PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nA Abb. postale i gmppo - Cena 90 lir Leto XXVH. Št 233 (8021) TRST, sreda, 6. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ____________«Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovendja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA PRIPRAVO OBISKA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA V PEKINGU \ixonov svetovalec Kissinger pojde še ta mesec na Kitajsko v- Razgovarjal se ho s Cuenlajem in drugimi voditelji za določitev datuma Nixonovega potovanja - Domnevni spori v kitajskem vodstvu brez posledic za nameravani obisk ska. Z napovedjo Kissingerjevega potovanja so bile dokončno demantirane vesti, ki so se pojavile v zadnjih tednih v ZDA glede na domnevne dogodke v zvezi s tradicionalno parado v Pekingu in po-katerih naj bi Nixonov obisk utegnili odložiti ali celo odpovedati. Kot je znano, so nekateri listi pisali, da je v kitajskem političnem vodstvu prišlo do spora prav v zvezi z obiskom ameriškega predsednika, kateremu naj bi del pekinških voditeljev odločno nasprotoval. . Kaže pa — in Kissingerjev obisk Henry Kissinger hi moral to potrditi — da so bile ilUiiinun i iiiiiii ,i, itiiimitiiiiiiiiiiiiiiitiiniinn!ikuiuimiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiii„Hii,iii,iiiiiiiuii,ii,ii| NA ZASEDANJU SKUPŠČINE OZN Sestanek Moro-U Tant in srečanje s Tepavcem Italijanski zunanji minister se je pogovarjal tudi z Aba Ebanom in Riadom o položaju na Bližnjem vzhodu NEW YORK, 5. — Zunanji mini-ter k,, j^ri na skup- eini združenih narodov govor, v aterom bo pojasnil italijansko sta-’sce <3o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanj. v dopoldanskih urah se je Moro ajprej seska[ z izraelskim zuna-Jim ministrom Aba Ebf.nor.i ir govorila o krizi na Bližnjem zhodu. Potem ko je Eban obraz-stališče Izraela, je Moro podaril znano italijansko politiko do ga vprašanja, ki se nanaša na i lrn° rešitev spora med Izraelci jd Arabci. O istih vprašanjih je sk0r° nocoj govoril tudi z egiptov-jum zunanjim ministrom Riadom, bo i Je Prav tako dejal, da «■' dalija storila vse za mirno re-spopada. Moro se je danes sestal tudi 7 y avnirn tajnikom OZN U Tantom v P°govoru, med katerim sta go n rila o vprašanjih, ki so sedaj ' dnevnem redu glavne skupsči • se je Moro zahvalil U Tantu Vse kar je naredil v korist ined-nrune organizacije. Kot je zna-bo U Tant zapustil mesto glav ne«a tajnika OZN. Kalijanskj zunanji minister je po pogovoru z U Tantom priredn ko °j katerega so se udeležili ju-vi,0v.anski minister Tepavac in nanJi ministri Maroka, Libnno-’ Poljske ter U Tantov odpo-j' anec za Bližnji vzhod švedski ve-‘ePoslanik Jarring. Sajgonski režim v krizi kljub volilni «zmagi» ,®AjGON, 5. — Sajgonski režim je Javil dokončni izid nedeljske vo-^ ® farse: Van Thieu je po teh po-atkih, ki pa jim nihče ne verjame, eJel kar 94,3 odstotka glasov, 5,5 st' glasov je bilo neveljavnih, 0,2 mičnih*. Ker je glasovalo 87,9 totka volilnih upravičencev (kakih ^detn milijonov ljudi), bi morala cev*1 °®romna več'na južnih Vietnam-D Podpirati kolaboracionističnega r.i fd"^ Prav potek volitev ter jjj c'je. ki jih je volilna farsa spro-^ ®' Pa so pokazale, da je Van Thieu ®|je bolj osamljen, saj si je za-ke** * * * vd sodelovanje budistov in velika dela katoličanov, zgubil pa je Sa Ogledu tudi v vojaških krogih, ki bo’i naklonjeni njegovemu nekda- 1U sodelavcu in sedanjemu nas- ^ak»?^U <'ao Kyju' Kaže torej, da liki* * ...k«j° režim težki dnevi, kljub ve- j volilni «zmagi». Knrf ^ volitev je povzročil mnogo ne-dah°Vanja v samih ZDA, kot priča j Pašnji uvodnik «New York Timesa* j . ['aslovom »Diktatura v Sajgonu*. t meni, da rezultati volitev ne mo-zadovoljiti ameriških in južno-^ “namskih demokratov. «Ti rezulta-■" Piše newyorški dnevnik — de-Ponn/raJo teorijo, po kateri pomeni .Polna podpora predsednika Nixona PmHU^eVemu reiimu korak naprej j, “ samoodločbi južnovietnamskega stva. Thleujeva zmaga ogroža še 0 QnIa upanja, da bi se sporazumeli p Politični rešitvi vietnamske krize.* mnenju lista obstaja sedaj en '■ m način, da bi prisilili Thieu.ia. da VVASHINGTON, 5. — Henry Kissinger, zunanjepolitični svetovalec predsednika Nixona in eden izmed protagonistov nameravanega zbližanja med VVashingtonom in Pekingom, bo še ta mesec obiskal Kitajsko. Sporočilo sta dali istočasno Bela hiša in uradna agencija »Nova Kitajska*. Kissinger bo ostal v Pekingu kake štiri dni ter se bo pogovarjal s Cuenlajem in drugimi kitajskimi voditelji o Nixonovem obisku na Kitajskem. Na teh srečanjih bi mo- rali tudi določiti točen datum obi- vesti 0 odpovedi Nixonovega potovanja povsem neosnovane. To bo drugo Kissingerjevo srečanje s Cuenlajem. Prvo je bilo, kot je znano, med 9. in 11. julijem, ko je ves svet mislil, da je Nixonov svetovalec na bolovanju nekje v Pakistanu. Prav to prvo srečanje je nekako odprlo vrata normalizaciji odnosov med Kitajsko in ZDA ter omogočilo, da je sam Nixon štiri dni pozneje dal po televiziji senzacionalno napoved, da bi šel v Peking. Sam Kissinger je povedal nekaj podrobnosti o bodočem potovanju med kratkim srečanjem s časnikarji, ki so akreditirani v Beli hiši. Potrdil je, da je namen njegovega obiska pripraviti Nixonovo potovanje na Kitajskem ter določiti datum tega obiska. Potrdil je tudi, da dosedanji pripravljalni pogovori potekajo »resno in angažirano* ter da sta obe vladi odločeni, da ob spoštovanju ideoloških razlik izboljšata medsebojne odnose. Časnikarji so seveda spraševali, ali ne bodo domnevni politični spari v Pekingu imeli negativnih posledic na ameriško - kitajske odnose. Kissinger je odgovoril, da se ni pojavil noben nov element, ki bi dal misliti, da bi Kitajci ne bili več pripravljeni, da sprejmejo ameriškega predsednika v Pekingu. Na vprašanje, če so dobili v tej zvezi zagotovila iz Pekinga, je Nixonov zunanjepolitični svetovalec pojasnil, da ameriška vlada ni sprožila tega vprašanja pri kitajskih voditeljih in da tudi ti niso dali nobene informacije v tej zvezi. »Vsekakor pa — je dodal — nam je njihovo obnašanje na nedvoumen način dokazalo, da nima to, kar se je zgodilo ali se dogaja, nobene zveze s potovanjem*. Kissinger je tudi namignil na svojo julijsko »bolezen*, s katero je prikril svoje prvo potovanje v Peking. »Ne verjamem — je dejal — da me bo tokrat bolel želodec*, kar so opazovalci tolmačili kot zagotovilo, da ne bo tokratno peto vanje Jmelo skritih namenov. Kissinkerja bo v Peking spremljalo kakih deset visokih funkcionarjev Bele hiše in državnega departmaja. Časnikarjem, ki so izra-. žili željo, da bi ga spremljali na I dokončni datum za umik vseh ameriških čet iz Indokine. Tudi glasilo sevemovietnamske delavske partije »Nahn Dan* poudarja, da so bile volitve povsem neveljavne ter ugotavlja, da je volilna farsa privedla na oblast »fašistični in kolonialni režim*. Potek volitev pa ne more prikriti krize tega režima, ampak bo samo pospešil njegov razkroj. Tito obišče Kairo BEOGRAD, 5. — Kairski dobro obveščeni list »Al Ahram* piše danes, da bo predsednik Tito v drugi polovici oktobra, (to je verjetno po vrnitvi iz Irana in Indije) obiskal Kairo. Isti list nadalje trdi ,da je predsednik Tito povabil predsednika Sadata na obisk v Jugoslavijo in da bo Sadat verjetno v novembru obiskal Jugoslavijo. potovanju, je sam Kissinger povedal, da to ne bo mogoče. Etiopski cesar danes v Pekingu PEKING, 5. — Jutri bo prispel na uradni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko etiopski cesar Haile Selasie, ki se bo zadržal na Kitajskem šest dni. Med Kitajsko in Etiopijo so bili obnovljeni diplomatski stiki novembra 1970. leta. Etiopija je glasovala za vključitev Ljudske republike Kitajske v OZN od 1965 dalje. Obisk etiopskega cesarja dokazuje obnovljeno zanimanje Kitajske za A-friko ter posebne odnose, ki jih Peking vzdržuje z neuvrščenimi državami. V Pekingu bodo etiopskega cesarja sprejeli izredno slovesno. V’ tej zvezi opazovalci ugibajo, ali se bo sestal tudi z Maocetungom. SPOROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA Upravne volitve odložene na pomlad Uradno opravičilo govori, da manjše občine ne zmorejo istočasno opraviti volitev in popisa prebivalstva RIM, 5. — Agencija ANSA poroča, da so »v krogih notranjega ministrstva potrdili, da bodo odložili na spomlad upravne volitve, ki bi morale biti to jesen, ker volitve sovpadajo s splošnim popisom prebivalstva. V večini občin, v katerih bi morale biti volitve, namreč občinske uprave niso sposobne, da istočasno opravijo delo v zvezi s popisom in volitvami.* V poslanski zbornici pa je podtajnik Sarti odgovoril na zahtevo misinskega poslanca De Marzia, da je vlada v ponedeljek pripravljena odgovoriti na številna vprašanja in resolucije v zvezi z odložitvijo upravnih volitev. Novembra bi se moralo voliti' v 367 občinah, od katerih jih je 244 z manj kot 5000 prebivalci in za katere se trdi, da njih občinski u-radd niso sposobni opraviti istočasno dvojne operacije. Med vsemi temi občinami sta samo Trst in Novara glavni mesti pokrajin, večje in pomembnejše mesto pa je samo Trst. Kot smo že večkrat napisali v tržaški kroniki in kot tudi izhaja iz stališč raznih strank, v ozadju odložitev volitev ni samo tehnično vprašanje, temveč gre tudi za politične razloge, ker ni mogoče predvideti, kakšni bodo premiki glasov ter še zlasti, ker bodo decembra volitve predsednika republike. V četrtek seja direkcije PSDI in CK PSI RIM, 5. — V četrtek se sestane direkcija PSDI, ki bo obravnavala politični položaj in je zelo verjetno, da bo sestanek trajal tudi v petek. Obravnavali bodo tudi vpisovanje v stranko in določila o sklicanju izrednih kongresov. V četrtek se sestane poleg tega tudi centralni komite PSI in je predvideno, da bo zasedanje trajalo tri dni. TISKOVNA KONFERENCA MINISTRA GIOHTTIJA Priprave za novi petletni načrt Resolucija predstavnikov dežel o sodelovanju pri sestavi in izvajanju načrta BEOGRAD, 5. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča bo predsednik ministrskega sveta Poljske Pjotr Jaroszjevicz v drugi polovici oktobra uradno obiskal Jugoslavijo. RIM, 5. — Minister za proračun in za načrtovanje Giolitti je danes umestil sedem komisij za sestavo novega petletnega gospodarskega načrta. Minister je dejal, da so zaključili prvo razdobje priprav in da so pričeli drugo. Komisije bodo izdelale poročila, ki bodo služila za izdelavo načrta, ki ga bodo predložili vladi in parlamentu. Minister je še posebej opozoril na poročilo, ki so ga že predložili vladi ter na osnovno načelo, ki je v tem poročilu podčrtano. Gre za oceno politike visoke zaposlitve, stalnih cen in izvajanja reform, ki lahko edina na resen, odgovoren in stvarni način zadosti upravičenim pričakovanjem delavcev. Na ta način se prepreči, da se zvišanje plač v resnici ne izigra z naraščanjem cen, in da ne pride do zmanjšanja zaposlitve. Prav tako ni mogoče misliti, da bi zavrli potrošnjo in da bi na ta način lahko uravnovesili gospodarstvo. Manjša potrošnja ne pomeni znižanja proizvodnih stroškov, temveč kronično gospodarsko krizo in brezposelnost. Giolitti je nato govoril o važnosti investicij ter o tem, da bo BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Kairo glavno mesto Arabske zveze Izrael pripravlja jedrski arzenal? «New York Times» piše, da Izraelci gradijo raketo na dve stopnji, ki lahko nosi jedrsko konico KAIRO, 5. — Predsedniki Arebtke zveze Sadat, Gedafi in Aiad so danes nadaljevali pogovore in obravnavali predvsem vprašanja spopada z Izraelom ter posledice spora med jordansko vlado in palestinskimi odporniškim gibanjem. Hkrati pa se nadaljujejo tudi pogovori med načelniki glavnih poveljstev Egipta, Sirije in Libije o vojaških vprašanjih na Bližnjem vzhodu. Po današnjih pogovorih je egiptovski podpredsednik Šafej izjavil, da so trije državni glavarji govo- rili o vojaških in političnih vprašanjih, ter da so proučili tudi notranji položaj v posameznih članicah zveze. Na današnjem srečanju so trije predsedniki določili Kairo za iz poročil ameriške in drugih ob veščevalnih služb. «New York Ti mes* piše, da Izraelci proizvaja jo od 3 do 6 raKet »Gerico* na mesec in da so ti stroški prtviso ki za nosilno raketo s konveocio nalnim razstrelivom. Newyoršxi El Sadat ■IIIIIIIIIII.mi..............................................imun ODLOČILNI BOJI MED «RDEČIMh IN «PLAVIMI» Predsednik SFRJ Tito prisostvoval poteku vojaških manevrov ob Kolpi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Danes zjutraj je na manevrskem področju prišlo do težkih odločilnih bojev med napa dalci in branilci. Sovražnik .je na celi svoji fronti pričel z močnimi napadi na Kolpi in Korani. Sovražnim oklopnim motoriziranim enotam je uspelo po močnem topniškem ognju in letalskih napadih ob zaščiti letalstva namesto mostu na Kolpi, ki so ga »rdeči* po svojem umiku porušili, postaviti v dobri pol uri pontonski most. preko katerega so na hrvaško stran Kolpe pričele vdirati močne oklepne motorizirane enote v smeri proti Bosdljevu in Ogulinu. Da bi čim prej razbili o-brambo »rdečih* na drugi strani Kolpe, je sovražnik s helikopterji izkrcal za hrbtom branilcev pri Bo siljevu cel bataljon pehote, ki ie olajšala predor oklepnih klinov v smeri Bosiljeva. Operativne enote »rdečih* in enote teritorialne obrambe na tem področju so takoi stopile v borbo z napadalci Istočasno so na srednjem delu fronte v smeri Karlovac - Slun - Bihač tri motorizirane oklopne brigade »pla-vih* pod močnim topniškim ogniem s pomočjo letalstva prekoračile reko Korano. Namen sovražnika je. da v trikotu Vinica - Karlovac - Slun razbije enote branilcev in prodre v Bihač. Na tem področju so enote elitne 25. oklopne brigade napadalcev naletele na nepričakovan odpor »rdečih*, ki s postavi ianiem novih min na mesto odstranjenih stalno o-virajo prodiranje tankov. Današnjo borbo ie iz svoje opazovalnice na področju Vinice ob Kolpi opazoval vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito. Na opazovalnici so bili poleg Tita tudi naivišji državni voiaški in nar-tijski voditelji in obrambni minister Pristal na mimo rešitev: določiti Zambije. Iz posebne opazovalnice so borbam sledili tudi tun vojaški atašeji, akreditirani v Beogradu. B. B. Janko Smole o svetovni denarni krizi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5 Zvezni tajnik za finance Janko Smole se je nocoj vrnil iz Washingtona, kjer se je na čelu jugoslovanske delegacije udeležil letne skupščine svetovne banke in mednarodnega monetarnega sklada. Po izjavi Smo leta je bilo na skupščini zavzeto enotno stališče, da se problemi svetovnega monetarnega sistema lahko rešijo samo z nadaljnjim razvojem mednarodnega sodelovanja in mednarodnih finančnih ustanov. To je posebnega pomena, ker se s tem daje možnost za širšo udeležbo pri reševanju svetovne monetarne krize. Na letni skupščini svetovne banke in monetarnega sklada, je dejal Smole, niso bili doseženi konkretni rezultati, ker je rešitev sedanje krize dolgotrajen proces. Toda doseženo je bilo načelno so glasje, da je za rešitev monetar ne krize potrebno mednarodno sodelovanje in da mora biti v bodoče monetarna politika odvisna od takih finančnih mednarodnih orga nizacij kot je monetarni sklad, ne pa od dolarja, oziroma od politi ke ene države. Po izjavi Smoleta se jugoslovan ska delegacija med bivanjem v Washingtonu imela več sestankov i zastopniki ameriške vlade, z a- meriškimi bančnimi in finančnimi krogi in z zastopniki raznih mednarodnih finančnih ustanov. V vseh teh razgovorih je prišla do izrn za želja po razširitvi stikov in sodelovanja z Jugoslavijo. V razgovorih z zastopniki ameriške vla de je bilo obravnavano tudi vpra šanje vpliva povečanja ameriške 10-odstotne uvozne pristojbine in je bilo ugotovljeno, da so potrebni obojestranski napori, da bi u-blažili posledice tega ameriškega ukrepa. B. BOŽIČ glavno mesto arabske zveze, ki' dnevnik ugotavlja, da čeprav je bo imela svoj sedež v nekem biv- i Izrael že večkrat izjavil, da ne šem hotelu, kjer je bil svoj čas tudi bc prvi unorabljal jedrskega „rož sedež vlade propadle zveze medija na Bližnjem vzhodu, ima danes Egiptom in Sirijo. 1 vendar vse možnosti, da hitre iz- Medtem pa so danes v Izraelu I deluie iedrsko orožie-zelo kritično ocenili predloge, kil Tudi ameriški vojaški izvedene tom 500 kilometrov. Isti izvedenci poudarjajo, da izraelska vlada pripravlja sedaj svoj jedrski arze nal, ki naj bi ga uporabljala v vojaške namene, češ da se ne more več zanest; na ZDA, K' za radi svojih previdnih pobud, da bi ne spodbujale oboroževalne tekme, lahko »kompromitirajo«, uspeh političnega kompromisa na Bližnjem vzhodu. jih je Rogers dal v včerajšnjem govoru v združenih narodih o re sitvi spora na Bližnjem vznodu čeprav izraelska vlada še ni u-radno odgovorila na Rogersov» predloge zlasti o pogojih za odprtje Sueškega prekopa, v izrael skih političnih krogih in časnikih pa napovedujejo, da tudi sedanji ameriški »načrt* ne bo imel uspe na. Izraelski časniki ugotavljajo, da je včerajšnji Rogersov govor, korak nazaj od prejšnjega ameriškega stališča do vprašanja na Bliž njem vzhodu in v izključno korist egiptovskih zahtev. Skoraj vsi čas niki ugotavljajo, da je Izrael kljub vsemu še vedno sposoben vzdržati vsem pritiskom od zunaj Zanimivo je, da je «New Yorx Times* takoj po včerajšnjem Ro-gersovem govoru v združenih narodih in sestanku, ki ga je ime! z izraelskim zunanjim ministrom Aba Ebanom, objavil danes članek, da Izrael gradi raketo na dve stopnji, ki lahko nosi jedrsko konico težko od 450 do 700 kilogramov, Newyorški časnik ugotav lja, da ima nova raketa, ki j( imenujejo »Gerico* domet 500 ki lometrov in trdi, da je to iz vede ugotavljajo, da Izrael razp-lag sedaj z lastnimi raketami, iti lahko nosijo jedrske konice, i dome- V Amanu so v nedeljo obesili dve osebi, obtoženi, da sta sabotirali naftovod v Jordaniji. Proces proti dvema ie bil tajni in so na njem ugotovili, kot poudarjalo v a-manskih sodnih krogih, da sta obsojenca poškodovala naftovod, ki ga upravlja ameriško - saudska družba in ki povezu.ie Saudovo Arabijo z Libanonom skozi Jordanijo in Sirijo. Obsojenca naj bi razstrelila nafto vod 9. julija. ................. ZARADI AMERIŠKE PROTEKCIONISTIČNE POLITIKE 150-180.000 delovnih mest manj v Italiji Zaskrbljujoče ugotovitve stalnega odbora za zaposlitev EGS BRUSELJ, 5. — Minister Donat Cattin je na seji stalnega odbora za zaposlitev ugotovil, da bo Italija izgubila zaradi ameriških ukrepov 150-180.000 delovnih mest in da bodo torej protekcionistični ukrepi zelo resno prizadeli italijansko gospodarstvo. Donat Cattin je predsednik po vrstnem redu današnjega tretjega zasedanja stalnega odbora za zaposlitev, ki je pri EGS in v katerem so predstavniki šestih vlad, organizmov skupnosti ter sindikatov delavcev in de- tiiiiimiiimtiMiniiiiMimiiiimimiiitiimiiimiiiiiiuiimiiiiiifiiuiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHtiiimiiiiiiiiiiiiiiniiniiiimimii Zahodnonemški demokristjani proti Brandtovi «ostpolitik» DUSSELDORF, 5. — Novi predsednik zahodnonemške demokristjan-ske stranke (CDU) Barzel je danes v zaključnem govoru na kongresu stranke ostro napadel Brand-tovo vlado in izjavil, da se bodo demokristjani »neizprosno* borili proti njej do »končne zmage*. Izrazil je prepričanje, da njegova stranka lahko doseže absolutno večino na prihodnjih političnih volitvah leta 1973. Barzel je še posebno napadel politiko socialdemokratske - liberalne vlade do Vzhoda in poudaril, da »ostpolitik* predstavlja ločitev od Zahoda in ustvarjanje vezi z Vzhodom. Menil je, da politika, ki šibi atlantsko zvezo ki se neodvisno razvija ne glede na skupne pobude Zahoda, podcenjuje vprašanje udeležbe pri stroških za vzdrževanje ameriških čet v Zahodni Nemčiji in stremi k uresničitvi moskovskega načrta za sklicanje evropske konference o varnosti, ki jo demokristjani odklanjajo. Barzel je zavrnil tudi Brandtovo politiko do Vzhodne Nemčije in naglasil, da je treba glede tega vprašanja doseči predvsem boljše pogoje vsega nemškega naroda in mu omogočiti »pravico do samoodločbe*. Nato je novi predsednik CDU o pozori 1 vlado, naj ne predloži parlamentu ratifikacijo podpisanih pogodb z Moskvo in Varšavo. Poudaril je: »Obe zbornici bosta pred log zavrnili in nova vlada se bo morala nato potrpežljivo in odločno zavzeti, da ustvari potrebne pogoje za uresničitev resnične ureditve odnosov, popuščanja napetosti in resničnega miru.