PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-
ši. od 18.
septembra
1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk?
M.	dnevni
Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 89 (12.414)
Trst, sreda, 16. aprila
Sedemdeset civilistov ubitih v Tripolis
REAGAN NAPADEL UB
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
Stretto D« \ 20
-< « p
o- 2 > 3
tn <- 2
i S
2 =- r •~T -C~ j/* •—
O O %
T- r p _
O "
u
u

Ì
Libijske rakete proti Lampedusi - Nobene izjave Gadafija Previdno zadržanje SZ - Trezno stališče italijanske vlade
Sramota za človeštvo
BOGO SAMSA
Ameriška letala so prejšnjo noč bombardirala dve libijski mesti in libila preko sedemdeset ljudi: mož, žena, otrok, ranjencev je sto. Napad naj bi bil usmerjen na vojaške objekte, dejansko pa je prizadel predvsem civilno prebivalstvo. Modema vojaška tehnika omogoča s tako imenovanimi »inteligentnimi« bombami, ki so vodene vse do cilja, skoro stoodstotne točne zadetke. Očitno je torej imel a meriški vojaški napad teroristični značaj povračila za libijske teroristične napade, za katere ameriška administracija obtožuje polkovnika Gadajija.
Libija je odgovorila z izstrelitvijo dveh raket, katerih domet ne doseže skrajno južnega italijanskega otočka Lampeduse in ki so padle pred otokom^ v morje in niso povzročile nobene človeške ne materialne žrtve, oziroma škode.
Osebnost polk. Gadafija je prav gotovo problematična, kot je izredno resno vprašanje mednarodnega terorizma in tudi državnih central, ki ga podpirajo. Toda nekaj je nesporno točno: ameriški bombni teroristični napad, je prav tako mednarodni terori zem z vrsto izredno negativnih posledic. Povzroča mednarodno zaostritev, ločuje ZDA od evropskih zaveznikov in predvsem ničesar ne rešuje. Prav obratno, odnosi v Sredozemlju so še bolj napeti, terorizem ni bil poražen, ZDA pa so izgubile dobršen del svojega mednarodnega ugleda.
Zadržanje italijanske vlade je bilo resjio, trezno in odgovorno in ni slučajno, da se je v senatu ob izjavan Predsednika vlade Craxija ustvarila zelo široka enotnost, ki je zajela večino senatorjev z izjemo neofašističnih misovcev ob že tradicionalni zadržanosti republikancev.
Bistvo problema je prav gotovo v iskanju mirnih rešitev in glede terorizma v političnih rešitvah, ki naj odstranijo vzroke, okoliščine, zaradi katerih terorizem nastaja in ki ga pogojujejo. Bombni teroristični napadi prve velesile modernega sveta pa so samo sramota za vse človeštvo.
Ameriški bombniki, ki so vzleteli z oporišč v Veliki Britaniji, so včeraj bombardirali Tripolis, Bengazi in Sidi Bilal. Napad je bil, po besedah ameriškega predsednika Reagana, uperjen proti vojaškim objektom in generalnemu štabu polkovnika Gadafija, dejansko pa so letala bombardirala tudi naseljena področja, pri čemer je bilo ubitih 70 civilistov, več desetin pa je bilo ranjenih.
Med žrtvami je tudi Gadafijeva hčerka, morda pa je bil ranjen tudi sam Gadafi. To bi se namreč dalo sklepati iz edinega včerajšnjega posnetka libijskega vaditelja, ki je bil vidno utrujen in je imel glavo ovito v mnogo večji turban kot običajno.
Libija je v odgovor včeraj popoldne sprožila dve raketi proti italijanskemu otoku Lampedusi, zaradi prekratkega dometa pa sta raketi padli v morje dve milji pred obalo.
Ta izredno nevarna zaostritev odnosov v Sredozemlju je vzbudila val protestov in reakcij. Zahodna Evropa v glavnem ponavlja stališče, da je treba preprečiti spopade in doseči sporazum za pogajalsko m:zo ter da se z nasiljem ni mogoče boriti proti mednarodnemu terorizmu. Reakcije Sovjetske zveze so zaenkrat previdne, vendar pa je Moskva že odpovedala potovanje zunanjega ministra ševardnadzeja v ZDA. Odločna je bila obsodba s strani sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu OZN, ki je sinoči na zahtevo Libije začel razpravljati o zadnjih dogodkih v Sredozemlju. Tudi arabske države obsojajo agresijo, vendar obstajajo razlike v stališčih. Pač pa OPEČ ni sprejel zahteve Libije, ki je predlagala popolno prekinitev dobave petroleja Združenim državam.
V Italiji so, kljub razburjenju zaradi napada na Lampeduso, stranke ohranile mirno kri in Craxi je naletel na skoraj soglasen ugoden odziv na stališče, da je treba vse spore premostiti s pogajanji in ne z vojnimi akcijami.
NA 2., 3. in 12. STRANI
Prva konkretizacija groženj o napadih na oporišča v Italiji
Libija izstrelila raketi proti Lampedusi Le psihološki učinek neuspelega napada
Nov letalski napad?
TRIPOLIS — Vse kaže, da je v glavnem mestu Libije prišlo sinoči do novega letalskega napada. Vem dar tokrat ZDA z vso odločnostjo zanikajo, da bi ameriška letala ponovno bombardirala Libijo; nasprotno, Pentagon je uradno sporočil, da so vojaške operacije končane.
Po drugi strani pa je treba beležiti vrsto podatkov, ki pričajo o ponovnem bombnem napadu. Sinoči so se v manj kot dveh urah zvrstila pričevanja libijskih, španskih, sovjetskih, jugoslovanskih in celo ameriških sredstev obveščanja. Do teh napadov naj bi prišlo okoli 21. ure, ko je bilo po vsem mestu razločno slišati bombardiranje, nebo pa je kar žarelo od številnih raket, ki so jih izstrelili.
Vest o bombardiranju je potrdila sovjetska tiskovna agencija TASS,
kasneje pa je nekaj podatkov objavila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki je informiranje prejela neposredno od svojega dopisnika v Tripolisu. Prišlo naj bi bilo do treh letalskih napadov v daljših presledkih med 21. in 22. uro. To je španski televiziji potrdil tudi predstavnik španskega veleposlaništva v Tripolisu.
Kljub temu pa so ameriške oblasti nov napad odločno demantirale. Glede na dejstvo, da je Reagan doslej seznanil javnost z napadi in jih celo napovedal, obstaja torej dvom, da ni šlo za ameriški napad ampak da je kdo drug izkoristil trenutek in napadel Libijo, prav tako pa ni mogoče izključiti možnosti hudih notranjih sporov v libijski vojski, ki bi lahko privedli do protigadafijevih napadov.
RIM — »Včeraj ob 17. uri sta na Lampedusi eksploziji dvignili dva stebra vode pred radarskim opazovalnim stolpom sistema Loran. Padalci in karabinjerji niso na kraju ugotovili nobene škode«, S temi besedami je predsednik italijanske vlade Craxi potrdil včerajšnji libijski napad na Lampeduso. Predtem je namreč vladala popolna negotovost, saj sta tripoliški radio in tiskovna agencija »Džana« sporočila, da-so kot odgovor na ameriško-atlantsko agresijo na libijsko ozemlje uničili radarsko postajo na Lampedusi«.
Zgodilo se je torej tisto, kar je tolikokrat zagrozil Gadafi. Da pa bi bila mera polna, je včeraj nekaj ur pred neuspelim napadom na Lampeduso libijski veleposlanik v Turčiji Mohamed Ab-dulmalik kategorično zagotovil, da ne bo Libija napadla sredozemskih evropskih držav, ker niso dopustile, da bi Američani rabili njihovih oporišč. Napad je seveda takoj povzročil italijansko reakcijo. Z letališča pri Trapaniju so vzleteli štirje lovci prestrezači in dva lovska bombnika, saj so v začetku vsi mislili, da je napad na Lampeduso izvedla kaka enota libijske mornarice. Pol ure so
letala prečesavala območje ob Lampedusi, ko pa so vsi radarski sistemi južne Italije sporočili, da niso opazili nobene libijske ladje ali letala, je bilo vsem jasno, da so se Libijci poslužili dveh raket srednjega dosega. Dokončno potrditev je dal Pentagon, ki je navedel, da so s satelitskih posnetkov ugotovili let dveh raket proti Lampedusi.
Po vsem sodeč so se Libijci poslužili raket sovjetske izdelave zemlja-zemlja Upa »ščit«, ki imajo le nekaj več kot 300 kilometrov dometa. Če so torej raketi izstrelili z libijskega ozemlja, je povsem razumljivo zakaj sta padli poldrugo milijo pred obalo, saj je otok v bistvu izven taktičnega dosega. Šlo je torej predvsem za psihološki učinek in pri tem so Libijci zadeli v živo.
Na Lampedusi je zavladal preplah. Letalska družba »ATI« je že napovedala prekinitev poletov, kar je sprožilo takojšen poseg ministra za promet Signorileja, ki je ukazal preklicati ta sklep. Na Siciliji so se v pristanišča vrnile vse ribiške ladje, domala v vseh večjih krajih Italije so bile protestne manifestacije proti ameriškemu letalskemu napadu na Libijo, ki vnaša novo napetost v Sredo-
zemlju in posredno vpleta tudi Italijo.
Italijanske oborožene sile so bile seveda še pred napadom na Lampeduso alarmirane, budnost so kasneje še okrepili. V vojaških krogih vlada umirjen optimizem, saj skoraj izključujejo, da bi lahko Libijci uspeli napasti italijansko ozemlje. Povsem drugačne pa so ocene glede možnosti kakega terorističnega napada arabskih skrajnežev. Notranji minister Scalfaro je včeraj še poostril budnost italijanskih varnostnih sil pred vsemi ameriškimi diplomatskimi in gospodarskimi predstavništvi. Prav tako so poostrili budnost na vseh letališčih, vsa oporišča NATO pa so proglasila drugostopenjski alarm. Craxi, obrambni minister Spadolini in šef diplomacije Andreotti so imeli včeraj celo vrsto posvetovanj, saj predstavlja libijski napad na Lampeduso nevaren kakovostni skok. Tudi NATO v Bruslju je proučila novonastali položaj, saj je bila Italija napadena.
Italijanski diplomaciji pa je sinoči končno uspelo izročiti protestno noto libijskemu veleposlaniku Šalgamu, s katero najodločneje obsojajo napad na Lampeduso in napovedajo, da se bodo z vsemi sredstvi postavili po robu novim napadom.
Skoraj enoglasno stališče v italijanskem parlamentu
spiralo nasilja in odpreti pot politiki
Zaustaviti
SANDOR TENCE
RIM — Italija se je včeraj proti svoji volji znašla v zelo nevarnem vojnem vrtincu. Nočni ameriški napad na Libijo, ki je bil sicer napovedan (a mnogi so na tihem upali, da se bo Reagan omejil na grožnje), in nato v poznih popoldanskih urah še raketni napad na Lampeduso pomenita hudo preizkušnjo za italijansko vlado in za njeno zunanjepolitično usmeritev, j je bila v preteklosti tolikokrat predmet polemik med večino in opozicijo ter v zadnjem času tudi znotraj večinske koalicije. Če ocenimo včerajšnji potek in zaplet dogodkov pa lahko rečemo, da je v odločilnih trenutkih prevladala previdnost in istočasno razsodnost, v trdnem prepričanju, da je treba na vsak na-etn zaustaviti spiralo nasilja ter spet odpreti Pot politiki in diplomaciji. Predsednik vlade je tz parlamenta pozval vse politične sile in vso
državno skupnost, naj se konkretno angažirajo za mir in se pri tem, kot v temnih letih terorizma, zavzel za demokratično enotnost, pri čemer (in to je zelo pomembno) je žel odobravanje tudi mnogih komunističnih parlamentarcev. Vlada in z njo država sta kljub dramatičnosti dogodkov ohranili mirno kri, kar ni postranskega pomena in kar je lahko za zgled marsikomu, zlasti onkraj oceana.
Craxi je, kot poročamo na 3. strani, včeraj do podrobnosti potrdil vso dosedanjo »filozofijo« italijanske zunanje politike, ki po eni strani obsoja vse pojave mednarodnega terorizma, po drugi pa zavrača vojaške represalije kot sredstvo boja proti prevratništvu. V Den Haagu se je Evropa politično zelo ostro opredelila proti Gadafiju in njegovim destabilizacijskim načrtom, ne more pa sprejeti Reaganovih povračilnih ukrepov, ki vrh vsega samo zaostrujejo itak že zelo napete razmere na Sredozemlju in krepijo najbolj nevarne in fanatične teroristične skupine. To stališče, ki ga je Craxi ob-
razložil v poslanski zbornici in v senatu, je naletelo na podporo vladnih strank (z izjemo PRI) ter v glavnem tudi komunistov, ki podobno kot po dogodkih v Sigonelli, cenijo določeno Craxijevo samostojnost od Bele hiše.
Od vladnega stališča (in torej tudi od o-brambnega ministra Spadolinija) so se včeraj distancirali le republikanci, najprej z načelni kom poslancev Battaglio in nato še s predsed nikom zunanjepolitične komisije La Malfa. Battaglia je skoraj opravičil bombni napad ZDA, pri čemer so ga poslanci proletarske demokracije polemično pozdravili z ameriško zastavo, Giorgio La Malfa pa je sinoči v zelo žolčnih tonih napadel Craxija in celo namignil na ne varnost vladne krize, na katero pa bo Spadolini v tem trenutku zelo težko pristal. Zelo kritični do Craxija so bili seveda fašisti, radikalci in komunisti pa so z nekoliko različnih zornih kotov podprli obsodbo Reaganovega napada. KRI ceni vladno zadržanje, pravi pa, da bi morala Italija sedaj več narediti za osami-
tev agresivne politike ZDA.
Z veliko zaskrbljenostjo pa je Rim sinoči reagiral na libijski napad proti otoku Lampedusi. Predsednik vlade je z Andreottijem in Spadolnijem takoj zapustil senat ter odšel v Palačo Chigi, kjer so njegovi sodelavci podrobno orisali potek dogodkov. Craxi je zatem stopil v stik s predsednikom Cossigo, ki je v stalnem stiku z vlado in ki bo danes zjutraj predsedoval najvišjemu obrambnemu svetu. Ministrski predsednik je nato spet šel v senat in sporočil, da je Italija poslala Gadafiju ostro diplomatsko noto v zvezi z napadom na Lampeduso in ga hkrati opozorila da ne bo več dopustila podobnih napadov na državno ozemlje.
Do tukaj kronika včerajšnjih pretresljivih dogodkov. Kaj se bo zgodilo danes je seveda nemogoče napovedati, čeprav kljub vsemu vlada tukaj v Rimu zmerni optimizem, da bo v prihodnjih dneh napetost vendar nekoliko popustila in da vsaj v Italiji ne bomo priča nepotrebnim polemikam.
Najhujši ameriški zračni
napad po koncu vietnamske vojne
Ameriška letala bombardirala Tripolis in Bengazi Na desetine mrtvih in ranjenih ter ogromna škoda
TRIPOLIS, WASHINGTON — Včeraj ponoči ob treh po srednjeevropskem času so nočne eksplozije razparale nočno tišino v Tripolisu, Bengaziju, pristanišču Sidi Bilal in na letališču Benna. Le slabe pol ure je trajal ameriški letalski napad na libijska mesta, ob 2.20 so ameriški lovski bombniki in prestrezači izginili v noč, ne da bi se dvignilo eno samcato libijsko letalo. Libijska protiletalska obramba pa je bila srdita, a precej neuspešna, saj so kot kaže sestrelili samo en lovski bombnik in ne tri ali celo dvajset kot je to po napadu trdil tripoliški radio.
Za seboj so ameriška letala pustila zatemnjena mesta, ki jih je razsvetljeval le plamen požarov, medtem ko so se proti nebu dvigovali stebri dima. Število mrtvih je za sedaj še neznano, po trditvah Arabske lige je v letalskih bombardiranjih izgubilo življenje 70 oseb, na ducate je ranjenih, med njimi tudi dva Gadafijeva sinova. Cilj ameriškega napada je bila Gadafijeva rezidenca v Azizi, tripoliško vojaško letališče, vojaški objekti v pristanišču Sidi Bilal, vojašnica Džamahirija in letalsko oporišče Benina na območju Bengazija. Kot vedno pri takih bombardiranjih pa so jo še največ skupili civilni objekti. Ameriške bombe so namreč padale tudi na obljudena južna in vzhodna predmestja Tripolisa, poškodovale francosko in švicarsko veleposlaništvo ter težko prizadele predstavništvo Irana. Na desetine zgradb v Tripolisu in Bengaziju se je spremenilo v kup kadečih se ruševin.
Libijski radio je takoj po napadu pozval ves arabski svet, naj z orožjem odgovori »ameriškemu terorizmu«-naj z napadi odgovori na ameriški izziv. Ob grožnjah, da bodo razširili plamen vojne po vsem Sredozemlju, pa so Libijci po trditvah belgijskega veleposlaništva zaprosili za posredovanje, da ne bi Američani ponovili svojih letalskih napadov.
Pekel nad libijskimi mesti pa je bil že dolgo časa planiran, v bistvu od sobote, ko je Thatcherjeva dala
dokončno pooblastilo, da lahko Američani uporabljajo svoja oporišča v Veliki Britaniji za napad na Libijo. Ukaz o napadu pa je prispel v ponedeljek dopoldne. Že prej je bilo opaziti neobičajno dejavnost v oporiščih Lakenheath in Upper Ileyford, kot da bi hoteli Američani Sovjetsko zvezo opozoriti, naj umakne svoje vojaške svetovalce iz libijskih oporišč. Resnici na ljubo je Sovjetska zveza še pred tem umaknila svoje vojne ladje iz tripoliškega pristanišča, ki so bile tam med zadnjo ameriško-libijsko krizo zaradi Sidrskega zaliva.
Kot rečeno je ukaz o napadu prispel v ponedeljek dopoldne, popoldne ob 18. uri so eden za drugim vzleteli z britanskih oporišč lovski bombniki »F-lll«. Osemnajst teh bombnikov se je nato v spremstvu kakih desetih letal cistern »KC-10« usmerilo proti jugozahodu. Francija in Španija nista namreč pooblastili preleta svojega ozemlja. V Biskajskem zalivu so se lovski bombniki prvič oskrbeli v zraku z gorivom. Ko so preleteli Gibraltarsko ožino, je španska radarska kontrola obvestila italijansko. Južno od Sicilije so se eskadri pridružila letala, ki so vzletela z letalonosilk America in coral Sea. Poleg 15 lovskih bombnikov »A-6« in »A-7« se jim je pridružilo še nekaj pre-strezačev »F-14« in »F-18«, ki so nudili kritje lovskim bombnikom. Pred napadom so se letala še enkrat oskrbela z gorivom in nato ob 2. kar po osmih urah letenja sprožila napad. Letala z letalonosilk so bombardirala območje Bengazija, medtem ko so lovski bombniki, ki so poleteli z britanskih oporišč bombardirali Tripolis in pristanišče Sidi Bilal.
Trinajst ur po začetku vojaške operacije so se včeraj pred zoro ameriška letala vrnila na britanska letališča. Le eno letalo so Libijci sestrelili, eno pa je moralo zaradi okvare prisilno pristati v Španiji. Končala se je tako največja letalska vojaška akcija ZDA po koncu vietnamske vojne.
Reagan označil napad kot dolžnostno samoobrambo »zaradi dokazane vpletenosti Libije v terorizem«
NEW YORK — »Storil sem, kar sem moral storiti. Dokler bom v tej ovalni sobi, bodo ameriške sile takšne akcije, če bo potrebno, znova ponovile same. Samoobramba ni samo naša dolžnost, je tudi naša naloga«. S temi besedami je ameriški predsednik Reagan poskušal opravičiti včerajšnjo agresijo na Libijo.
Po uradni razlagi je Bela hiša ukazala napad zato, ker ZDA razpolagajo, kot je dejal Reagan v govoru, ki so ga v živo prenašale vse največja ameriške TV mreže, »s preciznimi in neizpodbitnimi podatki«, da je Libija uprizorila nedavni napad na disco club v Zahodnem Berlinu, da je pripravljala napad na ameriško veleposlaništvo v Parizu, ugrabitev ameriškega veleposlanika v Franciji in podobne akcije. Dokaz o libijski odgovornosti za napad na diskoteko naj bi tičal v treh šifriranih tajnih sporočilih, s katerimi da je Tripolis svoji ambasadi v Vzhodnem Berlinu naročil teroristični napad proti Američanom z namenom ubiti čimveč ljudi.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Larry Spea-kes pa je izjavil, da so ameriške obveščevalne službe v zadnjem času samo v Afriki preprečile izvedbo 10 načrtovanih terorističnih akcij, ki naj bi jih pripravljala Libija in, da so iz Libije nedavno odšle v svet številne teroristične skupine, ki naj bi pripravljale bombne napade
na ameriška predstavništva in državljane v različnih državah.
Uradno opravičilo za največjo ameriško letalsko akcijo po vietnamski vojni je torej »obramba« pred libijskim terorizmom. Sklep o napadu je predsednik Reagan sprejel predvčerajšnjim popoldne na tajnem sestanku s svojimi najbližjimi sodelavci, ki doslej niso imeli enotnih pogledov na takšno akcijo. Najbolj naj bi pred prenagljenimi potezami svaril obrambni sekretar Gašper Weinberger, ki je predvideval, da bodo ameriške sile v napadu utrpele določene izgube. Po trditvah Pentagona ameriške sile pogrešajo samo eno letalo tipa fantom 111, ki je priletelo z oporišča v Veliki Britaniji.
Od zahodnoevropskih vlad je samo britanska podprla včerajšnjo akcijo, najbolj pa je Washington razočaran nad ravnanjem Francije, ki ameriškim letalom, ki so poletela z oporišča v Veliki Britaniji, ni dovolila preleteti francoskega ozemlja. Predsednik Reagan je sinoči tudi izjavil, da »so bili napadi izpeljani tako, da bi minimizirali izgube med civilnim prebivalstvom«. Toda, kot poročajo ameriški dopisniki in kot je razvidno iz TV posnetkov, so bila v letalskem napadu zelo poškodovana tudi civilna naselja in civilisti in ne samo domnevni vojaški objekti, kot trdijo v Washingtonu.
Tukajšnja javnost je sicer v glavnem podprla akcijo Reaganove administracije. Tudi med ti-
stimi člani ameriškega Kongresa, ki običajno nasprotujejo uporabi sile, to pot ni slišati ugovorov. V glavnem letijo pripombe samo na to, da je predsednik Reagan Kongres o včerajšnji akciji obvestil prepozno, oziroma, ko je bila že v teku. Po tako imenovanem zakonu o vojnih pooblastilih iz 1973. leta mora namreč predsednik o načrtovani vojaški akciji predhodno obvestiti Kongres. Akcijo proti libijskemu predsedniku Gadafiju, ki tukaj velja za »ameriškega sovražnika številka 1«, so podprli celo tako imenovani liberalni časopisi, ki na primer ostro napadajo Reaganovo politiko do Nikaragve. Današnji »New York Times« je v uvodniku zapisal, »da lahko ameriška javnost samo podpre in ploska zadnjemu napadu na Libijo in kaznovanju Gadafija«.
Razpoloženje na sedežu svetovne organizacije se seveda bistveno razlikuje. Na zahtevo Malte se bo danes nadaljevalo izredno zasedanje Varnostnega sveta. Malta je predlagala sprejem resolucije, ki pravi, »da uporaba sile ogroža znova svetovni mir in varnost« in v spor vpletene strani poziva, naj ga rešijo z mirnimi sredstvi v skladu z ustanovno listo OZN. Libijski predstavnik v OZN pa je izjavil, da poskušajo ZDA krivdo za vsak teroristični napad zvaliti na Libijo, da v ZDA vlada antilibijska histerija.
UROŠ LIPUŠČEK
Ronald Reagan
Na sestanku Koordinacijskega biroja
Neuvrščeni obsodili letalski napad ZDA
NEW DELHI — Koordinacijski biro neuvrščenih držav, ki se je včeraj na ministrski ravni zbral na izrednem zasedanju, je od vlade ZDA zahteval, naj prekine vse vojaške operacije proti Libiji. Hkrati je od Varnostnega sveta OZN zahteval takojšnje posredovanje, da bi zaustavili agresijo in preprečili nove napade na Libijo.
V dokumentu, ki so ga sprejeli soglasno, je poudarjeno, da so neuvrščeni z velikim presenečenjem sprejeli novico o vojaški akciji, ki so jo ZDA v sodelovanju s svojim zaveznikom iz pakta NATO Veliko Britanijo izvedle proti Libiji. To agresivno dejanje je toliko prej vredno obsodbe, ker so ZDA stalen član Varnostnega sveta in imajo zato največjo odgovornost za o-hranitev mednarodnega miru
Mednarodna skupnost je že obsodila vse teroristične dejavnosti, tako posameznikov, skupin ali držav. Dokument Koordinacijskega
odbora tudi poudarja, da so napadi ZDA na neko suvereno državo nesprejemljivi. Neuvrščeni izražajo vso podporo in solidarnost z Libijo in njenimi prizadevanji, da ohrani neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Hkrati so vladi in libijskemu narodu izrekli sožalje zaradi izgub v ameriškem napadu.
»To ameriško dejanje je v popolnem nasprotju z načeli listine OZN,« je dejal jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizda-revič v govoru na izrednem ministrskem zasedanju Koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Ostro je obsodil ameriško agresijo proti Libiji. Dizdarevid je med drugim tudi dejal, da so bila kršena pravila mednarodnih odnosov. »Splošno priznana načela zamenjujejo s pravico močnejšega, da sam dolo ča krivca in kaznuje, da izvaja nasilje in agresijo«, je rekel Diz-darevič.
