111. številka.
Izdanje za soboto 14. septembra 1895.
(v Trstn. v soboto zjutraj dne 14 septembra HKM».)
Tečaj XX.
„IDINOIT"
izhaja po trikrat na toden t iettcih <»• ■Ianjih ob torkih, četrtkih in Mbotahi Zjutranj« izrtniijn izhaja ob 6. uri zjutraj, »eč^rno p:i oli 7. uri Toior, — Obojno izdanje ntmip : «a JHeanmec . f. —lava« Av.tr!)>' f. 1.40 t* tri mtnec. . . 2.fl0 . , . *.— ta pol leta . . . 5.— , . . «.— u lato , . „ 10.— » » . 1*.— Na naroftbe brez priložen« naročnin« te
ao jemlje oslr. PoRaaičro številke na dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Iratn po SI u»i„ iiven 1'rgta po 3 nvč. Sobotno večerno tedanje v Iratu A nfi.. izven Trsta • ni.
Olaa
Oifiagi h« rakune po t*trilu w pontu; n natlof t. jrt'tt'iimi ^rkntai »o plačuje :<rostor, koliktr obti'^a \Tvlnih »r-»i«. i'oHlatm. oumrtiii*« n j	in-
•tia^i ostani itil, »e •ii'ui.tijo po pn^oijhi'
V m iopim nnj s> potil tajo urndm.tTu: )!ii ii l nfrin > «t. 13, V.»no pi«ino mora hiti fr»nk«>*ano, k«.- ti»fr4nko? .m *>■ n-^ iprenraajo. Rokom.i n« »r^^n,
Naročnino. v. . nnai- .t »pflair »prejem« tn>ritt'Hiitv<* ulica Molino pic-colo hAt. :{, II. nadat. O'lprtP reklamacijo io priMta po itn in«.
110 «lcven«kotfa političnega druitva za PHmop«ko.
EDINOST
f riHnunU Jr mor"
Izgled v bodočnost.
Ali po pravici ali ne: ves »vet smatra mariborski list „Sttdsteierische Post* glasilom onih slovenskih poslancev, ki so ostali v Hohemvartovem klubu tudi potem, ko se je bila zasnovala bivša koalicija ne-blagega spomina. V isti hip, ko je grof Taaffe naineroval zadati smrtni udarec nemški liberalni stranki s tem, da nam se svojo volilno preosnovo ustvari neizogibni pogoj pravega ljudskega zastopa, slonečega na široki podlagi splošnega javnega menenja, v isti hip dogodilo se je, česar ne bi bil nikdo pričakoval — svet je strmel: grof Hohenwart je hlastno ponudil rešilno roko svojim starim in najhujšim nasprotnikom ; pograbil je po slabem, da poruši — dobro! In liberalci so si rnćli roke samega veselja in proslavljali so modrost grofa Hohenwarta, nadevši mu naslov „Abgeklftrter Greis*, to je: starček, kojemu so se sčistili pojmi in nazori.
In takrat se je dogodil še drug čudež polovica slovenskih državnih poslancev — in med temi uprav oni, ki doma, proti svojim krvnim bratom, napovedujejo in zahtevajo neizprosen boj ,z a načela* — ostali so radi in navdušeno v spremstvu moža, ki je ravnokar sklenil pakt z njih najhujšimi nasprotniki v verskem, narodnem, politiškem in narodno-gospodarskem pogledu. Grofa Ho-henwarta taktika je bila zahtevala, da njega verni .zapostavijo* ivoja načela in res so uprav oni gospodje, ki se v domači deželi krčevito drže svojih konservativnih načel in ki z ozirom na svoje drugače misleče krvne brate ne poznajo pogajanja in transigiranja, res so ti gospodje brez obotavljanja .zapostavili* svoja načela, da mog6 vstopiti v zvezo z ljudmi, ki niso le liberalci, ampak tudi — Nemcll Ako res leži jarek načel med konservativnimi in naprednimi Slovenci, zija pa med Slovenci obeh barv in liberalnimi Nemci širok prepad. Domačega jarka do svojih bratov ne mog<5 preskočili ti gospodje konservativni poslanci, pač pa so lahkonogo preskočili prepad do tabora inorodcev. —
In tako se je zgodilo, da so bili dobili Slovenci v parlamentu koaliranih in nekoa-Ii ranih poslancev.
Kot glasilo prvih velja še danes, kakor rečeno, mariborski list „SUdsteierische Post* Zato pripisujejo povsodi kolikor toliko važnosti izjavam tega lista o vsakodobnem parlamentarnem, oziroma politiškem položenju v tej polovici države.
