PORTOROŽ Al’ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; France Prešeren Februar prinaša slutnjo pomladi: jutra, bela od slane, prižigajo dan z drugačno svetlobo in v dremajoče popoldneve že kane nekoliko nemira. Našim pradedom, povezanim z naravo v tesnem sožitju, je bila ta slutnja znanilka prijaznejših časov in upanja na dober začetek kmetovanja. Vedremu spoznanju, da se zima poslavlja, so dali duška z rajanjem in razposajenimi norčijami ter tako prihajajoči, težko pričakovani pomladi pomagali preganjati turobno zimo. Niti prihod krščanstva ni mogel zadušiti te neugnane radosti in navad - spremljevalk, ki so se ohranile do današnjih dni kot priče naše preteklosti. V mesecu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, bi se veljalo spomniti tudi drugih slovenskih izročil in si izprašati vest o tem, ali smo jim v naši družbi in v naših mislih namenili pravo mesto. Majhen narod smo, zato bi morali tradicijo toliko bolj skrbno čuvati, negovati in z njo seznanjati mladi rod. Časi niso ravno naklonjeni spominom na preteklost in cela vrsta novih dejavnikov dandanes vpliva na način razmišljanja. In vendar sta naša identiteta in obstoj - gospodarski in kulturni - odvisna od tega, kako znamo ceniti dediščino naših prednikov, njihovo kljubovalnost, s katero so učili otroke domače besede, zagnanosti, s katero so vztrajali na svoji zemlji, jo orali in sejali ter njihovo upanje, da se bo prihodnjim rodovom bolje godilo. Od spoštovanja naših korenin in kulture, od tega, koliko se sami spoštujemo, je torej odvisno, ali bo jutri naše mesto tam, kjer si ga bomo izbrali ali pa morda tam, kamor nas bodo pahnili. Sonja POŽAR INTERNA IZDAJA št. 2 februar 1997 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Saruga. Tehnična ureditev Sor\ja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI KAKO NAPREJ? Z vzpostavitvijo sistema kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 v večji del podjetja smo naredili šele prvi korak na poti v celovito obvladovanje kakovosti poslovanja oz. poslovno odličnost podjetja. Kako naprej - kaj načrtujemo v letu 1997? Kakovost je kot tek po hribu navzdol Ko enkrat začneš - se ne moreš ustaviti! 11434/39,1997 NAŠ GLAS 199702180,2 l OB * Pridobitev certifikatov kakovosti za ostale tri enote: PC ARGO, PC GOSAD, PC SOLINE. * Predvsem ne smemo pozabiti, da moramo predpisane postopke dosledno izvajati in jih zboljševati. Pri tem imajo pomembno vlogo timi za kakovost, ki spremljajo delovanje sistema in na podlagi ugotovitev načrtujejo ukrepe in spremembe. * Usposabljanje za obladovanje kakovosti je pomemben del plana izobraževanja in usposabljanja. * Natančno bomo spremljali vse reklamacije, ugotavljali vzroke in odgovornost posameznikov za nastanek ter čim hitreje ukrepali. * Spremljali in ovrednotili bomo stroške kakovosti in neka-kovosti in glede na ugotovitve ukrepali. * Pomembno orodje za izboljšanje uvedenega sistema bodo presoje sistema: notranje (izvajajo jih naši usposobljeni presojevalci) in zunanje (kontrolne, certifikacijske). * Izboljšali bomo informacijski sistem... In še marsikaj bomo postorili, kajti kot kaže karikatura - kakovost je nikoli dosežen cilj. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to proces, v katerega moramo biti vljučeni prav vsi zaposleni. Maruška LENARČIČ NAGRADNO VPRAŠANJE Kdaj bo kontrolna presoja v upravi, štabnih in skupnih službah ter PC Začimba in PC Zlato polje, glede na presojo z dne 10.12.1996? (možen je samo en odgovor) a. nikoli več b. čez 10 let c. čez 6 mesecev Pošiljatelj:_______________________________________ Odgovore izrežite ali napišite in pošljite na naslov Damjana Poberaj, Služba za kakovost ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Komisija v sestavi Tatjana Mičovič, Irena Mezgec in Damjana Poberaj bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 2000 SIT. Prispelo je šestnajst (16) odgovorov in žreb je določil, da nagrado prejeme Sonja MAKORIČ iz PC Začimba. Nagrajenki iskreno čestitamo in upamo, da bo število odgovorov na nagradno vprašanje še naprej skokovito naraščalo. OBVESTILA NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1996 Do konca marca 1997 bomo morali vsi zaposleni oddati napoved za odmero dohodnine za leto 1996. Ob izplačilu akontacije plače za mesec januar 1997 (5. 2. 1997) smo prejeli od podjetja potrdilo o izplačanih plačah in drugih prejemkih v letu 1996. Novost, ki se pojavlja v letu 1996, so potrdila o izplačilu dividend od “Publikuma” Ljubljana. Nekateri smo prejeli dve potrdili o izplačilu dividend, nekateri pa eno. Vsi, ki smo prejeli dve potrdili, bomo morali zneske iz obeh potrdil sešteti, tako bruto zneska kot tudi plačano akontacijo dohodnine. Primer: oznaka vrsta prejemka bruto znesek akontacija dohod. 51 dohodki, dosež. z ud. v dob. 24.444 6.111 51 -j_____________28.224 7.056 Skupaj 52.668 13.167 V obrazcu “Napoved za odmero dohodnine za leto 1996” bomo v zaporedno številko 51, v kolono 8 vpisali znesek 52.668, v kolono 10/A pa znesek 13.167. Vsi ostali podatki, ki se vpisujejo v obrazec, se glede na prejšnje leto niso spremenili (razen vpisa davčne številke). Posebej opozarjamo na uveljavljanje olajšav (v obrazcu pod oznako B/I, B/II in B/III). Olajšava pod B/I lahko znaša največ 3% od davčne osnove (vsota bruto zneskov iz kolone 8 zmanjšana za vsoto zneskov iz kolone 11). Za pomoč pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine sem na voljo od 11. 3. do 20.3.1997 (razen 14. 3.) od 12. do 15. ure v računovodstvu v Seči. Informacije lahko dobite tudi po telefonu (066) 771-785. Ivan RAKOVEC PORTOROŽ JUBILANTI V FEBRUARJU PRAZNUJEJO 30-letni delovni jubilej: VALJAK NIKOLA iz PC ARGO SODELAVCU ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! JUBILEJNA NAGRADA ZA 30 LET DELOVNE DOBE ZNAŠA 79.969,00 SIT. Kadrovska služba DOGODKI STANJE ZAPOSLENIH OD 01. 01. 1997 DO 31. 01. 1997 31. 01. 1997 je bilo v Drogi zaposlenih 674 delavcev, od tega 330 moških in 344 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 596 delavcev, v delovnem razmerju za določen čas pa 78 delavcev. V DROGI HRVAT-SKA je bilo v januarju zaposlenih 16 delavcev, od tega 2 za določen čas. PRIŠLI: V tem mesecu smo sprejeli 1 delavca za nedoločen čas in 24 delavcev za določen čas. ODŠLI: Razlogi, zaradi katerih je v tem mesecu delavcem prenehalo delovno razmerje, so bili naslednji: - prenehanje delovnega razmerja po sporazumu - 1 delavec - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - 5 delavcev. Kadrovska služba PREDSTAVLJAMO VAM UPORABNIK IMA VEDIMO PRAV Vedno hitijo, zdaj so tu, kmalu spet drugje ... ali pa se zagledajo, potopijo z najbližjim sodelavcem v svet informacij. Le kako jih naj pridobim za intervju? Za predstavitev? Kdo so in kakšno je njihovo delo? In, nenazadnje, kaj mislijo o NAŠEM GLASU? Nak, nič od vsega tega! Prijetno so me presenetili, ti naši fantje in eno dekle iz AOP. Rekli so mi: “Končno, ta NAŠ GLAS, prišel je med nas... sicer bi moral že dolgo priti, a naj bo...” In so bili pripravljeni za pogovor. Vrstni red predstavitve je absolutno naključen, a vendarle bomo dali prednost GORDANI MAHER, ki