Stališči predsedstva SFRJ in predsedstva SZDL Slovenije
JUGOSLAVIJA UVRŠČA AMERIŠKI NAPAD MED METODE MEDNARODNEGA TERORIZMA
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ se je včeraj sešlo na izredno sejo in preučilo najnovejše razmere v Sredozemlju, ki so posledica ameriškega oboroženega napada na libijsko-arabsko džamahirijo.
Predsedstvo je najostreje obsodilo oboroženi napad ZDA na Libijo in opozorilo, da gre za hladnokrvno kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti neodvisne in neuvrščene države in da to dejanje resno ogroža varnost, stabilnost in mir na tem območju in v svetu. Takšen razvoj dogodkov Jugoslavija spremlja z veliko zaskrbljenostjo.
Predsedstvo SFRJ je v izjavah 27. februarja in 25. marca opozorilo na nevaren razvoj položaja v Sredozemlju in tudi na nedopustne demonstracije vojaške moči, ter na možnosti za ohranitev miru, varnosti in sodelovanja na območju Sredozemlja.
Predsedstvo SFRJ je poudarilo nujnost takojšnje prekinitve agresivnih vojaških operacij ZDA in angažiranja mednarodne skupnosti, posebej gibanja neuvrščenih, OZN in varnostnega sveta, da bi v tem delu sveta znova zavladala mir in stabilnost ob doslednem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Libije. Predsedstvo SFRJ pričakuje, da bo pri nosilcih te vojaške akcije prevladala odgovornost, da bi se izognili nadaljnjemu širjenju in podaljševanju te intervencije in ohranili mir ter varnost v tem delu sveta in preprečili splošno zaostrovanje mednarodnega položaja, (dd)
LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je na včerajšnji seji najostreje obsodilo napad oboroženih sil Združenih držav Amerike na neodvisno neuvrščeno libijsko republiko.
Napad predstavlja vojaško intervencijo, ki jo je mogoče označiti kot metodo mednarodnega državnega terorizma. Tembolj preseneča in zaskrbljuje, da se je to zgodilo prav v času, ko je celotna in še posebej evropska javnost pričakovala prve sadove procesa mednarodnega sporazumevanja, ki so ga obnovili s tolikšnimi težavami in v času, ko so prav Združene države Amerike same intenzivno apelirale na mednarodno skupnost, da sodeluje pri preprečevanju vseh oblik terorizma.
Za take metode ne more biti opravičila. Napad je toliko bolj zaskrbljujoč zaradi nevarnosti, ki grozi miru in varnosti na področju Bližnjega vzhoda in v celotnem Sredozemlju, kar lahko povzroči nepredvidene in daljnosežne posledice za stabilnost in mir
Ko predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije skupaj z najširšo svetovno javnostjo obsoja to dejanje, opozarja na nujnost takojšnjega ukrepanja mednarodne skupnosti, še posebej varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, da bi preprečili izbruh spopada katastrofalnega obsega in zagotovili ozemeljsko nedotakljivost Libije z miroljubno rešitvijo — v skladu z načeli ustanovne listine Organizacije združenih narodov in politike neuvrščenosti, za kar se je Jugoslavija vedno zavzemala, (dd)
Arabski svet obsoja ameriško agresijo
BRUSELJ — »Ameriški bombni napad na Libijo je izredno hudo dejanje tako zaradi obsega napada kot zaradi posledic, ki jih napad lahko izzove na vsem sredozemskem območju.« Tako je ocenil Reaganov izpad sekiretar arabske lige Klibi, ki je prispel včeraj dopoldne na obisk v Bruselj in ki se je kmalu po svojem prihodu vrnil v Tunis, da bi neposredno sledil razpletu krize, ki se je vnela ob ameriškem napadu na Libijo.
Klibi je v razgovoru z novinarji naglasil, da ni dopustno za svetovno velesilo kot so ZDA tako impulzivno ravnanje, ki hudo ogroža mir. Dodal je tudi, da po njegovem mnenju se agresija vključuje v dolgo verigo groženj in napadov proti arabskemu svetu. Grožnje in napadi zadevajo bližnjevzhodni problem, njena tarča pa je po mnenju Klibija arabski svet v celoti.
Ocena sekretarja arabske lige v znatni metri tolmači reakcije in stališča vseh arabskih držav, pa čeprav so bili komentarji nekaterih državnikov bolj ostri, ocene drugih pa previdnejše. Med zelo ostre ocene sodi reakcija Sirije, to. je označila ameriški napad kot »kriminalno in barbarsko dejanje, ki bi ga moral obsoditi ves svet. »Radijska postaja v Damasku je naslovila poziv na vse arabske države, da bi se zavedale nevarnosti ameriške agresije in zavzele vse potrebne ukrepe. Postaja je tudi dodala, da Sirija daje Libiji na azpolago ves svoj vojaški potencial. Na podoben ton je uglašena tudi ocena manskega zunanjega ministrstva, ki naglaša, da se je sedaj izkazalo, da je eagan edim terorist. Etiopija je s svoje strani zahtevala izredni sestanek C1"'e-a^n^^-e enotnosti> ki naj bi zajamčila integriteto in nedotakljivost ^ijskihmeja. Veliko bolj previden pa je bil v svojem ocenjevanju Egipt, ki je pozval ZDA naj obravnavajo vprašanje z večjo uravnovešenostjo, saj vojaški Poseg m umesten.	j , j j
SoUdamost Libiji je s svoje strani izrazila tudi PLO, M je označila ame-.. . Pootiko kot nedopustno. Predvsem pa palestinska organizacija ocenjuje pouuito sile kot slepo, saj pospešuje ravno tisti terorizem, ki ga ZDA hočejo
Amensko agresijo je jasno obsodil tudi OPEČ, ki se je sestal včeraj v ^ a ,bl 1?zpraV -ial 0 cem naftnih derivatov. Članice OPEČ so odobrile resolucijo, ki obsoja ZDA, z večino glasov, niso pa sprejele libijske zahteve, - tom'e dobavo nafte Washingtonu. Po izjavah predsednika, venezuelske-i J3 ,(jrisaTltj-|a’ Problem ni bil na dnevnem redu, iranski minister pa je dejal, da bi o zadevi lahko razpravljali prihodnji teden.
Jasno in hkrati previdno zadržanje Moskve
Prvi sovjetski odgovor: Sevardnadze ne gre v ZDA
MOSKVA — Po ameriškem napadu na Libijo je za SZ nemogoče, da bi se sovjetski zunanji minister Edvard Sevardnadze maja sestal v Washingtonu s svojim ameriškim kolegom Georgem Shultzom. Ta je najpomembnejši sovjetski odgovor na ameriško letalsko bombardiranje libijskih vojaških in civilnih objektov. Objavila ga je sovjetska vlada v uradnem sporočilu, v katerem je med drugim za-
grozila, da bo Moskva prisiljena sprejeti širokopoteznejše pobude, če ZDA ne bodo prenehale s svojimi vojaškimi operacijami proti Gadafiju.
Preklic Ševardnadzejevega potovanja v Washington bi vsekakor lahko imel dalekosežnejše posledice v sovjetsko - ameriških odnosih, saj postavlja pod vprašaj drugo srečanje na vrhu med Reaganom in Gorbačovom, ki skoraj gotovo ne bo julija, kot
bi želela Bela hiša. Na te posledice je opozoril njen glasnik Larry Spea-kes takoj potem, ko je prišlo uradno sporočilo iz Moskve. Speakes je sovjetsko odločitev obžaloval in jo označil kot »napako«.
Mimo tega pa so v SZ dokaj previdno reagirali na ameriško vojaško o-peracijo, o kateri so sicer bili predhodno obveščeni, tako da so tudi u-maknili nekaj svojih ladij iz libijskih pristanišč. To seveda ne pomeni, da je niso ostro obsodili. V vladnem u-radnem sporočilu je označena kot »novo kriminalno dejanje, ki nevarno grozi miru in svetovni varnosti«. Kot je med drugim podčrtal partijski voditelj Gorbačov med sprejemom švedskega ministrskega predsednika Ing-varja Carlssona, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi, so ZDA napadle suvereno državo, ki je članica OZN, kar dokazuje njihov nesprejemljiv odnos do manjših držav, ki vodijo avtonomno politiko. V jedrski dobi, je pristavil, bi se morali spori reševati le s j»litičnimi sredstvi.
Stališče SZ je v Ženevi prikazal tamkajšnji ameriški veleposlanik Viktor IsraeMan. Med drugim je pxmdaril, da je SZ pripravljena sodelovati z vsemi državami za odpravo državne^ ga in individualnega terorizma.
Zaskrbljenost držav EGS
BRUSELJ — Ameriški napad Libije je evropske zaveznike ZDA močno iznenadil, razočaral in navdal z zaskrbljenostjo, saj je bil izveden le px)l dneva p» soglasnem sklepni zunanjih ministrov EGS, da je spor med Reaganom in Gadafijem treba rešiti na miren način. Washington se za evropsko stališče torej še zmenil ni, čeprav so bili v njem zapopadcni diplomatski ukrepi proti Trip>olisu in obsodba Libije kot pxxlpihovalke mednarodnega terorizma. Zahodnoevropske vlade (razen britanske) označujejo Reaganovo pxrtezo kot nejxrtxebno in nevarno, v kolikor utegne zavreti napore za miroljubno rešitev sredozemske krize, hkrati p>a v njej vidijo hud udarec Atlantski zvezi. Naglašajo tudi, da v kriznem žarišču živijo Evropejci in ne Američani. Zunanji ministri EGS se znova sestanejo jutri v Parizu, kjer pa bodo vpričo dogodkov na Lanipedusi menda revidirali stališče, ki so ga zavzeli v Haagu. Nap>ad Libije so kritizirali tudi v evropskem parlamentu.
Po ameriškem napadu se Gadafi še ni prikazal v javnosti
Libija poziva na »sveto vojno« proti ZDA a hkrati išče čim širšo mednarodno podporo
TRIPOLIS — Po nočnem napadu ameriških bombnikov na Tripolis in Bengasi je vso Libijo včeraj previharil val protiameriških demonstracij, ki sta jih Radio Tripolis in libijska tiskovna agencija Jana s svojimi sporočili o sveti vojni proti ameriškim teroristom in njihovim zaveznikom le še podpihovala. Vzporedno s to množično »ljudsko« akcijo je potekala nič manj burna diplomatska ofenziva libijske vlade z očitnim namenom, da. bi si Libija v tem kočljivem politič-
nem trenutku pridobila čim širšo mednarodno podporo.
Začnimo pri teh mednarodnih prizadevanjih Libije. Vlada v Tripolisu je zahtevala takojšen sestanek Varnostnega sveta OZN, da bi na njem obsodili ameriški napad. V včerajšnjih popoldanskih urah je libijsko zunanje mimstrstvo sklicalo na skupni sestanek vse diplomatske predstavnike v Tripolisu, na katerem jih je »u-radno« obvestilo o »ameriški barbarski agresiji«, ki je povzročila »veliko
Izraelska vlada zadovoljna zaradi ameriškega napada
TEL AVIV — Izrael se veseli napada na Libijo. Predsednik vlade Pe-reis nima dvomov, da mednarodni terorizem podpihujejo in tudi izvajajo Libijci, zunanji mimster Šamir pa pravi, da so ZDA z nastopom v Tripolisu in Bengaziju »branile ves svobodni svet«. Izvedenci menijo, da hoče Reagan Libijo gospodarsko spraviti na kolena, hkrati pa Gadafija izolirati znotraj samega arabskega sveta, zlasti »zmernega«, in ga morda tudi izriniti iz sovjetskega zavezniškega objema.
nedolžnih žrtev med domačimi in tujimi državljani«.
Radio Tripolis je sporočil, da je polkovnik Gadafi sprejel sovjetskega veleposlanika in mu izročil »pomembno pioslanico« za sovjetskega voditelja Gorbačova. Kot so sporočili v Damasku, je Gadafi že dve uri po ameriškem napadu telefoniral sirskemu predsedniku Assadu. Pozneje naj bi libijski glavar kontakltiral tudi malt-skega ministrskega predsednika Bon-nicija in alžirskega predsednika Ša-dlija Bendžetiida.
Ob vsej tej razvejani diplomatski dejavnosti pa gre omeniti, da Mu-hamar Gadafi po nočnem napadu še ni prikazal v javnosti. Kot znano so ameriški bombniki streljali tudi na njegov generalni štab, na kasarno Bab el Azizi, kjer običajno Gadafi prebiva. Po nekaterih vesteh iz diplomatskih virov, ki so se zvečer razširile v Parizu, naj bi v napadu umrla tudi Gadafijeva žena, po drugih vesteh (ameriške kablske televizije CNN) pa naj bi bila med žrtvami letalske agresije erta od njegovih hčerk.
Glavni tajnik arabske zveze Chadli Klibi je sinoči v Bruslju izjavil, da bo čimprej odpotoval v Tripolis, pa čeprav je bil že prej obveščen o dogodku na Lampedusi. Tiskovna agencija Jana je že prej pozvala vse arabske države naj odgovorijo na ameriško agresijo, pri čemer se je izrecno nanašala na razveljavitev pogodb z ameriškimi podjetji in ustanovami, poleg tega pa je pozvala Arabce naj dvignejo svoje denarne vloge iz ameriških bank.
Radio Tripolis je včeraj nadalje pozival ljudstvo naj »poišče« pilote ameriških bombnikov in lovcev, ki so jih sestrelile libijske obrambne sile in naj jih umori brez milosti«, ob tem pa še grozil, da bodo ZDA, Velike Britanija in njihovi atlantski zavezniki drago plačali zadnji krvav napad.
Libijska televizija je sinoči prenašala posnetek Gadafija v pogovoru s sovjetskim veleposlanikom. Gadafijeva glava je ovita v velik turban, iz česar nekateri sklepajo, da je ranjen (Telefoto AP)
Oporišče pri Avianu v pripravnem stanju
AVIANO — Vsa ameriška oporišča so po ameriškem bombnem napadu na Libijo v pripravnem stanju. Tudi v letalski bazi v A-vianu v Furlaniji - Julijski krajini so v zadnjih dneh poostrili nadzorstvo, pa čeprav oporišče Pri Avianu ne spada med operativne baze.
V Avianu ima svoj sedež 40. taktična eskadra ameriškega letalstva. V letališču deluje skupno 4-000 ljudi, med temi pa so poleg vojakov všteti tudi civilisti. Pred približno mesecem dni so v to oporišče začasno premestili edi-nico padalcev (tako imenovanih »vijoličastih beretk«), zadnje dni Pa je prispela v Aviano tudi eskadra helikopterjev, ki so izrecno uporabni za napadalne akcije.
Urad za stike z javnostjo včeraj ni posredoval nobenih drugih vesti v zvezi z dejavnostjo v bazi Pri Avianu. Letalski promet je včeraj potekal po ustaljenih tirnicah. Doslej tudi ni jasno, koliko casa bo trajalo pripravno stanje v tem letalskem oporišču.
Nekaj minut potem ko so bombniki preleteli Gibraltar
Španski premier Gonzalez je seznanil Craxija s preletom ameriških letal
RIM — Predsednik španske vlade Felipe Gonzalez je ob dveh ponoči zbudil Craxija in ga obvestil, da so nekaj minut prej ameriška letala preletela Gibraltar in od tam nadaljevala pot proti vzhodnemu Sredozemlju. Nekaj minut potem je podobno sporočilo prišlo z obrambnega ministrstva, nakar je bilo predsedniku vlade jasno, da se je predsednik Reagan takoj po (nepotrebnem) vrhu evropske dvanajsterice odločil za vojaško represalijo proti Libiji. Craxi je tedaj stopil v stik s Spadolinijem in z Andreottijem, kasneje pa o poteku dogodkov informiral predsednika republike.
Tako je italijanska vlada v prvih jutranjih urah zvedela za krvavi napad ameriških bombnikov, ki ga je v ponedeljek zvečer na srečanju s Craxijem že napovedal Reaganov odposlanec general Walters, ne da bi kakorkoli pojasnil datuma represalije. Italija si je lahko samo predstavljala ameriške namere, ni bila pa predhodno obveščena o napadu. Za represalijo je vedela le britanska vlada, ki je nudila zatočišče ameriškim letalom in jim dovolila vzlet proti Italiji.
Bela hiša ni zaprosila Italije za dovoljenje, da bi svoja letala lahko preletela italijanski zračni prostor, kar je storila s Parizom, ki je odgovoril negativno. Celotno akcijo gre torej po trditvah rimske vlade pripisati izključno' ameriški inicia-
tivi in odgovornosti, medtem ko ni vesti, da bi ameriška oporišča v sklopu pakta NATO nudila kakršnokoli logično oporo Reaganovim letalom. Ves italijanski obrambni sistem je vsekakor od jutranjih ur, zlasti na jugu države in na Siciliji, v stanju velike pripravljenosti, kar je sodeč po zaskrbljujočih dogodkih povsem upravičeno, čeprav iz tega, kot previdno podčrtujejo tukaj v Rimu, ne gre delati nepotrebnih alarmizmov. Predsednik republike je za danes sklical izredno sejo vsedržavnega obrambnega sveta, notranje ministrstvo pa je povsod okrepilo varnostne sisteme, predvsem na letališčih in v drugih objektih, ki so lahko potencialne tarče teroristov.
Craxi je zjutraj sklical izredno sejo vladnega kabinetnega sveta, zaradi česar je odpadlo napovedano srečanje tajnikov vladne koalicije, ki so nato sodelovali na vladni seji. Zaključke zasedanja kabinetnega sneta, ki je baje potekalo brez polemik in razhajanj, je ministrski predsednik povzel v poslanski zbornici, kjer so se medtem že od jutra kopičile številne interpelacije o krvavem dogajanju v Libiji. Craxi je pred poslanci podčrtal popolno nesoglasje italijanske vlade nad ameriško represalijo, »ki sploh ne prispeva k borbi proti terorizmu in nasprotno še bolj zaostruje in zapleta itak že zelo napete razmere na Sredo-
zemlju«.
Take akcije, kot je bila torkova, je nadaljeval predsednik vlade Craxi, lahko samo sprožijo nov val nebrzdanega terorizma in fanatizma, proti kateremu se je jasno izrekla konferenca evropske dvanajsterice v Den Haagu. Italija bo tudi v bodočnosti ukrepala po skupnih evropskih smernicah, ki imajo za cilj popolno osamitev terorizma in vseh tistih držav, ki ga spodbujajo ali podpirajo.
Craxi, ki je žel aplavze vladne večine (z izjemo PRI) in tudi nekaterih komunistov, je stališče vlade kasneje ponovil tudi v senatu, kjer je med drugim izrazil zaskrbljenost nad usodo italijanskih državljanov v Libiji.
SANDOR TENCE
Spot (z Gadafijem) ukinjen
RIM — Prva italijanska televizijska mreža bi morala sinoči v okviru oddaje Spot oddajati intervju s polkovnikom Gadafijem, ki ga je le nekaj ur pred ameriškim napadom v Tripolisu opravil vodja oddaje Enzo Blagi. Po dogodku na Lampedusi je vodstvo RAI ukinilo sinočnjo oddajo Spot, kar je izzvalo ogorčene proteste sindikalnega združenja novinarjev RAI.
Današnja splošna stavka kot množični protest vsega tržaškega prebivalstva
Tržaški občinski svet s težavo izglasoval enotno resolucijo o gospodarskem položaju
Tržaška občina ni samo uradno podprla današnjo splošno stavko v vsej pokrajini, pač pa se bo z lastnim praporom tudi formalno udeležila protestne manifestacije, tako kot vse o-stale občine v pokrajini in sama pokrajinska uprava. Toda, če drugod ni bilo nobenih težav za sprejetje take odločitve, je tržaški občinski svet zanjo porabil več ur svojega izrednega zasedanja, kar je zgovoren dokaz njegove upravne neučinkovitosti in političnega razsula, v katerem se že lep čas nahaja.
Kot smo poročali, je bilo izredno zasedanje sveta na pobudo KPI sklicano za razpravo o aktualnem gospodarskem položaju v Trstu in za oceno predloženih resolucij o pobudah za razvoj obmejnih ombočij in za u-veljavitev mednarodne vloge naše dežele. Zaradi bolezenske odsotnosti župana Richettija je zasedanje vodil podžupan Trauner, ki je podal uvodno poročilo o posegih občinske uprave za rešitev najakutnejših kriznih žarišč in o njenem stališču do celovitega vprašanja gospodarskega nazadovanja mesta. Svetovalec Poli je orisal resolucijo KPI o prvi točki na
Z današnjo množično stavko
Trst odklanja gospodarsko smrt
Današnja splošna stavka v tržaški pokrajini je včeraj dobila še zadnje podpore in pristope, je že prešla zgolj sindikalne okvire in bo nedvomno izzvenela v splošen protest prebivalstva in delovnih ljudi proti nezadržnemu gospodarskemu nazadovanju in zaostritvi krize v nekaterih pomembnih proizvodnih strukturah.
Stavko so podprle in se bodo aktivno udeležile današnje manifestacije vse krajevne uprave, vključno s pokrajinsko. Kot poročamo v zgornjem članku, je tržaški občinski svet na izrednem zasedanju s težavo sprejel enotno resolucijo, v kateri izraža svoj pristop in solidarnost in vabi odbor, naj se manifestacije udeleži z mestnim praporom. Župana in odbor pa zavezuje, naj spremlja razvoj položaja rafinerije Aquila in prepreči njeno zaprtje, naj se postavi po robu vsem poskusom po krčenju dejavnosti Tržaškega Lloyda in naj od vlade zahteva srečanje s predstavniško delegacijo Trsta glede njegovih gospodarskih problemov. In končno, občinski svet z resolucijo poziva prebivalstvo, naj se udeleži današnje manifestacije.
Tržaški župan Richetti, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zasedanja, je včeraj na sindikalno federacijo CG IL - CISL - UIL naslovil sporočilo, v katerem izraža svojo solidarnost z delavci in opozarja na nujno potrebo po stabilnih in jasnih večinah v krajevnih upravah, »v harmoniji z deželno in vsedržavno stvarnostjo«, zaradi česar bi bilo neprimerno sprejeti neke vrste tiho podaljšanje nastalega položaja, ki je objektivno negotov in šibak in ki ga ni mogoče (s strani KD op. ur.) pasivno sprejeti.
Svoj pristop k stavki so včeraj napovedali tudi sindikati stanovanjskih najemnikov SUNIA - SICET - UIL, medtem ko je zveza trgovcev Unione commercianti povabila svoje člane in vse trgovce oziroma delavce v terciarnem sektorju, naj danes med 9.30 in 11.30 spustijo navojnice svojih trgovin oziroma delavnic.
Med 9.30 in 11.30 se bo ustavil tudi ves javni promet, saj podjetje ACT ne bo zagotovilo prevozov, medtem ko na šolah vseh stopenj ves dan ne bo pouka. Za štiri dopoldanske ure bodo ustavili delo v zavarovalnicah, bankah, v spektaklu, pri Enel in Ace-ga, v zdravstvu (zadnje 4 ure v vsaki izmeni), v poldržavnih službah, v taksi - prevozu in v naslednjih industrijskih dejavnostih: kovinarstvu, tiskarstvu in papimičarstvu, v prehrambeni industriji, v pristanišču, v transportu blaga, špediterstvu in sorodnih dejavnostih (zadnje 4 ure), v pomorstvu, v kemični in lesni industriji itd. Ves dan pa bodo stavkali zaposleni v tekstilni industriji, v gradbeništvu, pri tržaški občini in v državni upravi.
Zborna mesta za protestno povorko so ob 9. uri na šentjakobskem trgu za vse udeležence, ob 9.15 na Garibaldijevem trgu za upokojence, brezposelne mladino in študente, ob 8.30 pa pred veleblagovnico Štanda za delavce v trgovini. Povorka po središčnih ulicah se bo zaključila s protestnim zborovanjem na Goldonijevem trgu.
dnevnem redu in opozoril na veliko odgovornost občinske uptave za nastali položaj, ki da je — predvsem po krivdi KD — ravnodušno in negibno spremljala njegovo nezadržno slabšanje. Sledil je razburjen poseg melonarskega svetovalca Cecovinija, ki je zatrdil, da gre tačas za reševanje in ne za razvoj tržaškega gospodarstva, kar da dokazuje tudi dejstvo, da paket še ni naletel na soglasno odobravanje. Nasprotno, po njegovem mnenju ga ogroža nevarnost razvodenitve z zakonskimi predlogi za razvoj obmejnih območij.
Med glasnim nasprotovanjem sveto valcev KPI in nekaterih drugih skupin, se je govornik žolčno obregnil ob predloge za ustanovitev prostih industrijskih con ob meji, za katere se je vprašal, če so sad kratkovidnosti ali demagogije. V dokajšnjem nasprotju z njegovimi stališči se je sicer zdela resolucija, ki jo je predložil njegov melonarski kolega Gambas-sini in ki namesto razvpite integralne proste cone tokrat predlaga ustanovitev proste industrijske in trgovinske cone širokega mednarodnega značaja, r, nekakšnimi »mikroconami« po vsej pokrajini. Zmešnjava, ki jo je povzro čil Cecovinijev nastop oziroma odbo-rova zavrnitev predloga, da bi o obeh točkah dnevnega reda razpravljali ločeno, je komunistom svetovala umik njihove resolucije o teko resni in po membni temi, kakršna je mednarodni gospodarski razvoj dežele in nje nega obmejnega območja.