Iz istega vzroka čitali sino tudi mi posebnim zanimanjem članek, ki ga je priobčil pred par dnevi omenjeni list pod naslovom , Parlamentarische Perspectiven," kajti sodili smo bili že po naslovu, da utegnemo izvedeti kaj o namerah in nakanah za bodočnost
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 142
Zgodovinska pripoveat XVI. veka.
Bpinal A. 3 e n o a.
(Dalje.)
,Ha! ha! ha!* zaoril je Jerkov grohoten smeh po pusti dolini. „Pekleuski izrod, sedaj si v mojih pesteh !*
.Kaj je to vrag?" — zatrepelal je mali človek in v srce kakor da so se mu zabodli železni nohti. Beži! Beži! Nesrečneži Kam? Tu .Jerko, tam haramija, tu smrt, tam propust! Kam? Kakor lisica vrgel se je mali človek v goščavo. Tu je stal širukovejat luast. Naglo splezaj na hrast, saj sta ta dva vraga še dosti daleč. Splezal je na hrast in legel na vejo. Tu je ležal nčni, — komaj je dihal.
V jarku srečala sta se Jerko in Radak.
„Kje je?" vprašal je Radak.
,E, na tvojo stran je bežal od mene ;„
onih slovenskih poslancev, ki so v spremstvu gospoda grof* Hohemvarta podpirali premi-nolo koalicijo.
Nismo se varali: članek je res zanimiv že zato, ker bi skoro morali misliti, da ga je pisal kakov — slovenski radikalec! Na tem članku smo se nverili zopet, kako daleč navskriž gresta često teorija in praksa, kako jedini smo navadno v načelih, a kako navskriž v praktičnem izvajanju. A to je zopet dokaz, kako lahko bi se mi SI o v e n c i združili v zložno delo, ako bj dosledno izvajali v praksi, kar pri poznavam o kot pravilno v svojih akademičnih razpravljanjih.
Izgled v bodočnost bil bi za Slovence res nadobuden, ako bi se smeli nadejati, da bode omenjeni članek v „Stidsteierische Post* služil kot direktiva bodočemu postopanju vseh naših poslancev.
Oni gospodje namreč, ki so nas v jed-nomer grajali radi našega radikalizma, ker smo trdili, da nas razne drobtinice ne rešijo, dokler je z i s t e in sam p r o t i s I o v a n-s k i, in ker smo trdili nadalje, da tega protislovanskega zistema ne bode moči odpraviti, dokler ne prido do vzajemnega postopanja med avstrijskimi Slovani — in če tudi le v opoziciji —, oni in isti gospodje zahtevajo sedaj zložnega postopanja med slovenskimi poslanci ter — sprave s Čehi.
Ti klici in pozivi na zložno delovanje nas morajo seveda le veseliti in skoro da bi zapeli „hozana", ker se nam je po takih izjavah odprl prijaznejši izgled v bodočnost. Ali nekaj nas moti v tem veselju: opravičena sumnja namreč, da stojć bivša koalirana gospoda na povsem krivem stališču, ko poživljajo ostale slovenske poslance na zložno delo — na stališču namreč, da se le drugi morajo bližati nji m; n j i m p a d a ne treba niti migniti z mezincem v ta veliki namen. Delajo se kakor da ne bi vedeli, da imamo pred seboj dvojno pot: ali da se m o r a j o b i v š i n e k o a 1 i r a n c i pridružiti k o a 1 i r a n c e m v konservativnem klubu, ali pa, da se k o a I i r a n c i pridružijo u e k o a 1 i -rancem izven Hohenwartovega kluba.
Oni "O menda prepričani, da je mogoča le prva pot, mi pa smo uverjeni, d a b i b i 1 a ne le mogoča, ampak zelo koristna druga pot, ker na tej poslednji poti ne bi mogli zaiti zopet v nevarnost, da bi morali podpirati protislovanski /istem, kakor se je godilo dosedaj nekakim — skoro bi rekli ~ fanatizmom.
Ali kakor rečeno: „Sildsteierische Post" zahteva menda — dasi ni to izrečno rečeno,
„Pa ni, na tvojo je, človek božji !* od-vrnol je haramija. „Tekel je pred menoj. Da nisem padel, bi ga bil dobil !"
„Ni, pravim ti*.
„A je, zvezde mi I*
„No, menda ga ni živ vrag prenesel preko te pečine. Strma je, gladka je, kakor da si jo sekiroj odsekal."
„Menda tjakaj!* krenol je haramija glavoj na drugo stran jarka, kjer je stalo visoko drevje. Me»ec dvigal se je počasi in svetloba padala je na hrastovje kraj pota.
„Ha! Vrag peklenski!" vskliknol je haramija, opazivši bledo človeško lice na hrastu. „Ti si to ti? Mar te je zemlja izbruhnila, da si tvojoj krvoj ohladim vroče rane ? Jerko, Jerko! Glej sini vidiš-li. vidiš? Evo ti naš plen! Ali veš, kdo je ta nestvor, kdo je ta zver?"