v AOP opravlja administrativno - tajniška opravila. V AOP je Gordana prišla iz ZAČIMBE. Mnogi že poznamo to plavolaso, živahno in vedno nasmejano dekle. Na vprašanje, kako se ima v AOP, kako je zadovoljna z delom, sodelavci, novim šefom, je povedala: “Z delom sem zadovoljna, saj sem si takšno delo že dolgo želela. Moji sodelavci so super, lepo se razumemo in upam trditi, da tudi dobro sodelujemo. Sicer pa, saj bodo tudi oni kaj povedali." In, odgovor na še eno vprašanje, Gordana? “Za natančnejši odgovor glede novega šefa je še prezgodaj. Potreben je čas, da se ljudje spoznamo. Ljudje smo različni, obremenjeni z dosedanjimi načini dela in potrebna je določena doba za prilagajanje. Res pa je, da je za prilagajanje potrebna obojestranska pripravljenost, dobra volja. Torej, možnosti imamo." JOŽE ŠORGO. Le kdo ga ne pozna? On je tisti, ki ne sme zboleti ob nepravem času, saj je njegovo osnovno delo ORGANIZATOR INFORMACIJSKEGA SISTEMA, znotraj tega pa to pomeni obračunati plače, regrese, nadomestila... Lepo delo imaš, Jože!, pripomnim, Jože pa: “Lepo delo, ja, biti moraš pripravljen na vse mogoče reakcije, saj gre za “oprijemljive” rezultate celomesečnega dela!" In drugače, kako kaj?, vprašam. Jože je namreč sogovornik, ki se pogovarja v šaljivem tonu, brez “dlake na jeziku”, kot se temu reče. “Šušlja se, da bodo AOP reorganizirali v ŠTABNE SLUŽBE. Vse lepo in prav, le vsaka sprememba naj bi bila boljša. Doslej smo servis! Gre za kreativnost kot prvi pogoj za odgovornost. Vedeti moramo, da so obdelave informacij takšne in drugačne, eno je vzdrževanje že modificiranih projektov, drugo pa timsko kreiranje sprememb." No, saj SPN /strateški poslovni načrt/ določa inteziviranje timskega dela v DROGI? “Doslej samo SPN, za področje AOP menim, za druga področja ne trdim." Verjetno je naše delo težko tudi zato, ker so službe v DROGI lokacijsko tako zelo razpršene... “Najtežje je, ker nimamo ENOTNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA, čeprav je zelo pomembna tudi lokacijska koordinacija”. Kako pa drugače, Jože, klima v DROGI? “Pozimi klima dela O.K., razen kadar zmrzuje, poleti pa naša klima redno “zašteka. “ Jože, mislila sem na delovno klimo? “Aha, jaz sem že navajen, biti moraš pripravljen na vse mogoče pripombe, posebno po 18. v mesecu!” Imaš mogoče kakšno posebno sporočilo za bralce NAŠEGA GLASU? “Imam sporočilo in sicer zdaj, ko smo pred pisanjem IZJAV O DOHODNINI. Marsikdo od naših zaposlenih še ne obvlada sestavljanja teh IZJAV. Pripravljen sem ponuditi svojo pomoč vsakemu sodelavcu.” (nadaljevanje na strani 5) PREDSTAVLJAMO (nadaljevanje s strani 4) FABIO ŠORGO, večni dobrovoljec, me je hudomušno sprejel in na moje vprašanje, kako bi za bralce povedal, kaj je njegovo delo v AOP - me je zelo resno pogledal. Za tiste, na primer, dodam hitro, ki dela z računalnikom ne poznajo ali pa poznajo samo igrice... In je govoril, Fabio. Razumela sem samo približno, zato upam, da boste vi razumeli več. Sicer porečete LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR, torej, kaj pišeš, če ne razumeš, ampak zdaj je, kar je. Fabio pa: “Skrbim za povezavo med bazami /podatki/, gre za prometne podatke in šifrante baz. Skrbim tudi za potniško prodajo - naši trgovski potniki vnašajo svoje informacije v prenosne računalnike: in za posebno prodajo, SAMMON-TANO. Skratka, vzdržujem te programe. Vez med bazami mora biti, je nujna." Kaj zate pomeni bodoča tovarna na enem mestu? “Zame gotovo manj dela, vendar ostaja povezava z bazami in trgovskimi potniki, posebno prodajo, ZLATIM POLJEM, GOSADOM ... menim, da dela ne bo zmanjkalo." S katerimi težavami se najpogosteje srečuješ pri svojem delu? “Mi temu v žargonu rečemo - PADLA LINIJA, izgubi se nit, in na primer v odpremnem skladišču ne morejo delati naprej, če gre za potniško mrežo. V takem primeru pokličejo FABIOTA!, ta skoči v svoj avto (seveda tudi popoldne, zvečer, kadarkoli), in teče iskat linijo, ali tisto, kar se je nekam izgubilo. Tako je to. Sedanje bazne povezave torej tudi odpovedo. Delujejo sicer kot telefonske linije, le da so bolj občutljive. Sicer pa je rešitev. In to je OPTIKA. Optični kabli, optična povezava. Bistven napredek, draga zadeva, a učinkovita. Ni več problemov, sodelovanje je tekoče. “ BOGDAN STIBILJ je bil moj nasled- nji sogovornik. Strokovnjak za računalništvo z visoko izobrazbo je zelo resen mlad mož. Četrto leto je v DROGI, od 1993. Skrbi za delovanje osnovne računalniške mreže. Njegova delovna funkcija ima naziv sistemski programer / torej skrbi, daje ogrodje usklajeno. Žal pa Bogdan odhaja iz DROGE. Bogdan, ob prihodu v DROGO si gotovo imel cilje, načrte - si zadovoljen z doseženim? “V računalništvu je stalno nekaj novega, ni mogoče slediti!” Mislila sem na kariero, na delovne cilje! “V računalništvu v DROGI višjega mesta ni, razen za organizacijo celotne firme ali morebiti vodenja, kar pa mene ne zanima.” Iz DROGE odhajaš iz konkretnih razlogov ali zgolj zaradi sprememb? Odhajaš dobre ali manj dobre volje? “Nisem slabe volje. Odhajam zaradi sprememb. Želim spoznati nove stvari”. Ampak, nova tovarna DROGA, ali ni izziv, mrežo še dodelati. Misliš, da bodo to delali zunanji strokovnjaki? A se z vami niso pogovarjali, o teh novih zadevah? “Teh pogovorov ni bilo. Sam sicer menim, da sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki ni odveč”. Bogdan, kaj bi te lahko zadržalo v DROGI? “To je kot LOTO. Nekdo igra in igra, pa nič. Enkrat zopet igra, sploh ne pogleda, pa je zadetek! Torej, neke vrste LOTA bi me verjetno zadržalo. Ne z DROGO ne s sodelavci nisem skregan in upam, da si ne zapiram vrat. Ko bo nova tovarna, se lahko zopet vidimo, zakaj pa ne?" Še sporočilce za NAŠ GLAS? “Seveda. Reševalcem križanke v NAŠEM GLASU in še posebej izžrebanim sporočam, da so nagrade smešno nizke. Sicer pa je vsak glas dober, če je NAŠ, pa še posebej”. ZLATKO RAŽMAN, torej RIŽO, in SANDI KURTIN sta prišla v pisarno v trenutku, ko sva z Bogdanom zaključevala pogovor. No, kako sta kaj, kako gre delo? ju pobaram. “Oho, NAŠ GLAS, končno, že pred štirimi leti bi moral priti in sploh 2- do 3- letno bi moral pisati o AOP,” se je resno pošalil Zlatko in nadaljeval: “Naše delo je servis. Servis “na vpoklic”. Smo deklice za vse. Skrbim za tehnično vzdrževanje, torej vzdrževanje strojev-računalnikov, medtem ko Sandi skrbi za vzdrževanje programskega dela na računalnikih, vsaj tako nekako, bi temu lahko rekli”. Katere so najpogostejše okvare, vprašam Zlatka. “Računalniki so vključeni 6-8 ur dnevno, serverji 24 ur in jasno, da nastajajo okvare in okvarice kot pri vsakem drugem stroju. Nekatere, manjše zadevice najprej skušamo rešiti telefonsko, če ne gre, pa pot pod noge. Lokacije, razpršene, so dokajšen problem, to vemo mnogi, pa tudi rešitve tega so predvidene. Tako se piše, ali ne?” Koliko računalnikov imamo v DROGI? In kakšna je usposobljenost uporabljanja le teh? “Imamo kar 230 postaj PC (personal Computer - osebni računalnik). Usposobljenost raste, številni tečaji so bili koristni, a usposabljanje se mora nadaljevati, širiti na čimširši krog zaposlenih”. Morebiti bi bilo učinkovito, če bi vi, interni