Razprava se je kljub temu nadaljevala združeno o obeh temah, značil-nejše posege pa so imeli svetovalec MT Parovel, ki je opozoril, da je postopno gospodarsko umiranje mesta posledica njegovega umetnega odmika od lastnega naravnega zaledja, kot rezultata akcije trdovratnih nazadnjaških sil, ki so se v zadnjem času i vso silo zagnale celo proti eni redkih dejavnosti, ki še uspeva, in ki je zunanja trgovina. Če se hočemo izogniti gospodarski smrti, moramo nujno na pot mednarodnega sodelovanja — je zaključil Parovel — v okviru katerega mora Trst razviti v Italiji in v EGS vlogo, ki mu je naravno dana, In ki pomeni odpiranje proti lastnemu zaledju.
Načelnik svetovalske skupine KD Tomizza je razvil svoj poglobljen pogled na zakonske predloge za obmejna območja, ki jih je označil tot presežene, ker predlagajo razvojne mehanizme, ki niso več učinkoviti. Razvojni vzvodi po njegovem mnenju namreč v vse večji meri postajajo ideje, podjetniška kultura in ugodno okolje, ne pa zgolj spodbudne finančne ali drugačne narave. Edino možno pot do internacionalizacije deželnega gospodarstva vidi zato v uveljavljanju novega razvojnega modela, bolj kompetitivnega in inovativ-
nega, ki vodi k širšemu procesu ter-cializacije gospodarstva in k razčlenjeni strategiji tehnološke kooperacije ter trgovinskega posredništva.
Sledili so posegi svetovalcev Gam-bassinija (LpT), Segheneja (PSI), ki je ostro kritiziral neučinkovitost občinske uprave, Hikla (KPI), De Pola (MSI), Frausinove (PSI), Rossija (PRI), Di Gioie (PSDI), Agnellija in D’Amoreja (PSI) ter komunista Calabrie, ki je resolucijo večine o prvi točki dnevnega reda označil za pravo stamoto po vsem, kar je bilo slišati v razpravi in kar je v bistvu povsem soglašalo z resolucijo KPI. Da bi preprečili beden izid večurne razprave o tako pomembnem vprašanju, kot je današnji množični protest, so se opolnoči sestali načelniki svetovalskih skupin in dosegli kompromis, na osnovi katerega je občinski svet končno vendarle sprejel enotno resolucijo o najhujših tržaških gospodarskih problemih in o pristopu ter sodelovanju občine na današnji stavki in protestni manifestaciji.
(vb)
TOTAL USTAVILA POSTOPEK ZA ODPUST DELAVCEV AQUILE
Francoska naftna družba Total je začasno ustavila postopek za odpust delavcev tržaške rafinerije Aquila. To je včeraj sporočil poverjeni upravitelj družbe Jean Pierre Laporte predsedniku deželne vlade Furlamije-Julijske krajine Adrianu Biasuttiju. Sklep je bil sprejet z namenom, pravi Laporte v svojem sporočilu, da bi storili vse, kar se dejansko da storiti, »da bi se vsa zadeva okrog tržaške rafinerije Aquila dokončno rešila na sestanku, ki ga je ministrstvo za industrijo sklicalo za 18. april v Rimu«. Predstavnik francoske družbe Total je deželnemu predsedniku Biasuttiju, ki se je bil zavzel za prekinitev postopka o odpustu, sporočil tudi, »da je družba upoštevala njegovo prošnjo, čeprav je postopek o odpustu delavcev tržaške rafinerije na podlagi sindikalnega sporazuma z dne 5. maja 1965 že v izvajalni fazi«.
Kako naj tolmačimo včerajšnje nekoliko nepričakovano sporočilo francoske družbe? Ali naj sklep o prekinitvi postopka o odpustu vzamemo kot dokaz dobre volje, da se skuša rešiti, kar se od tržaškega obrata še rešiti da, in torej skupaj s sporazumom o tržaškem Lloydu tolmačimo kot nov korak na poti zaustavljanja poraznega gospodarskega nazadovanja na Tržaškem, ali pa gre le za nekakšen pesek v oči pred današnjo splošno stavko in spričo velikega nezadovoljstva, ki že dalj časa spremlja hude odločitve na škodo tržaškega gospodarstva. Zaustavitev postopka je v tem pogledu brezpredmetna, ker v bistvu pomeni ne pospešiti nekega postopka, ki se ga sicer po delovni pogodbi tudi ne da pospeševati.
Ne glede na vse to pa ostajajo hudi problemi rafinerije Aquila (kakor tudi drugih tržaških podjetij) slej ko prej na stežaj odprti. Čeprav je od lanske jeseni minilo že kar precej časa, ni položaj rafinerije še zdaleč razčiščen. Zato včerajšnji nekoliko dvoumni sklep še zdaleč ne more vplivati na odločitev sindikatov za današnjo stavko.
Izredna seja dolinskega občinskega sveta
Soglasno za delo, sožitje in mir
Dolinski občinski svet je predsinočnjim, zbran na izredni seji, soglasno odobril resolucijo o delu, sožitju in miru ob hudem nazadovanju tržaškega gospodarstva, proti kateremu bo danes protestiralo vse prebivalstvo pokrajine s 4-urno stavko, ob najnovejših pojavih narodnostne mržnje v naših krajih in ob zaostrovanju napetosti v svetu, zlasti v Sredozemlju.
^ Resolucija, ki smo jo objavili v včerajšnji številki našega dnevnika, osvaja stališča sindikatov CGIL - CISL - UIL in podpira njihovo danšanjo protestno pobudo. Dolinski občinski svet je nadalje soglasno zahteval, naj pristojne oblasti odkrijejo in pravično kaznujejo črne mazače, ki so se pred kratkim ponovno znesli nad spomeniki NOB in nad slovenskimi napisi. Glede zaostrovanja napetosti v Sredozemlju je občinski svet odobril brzojavni' poziv predsedniku republike Cossigi in predsedniku vlade Craxiju, naj odločno in dostojanstveno posežeta pri odgovornih za takšno stanje. 'Resolucija naposled pristaja na poziv brezjedrskih občin sveta, med katere je lani pristopila tudi dolinska, naj se ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Kitajska odrečejo atomskemu orožju in proglasijo ves svet za brezjedrsko področje.
Župan Edvin Švab je ob izglasovanju resolucije z zadovoljstvom ugotovil, da je občinski svet znal najti temeljno soglasje o važnih vprašanjih, kot so delo, sožitje in mir, katerih učinkovito razreševanje zahteva čim širšo enotnost vseh demokratičnih sil. Hkrati pa je ždpan tudi opozoril, da temeljno soglasje ne pomeni popolne homogenosti stališč.
Nekatere razlike med posameznimi pohtičnimi skupinami so dejansko prišle do izraza med razpravo pred izglasovanjem resolucije. Vanjo sta po dvakrat posegla načelnika skupin KPI Robert Ota in1 SSk Sergij Mahnič, ki sta ločeno obravnavala vprašanje tržaškega gospodarskega nazadovanja ter vprašanje sožitja in miru,
po enkrat pa načelnika skupin PSI Klavdij Kofol in KD Roberto Droži n a. Ota je najprej obsodil zaprtje čistilnice Aquila in množični odpust delavcev. Le-ti in njihove družine so se znašli v izredno hudem položaju, saj so številna druga podjetja na Tržaškem v krizi, tako da so praktično zaprte druge možnosti zaposlitve. Načelnik KPI je nato ožigosal mazaške akcije, ki kalijo prijateljsko sožitje med Italijani in Slovenci, se zavzel za čimprejšnjo odobritev globalnega zaščitnega zakona kakor tudi za mir v svetu.
Socialist Kofol je obžaloval dejstvo, da občinski svet mora zaradi negativnega razvoja dogodkov po kratkem času spet obravnavati temeljna vprašanja dela, sožitja in miru. Ob tem se je vprašal, ali se v naših krajih mogoče vračamo v dramatične razmere tridesetih let, ko so tukajšnje ljudi pestili brezposelnost in narodno sovraštvo.
Načelnik SSk Mahnič je dejal, da je treba iz družbenopolitičnih razlogov ohraniti čistilnico nafte in druga obstoječa podjetja na Tržaškem, v daljšem roku pa bi morali izredna sredstva iz »paketa za Trst« izkoristiti za razvoj visokotehnološkega gospodarstva, odprtega sodelovanju s širšim zaledjem. Ožigosal je pojave narodnostne mržnje in zaželel, da bi načela sožitja in miru izvajali in ne samo proglašali.
V imenu skupine KD je posegel njen načelnik Dro-zina, ki je podprl protestno pobudo pokrajinskih sindikalnih zvez. Obsodil je ravnanje družbe Total, ki se ne ozira na družbeno korist, kljub temu, da je prejela javne prispevke za Aquile. Obsodil je tudi mazače, katerih dejanja so v nasprotju s kulturo slehernega o-mikanega naroda.
Ob zaključku izredne seje se je župan Švab zahvalil vsem razpravljalcem, pa tudi predstavnikom krajevnih društev in nekaterim preprostim občanom, ki so prisostvovali zasedanju.
V DSI predstavili knjigo o šolstvu v Trstu in Gorici
Pri milanski založbi Giuffrè je še leta 1979 izšla zanimiva in do sedaj najpopolnejša knjiga o šolstvu, ki zadeva posebno nas Slovence, čeprav te knjige do sedaj še nismo »odkrili« oziroma naša javnost ni bila osveščena o njenem obstoju. Naslov dela je: »La disciplina giuridica delle Istituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia« (»Pravna ureditev šolskih ustanov v Trstu in Gorici«), njen avtor pa je Daniele Bonamore. Knjiga je po obsegu in podatkih, ki jih je zbral avtor, zelo bogata, saj obsega zgodovinsko obdobje, ki gre od monarhije pa vse do Londonskega memoranduma ter Osimskega sporazuma.
Daniele Bonamore je bil častni gost v Društvu slovenskih izobražencev na rednem ponedeljkovem srečanju. Občinstvo je presenetil s svojimi pikrimi m povsem pravilnimi ugotovitvami glede značaja, politike in kulture Slovencev, ki živijo v Trstu, predvsem pa o italijansko govorečih sodržavljanih, ki gojijo iz nepojasnjenih razlogov sovraštvo do Slovencev. Ko je začel zbirati gradivo za knjigo, je lahko kaj kmalu opazil, da tudi Italijani, ki se ponašajo z visoko kulturno izobrazbo, največkrat ne vedo, da v državi živi tudi slovenska manjšina. Sam dr. Bonamore se je seznanil s slovensko problematiko šele, ko je prišel v Trst. Začel se je torej zanimati za »manjšinski del« italijanske stvarnosti, in tudi sam se je naučil našega jezika (tako je lahko prevajal razne literarne tekste slovenskih avtorjev v italijanščino), čeprav je na srečanju v DSI raje uporabljal svoj materin
jezik. V Trstu je dobil mesto funkcionarja pri šolski upravi. Tu se je začel zanimati za vprašanje slovenskih šol «kih okrajev, pri katerem se niti Slovenci sami niso mogli zediniti. Em so zahtevali, da bi bil šolski okraj samo eden, drugi pa so zahtevali dva: Trst in Gorica. Končno je FJK »rešila« vprašanje tako, da je razdelila slovenske šole v nešteto manjših okrajev.
Organizatorji sami so ob koncu izrazili začudenje nad dejstvom, da so knjigo Daniela Bonamoreja predstavili doslej v italijanskih krajih ni pa našla pravega odmeva v naši javnosti, pa čeprav obravnava nekaj najzanimivejših aspektov v zgodovini m sedanjosti slovenskega šolstva v Italiji — tako o rojstvu slovenskih šol v Trstu in Gorici, pa o njihovi usodi pod nemško okupacijo, ter nazadnje o u-stavni zaščiti naših šol in končno o Osimskem sporazumu.
IIJ
Vzhodnokraški sosvet o sinhrotronu
Rajonski svet za vzhodni Kras se bo sestal jutri, ob 19. uri, na svojem sedežu na Opčinah, Proseška 28. Dnevni red je sicer zelo bogat, saj predvideva med drugim razpravo o premogovni centrali, o proračunu KZE in o predlogu zdravstvenega okraja, glavna točka pa bo nedvomno razprava o nameravani namestitvi sinhrotrona v bližini Bazovice.
pismo uredništvu
Slovenska zemlja po »zanimivi« ceni
Včeraj sem vzel v, roke izvod italijanskega tržaškega tednika. Že nekaj časa izhaja s tednikom tudi majhna priloga, s pomočjo katere lahko kupimo ali prodamo, preko reklamnih oglasov, najrazličnejše predmete, od rabljenih knjig in znamk do plošč, od prikolic za kampiranje do otroških oblek in vozičkov, od stanovanj pa do... zemljišč. Prav pri tej zadnji ponudbi so se mi med prebiranjem naježili lasje. Zgrozil sem se, ko sem samo v tej zadnji številki priloge naštel več kot 20 oglasov, s pomočjo katerih privatniki ali agencije iščejo kupce za parcele »zazidljive in tudi ne« in to za skupnih 66.310 kv. m. Nisem upošteval tistih ponudb kjer agen cija ali lastnik ne omenjata površine ponujenega zemljišča. Večina teh parcel se nahaja na našem Krasu: od Padrič in Gropgde pa do Saleža. Nekaj ponudb pa je tudi iz okolice Voline. »Prodam nezazidljivo parcelo 6000 kv. m površine, v bližini Križa, kot nalašč za preureditev v športno igrišče. Cena zanimiva«. »Prodajamo parcelo 2000 kv. m v bližini Nabrežine nezazidljivo, primerno za piknik. Cena 9000 lir/kv. m.« Taki so oglasi. Ne mislim oporekati lastnikom razpolaganja z lastnim zemljiščem, to ne. Verjetno bo tudi, da se prodajalci nahajajo (morda.. .) v finančnih težavah. Denar, ki ga bodo iztržili s prodajo zemlje, bodo gotovo uporabili za popravila lastne domačije, dvorišča ali zidu, ki obdaja vrt. Saj 2000 kv. m X 9000 lir pomeni »lepo« vsoto 18 milijonov (če jim seveda ne odvzamemo davščin na prodajo in
provizije, ki se ji agencija gotovo ne bo odrekla). S tako vsoto se da kupiti tudi lep avtomobil, tak, da bo v zavist vsem sosedom.
Tržaška pokrajina meri 211.57 kv. km. Razen samega mesta Trsta je. bila kot je vsem znano, že davnih časov skoraj vsa okoliška obdelana in neobdelana zemlja, last slovenskega človeka — kmeta. V zadnjih tridesetih letih so nam že dober del te zemlje razlastili za »potrebe razvoja«. Po‘ tej zemlji se bomo za vedno jokali. Našo zemljo žrtvujemo v korist tudi tistih, ki bi nas, če bi le mogli, izbrisali iz teh krajev. Veliko kraške zemlje pa je pokupil Tržačan.
S tem si je zagotovil bivanje na »svojem Krasu«. V mnogih prime-ih jo je kupil po oderuško nizkih cenah. Pri tem smo mu pomagali sami. »Raje prodam tujcu, tako ne bo nihče vedel, koliko sem iztržil«. In še mu pomagamo. Zdaj mu zemljo celo ponujamo — po zelo »zanimivih« cenah.
S tem pismom ne nameravam dajati kritičnih pripomb k početju vseh naših lastnikov. Mogoče iščem z njim samo kratek izliv lastnih žalostnih občutkov ob prebiranju navadnih, »nedolžnih« ponudb po oglasih. Potrjujem Pa ugotovitev, da nam kmalu ne bodo več potrebni zaščitni zakoni, saj če hočemo biti »prebivalci tega ozemlja« moramo vsaj imeti. . . zemljo.
»Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej. Zanjo bori se naprej«. Bo še dolgo tako? Smo že obupali? Borba za zemljo brez zemlje nima več smisla.
Dragotin Danev
Zaostrovanje na Sredozemlju ogroža tudi našo deželo
Tudi pri nas zaskrbljenost in obsodbe ameriškega vojaškega napada na Libijo
Vest o ameriškem bombnem napadu na Libijo je v vsej naši deželi in tudi v Trstu močno odjctkniJa. Vrsti protestov se je pridružil določen občutek ogroženosti, saj je vsem jasno, da je tudi Trst del Sredozemlja. V zadnjem času so se v našem pristanišču zasidrale ameriške bojne ladje, ki so bile udeležene tudi v včerajšnjem napadu. Blizu so druge velike vojaške baze NATO (na primer Avia-no), kar pomeni, da bi širjenje spopada lahko pomenilo konkretno nevarnost.
Ko sta izvedeli za bombni napad na Libijo, sta tržaški sekciji ANED in ANPPIA odposlali brzojavko ministrskemu predsedniku Craxiju, s katero zahtevata poseg vlade proti nedopustnim vojaškim operacijam, ki predstavljajo nevarnost za mir in za iskanje mime rešitve v Sredozemlju.
Deželni komite KPI pa je v zvezi s temi dogodki izdal tiskovno poročilo. V njem med drugim poudarja, da sta mir y Sredozemlju in v naši državi v veliki nevarnosti; zato je treba takoj
in energično nastopiti, da bi se konflikt ne razvnel in ne zadobil take razsežnosti, ki bi je ne bilo mogoče nadzorovati. Vojaške akcije Združenih držav so nesprejemljive, poudarja KPI, ki dodaja, da mora italijanska vlada nastopiti pri vladi ZDA in odločno zahtevati, naj takoj prekine vojaške akcije na libijskem ozemlju. Ameriška vlada mora nadalje izjaviti, da oporišča NATO na italijanskem ozemlju ne bodo na noben način vključene v vojaške operacije. KPI ob vsem tem odločno poudarja, da je treba celovito zaščititi varnost in suverenost Italije. Komunisti obenem pozivajo italijansko vlado, naj avtonomno in v okviru odnosov med državami in na evropskih in mednarodnih ravneh sprejme vse tiste pobude, ki bi zagotovile varnost in mir v Sredozemlju.
Nadalje poziva k čim širši in enotni mobilizaciji, da bi se ameriške vojaške akcije zaključile, da bi tako pri Libijcih kot Američanih prevladala zdrava pamet in da bi potrdili voljo italijanskega naroda po miru.
Tudi deželno vodstvo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL je izdalo komunike, v katerem obsoja ameriški napad na Libijo.
V uvodnem delu tiskovnega sporočila sindikati sporočajo, da so v naši deželi delavci takoj izrazili svojo obsodbo ameriške vojaške akcije. Utihnili so stroji v goriških kovinarskih tovarnah, ustavilo se je delo v raznih zadrugah v Pordenonu. Delavci so prekinili delo le za krajši čas, med katerim so prebrali sindikalna sporočila in obsodbo napada.
Tiskovno sporočilo napoveduje tudi včerajšnjo manifestacijo v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Ob tem pa je v tiskovnem sporočilu rečeno, da združenje CGIL, CISL in UIL ostro obsoja vojaško akcijo ZDA proti Libiji. Sindikati obsojajo tudi terorizem in kritje, ki ga nudi le temu libijski režim, hkrati pa se zavzemajo za diplomatsko rešitev problema, ki naj upošteva tudi pravice palestinskega naroda.
Nadalje se sindikati obračajo na ita-
lijansko vlado, naj izvede diplomatsko akcijo, ki naj prepreči vojaški sp>op>ad. Izražena je tudi volja delavcev, da Italija ostane izven kakršnega koli o-boroženega spopada.
Tržaški pokrajinski odbor Zveze žensk Italije je prav tako izrazil oster protest proti ameriškemu napadu na Libijo in poudaril, da takšne vojaške akcije močno ogrožajo mir v Sredozemlju.
Tudi pokrajinsko vodstvo AGLI je obsodilo ameriški napad na Libijo, češ, da se terorizma ne more premagati z »noro vojno politiko«, ampak z drugačnimi akcijami.
Ob tem pa je deželni sedež agencije ANSA v Trstu prejel anonimno pismo, v katerem je rečeno: »Če bo Reagan nadaljeval z vojaškimi igrami v Sredozemlju, ne bo zunanje ameriško ministrstvo zaprlo ambasade v Trstu. To bomo storili mi«.
Kot ja znano, so v preteklih tednih krožile novice, da nameravajo zapreti ameriški konzulat v Trstu.
SKGZ odločno podpira zahteve Kraških vasi
Za drugo lokacijo sinhrotrona
Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospiodarske zveze je v p>o-nedeljek v Gorici odločno podprl stališče Koordinacijskega združenja kraških vasi glede lokacije sinhrotronskega svetlobnega generatorja. Izvršni odbor je obžaloval, da pri določitvi lokacije niso upjoštevali večkrat izraženega mnenja krajevnega prebivalstva, da se upošteva le morfološke in geološke značilnosti terena ne pa tudi ekološke, družbene in narodnostne prosledice, saj bi predvidene gradnje uničile zelene in obdelane pmvršine in bi predstavljale nevarnost za naravni razvoj Bazovice. Izvršni odbor je zato podprl stališče krajevnega prebivalstva in odločno nasprotuje gradnji pri Bazovici.
Izvršni odbor je tudi razpravljal o vrsti kongresov, M so bili v zadnjih dneh na krajevni in vsedržavni ravni in s tem povezanimi spremembami.
Spor med miljsko upravo in občinskimi uslužbenci
Zapleten položaj občinskih uslužbencev miljske občine je bil včeraj predmet tiskovne konference, ki so se je udeležili Claudio Biancuzzi, pokrajinski tajjnik slindlikata javnih u-službencev CGIL, ter Giorgio Della Valle in Giorgio Zorzon, oba predstavnika sveta uslužbencev miljske občine.
Prisotnim so predstavili hud spor med v CGIL včlanjenimi ' občinskimi uslužbenci in miljsko občinsko upravo. Zaradi take zaostritve so vozniki pri miljski občinski upravi prekrižali roke in oklicali stavko za nedoločen čas. Zato od ponedeljka v Miljah ne odvažajo smeti, šolabus ne vozi več in občinski uslužbenci ne prevažajo 200 dnevnih obrokov, ki jih občina deli šolam.
Bistvo spora je v sklepu občinske uprave, da na današnjem sestanku občinskega sveta potrdi službeno napredovanje za 19 občinskih uslužbencev, medtem ko jih sindikat CGIL zahteva 73, poleg tistih 89, ki so napredovali preteklo leto. Sindikat CGIL namreč meni, da so ti uslužbenci dejansko že dalj časa opravljali delo, ki spada v višjo delovno kategorijo in je torej njihovo napredovanje povsem upravičeno. »Občinska uprava«, so včeraj povedali sindikalni predstavniki, »bo s teim diskriminirala del občinskih uslužbencev, kar se bo nedvomno negativno zrcalilo na celotno delovanje občinskega aparata.« Občinska uprava ponuja kompromisno rešitev, po kateri naj bi 19 občinskih uslužbencev napredovalo takoj, položaj drugih u-službencev pa naj bi obravnavali kasneje; čimprej vsekakor. Sindikat u-službencev CGIL pa zagovarja trditev, da so občinski uslužbenci celota in morajo biti kot taki tudi obravnavani. Stališča so se tako razlikovala, kar je pripeljalo do pretrganja pogajanj. Po današnji seji občinskega sveta pa bi moralo biti že marsikaj jasno.
Kmalu izenačenje tržaške s hamburško prosto cono?
Evropski parlament je kar nekam nepričakovano soglasno odobril a-mandma tržaškega evroposlanca Ros-settija, ki predvideva izenačenje u-godnosti, ki jih uživa prosta cona v hamburškem pristanišču, s tistimi, daleč bolj omejenimi, ki veljajo za tržaško prosto pristaniško cono. Ne^ pričakovano zato, ker je objektivno kazalo, da za kaj takega ni dosti upanja, še posebno po nerazumljivem nasprotovanju videmskega ev-roparlamentarca Mizzaua. Toda slednji je (najbrž ne čisto prostovoljno) umaknil svoje zadržke in amandma je premagal še eno veliko oviro. Za dokončno odobritev bo sedaj potrebno še soglasje evropskega ministrskega sveta.
Izenačenje prostocarinskih režimov v.„rilskem in hamburškem pristanišču praktično pomeni, da bomo tudi pri nas lahko brez carine industrijsko predelovali blago, medtem ko je doslej to veljalo le za trgovinske Operacije. To pa potencialno predstavlja veliko privlačnost za proizvodna podjetja — predvsem tuja — bi naj bi naše pristanišče izbrala za svojo proizvodno dejavnost.
Za sodelovanje znanstvenih ustanov skupnosti AJ
Tehnološke inovacije in uporaba znanstveno raziskovalnih rezultatov v proizvodnji so postali nova, dobrodošla tema sodelovanja v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Na temelju dogovora na lanskem srečanju predsednikov trgovinskih in gospodarskih zbornic v Trstu, je bila namreč u-stanovljena posebna delovna skupina, ki danes zaključuje svoje dvodnevno zasedanje v našem mestu.
Osnovna naloga tega delovnega srečanja izvedencev je izdelava poročila oziroma delovnega izhodišča za naslednje šesto zasedanje trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic članic skupnosti Alpe-Jadran, ki bo letos v
Zagrebu. Medtem pa so posamezne zbornice že pripravile sezname svojih raziskovalnih ustanov in njihove specializacije, na osnovi katerih se bodo danes v Trstu zaključili natančnejši dogovori o sodelovanju.
Mongolska vodka prispela v Trst
Včeraj je prispel v naše mesto kontejner s pet tisoč steklenicami mongolske vodke, ki bo razstavljena na tržaškem velesejmu. Tovornjak je potoval 110 dni preko Sibirije, evropske Rusije, Madžarske in Avstrije. Poleg vodke bodo na velesejmu razstavljeni razni drugi mongolski proizvodi, med katerimi kamelja volna. Prisotnost Mongolije na tržaškem velesejmu je prvi rezultat nedavnih pogovorov, ki so jih predstavniki tržaške pristaniške ustanove imeli z mongolsko delegacijo.