„Kdo?"
„To je oni prokletuik, ki mi je umoril ženo, ki mi je ugrabil sina, ki mi je pogazil življenjo in srečo !"
ali na nas napravlja omenjeni članek tak utis —, da naj se iz Hohen\vartovega kluba izstopivši slovenski poslanci kar jednostavno povrnejo v ta klub iti naj s svojo povrnitvijo skesano pripoznajo: oče (Hohemvart). odpusti, grešili »mol
Za nas pa je še vedno odprto vprašanje : kdo je grešil, ali oni, ki so ostali v klubi:, ali pa oni, ki so izstopili. To vprašanje treba rešiti in potein še le nasvetovati pot do zložnega postopanja.
Toda čuj ino, kako argomeutuje mariborski list!	(Dalje prili)
Politiške vesti.
V Trutu, ri'ie 13. noptembra 18»fV.
O bodočem miiiisterstvu. Grof Badeni je baje jeden del svojih služabnikov že napotil na Dunaj, iz česar bi bilo sklepati, da je že definitivno prevzel nalogo sestave novega min'sterstva. V tem uverjenju nas še bolj vtrduje okolnost, da biva grof Radi ni sedaj v Pragi pri namestniku češkem, grofu Thunu. Jasno je, da grof Badeni želi sporazumeti se z grofom Thunoin. Ta želja je naravna: tudi bodoči mož mora računati z dejstvom da je češko plemstvo prevažen činitelj v naši državi, a grof Thun stoji na čelu temu plemstvu in vse kaže, da to plemstvo hoče ostati solidarno z grofom Thunom. Hočeš, nočeš je moral torej grof Badeni nastopiti pot v Prago, da poravna ona nespovazumljenja, ki baje vladajo med njim in češkimi kavalirji. Ako se mu to ne posreči — ako ostane le mala senčica med tem plemstvom in bodočim ministerstvom, potem je gotovo, da bode to poslednje že ob rojstvu imelo k&l smrti v sebi.
Nadalje govord, da se na Dunaju te dni snidejo načelniki politiške uprave posamičnih pokrajin. Rodočemu minlsterskemu predsedniku je menda na tem ležeče, da čuje tudi od teh poročila o politiškem položenju po pokrajinah, predno se odloči, katere možč mu bode predložiti kroni kot svoje sodelavce v bodoči vladi.
Gotovo pa ni le slučaj tako nanesel, da se te dni snide na Dunaju tudi načel-ništvo nemške levice. Gospoda se gotovo ponujajo v službo, ker vedo, da jim dobra plača potem ne izostane.
O programu bodočega minlsterstva se širijo najrazličnejše govorice, in ako trezno motrimo vse podatke, smemo reči s precejšnjo gotovostjo le to, da dobi m o zopet koalicijo št. 2 Program grofa Badenija obsega baje : proračun za bodoče leto, iz-vedenje volilnepreosnovekakor jo je izdelal B a d e n i s a in. pogodba z Ogersko, zavrSenje preosnove davkov,
Kar se dostaje mož, ki vstopijo v novo
„Gjni ■o Cokolin — poturica, oni rano-celec ?" vprašal je Jerko.
„Da on! Pusti me, pusti me, da ga primem, da mu kos za kosom trgam od trupla, da mu iztrgam srce!
„Ne skruni si rok z grdo to krvjo. Ubij
ga!*
„A, kje je moj sin. satan?!, zakričal je skozi jok haramija „kje je moj jedini sin ? Govori vrag !"
„Ne vem, odzval se je glas s hrasta; „prodal sem ga v Carjemgradit kot sužnja*.
„Jezus Kristus!" omahnol je stari vojak, toda skoro se je zr.pet dvigno! ,Ouj, nestvor, poslušaj me dobro! Ubil si mi ženo, odgnal sina, požgal hišo. A ko sem stal pri svoji mrtvi Mari, ko sem gledal, kak6 ji iz srca probija rdeča kri, prisegel sem pri Bogu tako-le: „Prisegam na mrtvo to ženo, tako mi pomozi pravi Bog in moja krščanska vera ter ves nebeški dvor, da ne bodem mirova! in počival, da nečem pokusiti, kar ugaja
ministerstvo, pravi „N. Fr. Presse", dani ničesar gotovega še, le o G a u t s c h u trdč soglasno, da postane nau ni minister.
Že samo to ime lii zadoščalo, da vemo, česa nam ie pričakovati od novega mini-sterstva Že dejstvo samo. daje ta mož člen ministerstva, zapira slovenskim poslancem pot v novo koalicijsko večino. Sicer pa dokazujemo na drugem mestu iti na podlagi izjav v „Siidsteierische Pont4 opravičenost svojega menenja, da kjer je iiključen narod češki, tam ni prostora za nas. Da pa narod češki ne bode z a s t o p a u v nove m m i n i s t e r s t v u, to je toliko kolikor gotovo.