strokovnjaki, vodili tečaje za uporabnike računalnikov? “To sva počenjala že nekoč, midva z Mitjo Dolherjem. Bila sva takorekoč prva inštruktorja. Sicer pa med delovnim časom nikakor ne bi šlo, drugače pa kdo ve, tečaji kot so, so v redu.” In drugače? Bi bilo treba karkoli spremeniti? (nadaljevanje na strani 6) PREDSTAVLJAMO VAM (nadaljevanje s stani 5) “UPORABNIK IMA VEDNO PRAV!, je znal reči naš bivši vodja g. Rado Lipovec. V DROGI sem 20 let, menjal sem 4 šefe, 4 sisteme in upajmo, da se bo še kaj menjalo,” je povedal Zlatko v samo njemu lastnem šegavem slogu. Sandi KURTIN pa je v DROGO prišel lani. Še zelo mlad mož je na prvi pogled zelo tih in resen, a zna biti tudi šaljivec, kot boste ugotovili. Boš z nami zdržal do penzije? sem ga najprej vprašala. “Ha, ha, nisem jasnovidec”. Nekaj pa že vidiš vnaprej? “Plače bodo šle gor, to vidim, sigurno.” In smo se vsi lepo zasmejali, celo vedno sila resen Bogdan. Sandi, kaj bi drugega pripomnil? “Delovni pogoji niso najboljši. T\i, v tej stavbi je zelo mrzlo, upajmo, da bo kdaj, drugo leto npr. - že boljše. Sicer pa ne gre, brez težav - velik problem DROGE so različne lokacije. Nujno bi bilo uskladiti mrežni sistem. Koristno bi bilo tudi, če bi vedeli, koliko znanja ima sleherni uporabnik, da bi lažje odkrivali napake in preprečevali nove.” PETRA MAHNETA in RADOVANA ROGELJO sem počakala, da sta prišla s sestanka z vodjo AOP. Kakšne volje sta prišla od šefa, vprašam neusmiljeno. Radovan je menil, da sta bila na delovnem sestanku, kije bil takšne vsebine, da z njega nikakor ne bi mogla priti slabe volje. Peter: “Opredelili smo problem in nakazali njegovo rešitev.” “Glej ga šmenta,” si mislim, “to pa je odgovor, kot se šika.” Lepo prosim, povejta, kakršna so vajina redna delovna opravila. Je sistem na- ravnan tako, da ni večjih težav ali predvidenih mirnih sprememb? “Skrbim za finančni in računovodski ter poslovodni informacijski sistem. Mirnega dela oz. mirnega uvajanja sprememb praktično ni. Razloga sta vsaj dva; nove večje ali manjše zakonske zahteve, katere je potrebno ne glede na njihovo “težo” vključiti v sistem v točno določenem roku in drugi razlog, da uporabniki prevečkrat pozabljajo na nas, da se v projekte, ki potrebujejo naše sodelovanje vključujemo prepozno. Torej, velikokrat smo časovo “kratki” in na žalost je temu primerna tudi (ne) kakovost. Sprijaznjeni smo s tem, da se naš delavnik ne konča vedno ob treh in zato se trudimo, da v družbi z varnostniki in čistilkami delo tudi dokončamo.” PETER MAHNE je projektant informacijskega sistema in je bolj pritrjeval Radovanu, kot sam govoril. Mislim celo, da tistega dne ni bil preveč razpoložen za klepet - zato pa bo drugič kaj več. ALEŠ NUSDORFER je prijeten in zgovoren sogovornik. Takole je povedal: “Sem organizator informacijskeg sistema in skrbim za aplikacije projektov skladiščnega poslovanja v tesni poveza- vi z materialnim poslovanjem. Ravnokar skrbim za mrežo OSNOVNA SREDSTVA, od nakupa pa do amortizacije, odpisa. Pa še za skladiščno poslovanje, torej za odpremna skladišča skrbim.” Aleš je povedal, da so sicer težave, pade linija.... “Najpomembnejše je, da izpolnjevalci zelo natančno izpolnijo vse podatke, šifre pd. Sicer zadeva “zašteka”. Še posebej, če bo, in verjetno bo, v novi tovarni regalno skladiščno poslovanje računalniško vodeno v celoti. Takrat bo šele moral biti človek natančen.” Aleš, kaj bi pograjal in kaj pohvalil? “Pograjal bi organizacijo računalniškega sistema, da smo premalo zraven pri uvajanju novih sistemov. Pokličejo nas, ko je sistem že v hiši. V firmi se nabavljajo projekti mimo AOP. Sicer pa, POKI ŠOLDI - POKA MUŽIKA, rečejo Istrani. Dobri informacijski sistemi so zelo zelo dragi. Kaj bi pohvalil? Ha, ha, grajati je lažje kot hvaliti! No, drugače se lepo razumemo, eni odhajajo, drugi prihajajo - a tako je bilo vedno,... Delamo v DROGI - bo že kako!,” je veselo zaključil Aleš Nusdorfer. VOJKO RAJH je mladenič, ki bo kmalu oblekel vojaško suknjo. Lani smo ga predstavili tudi v NAŠEM GLASU. Vojko je s Štajerskega in je delo začel v našem GOSADU. Povedal nam je naslednje: “Že nekaj časa delam v AOP kot asistent. Trenutno delamo na projektu “raziskava tržišča”, ki pa ga potrebno podpreti še računalniško. Delo je zelo zanimivo. Zahteva celega človeka in sem zelo zadovoljen. Sodelavci so mi v veliko pomoč. Tbdi sam jim pomagam... Smo dobra ekipa in se čudovito razumemo!” Vodjo AOP, PETRA ZADELA, smo v NAŠEM GLASU predstavili konec lanskega leta, ko je prišel v DROGO. Le kakšni so “drugi” vtisi, smo ga pobarali, saj nam je nedavno tega povedal svoje videnje tekočega dela pri pretoku informacij in strateškega razvoja službe AOP. “Drugi vtisi so pravzaprav še vedno prvi, saj je preteklo premalo časa za večje spremembe, dosežke. Še vedno velja kar sem vam nanizal v novembrski številki glasila. Optimizma in kritičnosti nam ne manjka, zatorej, računamo lahko tudi na dosego optimalnih razvojnih ciljev v računalniški komunikaciji DROGE.” Takole je potekal pogovorni sprehod med zaposlenimi v našem AOP. Če ste zaposlene in njihovo delo vsaj malce pobliže spoznali, je naš namen dosežen. Sogovornikom pa lepa hvala za prijazen pogovor in nasvidenje do prihodnjič. Dragica MEKIŠ ANEKDOTA Pogovor za predstavitev zaposlenih v AOP je bil tudi šaljivo naravnan. Ko so fantje menili, da še nikoli doslej niso bili v NAŠEM GLASU, je Zlatko, takoimeno-vani RIŽO, z zvonkim smehom dejal: "Ti, Bogdan, bi bil končno v NAŠEM GLASU tudi brez tega intervjuja! V rubriki PRIŠLI - ODŠLI s poudarkom na ODŠLI..." _________________________ BORZNI K_ VLAGANJE V VREDNOSTNE V tokratni številki se bomo posvetili aktualni temi, s katero se bomo srečali vsi tisti, ki vlagamo denar v vrednostne papirje. To je Davek od dobička iz kapitala Za z letošnjim letom na novo vpeljani davek je večina med vami že slišala. Verjetno se vasje večina vsaj enkrat do sedaj že vprašala: “Ali bom moral tudi jaz, ob morebitni prodaji Droginih delnic, ki sem jih pridobil v postopku lastninjenja s certifikatom, plačati davek od dobička?” Na to vprašanje bomo odgovorili danes. Začnimo in bodimo natančni. Zakon o dohodnini pravi: 58.člen Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo: - vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu, gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oziroma delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. 58.a člen Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka 58.člena tega zakona se dobiček ali izguba, ki jo zavezanec doseže s prvo prodajo delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, ne všteva v osnovo oziroma ne zmanjšuje osnove za davek od dobička iz kapitala. 62.