PREDSTAVNIŠTVO SSK NA KONGRESU SVP
Prejšnjo soboto, 12. aprila, je bil v Meranu 34. redni kongres Južnotirol-ske ljudske stranke SVP, ki je letošnjo pozno jesen slavila svoj jubilejni kongres. Na sedanjem kongresu je prišlo do raznih tudi večjih notranjih incidentov. Posebej še, ko so takoj v začetku tirolski strelci (Schiitzen) uprizorili pravo bučno protestno manifestacijo proti sedanji politiki stranke. Zahtevali so samoodločbo za Južni Tirol in skoraj dejansko preprečili strankinim voditeljem (izmed katerih so nekateri tudi njih poveljniki), da bi nastopili. To posebej predsedniku SVP Magnagu, ki je moral večkrat začeti z govorom, pa ga dolgo sploh ni mogel nadaljevati.
Po dolgotrajnih naporih glavnih voditeljev, med njimi sen. Mitterdorferja, ki je predsedoval kongresu, posl. Riza in glavnega tajnika Hospa, je le uspelo predsedniku Magnagu podati politično poročilo. V njem se zavzema za dejansko uresničenje znanega paketa, nato pa tudi vabi Avstrijo, naj odločno podpre zahteve južmotirolske manjšine. Obenem je dr. Magnago podal podrobno sliko gospodarskega in socialnega stanja na Južnem Tirolskem. Zavrnil je tudi vsake obtožbe (aparthaida), to je umetne etnične ločitve in polemiziral z rimsko vlado, zlasti z ministrom za dežele Vizzinijem, ki je pri vladi zadolžen za manjšinske zadeve.
Kongresa SVP se je kot gost udeležil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti A. Bratuž, ki se je pri tem srečal z nekaterimi južnotirolskimi parlamentarci rimskega in evropskega parlamenta. Posebej se je še sestal s senatorjem S. Fontanarijem, predlagateljem zakonskega osnutka SSk v senatu, s katerim je obravnaval zadeve sedanje zakonodajne poti za odobritev zaščitnega zakona.
Kongresu so prisostvovali tudi razni vidni predstavniki avstrijskega javnega življenja.
V zvezi z varianto regulacijskega načrta
Devinsko-nabrežinska občina vložila protiugovore
Devinsko-nabrežinska občina je zaključila birokratski postopek za odobritev novega urbanističnega dokumenta s tem da je včeraj vložila svoje protiugovore na pripombe, ki jih je imel deželni tehnični odbor na varianto občinskega regulacijskega načrta. Zadnjo besedo ima sedaj predsednik deželnega odbora, ki bo moral s svojim odlokom odobriti novi načrt.
Le-ta delno sprejema predloge deželnega tehničnega odbora. Občinska u-prava je predvsem z veliko pozornostjo ocenila predloge glede zaščite okolja in sprejela pripombe dežele, čeprav je ohranila splošne smernice nove variante predvsem glede zaščite okolja in sprejela pripombe dežele, čeprav je ohranila splošne smernice nove variante predvsem glede spremenjene turistične
ponudbe. Zaščitena območja na Krasu so se povečala za približno 40 hektarjev, na njih pa je dovoljena pašna dejavnost, ki je povezana z zadružnim hlevom v Praprotu. V Ses-Ijanskem zalivu je bilo precej zmanjšano področje turističnega naselja Villa Diana in ravno tako je bilo zmanjšano področje turističnega naselja v sesljanskem kamnolomu. Odpravljeno je tudi bilo veliko parkirišče vzdolž državne ceste štev. 14. Kar se pa tiče obalnega pasu poznanega kot Costa dei Barbari, so bile na njem možne gradnje omejene na dve manjši področji.
Občinska uprava pa ni sprejela pripombe o ohranitvi sedanje trase državne ceste štev. 14 v bližini Devina (pri mlečnem baru), ker nova trasa, ki jo predlaga občina in v bistvu presega del Rilkejevega goz-
Tržaški oktet sodeloval na prazniku KS Središča
diča, je potrebna za odpravo nevarnega križišča na začetku Devina.
Župan Brezigar in odbamik za o-kolje Tuta sta o vsebini tega dokumenta seznanila naturalistična združenja, ki so svoj čas sprožila zbiranje podpisov proti regulacijskemu načrtu. Na sestanku se je občinska uprava obvezala za soočanje z naturalisti tudi v trenutku, ko bodo v razpravi izvršilni načrti o turističnih področjih občine.
•	V Krožku Salvemini bo danes ob 18. uri na pobudo ZŽI - UDI okrogla miza na temo »Ženske in mesto — soočanje med idejami«. Govorile bodo G. Brambara, P. Frausin, T. Mec-chia, E. Pacor in A. Volli, predsedovala p>a bo M. Lauri.
•	V soboto, 19. aprila, bodo v galeriji Tribbio - Rettori odprli razstavo Vilhbossijevih kiparskih in grafičnih del. Javnosti bo na razpolago tudi katalog, za katerega je poskrbel kritik Giulio Montenero.
14. 6.1971
16. 4. 1986
Središče ob Dravi v bližini Ormoža je trg, kjer ima enega svojih najuspešnejših prehrambenih obratov podjetje Droga iz Portoroža. Tovarno je pred 25 leti zasnoval in jo dolga leta tudi uspešno vodil primorski rojak Marcelo Kralj doma iz Gabrovca pri Proseku. Tovarna v Središču zaposluje danes 200 ljudi, kar je za ta kraj pomembna številka, saj Središče ni veliko, so pa njegovi prebivalci žilavi, delavni, obenem pa veseli in izredno gostoljubni. O tem so se prepričali tudi pevci Tržaškega okteta, ki so 10. in 11. aprila bili gostje Droge in sodelovali na prazniku Krajevne skupnosti Središče ob Dravi.
Oktetovce, ki so bili nastanjeni v novem, prijetnem hotelu Ormož v Ormožu, je v četrtek zvečer pozdravil direktor tovarne Droga Martin Habjanič, računovodja Ivan Rakovec pa je oktetovce ves čas gostovanja prijazno spremljal in jim bil vseskozi na uslugo.
Prvo nepozabno srečanje so člani Tržaškega okteta doživeli na domu gospoda Zanolle in njegove žene Marije, ki bo vsem ostala v spominu kot neprekosljiva kuharica. Gospod Zannila je po rodu
iz Brescie, v Središče je pred 20 leti prišel nabirat gobe in . . . »odbral« tudi svojo življenjsko sopotnico.
Občinski praznik KS Središče je dosegel vrhunec v petek s kratko slovesnostjo ob spomeniku padlim ter s slavnostno sejo v kinodvorani v Središču. Med sejo so podelili odličja in priznanja zaslužnim občanom, osnovni šoli Središče ob Dravi in Gornji Mihaljevec - Macinec pa sta slovesno podpisali listino o pobratenju. Sledil je nastop Tržaškega okteta, ki je zapel vrsto pesmi iz svojega železnega repertoarja in nekaj priredb ljudskih pesmi drugih narodov. Nabito polna dvorana je oktetovo petje pozdravila z viharnim ploskanjem in pesem Tržaškega okteta je še enkrat doživela toplo in zbrano pozornost občinstva, ki je po zahvalnem nagovoru Marina Habjaniča prisluhnila še Vodopivčevi »Žabe«, saj se mnogi Središčani ukvarjajo z gojenjem teh živalic, ki predstavljajo na mnogih jedilnikih na Štajerskem pravo specialiteto.
Po slovesnosti v kinodvorani so v osnovni šoli predstavili ponatis kronike Trg Središče, ki jo je
pred osmimi desetletji napisal Franjo Kovačič, ki je v njej zajel celovito podobo kraja in predstavlja eno temeljnih del za poznavanje Središča iz najrazličnejših zornih kotov. Voditelji Krajevne skupnosti so se oddolžili tudi nad 70 let starim občanom in jim priredili slavnostni sprejem; tudi tu je Tržaški oktet nastopil s krajšim programom, ki ga je snemala televizijska postaja iz Maribora. V popoldanskih urah pa so bili oktetovci častni gostje v Šalovcih na otvoritvi vodovoda in v Godenincih na otvoritvi asfaltirane ceste. Vzdušje je bilo povsod enkratno.
Izredna gostoljubnost teh ljudi je pevcem segla v dno srca in kjerkoli je bilo mogoče, so se prijaznim gostiteljem oddolžili s pesmijo. Med domačini in gosti se je spletla čudovita vez, kakor da bi se od nekdaj poznali, kakor da bi bili od vedno prijatelji. S posebnim veseljem pa se oktetovci spominjajo domačina iz Godenincev, ki se jim je žarečega obraza približal in z značilno prleško kadenco rekel: »Vi tak lèpo prepevlete, vi marsikateri slovenski oktet šišate.«
Vedno se te spominjamo dragi oče in nono
Anton Milič
Sinovi Aleksander, Mkiks, Le-ander in Viktor z družinama ter drugo sorodstvo.
Briščiki, 16. aprila 1986
V nedeljo popoldne v gledališču Prešeren
Veselo razpoloženje otrok na reviji »Veselo zapojmo«
V nedeljo popoldne je za kulisami gledališča F. Prešeren v Boljuncu vladal pravi vrvež, ko so otroci nestrpno čakali, kdaj bodo stopili na oder. Kar 250 se jih je namreč zbralo v nedeljo na tretji reviji otroških pevskih zborov "Veselo zapojmo ", ki ga je pod pokroviteljstvom ZSKD priredilo KD Slovenec iz Boršta in Zabrežca. S pozdravom je revijo otvoril predsednik društva Slovenec Boris Žerjal, ki je poudaril, da moramo mladino, ki predstavlja bodočo rast slovenske kulture, navajati na skupno delo, spodbujati umetniško ustvarjalnost in jih vzgajati v ljubezni do petja. Tovrstna prireditev ima prav ta namen, saj se otroci na srečanju pevske revije med seboj spoznajo, skupno veselo zapojejo jn se navežejo na pevsko dejavnost. Žal pa je društveni otroški zbor Slovenec začasno prekinil s pevskimi vajami predvsem zaradi majhnega odviza otrok, je dodal predsednik in zagotovil, da bomo zbor srečali na četrti izvedbi 'Veselo zapojmo
Dvanajstletna napovedovalka Vesna Parovel je predstavila prvi nastopajoči zbor, KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Mara Milič, na harmoniko pa ga spremlja Rado Milič. Mali pevci so brez težav izvedli kar pet ljubkih pesmic. Nato so se na oder, ki ga je scensko opremil Demetrij Cej, zvrstili otroci v rdečih majčkah zbora KD F. Venturini. Otroški zbor vodi mlada pevovodkinja Suzana Žerjal ob klavirski spremljavi Tatjane Jercog. Naslednji pa so bili na sporedu gostje osnovne šole Dušana Berdona iz Kopra. Ravnateljica Marčela Rebec nam je povedala, da pevski zbor osnovne šole prvič gostuje v zamejstvu in je bila to izredna priložnost za koprske očence, da spoznajo slovenske otroke s te strani meje. Koprski otroški zbor, ki ga sestavljajo predvsem učenci tretjega in četrtega razreda, je vodila Slavica Klaibencetl, na klavir pa je igrala Nataša Jurca.
Na veliko presenečenje najmlajših gledalcev in tudi odraslih so tržaški
čarodej Viky in njegove mlade sodelavke prikazali s posebnimi efekti luči, s pomočjo glasbe in izrazne mimike novo točko vragolij in čaranja, s katero bo Viky nastopil prihodnji mesec na mednarodnem tekmovanju pri Stresi.
Občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališko dvorano, se je nato predstavil otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki je zapel pod vodstvom Novele Kralj in spremstvu Giorgine Pisani na harmoniko. Z roko v roki so naslednji stopili na oder malčki otroškega zbora KD Vigred iz Šem-polaja, najmlajši pevci nedeljske prireditve, ki so se pod vodstvom dirigentke Rosande Kralj lepo ujeli z veselimi notami klavirske spremljave Daše Radovič. Sledil je nastop gostov osnovne šole iz Šmarij pri Kopru. V okviru osnovne šole delujejo kulturno društvo, kjer ima poleg dramske skupine in drugih krožkov vidmo mesto gostujoči šestdesetčlanski mladinski zbor, ki ga vodi Rozana Koštial. Ravnatelj Albert Primožič in mentor Evgen Koštial OŠ Šmarje se zavzemata za tesne stike z zamejskimi društvi predvsem, da se otroci zavedajo prisotnosti Slovencev tudi na tej strani meje in spoznajo način življenja in kulturne dejavnosti slovenskih zamejskih otrok.
Dirigentka Suzana Žerjal vodi poleg pevskega zbora tudi harmonikarski ansambel glasbene šole KD F. Ventur-nini od Domja, ki se je predstavil publiki z venčkom ruskih in slovenskih narodnih pesmi.
Pevska revija "Veselo zapojmo" se je tako bližala koncu. Na sporedu je bil še skupni nastop vseh tržaških malih pevcev, ki so pod vodstvom Novele Kralj zapeli pesem 'Naša zemlja". Publika, navdušena nad otroškim zborovskim petjem, je malčke nagradila s toplim aplavzom. Vsestranski uspeh pevske prireditve spodbuja PD Slovenec, da še z večjo vnemo nadaljuje s prirejanjem revije "Veselo zapojmo ".
Barbara Boneta
Občni zbor društvene gostilne Prosek
Člani društvene gostilne Prosek so se zbrali v soboto, v Šoščevi hiši na rednem občnem zboru, katerega se je udeležilo 82 od 118 vpisanih članov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je v imenu upravnega odbora podal izčrpno poročilo predsednik društva Ivan Ban, ki je v začetku pozval prisotne, da se z enominutnim molkom oddolžijo spominu dveh preminulih članov, Karla Sardoča in Dominika Ukmarja. Ban je še omenil, da si je odbor v teku poslovnega leta prizadeval za nakup čimboljših vin domačih pridelovalcev, kot tudi pri kmetih v naši deželi. Omenil je tudi, da je v preteklem letu društvo zabeležilo rahlo upadanje količine prodanega vina, kar pa ni treba dramatizirati, v kolikor je to splošen pojav oziroma svojevrstni odraz gospodarske krize. Društvo je kot vsako leto dodelilo količine vina za člane med prazniki, kot tudi pošiljalo darilne pakete tistim, ki so bili v bolnici.
Podpiralo je tudi vaška društva in organizacije in bilo vedno prisotno na vsaki vaški pobudi. Ob koncu se je še zahvalil gostilničarjem za požrtvovalno delo v gostinjskem obratu. Blagajnik Silvester Umek je podal blagajniško poročilo iz katerega je bilo razvidno, da je dobiček v poslovanju bil namenjen za legalni rezervni sklad. S predloženim obračunom se je popolnoma strinjal tudi predsednik nadzornega odbora Bruno Rupel, ki je dal razreščico upravnemu odboru, kateremu je po dveh letih izpadel mandat. Nato so člani soglasno odobrili obračun za leto 1985, nakar so sledile volitve novega odbora, ki bo na krmilu društva dve leti. Izvoljeni so bili Marino Albi, Ivan Ban, Stanko Prašelj, Silvester Umek, Andrej Nabergoj, Danilo Pertot in Vincenc Uršič. Novoizvoljeni odborniki so se sestali včeraj na sedežu društva, da si razdelijo posamezne funkcije.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 16. aprila
BERNARDKA
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.52 — Dolžina dneva 13.34 — Luna vzide ob 10.21 in zatone ob 2.25.
Jutri, ČETRTEK, 17. aprila
RUDOLF
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11, 3stopinje, zračni tlak 1012,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 8.39 najnižja -26 cm, ob 22.36 najvišja 19 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stacey Lucia Chicco, Elisa Giorgini, Sabrina Filippi.
UMRLI SO: 53-letni Pompeo Barmasse, 77-letna Norma Lagoi, 71-letna Cristina Suselli, 86-letni Giovanni Fregnan, 83-letni Carlo Abrami, 81-letna Brunilde Hanak, 78-letni Mario Pistrin, 79-letna Giovanna Prelec, 81-letna Gisella Kaiser.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. aprila 1986
(od 8.3o do 13.00 in od 16.00 do 19.301
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
OPČINE (tel. 213—718) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO„ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN CANKAR
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Režija: JOŽE BABIČ
danes, 16. t. m., ob 16. uri -ABONMA RED I jutri, 17. t. m., ob 10.30 v petek, 18. t. m., ob 11. uri
gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red E/A) tretja baletna predstava z baletoma »Prove di scena« Giulia Viozzija in »Favola della Bella addormentata« Giorgia Cambisse. Orkester vodi Luciano Rosada.
ROSSETTI
Danes, 16. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal ". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut.
V Krožku za Kulturo in umetnost bò jutri ob 18. uri srečanje z gledališko skupino, ki nastopa v Brechtovem delu "Baal".
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 24. t. m., ob 10. in 12. uri: Simfonična matineja za glasbeno mladino Slovenije.
Mala dvorana
v ponedeljek, 21., v četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje — predavatelj Igor Kadunc.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 19.30: Večer Beethovnovih skladb in besedil. Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
V	torek, 22. t. m., ob 19. uri: Literarni večer Književne mladine Slovenije.
Srednja dvorana
V	sredo, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
V	četrtek, 24. t. m., ob 20. uri: Salko Šarić '"Ekumena" — (Privremeno pozoriš-te Mostar) — lutkovna predstava za odrasle.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 16. t.m.,ob 9. uri in ob 10.15: Boris A. Novak "V ozvezdju postelje". Režija Helena Zajc. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma za WZ Nova Gorica.
V Kulturnem domu v Gorici bo gostovalo Narodno pozorište iz Tuzle z delom T. Partljiča "Moj ata socialistični kulak". Predstava bo za red S—sreda, S—četrtek, S—četrtek A in izven.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Police, dram., Fr. 1985, HO"; r. Maurice Pialat; i. Sophie Marceau, Gerard Depardieu.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150"; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Echo Park, dram., Av. 1985, 100": r. Robert Dorn-helm; i. Thomas Hulce, Susan Day.
FENICE - Danes zaprto.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II mio nome è Remo Williams, pust., ZDA 1985, 100"; r. Guy Hamilton; i. Fred Ward, Joel Grey.
MIGNON - 16.00, 22.15 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80"; r. Ted Berman, Richard Rich, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 22.00 Sensi bestiali in Nasty Girls , porn. □ □
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 15.30, 22.10 007, bersaglio mobile, pust., VB 1985, 100"; r. John Glen; i. Roger Moore, Grace Jones.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Impiega-ti.kom., It. 1985, 95"; r. Pupi Avati; i. Claudio Botosso, Luca Barbareschi.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100"; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geof-frey Lewis.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Nu-doe crudele, dok., It. 1984, 90"; r. Albert Thomas. □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove setti mane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120"; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Sognibagnati di mia zia, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 La storia di Pame-
la.porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. trn., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "Quartetto Borodin".
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 23. t. jn., izlet v Poreč. Potovali bomo skozi Šmarje, Marezige, Roč in Pazin, kjer bo kosilo. Vpisovanje jutri, 17. t. m., od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8 (opozarjamo na datum zapadlosti potovalnih dokumentov).
SKD Slavec — Ricmanje priredi v petek, 25. t. m., izlet v Cerkno. Vpisovanje jutri, 17. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
GLASBENA
MATICA
TRST
sezona 1985-86
8. ABONMAJSKI KONCERT
petek, 18 aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
APZ »TONE TOMŠIČ«
Iz Ljubljane
dirigent: JERNEJ HABJANIČ Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe
srednjeevropske
stvarnosti
ALESSANDRO DAMIANI GUIDO MIGLIA
Istrski Italijani
Jutri, 17. aprila, ob 18. uri
Trst - Trgovinska zbornica Ul. San Nicolò 5.
(jaliM-ya
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v petek, 18. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
SILVESTER KOMEL pregledna razstava
Monografijo o umetniku bo predstavil umetnostni kritik STANE BERNIK.
razna obvestila
Radio Opčine. Danes ob 18. uri bo na Radiu Opčine oddaja tabornikov Rodu Modrega vala.
PD Slovenec Boršt—Zabrežec vabi na masovni sestanek za pripravo na 1. maj, ki bo v srenjski hiši v Borštu v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30.
mali oglasi
PRODAM renault 5 TL, letnik "82, v dobrem stanju. Tel. na št. 754—731.
PRODAM skoraj nov motorni kopač nibbi, 12 KS. Tel. na št. 040/814—564.
GOSTILNA na vzhodnem Krasu išče natakarico s prakso. Tel. na št. 040/226-301.
PRODAM renault 9 po ugodni ceni, prevoženih 4.500 km. Tel. na št. 040/824—381.
PRODAM opel 1000 S kadett familiare, letnik "78, prevoženih 28.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/226-420.
PRILETNI upokojenec išče stalno, pridno in pošteno pomočnico za kuhanje in ostala lahka hišna dela. Tel. na št. 040/575-436.
MLADOPOROČENCA iščeta v Trstu tudi majhno stanovanje v najem. Tel. na št. 040/568-037 - v uradnih urah.
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran.
PRODAM A 112, letnik "76, edini lastnik. Tel. na št. 040/200-724 v popoldanskih urah.
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, z motorjem evinrude 20 KS, za štiri osebe, pogonska naprava in volan z razstavljenim pokrovom za 2.500.000 lir. Tel. na št. 413—576.
PRODAM 20 stotov nebaliranega sena. Tel. na št. 040/227—411.
PRODAM travnik v Ricmanjih, 3500 kv. m - prodam hišo z garažo in kletjo v Ricmanjih. Tel. na št. 040/281-230 v popoldanskih urah.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju s hifi-stereo napravo, edini lastnik. Tel. na št. 211—505.
DNE 11. t. m. se je izgubil psiček Veki, eno leto in pol star, okoli vratu nosi pasek proti bolham. Ima svètlorja-vo—črno kratko dlako. Registriran v Dolini št. 00053. Lepa nagrada za najditelja. Tel. na št. 040/228-260 ali 228—232.
IZGUBILA se je govoreča papiga sive barve s temnordečim repom, sliši na ime Artù. Najditelj naj telefonira na št. 911- -787 v večernih urah. Nagrada.
PRODAM renault 5 GTL letnik november 83 v odličnem stanju. Telefonirati med urnikom trgovine na tel. (0481) 311-77.
čestitke
V krogu svojih dragih slavi danes rojstni dan MARTA CESAR. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta ji kličejo mož Pierin, hčerke Laura, Pierina, Vilma in Sonja z družinami.
razne prireditve
KD Rovte Kolonkovec — Ul. Monte-sernio 27 priredi v soboto, 19. t. m., ob 20. uri večer "Harmonike in tamburice". Nastopata harmonikaški ansambel F. Venturini pod vodstvom Suzane Žerjal in Tamburaška skupina iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala.
KD I. Grbec — Skedenj priredi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 LOVSKI VEČER. Ob predvajanju filma na lovsko temo in razstavi nagačenih živali, bo sodeloval moški lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Janka Simonete. Vabljeni!
KD Lipa vabi v četrtek, 24. t. m„ ob 20.30 v Bazovski dom na koncert zborov V. Mirk s Proseka — Kontovela in Lipa iz Bazovice.
MPZ V. Mirk (Prosek/Kontovel) in Tržaški oktet vabita na PRIJATELJSKI ZBOROVSKI VEČER Z ZBOROM IDICA IZ CLUSONA (Bergamo) v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku in v nedeljo, 20. t. m., ob 17.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu (sodeluje MPZ F. Venturini od Dorma). Pokrovitelja gostovanja Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica Trst.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z znano skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA iz Zagreba. Vabljeni!
Kriški mladinski krožek vabi jutri, 17. t. m., ob 20.30 v malo dvorano Kulturnega doma A. Sirk v Križu na predstavitev združenja AVAB — Associazione volontari antincendio boschivi.
___________prispevki_________________
V	počastitev spomina Dragice Marte-lanz vd. Stocca daruje Vida 15.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob smrti drage mame Karoline Smot-lak daruje sin Sergio 25.000 lir za KD Primorsko — Mačkolje.
Namesto cvetja na grob strica Josipa Legiše darujejo nečaki za gradnjo kapelice v Cerovljah: Jožica Legiša 30.000 lir, Anica Salta 20.000 lir, Nada Terčon
15.000	lir, Jožef Terčon 20.000 lir, Marija Pahor 40.000 lir, Marčelo Gabrovec
50.000	lir ter Jordan Gabrovec 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Legiše
darujejo za gradnjo kapelice v Cerovljah: Draga Peric (Cerovlje 24) 10.000 lir, Pierina Peric (18/a) 20.000 lir, Amalija Antonič (26) 5.000 lir, Nadja Antonič (3/a)
10.000	lir,Marija Legiša (7) 20.000 lir in družina Antonič (34) 20.000 lir.
V	spomin na moža in očeta Martina Guština darujejo žena in otroci z družinami: 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 40.000 lir za sekcijo VZPI—ANPI v Križu, 40.000 lir za KD Vesna, 40.000 lir za ŠD Mladina ,
40.000	lir za moški pevski zbor Vesna,
40.000	lir za dekliški zbor Vesna, 40.000 lir za ŠD Vesna in 40.000 lir za kriški Mladinski krožek.
V	spomin na Giuseppino Leghissa darujejo Vittoriove kolegice 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Angioline Sosič darujeta Anica in Ernest 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Opčin.