Volitve na Goriškem. Naš dopisnik „s Krasa* je sicer prav dobro odgovoril na ono „Resno besedo", kojo so založili znani gospodje v Sežani, opisali pa še bolj znani gospodje v Gorici. Vendar pa želimo podati še par vzgledov iz te „Kesne besede*, da se uverijo Krnševn, kako piškavi so argumenti, koje je goriški nepoboljšljivi motilec miru med Slovenci napisal le zato — d a d e I a r a z d o r v d o m a Č e m tabo r u.
O dru. A branili pravi, da je nnSe gore list, o Rybafu pa, da je „naseljenec*. Resnica pa je le ta, da „naše gore list4 obf-uje le z Italijani, naseljenec Rvbaf pa — se Slovenci.
Kakov „naseljenec" je, dr. Rybaf priča najbolj dejstvo, da je sin kraške mate r e, sestre nepozabnega Rajiuuuda, da je od malega gori, kadar mu je le dopuščal čas, preživljal vsako uro na Krasu in da izvršuje sedaj svoj poklic na Krasu. Vzgojil se je res na Dunaju, ali je pa dr. Abram dovršil svoje študije samo na Krasu?! — t) dru. Abramn pravi „Resna beseda*, da je poskusen v političnih borbah, dr. Rybaf pa da je še le vežbanec. Na to treba odgovoriti, da ur. lty b a f je Uil v taki politiški šoli, da imamo popolno garancijo o njegovi sposobnosti za politiško borbo. Dr. Kybaf j« stal / e. Če tudi ne kot poslanec, v sredi politiški h bojev istrski h. In kaj to pomeni, ve vsakdo, ki ljubi resnico nekoliko bolj, nego pa spisalec „Resne besede". Mirnim srcem rečemo torej, da v prošlosti dni. Ry-bafa imamo dovolj poroštva za njega bodočnost, na drugi strani pa smo uverjeni, da v prošlosti dra. Abratna nimamo prav nikakega poroštva za — boljšo bodočnost.
„Resna beseda" pravi, da ima dr. A-bram veljavno besedo v deželnem odboru To pa radi verjamemo; Italijani bi ir.orali biti pravi bedaki, da ne 1 >i dopustili, da velja Abramova : saj je za Slovence navad n o z a b t e v a 1 — skoro u i č, z a Italijane pa — v se I O tem govori glasen govor zgodovina namakanje t r-žiške r a v a u i.
mojemu grlu iu je prijetno telesu, dokler ne maščujem žene. dokler bode nje ubijalcu na ramenih živa glava, tako naj mi ne vskali seme od srca, od blaga in kruha, kruha s katerim se človek hrani. In ukn ne izvršim tega, kar sem prisegel, naj ne imam v kumu kuma, v prijatelju pri atelja, in karkoli bi se mučil, zastonj naj se mučim; vse naj mi ponesreči in vodijo naj me blaznega od samostana do samostana iu naj mi ne najdejo leka, in slednjič lajam naj kakor pes, trešči naj me nebeška višina iu požre naj me peklenska globočina, kjer naj vragi inučijo mojo dušo na vse veke. Aim-n." — Čuješ li, zlotvor, tako sem prisegel. Od onega dne hodil sem [io svetu i s kaj e tega vraga in slednjič našel sem ga. 1'ilan bil sem svojemu gospodarju a ta gospodar ljubil je dekle in to dekle umoril si ti. Iu zopet sem prisegel, da ga hočem maščevali, (ilej sreče! Našei sem te, svetovni strup, našel sem vse kar sem iskal, sedaj mi je dobro, — sedaj — * (Dalje prili.)
i .
Povedano bodi torej spisatelju „Reane besede' — ker že tako zaničljho govori o „naseljencu" —, da ravno to štejemo d.ru Rybafti v največo časr, da je tudi v tujini ohranil ljubezen do teh kraških tal, d a s i j e o h r a n i 1 ono ž a r k o rod o-ljubje, ki je nepoznano d.ru Abramu, dasi je „nase gore list*.
Naravnost bedasto pa je očitati d.ru Ilybiifu mladost. Mož j« dosegel starost, ka-koršiio zahteva zakon in pred zakonom bi se mora! ukloniti tudi prisatelj „Kesne besede". Dr. Rybar je odvetnik, a pri nas ve sleherni kmet, da oni, ki je postal odvetnik, je moral že pred v e č i m i leti odrasti s o 1 s k i ni k 1 o p e m. Le spisatelj „Resne besede" ne ve tega, ker — noče vedeti.