člen Stopnja davka od dobička iz kapitala je 30%. Tako pravi zakon. Vso stvar bom poskusil še enkrat poenostavljeno prikazati na dveh primerih: Primer A: Aleš je v postopku lastninjenja vložil svoj certifikat v podjetje Droga Portorož in v zameno zanj dobil 20 delnic. Ko bo Aleš prodal za certifikat pridobljenih 20 delnic, ne bo plačal nobenega davka!!! Primer B: Aleš ima poleg 20 Droginih delnic, ki jih je pridobil v postopku lastninjenja, v lasti tudi 100 delnic podjetja AAA, ki jih je na Borzi vrednostnih papirjev kupil po ceni 1.000 tolarjev za delnico, v skupni vrednosti 100.000 tolarjev. Zaradi porasta cen delnic podjetja AAA, se Aleš odloči, da bo prodal vseh 100 delnic. Zanje iztrži 200.000 tolarjev. Zaslužil je 100.000 tolarjev! Žal pa bo Aleš moral od tega zaslužka (kapitalski dobiček) plačati državi 30%, kar znaša 30.000 tolarjev! Naj zaključim: “Vsi tisti, ki boste morda kdaj v prihodnosti prodali svoje v procesu lastninjenja za certifikat zamenjane delnice, ne boste od ustvarjenega kapitalskega dobička plačali nobenega davka!” Miren sen Vam želim! OPOMBA: Zaradi nazornosti, sem iz Zakona o dohodnini povzel samo tiste člene, odstavke in alinee, ki se tičejo obravnavane teme. Aleš ŠKRABA BORZNI KOMENTAR Tisti, ki ste v preteklem mesecu kupili “prave” delnice, ste lepo zaslužili, žal pa je tudi z naložbami v delnice tako, kot pravi slovenski pregovor: “Enkrat teče zajec, drugič pa lisi-ca. Kar je danes odlična naložba, je lahko jutri samo še dobra, in kar danes izgleda kot slaba naložba, je lahko pojutrišnjem že odlična! Tečaji najprometnejših delnic so dosegli svoje najvišje vrednosti in vprašanje je, ali imajo še kaj rezerve za dodatno rast. Vsekakor svetujem previdnost pri morebitnih nakupih. Cena Drogine delnice se giblje nekoliko nad mejo 25.000 tolaijev. Ker se počasi bliža čas, ko bodo podjetja začela objavljati rezultate poslovanja v preteklem letu, lahko z nestrpnostjo pričakujemo nadaljnji razvoj dogodkov na Borzi. Aleš ŠKRABA SVETOVNI TRENDI SVETOVNI TRENDI V PREHRANI DOSTOPNOST IN PRESTREZANJE Ta trend vključuje sposobnost proizvajalcev in prodajalcev, da pripeljejo izdelek do potrošnika, ne glede na kraj in čas (na delovno mesto, na potovanje, na dom, k rekreaciji in športu). Vedno več ljudi se prehranjuje ob netradicionalnem času in na različnih lokacijah (ne samo doma ali v restavracijah). Temu morajo proizvajalci prilagoditi strategijo distribucije. Osredotočiti se morajo na ponudbo lahko dostopnih izdelkov in na potrošnike, ki so stalno v gibanju (potovanja). KAJ JE NA KROŽNIKU? Nova generacija izdelkov za pripavo hrane doma bo morala uskladiti željo po čimhitrejši pripravi obrokov z željo po čim-boljšem okusu jedi. Največji razvoj gre v smeri priprave enolončnic in samostojnih pakiranj (predjedi, juhe, solate, sladice...). etno kuhinj (karibska, meksikanska, azijska). Potrošnike zanimata sveže sadje in zelenjava, narašča pa tudi interes po konzervirani in zamrznjeni obliki te hrane. Saj kot taka ima prednosti zaradi načina priprave, roka trajanja in primerne cene. LOV ZA NADOMESTITEV DOMA PRIPRAVLJENE HRANE Kot smo že omenili, se vedno več ljudi prehranjuje “zunaj”. Vendar je domača jedilnica še vedno najbolj zaželjeno mesto za obedovanje. Zato je potrebno proizvesti izdelke, ki bodo lahko nadomestili doma pripravljeno hrano. Zakaj bi naročili hrano na dom? Ker imamo premalo časa za pripravo obroka, ker ne maramo kuhati, ker ne maramo pomivanja... Hočemo pa nekaj, kar zahteva malo priprave in je okusno. To velja za potrošnike, ki so preveč zaposleni, da bi kuhali, ali so preveč utrujeni, da bi šli jest ven. SADNI IN ZELENJAVNI OKUS PREVLADOVANJE SVEŽEGA Od leta 1994 je trend SVEŽE pridobil na popularnosti in ima večjo priljubljenost od trendov, kot so: manj maščob, brez maščob, brez holesterola. Ta trend vključuje pripravljene narezane in pakirane solate, pakirano sadje in zelenjavo. Počasi dozoreva tudi trg ostalega svežega, ki zajema izdelke vse od juh preko snacksov do omak. Premik na sveže sili proizvajalce tradicionalno predelane hrane v spremembe njihovih proizvodov in predvsem v spremembe načina pakiranja. Proizvod mora izgledati čimbolj sveže. Prozorna pakiranja (npr. steklo) omogočajo, da potrošnik lahko vidi vsebino izdelka. Proizvajalci morajo izkoristiti vse možnosti za dodelavo strukture, barve in pakiranja, da bo hrana izgledala čimbolj sveže. Sadje in zelenjava je eden izmed močnejših trendov zadnjega desetletja. Glavni razlog za ta porast je v prehrambeni vrednosti te hrane. Zakaj pa kupujemo sveže sadje in zelenjavo? Najpogostejši odgovori so: zaradi vsebnosti vitamina C in A (karotena, vlaknin) in zaradi preventive pred obolenji. Najbolj čislano sadje so banane, jabolka in pomaranče. Pri zelenjavi pa prednjačita korenje in brstični ohrovt. Trendi so v večji potrošnji sladkega krompirja, borovnic in tropskega sadja kot mango, papaja, pasijonka, ananas, kivi, karambola. Sadje in zelenjava so tudi sestavni del večine priljubljenih TEKMOVANJE ZA ZDRAVJU KORISTNE SESTAVINE Skrb za zdravje in dobro počutje se širi tudi na področje pravilne prehrane. Kaže se v tekmi proizvajalcev hrane na področju raziskav in razvoja novih zdravju koristnih prehrambenih sestavin. Večina potrošnikov meni, da imata hrana in prehranjevanje močan vpliv na osebno zdravje in počutje. Vedno več je izdelkov z manj ali brez maščob. Tudi zanimanje za vitamine in minerale je naraslo. (nadaljevanje na strani 9) SVETOVNI TRENDI (nadaljevanje s strani 8) Potrošniki spreminjajo svojo strategijo odnosa do zdravja, kar se kaže kot: - izogibanje holesterola, maščob, natrija... - dodajanje zdravju koristnih sestavin kot so vitamini, minerali, zelišča... Zaradi črevesne mikroflore se v hrano vključuje več mikrobioloških sestavin (Lactobacillus, Bifido bacterium), ki pomagajo pri vzpostavitvi željene mešanice bakterij v črevesju. HRANA ZA DOLOČEN NAČIN ŽIVLJENJA Nekateri potrošniki že sedaj iščejo hrano za specifične namene. Veliko potrošnikov verjame, da kar zaužijejo, vpliva na njihovo počutje. Prav tako večina meni, da so bolj produktivni, če jedo zdravo hrano. V smislu energetskih zahtev oz potreb so mnogi pripravljeni spremeniti način prehranjevanja, samo da bi zadostili potrebam organizma (za krepitev psihičnih in fizičnih zmogljivosti). Beljakovine, ogljikovi hidrati, železo, B - vitamin, kofein so tradicionalne komponente v energetsko bogatih izdelkih. Sedaj pa se oziramo po guarani, ginsengu, ginkgu biloba in holinu, ki ugodno vplivajo na boljšo psihično pripravljenost. Zelo pomembno področje je borba za ohranitev telesne teže - zato so proizvajalci prisiljeni zniževati vsebnost kalorij v izdelkih, kjer je le to mogoče. S tem zaključujem res telegrafsko predstavitev svetovnih trendov v prehrani, ki so jih predvideli strokovnjaki na osnovi dolgoletnih izkušenj in raziskav. Sicer veljajo za zahodno Evropo in ZDA, vendar tudi naše področje se ne bo moglo izogniti vsem novim trendom. Saj so tudi pri nas že vidne spremembe v delovnih in življenjskih navadah. Nekje vmes pa moramo tudi kaj pojesti. Vprašanje je le kaj, kje in koliko časa imamo na razpolago. Jadran RUSJAN ZAČIMBE ZAČIMBE - "pika na i" POSLOVNI VIDIK MEŠANIC ZAČIMB ■ REZULTATI 19% Serija člankov s področja ZAČIMB, ki jih redno pripravlja Helena Čok vam poskuša osvetliti in približati začimbe, da jih bolje spoznate, poskusite in tudi vključite v pripravo jedi doma ter s tem obogatite domače prehrambene navade. Drugi pomemben vidik popularizacije ZAČIMB pa je t.i. poslovni vidik - gre namreč za osnovno poslanstvo DROGE d.d., ki s programom ZAČIMB uresničuje