* Kancler Brandt pa je danes ob sprejemu trinajstih veleposlanikov v Bonnu izjavil, da njegova vlada namerava z uspehom nadaljevati z napori' za zbliževanje z Vzhodom v popolnem soglasju z državami članicami atlantske zveze. Na sprejemu je bil tudi novi sovjetski veleposlanik Valentin Falin. Brandt je dejal: »Mi dobro vemo, da bi Zvezna republika Nemčija, ki ne bi uživala zaupanja na Vzhrdu, po- lodajalcev. Med razpravo so ugotovili, da bodo ameriški ukrepi na splošno znižali zaposlitev v državah skupnosti za 1 odstotek. Minister Donat Cattin je predlagal, da skupnost uvede ustrezne ukrepe v korist industrijskih podjetij, ki so bila najresneje prizadeta ter je treba zu ta podjetja uvesti ukrepe za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Poleg tega so obravnavali intervencije evropskega socialnega fonda, ki bo prihodnje leto razpolagal s sto milijoni dolarjev in ki naj postane sredstvo za učinkovito socialno politiko. Sindikati menijo, da je 100 mi lijonov premalo in da bi moral sklad razpolagati z 250 milijoni dolarjev. Danes so sprejeli na znanje tudi italijanski memorandum o politiki zaposlitve v skupnosti, o čemer pa bodo razpravljali na nalašč za to sklicanem zasedanju. Sovjetski odposlanec na Japonskem TOKIO, 5. — Posebni odposlanec sovjetskega zunanjega ministra Sej-mon Carapkin ie danes prispel na petdnevni obisk, med katerim se bo razgovarjal z japonskim zunanjim ministrom ter z drugimi funkcionar ji ministrstva. RIM, 5. — Sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL so danes končala skupno izdelavo resolucije o gospodarskem položaju in bodo dokončno stala ovira za miroljubne napore dcgotovljeno resolucijo objavili šele Zahoda,* jutri. CIPE razpravljala o novih investicijah glede javnih del, kmetijstva in Juga. Minister je bil zelo odločen, ko je govoril o možnemu odloga uveljavitve IVA ter je dejal, da bo vlada tudi v takem primeru pravočasno uvedla povratek IGE na investicije. Na vprašanje novinarjev je minister Giolitti dejal, da se je vlada obvezala, da bo posredovala neposredne stike med sindikati in delodajalci in da obstaja tudi možnost tristranskih razgovorov vlada - sindikati - delodajalci za sestavo drugega petletnega načrta. Glede pristojnosti države in dežel, pa je minister mnenja, da je treba predati deželam pristojnost, tako da se bodo lahko vključile v politiko programiranja in to ne samo na strogo birokratski osnovi. O gospodarskem programiranju so danes razpravljali predsedniki deželnih svetov in odborniki vseh italijanskih detel, ki so se zbrali \ Firencah. Uvodno poročilo je imel predsednik Toskane odv. La-gorio, ki je razpravljal o pripravah za programiranje. Po daljši debati so odobrili resolucijo, v kateri govore o sodelovanju dežel pri vsedržavnemu programiranju in pri izdelavi preliminarnega dokumenta. ki ga je predstavil minister za proračun in načrtovanje. V tej zvezi so dežele ponovno pod- črtale, da žele tesno sodelovat; pri sestavi načrta ter pri izvajanju, tako da bo lahko načrt »užival zaupanje po razočaranju c prvim petletnim načrtom*. Dežele ne smejo biti samo pozvane na posvetovanje, temveč morajo aktivno sodelovati pri procesu programiranja od takrat, ko se ustvarjajo osnovne smerice, pa vse do iz- vajanj. Zaradi tega pa morajo dežele razpolagati z vsemi sredstvi ir- z vsemi rf-istojnostmi, ki jih predvideva ustava. Zaradi tega se dežele pritožujejo nad dekreti vlade, ki so bili napravljeni v restriktivnem duhu. Našo deželo s posebnim statutom Furlani jo-J ulijsko krajino je zastopal odbornik Stopper, ki je dejal, da je dežela Furlanija-Ju-lijska krajina že izročila svoj kritični prispevek priliminamemu dokumentu. Ugotovil je tudi, da je treba bolje izdelati poglavje o za poslitvi, ter da je nujno tesnejše sodelovanje med deželami za politiko plana, ki mora izhajat; iz enotnega pogleda na razvoj vse države. V senatu so danes pričeli razpravljati o zakonskem predlogu, ki se nanaša na usposoblje.iostue izpite za šolnike srednjih šol tor za vključitev šolnikov v orgaru-ke. Zakonski predlog je zelo zapleten in skušajo z njim delno u-rediti položaj šolnikov v Italiji. V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o davčni reformi. Jutri bo govoril minister Preti, nato pa bodo na dnevnem redu številni popravki. Vlada želi, da bi prišlo do dokončnega glasovanja v četrtek ali petek, opozicija pa skuša spremeniti besedilo, zakona kar bi pomenilo, da bi o njem morali ponovno razpravljati v senatu. Jutri bo v senatu minister Giolitti govoril o gospodarsko - finančnem položaju, zakladni minister Ferrari - Aggradi pa o proračunu za prihodnje leto. Kongres britanskih laburistov LONDON, 5. — V Brigbtonu se nadaljuje kongres britanskih laburistov. Danes je govoril voditelj stranke Wilson, ki je ostro napadel Heathovo konservativno vlado, da ni sposobna voditi politike v korist države. Wilson je dejal, da je Heath s hladno in premišljeno politiko povzročil v Veliki Britaniji veliko brezposelnost. Obsodil je sedanjo vlado, da je odgovorna za poslabšanje gospodarskega in socialnega stanja. Poleg tega je dejal, da so pogoji, ki jih je Heatho-va vlada sprejela za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, nesprejemljivi' in žaljivi, ter da jih zato laburisti odločno odklanjajo. Kosigin v Alžiru ALŽIR, 5. — Predsednik sovje ske vlade Kosigin, ki ie včeraj pr spel na uradni obisk, je danes d poldne pričel politične razgovore predsednikom Boumedienom. S vjetskega predsednika spremlja št vilna delegacija in med drugim p močnik zunanjega ministra K ozire’ Menijo, da sta predsednika razpre' Hala predvsem o utrditvi dvostrai skih gospodarskih odnosov, nato d o svetovnih vprašanjih ter še zli sti o položaju na Sredozemlju. Po opoldanskem premoru so i ob 17. uri razgovori nadaljeval zvečer -s je Boumedien priredil vi čerjo na čast sovjetskega gosta. TRŽAŠKI DNEVNIK PO URADNEM SPOROČILU NOTRANJEGA MINISTRSTVA Protest socialistov in komunistov zaradi odložitve jesenskih volitev Vest iz Rima ni bila nepričakovana - PSI se ne boji volitev - KPI obtožuje vlado, da se hoče izogniti sodbi volivcev - Obveznosti ob ljudskem štetju samo izgovor Vest, da so v krogih notranjega ti premiku na desno v volilnih izi- ministrstva v Romu tudi uradno potrdili odložitev novembrskih občinskih volitev, ni bila nepričakovana. Nasprotno, o tem se je šušljalo že dalj časa, zadnje tedne pa je tisk odkrito pisal o tem in zabeležil med drugim nasprotovanja vseh tržaških strank takemu ukrepu. Kot znano utemeljujejo odložitev v notranjem ministrstvu z nujnimi opravili občinskih uradov med ljudskim štetjem. Vendar bi ta izgovor veljal le za manjše občine, vsekakor ne za Trst, kjer deluje že dalj časa elektronski elaborator, ki v kratkem času lahko uredi vse podatke o volilnih upravičencih. Kakorkoli že, volitev ne bo. Predvsem pa jih ne bo v Trstu, ki je — poleg znatno mainjše Novare — edino večje italijansko mesto, kjer bi glasovali neposredno pred volitvami predsednika republike. Ni slučaj, torej, če smo skušali zabeležiti, v tržaških političnih krogih komentarje ali pripombe k temu, kot rečeno, pričakovanemu ukrepu. V veliki večini primerov so nam predstavniki strank potrdili že objavljena stališča, niso pa hoteli dodati nič novega. Z daljšim uradnim sporočilom se je oglasilo samo tajništvo tržaške KPI, medtem ko so v krogih socialistične stranke ocenili odložitev kot «nepotrebno» in »škodljivo*. Socialisti menijo, da bi na volitvah samo pridobili in se jih torej ne boje. Tiskovno sporočilo KPI pa poudarja odločno nasprotovanje temu ukrepu, ker meni, da krši ustavne pravice volivcev. Glede razlogov, s katerimi utemeljujejo odložitev volitev, pa tajništvo KPI poudarja, da so nezadostni in le »kritje* resničnih namenov. «Res pa je, da se KD in vlada bojita sodbe volivcev spričo očitnih napak levosredinske politike do tržaškega mesta in škode, ki jo je prizadejala.* Tajništvo KPI polemizira tudi s trditvami, da se KD skuša izogni- dih, ali celo porasta MSI, kot na Siciliji. «Res je», se zaključuje sporočilo, «da je tudi množična udeležba na protifašističnem shodu v nedeljo, ko so bili fašisti v mestu osamljeni, jasen dokaz, da spadajo sugestije skrajne desnice med staro šaro in da se vsaka nevarnost s te strani lahko odločno zavrne s protifašistično mobilizacijo; vsekakor pa ne mimo zakonskih dolžnosti.* Jesensko zasedanje pokrajinskega sveta V ponedeljek, 11. t. m. ob 18.30, se bo začelo jesensko zasedanje po- uiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiniiiiiiiiiiuinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiimiiniitiiim krajinskega sveta. Na dnevnem redu so odobritev raznih upravnih sklepov deželnega odbora, resolucije o ustanovi OMNI in o ukrepih proti okuževanju vode in okolja, imenovanje predstavnikov pokrajine v deželnem upravnem odboru, v u-stanovi za tržaški velesejem, v konzorciju za suhi dok. sprejem ostavke, ki jo ie podal deželni svetovalec dr. Arduino Colombo ter odobritev nuinih skl eno v pokrajinskega odbora. Med te sklepe spadajo gradnja nove seine dvorane. prisDe-vek konzorciju za kraški vodovod, dobava živil za psihiatrično bolnišnico. sporazum glede ekonomske u-reditve stania osebja v umobolnici, izredni prispevki osnovnim šolam, popravila in ureditev pokrajinskih cest itd. POBUDA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE 4500 knjig za slovenske organizacije v zamejstvu Knjige je podarilo 19 slovenskih založb V ponedeljek dopoldne je na se- kulturni delavci, med njimi pred-dežu Gospodarske zbornice Slove | steblik Slovenske akademije zna-nije v Ljubljani 19 slovenskih za-1 VWmar ložb podarilo 4.500 knjig za slo- venske kuiturno-prosvetne organizacije, krožke, dijaške domove in zavode v zamejstvu. Na srečanju ob tej priložnosti so se zbrali predstavniki kultumo-prosvetnih organizacij in ustanov ter vzgojnih zavodov iz Trsta, Gorice, Beneške Slovenije in Koroške. O pomenu te kulturne akcije je govoril Tone Glavan, predstavnik odbora za založništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, (J.ilje Jaro Dolar, podpredsednik Društva književnikov in podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar. Srečanja so se udeležili tudi ugledni laaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinuituiiiiiniiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiimuuuuuimiiii VČERAJ POPOLDNE NA GLAVNEM KOLODVORU Tragična smrt Beograjčana po padcu z vlaka na peron Njegovo truplo so zvečer odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice Sinoči so 10 minut po 19. uri pripeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice truplo 37-letnega jugoslo- vanskega državljana Milana Smi-troviča iz Grmečke ulice 34 v Beogradu, ki je ob 16.45 na tržaški železniški postaji podlegel hudi lobanjski poškodbi. Agenti železniške policije so nemudoma uvedli preiskavo, ki pa, po izjavi dežurnega podčastnika do sedaj še ni dovolj jasno osvetlila tragični dogodek. Dejstvo je, da je Smitrovič padel s premikajočega se vlaka, ki je ob tisti uri odpeljal s tržaškega kolodvora proti Vidmu. Padca ni nihče videl, a ko so ljudje in agent; policije opazili negibno truplo na tleh, so ponesrečencu takoj priskočili na pomoč. Žal mu po ugotovitvah zdravnika Rdečega križa, niso mogli več pomagati, ker je Smitrovič umrl zaradi prebitja lobanje. Do sedaj še ni‘točno znano, če gre za nesrečo ali samomor. Domnevajo, da gre za nesrečo, vendar še niso ugotovili, če je Beograjčan vstopal ali izstopal iz vlaka, ki se je že začel premikati proti Barkovljam. Po zadnjic izsledkih preiskave kaže, da se je Beograjčan zavedel, da je zgre šil vlak. Skočil je z vagona, pri čemer je izgubil ravnotežje in pa del na tlak, kjer je mrtev obležal. Prihodnje leto dnevna proga Trst-Split? Včeraj so se v Zagrebu sestal! predstavniki italijanske letalske družbe ATI in hrvatske družbe Panadnia, ki so se razgovarjali o vprašanjih letalskih zvez med Furlanijo - Julijsko krajino, Hrvatsko in Dalmacijo. Predstavniki obeh družb so izrazili1 zadovoljstvo nad uspehom proge Ronke - Split in so sklenili vzpostaviti od prihodnje pomladi dalje stalno dnevno progo Zagreb - Trst - Reka - Split - Zagreb. V prihodnosti bi to progo lahko podaljšali do Sarajeva in celo z dnevnimi poleti' do Beograda. nost; in umetnosti Josip Vidmar, Črtomir Kolenc, profesorja Zorna-da in Stane Mihelič, ki sta se zavzela, kot je v svojem govoru omenil predstavnik odbora za za ložništvo, da je akcija dobro uspela. Na kraju je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese povabil zamejske goste na kosilo in je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, da je to prva tovrstna akcija namenjena Slovencem v zamejstvu neglede na politično opredelitev ali nazorsko pripadnost. Povedati je treba tudi, da so za to akcijo, ki jo je sprožil Marcelo Rožanc, predsednik odbora za založništvo pri Gospodarski zbornici, vse založbe pokazale veliko uvidevnost. Kras, arbanizacija, okuženje okolja Predavanje, film in razstava v Križu Jutri, 7. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Križu predaval arh. dr. Luciano Semerani na temo »Urbanistični problemi podeželja*. Sledila bosta diskusija in predvajanje barvnega filma »Kras in njegove naravne lepote*. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli razstavo na temo »Okuženje okolja in kmetijstvo*. Predavanje in razstavo prireja Vsedržavna zveza zadrug m vzajemnih blagajn v sodelovanju s Kmečko zvezo in Kmetijsko zadrugo. TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV SG V KULTURNEM DOMU Z novim repertoarjem in starimi skrbmi stopa Slovensko gledališče v novo sezono V preteklih dneh Je obiskal Glasbeno matico generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž. Sprejela sta ga predsednik Dušan Hreščak in ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar. Generalni konzul se je z odborom in profesorji glasbene šole v prijetnem tovariškem razgovoru seznanil s problemi ustanove. Izrazil Je zadovoljstvo in priznanje delu Glasbene matice, ki je izraz vsestranske požrtvovalnosti njenih sodelavcev ter ji ob zaključku zaželel nadaljnjih uspehov Vprašanje publicizacije ministru Matteottiju v Slovensko gledališče v Trstu vstopa v svojo novo sezono 1971-72 z repertoarjem, ki odraža ne le ista vodilna načela kot lanski in prejšnji, temveč tudi stremljenja, ki odražajo umetniško vitalnost naše gledališke hiše. Obenem pa vstopa v novo sezono tudi v položaju, ki je vse prej kot dokončno urejen, čeprav se je zdelo, da je njegova publicizarija že gotova stvar. Tako nekako bi bilo mogoče strniti besede predsednika upravnega sveta SG prof. Josipa Tavčarja in dramaturga Miroslava Košute na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo SG sklicalo v prostorih Kulumega doma, da predstavi predstavnikom tiska in radia repertoar za nastopajočo sezono. Vprašanje publicizacije našega gledališča je po besedah prof. Tavčarja še vedno samo v prvi fazi in se rešitev vprašanja bistveno ni premaknila naprej, čeprav se po zadnji intervenciji vodstva SG v Rimu pri pristojnem ministrstvu obetajo neke razjasnitve. Svoj del obveznosti za publicizaciio so izpolnile pokrajina, občina in dežela Furlanija-Julijska krajina in prof. Tavčar ie glede tega izrazil svoie zadovoljstvo. Ni pa svojih obveznosti izpolnilo ministrstvo za prireditve v Rimu, ki še vedno ni imenovalo svojega predstavnika v nadzorni odbor SG v skladu z normami za Stalna gledališča, ki tudi predvidevajo s strani ministrstva kritie 60 odst. podpore, če se uresničijo podpore krajevnih ustanov. Te so se sicer u-resničile. ministrstvo pa ie ostalo pri. svojih 5 do 6 milijonih, ko bi njegova podpora morala znašati o-krog 45 milijonov lir. Kot je dejal prof. Tavčar je intervencija predstavnikov SG najprej pri vsedržavnem tajniku PSDI Ferriju (po posredovanju tržaškega vodstva stranke) in preko njega pri socialdemokratskem ministru Matteotti ju bila v toliko uspešna, da .je minister na očitke o neizpolnjenih obveznostih, potem ko je po jasnil, da sp sredstva ministrstva za podpiranje stalnih gledališč v višini 1 milijarde 200 milijonov lir izčrpana in da bo problem SG treba reševati s pomočjo predsedstva vlade in zunanjega ministrstva, v okviru prehodne faze obljubil na šemu gledališču 20 milijonov lir v teku enega meseca ter da bo v roku enega tedna imenoval predstavnika svojega ministrstva v nadzorni odbor SG. Ta teden je medtem že potekel. Očitno je. je dejal prof. Tavčar da bo treba vprašanje publiciza ci.je reševati v dveh smereh: za časni in dokončni v okviru Dre ureditve stalnih gledališč v Italiji, pa tudi tu perspektive za SG niso najboljše spričo verjetnosti, da se danjega števila sedmih stalnih gledališč v Italiji najbrž ne bodo do večali in da bo SG moralo najti v tem primeru ureditev svojega Položaja nekje drugje. Kje, to ostaja seveda odprto vprašanje. Prof. Tavčar se je potem na kratko zadržal pri splošni krizi gledališč ne le v Italiji, temveč tudi v Sloveniji. Jugoslaviji in po vsej Evropi, krizi, ki ie očitno posledica iskanje vloge gledališča v spremenjenih socialnih razmerah družbe in kulture na splošno. V tei zvezi je povedal nekaj svojih misli o ljudskosti gledališča, o čemer se sedaj toliko govori, nato pa prešel na samo obrazložitev repertoarja, pri katerem ie bilo treba upošte vati tako vodilne smernice repertoarne politike SG kot izkušnje iz pretekle in prejšnjih sezon, kar vse je mogoče povzeti takole: 1. Heterogenost našega občinstva, ki je edinstvena v Evropi; 2. Vloga kulturnega mostu in torej vključitev vsa.i enega dela iz italijanske gledališke literature: 3. Razvijanje igralskega sloga, ki naj bi bil naš, primorski, in ki naj hi kot tak pomenil doprinos k nekemu slovenskemu igralskemu slogu. 