Goriški nasprotnik sloge v domačem ta-boru trdi, da dr. Abram ni vladni kandidat. O tem se nočemo prepirati, saj govori d o v e 1 j glasno volilno gibanje.
Na gnusna sumničanja gledć neodvisnosti gosp. Alojzija Š t r ek I j a hodi naglašeno, d a S t r e k e I j n i d r ž a v n i uradnik, ampak da je na nje poziv sklopil le pogodbo z isto za par let, ki ga pa ni n a j m a nj e ne veže v p o 1 i t i i k e m pogledu. Uverjeiii smo tudi, da ga vlada ne bode hotela vezati, ker ga potrebuje. In ako bi ga hotela, vemo, da bi pošteni značaj g. Štreklja ne dopuščal istemu, da niti jeden sam trenotek ostane v taki zavisnosti.
Sicer pa bodi še povedano, da spisatelj „Resne besede" bi hotel imeti oba p o-slancaizKomenskega okraja in moramo kar .strmeti, da se v se ž a n s k e m okraju nahajajo možje, ki podpirajo spisatelja „Resne besede" v njega zahtevah po takem krivičnem razmerju, na škodo sežanskega o k r a j a l
Katoliški shod v Prihranili. Kakor smo že sporočili, prišel je drugi dan zborovanja tudi kardinal, knezo-nadškof grot Schonborn, ki je pozdravil zborovalce, pri-poročivši jim, naj se drže gesla: Srčnost, zaupanje in z 1 o ž n o s t. Konečno je kardinal grof SchOnborn podelil zborovakem sveti blagoslov. Po završenju shoda bil je velik banket.
S tega shoda bilo bi tu naglasiti dva dogodka: da so zborovalci, prejemši blagoslov, zapeli poleg papeževe himne, tudi narodno himno „Kde domov maj ?■ in da je mladočeski poslanec M i x a na banketu napil kardinalu Schoubornu.
Oba ta dogodka sta nam v zadoščenje. Prvi dogodek je simbol soglasja med verskim in narodnim č u t s t v o v a-n j e m. Veseli nas, da so na toli odličnem mestu pritrdili našemu menenju, da dober katolik je lahko tudi dober narodnjak. Sedaj bi bilo vendar umestno, da se umaknejo oni, ki hote po vsej sili, da sta si vera in narodnost v dijametralnem protislovju,
Drugi dogodek, to je zdravijca mla-d o č e s k e g a posl. Mixe kardinalu Schiin-bunui, potrjuje zopet isto, kar trdimo mi v jednomer : da nimajo prav oni, ki trdć, da je m'adočeska stranka — liberalna. Da to ni res, potrjuje nam dejstvo, da je mnogo nižje duhovščine v ir.ladočeski stranki, in potrdil nam je sedaj tudi mladočeski posl. Mixa. Nočemo reci, da v mladočeski stranki ni liberalnih življev, ali stranka kot taka ni liberalna. Po naši sodbi mladočesko gibanje ni ničesar drugega nego izraz nezadovoljnosti naroda se sedanjo smerjo avstrijske politike. Ta narod se zaveda svoje cene, in ker se zaveda, ga peče, da mu ne privoščijo one veljave, kakoršn1 bi smel zahtevati po svojem številu, po svoji imovitosli iu po svoji visoki kulturi. To peče narod češki in zato se je zbral po veliki večini okolo zastave nezadovoljnost i. 'A:\to vidimo med Mladočehi zastopane vse stanove in vse barve političnega in verskega mišljenja In ako je res prišlo do napetosti med Mladočehi in konservativci, oziroma visokim plemstvom, krivi niso temu verski, ampak le politiški o z i r i.
Različne vesti.
V naši prejasni vladajoči hiši bilo je v
poslednjih dosetletjih več slučajev nenaravne smrti. — Junaški ali nesrečni brat našega cesarja, cesar Maksimilijan, bil je ustreljen b'ta 1864 v Meksiki. Nadvojvodinja Matilda, hči pokojnega nadvojvode Albrehta, postala
je žrtva plamena leta 1867. Nadvojvoda Rudolf je veliko, veliko prerano umrl pred H leti. O nadvojvodu Ivanu Salvatorju, poznanim pod imenom Ivan Orth, sodijo v obče, da je našel prerano smrt v vodovju ob rti „Dobre nade". Nadvojvoda Viljem se je ubil lanskega leta, nesrečno padši raz konja. In pred par dnevi je huda nesreča prerezala nit življenja mlalemu nadvojvodu Ladislavu. — Vidi se torej, da je Božja previdnost naklonila mnogo hudih udarcev naši prejasni vladarski hiši. A vse te udarce je prebil naš cesar onim duševnim junaštvom, koje izvira jedino le iz brezpogojne udanosti do volje Božje in trdne vere do Božje previdnosti. In tako vidimo našega vladarja neprestano vršiti svojo dolžnost v dnevih sreče in — nesreče.