Namesto cvetja na grob Angioline Sosič daruje N.N. 20.000 lir za zbora Vesela pomlad — Opčine.
V	spomin na Branka Giallija daruje družina Benčina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Opčin.
Družina Kalc (Dolina 52) daruje 50.000 lir za KD SKALA iz Gropade.
Namesto cvetja na grob Gizele Zidarič vd. Košuta, darujeta Marija in Franc Ščurek 10.000 lir za Dom J. Ukmar iz Skednja.
Sekcija KPI Devin — Nabrežina izreka najgloblje sožalje svojcem ob smrti tovariša Alda Žerjala iz Nabrežine in prispeva 50.000 lir v sklad tržaškega glasila Delo.
V	spomin na Bruna Škrka daruje Ivanka Lupine 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 2. obletnici smrti dragega brata Milana Zobca daruje sestra Olga z družino 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Nika Ukmarja darujejo družini Rustja in Monteverdi (Gabrovec)
50.000	lir ter družina Ivan Ban (Batiča)
10.000	lir za Kulturni dom Prosek — Kontovel.
V	spomin na Zelko Ban daruje Tončka od Banov 20.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Zelke Ban darujeta Štefanija in Valerija 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	počastitev spomina Zelke Ban daruje družina Hussu 10.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Zelke Ban daruje Marija Škabar 10.000 lir za zadrugo
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 15.4.1986	
Ameriški dolar 		..	1.570,—	Japonski jen 		8,—
Nemška marka 		682,—	Švicarski frank 		817,—
Francoski frank 					212,—	Avstrijski šiling 		96,50
Holandski fiorini 		605. -	Norveška krona 		216.—
Belgijski frank 		32,—	Švedska krona 		214,—
Funt šterling 		..	2.320,—	Portugalski eskudo 		10,—
Irski šterling 		.. 2.055.—	Španska peseta 		10.—
Danska krona 		183,—	Avstralski dolar 		1.090.—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar 		3,80
Kanadski dolar 		.. 1.120,—	Drobni dinar 		3,80
			
			
slike, ki niso le spomin
filip fischer
'flllTll TICI tV kinoatelje
Ave, Wilson, Sloveni morituri te salutant
Ko sem brskal po škatli, polni starih razglednic, sem naletel na dva zgodovinska lika: na Wilsona, predsednika in na maršala Focha. In že sem hotel napisati kaj splošnejšega o prvem svetovnem klanju, ko sem se spomnil, da je Slovence na mirovni konferenci v Parizu podpirala Francija, ZDA (zlasti Wilson) pa prej nasprotno. Združene države in antanta so zahtevale za vse narode samoodločbo, to je bilo geslo, ki je pomagalo h končni zmagi. Lepe besede so eno, politika pa je vse kaj drugega, tako da bi najbrž Maribor bil danes v Avstriji, ko bi ne bilo Rudolfa Maistra. 10. februarja 1919 so se sestali delegati ljubljanske in graške vlade, general Maister in francoska delegacija in na sestanku potegnili demarkacijsko črto tako, da je Jugoslavija dobila Radgono in Špilje, umakniti pa se je morala iz Cmu-reka in Lučan. In prav to črto je tri tedne kasneje potrdil maršal Foch.
C® V/<:)O»R0W WILSON, iv! mar	irks.
Drugače je bilo z Wilsonom, ki je pristal na predlog delitve Celovške kotline na dve coni: najprej naj bi izvedli plebiscit v južnejši coni A; če bi zmagala Jugoslavija, pa bi izvedli še plebiscit v coni B. In ker se je večina izrekla - kot vemo - v coni A za Avstrijo, je drugi plebiscit odpadel.
Kaj takega je jugoslovanska delegacija že slutila, ko je 5. junija 1919 nagovorila Wilsona: Ave, Wilson, Sloveni morituri te salutant. Predsednik ZDA ni spremenil svojega mnenja, in s tem je bila usoda koroških Slovencev zapečatena.
Za konec nekaj stavkov iz knjige "Vojvodsko Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu", ki jo je napisal Jožef Erben, izšla pa je pri Matici slovenski leta 1866.
Po uradnem preiskovanji iz leta 1857 /.../ je bilo na Koroškem 92.767 Slovencev /.../ Czoernig pa stavi na podlagi popisa iz leta 1851 število Ko-
roških Slovencev (brez vojakov) na 95.735 in Kozler po najnovejših in zelo verjetnih preiskavah na 113.000 duš /.../ Čisto slovenskih okrajev je torej 5, namreč: Rožeški, Borovški, Ka-
pelski, Dobrleveški in Pliberški; 7 okrajev na jugo-zahodu in_ po sredi dežele, to je, Podkošterski, Št. Mohor-ski, Beljaški, Celovški, Velkovški in Št. Pavelski ima mešovito narodnost /.../ V glavnem mestu Celovcu štejejo
uradni popisi iz leta 1857 med 9414 domačimi prebivalci 6000 Slovencev pa 3419 Nemcev /.../
Nam vsem je še dobro v spominu dogodek izpred nekaj let, ko so hei-matdienstovci demonstrirali s parolo: Das grosse Gift! Slowenisches Gym-nasium in Klageniurt. (Veliki strup! Slovenska gimnazija v Celovcu).
In vendar je bilo že leta 1862 prav v Celovcu 143 slovenskih višješolcev, med Celovčani pa je bilo 63,70% Slovencev in le 36,30% Nemcev.
ALICE V MESTIH - Alice in den Stadten, ZRN 1973.
Režija: Wim Wenders. Igrajo: Rudi-ger Vogler, Velia Rottlànder, Lisa Kreuzer, Edda Kohl, Didi Patrikat, Ernest Bohm. TV LJ, nocoj, ob 21.50.
Deklica Alice in Felix, razočarani-novinar, ki se vrača iz Amerike, skupaj iščeta Alicino mater, kar predstavlja za Felixa odgovornost, ki mu ponovno vliva zaupanje vase in daje nov smisel njegovemu življenju. Alice je Wanders posnel po neuspehu Škrlatne črke (Der Scharlachrote Buchstabe), njegovem edinem kostumskem filmu; zgodba o Alici je preprosta in neposredna, v Wendersovem slogu. Ponuja več odgovorov, zlasti pa spodbuja k razmišljanju.
I SEDUTTORI DELLA DOMENICA -Nedeljski zapeljivci, It.-Fr. 1980 Režija: Eduard Molinaro in Dino Risi. Igrajo: Roger Moore, Lino Ventura, Gene Wilder, Ugo Tognazzi. RAI 2, nocoj ob 22.45.
Film v epizodah so snemali v štirih velemestih, tema je zapeljevanja. Boljša sta ameriški in pariški prizor: v prvem nastopa Gene Wilder v vlogi nevrotičnega in spolno nezadovoljnega moškega, ki med zdravljenjem doživi poslednji "polom". Neuspeh človeka ali terapije? Podjetnik Lino Ventura skuša prepričati trgovske partnerje s pomočjo privlačne tajnice. Zadnji trenutek se raje odpove poslu kot ljubezenski dogodivščini. Ostali epizodi sta vsekakor zabavni, a brez dvoma manj učinkoviti.
GLI ULTIMI FUOCHI - The Last Tycoon - Zadnji mecen, ZDA 1976 Režija: Elia Kazan. Igrajo: Robert De Niro, Jack Nicholson, Ingrid Bergman, Robert Mitchum. CANALE 5, nocoj ob 20.30.
Po nedokončanem romanu Francisa Fitzgeralda prikazuje film ljubezensko dogodivščino filmskega producenta, prepleteno s kroniko hollywoodskega življenja. Neizpolnjena ljubezen privede producenta do apatije, zaradi katere izgubi delo. Zgodba o poštenem, romantičnem individualistu je malce razvlečena v prikazovanju sentimentalnega izkustva, zanimivejša in razgibana pa v opisovanju okolja, v katerem živijo protagonisti.
L	■■.■■■■	ć	'nji radijski in	sporedi	
3L	| ^	RAI 2	A' RAI 3	1	1 IT RTV Ljubljana	(*^| TV Koper	
iu.ou iNduaijevanlca: Colomba 2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zab. odd.: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Inf. oddaja: Il mondo di Quark
15.00	Risanka: Arizona - Olanda
15.30	Izobraž. oddaja: Il manager
16.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
16.30	Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Sandybell
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Magic! (2. del)
18.00	Dnevnik - kronika
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah
19.45	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Professione pericolo!
21.30	Glasbena oddaja: Una nave di canzoni
22.25	Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35	Športna sreda: Košarka, polfinale za evr. in finale za it. pokal
24.00	Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska napoved
11.55	Zabavni spored: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja Tandem, vmes Super G in elektronske igre
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Izobraževalna oddaja: Varnost in civilna zaščita
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Inf. odd.: Più sani più belli
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Športna oddaja: Speciale coppe
20.55	Nogometna tekma: Real Madrid - Inter, vmes 21.45 Dnevnik
22.45	Film: I seduttori della domenica (kom., It.-Fr. 1980, r. D. Risi in E. Molinaro, i. R. Moore, D. Elliot)
23.50	Dnevnik
24.00	Film: 2. del
12.15	Svetovno odbojkarsko prvenstvo: Italija - Kitajska
12.30	Nanizanka: Lettere al direttore -Innamorarsi a cinquant' anni (i. R. Cucciolla, L. Trotter)
13.30	Tečaj ruščine
14.00	Tečaj francoščine
14.30	Milanski glasbeni popoldnevi: simfonični koncert s skladbami Ravela,Fauréja, Debussyja, Saint-Saènsa in Šibeliusa (dirigent Tiziano Severini)
15.45	Informativna oddaja: 1947 - la scelta democratica italiana (pripravil Mario Finamore)
16.15	Kolesarstvo (prenos iz Huya, Belgija)
17.05	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L'orecchioc-
chio
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.30	Deželni programi: Il Gran Paradiso (1. del)
20.05	Informativna oddaja: Glasbila -klarinet (pripravil Italo Pellini)
20.30	Film: Pennies from Heaven (glas., ZDA 1981, r. Herbert Ross, i. Steve Martin, Bernardette Pe-ters, Jessica Harper)
22.15	Dokumentarna oddaja: Delta
23.15	Dnevnik
9.00	TV mozaik: drama Saše Vuge -Gorjupa bajta (r. Anton Tomašič; i. Miha Baloha Anton Petje, Janez Hočevar, Štefka Drolc, Jože Zupan)
10.10	Glasbeni utrinki s koncerta GMS
10.25	Tri skladbe za kitaro
15.50	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.22 Poročila
17.25	Otroški spored: Batujina škatlica (dokumentarno igrani film o izdelovanju gosli; prikazovanje dela bratrancev Branka Sofreni-ča in Mirka Vukaljiča iz Doboja dopolnjuje ciganska pravljica o nastanku gosli)
17.45	Dokumentarna serija: Ko se korenin zavemo - Oblast ljudstvu (11.del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Krka teče hitreje
21.45	Dnevnik
21.50	Film tedna: Alice v mestih (dram., ZRN 1973, r. Wim Wenders, i. R. Vogeler, Y. Rottlan-dànder, E. Kreuzer)
14.15	TV Novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Fantastični supermani (fant., It., r. G. Parolini, i. B. Harris, G. Paul)
16.40	Otroški program, vmes risanka Pegaso Kidd, dokumentarec Mala zgodovina glasbe, nanizanka Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Odprava Marchand
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo tudi naslednji prispevki:
BAZOVICA — Stališče SKGZ o lokaciji sinhrotrona
TRST — Splošna stavka zaradi gospodarsko-političnega stanja TRST — Sestanek delovne skupine Alpe Jadran
TRŽIČ — Začetek ciklusa Beethovnovih koncertov
19.30	TVD Stičišče
me
pokali
22.15	Nogomet: Pokal Jugoslavije
23.45	Film: Terza ipotesi su un caso di
perfetta strategia criminale (krim., It., r. G. Vari, i. B. Lončar. A. Celi, L. Castel)
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Webster
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Film: Gli ultimi fuochi (dram., ZDA 1976, r. E. Kazan, i. R. De Niro, R. Mitchum, J. Moreau)
22.35	Inf. odd.: Big Bang
23.40	Šport: La grande boxe
0.50 Nanizanka: Sceriffo a New York
UŠ8 RETEQUATTRO
8-30 Naniz.: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
. „'JP Nanizanka: Lucy show
10.00	Film: Tormento (dram., It. 1950, r. R.
Matarazzo, i. Y. Šanson, A. Nazzari)
11.45	Inf. odd.: Magazine
12.15	Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Ti ho sempre amato ( dram., It. 1953, r. M. Costa, i. A. Nazzari, M. Bru, T. Lees)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore
20.30 Nanizanki: California, 21.30 Detective per amore
22.20	Film: Salvate la tigre (dram., ZDA 1973, r. J. G. Avildsen, i. J. Lemmon, P. Smith)
0.10 Nanizanki: Ironside,
1.00	Mod Sguad
□^TTtalìai ]
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20 Kviz: Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Superni axieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce memole
20.30	Nagradna oddaja: OK! Il prezzo è giusto
22.30	Filmske novosti: Premiere
23.05	Film: L'esperimento del dottor K. (srh., ZDA 1958, r. Kurt Neuman, i. V. Priče, P. Owen) 0.45 Nanizanke: Cannon,
1.30	Strike Force, 2.10 Gli invincibili
gMii TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
15.45	Aktualnosti: La buona tavola
16.00	Risanke:	Calvin,
Lamù, Peline story, Gigi la trottola, Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: Il maestro di violino (kom., It. 1976, r. G. Pago, i. D. Modugno)
22.30	Naniznka: Foxfire
23.30	Film: Carusel (glas., ZDA 1956, r. H. King, i. G. Mac Rae, S. Jones)
F^	TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Risanka: Lamù
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanke: Lamù, 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film:	Tormento
(dram., It. 1950, r. R. Matarazzo, i. Y. Šanson, A. Nazzari)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
00.30 Dnevnik
TELEQUATTRO~
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: poljudno čtivo, lahka glasba; 13.20 Primorska poje: zbor Novi Sv. Anton iz Trsta in zbor Lipa iz Bazovice; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika, Glasbene skice; 15.00 Mladinski pas: Revija otroških zborov; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina, Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Pravljica na Slovenskem;
18.30	Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ljudska glasba; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo; 14.25—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba Poulenca in Milhauda; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 S slovenskimi interpreti; 21.00 Haydnovi odlom-ki;22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 00.05 — 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole Slovenije; 14.40 Za boljši jezik; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj gredo; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro;
8.00—	12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 10.50 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu;
15.45	Glasba; 16.00 Beseda in glasba;
16.15	Edig Galletti; 17.00 Srečanje s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji;
18.10	The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Jazz glasba;
20.00—	6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 16.30 Beseda in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž; 17.30 Beseda in glasba (nadalj.); 19.00 Glasba po željah, vodi Sabina; 21.00 Mixtu-re, vodi Mitja; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
V občinskem svetu začasno odložena razprava
Predsedstvo trgovinske zbornice in kontingent mesa proste cone
Stavka zdravnikov že drugi teden Pri KZE pa se nič ni premaknilo
V začetku prihodnjega tedna bodo goriški občinski svetovalci razpravljali o goriški prosti coni in njenih kontingentih ter o spremembah v vodstvu goriške trgovinske zbornice. To je obljubil župan Scara-no najprej svetovalcu zelenih Fio-relliju, ki je hotel vedeti, kaj se dogaja na vrhu trgovinske zbornice, potem pa še senatorju Battello, ki je hotel dobiti podobna pojasnila. Zatem pa je v razpravo segel tudi liberalni svetovalec Fornasir, ki je hotel vedeti, kako je s prodajo govejega mesa proste cone. Župan Sca-rano je, tudi zaradi tega, ker so kasneje komunisti in zeleni podpisali skupno resolucijo v zvezi s predsedstvom zbornice, obljubil, da skliče občinski svet prve dni prihodnjega tedna. Tu naj bi največ časa posvetili prav temu vprašanju.
Znano je, o tem smo obširneje pisali pred tednom dni, da je znotraj krščanske demokracije prišlo do o-stre konfrontacije med goriškim županom Scaranom, ki se zavzema za poslovno vodstvo trgovinske zbornice, ki naj bo še vnaprej odraz go-riških trgovinskih operaterjev, in vodečo skupino v KD, ki se zavzema za drugačno rešitev. Kandidat te
Ponovni razlogi za zaskrbljenost v ladjedelnici
Vsi delavci tržiške ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni, se ne bodo vrnili na delo do konca poletja. Iz različnih virov je namreč slišati vesti, da še ni vse urejeno glede naro čil za 9 ladij, ki naj bi jih v glavnem izdelali v tržiški ladjedelnici, v trža škem arzenalu in v podjetju Breda v Benetkah. Omenjene ladje — skupne nosilnosti okrog 180 tisoč ton — naj bi finansirali z vsedržavnim skla dom za pomoč ladjedelništvu. Zdi se. da tokrat niso odpovedali različni mi nistrski uradi v Rimu, ampak ladja rji, ki se zanimajo za gradnjo omenjenih ladij. Zaprosili so namreč za podaljšanje roka za podpis definitivnega naročila. Posledica bo, da se bo tudi gradnja objektov pričela z dokajšnjo zamudo.
O novonastalem položaju je bil tedni govor na običajnem srečanju med vodstvom ladjedelnice in sindikalnim' predstavniki. Ni povsem znano, kje so pravi razlogi za preložitev podpisa pogodbe.
O gradnji devetih različnih plovnih objektov je bil govor že od konca lanskega leta. Prav prevzem takega naročila bi pomenil postopno vračanje na delo vseh delavcev ladjedelnice in polno zaposlitev že v septembru le tos. Taka perspektiva se zdaj zdi precej oddaljena. Trenutno je v dopol nilni blagajni 700 delavcev.
• Sedež društva za varstvo živali je v Ulici Boccaccio 6, odprt pa je ob petkih in ponedeljkih od 11. do 12. ure ter ob četrtkih in torkih od 17. do 18. ure.
Pisali smo že, da se tukajšnji trgovci z vinom kot tudi vinogradniki nahajajo v precejšnjih težavah. To zaradi škandala, ki so ga povzročili nekateri brezvestni trgovci z vinom v drugih predelih države, ko so si hoteli pridobiti večji in nepošten zaslužek s tem, da so v vino dali metanol. Doslej je zaradi tega v Italiji umrlo že precej ljudi, veliko drugih je v bolnišnicah. Druge evropske države in tudi ZDA so dejansko blokirale u-voz italijanskega vina. Za vse pošiljke zahtevajo stroge zdravstvene preglede. Kot smo lahko brali v italijanskem časopisju v Nemčiji ali drugje v Evropi ljudje italijanskega vina sploh ne kupujejo.
V naši deželi takega škandala ni bilo. Policijski organi so sicer zaplenili veliko steklenic vina, ki so ga ustekleničile tvrdke, ki so na črnem seznamu. V Trstu so našli nekaj steklenic z zastrupljenim vinom. Eno tudi v Gorici. Zaplenili so večjo zalogo steklenic pri nekem trgovcu v červinjanu. Tudi drugod v deželi so našli take steklenice, šlo pa je v vseh primerih za vino, nabavljeno v Venetu ali v Piemontu ali še kje dru-
skupine in tudi deželnega predsednika Biasuttija je sedanji pokrajinski odbornik za programacijo Bevilacqua. V pristojnih krogih pravijo, da je pristojna komisija na deželi že pozitivno odgovorila pred sedniku Biasuttiju konec prejšnjega tedna in da je ta že podpisal, ali je tik pred tem, da podpiše, dekret o imenovanju Bevilacque za novega predsednika trgovinske zbornice v Gorici. Delio Lupieri je namreč na tem mestu že 16 let. Novi predsednik naj bi prevzel posle čez mesec dni, po zaključku sejma Espo-mego. Pustili naj bi ga na predsedniškem mestu dokler se sejem ne izteče.
V resoluciji komunistov in zelenih je sicer izrečena misel, da bi moral predsednik deželne vlade ustvariti ves postopek, dokler se o tem ne izrečeta goriški občinski svet in tudi pokrajinski svet. še zlasti je bil v tej zahtevi oster senator Battello. Vendar pa se zdi, da do razprave v goriškem občinskem svetu pride takrat, ko bo dekret že v veljavi. Podpisniki so sicer rekli, da bo razprava kljub temu dobrodošla. Povedati pa je tudi treba, da je kandidatura Bevilacque dobila pri-
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj v prvih jutranjih urah pri Lečniku, je bil ranjen 24-letni Orlando Criscuolo iz Ločnika, Ul. Udine 131. V bolnišnici so ga zaradi zloma kolka na levi nogi ter številnih ran na glavi in okončinah, pridržali na zdravljenju za 40 dni. Vozilo, fiat 128, je ogenj povsem u-ničil.
Tak je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj pred tretjo uro zjutraj in ki za las ni
Pošiljke z metanolom zastrupljenega vina so prodajali tudi v Gorici. O tem je bilo v prejšnjih dneh sicer že precej vesti. Zdaj pa prihaja še potrditev. V steklenici barbere, ki jo je neka ženska prinesla v analizo laboratoriju KZE, je bila 35-krat večja količina metilnega alkohola od dovoljene, šlo je za barbero, ki je bila »proizvedena« lani v kleti podjetja »pro.D.Vini«. To podjetje, je, kakor znano, na spisku glavnih o-sumljencev, ki so vina popravljali s smrtno nevarnim metanolom. Steklenico barbere je že prejšnji teden prinesla v analizo ženska, ki je po-
gje. V nobenem primeru niso policisti in sanitetni pregledovalci našli strupa v vinu tukajšnje proizvodnje.
Kljub temu pa so bili oškodovani tudi naši trgovci in vinogradniki. Marsikateri naš trgovec nam je povedal, da ljudje že dobra dva tedna v trgovinah kupujejo le pivo ali kako drugo ustekleničeno pijačo. Za vino se kar ne morejo odločiti. Kupijo sicer kako steklenico briškega vina, pa čeprav tudi na to gledajo z nezaupanjem.
Nezaupanje je séveda tu čisto odveč. Financarji in orožniki so v teh dneh obiskali tudi naše vinogradnike. Ponekod so vzeli steklenice pri njih pridelanega vina, da bi jih izročili kemičnim laboratorjem KZE. Tam imajo v teh dneh polne roke dela. Ponekod pa financarji niso niti pobrali vzorcev vina. Gotovi so, da so briška vina dobra, da niso zastrupljena.
Prejšnji dan smo bili pri Primoži-čevih na Oslavju. S priznanim vinogradnikom Silvanom Primožičem smo se pogovarjali o tem, kako gre v teh dneh s kupčijo. »Slabo, zelo slabo,« nam je odgovoril. Stalni klienti, trgov-
stanek v deželnih vodstvih strank sedanje deželne sredine. Zaradi tega bo v razpravi v goriškem občinskem svetu prišlo do' obrambe tega Bia-suttijevega dekreta, pa čeprav ni še znano, kakšno bo osebno stališče goriškega župana, ki se je, kot je znano, protivil tej kandidaturi.
Drugo vprašanje v zvezi s prosto cono, in torej tudi trgovinsko zbornico, ki upravlja kontingente proste cone, je tisto o govejem mesu. Načel ga je svetovalec PIJ Fornasir. Dejal je, da na trgovinski zbornici ne vedo, kam gre skoro devet milijard lir letnega prihranka. Tolikšna je namreč vsota, ki se ji država odpove. Koliko tega denarja prihranijo kupci, koliko pa ostane v žepih grosistov ali mesarjev? Fornasir je stvar že sprožil v upravnem odboru Goriškega sklada. Sedaj hoče raziskavo nadaljevati. Tudi zaradi Lega, ker v mestu krožijo čudni glasovi o preiskovalni fazi pristojnih organov v zvezi s to trgovino. Tudi o tem bo govor na prihodnji seji občinskega sveta. Liberalni svetovalec je imel v mapi sveženj dokumentov, ki jih namerava obelodaniti med razpravo.
terjala tudi smrtno žrtev. Po ugotovitvah obhodnice karabinjerjev, se je Criscuolo z avtom pripeljal iz Villanove, namenjen proti Ločniku. Na ovinku, v neposredni bližini pokopališča je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal v desno, kjer je nekaj metrov visoka škarpa. Med prevračanjem se je vozilo vnelo. Voznik se je uspel, kljub zlomljeni nogi in drugim poškodbam, še pravočasno izvleči iz razbitega avta, ki ga je ogenj nato, kljub hitremu
vedala tudi, da je steklenico kupila v samopostrežni trgovini v Gorici, kjer pa so medtem že umaknili iz prodaje celotno pošiljko.
V laboratoriju so medtem pregledali že več kakor dve tretjini od skoraj petstotih vzorcev vina, ki so jih prinesli bodisi občani, oziroma posredovali pripadniki finančne straže in karabinjerjev. Ogromna večina izvodov je bila do zdaj negativna. Izjemo predstavlja zgaraj omenjena steklenica barbere. Izvajajo- pa tudi analizo še dveh steklenic, ki bi utegnile biti iz iste pošiljke.
ci, so sicer potrdili že prej naroče-ne pošiljke, vendar pa so mu sporočili, da se vino nikjer ne prodaja. Zaradi tega se je treba bati, da bo vino v bodoče, vsaj za nekaj časa, ostaio v kleteh vinogradnikov ali v skladiščih veletrgovcev. »Še huje bo s prodajo vina v tujino,« nam je dejal Primo Žič, »kajti kupci na tujem ne ločujejo med vini Piemonta, Toskane, Veneta ali naše dežele. Zanje vse to vino prihaja iz Italije. Če je eno vino na sumu, potem so vsa. Potrebovali bomo več let, da si bomo spet pridooili ugled. Najbrž bo treba dobrih pet let, da se bodo vina iz Italije, torej tudi naša, prodajala na tujem.«
Seveda bo vse to prizadelo hudo in veliko škodo našim vinogradnikom Ta bo šla v desetine, stotine milijo nov. In še več. Vse to zaradi skupine brezvestnih trgovcev in tudi pridelovalcev, ki so hoteli obogateti v zelo kratkem času in na lahek način.