4. Finančni razlogi in specifičnost ansambla SG. Sinteza vseh treh smernic in izkušenj in repertoar, ki je pred nami, ki odraža maksimalen napor, kako še bolj navezati na gledališče tisto publiko, ki v gledališče že prihaja, in kako pritegniti še vso tisto, ki doslej iz različnih razlogov še ni našla stika z gledališčem. Na kratko: abonenti bodo v sezo- ie vedno le v prvi fazi - Ponovno posredovanje pri Rimu . 7 del v abonmaju in 16 izven abonmaja ni 1971/72 deležni sedmih predstav, pet v izvedbi SG ter dvoje gostovanj Drame SNG in Mestnega gledališča iz Ljubljane. Izven abonmaja sta za «Ljudski oder* predvideni dve predstavi, za «Mali o-der* tri predstave, za otroke dve predstavi, gostovanj iz Slovenije in Jugoslavije pa je predvidenih devet, pri čeimer bomo imeli v Trstu v gosteh prav vsa slovenska poklicna gledališča, pa še Atelje 212, Jug. narodno pozorište in Jug. dramsko pozorište iz Beograda ter Gavellovo gledališče in Komedijo iz Zagreba. Podrobnosti1 tako o abonmajskem kot izvenabonmajskem repertoarju ter še o drugih obveznostih, ki si jih je v okvir svojega poslanstva naložilo naše gledališče, bomo objavili jutri. Vsekakor pa naj zapišemo, da so z repertoarjem za sezono, kd se bo začela v petek s Občina in občinska podporna ustanova Devina - Nabrežine se toplo zahvaljujeta Nj, vis. knezu Torre e Tasso v Devinu za pobudo, ki jo je sprožil in uresničil 31. avgusta 1971 v Devinskem gradu v korist u-božnih družin. Dejanje smo zelo cenili in temu primemo vrednotili. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Anna Proclemer V Politeama Rossetti bodo od jutri dalje na sporedu pod skupnim naslovom »Ta tako krhka, tako brezupna ljubezen*, trije teksti z Anno Proclemer: »Ritratto di Madonna* Tennesseeja Williamsa, «11 piacere de-gli adii* Julesa Renarda in »La voce umana* Jeana Cocteauja. Za predstave, ki so izven abonmaja, veljajo za abonente na sezono Teatra Stabile znanti popusti. Režija Davide Monte-murri, scene in kostumi Carlo Tom-masi. Vstopnice so v prodaji v centralni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 38547), VERDI Trije nastopi »Beriozke* »Beriozka*. uradni balet ljudskih plesov SZ, ki je že nastopil pred leti v našem mestu, bo v petek spet gost gledališča Verdi. Predvidene so tri predstave: v petek in v soboto ob 21. uri ter v nedeljo popoldne ob 16. uri. Ansambel je v nad 20 letih svoje dejavnosti nastopil že po vsem svetu in žel navdušena priznanja. Zaslug za to pa nimajo samo plesalci in predvsem plesalke, saj je ansambel pretežno ženski, temveč tudi izredna koreografinja Nadežda Nadeždina, ki vodi ansambel že od njegove ustanovitve. Na programu tržaških nastopov baleta je 18 točk. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za vse tri predstave. AVDITORIJ »Teatro oggi» Jutri se v Avditoriju začnejo predstave v okviru cikla »Teatro oggi* z delom «Mahayana Trans in happiness*. Začetek ob 21. uri. Izvajajo mladi iz skupine Andra Cecovinija. Sledila bo prva predstava iz inozemstva v izvirnem jeziku z nastopom dunajske skupine »Die Komoedianten* z igro «Wir spielen Frieden*. premiero Brechtove drame »Bobni v noči*, dani vsi pogoji’, da se ponovi, če ne celo preseže (kar bi bilo vsekakor želeti) rekord minule sezone, v kateri si je 160 predstav SG ogledalo skoraj 50.000 gledalcev s poprečjem preko 300 gledalcev na predstavo. j.k. Drevi seja obč. sveta v Miljah Drevi bo v Miljah izredna seja občinskega sveta, ki bo med drugim razpravljal o imenovanju treh predstavnikov občine v občinskem odboru ustanove ONAIRC, o predujmu občinskemu podjetju AC-NA za kritje primanjkljaja 1969, o občinskem obračunu za leto 1970, o posebni dopolnilni dokladi občinskim uslužbencem itd. OBČINA TRST Xn. oddelek — Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba Prot. št. XII./R.N.T.P.S.-560/l-71 OBVESTILO Varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrena z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/URB z dne 16.12.1969 na področju Rocol - Ul. Bolaffio, sprejeta s sklepom občinskega odbora št. 1911 z dne 4. avgusta 1971 v smislu člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona št. 148 z dne 4.2.1915. Deponirana v občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo vsakdo ogleda. ŽUPAN upoštevajoč prošnjo tržaške občinske uprave, ki je bila dne 11. septembra 1971 predložena predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante o splošnem občinskem regulacijskem načrtu v kraju Rocol - Ul. Bolaffio, sprejete s strani občinskega odbora na osnovi oblasti občinskega sveta v smislu člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona št. 148 z dne 4.2.1915 na dan 8. avgusta 1971 s sklepom št. 1911; v smislu in na osnovi člena 9 zakona št. 1150-Urbanistika z dne 17.8.1942. spremenjenega in dopolnjenega z zakonom št. 765 z dne 6.8.1967 sporoča 1. da bo za 30 dni zaporedoma ih sicer začenši s 5. oktobrom 1971 pa do 4. novembra 1971 omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu pri Oddelku XII. — Javna dela — Prehod Costanzi št. 2, šesto nadstropje: 2. da bo v tem roku imel vsakdo možnost ogledati si jo in to v urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob prazničnih dneh od 10. do 12. ure: 3. da lahko v roku 30 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene obiave, in sicer do 4. decembra 1971, tako ustanove kot zasebniki predložijo pismene »pripombe* na odgovarjajočem kolkov-nem paDirju in to z namenom, da meščani s svoiim donrinosom sodelujejo pri izpopolnitvi variante same. ŽUPAN dr. inž. Marcello Spaccini GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa •M Ml MIHIH II m minimum m m minulim II m im mi Misasi, Lega Nazionale in naša društva Minister za šolstvo Misasi je o-•itno mislil, da je zelo duhovit, ko e v odgovoru poslancu Škerku narisal tudi naslednjo trditev: iGlede lenarja .Lega nazionale' se nam '.di potrebno pripomniti, da so tudi lovenska društva finansirana.» Gre namreč za vprašanje slovenskega poslanca predsedstvu vlade > nezaslišanem dovoljenju nekda-ijemu fašističnemu prefektu Cocea-niju, da v veliki dvorani liceja t Dante* proslavi italijansko vojsko. Proslavo je. kot se bralci gotovo spominjajo, priredila *Lega nazio-rale*. Minister Misasi (kot sam v uvodu poudarja. «po naročilu predsedstva italijanske vlade*) v svojem odgovoru najprej poje slavospev »Lepi nazionale», nato brani Coceanija, češ da že 26 let ni politično aktiven in da je bil svoj čas oproščen obtožbe kolaboracionizma, poleg tega pa. da je *zelo dober govornik», končno pa — tako, mimogrede — zabavlja tez slovenske kulturne in prosvetne organizacije. Minister Misasi je v KD znan ce- lo kot predstavnik neke levičarske struje. Ali mu ni znano, da so Slovenci v Italiji mnogo pretrpeli pod fašizmom in da H h v nobenem primeru (niti za šalo. če/iespfoh v parlamentarni praksi neslanosf v šalah dovoljena) ne are postavljati na isto raven z organizacijo, 'kot je »Lepa nazionale», znano po tem, da je bila vedno prvi pobudnik proti vsakršni enakopravnosti Slovencev, da je bila vedno najbolj strupeni sovražnik vsega, kar ie bilo in je slovenskega. Je mar pozabil, da je prav njegova stranka, tržaška KD, definirala »L. N.» kot «gnezdo šovinizma* in z njo trdo polemizirala v mesecih ellreščakove afere*? Ne, za ministra Misasija (po nalogu celotne vlade) je »L. N.* kulturna in nestrankarska organizacija, ki ji gre samo za «1 jubezen do italijanskega jezika in izročil*. Poleg tega pa še trdi. da ravnatelj liceja «Dante* daje veliko mestno dvorano na razpolago tržaškim kulturnim ustanovam. Zanima nas, ali bi — recimo — tudi tako širokosrčno dovoljenje prejela Slovenska prosvetna zveza, če bi zaprosila za dvorano. To, da ima sodelavec nacističnega Gauleiterja Coceani pravico proslavljati itglijansko vojsko, ker *je dober govornik*, nas ne razburja. Vsak si pač izbira govornike, ki mu gredo v račun in »Lepa nazionale* tudi. toda vsaka primerjava »L. N.» s slovenskimi organizacijami je za nas žaljiva. Naše organizacije niso nikoli sprožile kampanj proti Italijanom. ker so demokratične in ji m je šovinizem tui in zoprn. In tudi ni res. da bi slovenske organizacije bile finansirane (Misasi verjetno misli: iz javnih sredstev), kakor »Lepa nazionale*. Brez dvoma ni slovenske organizacije, ki bi prejela težke mili ione iz znanega tsklada za vzhodne meje* pri predsedstvu vlade v Rimu. Tudi prefektura in njene ustanove ne plačujejo podporne dejavnosti naših organizacij, če «o Misasi misli revne tisočake, ki Uh posamezna društva prejemajo iz deželnih, občin- skih ali pokrajinskih skladov, naj si kar zapiše za uho sledeče: 1. Revne lire, ki ne zadoščajo niti za tisoči del dejavnosti slovenskih kulturnih ustanov, so le delček tistega. kar nam ie fašizem vzel. požgal, uničil, porušil in razlastil. 2. Revne lire, ki jih le občasno prejemajo sicer zaslužne slovenske ustanove, so le droben delček tiste vsote denarja, ki pa vsako leto in vsak mesec plačuje na desettiso-če slovenskih davkoplačevalcev. Niso dar. gostrod minister, temveč ne izpolnjena pravica. In Pika! PS: Morda je gospod minister hotel tpokaditi* znanemu šovinističnemu gnezdu »Lepa nazionale* v trenutku. ko se vanj vračajo vidni predstavniki desnih struj tržaške KD, občinski odborniki in drugi voditelji. ki iščejo, pred kongresom in pred volitvami v tržaški občinski svet talibi* ob možnem preobratu v desno v lastni stranki, če je bil to niegov namen, sodimo da svoje naloae ni opravil. Za take stvari je potrebna večja občutljivost. GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA KULTURNI DOM SEZONA 1971-72 Otvoritveni koncert Sobota 23. oktobra 1971 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo November 1971 Slovenski oktet November 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir December 1971 Orkester in zbor »Consortium musieum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Februar 1972 Marec 1972 Marec 1972 April 1972 Tržaški baročni ansambel Zagrebški godalni kvartet in Eva Novšak-Houška — mezzosopran Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir Pevski zbor »Branko Krsmanovič* iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 lir 6.000 lir Invalidski: 2.000 lir Mladinski: 2.000 lir Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiša 20. tel. 61-792) od 11. oktobra dalje od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 1971-72 BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN V petek, 8. oktobra 1971 ob 21. url premiera (abonma red A) v soboto, 9. oktobra 1971 ob 20,30 (abonma red B) v nedeljo, 10. oktobra 1971 ob 16. uri (abonma red C) Abonmaji so na razpolago v Tržaški knjigarni, tel. 61792, do vključno četrtka 7. t.m.. Od petka 8. t.m. dalje so abonmaji in vstopnice na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265 - 734269, vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Kino Nazionale 16.00 »Love story», Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. Fenice 15.30 «11 furto e l’anima del commercio?, ovvero, io non grat-to, rubo*, A. Noschese, E. Mon-tesano. Eden 15.30 «11 Decamerone*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Er piu», Adriano Celentano, Claudia Mori. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «1 diavoli*, Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «11 solitario del Rio Grande*, Gregory Pečk. Technicolor. Alabarda 16.30 «Le isole delTamore*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Distruggete Frankenstein*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica*. Franco Nero. Technicolor. Impero 16.30 «Una prostituta al ser-vizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor. Capitol 16.00 «Morire d’amore*. Technicolor. Moderno 16.30 «11 castello dalle porte di fuoco*. Erna Schurer, Carlos Quinney. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «L’isola delle svedesi*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «La spada delTlsiam*. Ahled Mazar, M. Ahdv,. Technicolor. Astra 16.30 »R giovane normale*. Lino Capolicchio. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Circolo vizioso*. Ro-ger Moore, Martha Hyer. Technicolor. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* - Trst, Str. di Guardiella 13/2 sporoča, da se bo v novembru t.l. pričel večerni tečaj srbohrvaščine, ki ga organizira Pokrajinski konzorcij za tehnični pouk in sicer za I. in H. letnik. Vpisovanje v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih od 18. do 20. ure ali po telefonu št. 95-326 do vključno 20. okt. t.l. Vpisnina znaša 1.000 lir.* Včeraj-danes Danes, SREDA, 6. oktobru VERA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 11.29 — Luna vzide ob 18.16 in zatone ob 8.46. Jutri, ČETRTEK, 7. oktobra MARIJA VREME VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 17,7, najnižja 13,6, ob 19. uri 14,5 stopinje, zračni tlak 1028,6 hitro narašča, veter 40 km na uro zahodnik, seve-rozahodnik, burja, posamezni sunki do 88 km, vlaga 22 odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 88-letna Teresa Crova-tin vd. Sillani, 65-letna Gemma Zot-ti por. Turel, 76-letna Carla Gropajc por. Carli, 80-letna Maria Zupan vd. Ražman. 56-letni Mattia Cherin, 58-letni Giovanni Ambroset. 68-letna Maria Tuli, 73-letni Gualtiero Paladini in 51-letna Silva Michieli por. Gri-delli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd. Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2. A Ha Salute, Ul. Giulia 1. Pic-ciola, Ul. Oriani 2, Vernari. Trg Valmaura 11. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. Sv. Justa 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Alla Giustizia. Trg Libertš 6. Tesla d'Oro, Ul. Mazzini 43. Razstave V Tržaški knjigami ima razstavo bakrotiskov Tončka Kolerič. Razstava bo odprta do 24. oktobra. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v Skednju, škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V galeriji »Loža* v Kopru je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo z8 likovno umetnost v Ljubljani. V galeriji «11 Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V' galeriji »Cartesius* je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Righija. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 17. ok-tobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1.167 m) z izhodiščem iz čanebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani 1000 lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do 13. okt., kjer naj se poravna voznina. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reka Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja, baze 20, itd. Podrobnosti pravočasno. Prosvetno društvo »S. Škamperle priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Pazin z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Moto vunu in drugih važnih zanimivosti. Vpisovanje po telefonu: 70834 od 9. do 13. ure in od 18. do 20, ure. PD »Tabor* Opčine priredi v no deljo. 10. t. m., enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom stare cerkve, v Buzet in preko istrskih toplic Sv. Štefan v Motovun. Povratek preko Buj in Portoroža na Opčine. Vpisovanje izključno v Prosvetne® domu vsak dan od 20. do 21. ure. PD »France Prešeren* iz Boljunca priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Rezijo. Vpisovanje pri Tatjani - «Mi' nimoda*.- SLIKARSKI EX TEMPORE pri Piščancih (nad Rojanom), ki ga organizira KASTA dne 10. oktobra zt kategoriji diletantov in profesionistoV. Pokali, diplome. Nagrajena dela bodo razstavljena. Taborniki redu Modrega vala obveščajo svoje člane in članice,, d® bo v soboto 9.10, na Proseku nočna igra. Zbirališče je ob 18.30 pri avtobusni postaji na Proseku. Srečno! Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti dr. Mirka Legiše darujejo žena in otroci 5009 lir za Dijaško matico, 5000 lir z» Glasbeno matico, 5000 lir za ŠD »Sokol* iz Nabrežine in 5000 lir za SP «Bor». Amalija čok s Sv. Ivana daruj® 2000 lir za Dijaški dom v spomin Andreja čoka - Slavka. Naznanjamo žalostno vest, da na® je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Edvard Žerjal Pogreb bo danes, 6. t.m. ob 15-uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dolino. žalujoči: žena FRANCKA, hči SONJA, sin EDI z žen« SUZANO (er ostalo sorodstvo Krogle, 6. oktobra 1971. Ob prvi obletnici smrti dr. Mirka Legiša se ga spominjajo žena in otroci 6.10.1971. ZAHVALA Presenečeni ob tolikšnem sočustvovanju ob izgubi naše drage ERNESTE FONDA roj. SANZIN se prisrčno zahvaljujemo. Enaka zahvala č. g, župniku Latinu, kaplanu g. Dušanu, cerkvenemu pevskemu zboru iz Skednja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoče družine: FONDA, SANZIN, GODINA IN VVERK Trst - Skedenj, 6.10.1971. VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODISCEM Znanemu draguljarju Ivianiju so sodniki poostrili kazen Zaradi goljufije in bankrota so ga obsodili na 3 leta zapora - Meseca januarja predlanskim je izginil in zapustil za seboj več kot 200 milijonov lir dolgov Sestanek z Devetakom za zdravstvene naprave V prostorih deželnega odborništ-va za higieno in zdravstvo so včeraj razpravljali o napovedani organizaciji paido - psihiatrične bolnišnice v Krminu in zdravstve- Pred tržaškim prizivnim sodiščem | Govoru civilne stranke je sledil Ipreds. Marši, tož. Pascoli, zapis, tožilčev govor. Dr. Pascali je pred-Mosca) je včeraj potekala razprava lagal za Ivianija 3 leta in 4 mesece proti 51-letnemu draguljarju Eziu Ivianiju iz Ul. Donota 1 ter 52-let-nemu Carlu Belleliju iz Ul. Buo-narotti 52. Z znanim tržaškim draguljarjem Ivianijem, ki je bil na včerajšnji razpravi prisoten (na prvostopni obravnavi ga ni bilo, ker se je skrival, op. ur.), se je krajevna orna kronika obširno ukvarjala v začetku leta 1969, ko je Iviani dne '■ februarja nenadoma izginil in zapustil za seboj dve draguljarni z več kot 200 milijonov lir primanjkljaja. Dan pred begom se je javil Ivia-ni.)u zastopnik tvrdke «Giovanni Ma-rellato iz Padove, dr. Rodolfo Ca-■navitto, da bi se prepričal, kako napredujejo kupčije z dragocenimi primerki v vrednosti približno 18 milijonov lir, ki mu jih je pred časom ponudil, da bi jih prodal. Iviani mu je odgovoril, da kupčije odlično napredujejo in mu tudi vrnil dračje, ki jih ni utegnil prodati. Kar zadeva platinasto zapestnico z diamanti in smaragdi v vrednosti 11 milijonov 700 tisoč lir, pa ga je Prosil, naj mu jo pusti še za dva dni, ker se ravnokar pogaja z nekim klientom za odkup dragocena predmeta. Camavitto mu je res verjel, saj je imel z njim že v preteklosti dobre in poštene posle, fer mu pred odhodom dejal, da se oo vrnil čez nekaj dni. Naslednji dan oziroma nekaj ur Pred begom pa se je Iviani sestal z Bellelijem in mu ponudil omenjeno zapestnico za 3 milijone 600 tisoč kr. Belleli, ki je bil po poklicu natakar, je menil, da bo naredil od-kčno kupčijo in se tako hitro odpravil v banko, kjer je dvignil svoje m sestrine prihranke ter odkupil zapestnico, čez nekaj ur Ivianija ni bilo več in tedaj je tudi začelo delovati sodno kolesje. Nekaj dni kasneje je draguljarjeva žena sporočila stečaj družbe «Iviani Orefi-Ceria* s sedežem v Ul. Dante 2 fer draguljarne »Iviani* na Borznem trgu št. 1. Zadeva je tako romala pred sodišče, ki je 23. januarja predlanskim Potrdilo stečaj družbe in trgovine, Počasno pa je preiskovalni sodnik Pričel kazenski postopek proti Ivia-P'iu in Belleliju. Prvega so obtožili goljufije, ker je prevaril dr. Rodolfa Čomavitta, predstavnika tvrdke, ter bankrota. Zlasti ta obtožba je bila precej huda, saj so ga dolžili, da je zapravil in raztresel v štirih letih večji del dobička, m ga .je prejel kot upravitelj družna »Iviani Oreficeria* ter osebno in socialno premoženje za več kot 150 milijonov lir in končno, da je vodil knjigovodstvo tako površno, da sploh n' bilo mogoče razbrati dejanskega Premoženja, nekatere zvezke pa je zato, da bi prikril bankrot, Celo odvrgel. Belleli pa je bil obtožen, da je odkupil omenjeno platinasto zapestnico kljub temu, da je vedel, da je bil proti vsemu blagu že Uveden kazenski postopek za stečaj. Prvostopenjski sodniki so po desetdnevni razpravi dne 22. januarja ari izglasovali sledečo razsodbo. Bellelija so obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora, Ivianija pa zaradi golju-:lie in bankrota na 2 leti zapora ln na desetletno prepoved opravljala gospe,darskih služb. V smislu dekreta predsednika republike z dne ”• maja 1970 pa so mu zaradi am-nestije odpustili vso kazen, obso-ddi pa so ga na denarno odškod-mno prizadetemu podjetju iz Padove. Sodnikom je na včerajšnji raz-Pravi prvič uspelo zaslišati Iviani-W, ki je bil, kot 'rečeno, prisoten. .topaj z Bellelijem sta vložila pri-Z'v, priziv na drugostopenjsko sodeče pa je vložil tudi javni tožilec. Iviani, ki je bil videti precej zdelan, je dejal, da je pred begom zapustil blago v vrednosti 104 mi-njonov lir, kar je v bistvu obešalo vso njegovo trenutno premoženje. Zaradi bednih družinskih Razmer je izgubil glavo in storil, knr je pač storil. Dan pred begom se ie resno sprl z ženo in to ga še bolj spravilo v obup. . Draguljar Iviani je še dejal, da 1° za prodano zapestnico Belleliju Ptojel le skromen predujem in torej n' nobenega ogoljufal, niti padov-s*to tvrdke, saj bi le-ta prej ali s'oj prejela denar za odkupljeno zapestnico. Belleli pa je dejal, da sploh, ni vfdel za dejansko vrednost zapestje in še, da jo je odkupil v popolnoma dobri veri. nega središča za spastike pri ustanovi Burlo Garofolo v Trstu. Sestanka so se udeležili odbornik zapora z dveletno odpustitvijo, za i Devetag, predsednik upravnega Bellelija pa potrditev prvostopne —n- —' kazni. Branilci, odvetnika Wondrich in Amigotti za Ivianija ter odvetnika Morgera in Pincherle za Bel-lelija so se potegovali za najširšo oprostitev in za priznanje vrste o-lajševalnih okolnosti. Sodniki so po skoraj enournem posvetu izglasovali razsodbo, s katero so obsodili Ivianija na 3 leta zapora (z dveletno odpustitvijo zaporne kazni), Belleliju pa potrdili prvostopno kazen. Vsi štirje branilci so sporočili, da bodo danes zjutraj vložili priziv na kasacijsko sodišče v Rimu. PRIJAVLJENI IN UGOTOVLJENI DOHODKI V Gorici je 23 navadnih družb z davčno osnovo nad 5 milijonov Podatki se nanašajo na dohodke iz leta 1966, ki jih je objavilo finančno ministrstvo sveta «Burlo Garofolo* ing. Sospi-sio, zdravstveni ravnatelj dr. Ma-rass in upravni ravnatelj dr. Se-gatti. Ing. Sospisio je povedal, da je bil načrt za paido - psihiatrično bolnišnico v Krminu že oddan kr-minski občini in da ga bodo po odobritvi izročili deželnemu tehničnemu uradu v dokončno odobritev. Dežela je s posebnim zakonom (štev. 23 iz letošnjega leta) zagotovila finančno kritje za novo pobudo, ki naj bi bila pod streho še v letu 1972. V okviru bolnišnice Burlo Garofolo bodo vsled tega pridobili nekaj prostora ter začeli z delom za novo središče za spastike. Za središče se pravkar pripravlja izvršni načrt, finančno kritje pa je tudi v tem primeru zagotovila deželna uprava. Na sestanku so razpravljali tudi o gradnji novega paviljona, v katerem bodo nameščeni socialni center, porodnišnica in drugi zdravstveni oddelki bolnišnice. VESTI S KOPRSKEGA V koprskem muzeju odprta razstava italijanske knjige Govorila sta ravnatelj Studijske knjižnice Vilhar Srečko in italijanski gen. konzul v Kopru Mes-sina - Nagraditev marljivih prosvetnih delavcev Včeraj dopoldne ob 12. je bila v prostorih koprskega muzeja otvoritev razstave italijanske knjige (žepna izdaja). Prisostvovali so ji številni predstavniki domačega kulturnega življenja, govorila pa sta glavna pobudnika te razstave, ravnatelj koprske študijske knjižnice Srečko Vilhar in generalni konzul Italije v Kopru Onofrio Messina. Na razstavi je zastopanih z okrog 3 tisoč knjigami 23 italijanskih izdajateljskih hiš, od teh je razstavila samo založba La Mondadori iz Milana 527 del. Namen razstave je povsem jasen — z žepno izdajo priljubljenih del približati literaturo delavcu, kmetu, obrtniku, skratka najširšim plastem prebivalstva. Razstava je potujoča in se bo iz Kopra preselila v vsa pomembnejša jugoslovanska središča. V Kopru bo odprta do 14. oktobra. * * * Na zboru prosvetnih delavcev slovenske obale je predsednik izolske občinske skupščine Jernej Humar poudaril, da so tudi na obali začeli letos z najsodobnejšimi metodami poučevanja, zlasti pri pouku matematike. Seveda, to je šele začetek in bo potrebno še naporno delo pri spreminjanju učnih načrtov, ki jih je treba bolj skrčiti in prilagoditi življenju. Na zboru so tudi nagradili požrtvovalne prosvetne delavce. Nagrade so prejeli: Lea Grahor iz Hrvatinov, Fani Jereb iz Izole, Jožica Košuta iz Škofij, Dora Lavrenčič iz Kopra, Borut Logar iz Kopra, Danilo Maver iz Kopra, Cirila Mesec iz Kopra, Darko Opara iz Strunjana, Ivanka Pilat iz Pirana, Slavka Stritar iz Lucije, Konrad štanj-baher iz Izole ter Ruža Vranič in Olga Žerjal iz Kopra. Na zboru je govorila tudi docentka filozofske fakultete iz Ljubljane Fani Jereb, nato pa je sledil kulturni program. Ob zboru obalnih prosvetnih delavcev so tudi odprli razstavo likovnih in tehničnih del in g'aSil učencev obalnih osnovnih in srednjih šol. J * * * Pri spomeniku padlih v Pridvoru pri Kopru so počastili spomin žrtev tragičnih dogodkov pred 28 leti. Takrat sta namreč vdrli v okolico Kopra dve nemški diviziji, postušili po vaseh in pobijali prebivalstvo. Po vsej Istri in Slovenskem primorju je takrat padlo 2500 partizanov, med njimi tudi 18 Pridvorčanov. Na komemoraciji v Pridvoru je govoril tajnik krajevne organizacije Socialistične zveze Marij štokovič, v kulturnem programu pa so sodelovali pevska zbora iz Trebč in Kopra, domača godba na pihala, recitatorji in baletna skupina iz Kopra. * * * Na Koprskem se nadaljuje akcija modernizacije podeželskih cest. V nedeljo so odprli prenovljeno, asfaltirano cesto Loka - Bezovica - Podpeč, ki so jo uredili vaščani teh vasi s prostovoljnim delom ter s sredstvi občinskega cestnega sklada. Na slovesnosti ob otvoritvi sta govorila podpredsednik koprske občinske skupščine Mitja Logar in predsednik krajevne skupnosti Jože Sedmak. * * Ir Koper je obiskala sindikalna delegacija tovarne avtomobilov ZIL iz Moskve. Sovjetski gostje so si ogledali tovarno Tomos ter se s tamkajšnjimi predstavniki sindikata in družbenih organizacij pogovarjali o problemih gospodarjenja in samoupravljanja v podjetju. # * * V koprski luki je zasidrana doslej največja ladja, odkar so zgradili pristanišče. Gre za ladjo Olimoik-Grace grškega milijarderja Aristotela Onassisa, dolgo 235 metrov in nosilnostjo 64.000 ton. Pripeljala je nafto, ki jo razstovarjajo na na-vezu za tankarje za podjetje Petrol. Obvestilo študentom Ravnateljstvo fakultete za kemijo pri tržaški univerzi vabi vse študente, ki so se že vpisali, ali nameravajo obiskovati prvi letnik kemije, naj se udeležijo srečanja z docenti, ki bo v ponedeljek 11. oktobra t. m. ob 17. uri v dvorani »A* inštituta za kemijo (Trg Evropa 1), Docent; poudarjajo važnost omenjenega prvega srečanja s študenti zaradi nekaterih novosti, ki jih nameravajo vnesti v letošnji učni program. V goriški občini je 23 navadnih družb (dejanske, nepravilne, skupinske ali podobne), ki so jim ugotovili nad 5 milijonov davčne o-snove za dohodninski davek v letu 1966. ki so ga ali bi ga morali prijaviti s prijavo Vanoni za leto 1967. Seznam njihovih imen najdemo v posebni brošuri finančnega ministrstva, ki so ga šele pred kratkim objavili, ker so morali počakati, da je zapadel zadnji rok za rešitev pritožb, ki je bil 31. decembra 1969. V prihodnjih dneh bomo objavili seznam 27 družb in ustanov, ki so obdavčljive na osnovi bilance podjetja. Naj danes navedemo imena teh 23 navadnih družb in njihovo davčno osnovo: Bratje Aguzzoni Ugo in Carlo, zastopniki avtov renault in prodaja namodestnih delov, prijavili so 975 tisoč lir dohodkov uradno pa so jih ugotovili 6.628.000; Giovanni Bigot in sinova Bruno in Giovanni. jestvine, prijavljenih 3,28 milijona, ugotovljenih 5 milijonov; Canciani — S. Vittori in sin, tovarna likerjev, prijavljenih 7 milijonov in 684 tisoč, ugotovljenih 13 milijonov in 84 tisoč; (še v pritožbi); Carelli & Covoni, tovarna slaščic, ugotovljenih 9 milijonov in 240 tisoč; tovarna likerjev Curone & Moruzzi, prijavljenih 17 milijonov in 415.000, ugotovljenih 25 milijonov in 940.000; Gradbeno podjetje Guido in Remo Ca-selgrandi. prijavljenih 17 milijonov in 44.000, ugotovljenih 22 milijonov in 680.000; avtoprevozništvo Manto in Silvio Cigalotti ugotovljenih • 7 milijonov (se je pritožil); Comex (Nereo Burdin in Natalia Albane-se, import export) prijavljenih 7 milijonov 294.000. ugotovljenih 13 milijonov; Komisionar Fiat Comol-li in Co., prijavljenih 7.683.000, ugotovljenih 33.730.000; Železarna Monte-santo (Firmino Adriani) prijavljenih I. 480.000, ugotovljenih 7,7 milijona; Kinopodjetje Vittorio in Virgilio Gaier. Tiziano in Giovanni Gnot, prijavljenih 5,2 milijona, ugotovljenih 6.260.000; Jestvine Carlo. Felici-ta in Silvio Godina, prijavljenih 5,6 milijona in ugotovljenih 8 milijonov; Slaščičarska industrija ILCOA (Mario Manganelli), prijavljenih 1,35 milijona, ugotovljenih 6,2 milijona; Tvrdka Giuseppe Kersevani elektro-material, prijavljenih 3,05 milijona, ugotovljenih 7 milijonov; A. KOREN (Saverij Leban in Josipina Zakrajšek) steklarska industrija, prijavljeno 3,2 milijona, ugotovljeno 5,8 milijona; Dediči Leopoldo Larise. manufaktura. prijavljeno 847 tisoč, ugotovljeno 7,4 milijona; pražama Pie-tro Martini in Luiai Palmerini prijavljenih 7,6 milijona, ugotovljenih II, 2 milijona; Livia in Silvia Mat-tioni. pražarna. prijavljenih 12,9 milijona in ugotovljenih 15,4 milijona; manufaktura Luiai in Bruno Moncaro, prijavljenih 2,9 in ugotovljenih 6,2 milijona; bencin in noriva Olivo & Primosig. prijavljenih 3,8 milijona in ugotovljenih 6,7 milijona; tovarna dežnikov Giovanni in Arturo Poletti. prijavljenih 1,27 milijona in ugotovljenih 5,5 milijona; žganjama Rigonat, prijavljenih 6,5 milijona in ugotovljenih 13,4 milijona; lesna industrija Zulli prijavil 3,4 milijona, ugotovljeno 6,1 milijona. petimi izbranci je tudi dijakinja slovenske nižje srednje šole 14-letna Mariza Marussi iz Sovodenj, ki jo vidimo na naši sliki. Tako bo ta dijakinja iz Sovodenj zastopala v Zagrebu slovenske šole v Gorici, ki so prispevale kar 21 od skupnega števila 70 razstavljenih del. V ponedeljek bo seja pokrajinskega sveta V ponedeljek 11. t. m. zvečer ob 21. uri bo prva seja pokrajinskega sveta v jesensko - zimskem zasedanju. V poletnem času, ko se svetovalci niso sestajali, se je nabralo kar precej norih problemov; nanizani so v dnevnem redu z 41 točkami. Med drugim bodo morali svetovalci potrdili sklep odbora za najetje 397,7 milijona Mr posojila pri državni blagajni za kritje pokrajinskega primanjkljaja iz obračuna za leto 1970. Razpravljali bodo tudi o fašističnih izgredih in po vsej verjetnosti izrekli njihovo obsodbo v posebni resoluciji. Na dnevnem redu je nadalje najetje posojila 600 milijonov lir za po krajinsko umobolnico in več drugih ukrepov v korist te ustanove, ter v korist pokrajinskih uslužben cev. Predvideno je tudi imenovanje pokrajinskih zastopnikov v razne ustanove. Zakon št. 336 tudi za deportirance in preganjance V Rimu so odobrili zakonski predlog št. 3148, ki ga je predložil senator CALEFFI in se tiče dr žavnih uslužbencev - bivših deportirancev. Glasi se: «Zakon od 24. maja 1970 št. 336, ki priznava ugodnosti v korist javnih uslužbencev, ki so bili bojevniki ah njim priključeni, se aplicira tudi za bivše deportirance in politične ter razne preganjance, ki se izenačujejo z bivšimi borci*. Tržiško luko bodo okrepili ■ C^r v A n A A H I Ji ZAGREB REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA Dnevna proga, razen ob nedeljah za ZAGREB VOZNI RED o. TRST 20.45 P. ZAGREB 21.35 o. ZAGREB 8.00 P- TRST 8.50 Cena vozovnice za enosmerno potovanje Ut. 10.000 Generalna agencija za Italijo ATAM — Ul. Donota 1 — TRST — Tel. 24088 — 24079 Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradih Povezava Trsta z vsemi programi ATI Zaradi gostega dima štirje zastrupljeni Včeraj so malo pred 10. uro z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 55-letnega Alfon-sa Rossija z Lonjerske ceste 168, 43-letnega Marcella Paolija iz Erte S. Anna 61, 36-letnega Sergia Cuoghija s Konkonela 13 in 38-letnega Giu-seppa Calvella iz Ul. Giusti 3. Vse, razen Cuoghija, ki je imel le odrgnino na nosu, so zaradi zastrupitve z dimom pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 7 dneh na I. sprejemnem oddelku. Calvella je pojasnil, da je hotel malo prej v praznem skladišču tovarne čevljev v starem delu pristanišča z železnim orodjem zdrgniti s cementnih tal strjeni čevljarski klej, ko je verjetno iskra zanetila ogenj. Sam se je zgrudil na Ha. ostali trije, ki so prav tako zaposleni v tovarni, so mu priskočili na pomoč in so. kljub gostemu dimu, losKUšali pogasiti plamene, ki so zajeli tudi dva soda kleja. Med tem ko so vse štiri odpeljali \ bolnišnico, so pristaniški gasilci po polurnem delu pogasili plamene. Precej strahu zaradi navadne kače Ob pogledu na kačo, ki jo je opazila v kletnih prostorih, kjer so plinski števci, bi Carla Picci-nato iz Ul. Amendola 7 skoraj omedlela. Piccinatova je brž stekla v stanovanje in misleč, da je v kleti strupeni gad, je poklicala policijo na pomoč. Medtem ko je patrulja hitrega posega odšla na kraj, je dežurni podčastnik o-pozoril na to pristojne občinske organe, ki so poslali v Ul. Amendola načelnika mestnega muzeja dr. Giorgia Albertija in skupino za dizinfekcijo. Dr. Alberti je že na prvi pogled ugotovil, da gre za prav nič strupeno in še manj nevarno kačo vrste »propidonotus*. Kača se je verjetno prestrašila tako velikega števila »občudovalcev*, zaradi česar je bliskovito švignila v luknjo ob plinski napeljavi in izginila. Da bi prestrašene prebivalce hi še pomirili, so luknjo zamašili s cementom. Na deželnem odborništvu za industrijo ih trgovino so se včera, sestali predstavnika družbe Car tiera del Timavo SpA dr. Ferra ro in ing. Gambardella, predsed nik tržiške industrijske cone Romani, predstavniki sindikalnih organizacij Tescari, Prevosti in Cor-si ter zastopnika pristaniških delavcev Beltrame in Pizzignacco. Na sestanku, ki ga je vodil odbornik Dulci, so se načelno spora- zumeli o potrebi po okrepitvi tržiške luke, kar edino lahko odpravi sedanje težave, tudi kar zadeva skrbi in gibanja prizadetih pristaniških delavcev. Odbornik Dulci je potrdil namen deželne u-prave, da s posebnim finančnim posegom odpravi vrsto nujnih del v pristanišču. O ustreznih načrtih in o vprašanjih funkcionalne avtonomije za štivansko papirnico bodo razpravljali na nori seji, ki bo pri odborništvu za industrijo in trgovino še v tem mesecu. Razstava jugoslovanskih naivcev v Tržiču V razstavni dvorani na županstvu v Tržiču bodo v soboto, 9. t. m. ob 18. uri uradno odprli slikarsko razstavo hrva-tskih slikarjev naivcev iz šole v Hlebinah. Z mirni bo razstavljal tudi beneški slikar Emesto Cavallini. Naivci bodo prikazali kakih 30 svojih del ter razstavljajo: Ivan Generalič, njegov sin Josip Generalič, Branko Novak, Vilma Dorezič in Miček Barbarov. Razstava bo odprta do 24. t.m. vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Slovensko gledališče v Trstu razsuje abonma m se/ono 1071/72 v Gorici Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorana na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3 Wilder. Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER mouke in profesionalce. Profesionalci so tisti, ki obiskujejo šolo, ali tečaje za risanje in ki so večkrat razstavljali sami, ali pa skupinsko. Za obe skupini bodo na razpolago priznanja za p-vo, drugo in tretje mesto. Na tem ex tempore lahko tekmujejo vsi slikarji iz dežele. Dovoljen je vsak slog in vsaka slikarska tehnika, vključno črnobelo risanje. Navodila tekmovalcem: vsak slikar, ki se bo udeležil tekmovanja bo morili predložiti v žigosanje svoja platna ali osnove. Žigosanje bo pri Piščancih, in sicer na stičišču ulic delle Robinie in Sottomonte. Vsak slikar lahko predloži v žigosanje največ štiri platna. Žigosanje se prične ob 8. uri zjutraj ter se konča ob 10.30. Vsa dela brez podpisov ter brez okvira in brez stekla morajo biti izročena žiriji med 13. in 15. uro istega dne. Žirija bo takoj ob 15. uri začeia ocenjevanje ter nagradila najboljša dela. Žirijo bodo sestavljali: Romeo Daneo, Lu-ciano Trojanis, Eva Ronay, Bruno Ponte, Milko Bambič ter Aljoša Žerjal. Slikarsko tekmovanje bo ob vsa kem vremenu. K temu dodajmo še slovenski krožek na gimnaziji v Monoštru, kjer se slovenski dijaki prostovoljno podrobneje seznanjajo s slovnico in ' književnostjo. To pa je skorajda vse, kar sodi v šolstvo na narodnostno mešanem področju v s oven-skem Porabju na Madžarskem. 