Izlet na tvsto Boro, oziroma v Solkan. Kakor smo že opetovano povedali, odide posebni vlak, ki ga je najelo „Delalsko podp. društvo«, ob 6. uri zjutraj iz Trsta. V Bivije-Devin dospe vlak ob 6. uri 36 min.; v Tržič ob 7. uri, v Ronke ob 7-09'; v Zagrad ob 7 20'; v Gradiško ob 7 30*; v Rubije ob 7 40' in v Gorico ob 7 uri 52 minut. — Iz Gorice se povrne vlak v Trst ob 10. uri zvečer.
Pozivamo torej še jedenkrat članove „Del. podp. društva" iti „Trž. Sokola«, kakor tudi prijatelje obeh društev k mnogoštevilni udeležbi. Iz že priobčenega programa so lahko razvideli, da nam je pričakovati v Solkanu prekrasne veselice z najrazno-vrstnejšimi točkami. Udeležba iz Gorice in nja okolice bode izvestno ogromni, zato treba, da je tudi z naše strani vdeležba vsaj primerna. Nadejamo se torej, da tržaško slovensko občinstvo stori tudi to pot — svojo dolžnost.
Razitava pohištva v borznam poslopju zaključi se v nedeljo, dne 15. t. m Kdor torej hoče kaj nakupiti, požuri naj se. Opozarjamo, da so raznim jako lepim izdelkom mizarske umetnosti znižali cene do skrajnosti.
Vofnje v latro. Parobrod na družba „Istra Trat" je odpravila vožnje na črti Poreč-Trst. Namesto teh voženj prične z dne 20. t. m, vožnja na progi Trst-Roviivj. Parniki te proge se bodo dotikali Pirana, Umaga, Či-tanove, Poveča in Osora. Iz Trsta bode do-tični pamik odplul vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak petek ob 8 uri 30 min. pred-poludne.
Parni tramvaj iz Trata v latro, o katerem smo sporočili nedavno po „II Mattinu* v našem listu, uresniči se menda. O tej stvari javlja Dunajski službeni list: C. kr. trg. ministerstvo podelilo je c. kr. stavbenemu svetovalcu Jakobu Antonelliju v družbi z inženirjem Julijem Dreossijem v Červinjanu dovoljenje za tehniška pripravljavna dela za normalno lokalno železnico, ali železnico na ozki tir (parni tramvaj) iz Trsta preko Pi-raua, Motovuna in Poreča do železniške postaje v Kanfanaru. Ta koncesija velja za jeduo teto.
Grika ladija v tržaškem priatanišftu. Predvčerajšnjem je dospela iz Mesine v naše pristanišče grška jahta „Sfakteria". Poveljnik tej jahti je fregatni kapitan Boudouria. Ta grška ladija ostane v našem pristanišču okolo mesec dnij.
Odbor „Trlaftkega podpornega in bralnega druitva* poziva vse članove, ki so zaostali z vplačavanjem svoje tednine nad šest tednov, da poravnajo zaostanke tekom tega tedna, to je, n a j d a I j e d o s o-bote, 21. t. m. Proti onim, ki do te dobe ne storč svoje dolžnosti, bode postopal odbor sodnijskim potom. — Zajedno prosi odbor opetovano one članove, ki so te dni spremenili svoje stanovanje, da naznanijo svoj novi naslov v društveni pisarni.
Prepovedana vporaba liatja od trt. Ministerstvo za notranje stvari je sporazumno s trgovinskim ministerstvom prepovedalo, da se rabi listje od takih trt, katere se je bilo zaradi perenospore škropilo z bakrenim vi-trijolom, za pokrivanje in zavijanje jestvin, kakor na pr. sadja, surovega masla, sira itd. Zajedno je prepovedana v take namene vporaba tudi listja drugih rastlin, katero je postalo škodljivo zdravju vsled škropenja ali na koji drugi način.
Požar. Po noči na včeraj ulila se je nad Trstom prava ploha, pomešana s točo. Tleska-nje zrn ob okna piobudilo je trdno speče meščane in v istem hipu bilo je v okraju okolo ulice Rossetti slišati rog gasilcev.