V sosednem Vidmu se nekateri zavzemajo za to, da bi čimprej pričeli z akcijo za ovrednotenje furlanskega vina. Zavzemajo se za to, da bi tudi na tem področju uveljavili značko »Made in Friuli«. Edino
Drugi teden že traja protestna stavka zdravnikov v bolnišnicah na območju goriške KZE, včlanjenih v sindikalne zveze ANNAO, CIMO, AMPO. Protest se bo nadaljeval še v prihodnjih tednih in se bo predvidoma zaostril. Vodilni pri goriški KZE namreč doslej niso pokazali posluha za zahteve in predloge zdravnikov zaposlenih v bolnišnicah. Ravnajo tako, kakor da bi protestne stavke sploh ne bilo.
Taka je ocena, ki nam jo je včeraj posredoval dr. Maurizio Pecorari, predstavnik združenja ANNAO, ki je napovedal tudi za prihodnje dni zaostritev protestne akcije, kolikor s strani vodilnih funkcionarjev KZE ne bodo dosegli drugačnega pristopa do reševanja gmotnih in tudi organizacijskih vprašanj in prejeli ustrezna jamstva.
Za danes je sicer na deželni ravni napovedan sestanek, kjer naj bi razpravljali in skušali poiskati ustrezne rešitve za nekatera od številnih vprašanj s področja zdravstva. Rešitev vprašanj, ki so v ospredju trenutnega spora pa je predvsem v pristojnosti goriške KZE, poudarjajo zdravniki, ki si od današnjega sestanka na deželni ravni ne obetajo veliko. O razlogih, ki so privedli do oklica protestne stavke, smo že poročali: v prvi vrsti gre za izplačilo posebnega dodatka, do katerega imajo pravico zdravniki in drugi usluženci v bolniš-
posegu gasilcev, obhodnice karabinjerjev in ekipe Goriškega zelenega križa, povsem uničil.
Kako počastiti dan osvoboditve
Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta se je srečal z delegacijo predstavnikov združenj bivših borcev v osvobodilnem boju, predstavnikov nekdanjih deportirancev in političnih preganjancev. Prisoten je bil tudi prof. Benvenuti, član Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja.
Pogovarjali so se o skupnih pobudah ob obletnici osvoboditve. V tem okviru so izdelali program, ki obsega vrsto pobud za dijake višjih srednjih šol, z namenom, da bj jim omogočili spoznavanje italijanske in krajevne zgodovine v letih druge svetovne vojne. Pobude naj bi se zaključile z množičnim srečanjem na Gradu ob dnevu republike, na katerem naj bi sodelovali tudi vsi krajevni upravitelji v goriški pokrajini.
• Spričo vala hladnega vremena je goriški župan izdal odredbo, po kateri bodo ogrevalne naprave lahko vključene do 30. aprila. Običajni rok, v katerem so ogrevalne naprave lahko bile vključene, je potekel včeraj.
na tak način bo moč vino naše dežele prodajati v tujini. V to akcijo naj bi šli deželno odborništvo za kmetijstvo, trgovinske zbornice in še druge pristojne ustanove.
V ta okvir bo brez dvoma sodila tudi sicer že prej predvidena pobuda zadružne vinske kleti v Krminu. Gre za pobudo o »vinu miru«, ki so jo prejšnji teden predstavili v Milanu, jo bodo izvedli v soboto, 19. aprila, v Krminu. Pravijo, da za to priložnost pride v Krmin tudi minister za kmetijstvo Pandolfi.
Pobuda je sicer že stara. Že lani na jesen so jo zadružniki napovedali. Ustekleničili bodo vino pridob Ijeno iz grozdja v vinogradu, kjer je zasajenih približno šest tisoč trt iz različnih kontinentov. Priznanim u-metnikom so tudi dali izdelati etikete. To so Zoran Mušič, Enrico Baj in Arnoldo Pomodoro. V soboto bodo torej ustekleničili to vino.
Čeprav je bila pobuda zamišljena že pred izbruhom vinskega škandala, bo prišla prav v trenutku, ko nimajo ljudje več toliko zaupanja v vino kot prej.
nicah, za ovrednotenje vloge zdravnikov v strukturi javne zdravstvene službe in končno za priznanje možnosti soodločanja na področju zdravstva.
Doslej so zdravniki prejemali zgolj akontacije na račun posebnega dodatka in KZE bi marala urediti stanje za obdobje skoraj treh let. Z drugo besedo, poskrbeti bi morala za izplačilo salda. Namesto tega so se zdravniki znašli v še težjem položaju: od konca lanskega leta so bili prikrajšani še za akontacijo, kar z drugo besedo pomeni, da so se marali odpovedati za dobršen del mesečnega dohodka. V ozadju take odločitve je kot kaže ogromen primanjkljaj v poslovanju goriške KZE. Škoda le, da način omejevanja primanjkljaja ni najbolj primeren, saj se utegne stanje še poslabšati. Tako menijo zdravniki, ki so se odločili nadaljevati stavko, istočasno pa tudi jamčijo redno zdravniško oskrbo v nujnih primerih.
Posledice? Doslej težave, ki so jim bili izpostavljeni pacienti niso bile prehude. Rok za izdajo raznih izvidov se je nekoliko podaljšal, celotno delo se odvija z upočasnjenim ritmom (tudi zaradi tega, ker zdravniki ne opravljajo nadur). Stanje se utegne zaostriti v prihodnjih dneh.
Haydn Philarmonia drevi v avditoriju
V goriškem avditoriju bo drevi, ob 21. uri, spomladanski koncert, na katerega vabi goriška podružnica Banca del Friuli. Nastopi Haydn Philarmonia, ki jo vodi Ezio Rojatti. Izvajali bodo skladbe Automa Vivaldija. Videmski bančni zavod je koncerte tega orkestra priredil v raznih krajih dežele in Veneta.
SLOVENSKO STALNO...
^n^^^GLEDALIŠČE
v Kulturnem domu v Gorici
Ivan Cankar
Pohujšanje
v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED A v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 22. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED C
razna obvestila
Ženski pevski zbor iz Laškega priredi v četrtek, 17. aprila filmski večer. Marjan Terpin iz števerjana bo predvajal nekaj svojih del, ki jih je posnel ob raznih prilikah v Šte-verjanu. Pričetek ob 20. uri v spodnjih prostorih cerkve v Romjanu. Vabljeni.
Ženski odsek KD Jezero iz Doberdoba vabi v petek, 18. t.m., ob 20. uri na predavanje dr. Metke Rous Jug o kontracepciji. Predavanje bo v dvorani KD Jezero.
prispevki
Ob srečanju krvodajalcev v Dobier-dobu je Saverij Rožič daroval 20 tisoč lir za doberdobsko sekcijo krvodajalcev: isti sekciji so prijatelji in odbor doberdobskega Pusta darovali 120 tisoč lir, ki so jih zbrali ob pustovanju; za kulturno in športno središče na Vrhu sta darovala Dojo Devetak iz Ronk 50 tisoč lir in Latka Devetak iz Ronk ob 9. obletnici smrti mame prav tako 50 tisoč lir.
____________kino______________
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—22.00 »Carabinieri si nasce«.
VITTORIA 18.00—22.00 »Le cuginette porno sensual erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Preprosto krvavo«. DESKLE 19.30 »Amadeus«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ulica bratov Rossel-I li, tel. 72340.
Z zlomljeno nogo se je izvlekel iz avtomobila, Id je povsem zgorel
V soboto v Krminu ustekleničen j e »vina miru«
V teh dneh se pri nas proda malo vina
Metanol v steklenici barbere: 35-kratna količina od tolerirane
Izšla je v treh knjigah
V slovenski antologiji za srednjo šolo bogat izbor iz svetovne književnosti
»Antologija za obvezno šolo bi morala nuditi dijakom vpogled v literarno ustvarjanje, ki spada po tradiciji v kulturno bogastvo vseh ljudi. S poljudnejšimi sestavki pa bi jih morala seznanjati s sodobnimi pro-
blemi. Pridobljeno znanje naj bi jim pomagalo do neke splošne razgledanosti, predvsem pa naj bi jim služilo, da bi zrasli v samostojne, samozavestne, ustvarjalne, kritične in ponosne osebnosti.« Tako je med drugim zapisala prof. Nada Pertot v u-vodu prvega od treh delov slovenske
Antologije za enotno srednjo šolo.
O tem njenem obširnem delu sva se prejšnji dan dolgo razgovarjali. Slovenska obvezna šola nima državnih tekstov, zato tudi nima kakovostnih knjig, ki bi bodisi učiteljem in profesorjem kot dijakom olajšale šolsko delo.
Na višjih srednjih šolah sloni izbira primernih tekstov na profesorjih, starših in dijakih, oziroma na predstavnikih le teh, ki so bili izvoljeni v razredni svet. In tu se pravzaprav začenjajo prve težave. Prof. Nada Pertot je že pred leti izdala prvo antologijo »Od antike do danes« namenjeno prvim dvem razredom znanstvenega liceja, po zagonetnih birokratskih vozlih pa še danes ta knjiga ne more biti v uradni javni prodaji. Kako naj se torej starši in nemara tudi profesorji seznanijo z njeno vsebino, kako naj potemtakem preverijo, ali bi knjiga ustrezala šolski dejavnosti? Toda o tem bi spregovorili na drugem mestu.
Antologija za enotno srednjo šolo je sad petletnega dela prof. Pertotove, ki je skušala zaobjeti čimvečji izbor iz svetovne literature. Izbor je razdeljen na vsebinsko tematiko od pravljic do basni, od poezije do ljudskega izročila, od svetopisemske literature do sodobnih črnskih avtorjev in seveda domačih avtorjev.
Dolgoletno poučevanje je prof. Per-totovi brez dvoma pomagalo pri izbiranju najbolj primernih del, zato pa je skoraj pod vsakim tekstom ali poezijo nekaj skopih navodil, katerih
namen je pri dijaku vzbuditi neke vrste radovednost, ki popelje v razmišljanje, primerjanje ali kritičnost. Doslej so na slovenskih šolah uporabljali čitanke iz Slovenije, izbor literature pa je bil zelo skopo odmerjen; v glavnem so čitanke obravnavale slovenski kmečki svet in temu primeren je tudi besedni zaklad. Nova slovenska antologija pa zaobjema prevode iz vse svetovne literature, le pri italijanski je nekoliko omejena. Dijak ima namreč na razpolago tudi italijanske antologije, ki so zelo obširne, prav pa je da tudi italijanske klasike kdaj prebere v kakovostnem slovenskem prevodu. To lahko le bogati njegov besedni zaklad in poznavanje materinščine. Odlomki, ki se nanašajo na slovensko pisano besedo pa so izbrani tako, da ustvarjajo vzporednost z zgodovinsko snovjo, ki jo obravnavajo na nižjih šolah.
Skratka, Antologija je velika pridobitev za zamejsko slovensko šolo in bržkone tudi dokaz, da so med nami ljudje, katerih življenjski cilj je oživljanje te naše slovenske »šolice«, ki vse prerada drema.
»Upam, da moje--petletno delo ne bo plesnelo v zakotnih skladiščih, kot se že dogaja z antologijo Od antike do danes. Pripomniti moram, da je marsikateri profesor sploh ne uporablja ali niti ne pozna, kar vsekakor ni razveseljivo. Antologija za nižjo srednjo šolo naj bi naletela na boljši odziv in to bo obenem tudi plačilo za moje delo« je najin pogovor zaključila prof. Pertotova.
V petek v TK Galeriji
Otvoritev razstave Silvestra Komela
Od petka, 18. aprila, bodo v Galeriji Tržaške knjigarne na ogled platna goriškega mojstra, prezgodaj preminulega Silvestra Komela, ki je v slovensko sodobno likovno sceno vnesel svojstvene elemente abstraktnega slikarstva.
Silvester Komel, rojen leta 1931 v Rožni dolini pri Gorici, je najprej študiral uporabno grafiko na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Zaradi bolezni je moral po treh letih študij prekiniti. Nekaj let pozneje, leta 1953, pa se je vpisal na ljubljansko Akademijo za upodabljajočo umetnost, kjer je študiral slikarstvo pri Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici. Komel je diplomiral šele deset let po dokončanem študiju. Vsa vmesna leta pa je poučeval likovno vzgojo ter angažirano uveljavljal novodobne pedagoške metode. V tem času je začel tudi razstavljati samostojno ter nastopati skupinsko. Leta 1971 ga je odmevna predstavitev v Mestni galeriji v Ljubljani posvetila kot nosilca specifične likovne govorice slovenskega abstraktnega slikarstva. Odslej začne nastopati na številnih skupinskih razstavah o slovenski in jugoslovanski umetnosti v tujini, kjer se začne uveljavljati tudi samostojno. Leta 1975 prejme Bevkovo nagrado za slikarstvo in pedagoško delo, leta 1981 pa nagrado iz Prešernovega sklada. 24. decembra 1983 ga zadene usodna srčna kap in umetnik umre v svojem rojstnem kraju.
Vse od začetka Komelovega snovanja je razvidna težnja k abstraktnemu izražanju. Saj, kljub prepoznavnim pokrajinam njegovih prvih let, je na njegovih platnih vedno prisotna sled analize, ki, poleg tega da popolnoma odvrže odvečne elemente, ustvarja stalno kompaktne površine, kjer črtež popolnoma izgine in njegovo funkcijo prevzamejo barve. Za Komelovo slikarstvo večkrat uporabljajo izraz »abstraktni iluzionizem«, ki le v določeni meri utegne opisati Komelovo snovanje. Slikarstvo je seveda abstraktno, vendar tu ne gre za pričaranje neke atmosfere. Slike so same po sebi zgovorne, tudi v primeru »literarnih«, del, kot je' cikel »Kmečki upori« ali veliko platno v goriškem Kulturnem domu »Sožitje«. To abstraktno slikarstvo na izpopolnjen način pripoveduje slikarjev svet, njegov odnos do sveta in, predvsem, njegova nujna vprašanja v zvezi s človeškim bivanjem. Komelovo slikarstvo se sooča z velikimi temami človeškega bivanja na svetu in zato so tudi formati njegovih slik nujno zelo veliki.
Razen tega je treba poudariti, da se je Komel iz svoje Rožne doline stalno soočal s sodobno likovno sceno, ne da bi se pustil očarati od njenih frenezij in zaporednih »izmov«. Ostal je zvest svoji poti in tako pristal na vrednotenje barvne osnove kot osrednjega ekspresivnega elementa, ne da bi zašel v skrajnost monokromnega slikarstva.
V petek bodo na otvoritvi razstave predstavili tudi Komelovo monografijo, ki je leta 1985 izšla pri Mladinski knjigi s spremno študijo Staneta Bernika, (bg)
iz umetnostnih galerij	~|
Poetičnost Krasa v akvarelih Andreja Kosiča
Ob predstavitvi Vukovih Ljubezenskih pisem, ki je bila pred dnevi v Kosovelovi knjižnici v Sežani, bi težko našli primernejšega razstavljavca od njegovega mirenskega rojaka Andreja Kosiča.
Andrej Kosič je tiste vrste slikar, kot je bdi npr. Robert Hlavaty, ki mu slikanje ni predstavljalo poglavitnega življenjskega opravila, pač pa je slikal predvsem iz ljubezni, če bi rekli za Kosiča, da mu je slikanje predvsem hobi, bi bilo najbrž to premalo. S pomočjo naravnega talenta in dolgotrajnega resnega dela, si je izoblikoval svojevrsten in lasten likovni iz-raz, se kvalitetno povzpel do takšne višine, da ga je mogoče primerjati z najboljšimi akvarelisti.
Spominjam se pogostih pogovorov z dr. Hlavatyjem, ko mi je ob neuspelih slikah tolmačil zahtevno tehniko akvarela, ki jo umetnik mora stopro-centno obvladati, če se naj jo poslužuje za svoje likovno izražanje. Videti je, da Kosič do potankosti obvlada akvarel in da se prav v tej tehniki 00 popolnosti lahko likovno izpove. V sežanski knjižnici je na ogled 23 skrbno izbranih akvarelov, ki motivno predstavljajo zimo in jesen. Že na prvi pogled je videti, da Kosiča zanima predvsem Kras. S svojimi mehkimi rjavimi, rdečimi in zelenimi ter plavimi toni zažari pred nami, kot ga poznamo iz tistega jesenskega časa, ko žari v tistem tako značilnem in tolikokrat od Kosovela opevanem ruju. Kosiča enako zanima kraška pokrajina v zimi, kot ona v jesenskem času. Oboje nam v vseh svojih odtenkih zna enako pričarati. S posebnih zanimanjem opazuje drevesa, ki jih krivenči burja, jim ve-ter lomi veje in jim pogosti požari uničujejo debla. Prav v teh drevesih Je tudi skrite veliko življenjske simbolike, kraškega človeka, ki mu tudi Pokrajina pogojuje življenje.
Razstava bo v knjižnici na ogled do konca aprila.	A. N.
Liliana Gramherg v Cartesiusu
Tržaška galerija Cartesius pred-siavlja svojemu občinstvu domače, o Je tržaške likovnike, likovnike iz sosednje Furlanije ter iz Veneta. To-srat pa se je v tej zahtevni galeriji Predstavila umetnica, ki je po rodu sicer iZ Trevisa, ki pa že zelo dolgo zivt onstran Atlantika, Liliana Gram-erQ je po rodu iz Trevisa, šolala se je najprej v Rimu, nakar je študije mjevala na kalifornijski univerzi. ciaJ je Liliana Gramberg priprava samostojno razstavo tudi v Tr-
stu, kamor je prinesla dva ducata svojih grafik. Ob prvem, bežnem pogledu na razstavljena dela ima gledalec vtis, da Grambergova ne gleda na svet, ne gleda na življenje z nekim veseljem, optimizmom. V njenih tehnično zelo dobrih ali celo o-dličmh delih je veliko mračnega, včasih celo turobnega. Tako na primer v listu z naslovom »Stolice«, kjer vidimo tri stolice ob mračnem, umazanem zidu, na katerem je neznana roka pustila, tudi nečitljiv grafit.
Vendar pa ni vsa razstava tako mračna, celo ni niti vsebinsko kot tudi ne slogovno povsem enotna, kajti na razstavi sta na primer tudi dva lista, ki nas spominjata na dela slovenskega mojstra Marjana Pogačnika, ki odtiskuje svoja dela tudi »v belem na belem« ter v reliefu. Tu mislimo na lista »Mala samota« in »Zid«. Posebno poslednje delo je zanimivo, saj vidimo na njem, čeprav vse v belem, točne obrise kamnov, seveda v reliefu.
Vsekakor gre za zanimivo razstavo, v kateri se kažejo različne sposobnosti umetnice, ki v svojih delih kaže tudi vplive raznih mojstrov in kultur. Razstava bo trajala do 24. aprila.
Koncert pevskega zbora Tone Tomšič
V petek, 18. t. m., bo v Kulturnem domu v Trstu koncert akademskemu pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Koncertm spored tržaškega gostovanja bo izredno bogat; zbor bo izvajal skladbe iz renesančne glasbe, sodobnejše skladbe m ljudske pesmi. APZ »Tone Tomšič«, ki je vselej deležen velike naklonjenosti publike, vodi Jernej Habjanič
Izšla je pri koprski založbi Lipa
Fotomonografija o slovenski Obali
zaledju
OD KOPRA DO PIRANA — (Avtorja besedila: Zvone Petek in Salvator Žitko; soavtorji besedila: Zoran Debenjak, Srečko Kavčič, Boris Šuligoj, Janko Tedeško, Marjan Tomšič in Barbara Verdnik; fotograf Jaka Jeraša) — Mladinska knjiga, Ljubljana - Lipa, Koper 1986.
Po daljšem času smo v knjižni ponudbi zasledili zanimivo fotomonografijo z naslovom Od Kopra do Pirana, ki obravnava slovensko Obalo z zaledjem. Ker so tovrstne publikacije pri nas relativno redek pojav, vendar za turistično ponudbo oziroma propagando izjemnega pomena je prav, da nekoliko podrobneje analiziramo omenjeno knjigo. Že na prvi pogled s svojo kvaliteto izstopa 180 barvnih posnetkov fotografa Jaka Jeraše, na notranjem ovitku knjige pa zemljevid Istre iz leta 1525 (izvirnik v atlasu »De summa totius orbis«, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran).
Tekstualni uvod in zaključek je prispevaFpisa-telj Marjan Tomšič in sicer zasledimo v uvodnem delu publikacije odlomek iz romana »šavrinke« in v zaldjučnem delu odlomek iz »Pravljice o vinu«.
Avtorji so poskušali čimbolj strnjeno podati kulturnozgodovinski pregled nastanka in razvoja Kopra, Izole in Pirana. Razen tega bodo za bralce zanimivi tudi prispevki iz različnih panog; turizma (predvsem zdraviliški turizem), ladjedelništva, solinarstva, pomorstva itd. Kljub temu, da v nekaterih prispevkih zasledimo obilico zanimivih in koristnih podatkov, vendarle pogrešamo sodelovanje nekaterih znanih obalnih strokovnjakov (npr. arheologov, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov in arhitektov), ki bi s svojim doprinosom, vsebinsko in kvalitetno, prav gotovo še bolj obogatili zanimivo zastavljen koncept fotomonografije. To še posebej potrjuje dejstvo, da posamezni prispevki bolj ali manj ne sodijo v okvir te knjige, med-
tem ko nekatera besedila samo nakazujejo področja, ki bi vsekakor morala biti podrobneje oziroma obširneje obdelana. Predvsem se to nanaša na prispevek Svet in ljudje v zaledju, ki samo parcialno nakazuje temo, kateri avtorji posvečajo premalo pozornosti.
Danes je verjetno že povsem jasno, da vasi in zaselki v zaledju (Padna, Raven, Koštabona itd.), niso za naše in tuje goste prav nič manj atraktivni, kot obalna mesta. Kljub naštetim pomanjkljivostim bo omenjena knjiga dragocen pripomoček vsem bralcem, ki želijo dobiti primarne informacije o slavenski Obali. Bolj kot sam tekst pa jih bodo verjetno pritegnile umetniške fotografije Jaka Jeraše, ki so že same po sebi zelo zgovorne in najbolje »povedo« vse, kar je poudarjeno že v uvodnem delu knjige — tam, kjer se Kras pri črnokalskih klancih s strmim robom prevesi v flišnato in gričevnato Istro, se srečamo s svojevrstno pokraj no, ki se od preostale Slovenije razlikuje po drugačni zgodovinski usodi in drugačnih kulturnih silnicah.
Težko je razumeti današnji utrip obalnega pasu in zaledja brez poznavanja zgodovine in okvirov, v katerih si je utiral pot nekoliko svojevrstni razvoj tega območja. Dva dejavnika sta vseskozi pomembna zanj in za nastanek naših obalnih mest: morje in zaledje. Obalna mesta so se varno vgnez-dila med morjem in kopnim. Tako sta Koper in Izola našla domovanje na skalnatih otokih, na polotoku, ki se steguje daleč v morje Tržaškega zaliva pa je Piran zgradil svoje prvotno mestno jedro. Vsa po vrsti so se obdala z obzidji in nepopustljivo varovala svojo samostojnost in pravice ter romansko izročilo. Toda na videz zaprta in vase zagledana mesta so bila le krošnja drevesa, ki je bilo pognalo globoke korenine v svojem bliž-
njem in bolj oddaljenem slovanskem zaledju.
Z novim zagonom in ustvarjalnostjo se je polagoma zabrisal stoletni prepad med mesti in podeželjem in se ustvaril prostor, na katerem klije življenje iz lastnih moči. Večinski narod živi v sožitju s pripadniki italijanske skupnosti, enakopravno vključenimi v vsa področja našega družbenega delovanja in ustvarjanja. Na tem prostoru so iz pretrganih stikov znali ustvariti novo obliko in vizijo skupnega življenja, ki ga je potrebno še naprej gojiti in negovati.
SLAVKO GABERC
Izdelali so program dubrovniškega festivala
Na seji sijeta Festivala Dubrovnik so potrdili program in obravnavali finančni načrt za letošnje 37. dubrovniške poletne igre. Program je, za razliko s prejšnjimi leti, precej reduciran in vsebuje za razdobje med 10. julijem in 25. avgustom z otvoritveno slovesnostjo vred 79 prireditev.
Če gledamo letošnji program kot celoto, bo kvaliteten. V dramskem delu sta predvideni dve premieri festivalskega ansambla: Držičev »Skup« in Shakespearova »Romeo in Julija«, Jugoslovansko dramsko požarište bo za festival pripravilo »Potujoče gledališče šo-palović« Ljubomira Simoviča, iz pretekle sezone pa bodo ponavljali »Ecce homo«
Nogomet: danes povratna polfinalna srečanja v treh evropskih pokalih
V središču pozornosti tekma Real-lnter
Danes bodo igrali povratna polfinalna srečanja v treh evropskih nogometnih pokalih.