373 OTROK IN SEDEM UČITELJEV Ko smo se že te dni pogovarjali v slovenskem jeziku na šolah v Šte-fanovcih. Monoštru. Gornjem Seniku, Sakalovcih in Slovenski vasi, so prišla v ospredje pereča vprašanja, ki spremljajo pouk slovenščine na porabskih osnovnih šolah. Letos .je v omenjenih petih šolah 373 otrok, za kar imajo sedem učiteljev, ki so študirali slovenščino v Szombathelyju in Budimpešti, svoje znanje pa izpopolnjujejo na vsakoletnih seminarjih, ki jih organizira mariborska pedagoška akademija. Osnovni problem je zlasti v pomanjkljivem znanju slovenskega jezika, čeprav so učitelji študirali slovenščno. Tega se prav dobro zavedajo. zato so mišljenja, da se bodo razmere izboljšale, ko bodo doštudirali mladi iz Porabja. Drugo vprašanje so šolske knjige. Trenutno še niso dobili napovedanih novih učbenikov za tretji in četrti razred, za knjige v petem in šestem razredu pa menijo, da so prezahtevne. Kako so opremljene šole, pove dejstvo, da je Porabje gospodarsko in družbeno razvito tako. kakor mani razvita področja v Jugoslaviji. Zato se razumljivo vsiljuje vprašanje, kakšen je uspeh pri poučevanju slovenščine v porabskih šolah. Učitelji menijo, da dosežejo vij in časopisov, sorazmerno znanje materinega jezika. Seveda bi bila kakovost dosti boljša, če bi učitelji bol le obvladali jezik, ki ga poučujejo. SLOVENŠČINO TUDI V GIMNAZIJO! Še posebej nai omenimo, da so učitelii v oogovorih dejali, da učenci radi prebirajo slovenske knjige, revije in časopise. Zapišimo, da je na porabskih šolah precej knria Da tudi revij in časopisov. Posebno poslednji bi lahko bilo več. In še to'e: na gimnazi ji v Monoštru imajo slovenski krožek. Lansko oziroma letošnje šolsko leto je bilo v krožku štirinajst deklet, ob našem obisku te dni pa še z delom niso začeli. Krožek, ki ga vodi učiteljica Irena Pavlič, je podrobneje obravnaval slovenski iezik. še nosebei pa našo književnost, sodeloval pri raznih proslavah, se ukvarjal z zbiranjem narodnih pesmi in podobnim. Škoda pa. da doslej še niso uresničil želje po uvedbi slovenščine, za sedaj neobvezno, na monoštrski gimnaziji. S tem bi bila dana. čeprav ožjemu krogu, širša možnost za učeme slovenščine. Za tiste, ki bi želeli študirati slovenščino, bi bila to zelo dobra osnova. E. R. RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU_______________ ZA SEZONO 1971-72 Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija) 2. Jovan Stenja Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder. Williams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JASE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia dell’Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREB RO- GONOSCIH (komedija) 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Vrsta abonmajev: Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: Parter 1 (sredinski sedeži) Parter II (ostali sedeži) Balkon Okoliški abonma 7.000 Mladinski abonma 2.000 Invalidi 2.000 premiera ponovitve 13.500 lir 7.000 Ur 9.500 > 6.000 » 4.000 » 3.000 > Ur (preskrbljen prevoz) (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonma jem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 tir. Abonmaje vpisujemo vsak dan. razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20. tel. «1 792, od 8.30 do 12.30 tn od 15.30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure, tel. 734265 — 734269. PltKJKLI SMO Pozdrav »Primorskemu dnevniku* članov tržaškega orkestra »Miram ar», ki je letos na tekmovanju v Comu dosegel pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra absolutno prvo mesto v državi. .........................mm..mmmmmmm....... BOLIVIJSKI SLIKAR V PARIZU Do demokracije v Boliviji samo z oboroženim spopadom Ostre kritike na račun evropskih socialističnih dežel «Sem marksist, za diktaturo proletariata, verujem v Boga» VTISI OB POREŠKEM «ANNALU» Od cerkve v gotskem sloju do razstavne dvorane Spomenik hrvatskega narodnega preporoda Poreč ni samo tisoč in tisoč no-, bile nekakšne predhodnice današnjih poreških lastnikov stanovanj, ki oddajajo sobe turistom v najem. Ko se je istrska skupščina presedla pred prvo svetovno vojno v Pulj, je' ostala lepa monumentalna zgradba prazna. Veter je razbil šipe na oknih, v slovesno dvorano je začelo deževati, štukature so se okrasile, freske pobledele, pohištvo je izginilo. Po drugi svetovni vojni ni v tej dvorani skoraj nič več spominjalo. da je nekoč tukaj zasedala istrska skupščina. Ob slovesnosti stoletnice istrskega narodnega preporoda so začeli obnavljati to slavnostno dvorano, toda dela so se zelo zavlekla ter jih niso utegnili zaključiti leta 1960. »Jugoslovanska politika je med študenti in delavci v Boliviji zelo popularna- Mnenja se delijo na za in proti, toda v bistvu so si vsi edini: zunanja jugoslovanska politi - Srečali stno se v njegovem sta- j bi mu jo ta zmaga nudila in se z novanju, blizu pariške prefekture, | orožjem v roki postavil na stran med slikami in kipi. Bilo jih je osem j delavstva v Boliviji? Jaz drage be- in jaz. Vsi študentje na pariški uni- j sede ne najdem. Dragi moj, stvari verzi in sicer na različnih fakuite- j v Latinski Ameriki so precej dru-, ---------- ------------------------ r---- tah: dva na književnostni, trije na | gačne kot pa se zdijo z vašega j ka je realna in trdna, kajti taka pravni eden na slikarski akademiji j evropskega zapečka. V evropskih | podtika ne more doživeti poraza, in tako dalje. Vse pa združuje skup- socialističnih državah govorite o tem j ker se opira na dejansko stanje po na misel: svoboda Latinski Ameriki'in onem, tam pa gre za biti ali ne svetu in ima svoje korenine v ne- ' ' biti. Tukaj se razburjate, če neke- zadržnem evolutivnem procesu med-mu pisatelju p-epovedo to ali ono j narodnih naprednih sil. Jaz osebno deio, kar je sicer narobe, toda stva- - sicer na vaše samoupravljanje ne ri ne bi dramatizirali, če ne bi' dam dosti, ker poznam mentaliteto vedno sproti pozabljali, zakaj ste sploh izvedli revolucijo. Čez noč hočete doseči popoln socialistični si- L’UNIONE. Organo delTUmone na-zionale segretari comunali e pro-vinciali. Luglio — dicembre.1971. Roma. LA VIA DEMOCRATICA DELL’A-GRICOLTURA. Quindtcinale di in-formazone e commenti sui problemi deU’agrico'tura e del mon-do rarale. Anno IV n. 13. 10 set-tembre 1971. IL POSTIGLIONE DELLE ALPI. Settimanale anticonformista di in-formazione. 1 agosto 1971 e 29 agosto 1971. STATISTIČKI BILTEN Službe društvene« knjigovodstva Glavne centrale. Sept. 1971. VITA ITALIANA. Documenti e in-formaziani 1971 n. 8-9. Presiden-za del consjglio dei minisstri, Roma. LA DISCUSSIONE. Settimanale po-litico-culturale fondato da Alcide De Gasoeri. Roma. 19-26 sett. 1971. LE PEUPLE VALDOTAIN. Organe du Mouvement de 1’Union Valdo-taine pour la defense de la minorite ethnique et linguistique val-dotSine. N. 14. 30 sept. 1971 PIONIR. Pol.judno-znanstvena revija za mladino. Letnik 1971-1972 št. 2. REVUE. Mensuelle yougoslave VI 1971. Belgrade. SLOVENSKO USODO KROJIMO VSI. Predavanja študijskih dni v Dragi 30— 31. avg. 1969, 5.-6. sept. 1970. no drugo besedo za človeka, ki je Izdalo Društvo slovenskih izobra- dosegel zmago revolucije na Kubi. žencev. Trst 1971. ' se od-ekel vsaki osebni koristi, ki in brezkompromisna borba proti im perializmu ZDA. Njihovi obrazi so bili zaskrbljeni, kajti prav tiste dni so polnile stolpce svetovnega tiska nasprotujoče si vesti o stanju v Boliviji, o desničarskem državnem u-daru in o bojkotu in borbi študentov proti novo vzpostavljeni vladi v La Pazu. «Mario, ti si priznan bolivijski slikar in tam vidim vrsto mednarodnih priznanj za tvoje delo. Mi lahko poveš, kaj se sploh dogaja v Boliviji?* »Težko. Zdi se mi pa, da je la-tinsko-ameriška reakcija pripisala novo zmago na svoj seznam. Kot Evropejcu ti zelo težko opišem tamkajšnje razmere in stvari, ki se tam dogajajo. Če bi ti opisoval vse zakulisne spletke in vso podlo igro ameriškega velekapitala na račun raztrganih in bosih delavskih množic v državah Latinske Amerike, bi zašla predaleč. Nočem govoriti kot umetnik, ampak preprosto kot sin revnega naroda, ki je sicer samostojen in svoboden, v resnici pa privesek Združenih držav. Prav te dni je padla vlada, ki je bila bolj ah manj levo usmerjena in ki je dajala nekaj upanja * «Kaj pa gverila v Boliviji?* »Ta je popolnoma mrtva. S ne-rojem Guevaro in njegovimi sodelavci je izginila.* »Herojem?* »Da, herojem. Imaš ti morda kakš ljudi, toda nihče ne dvomi, da je to najbolj napredna ideja socializma in da se je najbolj približala stem, kar je utopija. Pri nas je j temeljnim principom marksizma. Toda še dolgo bo trajalo preden jo boste uresničili tudi v praksi. Zdi socializem edina alternativa, da u-stvarimo ljudem vsaj minimalne možnosti za življenje, da se otresemo vedno večje korupcije in odvisnosti od Združenih držav in da zagotovimo d-žavijanom vsaj minimalne pravice na principih demokracije in socialne enakosti. Kes je, da tebi zvenijo te besede že precej obrabljeno in staromodno, toda če jih ilustriram s podatkom, da niso primeri suženjstva v Latinski Ameriki nobena redkost, bodo postale takoj bolj moderne. Nikar me ne glej tako debelo. Pojdi v Bra zilijo pa se boš lahko prepričal tudi na lastni koži.* »Zadnja leta postaja Latinska A-merika vedno važnejši gospodarski, politični in kulturni igralec na svetovnem odru. Tako vsaj trdijo časopisi v Evropi, n.pr včerajšnji Fi-garo...» »Zmota. Latinska Amerika ne igra prav nobene samostojne vloge v svetu, ampak samo v senci in s koncesijo Zdnženih držav, ki podpirajo vse najbolj reakcionarne sisteme od Panamskega prekopa do Ognjene zemlje. Sicer pa ste o tem v Jugoslaviji že veliko pisali.* »Kako pa giedate na 'jugosiovan ski model socializma’ v Boliviji?* OVEN (od 21.3. Jo 20.4.) Kar se dela in poslov tiče, bo dan pozitiven. Ne boste pa mogli kaj takega ugotoviti glede čustvenih zadev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne lotevajte se drznih podvigov, ker niste za to podkovani. Neka oseba se zanima za vas. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite skrajno previdni, kajti neka nevarnost vam grozi. Mučil vas bo čuden, toda neupravičen dvom. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nakupi ali kakršni koli podobni večji stroški. Ne podcenjujte nasvetov tistih, ki vas imajo radi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uredili boste neko staro zadevo in si s tem popravili položaj. Ne sodite izključ- HGR0SK0P žini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če vam ni še vse jasno, se poglobite v priprave za delo še preden ga začnete. Ne izrekajte prezgodnjih se mi, da je s to vašo idejo tako kot z vsemi velikimi idejami v zgo do vini človeštva: imajo namreč to napako, da pridejo prezgodaj. Toda prej ali slej jih človeštvo le osvoji.* »In kakšne so možnosti v Boliviji, da se ures^ič; demokracija?* »Oborožen spopad. To je edina pot, kajti tam so vsi kompromisi izključeni. Razmere v Boliviji se razlikujejo od tistih v Čilu.* «To je sicer precej radikalno mišljenje, toda obstajajo za to tudi objektivni pogoji?* «Trenutno ni nobenih. Nadaljevali bomo pač borbo brez izgleda na zmago, tako kot ste jo nekoč v Jugoslaviji.* »Vsekakor hvala za odgovore, Mario. Na koncu še čisto osebno vprašanje: kakšno je tvoje politično prepričanje?* »Sem marksist in sem za diktaturo proletariata.* »In filozofsko?* «Verujem v Boga...* A. KOVAČIČ čitev turistov, ali pa stotine in sto tine avtomobilov, ki so parkirani na vseh razpoložljivih mestih, ni samo skup novih, udobnih in najsodobnej ših hotelov, campingov, med njimi tudi nudističnih, temveč je tudi istr sko mestece s kulturno-zgodovinski-mi spomeniki, ki imajo velik pomen za celotno Istro. O Evfrazijevi baziliki iz polovice 17. stoletja in o predevfrazijskih svetiščih na istem mestu, ki segajo tja v prva stoletja našega štetja, ni treba posebej govoriti, ker gre za zelo pomembne krščanske in bizantinske spomenike iz prvih dob, ki so dobro znani vsej svetovni strokovni literaturi. __________ „ Manj znana je stavba, v kateri j j^a vsa^ način je Poreč dobil s prirejajo že nekaj let v turistični ■ - ■-----*«- ■ * sezoni mednarodno razstavo dei likovnih umetnikov, ki je znana pod imenom »Annale*. Na tej razstavi so se pojavili letos s svojimi deli danski in jugoslovanski likovni u-metniki. Ze vhod v to veliko in lepo razstavno dvorano, blizu katere je cerkveni stolp, vzbuja s svojimi visokimi, ozkimi okni v gotskem stilu, s svojim stropom, s štukaturami in freskami, obiskovalcu vtis, da je ta stavba imela neki poseben pomen in da ima za seboj nenavadno zgodovino. Zgodovina te stavbe je biia res nenavadna. V 13. stoletju so tukaj zgradili lepo in veliko cerkev v gotskem slogu, ki je v poznejših časih prenehala služiti svojemu prvotnemu namenu ter je dobila čisto drago posvetno vlogo. Prazno cerkev, v kateri niso več opravljali verskih obredov, je neka poreška plemiška družina začela uporabljati kot vinsko klet. Ko je leta 1860 začel zasedati v Poreču istrski »sabor* (skupščina), so zgornji del nekdanje gotske cerkve sv. Frančiška preuredili v skupščinsko dvorano, jo lepo uredili ter okrasili strop s freskami in štukaturami. V tej dvorani so se od takrat naprej, nekaj desetletij, zbirali hrvat-ski. slovenski in italijanski istrski poslanci in tukaj se je znani narodnjak Juraj Dobrila bojeval za pravice istrskih Hrvatov. Še pred nedavnim je bilo v Poreču nekaj starejših žensk, ki so imele lepo urejene hiše in ki so se kasnejšo restavracijo te dvorane izredno lep kultumo-zgodovinski spomenik ter zeiO posrečen prostor za reprezentativne poreške mednarodne likovne manifestacije, ki so znane povsod pod vzdevkom «Annale». V prednjem delu cerkve so res še vedno ogromni vinski sodi in ko človek gre mimo na razstavo občuti iz pritličja zadah po poreškem vinu. Toda nič za to, saj je Poreč bil znan po svoji malvaziji že mnogo prej, kot so se z njim seznanili turisti. Že rimski zdravnik Galenus je priporočal svojim bolnikom po-reško vino kot odlično zdravilo za nekatere boiezni. Dvorana, kjer je zdaj XI. Annale, je torej iz-edno zanimiv zgodovinski spomenik za Poreč in za Istro na splošno. Ne moremo namreč mimo dejstva, da so prav v tej dvorani istrski poslanci odgovorih prvič v hrvaškem jeziku italijanskim poslancem. T. F. Jugoslovanski krojač razstavlja v Rimu RIM, 5. — Eden izmed najbolj znanih jugoslovanskih krojačev Aleksander Joksimovič se je pojavil tudi v italijanski prestolnici na »beograjskem tednu v Rimu*. Zbirka, ki je bila prvič prikazana v Rimu, je idealno posvečena junakinji pesmi «Emina*, ki je navdihnila ustvarjalca. V zbirki, ki jo spremljajo glasbe, pesmd in ljudski plesi, človek najde vzdušje krajev-spominjale, kako so oddajale sobe . ne folklore. Vse obleke za moške in v najem poslancem, ki so prihajali za ženske so izdelane izključno iz na skupščino v Poreč, Te ženske so kože in kožuhovin. no po svojih merilih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsako stvar si oglejte od blizu, preden se za kaj odločite. Vaš ugied v družbi bo še narasel. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč lepo bi bilo, če bi šlo vse po vaših načrtih. Ostra, celo žolčna diskusija, ki ne bo privedla nikamor. ŠKORPIJON (od 2410. do 22.11.) Dobro boste delali, vendar vsega ne boste zmogli sami. Važen sklep, ki bo odločal o razmerah v dru- I sodb. • i KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Začela se bo izredno intenzivna dejavnost. Sosed ali kdo drug vas o-pravlja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte ohraniti dobre odnose s sodelavci, ker jih boste potrebovali. Več poguma pri razčiščevanju domačih zadev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri vseh svojih sposobnostih ne boste veliko opravili. Nekoliko nervoze, ki bo hudo škodovala. Kratki lasje nov simbol oporecništva? NEW YORK, 5. — Kratki lasje so postali spet simbol oporecništva. Leader gibanja za pasivno oporeč-ništvo (hipijci) Abbie Hoffman je izjavil včeraj na tiskovni konferenci, da so dolgi lasje postali v zadnjih časih navadna odlika mladih buržujev. Hoffman se je pojavil pred časnikarji brez velikanskih in dolgih las, ki jih je nosil še do nedavnega in ki so bili eden od simbolov njegovega opore čništva. Hipijci, ki so nekakšna mednarodna združitev mladine, so se pojavili ob čikaških neredih do katerih je prišlo leta 1968, ko je tam zasedala demokratska konvencija. Jesen jc tu: listje pada z dreves, burja je zapihala. Morda pa bo le nekoliko razbremenila potrpežljivega pometača. TOME SVETIMA 202. VKANA 0RUGA KNJIGA «Ce sem se zmotil, naj mi bo oproščeno. Mislil sem dobro. 5e sem zaupal prevarantu, naj me vzame hudič z njim vred. 5e me občutek in razum ne varata, naj ml bosta roka in irce mirna kot še nikoli.* Pomislil je na Primoža, na njegovo razmrcvarjeno stegno, ia kri med njegovimi prsti in Ano, ko je bila omedlela. Porinil je puško predse in pomeril. Konica v daljnogledu >e je dvignila iz cvetočih trav in se prilepila na roko, lezla cot senca na viat n* se ustavila ob ušesu. V vrtinec pokov je Jdjeknil strel. Glava je klonila in truplo je zdrknilo v zaklon. »Ničesar ni več moč spremeniti. Ničesar...* Desetar je še zmeraj streljal, niti ozrl se ni na Naca. Krogle so kopale prst okrog njega in najbrž se ni maral razburjati, ker se je Naca bal in je vedel, da nerad dviga glavo čez rob, kadar krogle tenko žvižgajo. «Naj si misli, kar hoče!» Obšlo ga je grenko zadovoljstvo. Po isti poti se Je prevlekel nazaj. Ane ni bilo v zaklonu — nedaleč stran je s Travnikarjevim obvezovala borca, ki ga je zadel drobec mine. Ko se Je Ana vrnila, je Vojko ležal na hrbtu in gledal v nebo, kjer se je na vrhu gore ustavil v svitu zahajajočega sonca bel oblak Na čelu je imel nekaj kapljic potu, poteze ostre in v očeh nekaj hladnega, kar je opažala včasih tudi pri Primožu. Na prsobranu je ležala puška, namerjena v dolino. Vedela je, da se je nekaj zgodilo. Slutila je kaj, toda ni hotela vprašati. Vojko je premaknil oči in se zastrmel vanjo. Takega pogleda ni prenesla. Zamižala je. Potem se je sklonila in ga nežno pobožala po roki in po licih ter mu otrla hladne kaplje s čela, sama ni vedela zakaj. Čez nekaj časa je suho dejal: «Prekleto sekajo Nemci po drugem vodu!» «Saj bo kmalu noč, Vojko. Bodi pri meni. Strah me je... Bojim se noči...» «Ničesar se ne boj, dokler boš z mano!