službo ne točijo, gostov v hišo ne spreje-
majo in v njih ostati *?e pustijo, vse nasproti delajoče kaznujejo itd. — Te deželske naredbe anglikanske škofnje naj premišljujejo tisti vredniki in b.*avci obrezanih in neobrezanih časnikov , ki so se nad zveličavnimi vestnimi naredbami premisliškiga škofa hotli obesiti, — čuda de se niso I
V	Bulgarii in Buiitelii se zmiraj bolj pripravlja zedinjenje ločenih grekov s katoliško Cerkvijo. Poslednje čase se jih je samo v sereški okrajini do 20.000 od greškiga patriarha v Carjigradu ločilo ter se sklenilo z rimsko katoliško Cerkvijo, in nar veči del greških občin v Bulgarii namerja une nasledvati. Družniki bratovšine ss. Cirila in Metoda, kteri se tudi pri nas še zmiraj množijo, imajo zanesljivo velik delež nad to za katoliško Cerkev veselo do-godbo. „Molitev oblake predere.u
Drnzi sklenjeni s knrdi in Bcduini strašno zde-lujejo po zemlji keršanskih Maronilov. Mesto Zahle so napadli in 1000 ljudi pomorili, in razun tega mesta neki 160 vasi popalili in poropali, ne ženam nc otrokam prizanesli. Mertve trupla leže in po potih in vertih cele dni. in boje se, de bi kuga ne vstala. Psi iz mesta Sajde so skupaj derli in gnijoče merliče žerli. O. Bellotet, jezuitarski prednik, O. Buonacina in t> maroniških duhovnov je podavlje-nih. Francoski gerb so odtergali, potaptali in sežgali. Tako pišejo listi; če je vse tako, se bo pozneje slišalo. — Gro-zovitnosti na Libanu tudi že v Palestino segajo: že so Druži Sajdo oklenili. 5000 Beduinov razdeva tiberijaško okrajno; boje se za Nazaret in notranje mesta.
— Iz poznejših naznanil še pristavimo, de so grozovit-neži v samostanu najsvetejšiga Zveličarja 17 menihov pobili in vse poropali in požgali. Tako tudi v 4 druzih samostanih. Od ondot so ropnili v mesto Džiš-zin in njegovo okrajino in so ravno tako delali. Kristjani, ki so bežali, so bili na potu proti Sajdi od druzih roparjev napadeni in do ItiOO katoliških Melhitov vsakteriga stanu je bilo poklanih, med njimi tudi več duhovnov. Tako se je godilo tudi po več druzih okrajinah.
V	Zahle so grozovitneži pri baziljanskim samostanu prederli, v kteriga cerkev jc bilo veliko ženstva pribežalo in tamkej med jokam iu vpitjem otenja čakalo: kar Druži v cerkev ropnejo. Zastonj so bile prošnje in vpitje! Zapo-redama jih iz cerkve vlačijo in ob glavo devljejo. Mislijo de bi utegnilo do 200 tako poklanih biti. Nečloveki so toliko keršanske kervi prelili, de se je skorej bredlo v nji. V predmestji Moallakhah so šolo z otroci v nji zapalili in nikomur niso pustili bežati. Tako delajo nejeverci s kristjani! Kam čuda! Sej tudi keršeni ropajo iu svoje brate koljejo.
V	evropejski Turčii živi do 700.00« katoliških kristjanov, zmed tih je kacih 150 tavžent v Bosni, in v zvezi s Hercegovino do 200,000. Hercegovina iina že delj časa apostoljsko vikarijo ali namestnijo, bosniški katoličani so že le I. 1855 dobili apostoljskiga namestnika učeniga frančiškana v. č. O. Marijana Sunjiča, ki v kakih 10 jczicih govori in piše. Zmed 30 frančiškanskih samostanov, ki so se nekdaj trudili za ohranjenje katoliške vere v Bosni, so samo trije preživeli viharje hudih časov. V letih jc sedaj nekih 130 00. frančiškanov, Bošnjakov, ki sami v deželi dušno pastirstvo imajo. Sedanji sultan jim je sicer privolil, zopet samostane in cerkve zidati, tode pri nar britkejši revšini si ne morejo tega privoljenja v prid obračati. Med drugim dobivajo od družbe čistiga spočetja, ki je bila I. 1857 na Dunaji vstanovljena. nekaj pomoči; tode vsim potrebam to ne more kaj. — Kakor pa se na Libanu godi, tako pišejo tudi i7 evropejske Turčije hude reči od zatiranja ubozih kristjanov po prenapetih mohamedanih.