Za italijanske ljubitelje nogometa bo seveda v središču pozornosti veliki dvoboj za pokal UEFA v Madridu med domačim Realom in milanskim Inter-jem. Milančani so sicer v prvem srečanju zmagali s 3:1, ta prednost pa je proti moštvu, kot je Real Madrid, sposoben velikih podvigov, zares »minimalna«. O tem so v prvi vrsti prepričani pri Realu. V madridskem taboru namreč menijo, da jim je doslej vselej uspelo izločiti moštvo Interja in da se bo to pripetilo tudi drevi. Španci bodo resnici na ljubo igrali brez enega izmed svojih ključnih nogometašev, kot je Valdano (izključen), to pa jih ne preveč »razburja«. Bu-tragueno in Sanchez sta najavila pravi juriš na Interjeva vrata. Tu pa je še izkušen Santillana, ki se je, vsaj tako kaže, opomogel po poškodbi.
Real Madrid tudi računa na neprecenljivo podporo svojih navijačev. Stadion »Bernabeu« bo namreč nabito poln.
Pri Interju gledajo na drevišnjo tekmo z zmernim optimizmom. Zavedajo se, da jih čaka izredno težka naloga, prepričani pa so, da ne bodo ponovili »starih napak« s prejšnjih srečanj z Realom, ko so Madridčanom dopustili, da so navalili na njihova vrata in nato tudi prejeli po tri zadetke.
Še vedno je v dvomu nastop Karla Heinza Rummeniggeja, trener Corso pa upa, da bo zahodnonemški as ven-
darle stopil na igrišče. O njegovem nastopu bpdo odločili tik pred začetkom srečanja. V primeru, da Rummenigge ne bi igral, bi ga zamenjal Marini, da bi tako vsaj okrepili sredino igrišča.
VERJETNI POSTAVI
REAL MADRID: Agustin, Chendo, Camacho, Maceda, Sanchis, Gordillo, Butragueno, Michel, Sanchez, Gallego, Santillana (Cholo).
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorlini, Baresi, Coliovati, Ferri, Fanna, Tardetti, Altobelli, Brady, Rummenigge, (Marini).
SODNIK: Keizer (Nizozemska).
Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. Italijanska TV (2. spored) ga bo neposredno prenašala s pričetkom ob 20.55.
V	drugem polfinalnem srečanju pokala UEFA bo belgijski Waregem igral proti Kolnu. Zahodni Nemci so v prvi tekmi zmagali kar s 4:0 in so seveda favoriti za uvrstitev v finale.
V	pokalu prvakov bo Barcelona pred skoraj brezupno nalogo. V goste bo sprejela švedsko moštvo Gòteborga, ki je v prvi tekmi zmagalo s 3:0. V Bukarešti je pričakovati izenačen boj med Striano in Anderlechtom. Belgijci so v prvi tekmi doma tesno zmagali z 1:0.
V	pokalu pokalnih prvakov je kijevski Dinamo, ki je doma zmagal s 3:0, favorit v Pragi proti Dukli. Bayer iz Uerdinga pa bo moral nadoknaditi gol razlike proti madridskemu Atleticu.
kratke vesti
Žico zopet trenira
SAO PAULO — Znani brazilski nogometaš Žico je okreval po poškodbi na nogi in je že pričel s treniranjem. Bivši nogometaš Udineseja pa seveda še ni nared za jutrišnjo prijateljsko telano v Brasilii, kjer bo brazilska reprezentanca igrala proti Finski.
Nogomet: »Top 11«
RIM — Po 28. kolu prve italijanske nogometne lige je najboljša enajsterica (»Top 11«) naslednja: Galli, Cor-radini, Nela (Cabrini), Bagni (Ance-lotti), Brio (Bonetti), Zaccarelli, Do-nadoni, Boniek, Pruzzo, Maradona, Vialli (Rummenigge).
Boks: Murphy - Gaymon
SANREMO — V Sanremu že nekaj dni trenirata ameriška boksarja Lee Roy Murphy in Dorsey Gaymon, ki se bosta v soboto spoprijela za naslov svetovnega prvaka (verzija IBF) v lahki kategoriji.
Kolesarstvo: ČSSR prolog
BERGAMO — Reprezentanca ČSSR je osvojila prolog na mednarodni kolesarski amaterski dirki »Settimana Bergamasca«. Druga je bila Poljska, tretja pa SZ. Danes bo na sporedu prva od šestih etap te dirke.
Tudi na ostalih igriščih zanimivi boji
POKAL PRVAKOV (finale 1. maja v Sivillii)
•	Barcelona (Španija) - IFK Giiteborg (Švedska) — prva tekma 0:3
•	Steaua Bukarešta (Romunija) - Anderlecht (Belgija) — prva tekma 0:1
POKAL POKALNIH PRVAKOV (finale 2. maja v Lyonu)
•	Dukla Praga (ČSSR) - Dinamo Kijev (Sovjetska zveza) — prva tekma 0:3
•	Bayer Uerding (ZRN) - Atletico Madrid (Španija) — prva tekma 0:1
POKAL UEFA (finale 30. aprila in 6. ali 8. maja)
•	Real Madrid (Španija) - INTER (ITALIJA) — prva tekma 1:3
•	Waregem (Belgija) - Kdln (Zahodna Nemčija) — prva tekma 0:4
Izdali kar 12 zapornih nalogov in 38 sodnih obvestil
Pravi »potres« v italijanskem nogometu
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Gibona drugi finalist
TURIN — Le nekaj več kot mesec dni pred pričetkom SP v Mehiki in le dve koli pred koncem letošnjega izredno zanimivega prvoligaškega prvenstva je italijanski nogomet v vrtincu hudega škandala, še večjega od onega iz leta 1980, ki je tako načel »podobo« najbolj priljubljene športne panoge v Italiji.
Včeraj v Turinu so v zvezi z novo afero glede »črnih stav« izdali 12 zapornih nalogov (od katerih so 10 že izvedli) in 38 sodnih obvestil, na katerih je tudi nekaj zvenečih imen.
Zaporni nalog so prejeli: Giovanni Bidese in Antonio Pigino, rezervni vratar, oz. pomožni trener Pro Vercellija; Giovanni Cutrera, nogometni posrednik iz Palerma; Guido Legrenzi iz Brescie; Gian Filippo Reali, bivši branilec Fiorentine, Avel-lina, Atalante in odgovorni za neko nogometno šolo pri Milanu; Santo Meriggi, trgovec iz kraja pri Milanu; Paolo Di Rosa, funkcionar Bance d’Italia v Pescari; Roberto Grasso, upokojenec iz Turina; Nicola Triglia, bivši inšpektor igralnice v St. Vincentu; Salvatore Lo Russo stari znanec neapeljske kvesture.
Od osemintrideset oseb, ki so pre-
jele sodna obvestila, je nekaj zelo znanih imen' v italijanskem nogometnem svetu. Med le-temi naj omenimo Tita Corsija, generalnega direktorja Udineseja; Franca Janicha, športnega direktorja Barija; Itala AUodija; svetovalca predsednika Napolija; Daria Maraschina, predsednika Vi-cenze; Gastoneja Rizzata, tehničnega direktorja Vicenze; Franca Ceril-lija, nogometaša Vicenze; Spartana Ghinija, predsednika Perugie; Saura Massija, nogometaša Perugie; Giacoma Chinellata, nogometaša Cagliarla; Claudia Vinazzanija, nogometaša Lazda, in druge, med katerimi tudi nogometaša Triestine Braghina.
Državni pravdnik, dr. Giuseppe Ma-rabotto, ki koordinira preiskavo, je dejal, da sodnih obvestil nista prejela Terraneo (vratar Milana) in Criscimanni (nogometaš Udineseja), kot je bilo objavljeno na nekaterih časopisih.
Preiskovalni sodnik italijanske nogometne zveze Corrado De Biase je med drugim dejal, da so v novo afero vpletena društva A, B in C lige in da bodo primemo ukrepali, kot so to že storili leta 1980.
Medtem pa so vsi obtoženi nove afere zanikali, da so v njo vpleteni. V teh dneh je pričakovati še zelo zanimive razplete. . .
Gibona — Partizan 128:104 (70:44)
ZAGREB — Potem ko se je Zadar po samih dveh tekmah uvrstil v finale za jugoslovanski naslov, je sinopi zagrebška Gibona doma v tretji tekmi visoko in zanesljivo premagala beograjskega Partizana in je tako drugi finalist.
Zagrebčani so igrali izredno predvsem v prvem polčasu, ko so z odlično obrambo povsem onemogočili goste, tako da je bil drugi polčas zanje le gola formalnost. V prvem delu tekme so Zagrebčani predvsem onemogočili Petra Vilfana, ki je bil v sobotni tekmi v Beogradu izredno razpoložen. Vilfan je imel pri metu 0:6, igral je le 14 minut in se nato ni vrnil več na igrišče.
Najboljši strelec v vrstah Gibone je zopet bil Dražen Petrovič, ki je tokrat dosegel 42 točk. Zelo razpoložen pa je bil tudi Cvjetičanin (22 točk), sicer pa je vse moštvo Cibooe odlično igralo. Pri gostih sta bila najuspešnejša strelca Djordjevič (23 točk) in Grbovič (20).
Prva finalna tekma med Cibono in
Zadrom bo v Zagrebu v soboto ob 20. uri. (nb)
Košarka: finale italijanskega pokala
Drevi v Bologni Simac - Seavolini
BOLOGNA — V Bologni bo drevi ob 20.30 finale italijanskega košarkarskega pokala med milanskim Simacom in Seavolini jem iz Pesara.
Čeprav bo večina navijačev na strani Seavolini ja (iz Pesara jih bo dopotovalo več kot 2.000, Milančani pa bodo raje sedeli pred TV in gledali pokalno nogometno telimo Real - Inter), je favorit v tem srečanju Petersonovo moštvo, ki je za take boje izkušnejše.
Tenis: Laura Garrone uspešna
AMELIA ISLAND — Italijanka Laura Garrone je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja premagala Avstralko Petro Huber s 4:6, 6:3, 7:5. Izločena pa je bila Sandra Cecchini. Premagala jo je Bolgarka Katerina Malejeva s 3:6, 6:1, 6:4.
Braghin (Triestina) zavrača obtožbe
Vest, da je med igralci, ki so dobili sodni poziv v zvezi s črnimi stavami, tudi nogometaš Triestine Maurizio Braghin, je nemalo presenetila tržaške ljubitelje nogometa, saj je Braghin (27 let) poznan kot borben in dober igralec ter je kot tak v Trstu dokaj priljubljen. Braghin je bil v spremstvu generalnega direktorja Triestine Piedimonteja in odvetnika kluba Stigbanija pri šefu letečega oddelka tržaške kvesture Padulanu. Med pogovorom je Braghin zanikal, da bi bil na kakršenkoli način vpleten v afero, ki se nanaša na lansko prvenstvo in je izrazil svoje začudenje. Padulano je izključil možnost, da bi lahko bil v afero vpleten še kakšen igralec ali odbornik Triestine.
Po nazadovanju Stefanela v A-2 ligo	Mednarodna jadralna regata v Kopru
B. Vitez: »Treba bo L. Bogateč (Sirena) deveti
zavihati rokave«
Tržaški Stefanel je izpadel iz A-l košarkarske lige. Tržaški prvoligaš, ki si je pred prvenstvom celo nadejal boljšo uvrstitev iz leta prej, bo tako v prihodnji sezoni igral v A-2 ligi.
Bila je to »nesrečna« sezona, kot so večkrat {»udarih pri tržaškem društvu, med katero so ekipne igralce pestile poškodbe. Dolga odsotnost »playmakerj a« Fischetta pa naj bi bila usodna za nazadovanje v A-2 ligo. Večina košarkarjev je igrala s spremenljivo formo, izbira Američanov pa je poglavje zase. Skratka, to sezono je treba čimprej pozabiti, ali bolje naj bo le-ta »nauk«, da se letošnje napake ne ponovijo več.
Kaj pa o tem misli bivši Jadranov košarkar in že dve leti član Stefanela Boris Vitez?
»Če sodimo po izpadu, je seveda ta sezona za Stefanel negativna. Pri tem pa so številne olajševalne o-koliščine: predvsem bi omenil poškodbe, ki so pestile našo ekipo. Probleme smo imeli z Američani in tudi trener je bil nov. Usodna za izpad pa je verjetno bila napačna izbira igralcev. Za določena mesta na igrišču smo imeli po več igralcev, pod košem pa smo bili pomanjkljivi. Poleg tega Američana se v igri nikakor nista ujela.«
»Vzporedno z ekipo si tudi ti zašel v krizo ...«
»Če primerjam svojo igro s prejšnjo sezono, sem gotovo napravil korak nazaj. Sledil sem poti svoje ekipe. Občasno sem opravil tudi nekaj dobrih nastopov. S svojo igro pa nisem zadovoljen. Za naprej bom mo-
ral krepko zavihati rokave.«
»Tvoje mnenje o A-l ligi?«
»Med ekipami, ki so razočarale, sodimo mi in Benetton. še posebno slednji je razočaral, glede na to, kar je potrosil za sestavo ekipe. Pod pričakovanjem pa je gotovo igrala tudi Bancoroma. Moštvo, ki me je ugodno presenetilo, pa je Arexons iz Cantùja. Arexons je dlje časa igral brez svojega najboljšega strelca Rive, kljub temu pa je ekipa iz Cantùja osvojila drugo mesto.«
»Kaj pa o posameznikih?«
»Glede posameznikov bi v prvi vrsti omenil Rivo. Bil je težko poškodovan. Ko pa se je vrnil na igrišče, je igral v velikem slogu in u-spešno "bombardiral” nasprotnikov koš. Od ostalih italijanskih igralcev bi omenil Sbarro, Gentileja in Ca-poneja (tu se pozna Tanjevičeva roka), Jacopinija, Albertazzija in Danzo. Od tujih igralcev bi omenil 0-scarja, Fredricka in Gaya.«
»Naši ljubitelji košarke se sprašujejo, kaj bo sedaj z Borisom ...«
»Prezgodaj je o tem govoriti, šele ko bo društvo najelo novega trenerja, bom kaj več zvedel. Novi trener bo namreč izbral igralski kader in na podlagi njegovih izbir bodo padle odločitve, katere sedanje košarkarje bo društvo potrdilo, če bo prišlo do nakupov ali zamenjav. O-sebno bi bil zelo zadovoljen, če bi lahko igral v A-l ligi. Sicer pa mislim, da bo čez približno 20 dni slika v društvu jasnejša.«
(B. Lakovič)
Organizatorji koprske mednarodne jadralne regate niso imeli sreče z vremenom. Potem ko so uspešno izvedli štiri jadranja v petek in soboto, je v nedeljo zajel Koprski zaliv hladen val in močna burja, ki sta 40 jadralcev iz treh držav priklenila na obalo. Tako so rezultati doseženi v štirih jadranjih končni.
V razredu »fin« je zmagal Spličan Viali, Koprčan Mrak je bil četrti, Lorenzo Bogateč iz Barkovelj, član Sirene pa zelo dober deveti. V razredu »europa« je zmagal domačin Orel pred
klubskim kolegom Potokarjem, v razredu »420« pa sta bila najboljša koprska jadralca Antonaz in Glavina.
Jadralci na deski, ki so imeli v Koprskem zalivu prvo letošnjo regato za državni pokal, zbralo se jih je 56 iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, pa so uspeli spraviti pod streho le eno regato. Tako je seveda tekmovanje neveljavno, potrebno pa je reči, da je v težkem razredu zmagal Dušan Puh, član Burna iz Kopra, v lahkem razredu pa Saša Stepanov iz piranske Keke.
(J. Kreft)
Košarka: lestvica strelcev B lige
Marko Ban presegel mejo 600 točk
Na lestvici najboljših strelcev dru-goligaškega italijanskega prvenstva je Jadranov košarkar Marko Ban zanesljivo presegel mejo 600 točk. Marko je seveda še vedno drugi na tej posebni lestvici. Vodi pa košarkar Pana-
pesce iz Montecatìnija Boni.
'LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca Montec.)	750
MARKO BAN (JADRAN)	621
Della Fiori (Cagiva VA)	583
Sdacca (Faciba B. Arsizio)	582
Maguolo (Panapesca Montec.)	569
Masetti (Ecocementi FE)	517
Turel (Castor Pordctnon)	505
Ferraiuolo (Cagiva VA)	494
Under 14: odbojkarji Sloge pokrajinski prvaki
Sloga — Breg	1:2
(16:14, 13:15, 14:16)
SLOGA: Kralj, Križman, Renčelj, Kristjan in Martin Mesar, Renar, Malalan, Maver, Marc, Stopar, Robert in Peter Škabar.
BREG: Bosič, Basso, Komar, Čuk, Furlanič, Tul, Kolarič, Stefančič, Žerjal.
V pokrajinskem delu prvenstva under 14, v katerem sta letos nastopila le Sloga in Breg, je bilo včeraj na sporedu povratno kolo.
Tokrat tekma ni bila tehnično tako privlačna kot prva v Dolini. V prvem setu so Brežani že visoko povedli, a je slogašem uspelo nadoknaditi zamujeno in niz osvojiti z minimalno razliko. To pa jim je bilo tudi dovolj za osvojitev pokrajinskega naslova, saj so v Dolini slavili s 3:0. Po tem nizu so tudi krepko popustili in Brežani so tako lahko dosegli vsaj simbolično zmago. (Inka)
Mladi odbojkarji Sloge, pokrajinski prvaki under 14
Priprave na drugi medšolski nogometni turnir
MNOŽIČNA UDELEŽBA NAŠIH ŠOL
Tudi letos se bodo naši učenici in dijaki množično udeležili medšolske-ga nogometnega turnirja, ki bo za vse udeleženice pravo športno srečanje in tudi priložnost za nove prijateljske stike naše mladine.
Za turnir se je prijavilo kar 224 učenčev in 64 dijakov, ki bodo nastopili v raznih kategorijah. Le-te pa so: cicibani (2. in 3. razred osnovnih šol), začetniki (4. in 5. razred o-snovnih šol): dečki (1. in 2. razred nižjih srednjih šol), mladinci (2. in 3. razred nižjih srednjih šol).
Da bi dosegli zadostno število učencev za sestavo ekipe, je organizator v nekaterih primerih združil učence raznih šol. Ekipo sestavlja 10 otrok na igrišče pa jih stopi 7. Zamenjave
med srečanjem bodo potekale kot pri košarki.
Udeleženci turnirja:
OSNOVNE ŠOLE
J. Ribičič (Sv. Jakob), K. širok (Ul. Donadoni), D. Kette (Ul. sv. Frančiška), M. G. Stepančič (Sv. Ana), I. Grbec (Škedenj), O. Zupančič (Sv. I-van), F. Milčinski (Katinara), Bazoviški junaki (Rojan), F. S. Finžgar (Barkovlje), F. Bevk (Opčine), P. Trubar (Bazovica), K. D. Kajuh (Gro-pada), P. Tomažič (Trebče), Prosek, A. Gradnik (Repentabor), J. Jurčič (Devin), J. M. Aleksandrov (Mavhi-nje), Slivno, S. Gruden (Šempolaj), 1. maj 1945 (Zgonik), J. Srebrnič (Gabrovec), P. Voranc (Dolina), F. Venturini (Boljunec). M. Samsa (Dom-jo), Boršt, Pesek, Milje.
NIŽJE SREDNJE ŠOLE
S. Gregorčič (Dolina), S. Kosovel (Opčine), Sv. Ciril in Metod (Sv. I-van), I. Cankar (Sv. Jakob), I. Gruden (Nabrežina).
Tudi letos bodo ekipe nosile ime vasi, oz. mestnega področja šole, ki jo člani ekipe obiskujejo.
Pred začetkom turnirja (28. in 30. aprila ob 18. uri) bosta dva treninga, ki se bosta odvijala na že določenih igriščih, kjer bo za vsako ekipo na razpolago trener, oz. spremljevalec, ki ga je organizator določil. Prireditelj naproša udeležence, da se predvsem prvega treninga udeležijo v čim-večjem številu, tako da bi lahko vsako morebitno težavo ali nesporazum takoj odpravili.
Točen spored bodo sporočili pravočasno.
KOŠARKA (1. divizija): Sokol praznih rok
SOKOL — PREVENIRE	65-70
(29:32, d.p. 58:58)
„ SOKOL: Busan 14, Pupis 14, Ter-c°n H), Ridolfi, Golemac, Caharija k Žbogar 2, Devetak 20, Pahor 3, Vidoni.
Nedeljska tekma Sokola se je zaključila po. enem podaljšku. Že to dejstvo ptnča, da je bilo srečanje nadvse napeto ter borbeno. Prvi polčas je potekal v znamenju rahle premoči domačinov, bi so vodili z 8 točkami razlike. V nadaljevanju pa so Tržačani prevzeh pobudo v svoje roke in še okrepili vodstvo, ko je moral Devetak zapustiti igrišče zaradi grobega prekrška. Ko je že vse kazalo, da bo Prevenire iztržil nov par točk, so sokolovci odlično zaigrali v obrambi ter v zadnji minuti igre nadoknadili kar 8 točk in uspeli izenačiti rezultat. Na žalost pa jim je v podaljšku zmanjkalo sape, saj je
skoraj cel drugi polčas igrala v bistvu ista peterka. (Mitja)
BOR — SANTOS 83:82 (34:39)
BOR: Oblak 11 (2:4), Gerdol 18 (2:4), štavar 7 (1:2), Furlan 16 (4:8), Slobec 15 (3:4), Sestan, Jančar 6, Baitz 4, Devčič 6.
TRI TOČKE: Oblak (3).
Pò izredno izenačeni tekmi proti močnemu Santosu je Bor dosegel svojo šesto zaporedno zmago in ostaja tako še vedno nepremagan na vrhu razpredelnice. Nasprotniki so bili tokrat zares trd oreh: na igrišče so poslali tudi tri mladince, ki redno nastopajo v višjem promocijskem prvenstvu, (Tommasin je celo najboljši strelec prvenstva!). K sreči so bili borovci dobro razpoloženi m takoj povedli z 20:8. Nato pa je Santos z uspešno mož-moža obrambo prevzel pobudo v lastne roke in pro-
ti koncu polčasa tudi prešel v vodstvo.
V drugem polčasu so nasprotniki obdržali vodstvo vse do 17’; tedaj pa so borovci z zares dobro igro v obrambi (kjer je Devčič odlično kril Tommasina) kot v napadu ponovno povedli. V razburljivem finišu pa jim je uspelo ohraniti tesno vodstvo. Za zmago zasluži pohvalo prav vsa ekipa. (Marko Oblak) LIBERTAS — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 94:50 (46:24) KONTOVEL:	Pertot 3, Pupulin,
Kneipp 5, Guštin 11, Starc, Emili 3, Ban, Perini 28.
Tekma je bila izenačena le v prvih minutah, nato je domača ekipa gladko prešla v vodstvo in do konca večala prednost. Povedati je treba, da so vsi igrali zelo slabo. Omeniti pa je treba Lukšo zaradi požrtvovalnosti. (D. Danieli)
ODBOJKA (1. divizija): zmaga Soče Cer-impex
ARREDO LUCINICO — SOČA ČER 1MPEX 1:3 (4:15, 13:15, 15:8, 10:15) SOČA: Malič, Černič, Gergolet Antoni, Battisti, Ferfoglia, Cotič, Sirk, Tommasi.
Soca se je tokrat prijavila v skoraj popolni postavi in to je bil ugoden znak. Bilo je namreč jasno za-znati, da je tekma za oboje pomembna predvsem v luči končnega izida. Pri tem je izpadla atraktivnost igre, tekma ni vžgala občinstva, ne pa njena vsebina. Soča je namreč zbrano, navidezno hladnokrvno, po malem povsem obrzdala udarno moč domači-nov. (pt)
BOR _ INTER 1904	2:3
(15:10, 11:15, 12:15, 15:9, 15:17) BOR: Meton, Kalc, Starc, Pečenko, Gombač, Jablanšček, Clemente, Marega, Jercog.
V	tekmi, ki je odločala o samem vrhu lestvice, je ekipa Bora po dolgi m izenačeni igri predala točki nasprotniku. Tekma je bila pravi derbi, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Prvi set so plavi prepričljivo osvojili, že v naslednjih dveh setih so igralci Interja reagirali ter zaigrali boljše. V četrtem kolu so Stub-Ijevi varovanci takoj prevzeli vajeti igre v roke ter set osvojili. Tudi v petem setu je zgledalo, da bodo imeli borovci prosto pot do zmage, vendar je nasprotna ekipa nadoknadila nekaj točk, tako da je bilo stanje na igrišču zopet izenačeno. Pri rezultatu 14:11 so imeli plavi lepo priložnost, da zaključijo tekmo, vendar zaradi lastnih napak in slabega sojenja jim to ni uspelo. (Marko Kalc)
CUS — SLOGA	1:3
(6:15, 8:15, 15:13, 8:15)
SLOGA: čač, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Kralj, Komar, Sain.
V	predzadnjem kolu je Sloga odpravila brez težav zadnjeuvrščeni Cus. Zmaga naše ekipe ni bila nikoli v dvomu. Tretji niz pa so slogasi izgubili v glavnem zaradi velikega pod cenjevanja svojega nasprotnika.
(Inka)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
NPT - SOKOL	1:3
(15:5, 14:16, 6:15, 11:15)
SOKOL: Rudež, Pizziga, Tanja in Dara Masten, Gattonar, Škrk.
. Tudi tokrat Sokol ni igral najbolj-saj je prvi set kmalu izgubil za-di raztresenosti igralk. Drugače pa gralkam Sokola se ni bilo treba ve-1 o truditi, ker so za zmago v glav-em zadostovali dobri servisi. (Ana)
UNDER 16 ŽENSKE
BOR — DLFAC 2:0 (15:7, 15:1)
BOR: Bandi, Knez, Superina, Železnik, Vesel, Leghissa in Mauri.