del svojih poslovnih ciljev. Moj namen je spregovoriti ravno o tem poslovnem vidiku, ki nas vse najbolj povezuje v podjetju. V letu 1995 smo po daljšem obdobju “pasivnega” prodajanja mešanic začimb pričeli s sistematičnim prodajanjem na slovenskem trgu. Prodajo smo razširili tudi na hrvaški trg preko Droge Hrvat-ska. Rezultati prodaje so po dveh letih spodbudni, saj ugotavljamo, da smo izhodiščne prodajne količine iz leta 1994 v letu 1996 podvojili. (nadaljevanje na strani 10) ■MAeŠTRCj &činfa jedem Tztltifi* [MAC STR' , mešanica začimb <■'»«¥> mjeimmi zafim • l** tianiva začimb mešanica ZAČIMBE (nadaljevanje s strani 9) V okviru prodaje v Sloveniji in Hrvaški skupaj je količinski delež mešanic začimb iz programa začimb cca 15%, vrednostni delež pa cca 12%. K uspešni prodaji industrijam je izjemno pripomogel razvoj novih mešanic začimb ter mešanic začimb z aditivi (iz Nemčije), ki predstavljajo že 17 odstot- ni količinski delež v programu mešanic začimb. Novih izdelkov, ki so bili vpeljani v prodajo je bilo v letu 1995 20, v letu 1996 pa 14. Od skupno 49 mešanic začimb, kijih trenutno prodajamo, predstavljajo nove mešanice skoraj 70% vseh mešanic začimb za industrijo. Menim, daje najpomembnejši uspeh v tem, da so naši kupci, predvsem mesne industrije zadovoljni z našimi izdelki in da z redkimi izjemami vedno več kupujejo pri nas. Zaupanje smo si pridobili predvsem s poslovnim obnašanjem, ki ob zagotavljanju kakovostnih izdelkov pomeni tudi spoštovanje rokov, hitro reagiranje, nudenje strokovnih nasvetov, prijazen in korekten odnos. Smo torej zanesljiv dobavitelj. Boris BIRSA POPER - “King of Spices” Piper nigrum L. družina: poprovke (Piperaceae) Splošno o začimbi POPER je najbolj znana in splošno rabljena začimba. Najdemo jo v vsaki kuhinji in restavraciji. Njena domovina je indijska obala Mala-bar, imenovana nekdaj Malichabar -“zemlja popra” (malicha - poper; bar -zemlja). Poprovec (Piper nigrum L.) je tipična večletna tropska ovijalka, ki zraste 5 do 10 m visoko. Plodovi so sprva zeleni, nato rumeni, in ko popolnoma dozorijo, rdeči, rastejo pa podobno kot pri ribezu. Največji pridelovalci popra so: Indija, Indonezija, Malezija in Brazilja. Kot začimbo uporabljamo plodove poprovca. Ločimo črni, beli in zeleni poper. Da bi dobili črni poper, potrgajo še zelene jagode in jih nekaj dni sušijo na soncu. Posušene jagode postanejo značilno nagubane ter temno rjave ali črne. Beli poper pridobivajo iz dozorelih, zeleno rumenih jagod, ki prehajajo že v rdečo barvo. Obrane jagode naložijo v vreče in jih okrog 8 dni namakajo v tekoči vodi. Nato odstranijo razmehčano lupino, olupljene jagode pa operejo in posušijo. Zeleni poper dobijo, če na zeleno obranih plodovih s posebnimi metodami in sredstvi prekinejo encimatsko delovanje in s tem ohranijo zeleno barvo. Tako pripravljen zeleni poper lahko namočijo v slano kislo raztopino ali ga posušijo. Črni, beli in zeleni poper imajo oster, aromatičen vonj in oster, pekoč okus. Črni poper je ostrejši in bolj aromatičen od belega, zeleni poper pa učinkuje najbolj milo. Če hranimo cela zrna popra na suhem v zaprti posodi in na nižjih temperaturah, vzdrži nekaj let, ne da bi pri tem izgubil na kakovosti. Mleti poper pa dokaj hitro izgublja lahko hlapne aromatične sestavine. Poleg črnega, belega in zelenega popra se srečujemo še z “rdečini poprom”, ki pa ni v nobenem sorodu s pravim poprovcem. To so plodovi akaciji podobnega drevesa ( Schinus molle L.), doma v tropski Ameriki, ki ga kot dekorativno drevo pogosto sadijo v parkih in drevoredih. Rdeči plodovi po izgledu spominjajo na pravi poper, po okusu pa so veliko manj pekoči in aromatični od poprovih jagod. Uporaba v kuhinji Uporaba popra v kulinariki je zelo široka. S svojim okusom in vonjem naredi vsako jed zanimivo. Sodi v vsako slano jed. Cela zrna črnega popra uporabljamo za pečeno in kuhano meso vseh vrst, za kuhane ribe, za juhe, marinade in temne omake. Nepogrešljiva so v mortadeli ali milanski salami. Mleti črni poper pa je vsestranska začimba za juhe, temne omake, brodet, za mesne in zelenjavne jedi, za jetrca in vampe, za meso na žaru, divjačino, solate ter druge jedi. Njegove bakteri-cidne lastnosti s pridom uporabljajo v mesni industriji kot naravni konzervans. Beli poper je idealen za svetlo obarvane jedi, kjer bi črni poper učinkoval manj vabljivo. Dajemo ga v svetle omake, svetle zelenjavne jedi, v krompirjeve jedi, majoneze in sirove jedi. Grobo drobljena zrna črnega popra so primerna za začinjanje poprovih zrezkov in v različnih proizvodih mesne in ribje predelovalne industrije. Zeleni poper v slanici uporabljamo za garniranje in začinjanje delikatesnih mesnih jedi, posebnih vrst sirov in podobno. Uporaba popra v zdravilstvu je neznana, res pa je, da vzbuja tek. Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB ŽAFRAN Crocus sativus.L. družina: Iridaceae (Pcrunovke) druga imena: pravi žafran Samo vrsta žafrana Crocus sativus,L. se uporablja kot začimba. Ne da se ga zamenjati z drugo vrsto žafrana, ker pravi žafran je samo kultiviran in pri nas ne raste samoniklo. Cveti samo jeseni! Pri nas samoniklo rastejo C.variegatus, C. neapoletanus, C. Žafran biflorus in C. albiflorus. Vse te vrste žafrana cvetijo spomladi od februarja do aprila. Pri nas jeseni cveti jesenski podlesek, katerega nikar ne za-menjujmo z žafranom! Podlesek (Colchicium L.) je liljevka iz družine Liliaceae, katerega semena nabirajo v začetku poletja (naslednje leto po cvetenju) za izdelavo zdravil. Semena vsebujejo zelo strupen alkaloid kolhicin. Cela rastlina je zelo strupena, zato je treba biti oprezen! Helena ČOK Jesenski podlesek SINDIKALNI SVET DELAVCEV PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO Na zadnjo sejo Sveta sindikatov DROGE je bila vljudno vabljena tudi gospa Jožefa Miše, dolgoletna članica sveta sindikatov, ki je zaradi zdravstvenih razlogov bila v lanskem letu upokojena in tako prenehala z aktivno zaposlitvijo v DROGI. “Lepo, da ste prišli...”, so ji dejali. “Saj, saj... pomislila sem najprej, da so tudi v DROGI zaželjeni sindikalisti brez glasu...", se je pošalila gospa Jožefa, ki je upokojena zaradi zdravstvenih težav z glasilkami. No, pa ni bilo tako. Člani sveta sindikatov so jo povabili, da ji s skromnim darilcem izrazijo hvaležnost za dolga leta požrtvovalnega dela v sindikatu. Tudi v vašem imenu, spoštovani bralci, smo ji zaželeli zdravja in veselja v prihodnje. Dragica MEKIŠ Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti Svet delavcev je 12.12.1996 upravi posredoval 25 pripomb na Osnutek pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti. Skladno s sklepom 8. seje Sveta delavcev sem se 16.01.1997 srečala na posvetu s predstavniki uprave. Na tem srečanju smo obravnavali vsako pripombo in se dogovarjali do uskladitve. Nekatere pripombe niso bile sprejete, ker je sestavljalec pravilnika zaradi preglednosti uporabil enak vrstni red, kot je v Zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Mislim, daje usklajeni pravilnik dober, kar pa bo pokazalo šele njegovo izvajanje v praksi. Prihodnja seja Sveta delavcev bo predvidoma konec februarja. Ker