V	jiitrovi Indii, pravijo naznanila v rKath. Bl.,a je veselo upanje za spreobernjenje ondotnih razkolnikov ali ločeneov in tadi ne je vernikov. V Nega pa tam i so imeli pretečeno leto do 50 posebno znamenitih spreober-njenj. Zdaj podačajejo v katoliški veri nekdaj po vsi deželi slovečiga čarnika ali capernika. Ko je bi« ta človek sinu dobil, je vprašal eniga demonov, kakošno ime naj ma
da? Otrok pa se je pri vsakim ponudenim imenu na vsim živutu tresel, dokler ni neki kiistjan svetoval, de naj ime Jožef izvoli, — in pri ti priči so kerči jenjali. To je vraž-nika naklonilo, de je jel zastran sv. Jožefa in katolištva opraševati, in se mu je sčasama sklep dogodil, katoliško vero sprejeti. — Protestanštvo je z denaram neke verne pridobilo, nima pa sploh nič veljave in še merzijo ga; ljudstvo pravi, de to je le vera zložnosti in mehkote. Neki brahmin (indijanski nejeverec) protestanške pridigarje, ki z „bibliamiu in rtraktatelniu po deželi hodijo, večkrat na verski prepir kliče; — neki dan je bil eniga pričo 3 — 4000 ljudi v velik zasmeh pripravil. Ko se je pa neki katoličan v prepir z brahminam ponudil, mu je uni rekel: rZoper vašo vero nimam nič. prav dobra je,44 iu kolikorkrat se mu je katoličan k prepiru ponudil, se je brahmin vselej ogradil s hvalami do naše vere. — L'ne dni je bil poglavar protestanške vere v Negapatamu obiskal ondotno jezuitarsko prebivališe in je veliki zbrani množici rekel: nMoji otroci, veste, de ste v šoli posebno pobožnih mož, ki so pripravljeni vse za vas storiti, ki so iz reda, kteri iina ime našiga učenika Jezusa. in svoje časti v tem iše, de po Njegovih stopinjah hodi. Nasledvajte jih. potem bote koristni ljudje za službo v veri in človeški družbi.44
Na otoku St. Domillgo v srednji Ameriki je izvoljen pervi vikši škof zamurec v. č. gosp. Anton Zerezano.
Na otoku Madagaskar-u je po kraljičini smerti tron dosegel njen stričnik, ki je dober katoliški veri. Morebiti tudi tamkej bije ura zvelicanja.
Nektere iskrive.
Spisuje J. B. Kristus križan!
Kristus jc bil zunaj Jeruzalema križan, zato, de judje niso mogli skriti te zveličavne klavne daritve, in zato, de nihče ni mogel misliti , de je samo za prebivavce Jeruza-lernovc Kristus terpel in to daritev opravil. (Sv. Tom. Akv.)
Kristus je blizo Jeruzalema hotel križan biti, ker je bil Bog to mesto od vsih druzih za navadne daritve izvolil, katere so bile podobe Jezusove daritve na križu v večno epravo grešniga sveta z Bogam. (Sv. Tom. Akv.)
Kristus je v obljubljeni deželi hotel terpeti, ker je sreda naljudeniga okrožja zemlje, v znamnje, de naj bo sadu njegoviga terpljenja ves svet deležin. I Sv. Tom. Akv.)
Gora Kalvarija. kjer je bil Kristus križan, se imenuje kraj mertvaških glav, ker so na tem morišu mertvaške glave sem ter tje ležale, in je bila tudi Adamova glava neki tukaj pokopana. (Sv. Avg.)
Kristus je bil spomladi ob času enake dolgosti dne in noči križan, ker je hotel svet odrešiti ob tistim času, kakor je bil vstvarjen, to je, spomladi. (Sv. Tom. Akv. in Sv. Avg.)
Kristus se je Jal pred križanjem svojih oblačil obro-pati, zato. de bi tudi mi grešno nagnjenje odložili, stariga človeka slekli in noviga oblekli, rešeni posvetniga za Je-zusam hodili. (Sv. Ilieron.)
Oblačil obropanimu Kristusu je presveta Devica Marija platneno opasilo pred križanjem podala. (Sv. Anzelm.)
Po slečenih oblačilih Kristus poklekne na tla, povzdigne svoje roke, se daruje Očetu v klavni dar, objame križ, ga kušne in potem se da rabcljnain križati. (Tom. Rupert.)