TRAJANJE SETOV : 18 in 9 minut.
V prvem setu so borovke zaradi slabega ogrevanja bolj slabo igrale in P°v neumnosti podarilp nasprotnicam več točk. V drugem nizu so borovke igrale kot znajo ter zlahka zmagale.
(C. Bandi)
UNDER 14 ŽENSKE
SLOGA A — BOR	3 0
(15:4, 15:3, 15:3)
SLOGA: Kocman, Cocchi, Rebula, Marucelli, Fabrizi, Škrk, Citter, Paulina, Lupine, Foschini, Čufar, Gre-gori.
BOR: Vitez, Vidali, Rustja, Milanič, Sancin, Gerbec, Gerdol, Inamo, Pahor, Manfredini.
Derbi najmlajših se je na Opčinah končal s prepričljivo zmago Sloge A, ki je nadigrala mlade borovke v vseh igralnih elementih in tako potrdila
vlogo favorita v tej skupini. Borovke, ki so vse skoraj eno leto mlajše od slogašic, pa so se predstavile kot nedvomno; zelo perspektivna ekipa, ki jo sestavljajo visoke igralke, ki se bodo v prihodnjih letih gotovo razvile v dobre odbojkarice. (Inka)
MOSSA — DOM AGOREST 3:0
(15:0, 15:8, 15:8)
DOM AGOREST: Pintar, Tommasin, Bassini, Majda in Maša Braini, Gaeta, Hvalič, Makuc, Simčič.
Tekma z Mosso je prvi nastop odbojkaric under 14 Doma Agorest. Že rezultat prvega seta (15:0) kaže, da je dekleta zgrabila izredna trema. V ostalih dveh setih so se postopoma opogumile in zaigrale bolje. Če bodo s tem ritmom nadaljevale imajo s pridobivanjem samozavesti na igrišču možnost, da dosežejo boljše rezultate, posebno ker imajo dober sprejem in solidno ekipno igro. Mossa je dobra ekipa z zgrajeno skupno igro in nekatere odbojkarice so nastopale tudi v prvenstvu under 16. (D.R.)
V košarkarskem prvenstvu mladincev
Bor pokrajinski prvak
MLADINCI
BARCOLANA B — BOR 47:96 (27:46)
BOR: Pahor, Jogan 23 (5:9), Volk 10, Smotlak 27 (7:14), Perčič 8, Pe-taros 20, Kralj 8 (0:2).
Borovi mladinci so si z visoko zmago nad poprečno ekipo Barcola-ne B matematično zagotovili prvo mesto na lestvici, čeprav so na sporedu še tri kola do konca prvenstva. Borovci bodo tako nastopali v deželnem finalu, ki bo na sporedu predvidoma sredi maja. Za ta podvig je treba pohvaliti vse igralce, predvsem pa Pregarca, Korošca, š. Semena in Pierija, ki so istočasno tudi nosilci igre v članskem moštvu.
(Vato)
DOM — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 90:77 (38:39)
DOM: Košuta 16, Corsi 21, Kocjančič 6, Orzan 28, Roner 2, Romano 12, Cubrilo 2, Rinelli, Battello 5.
KONTOVEL: A. Pertot 10, N. Per-tot 13, Pupulin 2, Cunja 3, Danieli 9, Emili 21, Stanissa 3, Bogateč, Ban 3, Luksa 3.
PON: N. Pertot v 32’; A. Pertot v 37”; Orzan v 39”; ON; Dom 23, Kontovel 21.
V slovenskem derbiju so zasluženo slavili domačini, ki so prikazali bolj odločno in učinkovito igro od gostov. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu vse do 24’, ko so »be-lo-rdeči« z nekaj hitrimi akcijami dosegli 10 točk prednosti. Kljub vsem prizadevanjem Kontovelcev, da bi zmanjšali zaostanek, pa je bil rezultat stalno na strani domovcev. Najvišje vodstvo »belo-rdečih« je znašalo 16 točk (88:72) v zadnjih minutah pa je gostom uspelo nekoliko u-blažiti poraz. Pri gostih je nedvomno dobro igral Emili, pri domačih pa sta Corsi in Košuta preudarno vodila igro svojih. (M. Čubej)
POLET — SABA 70:52 (39:30) POLET: Granier 15, Persi 2, Oberdan 4, Škerla va j 18 (2:4), Gomizelj 7 (1:3), Fabi 6, Kocman 9, Košuta 5, Bevilacqua 4.
3 TOČKE: Granier 3, Kocman 3. Lahka zmaga Poleta proti šibki Sabi v nedeljskem predzadnjem kolu mladinskega prvenstva. Tekma se je že od vsega začetka začela v znamenju Opencev, ki so pokazali dosti več kot Tržačani. Ker se je razlika postopoma večala, so imeli vsi igralci možnost, da so se izkazali. Najboljši mož na igrišču je bil Robert Škerlavaj, ki je žal moral zapustiti igrišče v 6. min. zaradi poškodbe. Od ostalih sta se izkazala Granier in Kocman, ki sta »uničila« nasprotnikovo consko o-brambo s šestimi bombami.
(A. Vremec)
DRŽAVNI KADET!
TECNOLUCE — JADRAN PARCO 95:64 (53:26)
JADRAN: P. Lippolis 2, Uršič 7 (3:6), L. Lippolis 10, M. Pertot 2 (0:2), Barini 19 (3:4), P. Pertot 2, (0:4), Lokar 15 (1:1), Mosetti, Terčon 7 (3:4).
SODNIKA: Schiano in Berlocchi Jadran je začel povratni del prvenstva s ponovnim porazom. Naši so v gosteh zgubili z močno Tecnoluce, ki bo prav gotovo zasedla končno 3. mesto na lestvici.
Plavi so dobro začeli in razlika med
F nogometnem prvenstvu cicibanov na Tržaškem
Primorje premagalo vodilni Soncini
SONCINI — PRIMORJE 4:5 (4:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Tram puš 4, Digovich 1.
PRIMORJE: Sandri, Sardoč, Doglia, Trampuš, Širca, Digovich, Husu (Va-scotto).
Tekma je bila zelo privlačna. Igralci Soncinija so v prvem polčasu napadali in igrali zelo dobro. To je tudi razvidno iz rezultata v prvem delu. Naši niso utegnili zaključiti akcije in so realizirali prvi gol iz prostega strela.
V drugem polčasu je prišlo do pravega preobrata. Gostje so s pomočjo burje imeli lažje delo. O tem priča gol Trampuša direktno iz kota. Digovich je izvrstno izpeljal osebno akcijo. Skratka, tekma se je končala V korist naših, ki so edini v tem prvenstvu premagali prvouvrščene Tržačane. Tekmi najmlajših in začetnikov Primorja sta bili odgodeni zaradi slabega vremena. (Š.M.)
UNDER 18
ZARJA — OPICEVA	0:0
ZARJA: Petronio, Schillani, Ferlu-ga, Leban, Gojča, Zerbo, Pitocco, Castelli, Zeugna, Ražem in Kalc.
Pozitiven nastop Zarje proti ekipi, ki sodi med najmočnejše v kategoriji. Zarjani so ponovno dokazali, da je
zanje vsak rezultat dosegljiv, le da stopijo na igrišče motivirani in taktično urejeno. Predvsem v prvem polčasu so naši igralci stalno napadali in si zapravili nekaj izrednih priložnosti za zadetek. V nadaljevanju je bila sicer premoč na strani Opencev, a Zarja vsekakor tudi v tem delu ni razočarala. (B. P.)
ŽAČETNIKI
JUVENTINA — MORARO	2:0
JUVENTINA: Grendene, Devetak, A. Ferfolja (M. Petejan), Marušič, Peršolja, Petejan, Kobal, SeUan, Dario (S. Ferfolja), Koršič (Marvin), Gergolet.
STRELCA: M. Petejan in Peršolja.
Juventina je proti Moraru prepričljivo zmagala, celo izrazitejše, kot sam rezultat pove. Ferfoljevi varovanci so tokrat igrali, kot znajo in so predvajali dokaj učinkovito igro. Terensko premoč so znali tudi spremeniti v gol. Največje zasluge za oba zadetka ima prav gotovo Peršolja, ki je dobro izvedel prosta strela, z enim je dosegel gol, odbito žogo drugega pa je izkoristil Petejan. (M.P.)
NAJMLAJŠI
MLADOST — PIERIS	1:1
MLADOST: Gergolet, Lakovič, Spacal, A. Lakovič, Tomšič, Colja, A. De-
vetak, R. Devetak, Pelizon, Sfiligoj, Tonzar.
STRELEC : Robert Devetak.
Proti močni postavi iz Pierisa so Kraševci dosegli pomemben remi. Domačini so srečanje slabo začeli, tako da so gostje prevzeli vajeti igre v roke in dosegli prednost. V nadaljevanju so Doberdobci zaigrali odločneje in dosegli tudi zaslužen zadetek.
Naslednje srečanje bodo najmlajši Mladosti odigrali že danes ob 18. uri
V Tržiču proti ekipi San
Michele.
(M.P.)
obvestila
ŠD BREG
sporoča, da bo danes, 16. aprila, ob 20.30 v prostorih male dvorane občinskega gledališča »F. Prešeren« v Bo-ijoncu občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. Pozdravi; 3. Diskusija; 4. Razrešnica; 5. Volitve; 6. Razno.
SHINKAY KARATE KLUB vabi člane in zainteresirane na ogled karatejskega mitinga pod vodstvom italijanskega in evropskega prvaka mojstra Maurizia Marangonija, ki bo danes, 16. aprila od 17.00 do 20.30 na Opčinah, v telovadnici CSI, Konkonelska ulica 16.
ekipama je bila minimalna, vendar se je takrat začel tudi sodniški nastop. Našim sta v prvem delu dosodila tri tehnične in štiri namerne o-sebne napake, da sta popolnoma osiromašila Jadranov igralski kader. Brez nekaterih ključnih igralcev Jadran ni bil enakovreden tekmec. Domačini so sicer pokazali res lepo košarko.
David Barini je bil najboljši na i-grišču, spodbuden napredek pa je pokazal tudi Peter Pertot. (Raseni)
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX — SERVOLANA B 118:66 (56:30)
BOR: Stubelj, Prelec 10, Danieli 2, Berdon 6, Arena 20, Oberdan 45 (2:3), Presei, Bajc 16 (1:2), Ažman 19 (1:3), Legisa.
3 TOČKE: Oberdan 3, Bajc 1 Borovci so z lahkoto premagali drugo postavo Sorvolane in ponovno dosegli stotico. Tokrat pa naši niso zadovoljili. Podcenjevali so nasprotnika in mu večkrat dopuščali, da je prišel zlahka do koša. Tako so igralci Servolane dosegli kar 66 točk, kar doslej ni uspelo nobenemu Borovemu nasprotniku. Vsi borovci so odpovedali v obrambi, v napadu pa se je zaradi svojih realizatorskih sposobnosti izkazal Oberdan.
(Luka Furlan)
PROPAGANDA
BOR — SGT	79:77 (41:30)
BOR: Filipčič 2, M. Umer, De-beljuh 21 (3:7), Starec (0:2), Barini 3 (1:3), Pavlica 40 (6:14), D. Umer, Rudež 2 (0:4), Gregori 11 (5:7), Posega (0:2).
V izredno važni tekmi so borovci igrali res dobro in zasluženo premagali solidno ekipo SGT. Končni izid ne odraža poteka tekme. Naši so bili stalno v vodstvu z desetimi točkami prednosti. Le v zadnji minuti so gostje z veliko pomočjo sodnikov znižali rezultat na 2 točki, več pa niso zmogli. Naši so že v prvi četrtini povedli 23:17, ob polčasu pa je bil rezultat 41:30 v korist- naših, ki so v drugem delu dobro omejili tehnično boljše igralce SGT. Z Andrejem Pavlico na čelu so bili borovci neustavljivi v napadu, vendar so v obrambi največkrat dovolili nasprotnikom, da so dosegli koše iz kratke razdalje. Naši so uveljavili predvsem fizično premoč, saj so si pridobili mnogo odbitih žog tudi v napadu, kjer se je izkazal Marko Debeijuh, ki je odigral svojo najboljšo tekmo. Pohvalo pa si zasluži celotna ekipa, ki je sedaj po prvem delu prva na lestvici skupine B skupno s SGT in Don Boscom. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — DON BOSCO B 55:47 (25:29) KONTOVEL: Emili 2, Kralj 7, Pečar 2, Ban 2, Briščik, Rebula 15, Gulič 20, Tomšič 3, Budin 2, Badaiič 2.
Kljub žilavemu odporu nasprotnikov je Kontovel zmagal. V začetku je bila tekma precej izenačena, ven-aar so Kontovelci pod vodstvom svo jega trenerja Medena zmagali za o-sem točk. Pohvaliti je treba celotno ekipo. Najboljša na igrišču sta bila Gulič in Rebula.
To je že četrto, zmaga Kontovelcev V skupini A. Doslej so premagali Li-bertas, Sabo, Ferroviario in v nedeljo Don Bosco B. Nadoknaditi morajo še dve zaostali tekmi in sicer z Interjem 1904 in Ricreatori jem. Pora ženi pa so bili od Servolane.
(Evgen Ban)
DOM - GORIZIANA 62:33 (40:13) DOM: Pavšič, Ambrosi 37, Silič 2, Bordon 7, Pisk 6, Sfiligoj 2, Spacal 8.
Domovci so v četrtem kolu na domačih tleh prepričljivo premagali telesno in tehnično slabšega nasprotnika. Naši so začeli srečanje res enkratno, saj so v prvih dveh četrtinah goste popolnoma nadigrali. V drugih dveh pa so belo-rdeči samo ohranili visoko vodstvo. To je bila prva zmaga mladih domovcev v letošnjem prvenstvu, upati je, da jim bo dala novega elana za nadaljnje nastope. Najbolje je tokrat igral Ambrosi, ki je dosegel rekordnih 37 košev. Prihodnje srečanje bodo naši zaigrali v nedeljo, 16. t.m., ko bodo gostovali na Roj-cah proti Ederi s pričetkom ob 9. uri.
(M. Čubej)
MINIBASKET
POLET — SOKOL	26:19
POLET:	Vatta 14, Marucelli 6,
Ferfolja, Križman 2, Colja, Carli, Purič, Pro 4, Genardi, Franko, Volčič, Tavčar.
SOKOL: A. Vaupetič 2, V. Vaupe-tič, Legiša 3, Umek, Kobal, Devetak 8, Širca 4, Peric 2.
Derbi najmlajših je tokrat osvojil Polet, ki se je tako oddolžil za poraz iz začetka sezone. Openci so pokazali, da so se v teh mesecih veliko naučili predvsem v obrambi in v skupinski igri. V tej tekmi sta se predvsem izkazala Vanja Devetak za Nabrežince in Omar Marucelli za Opence. (A. Vremec)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.— din, naročnina za zasebnike mesečno 350.—, letno 3.500.—, za organizacije in podjetja mesečno 500.—. letno nedeljski 1.200,— din.
Poétni tekoči račun ta ltali|o
Znložniitvo trioikego tiska. Trst 13512348 Zo SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubljana Kard«l|®vo 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice.- zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JU	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORIČA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT m tiskaj ^ Trst
fieni EvenS zataMcovFEG
16. aprila 1986
London je bil obveščen o Reaganovih načrtih
Britanska vlada odobrava ameriški napad na Libijo
Med letom so bombnikom dobavili gorivo tankerji KC-10
Libijo so napadli »stari« bombniki F-111 ki so jih ZDA prvič uporabile v Vietnamu
Margaret Thatcher
LONDON — Velika Britanija je že prejšnji teden dovolila ameriškim silam, da se poslužijo lastnih oporišč v Angliji kot startne točke za napad na Libijo. Tako je pojasnila v parlamentu predsednica britanske vlade Margaret Thatcher v odgovoru na vprašanje opozicije.
Kot izhaja iz poročila Thatcherjeve in njenega zunanjega ministra Howa, Velika Britanija v celoti odobrava a-meriški napad na Gadafija. »Ameriška akcija ni samo opravičljiva, pač pa bistvena,« je izjavil Howe v intervjuju z uradnikom britanske BBC. »Ali naj prenašamo terorizem kar tako, ne da bi reagirali,« se je vprašal Howe in spomnil, da so arabski teroristi pred nedavnim ubili v Londonu mlado, policistko.
V nadaljevanju svojega posega je britanski zunanji minister naglasil, da je VB ukrepala ob neizpodbitnih dokazih, da Libija naklepa nove teroristične napade. Howe je izjavil, da so ZDA večkrat zahtevale, naj se Libija odpove terorizmu, v odgovor pa dobi-
le le grožnje in »libijska vlada je kljub opozorilom nadaljevala s terorističnimi napadi«, s tem pa je po mnenju Howa dala ZDA »pravico, da se branijo pred tako stalno grožnjo.« Howe je še priznal, da obstaja nevarnost nedolžnih žrtev in da obstajajo nevarnosti represalij, pripomnil pa je vsekakor, da bodo prijatelji Velike Britanije razumeli stališča londonske vlade.
Britanski konservativci so edini v državi pozitivno ocenili vojaški poseg proti Libiji. Laburistični leader Neil Kinnock je ocenil akcijo kot povsem zgrešeno in dodal, da se bo ob napadu le razširil krog Gadafijevih prijateljev. Laburistični voditelj je tudi dejal, da je VB igrala zelo dvoumno vlogo, saj je bila že pred enim tednom obveščena o napadu (to je priznala Thatcherjeva v parlamentu), vendar pa o Reaganovih naklepih ni obvestila zunanjih ministrov EGS na nedavnem sestanku na Nizozemskem. Prav tako oster je bil Denis Healey, ki v stranili odgovarja za zunanje zadeve in ki je naglasil, da se kot Britanec »sramuje ravnanja Margaret Thatcher«. Kritično je ocenil ravnanje ameriške in britanske vlade tudi posebni odposlanik Chanterburrijskega nadškofa Terry Waite, ki je lani dosegel osvoboditev štirih britanskih talcev iz libijskih zaporov.
Uporabo ameriških oporišč v VB, od koder so startali ameriški bombniki, uravnava tajni sporazum iz leta 1951, po katerem mora Washington prositi VB za dovoljenje, da s teh oporišč napade druge države. Reagan je za dovoljenje vprašal, kot je včeraj priznala Thatcherjeva, britanska vlada pa je to dovoljenje dala, saj kot je dejala predsednica londonske vlade, »bi bilo nerazumljivo, da bi Američanom odrekli uporabo naših oporišč.«
ZDA - Libija: šest let napetosti, sporov, atentatov
WASHINGTON, TRIPOLIS — Napetost med Združenimi državami in Libijo, ki je v zadnjem mesecu prerasla v pravcate vojaške akcije z napadi v Sidrskem zalivu in^na libijskem ozemlju, traja že več kot šest let. Prvi resnejši incident, ki je zrahljal diplomatske stike med Reaganovo upravo in Gadafijevim režimom, se je pripetil 2. decembra 1979, ko je skupina Homeinijevih pristašev sežgala ameriško veleposlaništvo v Libiji.
Po tem »uvodu« se je spor med Libijo in Združenimi državami takole nadaljeval:
6. februarja 1980: po dveh napadih na francoska diplomatska sedeža v Libiji se ZDA odločijo za ukinitev dejavnosti ameriškega veleposlaništva v Tripolisu.
April 1980: ZDA izženejo skupino libijskih diplomatskih predstavnikov, češ da so grozili libijskim študentom v ZDA.
6. maja 1981: Reagan zapre libijsko veleposlaništvo v Washingtonu in izžene iz ZDA vse libijsko diplomatsko osebje pod obtožbo kršenja mednarodnih diplomatskih norm.
19. avgusta 1981: v Sidrskem zalivu dva ameriška
lovca F-14 tomcat, ki sta vzletela z letalonosilke Nimitz, sestrelita libijski vojni letali sukoj 22. Libija proglasi Sidrski zaliv za svoje ozemlje.
November 1981: Libija naj bi poslala v ZDA nekaj svojih samomorilskih škvader, da bi umorile Reagana in podpredsednika Busha. V ZDA poostrijo nadzorstvo v javnih poslopjih.
11. decembra 1981: ZDA omejijo potovanja svojih državljanov v Libijo.
10. marca 1982: ameriška vlada izda ukaz o prepovedi uvoza libijske nafte v ZDA.
19. februarja 1983: ameriška letalonosilka Nimitz pluje pred Tobrukom in Bengazijem. Ostre pro-tiameriške demonstracije v Libiji. Z letalonosilke vzletijo štirje obveščevalni reaktivci awacs proti Egiptu, da bi »preverili« vesti o zbiranju libijskih vojaških sil ob meji s Sudanom. Washington sporoči, da so ameriški lovci prestregli dva libijska miga, ki sta se približala letalonosilki Nimitz.
4. junija 1985: ZDA izženejo libijskega diplomatskega predstavnika pri OZN: obtožujejo ga, da je pripravljal zaroto proti oporečnikom Gadafijevega režima.
17. decembra 1985: v terorističnih atentatih na rimskem in dunajskem letališču umre 19 ljudi. Reagan obtoži Libijo, da je sodelovala pri atentatih.
7. januarja 1986: Reagan pretrže gospodarske stike z Libijo in ukaže ameriškimi državljanom, ki živijo v Libiji, naj se vrnejo v ZDA.
23.	marca 1986: začetek ameriških manevrov v Sidrskem zalivu.
24.	marca 1986: libijske protiletalske sile streljajo na ameriške lovce. Ameriški lovec A-6 vzleti z letalonosilke America in bombardira libijsko vojno ladjo. Dve ameriški raketi harm zadenejo radarsko postajo v Sidri.
25.	marca 1986: ameriška letala zadenejo dve libijski ladji, raketne postojanke in radarsko postajo.
2. aprila 1986: na letalu TWA Rim - Atene - Kairo eksplodira peklenski stroj. Štirje mrtvi. ZDA obtožijo Libijo za atentat.
5. aprila 1986: dinamitni atentat na berlinski disko klub La Belle, kjer se zbirajo ameriški vojaki. Dva mrtva. ZDA spet obtožijo Libijo za atentat.
15. aprila 1986: ameriški napad na libijska mesta Tripolis in Bengazi.
Napad na Libijo je v prvih včerajšnjih urah izvedlo 18 ameriških bombnikov F-111. Gre za dvomotorske reaktivce, dolge 22,5 m, z razponom kril od 10 do 20 m in katerih teža lahko doseže največ 41 ton. Na njih sta po dva člana posadke. Njihova najvišja hitrost je 2,5 maha, se pravi 2,5-krat večja od hitrosti zvoka. Za izdelavo teh bombnikov se je pred kakimi 20 leti zavzel takratni ameriški tajnik za obrambo Robert MeNa-mara, ki je hotel hkrati oborožiti letalstvo in mornarico z letalom, ki naj bi bilo »po hitrosti podobno lovcu, po nosilnosti bombniku, po avtonomiji pa transportnemu zrakoplovu«.
Bombnik F-111 je v zgodovini letalstva zapisan tudi kot prvo letalo s premičnimi krili. Svoj čas je torej predstavljal dokajšen »tehnološki dosežek«, kljub temu pa se je slabo izkazal, ko so ga ZDA začele uporabljati v Vietnamu. Šele pozneje so ga izpopolnili in je pri »gospodih vojne« prišel na boljši glas. Oborožen je z 20-milimetrskim topom »vulkan«, z dvema 373-kilogramskima bombama, z drugimi granatami za skupno 13 ton in s 6 raketami zrak-zrak, ki dosežejo 190 km oddaljene cilje, v ZDA so zgradili skupno 563 takšnih bombnikov, od katerih 23 za Avstralijo. Pred napadom na Libijo se jih je 6 ponesrečilo oziroma jih je padlo. Skupno so jih uporabili v približno
4	tisoč misijah, od katerih jih je 3.980 bilo uspešnih.
Kot rečeno, je avtonomija bombni-l.a F-111 precejšnja, saj lahko leti od 4 do 6 tisoč km brez dobav goriva. Toda pot od Velike Britanije do Libije in nazaj je veliko daljša.
5	potrebnim gorivom je 18 F-111 včeraj ponoči med potjo oskrbelo 10 a-meriških tankerjev vrste KC-10. Gre za vojaško - transportno verzijo znanega komercialnega trireaktivca DC-10, ki ga proizvaja družba McDonnell Douglas. KC-10 je postal operativen šele leta 1981 in je prav v napadu na Libijo doživel svoj »ognjeni krst«. Njegove cisterne lahko prevažajo največ kakih 91 ton goriva. Z njim lahko oskrbi med letom letala, ki so do 3.500 km oddaljena od oporišča. V 1 minuti natoči 5.700 litrov goriva. Z njim lahko hkrati oskrbi eno letalo aviacije in eno mornarice. V prvem primeru uporablja trdo, v drugem pa mehko pretočno cev. Poleg goriva KC-10 lahko prevaža 25 ton opreme in 59 oseb.
Razsežnosti tankerja KC10 so seveda iste kot tiste DC-10. Dolg je 55 m, razpon njegovih kril pa doseže skoraj 50,5 m. Ameriško letalstvo je naročilo 44 primerkov za obdobje 1983-87, za kar bo porabilo skupno 2,7 milijona dolarjev.
Na slikah (telefoto AP) zgoraj razbitine sestreljenega ameriškega bombnika v Tripolisu, spadaj bombnik F-111
Jože Trobec
v*
Čenča
56.
O o o O
im n meno, m mcA!
VSE BESEDE, KI DIH SUŠIM
PRI
SOSEDOVIH, SEM TAM
VI DELA
v KLETKAH1