« Dolgo jo je gledal, kot včasih Primož. Zdela se mu je nepopisno lepa; toda bila mu je kot cvet, kot drevo in zvezde — nobenega poželenja ni vzbudila v njem, samo rahlo začudenje. Z mrakom je streljanje utihnilo. V grapi pa je znova vzplamtelo kot vulkan, ki se ne more umiriti. Orlov je sklenil, da bo umaknil bataljon na nočne položaje. Za vsak primer se je hotel izogniti presenečenju. Še pred mrakom mu je Jelen, ki ni vedel za njegovo odločitev, sporočil, da je padel Nac. Mislil je, da ga bo s tem razveselil, kakor bi ga z novico, da je padel Gaber. Pa se je zmotil. Orlov je precej pridivjal na položaj. Nac, njegov adut, s katerim bi se lahko povzpel še stopnico više, je ležal na dnu zaklona bled, mrtev. Iz prestreljenih senc mu Je prilezlo na obraz le nekaj kapljic krvi. Orlov se je prepaden sklonil k njemu, ga preobrnil In vprašal Jelena: «Ali se je' komisar Gorazd kaj mudil v bližini vašega voda?« Jelen je osupnil. «Kdo?» Ko da ne bi bil prav razumel. «Gorazd.» «Zakaj pa ta?« «No, pa kdo drug!« «Nihče. Zakaj pa sprašuješ?« »Ja hudiča, ali si slep ali kaj? Ali ne vidiš, da je ustreljen od zadaj, s strani?« »To pa ni nič čudnega, tovariš Orlov. Njegova glava je v vsaki bitki rajši gledala nazaj kot naprej. Dobro je zadet. En problematičen tip manj v mojem vodu,« je odvrnil Jelen. Orlov se je rahlo dvignil in se razgledal na vse strani. Povsod goličava. Nikjer mesta, kjer bi človek lahko streljal iz primerne bližine. V mraku so na ukaz Orlova privlekli mrliča na zborno mesto bataljona. Imeli so nekaj ranjenih, mrtev pa je bil samo Nac. Orlov je namenoma počakal, da je prišel Gorazd. Potem je rekel na glas: »Nac je mrtev.« Ko nihče ni odgovoril, je pomenljivo pogledal Gorazda in dejal: «Kazno je, da Je bil ustreljen od zadaj.« Gorazdov obraz je bil popolnoma miren. «Zakaj pa?« je vprašal Gorazd in tako strmo pogledal Orlova v oči, da je postal takoj manjši. Jelen pa se ni mogel zdržati. Jezno Je na ves glas zabrusil Orlovu: «Povedal sem ti že, tovariš Orlov, da to ni nič čudnega. Vedno je gledal bolj nazaj kot v Nemce. Tako jo je tudi staknil, orkamadona! Zakaj pa tak problem...« Pokopali so ga pod prvo drevo. Potem so se umaknili nekoliko više in postavili nočne straže. Vojko in Ana sta legla na smrekove vejice, ki Jih je nalomila ona. «Upam, da to noč lahko mimo zaspiva,« je dejal Vojko in zavil odejo okoli obeh. Objela ga je okoli vratu in se prižela k njemu. «Oh, če bi bilo res! Zelo sem tl hvaležna... Če bi to vedel Primož... Kdo ve, kaj je bilo z njim, Vojko?« šepetaj e sta se pogovarjala. Med vejami so utripale blede zvezde. 20 Operativni štab napada na Baško grapo Je zasedal v precej veliki sobi gostilne na Bukovju. Skozi odprto okno je bilo videti na cesto, ki se je stezala iz grade čez sadovnjake in senožeti proti goram onkraj doline. V zavetju drevja in hiš so vrveli borci štabnih enot in kurirji, ki so prihajali od vseh strani, kjer je pokalo, in se spet vračali. Po sobi se je sprehajal z dolgimi koraki Dušan Kveder, načelnik štaba slovenske vojske, slok, odrezav tridesetletnik, ki ga je glavni štab poslal v Slovensko primorje, da bi pomagal voditi operacije. Novljan, Lazar, Dule in Perne so. viseli nad specialkami in usklajali položaj s poročili in bobnenjem, ki se je vsako uro bolj približevalo hrbtu njihovega napada. Med njimi je bil tudi šef angleške misije Moor, ki si je zadovoljno mel roke, ker so se vlaki z nemško vojsko ustavili, štab korpusa je napravil načrt, da bo napad trajal še tri dni. Dosedanje izkušnje so pokazale, da tri dni lahko zadržujejo sovražne enote, ki bi skušale vdreti v grapo. 2e leto dni sta obe diviziji skušali z ofenzivnimi sunki razbiti kline, zajedene v svobodno ozemlje z enako vztrajnostjo, s kakršno so hoteli Nemci to ozemlje obkoliti, razdeliti na več delov in postopoma uničiti korpus. Čim bolj se je korpus želel širiti, tem bolj so Nemci pritiskali nanj. Po Jelovici je štab korpusa sklenil napasti Nemce takoj, še preden bi si opomogli od presenečenja. Če je korpus hotel živeti in operirati v zaledju Italijanske fronte, si je moral razširiti ozemlje. V smeri ljubljanske kotline in postojnskih vrat je bil sovražnik zaradi zveze s Trstom preobčutljiv in premočan. Zato so hoteli razširiti ozemlje na zahod Z uničenjem proge v Baški grapi bi za Nemce postala grapa povsem nevažna, osvobojeno ozemlje bi dobilo zvezo s pogorjem Julijskih Alp. To ba bilo nepremagljivo zaledje, trdnjava, kamor bi se lahko umikale brigade v ofenzivah, odskočna deska za napad. Nemško poveljstvo pa bi izgubilo eno od štirih železnic, ki so vezale rajh z italijansko fronto Poleg tega je bila Baška grapa šibka točka v sistemu nemške obrambe. Ležala je prav na skrajni severozahodni meji ozemlja, ki ga je kontroliralo vojno in esesovsko poveljstvo iz Trsta. Od območja generala SS Rosenerja pa so jih ločile Danes v Smirni začetek 6. sredozemskih iger Med favoriti za ekipno zmago sta Italija in Jugoslavija V Smirni, v Turčiji, se bodo danes začele 6. sredozemske igre, ki bodo trajale do 17. oktobra. ZGODOVINA To tekmovanje so prvič organizirati pred dvajsetimi leti na pobudo bogatega Egipčana Teher paše, ki je bil tudi član Mednarodnega olimpijskega odbora. To tekmovanje, s katerim so njegovi pobudniki posnema-“ vseameriške igre, azijske igre, igre Commonvvealtha itd., so doslej prirejali v teh mestih: 1. 1951 — Aleksandrija (Egipt) 2. 1955 — Barcelona (Španija) 3. 1959 — Bejrut (Libanon) 4. 1963 — Naepelj (Italija) 5. 1967 — Tunis (Tunizija) 6. 1971 — Smirna (Turčija) Prihodnje igre bodo leta 1975 v Mitu, v Jugoslaviji. NAMEN Igre prirejajo vsaka štiri leta in sicer v sezoni pred olimpijskimi igra-Ker na njih nastopajo le tekmovalci sredozemskih držav, seveda ni Mogoče pričakovati večjega števila izrednih dosežkov. Prireditev pa dobro služi tekmovalcem teh držav, da Pred olimpijskimi igrami preskusijo sv°jo formo in pripravljenost. STROŠKI Čeprav se bodo igre odvijale v raz-tPeroma siromašni državi, pa so le zahtevale velikanska sredstva. Urad-Pi stroški za organizacijo znašajo 15 PPhjard lir. v resnici pa so še pre-cei večji. Sedem milijard je stal sa-m° glavni stadion, kjer bo atletsko tekmovanje. Je pa to veličasten ob-l®kt, ki ima pod tribunami kar 12 telovadnic, bazen, pokrito tartansko Progo, restavracijo itd. Travo na sta-^PPu samem so pripeljali kar iz ™A Ob stadionu je seveda tudi °limpijsko nasebe za tekmovalce. UDELEŽENCI Nastopilo bo 15 držav, med katerimi bodo manjkale le štiri sredozemske obalne države: Izrael, Gibraltar, Ciper in Albanija. Med glavnimi favoriti sta letos tudi Italija (162 tekmovalcev) in Jugoslavija (168), kateri bi lahko ogrožala le Franci- OBVESTILA SPDT sporoča urnike treningov PREDSMUČARSKE TELOVADBE za najmlajše SV. JAKOB: Ul. Montecchi (PD Cankar) ob 16. uri v četrtek, 7. oktobra (vpisovanje istega dne). SV. IVAN: pričetek 8. oktobra oh'16. uri; vpisovanje do 6. oktobra Pri učiteljici g. Načinovi. # * » Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. ja (52). Toda Francozi očitno ne merijo na večji uspeh, saj bodo nastopili le v sedmih disciplinah (od šestnajstih). Italija je zmagala na zadnjih dveh sredozemskih igrah, vendar letos ne bo nastopila v nogometu, košarki in odbojki. Jugoslovani pa bodo nastopili v vseh panogah, saj se bodo skušali čim bolje izkazati, kot gostitelji prihodnjih iger v Splitu. V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Razen Gaje poražene vse slovenske ekipe Pri začetnikih visoka zmaga Brega in hud poraz Primorja Mladinska odbojka na 12. SŠI prinesla več presenečenj MLADINCI Gaja — Primorje 2:0 (1:0) Strelca: v 25. min. Marc, v 20. min. d.p. Ražem. GAJA: Grgič, Guštin, Brass, Križ-mamčič, Criissani, Ražem, Marc, Davanzo, Romanazzi (L. Milkovič) Verše, Grisoni. PRIMORJE: Kemperle, Blazina, Husu, Šegina, Štoka, Milič, Zanel-la, štrekelj, Locasto, Verginella (Capponi), Černjava. Sodnik: Toffoli iz Trsta. Mladinska enajsterica Gaje je v nedeljo na domačem igrišču zasluženo premagala Primorje, čeprav so bili tudi gostje dokaj požrtvovalni in so prikazali nekaj zelo lepih akcij. Tekma je bila namreč na zadovoljivi tehnični ravni in igralci obeh moštev so se požrtvovalno, a brez prekrškov, vrgli v borbo. Skratka, lep derbi, ki so ga domačini tudi zasluženo osvojili. Gaja je že v 25. minuti prvega polčasa prišla v vodstvo. Marc je je naimreč prisebno izkoristil tre- Videmski Snaidero je včeraj odpotoval v Ljubljano, kier bo ostal na skupnih pripravah do 8. oktobra. V Ljubljani bo Videmčane treniral ing. Kristančič. 10. oktobra bo Snaidero odigrali v Vittoriu Venetu prijateljsko srečanje z ljubljansko Olimpijo. * * * V Trstu ie sinoči v mednarodnem košarkarskem srečanju poljska e-kipa Slansk z lahokto premagala Lloyd Adriatico z izidom 94:61 (38:24). ................................ V SOBOTO IN NEDELJO V RIMU Sprememba statuta namiznoteniške zveze V soboto in nedeljo je bil v Rimu i ko se je moralo dva tisoč tekmoval- * cev in 250 društev pokoriti muham peščice vodilnih ljudi. S. J. izredni občni zbor italijanske namiznoteniške zveze FITeT. Na dnevnem redu je bila sprememba statuta zveze. Dnevni red, ki bi se vsebinsko lahko zdel nepomemben, je bil važen iz dveh razlogov. Spremenjen je bil sistem določanja števila glasov, ki pripadajo posameznemu društvu, obenem pa je bil statut prilagojen statutu CONI. Že v začetku občnega zbora je bilo vsem jasno, da bo glavna sporna točka sistem določanja števila glasov. Zato je bila diskusija o tem členu prenešena na naslednji dan. Delegati, ki so zastopali nekaj manj kot polovico društev (razpolagali so s 1.312 glasovi od skupnih 2.800), so najprej omejili pooblastila predsedniku zveze, ki bo postal le reprezentančna osebnost, in so tako odv. Sineriju onemogočili, da bi po svoji volji krojil Zvezi delovanje, kot je to delal doslej. Statut je bil tudi prilagojen zahtevam CONI in tako je-bil storjen nadaljni korak v upanju da bo postal tudi FITeT čimprej polnopraven član CONI. Kot gost se je občnega zbora udeležil predsednik košarkarske zveze Franco Coccia, ki je tudi član upravnega odbora CONI, in je v zelo duhovitem nagovoru zagotovil, da se bo potegoval za sprejem FITeT v CONI in je posebej poudaril, da ima danes namizni tenis tudi politično protek-cijo, brez katere se v Italiji ničesar ne doseže. Najdaljša je bila diskusija o sistemu podelitev glasov. Po večurnih diskusijah so se delegati sporazumeli, da bodo glasovi podeljeni v razmerju 70 odst. glede na število vpisanih tekmovalcev, 30 odst. pa glede na tehnično kakovost ekip. Do sedaj se je število glasov ujemalo s številom vpisanih tekmo valcev. Občnega zbora se je udeležil tudi referent za namizni tenis pri ZSŠD Bojan Brezigar, ki je skupno predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, Hause rjem, večkrat posegel v diskusijo. Za zaključek pa še tole. Vodstvo FITeT je sklicalo občni zbor v začetku sezone, ko društva še ne vedo, s kolikšno vsoto glasov razpolagajo in ta občni zbor naj bi bil dvodnevni (zaključil se je pa že v nedeljo dopoldne). S tem naj bi se preprečil velik dotok delegatov in omogočila odobritev statuta, ki ni bil, po našem mnenju, nič boljši od prejšnjega. Vendar so se tokrat ušteli. Delegatov je bilo mnogo vec, kot so računali in statut je bil radikalno spremenjen. Tako se je v nedeljo zaključilo večletno obdobje. Pravilnik orientacijskega teka L Orientacijski tek priredijo taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. L Tekmovanje se bo odvijalo po ulicah Trsta, v nedeljo, 17. oktobra, od 8.30 dalje. 3- Start in cilj bosta v Ulici Montecchi 6. 4. Ekipe sestavljajo 3 do 5 članov. 5. Tekmovalci se morajo javiti na startu vsaj 15 minut pred začetkom tekmovanja. 8- Vsaka ekipa mora biti opremljena z zemljevidom mesta Trsta in s kompasom. 7. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe. 8. Prireditelj si pridržuje pravico spremeniti gornji pravilnik. 9- Za vse ostalo velja splošni pravilnik SŠI. gTV-...- - j § težko prehodne gore. Na gosto posejane posadke postojank so bile sestavljene iz italijanskih fašistov in domobrancev pod nemškim vodstvom in so jih imeli za tretjerazredne eno^ Vse to je narekovalo štabu korpusa, da mora brezpogojno izvojevati zmago v Baški grapi. Ta grapa je p kopotezna operacija: potekala je na trideset kilometrov dogem in petnajst kilometrov širokem bojišču. .... Prvadva dneva je bilo težišče napada na 30 diviziji, ker pa njenim brigadam ni uspelo osvojiti utrjeruh post(>-jank in se je obramba proge pod Potiskom 30^ divizije str , je štab korpusa takoj, še med prvimi boji, spremenil načrt in premaknil težo udara. že dva dni sta generala Novljan in Kveder pomaga vodstvu divizije in usmerjala celotno operacijo, ki je dobi vala značaj čedalje večjega spopada. Sredi dopoldneva sta se iz grape vrnila Blisk in Poljak ter poročala da so nekateri mostovi premalo porušeni, kef hi b«o dovolj eksploziva in ker niso bili vsa minerji zadosti izvedeni v rušilni tehniki. Novljan je takoj odredil iz rezerv-ne skupine minercev ljudi in sredstva za ponovno ruše- boli le Novljan spoznal, da utrdb v grapi ne ruši le doSoZnoveTniert. Lnv.C tu« bolni dA J«™ sc hoteli zmagati. Posebno pa sta se ^kazali Vo kova. i Gradnikova brigada. Na mi® so se grmadila poročala, ki so Prihajala neposredno po kurirjih in prek radio zvez. Govorila L o fantastičnem pogumu mladincev ki so ses plasM-kom-nobelom plazili na bunkerje, umirali v žičnih ovirah 111 Grapo ^branilo'tisoč mož v dvajsetih postojankah. Obdani so bili z železobetonskimi Bunkerji, z žico, naravnimi ovirami in predori, ki so jih izkoristili za obrambo. S položajev 30. divizije je Novljan dobil poročila da ovirajo napad na Knežo močne nemške sile Čeprav so izstrelili na postojanko sto težkih granat, je niso mogli zavzeti. Rešila jo Je kolona tankov, ki je prispela na pomoč o pravem času. Brigade so izločile iz boja dva tanka in potisnile nm Na mednarodnem teniškem turnirju v Vancouvru je Jugoslovan Nikola Pilič premagal Avstralca Ruffelsa s 6:3. 6:2. BOKS nutno zmedo nasprotne obrambe in lepo realiziral. V drugem delu igre so gostje nekoliko bolj napadali, a gajevci so zdržali ritem in so po kratkem premoru ponovno prevzeli pobudo v svoje roke. V 20. minuti so dosegli še en gol, tokrat po zaslugi Raž-ma, ki je bil obenem tudi med najboljšimi v vrstah Gaje. Ta zadetek je nekoliko potrl goste, ki so proti koncu nekoliko popustili. Najboljši v vrstah Gaje: Ražem, Marc, Verše, v vrstah Primorja pa sta se izkazala Štoka in štrekelj. b. 1. Pro Gorizia — Juventina 6:0 (1:0) V nedeljo so mladinci Juventine utrpeli hud poraz. Zgubili so na katastrofalen način prvo tekmo v letošnjem prvenstvu. Šestkrat^ je žoga presenetila vratarja Plesničarja in štandrežed Pro Gorizii niso utegnili vrniti niti enega gola. E-dina tolažba za Juvenlino ie. da to srečanje ni veljavno za mesto na lestvici, ker nastopa Pro Gorizia s svojimi mladinci tudi na pokrajinskem prvenstvu. Pro Gorizia je igrala lepo ter napadalno in Juventina je bila potisnjena vseskozi v obrambo, razen v prvem polčasu, ko je še zdržala hiter tempo nasprotnikov in je večkrat tudi ogrožala nasprotna vrata. Da je bil poraz tako hud moramo pripisati tudi temu. da so Pri Juven-tini manjkali trije stebri: Gergo-let. Zin in Marvin. Pri Pro Gorizii pa so izstopali s svojo igro vratar Uršič in igralci Adragna, Milot-ti ter Giareghi, katerim se pozna, da nastopajo s prvo ekipo Pro Go-rizie. Monfalcone — Mladost 3:1 (1:6) MLADOST: Ferfolja, Kosič, Marušič, Jarc, Gergolet, Ferletič, Pahor, Gerin, Frandolič, Černič, Lavrenčič. Strelec za Mladost: Marušič v 35. minuti d.p. Kljub dobri in enakovredni igri je doberdobska Mladost odšla s tržiškega igrišča brez točk. Tokrat jo je pokopala trema, ki’ je zajela naše nogometaše, ki so morali prestati trdo preizkušnjo proti močne- Bivši svetovni prvak težke bok sarske kategorije, Cassius Clay. je prispel v Lagos, kjer bo opravil ekshibicijski nastop. iiiiuiiiiiiiiiimiiiHimmmmiiiiiiiiiiiimmimniiiiiiniiimiiiiiniiiiiimiiiiiimiiiiimiimiiMUluiiiiiiiiiiiu 11. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Ženska odbojka v Gorici moška košarka na Opčinah Odbojko za članice na Tržaškem so prenesli v dvorano Danes se prične v okviru SŠI in organizaciji ŠZ Dom iz Gorice ženski goriški turnir v odbojki. Prijavilo se je šest ekip, in sicer: Brda, Dom, Mladost, Hrast, Sovodnje A in Sovodnje B. Določeni so bili nositelji skupin, in sicer Dom, Sovodnje A in Hrast, ostale ekipe pa so bile izžrebane. Tekme se bodo začele danes, nadaljevale pa se bodo jutri in v petek s pričetkom ob 20. uri v telovadnici Galilei. Spored: Danes, v sredo ob 20. uri Sovodnje A — Mladost ob 21. uri Hrast — Brda Jutri, v četrtek ob 20. uri Dam — Sovodnje B ob 21. uri zmagovalec tekme Dom — Sovodnje B proti zmagovalcu tekme Hrast — Brda V petek ob 20. uri zmagovalec tekme Dom — Sovodnje B proti zmagovalcu tekme Sovodnje A — Mladost ob 21. uri zmagovalec tekme Sovodnje A — Mladost proti zmagovalcu tekme Hrast — Brda ■k -k * Drevi se bo nadaljeval košarkar- ski turnir elanov v okviru športnih iger. Na sporedu bosta dve tekmi, in sicer na igrišču Poleta na Opčinah. V prvi tekmi, ob 20. uri, se bosta spoprijeli peterki Dom Rojan in Kontovel. Srečanje bo dokaj izenačeno, saj se obe ekipi borita za prvo mesto skupno s Poletom, ki je obenem favorit tega turnirja. Polet pa bo nastopil prav tako drevi, im sicer ob 21.30, proti ekipi Kras-Sokol. Favoriti so seveda O-pened, ki bodo nastopili na domačem igrišču. b. L * * * Sinoči bi se moral na treh igriščih zgornje tržaške okolice začeti odbojkarski turnir članic. Zaradi močne burje pa srečanj niso mogli odigrati na prostem, ampak so jih odigrali na stadionu «1. maj». Izidi: Kontovel - Cankar B 2:0 (6, 4) Primorec - Breg B 2:0 (8, 12) Cankar A - Primorec 2:0 (6, 5) Breg A - Kontovel 2:0 (4, 13) Tudi vsa prihodnja srečanja bodo odigrali na stadionu <1. maj». Danes bodo na sporedu tekme bazoviške skupine, v četrtek pa bo, z začetkom ob 20.30, na vrsti polfinale in finale. mu nasprotniku. To je najbolj vplivalo na obrambo, ki je bila večkrat negotova in lahek plen nasprotnikovemu napadu. V prvem polčasu so se Kraševci vztrajno in požrtvovalno borili, toda brez uspeha. Bolj uspešni so bili domačini', ki so v 35. minuti prišli v vodstvo. Nato pa so to še dvakrat ponovili v uvodnih minutah drugega polčasa. Gostom tedaj ni preostaflo drugega, kot zmanjšati nasprotnikovo prednost. Toda v napadu so zapravili več ugodnih priložnosti. Končno so prišli do častnega gola v 35. minuti, in sicer po zaslugi branilca Marušiča, ki je bil med najboljšimi. Prihodnjo nedeljo bo doberdobska ekipa ponovno nastopila v Tržiču, tokrat proti moštvu Pro Monfalcone ob 10. uri. F. K. Rosandra — Breg 3:1 (2:0) BREG: K. Ota (Sancin). Slavec, Krmec, W. Žerjal. Martini, Samec, Glavina, Kocjančič, Saksida. V. Ota (Sovič). V tradicionalnem mladinskem derbiju z Rosandro so «plavi» doživeli poraz. Gostje so bili boli uigrani in odločni. Našim fantom ie odpovedala obramba, v napadu pa so imeli precej smole. Rosandra ie prevzela pobudo že v prvih minutah in že v 11. min je desno krilo ukanilo slabo postavljenega vratarja. Devet, minut kasneje je Rosandra izid podvojila, nakar se ie umaknila v obrambo, vendar gola ni prejela. V d. p. ie na levem krilu nastopil Sovič in napad je postal živahnejši. Brežani so tudi izsilili enajstmetrovko. vendar ie Samčev močni, a sredinski strel vratar odbil. Nekaj minut kasneje so nasprotniki v hitrem protinapadu poslali usnie v mrežo. Brežani so nadaljevali s pritiskom, da bi dosegli vsaj častni zadetek. To jim ie uspelo v 33. min. ko je branilec Glavinov strel usmeril v lastna vraita. IST NARAŠČAJNIKI Pro Farra — Juventina 2:1 (1:0) V soboto popoldne so v Fari najmlajši juventinci zgubili z minimalno razliko enega gola proti domači ekipi. Prvi gol. ki ga je zabeležila Pro Farra ie bil sad lepe akcije ubranega napada. Drugi gol Furlanov pa je padel po naključju. Ko je Juventdnin vratar videl nevarno žogo. ie rekel branilcem, naj se umaknejo in jo je sam skušal prestreči. Žoga .ie padla predenj in ga preskočila. Razliko je zmanjšal Faganel, ki je v protinapadu iz kratke r* dalje dosegel lep gol. D. R. ZAČETNIKI Zarja — Breg 0:6 (0:3) BREG: Malalan, Novello, Klun, Grizonič, Kralj, Mičič, Prašelj, Kraljič, Ferluga, Krmec, Cej (Kre-vatin). STRELCI: Kraljič (4), Franko (avtogol) in Krevatin. Najmlajši Brežani so tudi tokrat zadeli v polno. V treh tekmah .so si prilastili vseh šest točk in so zdaj med vodečimi na lestvici. derbiju z Zarjo so Dolinčani na stopili s svojo najboljšo postavo in so seveda zabeležili prepričljivo zmago. Glavni junak tekme je bil odlični' Kraljič, ki je zopet doka zal, da je za razred boljši od osta lih soigralcev. Brežani so že v 2. min. dosegli prvi gol. štiri minute kasneje prišlo do gneče pred bazoviškimi vrati in Franko je v zmedi potisnil žogo v lastna vrata. V 10. minuti je dosegel Kraljič z osebno akcijo tretji gol, mladi Prašelj pa je v prvem polčasu zastreljal še dve lepi priložnosti. V d.p. je Krevatin zamenjal Ce-ja, v 7. min. je lepo poslužil Kraljiča, ki je bil zopet uspešen. Minuto kasneje je živahni Krevatin sam dosegel gol. Zarja se je nato spustila v protinapad in je oblegala brežanska vrata. V 10. minuti se je Bemetičev strel odbil od prečke. V 15. minutii pa je šla žoga od Ferluge preko Prašlja h Krafljiču, ki je dosegel najlepši gol tekme. IST Muggesana — Primorj‘e 7:0 (4:0) Najmlajši nogometaši Primorja so v soboto zgubili proti Muggesa-ni z visokim izidom 7:0. Proseča-ni so nastopili v osmih in so se morali vedno braniti pred napadi telesno in tehnično bolj pripravljenih nasprotnikov. Od vsega začetka je bilo jasno, da se ne bodo mogli preveč upirati. Po prvem prejetem golu, so v prvem polčasu slediM še -trije. Drugi del je bil podoben prvemu, tako da se niso mogli «rdeče-rumeni» izogniti visokemu porazu KM PRIJATELJSKA TEKMA Sovodnje — Poggio 1:0 (0:0) Goli: d.p. Floremin. SOVODNJE: Tomasin, Malič, Batistič, Flcrenin, PaškuJdm, Ferfo-lja, Tomšič J „ Tcmsič E., Vižintin, Mozetič j'Kovic), Zavadlav. V okviru prtdprienstvenih tekem so se Sovodenjci v nedeljo pomerili na domačem igrišču z ekipo z Zdravščine. Tekma je bila vseskozi uravnovešena in borbena. Obe ekipi sta odigrali pravo prvenstveno tekmo tako. da sta imela vratarja polne roke dela. Bližal se je že konec tekme, ko je vendarle uspelo domačinom povesti. Tokrat je z lepem strelom presenetil obrambo gostov srednja zveza Florenin. Poleg tega so Sovodenjci še dvakrat zadeli prečko in razveljavili so jim še (čeprav upravičeno) tri Zavadlavove gole. Vse kaže, da se «belo-modrb> dobro pripravljajo na bližnje prvenstvo, da bi ponovili, ali celo izboljšali lansko zadovoljivo končno mesto na lestvici. -jo mamim Tim V SOBOTO V NABREŽINI Tri zmage naših ekip Ekipa Kras - Sokol je zasluženo osvojila prvo mesto Mlade cankarjašice so se dokaj nepričakovano uvrstile na odlično drugo mesto V soboto je v Nabrežini gostovala mladinska vrsta ljubljanske O-limpiije, ki je v okviru predprven-stvenih srečanj odigrala z našimi ekipami tri tekme. Najboljši ljubljanski mladinci so bili zasedeni, z drugimi tekmovanji, zato se J Olimpija predstavila z mlajšimi i-gralci, ki so bili skoraj enakovredni tržaškim. Najprej je bila na sporedu tekma med ženskima ekipama Krasa in Olimpije. Zmaga je po ostri borbi pripadla z,gon iškim igralkam, ki so nastopile v svoji običajni postavi: Milič, Kobal in Vesnaver. | Mladinska B ekipa Sokola je v naslednji tekmi klonila B ekipi O-1 liimpije. Radovič in Pertot sta se' sicer zelo potrudila, toda nista mogla do živega boljšim igralcem. Sokolova prva ekipa z Ukmarjem in Fabjanom pa je z lahkoto premagala Olimpijo s 3:1. Izidi: Mladinci Sokol A — Olimpija A 3:1 Sokol B — Olimpija B 3:2 Mladinke Kras — Olimpija 5:4 * * * Na občnem zboru italijanske na miznoteniške zveze v Rimu, katerega se je udeležil tudi predstavnik ZSŠD Bojan Brezigar, so sporočili, da bo kitajska državna reprezentanca v prihodnjih mesecih gostovala v Italiji. Dogovor je bil sklenjen med obiskom na kitajskem konzulatu v Rimu prejšnji teden, ki' sta se ga (poleg političnih oblasti) udeležila tudi predsednik CONI Giulio Onesti in tajnik italijanske namiznoteniške zveze Fiorenzo Ma-rinone. Točen datum prihoda še ni znan, vendar je bilo sklenjeno, da bodo Kitajci odigrali nekaj tekem v Italiji še pred koncem leta. e. b. Primor«« je s tretjim mestom potrdil, da je v dobri formi ■H ■■ ; Pij ril m H j ^ ip Jf m SSNUHBHHi . HiH Tudi Kontovelke so z osvojitvijo četrtega mesta presenetile Nemce na izhodiščne položaje. Nemška obramba proge Je bila na psu. Po četrti noči napada je bil odpor Italijanov čedalje šibkejši. Iz bunkerjev so se zatekli v predore, kamor jim ni nihče sledil, ker za miniranje predorov ni bilo razstreliva. Iz predorov so občasno streljali na skupine, ki so še naprej rušile progo, mostove in oporne zidove ter po®-galg pošto j anfce. Lazar je sešteval uspehe divizije. V teku bojev so porušili sedem železniških mostov in razdejali progo od sredine grape do predora pod obmejnimi gorami — na dvesto petdesetih krajih — ter uničili pet utrjenih postojank in deset velikih bunkerjev, dva tanka, dva oklopna avtomobila, dve lokomotivi in osebni avtomobil s posadko. Zaplenili so tri minomete, en top, šestnajst strojnic in mnogo pušk. Bitka za grapo se je bližala koncu, štabni oficirji, ki so bedeli vse štiri noči in le podnevi zadremali za kakšno urico, so bili do kraja izčrpani. Novljana je vznemirjala vest, da je tisoč petsto Nemcev vdrlo na šentviško planoto in da ogrožajo bok napada, še bolj vznemirljiva pa je bila vest, da bataljonu Vojkove brigade ni uspelo zaustaviti nemške kolone gorskih lovcev bataljona Heine iz Idrije. Kljub temu je štab sklenil, da bodo vztrajali v grapi do zadnjih možnosti. Po tej odločitvi je Novljan vstal od mize in odšel ven, da bi se nadihal svežega zraka. Lazar, Dule in Perne pa so proučevali, kam bi se divizija umaknila. Za 30. divizijo je Novljan že odredil, naj se umika v smeri kraške planote v Trnovski gozd. To cesti je iz grape prihajala kolona voz z ranjenci in mrliči. Novljan je vedel, da je skrajni čas, da odpeljejo ranjence v bolnišnico, ki je bila skrita le dve uri hoda od napada. Stopil je k fantom in jih skušal potolažiti. Bleda In nemočni so se plaho ozirali v smeri, kjer so čedalje živahneje drdrali nemški Šarci. Tudi starejši možje, kmetje, ki so vozili ranjence, so zaskrbljeno spraševali, ali ne bodo spotoma naleteli na Nemce. Bolj zaradi svojega kot njihovega strahu jim je Novljan dodelil za okrepitev predhodnice še dve strojnici. Na dveh vozeh so ležali mrtvi. Teh niso peljali nikamor. Zložili so jih drugega k drugemu poleg šupe blizu štaba. Novljan si jih je ogledal, čeprav ga pogled na mrtve — zlasti v takih okoliščinah — ni prav nič privlačeval. Po prekrvavljenih ranjencih so se spreletavale velike mesarske muhe. Med mrtvimi je ležal komandant bataljona Srb Gojko. Po pripovedovanju bolničarja ga je zadela krogla protitankovskega mitraljeza prav v sredino čela. Novljan je razločno videl, kakšen je bil njen kaliber: v visokem Gojkovem čelu je bila luknja brez kaplje krvi, zadaj pa mu je krogla odtrgala pol lobanje in razsula možgane. Ta fant je bil prišel v Slovenijo s skupino oficirjev, ki jih je poslal Tito. Vesel in brezskrben se je javil v štabu, in zdaj je padel na slovenskih tleh... Med mnogimi trupli moških s trdimi potezami je ležalo tudi temnolaso dekle z odprtimi očmi, ki so zrle v nebo, in skrivnostnim smehljajem. Angleško bluzo je imela razpeto, belo majico pa oškropljeno s krvjo, ki je spominjala na rdeče vrtnice. Komaj je bila zapustila šolske klopi. Bila je med bombaši. Slišali so o njih. Mnogo žrtev bi prihranili, če bi imeli orožje, ki bi lahko vrglo večjo količino plastika čez žice do utrdb. Tako pa so ti mladi ljudi plačevali pomanjkanje orožja z življenji. Angleža bi lahko poslali bolje orožje za osvajanje bunkerjev: minomete in metalce plamenov. Še nekoga je prepoznal Novljan med mrtvimi: komandirja, ki je bil svojčas kurir korpust, dokler se jim ni uprl, ker je hotel v brigado. Imel je razgaljene prsi. Zadela ga je granata 50-mdlimetrskega protitankovskega topa. Hrbet je imel odprt. Rebra so štrlela posekana na vse strani med ožganimi in raztrganimi cunjami. Novljan se je obrnil in se zagledal v nizke veje drevja, ki je že zorilo plodove. Nekaj odmre, da drugo lahko dozori. V vojni gre vsak dan za to: kdo bo umrl in kdo bo ostal. Toda vsako življenje je dragoceno, enkratno, neponovljivo... Kot bi bil pijan, je zavil stran od mrtvih. Ostali bodo i spominu. Zdaj ni časa zanje... Treba bo reševati žive! Trebi se bo odločiti! Morda naglo... Njegovo razmišljanje je zmotilo nekaj rezkih rafalov tež kih strojnic na vzhodni strani, torej tam, kamor se je name ravala umakniti divizija. Novljan se je vrnil v izbo. Za njim je vstopil Polde, visok in tenak. Ves razmršei je poročal Lazarju: «Bataljon Heine je tik za našim hrbtom. Zmanevriral so obrambo in prodirajo naravnost proti štabu.» Vsa so se zdrznili. Lazar se je jezno zravnal, toliko d: ni zadel z glavo v strop. Ostro je pogledal šefa obveščevalcev «Ni res!» je dejal besno. Preden pa je lahko utemelji svojo jezo — ta vest je namreč postavljala na glavo ves dobri pretehtani načrt — mu je Novljan mimo segel v besedo «Tako je, tovariš Lazar. In ker poveljuješ diviziji, tako ukrepaj!« Nemir je zajel ves štab. Začeli so pospravljati specialk in osebno opremo. Zunaj je vrvenje borcev pričalo, da & dogaja nekaj nepričakovanega. Obstajala je nevarnost, di Nemci zasedejo obrobje grape prej, preden bi se iz nje umak ni-li napadajoči bataljoni. Kurirji so planili na konje in oddirjali v grapo s povelj za umik. Takojšnji umik so ukazali tudi po radijski zveri Štab divizije je sklenil, naj se zbere divizija na cesti prot Bukovi Hojci. Smer umika: Porezen. To je bilo v nasprotj-s partizansko navado, da se enote takoj po napadu razgub vsaksebi. Združitev sil je bila potrebna za rešitev težkeg: orožja, dveh dvetonskih havbic in nekaj topičev. Lazar je odredil, naj zaustavi Nemce najbližji bataljor okrepljen z deli štabnih enot. Deli štabnih enot so se v var stvu bataljona Gradnikove brigade umikali proti šentvišk gori. Toda med pohodom so jih napadli gorski lovci bata ljona Heine. Tako so se vrnili in povzročili med umikajo čimi zmedo. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15 500 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. oktobra 1971 la SFRJ Tekoč raču(, pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27^/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblidtš Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko _ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT • Trst NEPRKAKOVAN RAZPLET AFERE PINELLI? Se pet milanskih agentov v preiskovalnem postopku Sodni postopek sprožen proti policistomi, ki so se udeležili Pinellijevegu zasliševanja MILAN, 5. — Preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio, ki vodi preiskavo o smrti anarhista Giuseppa PinelUja je danes izdal obvestila o sodnem postopka proti policijskemu komisarju dr. Luigiju Calabresiju, podčastnikom Panessi, Caracuti, MainarcUju in Mucilliju, ki pripadajo političnemu oddelku milanske kvesture in proti kapetanu karabinjerjev Lo Granu. Vsi ti so bili prisotni v sobi, kjer so zašli ševali Pinellija, tisto noč, ko je anarhist umrl. V obvestilih preiskovalni sodnik obvešča agente, da se v njegovem uradu pričenja sodni postopek v preiskovalni fazi v zvezi z obtožbo o namernem umoru Giuseppa Pinellija, ki jo je predložila anarhistova vdova Licia Rognini. Zato dr. D’Ambrosio vabi omenjene osebe naj, na podlagi določil kazenskega zakonika, imenujejo svojega odvetnika. Jutri se bo znova nadaljeval proces proti bivšemu odgovornemu u-redniku tednika »Lotta continua* profesorju Piu Raldelliju, ki ga je komisar Calabresi obtožil obrekovanja. V zvezi z dejstvi, ki so jih dognali v tem procesu, je Cala-bresijev odvetnik Lener poslal dr. D’Ambrosiu dokument, v katerem trdi, da klinične kartele in potrdila o PineUijevi smrti, ki jih je zaplenil preiskovalni sodnik, samo potrjujejo ta dejstva. Obvestila o sodnem postopku vsem agentom, ki so bili prisotni v sobi tisto tragično noč, ko je Pinelli umrl in zaplenitev pomembnih dokumentov, kot je klinična kartela anarhista, dokazujejo, da se je preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio resno lotil preiskave, katero so prejšnji preiskovalci opravili zelo nemarno. Po zaplenitvi zahodnonemškega letala DUBROVNIK. 5. — Turistična a-gencija Atlas iz Dubrovnika je danes odpovedala pogodbo z zahodno- nemškima podjetjema »Pan International* in «Pan Europa*. ker za-hodnonemški podjetji nista v predloženem roku dali ustreznega jamstva za plačilo 300.000 dolarjev, ki sta jih dolžni jugoslovanskim podjetjem. Vprašanje je sedaj, kaj bo z okrog 500 nemškimi turisti, ki so prispeli na joočitnice v Jugoslavijo v organizaciji omenjenih nemških podjetij. Jugoslovanska podjetja ne žele prevzeti nase stroške oskrbe in prevoza, na prošnjo nemškega konzula v Splitu m jugoslovanska podjetja pristala, da skušajo čim bolj pomagati nemškim turistom, da r.e hi trpeli posledic nesolidnega poslovanja nemških podjetij. Kake bodo nemška podjetja plačala dolg je za sedaj še negotovo. V skrajnem primeru bodo jugoslovanska podrtja prišla do svojega denarja s prodajo zaplenjenega letala. TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Izglasovana dva zakona o staležu deželnega osebja Prvi zakon je bil sprejet z večino glasov, drugi pa soglasno - Danes na vrsti zakona za pospešitev turizma mm V Italiji so delavci tekstilnih industrij zadnje čase stopili odločneje v boj za svoje pravice. Na sliki delavci neke tovarne v Bieili so organizirali sprevod Po daljši razpravi je svet včeraj izglasoval dva nova zakona v korist deželnemu osebju. Oba se nanašata na ureditev sta-leža v skladu z zahtevki državnih odlokov štev. 1077 in 1079 z dne 28. decembra 1970. Prvi zakon vnaša vrsto sprememb v sestav deželnih uradov in razširja za okoli 100 delovnih mest stalež osebja pri deželnem odborništvu za urbanistiko, drugi pa usklajuje karie.r-ni pravilnik osebja z določbami o-menjenih državnih odlokov. Kakor že poprej pristojna posvetovalna komisija, tako je tudi deželni svet na zadnjih dveh sejah razpravljal skupno o obeh zakonih, saj se oba nanašata na deželni I isto osnovno vprašanje. Prvi za-* kon je bil izglasovan z večino gla- ZELO NAPET POLOŽAJ V ULSTRU Spopadi med uporniki in vojaki v bel foških katoliških četrtih Severnoirski predsednik vlade Faulkner se bo ponovno sestal z angleškim ministrskim predsednikom Heathom LONDON, 5. — Vso noč in še j uporniki zabarikadirali ceste z poznih jutranjih urah so avto- javnimi vozili, ki so jih nato zažgali. Izvedelo se je tudi, da je zdrav- mobili Rdečega križa peljali v belfaško bolnišnico ranjence, ki so jih povzročili nočni neredi. V katoliških četrtih Ardoyne in Falls so vso noč odjekali streli. Po izjavah policije so bili nekateri pripadniki uporniškega gibanja ranjeni ali celo ubiti v nočnih spopa dih. V četrti Andersonstown so neznanci napadli angleške vojake z ročnimi granatami in molotovkami, v drugih belfaških četrtih pa so stveno stanje petletne deklice Gly-nis Jefferson, ki je bila ranjena v Londonu v noči med nedeljo in ponedeljkom še vedno zelo resno. Predsednik avtonomne ulstrske vlade Brian Faulkner se bo sestal z angleškim vladnim predsednikom Heathom v četrtek. To je naznanil sam Faulkner severnoirskemu parlamentu, ki se je prvič sestal po poletnih počitnicah. Z angleškim ministrskim predsednikom bo razpravljal o položaju v Ulstru in o perspektivah za rešitev problema. «Severna Irska je dobila rane, ki bodo lahko tudi smrtne* je dejal Faulkner, cin naša prva dolžnost je, da ozdravimo te rane*. Severnoirski ministrski predsednik je tudi priznal, da je položaj zelo napet in zato je stalen stik med Ulstrom in Veliko Britanijo zelo nujen. Glede notranje opozicije je Faulkner dejal, da vlada odgovarja na argumente nasprotnika, ne sprejema pa njegovih ultimatov, spoštuje nasprotnikova načela, vendar se zaradi tega ne sme o-dreči svojim. Poudaril je tudi, da bo vlada storila vse kar je v njenih močeh, da bo ostal Ulster vključen v Veliko Britanijo in ne bo dovolila, da ga uporniki z o-rožjem priključijo Irski republiki. Plesalske sposobnosti ljubke zamorke Lole Falane smo Imeli priložnost občudovati letos tudi v Trstu na Gradu sv." Justa Brodolom v Filipinih MANILA. 