Gori! Kljnbu tuleči barji in močnemu deževju, bliskanju in gromenju bil je hkrati ves okraj na nogah. Krvavo žareče nebo in urnebesni plamen govorila sta strašnimi besedami, da mora to biti velikansk požar. Gorela je znana papirnica S. D. Modiano. Nekoliko po 1. uri popolunoči udarila je strela v tovarno in hipoma bilo je vse podstrešje v plamenu. Malo po 2 uri po polu-noči pogreznila se je streha in vsi notranji prostori širne zgradbe bili so liki velikansko ognjeno žrelo. Vsi mestni gasilci in vse brizgalke bile so na delu. Toda tovarne ni mogla rešiti več nobena človeška moč ; ob 3. in pol uri zjutraj stalo je od tovarne le še golo okajeno zidovje. V bližnji ulici Leo ste Že jeli goreti hiši št. 3 in 5, toda neustrašenim, vrlim gasilcem posrečilo se je odkloniti nevarnost. Kljubu dežju in burji zbralo se je na pozoriščn sila občinstva ; stražarji, vojaki in domobranci skrbeli so za red. Gasilci bodo imeli posla se par dnij, da udušijo ogenj, ki tli pod orjaškimi knpi tramovja, ruševin, komadov strojev, pepelom, kamenjem in ožganimi zaboji. Vsled tega velikanskega požarja prišlo je hkrati do tisoč delavnih rok — večinoma ženskih — ob kruh in zaslužek. Požar je provzročil seveda velikansko škodo, toda treba je isto še-le preceniti. Pogorela tovarna bila je zavarovana proti škodi po požaru.
Vojaikl 6rar kupi po kupčijski uzanci pšenice 3 200 q. rži 8.690 q. ab shrambe za žito in moko v Mariboru; potem ab dotiCnih vojašhih preskrbovalnih inagacinov : rži 3.500 q. v Gradci, 2 100 v Celovci, ovsa 12.650 v Gradci, 6.250 v Mari horu, 3.600 v Ljubljani, 500 v Trstu, 3 500 v Gorici, 1.250 v Pulji, slednjič rži 1410 q. ab železnice Bruck na Muri. Prodajalne ponudbe se sprejemajo do 28. s e p t e m b r a t. I. d o 10. u r e d o p o I u dn e pri intendenciji 3. kornega področja.
Natančnejši pogoji se poizvedo pri vsakem vojaškem preskrbovalnem inagaciuu, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih družbah kornega področja (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, Gorica in Gradiška.)
Načelnik intendancije.
Poakuian aamomor. Te dni vrgla se je 19letna tiskarniška dninarka Adalgisa Ca-pato vsled one nesrečne „nesrečne ljubezni" raz okno svojega v V. nadstropju nahajajo-čega se stanovanja. Navidezno ni se bila pobila hudo, toda v bolnišnici obrnilo se ji je jako na zlo. Predvčerajšnjem morali so ji zdravniki odžagati desno nogo, vendar pa so izgubili nadejo, da ozdravi. To nesrečno dekle služilo je svoječasno v Dolenčevi tiskarni, slednjič pa v Sambovem kamnotiskar-skem zavodu.
Zopat poakuian aamomor. Predsinočnem vrgla se je 43letna fpostrežnica Marija Ja-comisso, stanujoča v ulici Romagna hšt. 1, raz pomol sv. Karla v morje. Rešil jo je velikim trudom krmar tam blizu zasidranega Lloydovega pamika „Arciduca Ferdinando Massimiliano" Ženo so potem prenesli na policijsko nadzorništvo pri poli?, ravnateljstvu, kamor so pozvali zdravnika z dravniške postaje. Le-ta je potem ukazal prepeljati Seno v bolnišnico. Čujemo da je Jacontisso hotela vsled velike bede končati svoje življenje.
Pomorska kopolj v Gradalu. Jutri dnč 15. septembra konča letošnja „sezona" v Gradeški pomorski kopelj. Letos bila je ta kopelj odprta bolnim otrokom 107 dnij in zopet je dosegla sijajnih vspehov, kajti letos bilo je v Gradeški kopelji okolo 200 škrofulo-znili otrok in od teh je veliko število ozdravilo popolnoma, drugim pa se je zdravje mnogo zboljšalo. O zaključku kopelji priredi ekse-kutivni odbor otrokom malo slavnost, pri kateri bode sodelovala tudi godba sirot iz mestne ubožnice. Ta mala slavnost bode sicer popolnoma privatnega značaja, vendar pa bode dovoljen pristop prijateljem otrok in sicer v toliko, kolikor bode prostora.
Zaaluiena globa. Te dni žalil je hišni lastnik Giovanni C. lastnika tabakarne na takozvanein Campo Marži o hšt. 2, Matijo A. s psovko, ki je v Trstu tak6 navadna, da se tu [ta tam celo organi javnega miru ne »podtaknejo več nad njo, ako čujejo, da jo koji navdušen „Italijan" izbruhne kakšnemu Slovencu v lice. Ta psovka je : „p ... o de ščavo". Žaljeni tobakarnar A. pa je tožil nepremišljenega Laha zaradi žaljenja na časti. Giovanni C. je bil v razpravi pred
mestnim kazenskim sodiščem dne 7. t. m. obsojen na 5 gld. denarne globe, katero ima plačati mestni ubožnici. Ta zavod bi ogromno pomnožil svoj rezervni zaklad, ako bi moral vsak Lahou vselej plačati globo, kadar je izustil kojo psovko nasproti Slovencem!