Kristusov križ je bil iz dveh porezaneov štirvoglatih skup zbit. (Sv. Ilieron.)
Ta križ je bil neki iz hrastoviga lesa. kakor se verjetno posname iz tistiga veliciga kosa, ki je v Rimu v lepi cerkvi sv. križa shranjen. I Cv p. Kvoh. Sech.)
Kristusov križ je bil štirvoglat v spomin in znamnje. dc bodo njegoviga sadu vsi štirje deli sveta deležni. ( llier.)
Kristusov križ je bil, kakor terdijo, petnajst čevljev dolg in osem širok. (Pacc.)
Skrivni pomen križa: Zgornji del pomeni odperte nebesa, spodnji končanje smerti, desni podelitev gnad, levi odpušanje grehov. (Lud. v Sax.)
Kristusa so štirje rabeljni križali: Pervi je deržal njegove noge, drugi levo roko, tretji desno roko, četerti je pa dolge žeblje skoz nje zabijal. (Sv. Bonav.)
Ko so Kristusa na križ pribijali, je Marija v medlevice padla, ko je tolčenje kladev zaslišala. Na to je jokaje zdihovala v premolkovanih besedah: O moj sin Jezus! Jezus, moj Sin! ko bi jaz mogla za te, s tabo umreti: Jezus, moj Sin! moj Sin Jezus! (Pacc.)
Kristus je bil ob 12 križan. Zato je francoski kralj Ludvik 1426 po vsim kraljestvu ukazal opoldne zvoniti. (Canis. Gaguin. Genebr.)
Kristus je tisti dan umeri, kakor je bil spočet, 25 šusca. (Sv. Avg.)
Kristus je bil na križu proti solnčnimu zahodu ober-njen , proti Evropi,
Kristus je na križu glavo nagnil, naznanovaje de je pri volji spokorniga grešnika v znamnje miru in sprave kušniti.
Domače duhovne vaje9
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Očiševanje od odpustljivili grehov iz navade.
— Sedemkrat pade pravični (Pregov. 24, 6.), vender še pravičin ostane, ker ne pade v velike grehe in ker ne pade iz prederznosti. Ako si pa iz neskerbljivosti nakoplje navado tacih padeov, in si ne prizadeva padce zmanjšati; kakošua bo pred neskončno svetim Bogam njegova duša! Kakošno bi bilo telo, ko bi mu neprenehama — če tudi majhne rane vsekoval? Kakošna koža je, ako se neprenehama novi mozuli delajo? Gotovo bi te bilo groza, ko bi vidil svojo z neprenehljivimi odpustljivimi grehi omadeževano dušo, kakošna je pred svetostjo Božjo.
Taka neskcrbljivost male grehe doprinašati, budi Bogu zamerzo do tebe; dela tvojo dušo nezmožno, velike reči za Božjo čast doverševati; ti nakopava zaničevanje tvojiga bližnjiga; zaderžuje napredovanje v dobrim; ti zasluži hude strahovanja. Terpljenje v vicah sc lahko zasluži: ali težko, silo težko se jc za pogreške pokoriti.
Nasprotni poinočki so: Cuj, varuj se, silo si delaj! Cuj, de spoznaš, na kteri greh si se hijši raz-vadil, ktera je njegova korenina? Varuj se že naprej tistih priložnost, ki te v greh vabijo; delaj silo svojim nagnjenjem. Bolj ko so nevarne, bolj se jim ustavljaj. Ložej, ko te v smertni greh pahnejo, bolj ko so pogreški tudi bližnjimu spotikljivi, hujši nasledke ko imajo: bolj so škodljivi in nevarni; kakor navada slabo moliti, druzih ljudi pogreške in pomote grajati, godernjati, sam sebe in svoje reči hvalohlepno povzdigovati itd.
Duhovske zadeve.
V ljubljanski škofii. Ljubenska fara je ondotnimu namestniku gosp. Antonu Zaruiku podeljena, Šentjurska pri Svibnu pa gosp. Jožefu Bevku, kuratu na Križni gori pri Ložu.
Pogovori z gg. dopisovavei.
G. —rl.— : Od ,.t—ku se nam primerno zdi zdaj molčati, dc posvetnosti pristudeniga še bolj ne pristudimo in cvetlice v kalu ne plevemo. Pervi oddelik seje mogel zavolj deržinekih posebnost nekaj obkrajšati. — G. Č.: Smo hvaležni za vse 'n prosimo večkrat kaj. — J. K.: Bo prav prišlo. —