bomo na tej seji obranavali tudi plan dela Sveta delavcev, pričakujem vaše predloge. Zdenka HRIBAR MARKETINŠKI KOTIČEK PREDSTAVLJAMO S maximarket Nekateri manj znani načini DROGINE predstavitve: Rotopano na vhodu v garažo Maksimarketa v Ljubljani z logotipom DROGE PORTOROŽ; v krajših časovnih obdobjih se napis DROGA PORTOROŽ menja z napisoma 1001 CVET in Barcaffe. Jin/onijii Juhi ih ukuuiv DROGA Barcaffe za lepši dan, Maestro, simfonija dobrih okusov in Argo, slast na kvadrat-vse to najdemo na fasadi garažne hiše v Miklošičevi ulici v Ljubljani; del tega zasledimo tudi v Vošnjakovi ulici. MARKETINŠKI KOTIČEK Razstavno prodajne kartone napolnjene s čaji 1001 CVET srečamo tudi drugod po Sloveniji. Kartona na posnetku se nahajata v poslovalnici Mercator-Degro v Portorožu ob avtobusni postaji. Razstavljena bosta, verjetno, do konca smučarske sezone. Majda VLAČIČ ZANIMIVOSTI LJUDSKA MODROST O VREMENU Februar - svečan Cerkveni praznik svečnica (2. februarja) je zaznamoval precej vremenskih pregovorov, ki napovedujejo letino in vreme po februarjevem “obnašanju”. Ta mesec je ljudstvo krstilo prav po svečnici. V drugih virih najdemo tudi ime sečan, ker naj bi ljudje v tem času zaradi višjih temperatur pogosteje sekali gozdno drevje. Te kratkotrajne otoplitve, ki včasih zmedejo kakšno bilko, da neučakano, brezglavo ozeleni, so prav tako del svečanovih vremenskih modrosti. Poglejmo si jih nekaj. ♦ Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena. ♦ Če na svečnico sneži, se že pomlad glasi. ♦ Če o svečnici letajo mušice, nosimo še dolgo rokavice. ♦ Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu (marcu) spet rada na peč pribeži. ♦ Kar svečana ozeleni, se rado posuši. ♦ Kakor na Petrovo (22. februar) vreme kane, tako še ves mesec ostane. ♦ Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta. Sonja POŽAR Astrometeorolog iz 17. stoletja - lesorez $n ovftm bfetbldn mrt «ftinO«i vno DOBRO JE PONOVNO NEKAJ O HRANILNI VREDNOSTI ŽIVIL -TOKRAT O MAŠČOBAH O hranilni vrednosti živil sem v NAŠEM GLASU že pisala. Predstavila sem tri glavne skupine hranil, maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine. Tabele hranilnih vrednosti živil pa posvečajo posebno pozornost deležu nenasičenih in nasičenih maščob ter holesterola. Zakaj? Tabele o hranilni vrednosti so namenjene uporabnikom, ki želijo iz različnih razlogov nadzorovati svojo dnevno prehrano. Uporabniki, kijih zanimajo predvsem kalorije, bodo iz tabel razbrali samo količino maščob, za tiste pa, ki jih zanima problem holesterola, bodo dobrodošli tudi podatki o vrsti maščob v živilu. Ne samo količina maščob in holesterola v dnevni prehrani, temveč tudi vrsta in nasičenost posameznih maščob namreč vplivata na vsebnost celokupnega holesterola v krvi. Kakšen je pomen izrazov nasičene in nenasičene maščobe? Nasičene maščobe gradijo maščobne kisline, katerih ogljikovi atomi so med seboj povezani samo z enojnimi vezmi. V nenasičenih maščobah pa so tudi dvojne vezi. Če je le ena dvojna vez, govorimo o mononenasičenih, če jih je več pa o poline-nasičenih maščobah. Pustimo kemijo v laboratorijih in recimo poenostavljeno, da so nasičene maščobe maščobe v trdni obliki (svinjska mast, loj, nekatere margarine, rastlinska mast), teh naj bi bilo v prehrani čim manj; veliko bolj primerne so nenasičene maščobe, to so tekoča olja (semenska olja). Še primernejši vir maščob v vsakodnevni prehrani pa so olja, ki so “vgrajena” v živila (npr. maščobe raznih zelenjav, žit, plodov ipd.). In kaj pravijo tabele priporočenih vrednosti ameriškega zakonodajnega organa za prehrano FDA: do 30% energije iz hrane naj bi izviralo iz maščob, od tega naj bi do 10% energije izviralo iz nasičenih maščob. Oglejmo si tabelo: hranilna komponenta maščobe nasičene maščobe holesterol dnevna priporočena dnevna priporočena vrednost pri vrednost pri 2000 kcal dieti 2500 kcal dieti manj kot 65 g manj kot 20 g manj kot 300 mg manj kot 81 g manj kot 25 g manj kot 300 mg Pomembno pa je, da starši ne omejujejo otrokove prehrane v količini maščob, kajti maščobe so v otroški dobi pomembne za pravilno rast in razvoj. Zato na izdelke otroške hrane ni dovoljeno zapisati hranilne vrednosti maščob. Maščobe in žarkost Iz gornjih podatkov je razvidno, da moramo v prehrani dajati prednost nenasičenim maščobam. Za proizvajalce pa ravno ta vrsta maščob predstavlja največ problemov pri zagotavljanju kakovostnih živil, ker so ravno nenasičene maščobe najbolj podvržene žarkosti. Na dvojne vezi v molekulah se namreč veže kisik iz zraka, ob ugodnih pogojih nastajajo nove spojine, ki so neprijetnega vonja in okusa. Proces zaviramo z vakuumskim pakiranjem živil ali s pakiranjem v nekisikovo atmosfero ter tudi z zamrzovanjem. X A \ r' ^ Dietna prehrana, ki vsebuje malo nasičenih maščob in holesterola, zmanjšuje možnost razvoja bolezni srca in ožilja. Z oznakami na izdelkih, kot so “brez nasičenih maščob”, “brez holesterola”, marsikaterega potrošnika spodbudimo k nakupu določenega izdelka. Obratno pa se kot potrošniki ne smemo pustiti zavajati: npr. semensko olje, na katerem je napis “brez holesterola”, ne vsebuje nič manj holesterola od semenskega olja brez tega napisa. Maščobe v DROGINIH proizvodih Med številnimi Droginimi proizvodi so nekateri, ki predstavljajo primeren vir maščob v dnevni prehrani: predvsem žitni izdelki ter plodovi kot arašidi, kokos, mak. Delež skupnih maščob je lahko seveda zelo različen, od nekaj procentov v žitaricah, do več kot polovice v arašidih in kokosu. Bolj podrobno si oglejmo le razmerja nenasičenih in nasičenih maščob v teh živilih: maščobe v rižu: 83% nenasičenih in 17% nasičenih, maščobe v koruzi: 90% nenasičenih in 10% nasičenih, maščobe v pšenici 75% nenasičenih in 25% nasičenih, maščobe v kokosu: 10 % nenasičenih in 90% nasičenih, maščobe v arašidih: 80% nenasičenih in 20% nasičenih. Za večkomponentne izdelke, kot so izdelki npr. mesnih konzerv, so podatki težje dostopni. Nataša GLADOVIČ KNJIŽNE NOVOSTI Pravo. Register predpisov. SLOVENSKI pravni register - 97, 6.izdaja, Ljubljana, Bonex, 1997 Šesta izdaja registra vsebuje vse predpise, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in je ažuriran s 1. januarjem 1997. Od zveznih predpisov, prevzetih ob osamosvojitvi RS, so v registru navedeni le tisti, ki so objavljeni in so začeli veljati pred 25. junijem 1991. Pri predpisih, ki so bili sprejeti po 25. juniju 1991 je navedeno, kdaj so začeli veljati in kateri prepisi so z njihovo uveljavitvijo prenehali veljati. Kot priloga k SPR - 97 je objavljen tudi PREGLED SODNE PRAKSE. Živila. Hranilna vrednost. STANDARDNE Euro tablice kemijskog sastava namirnica = Standard Euro-food composition tables (Uredil Ignac Kulier), Zagreb, Hrvatski farmer, 1996 Prehrambene tablice so razširjena in dopolnjena izdaja leta 1990 objavljenih prevedenih fotokopij z naslovom Prehrambene tablice - švedske. Tablice so kombinacija švedskih, nemških, ameriških in britanskih tabel, ki se medsebojno dopolnjujejo. Tudi mednarodna organizacija FAO uporablja iste metode pri obdelavi podatkov v svojih publikacijah. V knjigi so živila razdeljena v skupine in podskupine po