.Slovanski Svat" ima v svoji 34. številki to-le vsebino: Perspektiva. — „Kam pridemo?" — Slovenščina na Celjski gimnaziji. — Ljubljana ali Zaureb — Kraški soneti (X, XI in XII) — E,iaxeH caa apara. — Kako se ženijo (III.) — Dunajsko pismo (VI.) — Ruske drobtinice. — Ženstvo: „Paziti je treba!" „Velecenjeni prijatelji* — Dopis z Dolenjskega. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
Koledar. Danes (14.): Povišanje sv. Križa; Notburga, devica. — Jutri (15.): XV. pobinkoštna nedelja. Ime Marijino. — V ponedeljek (16.) Ljudmila, vdova: Kornelij, papež. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 42 min., zatoni ob 6. uri 11 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 5 stop., ob 2 pop. 20 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. Cesar je dospel tu sem danes s posebnim vlakom ob 97« uri. Občinstvo priredilo je vladarju prisrčno ovacijo.
Dunaj 13. Namestnik grofBadefti dospel je danes zjutraj semkaj.
Beligrad 13. Finančni minister odposlal je tri višje finančne uradnike na Dunaj, v Berolin in Pariz, da nadzorujejo tam izdavanje novih obligacij srbskega državnega dolga.
Tr^ovlntko braojmvk«.
BtiilmptiU. Pienica %n upom—___.—
PSenio* «a jesen 1896 ».22 ilo 6 23. Ovci m iesen 5 67—5.59 (M i* jesen 5 54 0.65 Komu sa sopt.-oktober 5.85-5.40m^j-juni 1896 4.68 - 4.51.
PAnniot nor« o.I 74 kil. f. 6 10 -fi'30 od 79 kil. T. 6-20 6.30.. od rtO kil. f. «.26—636 od 81 kil. f. 6 30 6 45, od 88 kil. for 6.40-6.50.
lefmi.n H'70 -7 —1 proso 6---6 «0 rin>v» 6.40-5.30
Plenica: Melo ponudbo, povnraiovaaj« indij«. Prodaja 30.000 met. »t. po stalnih cenah. Vreme: oblaino.
Praga. Neralinimni sUdkor ta avgust f. 18.S5 nova letina 12 75. brei carine.
Praga. Centrifuga! nori, poi»tavlj«m>v Trst in carino Tred odpošiljate* precej f, 28 60. Con cass< 29.25 —Četvorni 80' — —.- -. V glavah {nodih) 3026
Havre. Kav* Santo« good average september 62.— za januvar 89.26. mlačno.
Haabarg. Santo« «ood average i» september 74 28 deoembet 72.25 mero 71.— mirno
Duni^ak* bora« IS. a«pt«mbM 1MB
danes	včeraj
Državni dolg v papirju .... KI070	100.80
„ „ v srebru . . . .10120	10).20
Avstrijska renta v slatu . . . 122 —	(22.85
, , t kronah . . .101 25	101.4U
Kreditne akcije....... 405--	403.25
London IOT,st........ 120.50	120 76
Napoleoni......... 9.67	9*59
20 mark ........11.79	11.81
100 Halj. lir ...... 45.50	45 67*/,
Razglas.
Služba zdravnika
za občine: Podgrad, Materija in Jelšane se s tem razpisuje. Pogo i so na uvid pri podpisanem odboru, kjer je vložiti prošnje do 22. septembra t. l.
Zdravstveni oitor združenih občin.
Podgrad, dne 1. sept. 1895.
Predsednik
_Jenko.
Spretnega
sollclta torija
sprejme dr Matej Pretner, advokat V Trstu, s 1. oktobrom 1895 pod ugodnimi pogoji.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vta Caserma it. 16 uhod plana deli« Caierma.
(natpruti nUU rojaimri/,
prodaja po nuverojetnih nizkih cenah vsako-vr«tna anglo&ka
kolesa (bioykle)
Zastopstvo kolen „Rtklelgh" iz tovarne „Raleigh Cvelo Cu L.td. Nottingham Angleško" in koles „AdleV is tovarne U. Klejer Frankfurt.
Kolosa „Raleigh* in Adl«r no svetovno znana, ponleilnja rabijo se v netn&ki vojski.
Kolima po&ilja se na deželo in "na vne kraje brez vneh «troikov.
Sprejomasepopr&va vsakovrstnih novih in starih kolen in livalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za knlesa. Zahtevajo nnj s« oanlkl!
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: JuHj Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.