5. — 120 milj južno od Manile se je potopil filipinski trajekt «Tacloban»„ ki ie imel na krovu 20 potnikov in 47 članov posadke. Na kraju brodoloma je bil pri šoten filipinski tanker, ki je rešil nekaj oseb. cTacloban* je imel prostora za 200 ljudi, zaradi slabega vremena oa ie balo v trenutku ne sreče na krovu le 67 oseb. sprejeli, bo Medina zapustil vo.jsko čez dva tedna. MONTEVIDEO. 5. — Urugvajska policija ie aretirala Mario Labrocca Rabellino eno izmed voditeljic organizacije «tupamarov». Labrocca je bila med tistimi, ki so pred dvema mesecema zbežali iz montevideiske-ga zapora, potem ko so skopali podzemni tunel, ki jim ie omogo čil, da so prišli na zunanjo stran obzidja. NEMIRNE AFRIŠKE REPUBLIKE V Kongu aretirani trije bivši ministri KINŠASA, 5. — Radio Kinšasa je sporočil, da so v Kongu aretirali tri nekdanje ministre in sicer nekdanjega ministra za zunanje zadeve Justina Bomoboko, finančnega ministra Viktorja Nen-dako ter nekdanjega guvernerja Kinšaše, generala Alfonsa Bangalo. Vsi trije, ki so jih danes obtožili prevratniške dejavnosti, so bili dolga leta v prvi vrsti kongoškega političnega življenja. Bomboko in Nendaka sta bila v resnici najtesnejša sodelovca generala Mobu-tuja med leti 1965 in 1968. Bomboko je bil najprej voditelj mladih kadrov, ki so prihajali z univerz in ki jim je gen. Mobutu, potem ko je strmoglavil vlado Pa- iHiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiHiiMiimuiuiiiiimiimiiiiiiiiHHiiiiHiiiiiHiiiMiiiiiiitnii Potresi v Italiji FOLIGNO, 5. — V Folignu so prejšnjo noč zabeležili nekaj rahlih potresnih sunkov ter enega močnejšega. Prebivalstvo mesta je v strahu pred katastrofo zapustilo svoje hiše in prenočilo pod milim nebom. Potresne sunke so zabeležili tudi v Ca-merinu, v pokrajini Macerata. Sunki so dosegli jakost 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Ni bilo niti žrtev niti škode. Seizmološki observatorij Bendandi je izdal sporočilo, v katerem pravi, opravičuje dejstvo, da je bilo potres čutiti na zelo širokem področju. Včerajšnji fenomen pa nikakor ni osamljen, temveč je tesno povezan z zadnjimi geološkimi premiki, ki so jih občutili v Liguriji in v pokrajini Va-reseja. Dejstvo, da se je pojav bra-disizma v Pozzuoliju spet pojavil, prav v trenutku, ko je potres uničil Tu-scanio je zelo značilno. Gotovo je, pravijo v observatoriju Bendandi, da dokler vulkan Vesuv počiva, ves italijanski polotok, od Sicilije do Alp, ne bo imel miru. tricka Lumumbe, zaupal oblast. Bil je potem zunanji minister v vseh vjadah, ki so si sledile med leti 1961 in 1965. Bil je zadnjič minister za zunanje zadeve pod Mobutujevim predsedstvom do ministrske preosnove, ki je bila leta 1968, nakar je bil imenovan za veleposlanika v Washingtonu. Leto dni pozneje so ga odpoklicali nazaj v Kinšaso, kjer je od takrat živel v nemilosti. Pred kongoško neodvisnostjo je bil Nendaka eden najožjih Lumum-binih sodelavcev. Zaradi nesoglasij, ki so nastopili med obema, je potem ustanovil lastno stranko, Kongoško nacionalno gibanje. Na volitvah je bil poražen in se je umaknil iz političnega življenja do leta 1962, ko ga je takratni predsednik Kasavubu imenoval za šefa policije. Pod Mobutujem je napredoval do položaja notranjega ministra in ministra za finančne zadeve. Odstavili so ga kot Bom-boka leta 1968, ko so ga imenovali za veleposlanika v Bonnu. Kar zadeva generala Bangalo, ga zasledimo s činom polkovnika v akcijah proti uDornikom v letih 1964-65. Leta 1967 je dobil čin generala, potem ko je izdal načrte zarote, zaradi katere so bili štirje visoki vladni funkcionarji, med katerimi sam ministrski predsednik Kimba, obešeni. Bil je nato guverner Kinšase potem pa so ga odstavili in sodili, češ da je umoril svojega bratranca. cialna vprašanja. Bettoli je zavzel odklonilno stališče do napovedane razširitve deželnega staleža v okviru odborništva za urbanistiko, češ da bi mu lahko druga odborništva odstopila del svojih nepopolnoma zaposlenih uradnikov. Svetovalec Virgolini (KD) je izrazil soglasje z obema zakonoma, nato pa je spregovoril predlagatelj Ginaldi (KD), ki je opravičil napovedano krepitev deželnega o-sebja z naraščajočimi nalogami deželne uprave. Predsednik deželnega odbora Berzantd je k temu dodal, da je predvideno tudi manjše povečanje v številu zaposlenih ljudi pri odborništvu za načrtovanje, kar je potrebno zlasti po odpravi deželnega centra za načrtovanje. Berzanti je zanikal možnost, da bi zapolnili obstoječe vrzeli z osebjem iz drugih odbomištev, saj osebje povsod primanjkuje. Govornik je potrdil, da namerava dežela do prihodnje pomladi urediti celotno vprašanje osebja, za kar pa pričakuje iz Rima potrebne odloke. Današnja seja deželnega sveta je namenjena razpravi o dveh novih zakonih s področja turizma. Kakor smo poročali že v včerajšnji številki, gre za ponovno finansiranje starih zakonov, ki določata deželno pomoč za razvoj turističnega cestnega omrežja in za izboljšave storitev v zvezi z oddajanjem sob tujim gostom. Na koncu seje je predseckiik deželnega sveta kakor običajno prebral vrsto obvestil, ki zadevajo poslovanje skupščine ter med drugim omenil, da je bil svetovalcu Godiniju (KPI) te dni {»vrnjen priimek v izvirni obliki Godnič. da je bil hipocenter zelo globoko, kar ............................................................................ihhiihh....... sov (proti so glasovali pripadniki skupin KPI in PSIUP, medtem ko so se svetovalci MF vzdržali), drugi zakon pa je bil sprejet enoglasno. Med razpravo so svetovalci načeli širše vprašanje birokracije v naši deželi. Svetovalec Di Capo-riacco (MF) je očital deželi, da si je že od vsega začetka dala u-stroj, ki je do pičice enak ustroju države, tako da se moramo danes otepati z istimi birokratskimi težavami, kakršne zavirajo delovanje državnega aparata. V tem pogledu, je pristavil govornik, so {»kazale dosti več zrelosti nekatere dežele z rednim statutom. Svetovalec D’Antoni, ki pripada skupini PSDI, a ki je ob tej priliki nastopil v lastnem imenu, kot dolgoletni sindikalist, je deželnemu odboru — predložitelju obeh novih zakonov — očital, da ni znal pripraviti prave podlage za določitev pravičnejših dohodkov deželnemu osebju, tako da bodo tudi v prihodnje ostale določene neupravičene razlike od posameznika do posameznika. Načelnik socialistične skupine Pittoni se je izrekel za oba zakona in napovedal, da bo njegova skupina glasovala za njun sprejem. Psiupovec Bettoli je v svojem nastopu naglasil, da pomenita nova zakona le korak na poti dokončne ureditve celotnega staleža deželnega osebja, kar naj bi se zgodilo do pomladi prihodnjega leta. Glede višine prejemkov posameznih funkcionarjev in u-radnikov pa je dejal, da bj se morala ta določati ne le po vnaprej določenih upravnih kalupih, temveč tudi po dejanski sposobnosti, prizadevnosti in odgovornosti posameznikov. V tej zvezi je naglasil, da bi morala deželna uprava upoštevati tudi mnenje deželnega 'odbora za gospodarska In so- miiimmiiiiilimnHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiuniuimniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninmniiiiiiiiiiiil* V NEDELJO, 17. T. M., IZLET Z LETALOM V SARAJEVO " Lepa priložnost za ogled razstave «Umetnost na tleh Jugoslavije* Nizka cena - Rok za prijavo zapade v soboto, 9. t. m> Izlet je namenjen zlasti šolnikom in dijakom Na pobudo Sindikata slovenske industrija v letošnjem letu vzne-šole v Trstu prireja potovalni urad mirijiv zastoj. Poročila iz največ-«Aurora» v nedeljo, 17. oktobra, iz- 1 jih obratov so namreč pretežno let z letalom v Sarajevo, združen j neugodna: železarstvo stagnira, z ogledom razstave »Umetnost na 1 petrolejska čistilnica, tovarna Ital-tleh Jugoslavije od prazgodovine cementi in papirna industrija pa Medina podal ostavko FORT MCPHERSON, 5. - Kape tim Ernest Medina, ki so ga pred kratkim sodili zaradi ookola v Mi Layu je podal ostavko iz ameriških oboroženih sil. Če bodo ostavko 1.................................................-.M.......n,,......,,,..Hi......................umi ...........................................................................n V PORETTI TERME Razstava političnega filma štirih francoskih revij PORETTA TERME, 5. — Šesta razstava svobodnega filma v Poretti Terme z naslovom «Cahiers du Cinama Cinema 71 Cinethique, Posi-tif: štirje predlogi podtičnega filma* se ie pričela v soboto, 2. oktobra. Kot pove že naslov, bo vsaka od omenjenih štirih francoskih revij predstavila serijo filmov, ki se jim zdijo tipični za njeno npimo-vanje političnega filma. Vsak film bo revija, ki ga ie izbrala, predstavila. na koncu vsake serije bo debata s predstavniki revii (tedai bomo podrobneje poročali o štirih selekcijah). . . Vse štiri revije se imajo za marK-sistične. vendar pogosto ostro po lemizira.io med sabo. kar dokazuje. koliko ie marksističnih tendenc (tiste ki nastopajo v Poretti gotovo niso edine, ki obstajajo) ooi-movania umetnosti, kulture in v našem primeru kinematografije. Že kriterij izbire ie pri štirih revijah drugačen. V primeru »Ca-hiers du Cinema* in predvsem »Ci-nethique» nai bd organično opeval njihovo pormovanie političnega filma: selekciji vsebujeta stare in nove filme, ki jdh reviji imata za »idealne*. »Cinema 71» se je omejila le na nekaj novih filmov, a »ne ekskluzivno*. kot ie poudaril v uvodnem govoru urednik revije Marcel Martin, kolikor ima »Cinema 71» za dobre politične filme tudi nekatere od tistih, ki so iih izbirale ostale revije. V primeru revije »Positif* pa izbor odgovarja le deloma nie nemu konceptu in njenim okusom: izbor je namreč dvodelen: prvi del vsebuje nekaj komercialnih filmov, ki so za revijo vse prej kot »ideal-ni», večkrat tipični v negativnem smislu, drugi del pa politične filme v najoejem pomenu besede, se pravi filme, ki so sredstvo za politič- no agitacijo, dokumentarce, ki so na stali ob raznih političnih to razrednih bojih in ki so sredstvo tega boja; manjka tip filmov, ki spadajo v komercialni, proizvodni in distribucijski sistem, to ki so vendar politično uspeli, čeprav dosti takih filmov reviji ugaja, kot ie razvidno iz njenega branja. Osrednji problem filmske razstave ie torej »kaj je politika* in »kaj je politični film*, še prei kot problem, kateri so najbolj uspešni politični filmi. Rešitev je vse prej kot očitna. Spored festivala dopolnjuje ciklus Godardovih filmov, ki niso bili iz-I dani v Italiji ter en kitajski in en švedski dokumentarni film. V zaključnem večeru bodo predvajali nov film ita'i lanskega režiserja Flia Petrija »La classe operaia va in paradiso*. ____ SERGIJ GRMEK TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Liki iz naše preteklosti: France Bevk; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Ža mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 «Melos Quartet»; 18.45 Pevci dneva; 19.10 Higiena to zdravje; 19.20 Glasbeni vrtiljak; 19.40 Pesmi iz starega sveta in pesmi izseljencev v novem svetu; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Solisti lahke glasbe; 15.45 Orkester Ceragioli; 16 00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.00 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Orkester «101 Strings*. Tony del Monaco in Ansambel Mr. Trombone; 9.00 Otroški koti ček; 9.15 Juke box; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.45 Plošče; 11.30 Sodobne popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambel P. Cortez; 15.00 Prenos RL; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jugoslovanska glasba; 18.00 Orkester E. Si-monetti; 18.15 Jazz; 18.35 «45 o-bratov*; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Glasbena oddaja; 13.15 »Začnimo takoj*; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Nove italijanske po SREDA, 6. OKTOBRA 1971 pevke; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Enrico Caruso; 19.30 Musical; 20.20 «1 girovaghi*, radijska priredba; 22.05 Koncert Bethovnove-ga kvarteta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta S. Vartan in Duo Cucchiara-Fiora-monti; 8.40 Orkestri; 9.50 Deled-.la: Bršljan, 8. nad.; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 »Otto pi-ste»; 12.40 Fred Bongusto; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.15 Motivi, ki ste jih zbrali; 15.40 Popoldanska oddaja; 18.45 Lahka glasba; 19.02 Orkester Angelini; 20.10 Operni svet; 22.40 Marilyn, radijska igra; 23.06 Lah ka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachovi koncerti; 11.40 Sodobna italijanska glasba; 12.30 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Skrčena melodrama; 15.30 Delibe-sova glasba; 16.15 «Centocinquan-ta, la gallina canta*, radijska igra; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Osmi mpdnarodni festival sodobne umet-nnstil Royan 1971; 22.25 Leposlovna in glasbena oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna italijanska glasba: 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operna glasba; 11.05 Medigra; 12.00 Komorna glasba; 12.30 Plošče in 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12 00, 13.00. 14.00. 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24 00 Po ročila: 8.10 Operna matineja; 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 9.20 Ob lahki glasbi; 9.40 Pesmi Borisa Kovačiča to Marjana Vodopivca na stara ljudska besedila; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Domače oesmice iz solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 »Od vasi do vasi* z narodno-zabavni mi ansambli; 13.15 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam ..; 14.10 Melodije Mojmira Sepeta in Jo žeta Privška; 14.35 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz opu sa starejših hrvaških skladateljev. 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Claus Ogerman; 17.10 P. I. čaj kovski: Simfonija št. 4; 18 15 Išče n» popevko poletja; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Glasbene raz glednice; 20.00 Simfonični orke ster RTV Ljubljana v stereo stu diu: 21.30 Z velikimi zabavnimi orkestri; 22.15 S festivalov jazza — XII. mednarodni festival jazza Ljubl.jana — 71: Jazz group Radio Swiss Romande; 23.05 Literarni nokturno — Z. Mrkonjič: Pesmi; 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Lov; 13.30 Dnevnik; 16.00 Prenos ko’esarske dirke; 17.00 TV za najmlajše: »Nel paese del Pirim-nilli*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Stanlio in Oho; 18.45 TV razprava: 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Sydney — mesto brez preteklosti; 22.00 Športna sreda: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Molti so gni per le strade*. film: 22.45 Festival narodov. JUG. TELEVIZIJA 8.15 TV v šoli; 16.50 Test z glasbo; 17.05 Šahovski komentar; 17.40 Erazem in potepuh; 18.15 Obzornik: 18.30 Poje Brian Auger; 19.05 Na sedmi stezi; 19.20 Naš ekran; 20.00 Dnevnik; 20.55 Drabosnjak Hartmann: Igra o izgubljenem sinu: 22.40 Naš vsak dan; 23.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 »Dr. Schweitzer», dokumentarec; 21.20 Samoborske popevke. do danes*. Kakor je znano, je bila ta razstava v Parizu, kjer je vzbudila veliko zanimanje. Tudi v Sarajevu si je razstavo doslej ogledalo veliko število Jugoslovanov in inozemskih turistov. Izleta se lahko udeleži vsak, ki ga to zanima, namenjen pa je predvsem šolnikom in dijakom višjih srednjih šol univerzitetnim študentom. Rok za pnjavo zapade v soboto, 9. oktobra. Cena na osebo znaša 17.500 Ur, doplačilo za prevoz s posebnim avtobusom iz Trsta na ljubljansko letališče in nazaj pa 1.500 lir na osebo. Dijaki slovenskih šol imajo 1.000 Ur popusta. Pripomniti je treba, da ta cena velja samo v primeru, da se izleta udeleži najmanj sto oseb. Ogled razstave toplo priporočamo zlasti šolnikom in dijakom višjih srednjih šol, saj je to edinstvena priložnost. Program izleta je takle: NEDELJA, močno zaostajajo za lansko proiz-vodnjo. Iz obrata Italsider poročajo, da je proizvodnja surovega železa do konca avgusta dosegla 374.291 ton ter da je bila pr.\ktičnO enaka lanski; 374.576 ton. Isto ve; lja tudi za proizvodnjo kokil, ki je letos dosegla 114.362, lani pa ter i 115.007 ton. Petrolejska industrija je letos predelala 1,090.513 ton su-rovine, kar je za 4,5 odst. manj kakor v istem času lani. Pro:zvod' nja cementa je dosegla 169.490 ton ter je bila za 7 odst. manjša kakor lani. Proizvodnja časopisnega in tiskarskega panirja pa j« nazadovala za 21.4 odst., in sicer z lanskih 83.612 na 65.684 tnn v nrvih osmih mesecih letošnjega leta. ieta- 17. oktobra Ob 8 uri zborno mesto na Ušču Brnik pri Ljubljani. Ob 8.30 polet osebnega letala JAT DC-9 za Sarajevo. Ob 9.30 pristanek v Sarajevu in vkrcanje na avtobus, ki bo izletnike popeljal na ogled mesta. Od 12.00 do 14.00 prosto. Ob 14.00 ogled razstave. Od 17.00 do 19.00 prosto. Ob 19.00 odhod avtobusov na sarajevsko letaUšče. Ob 20.00 odlet letala za Ljubljano. Ob 21.00 prihod na Brnik. V ceno (17.500 Ur) je vključeno: vožnja z letalom v Sarajevo in nazaj, letališke takse v Ljubljani in Sarajevu, prevoz z avtobusi s sarajevskega letališča in nazaj ter ogled mesta in vstopnica za ogled razstave »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes*. Kakor smo izvedeU, bo Sindikat slovenske šole v Trstu izdal danes posebno okrožnico s pozivom, naj se udeležijo strokovnega in zanimi vega izleta. L«tos občuten zastoj v tržaški industriji Iz zadnjega mesečnega pregleda o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem, kj ga izdaja statistični urad trgovinske zbornice, povzemamo, da preživlja tržaška Novo vodstvo trgovcev s sadjem in povrtnino Pred dnevi je bil na sedežu pokrajinskega združenja trgovcev občni zbor grosistov s sadjem i n povrtnino. Na njem so med drugim izvoliU nov vodilni svet u-strežnega združenja, v katerem so trgovci G. Petrucco, V. D’OrsO. D. Boscolo, G. Parovel, O. Barto-U, S. Grandolfo, N. Longo, G-Maricchiolo in G. Nobile. Nadzorni odbor pa sestavljajo S. Alberti. P. D'Aprile in G Staffieri. Novoizvoljeni svet se je nato na posebnem sestanku lotil vprašanja tržaškega trga s sadjem to povrtnino, ki je le slabo kos naraščajočemu dovozu blaga iz raznih krajev. Na sestanku so odborniki izvolili iz svoje srede vodilne organe združenja: za predsednika j® bil izvoljen G. Petrucco, za podpredsednika pa D. Boscolo in V-D'Orso. Padec delavca s tovornjaka Pri vstopanju na tovornjak pred hotelom Yolly na Korzu Cavour je 41 letni uslužbenec prevozniškega podjetja s sedežem v Ul. Plavi« Sergio Bracco z Lonjerske ceste 173/1 včeraj dopoldne zdrsnil in nerodno padel na tla. Bracca, id se je pritoževal nad bolečinami v hrbtu in ramenih, so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognoze okrevanja v 25 dneh sprejeli n« ortopedskem oddelku.