sorodnosti in so vzporedno prikazana na isti strani, tako da se lahko primerjajo razlike med njimi. Glavni viri podatkov so navedeni na vsaki strani posebej, številni drugi pa so specificirani na koncu. Tabele so večjezične in in prikazujejo rezultate kemijskih analiz, preračunane na 100 gramov živila. Vsi navedeni analitični podatki se nanašajo na poprečne vrednosti (srednja vrednost na osnovi večjega števila vzorcev). Energetska vrednost živil je prikazana v kilokalorijah in v kilojoulih. Vodenje in organizacija poslovanja. MULLER, Claus: EMPLOYEESHIP: usmeritev energije vseh proti zmagam, Hillerud, Denmark: Ptuj, TMI Slovenija, Hors d.o.o., 1995 Knjiga pomaga ljudem in organizacijam razviti posebno osebno zavzetost za uspešnost podjetja in ilustrira, kaj tvori dobrega zaposlenega in kako je moč energijo vseh zaposlenih mobilizirati v zagotovitev obstoja in rasti podjetja. Employeeship zagotavlja inspiracijo in metode vsakomur, da pokaže odgovornost, lojalnost in iniciativo in daje specifične predloge o politikah in sistemih, kijih mora privzeti in izvajati podjetje z namenom, da bi vsak njegov delavec dal vse od sebe. Računovodstvo. Letna bilanca. Zaključni račun. Zakoni. ZAKLJUČNI račun z analizo. Ljubljana, Primath, 1997 (avtor analize Rajko Zadravec) Knjiga podaja znanje, potrebno za razumevanje temeljnih računovodskih izkazov, ter z analizo poslovanja skuša oblikovati konkretne sklepe, potrebne v praksi za oblikovanje poslovne politike. Ker so podjetja tik pred izdelavo zaključnih računov in se priprav-lajo plani za leto 1997, nudi vsebina knjige informacijsko podlago za uspešnejše poslovanje vodstvu podjetja in analitikom. Analiza knjigovodskih podatkov je izdelana skladno z veljavno zakonodajo, in sicer z Zakonom o gospodarskih družbah, z Zakonom o davku od dobička pravih oseb in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Proizvodnja živil. FOOD product development: Opracowywanie nowych produktovv zywnosciowych, Poznan, Wydawnictwo Academii Rolniczej w Pozaniu, 1995 Zbirka referatov obsega prispevke s področja ekonomije in marke- tinga v povezavi z razvojem novih izdelkov. S celovitim marketinškim pristopom opredeljujemo razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov in storitev, s tem pa zadovoljujemo kupce oziroma potrošnike in ustvarjamo ustrezen dobiček za nadaljnji razvoj. Predavatelji predstavijo v svojih referatih smernice razvoja, razvoj novih proizvodov v okviru razvojnih možnosti podjetij, uvajanje novih proizvodov vključno z marketinškimi raziskavami, strategijo cen, z nekaterimi aspekti distribucije živilskih izdelkov in opisom metod in “orodij” promocije živilskih izdelkov. V poglavju prispevkov oblikovanje kakovosti razvoja novih živilskih izdelkov so obdelane teme: trajnost proizvoda, mikrobiološka načela, senzorične lastnosti, pakiranje in embalaža. Zanimivi so tudi referati s področja dodatkov (aditivov) in nove tehnologije - mikrokapsuliranje, membranska separacija, miofibrile. V zadnjem delu pa se vsebine referatov nanašajo na uvajanje novih izdelkov na trg (žitarice, corn flakes s sadjem) in na izkušnje razvojnih del na primeru kave z zmanjšano vsebnostjo dražilnih substanc. Železo in jeklo. Standardi. Jocič, Boris: Jeklo in železove litine: Steels and cast irons. l.izd., Ljubljana, Slovenske železarne, 1996 (Slovenska jekla - Slovenian steels; 2) V knjigi je opisanih precej več jekel in litin s pripadajočimi informacijami, kot pa jih izdeluje Slovenija. Informacije naj bi pomagale pri doseganju združljivosti s trgom EU, razvoju in vključevanju novih vrst jekel in litin v proizvodne programe in naj bi omogočale pravilno izbiro glede na zahteve in namen uporabe. Sodobni evropski standardi so prvi pogoj racionalizacije tako v proizvodnji kot predelavi, so bogat in najcenejši vir znanja. Omogočajo ustrezen prenos znanja ter s tem vzpodbujajo razvoj. S pomočjo knjige si olajšamo prehod na nove standarde in oznake železovih zlitin, ker je omogočena primerjava s sedaj že bivšim označevanjem pri nas in v državah EU, s standardi Rusije, Amerike in Japonske ter seveda z mednarodnimi standardi. Priročnik. Slovenščina. Pravopis. CEDILNIK, Danica: CIKCAK po pravopisu : za boljšo slovenščino na delovnem mestu, Žalec, Sledi, 1995 Priročnik je namenjen najširšemu krogu pišočih ljudi in je nastal kot odgovor na jezikovna vprašanja tajnic najraznovrstnejših podjetij, ustanov, zavodov iz vse Slovenije. Prilagojen je jezikovnim potrebam zaposlenih v gospodarstvu, zavodih, upravah... Avtorica preko dopisivanja dveh tajnic opozarja na napake, svetuje boljše izražanje in pojasnjuje dvomljive primere v pisavi, izreki in rabi najpogostejših in splošno rabljenih besed v slovenskem jeziku. Izogiba se težavnejšim definicijam, uporablja pa strokovne izraze, ki jih spoznamo že v osnovni šoli kot so skladnja, prirednost, podred-nost, oblikoslovje, jezokovna zvrstnost itd. ZIDAR, Tatjana: RETORIKA: moč besed in argumentov, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1996 Umetnost prepričevanja in sporazumevanja tudi z najbolj “neznosnimi” poslovnimi partneiji spada k sposobnostim, ki so za uspeh v družbi danes odločilnega pomena, tako v zasebnem kot v poklicnem življenju. Zanesljiv nastop je tako kot spretnost argumentiranja v pisarni posebnega pomena. Knjiga nas pouči, kako svoje predloge, zamisli in sklepe povedati prepričljivo, razumljivo, brez miselne zmedenosti, kako pripraviti učinkovito zgradbo govora, pravilno oblikovati misli in stavke. Pot do uspešnega nastopa ni lahka, je pa mogoča - imenuje se retorika. Alenka KUBIK ZDRAVJE - SKUPNO BOGASTVO KRVODAJALSTVO V DROGI Človek je socialno bitje, ki neprestano lebdi v vrtincu iskanj življenjskih smislov. Pripadati veliki družini krvodajalcev, biti eden od hraniteljev življenja je humano in plemenito. Novembra 1996 smo bralcem NAŠEGA GLASU obljubili, da bomo pisali tudi o KRVODAJALSTVU V DROGI, in tokrat obljubo izpolnjujemo. V Sloveniji krvodajalstvo organizira RDEČI KRIŽ SLOVENIJE že od 1953 dalje, krvodajalstvo v DROGI pa poteka bolj ali manj intenzivno tri desetletja. Krvodajalstvo v DROGI Portorož ima bogato tradicijo. Odkar je DROGA, je tudi krvodajalstvo, ki ves čas poteka brez težav. Pri besedicah “brez težav” pa je treba nekoliko postati. Oditi na transfuzijsko postajo - torej v bolnico - in darovati kri, je sicer plemenita odločitev posameznika, vendar pomeni tudi njegovo odsotnost z delovnega mesta. Oddelek za transfuzijo krvi Splošna bolnišnica Izola $ KRVODAJALSKA IZKAZNICA Rdeči križ Slovenije Delo pa mora nemoteno potekati, tega se moramo vsi zavedati. Ob tej priložnosti izrekamo priznanje mnogim vodjem izmen in vodjem proizvodnje, ki so imeli in še imajo posluh za krvodajalske akcije in organizirajo delo tako, da ni zastojev. Na tak način izražajo tudi naklonjenost tistim, ki odhajajo darovat kri. Med nami ni brezbrižnosti, kadar izolska bolnišnica nujno prosi za nenadomestljivo tekočino. Slednje velja, kar je posebej razveseljivo, tudi za naše mlajše sodelavce. Pred dnevi je v kadrovsko službo telefonirala tajnica DROGE, in želela zvedeti, kje delajo določeni delavci, češ da jih iz izolske bolnišnice nujno kličejo zaradi potreb po krvi. Iz njenega glasu je zvenelo spoštovanje do naših krvodajalcev. Naši sodelavci so se odzvali v lepem številu in odšli na oddelek za transfuzijo v Izolo. Predstavljamo vam sodelavce, ki s svojo humanostjo rešujejo človeška življenja. Presenečeni boste, koliko jih je in tudi kdo so, saj če niso ravno vaši bližnji sodelavci, zanje še ne veste. Krvodajalci so namreč tihi, skromni darovalci življenja, in kot se nobena plemenitost ne obeša na veliki zvon, se tudi ta ne. ŠE POSEBNO OPRAVIČILO: Vsem sodelavcem-krvodajalcem, ki niso na tem seznamu, se vljudno, opravičujemo. Na seznamu so namreč le tisti krvodajalci, ki so darovali kri v letu 1996. Opravičilo torej velja vsem krvodajalcem, ki iz kakršnegakoli razloga v lanskem letu niso darovali krvi. ALTIN KARMEN - ZAČIMBA, je kri darovala 2 krat. BARBORIČ DANICA - ZAČIMBA, je kri darovala 6 krat BATIČ LEOPOLD - ZAČIMBA, je kri daroval 6 krat BATISTA JOŠKO - LOGISTIKA, je kri daroval 7 krat BERNETIČ JOŽICA - ZAČIMBA, je kri darovala 10 krat BLAŠKO MARJAN - LOGISTIKA, je kri daroval 7 krat BONIN SILVANA - ZAČIMBA, je kri darovala 5 krat CERKVENIK IRENA - FINANCE, je kri darovala 10 krat CICELISTJEPAN- LOGISTIKA, je kri daroval 1 krat ČINKL LJUBICA - ZAČIMBA, je kri darovala 11 krat ČURIČ PETER - ZAČIMBA, je kri daroval 39 krat DEBERNARDI NATAŠA - ZAČIMBA, je kri darovala 2 krat FONDA DARJA - ZAČIMBA, je kri darovala 13 krat FONDA FRANKO - ZAČIMBA, je kri daroval 5 krat GEIONDINA - ZAČIMBA, je kri darovala 7 krat (nadaljevanje na strani 17) ZDRAVJE - SLUPNO BOGASTVO PAVLOVIČ IVAN - ZAČIMBA, je kri daroval 14 krat PEČNIK MARUŠA - POSL. INF., je kri darovala 9 krat RADOVAC VESNA - ZAČIMBA, je kri darovala 23 krat REJA LORELEJ - SOLINE, je kri darovala 20 krat RUZZIER BERTO - SOLINE, je kri daroval 33 krat SUBAN SILVA - ZAČIMBA, je kri darovala 11 krat ŠPEH MILAN - SOLINE, je kri daroval 21 krat ŠTEBUAJ MAGDA - FINANCE, je kri darovala 11 krat ŠTURM TONČKA - SOLINE, je kri darovala 4 krat UJHAZI ŽELJKO - ARGO, je kri daroval 21 krat UKOVIČ MARČELA - ZAČIMBA, je kri darovala 24 krat VINCEU SLAVKA - ZAČIMBA, je kri darovala 18 krat VOGRIČ SEVERINA - ARGO, je kri darovala 15 krat VUK MARIJA - ZAČIMBA, je kri darovala 11 krat ZELIČ ERŽIKA - FINANCE, je kri darovala 6 krat ZETTO NADA - TRŽENJE, je kri darovala 13 krat ZIMERMAN FRANKO - SOLINE, je kri daroval 6 krat ZIMERMAN ROZANA - ZAČIMBA, je kri darovala 17 krat ZUDIČ NEVIA - ZAČIMBA, je kri darovala 10 krat Priznati morate, da je naš seznam zelo pester. Razveseljivo je, da so med našimi krvodajalci tudi mladi ljudje in ravno njim še posebna zahvala, ker so se odločili postati pripadniki velike družine hraniteljev življenja. O naših krvodajalcih iz Zlatega polja in Gosada pa naslednjič. Dragica MEKJŠ KRVODAJALSKA AKCIJA Vabimo vas na odvzem krvi, ki bo organiziran posebej za zaposlene v DROGI 6. marca 1997 in 13. marca 1997 ODDELEK ZA TRANSFUZIJO - BOLNIŠNICA IZOLA URNIK: od 7. do 15. ure /// od 15. do 18,30. ure Odvzem krvi od 15. do 18,30. ure je namenjen posebej za zaposlene v DROGI Portorož. Vsi, ki se boste odločili za to humano dejanje, se prijavite pri gospe Jadranki Magazin, Adrijani Butuči, Patriciji Čendak ali Ingrid Špende. (nadaljevanje s strani 16) GEIRIKARDO - SOLINE, je kri daroval 10 krat GORELA KLAVDIJ- ZAČIMBA, je kri daroval 10 krat GORELA MARIJA - ZAČIMBA, je kri darovala 12 krat GORELA MARINELA - ZAČIMBA, je kri darovala 9 krat GORELA MARJAN- LOGISTIKA, je kri daroval 7 krat GRAVISIANICA - SOLINE, je kri darovala 5 krat GRŽEU STJEPAN - ARGO, je kri daroval 28 krat JAKAC MARIJA - ZAČIMBA, je kri darovala 11 krat KLJUN EMILIJA - ZAČIMBA, je kri darovala 31 krat KOBAL NADA - ZAČIMBA, je kri darovala 20 krat KOUEVINA PATRICIJA - POSLOV.INF., je kri darovala 8 krat KONČAN VALENTIN- SOLINE, je kri daroval 4 krat KOŠIR INGRID - ZAČIMBA, je kri darovala 9 krat KRT MIRKO - ARGO, je kri daroval 49 krat KUBIKALENKA - KADROV. SL., je kri darovala 9 krat LAH SANDRA - ZAČIMBA, je kri darovala 4 krat LAZIČ MATEJA - ZAČIMBA, je kri darovala 7 krat LIPOVŠEK ROBERT- TRŽENJE, je kri daroval 55 krat LUŽNIK IZTOK - ZAČIMBA, je kri daroval 21 krat MAGAZIN JADRANKA - TRŽENJE, je kri darovala 6 krat MAKORIČ SONJA - ZAČIMBA, je kri darovala 12 krat NOVAK IVAN-JANKO - KADROV. SL., je kri daroval 102 krat NUSDORFER BORIS - ZAČIMBA, je kri daroval 1 krat DROGA SKI OPEN SMUČANJE NA SORIŠKI PLANINI Po pozni objavi na oglasnih deskah, ki so vse Drogovce vabile na DROGA SKI OPEN 97, smo se prvo februarsko soboto v velikem številu zbrali vsi smuke in tekmovanja željni na Soriški planini. Ženske: 1. mesto - Barbara Kerševan 2. mesto - Barbara Mišigoj 3. mesto - Urška Preložnik V ženski konkurenci je bilo uvrščenih deset tekmovalk. Moški: 1. mesto - Franc Košir 2. mesto - Borut Planinšek 3. mesto - Andrej Falež V moški konkurenci je končalo tekmo štiriindvajset tekmovalcev. Zbirališče žejnih, lačnih in prezeblih Vremenska napoved je bila obetavna, ampak za Soriško planino ni veljala. Največji optimisti, kot se je kasneje izkazalo, so modrovali, da se bo nizka oblačnost zdaj zdaj razkadila in da nas bo kmalu grelo toplo sonce. Ampak vetrovi nam očitno niso bili naklonjeni in ves dan smo preživeli skoraj brez sonca, prikazalo se je le zadnje pol ure pred odhodom. Tekmovanje je potekalo na precej poledeneli progi, ki jo je mestoma pokrivala megla. Kljub temu pa smo večinoma vsi bolj ali manj hitro prevozili zakoličeno progo in zapisani so ostali naslednji rezultati: Zmagi naproti (nadaljevanje na strani 19) DROGA SKI OPEN (nadaljevanje s strani 18) Prepričana sem, da je smučanje na Soriški planini vsem udeležencem ostalo v lepem spominu, tudi ali predvsem po zaslugi Dragana, in upam, da bo naš sponzor pripravljen tudi v prihodnje podpirati takšne vesele dogodke. Damjana POBERAJ NAŠ GLAS -PISANJE ZA BRANJE! Za zmagovalca v moški konkurenci bi lahko rekh, da je prišel, smučal in zmagal, pa niti na podelitev ni utegnil priti (za ta prijetnejši del je zadolžil Lili). Vseh šest najboljših je za nagrado prejelo različne pokale in šampanjec, ki je potem v pokalih krožil od ust do ust, ostali uvrščeni do desetega mesta pa so dobili lističe s svojimi rezultati. Po uradni objavi rezutatov in razdelitvi nagrad so glavni nagrajenci zaplesali otvoritveni ples in zabava se je pričela. Najboljši i> moški konkurenci - namesto zmagovalca je nagrado prevzela Lili Nasmejane zmagovalke POSLOVIMO KOM SPOROČILA Z NEUGO Neugodno vest je treba sporočiti tako, da bo kar najbolj sprejemljiva za prejemnika - in preprečiti, da bi prejemnik nezadovoljstvo ali razočaranje zaradi neželene vesti prenesel na piščevo organizacijo. Večino neugodnih sporočil zasnuje pisec indirektno in jih zgradi iz štirih temeljnih sestavin: • blažilec - pomaga prejemniku, da sporočilo lažje sprejme, • dejstva - utemeljujejo neugodno vsebino, • temeljno sporočilo-oblikovano jedrnato in diplomatsko, • uslužen, prijazen in pozitiven konec. BLAŽILEC naj bo nevtralen, primeren, naj ne zavaja, naj bo samozavesten in jedrnat. Vsakdo raje pogoltne grenko zdravilo v sladki prevleki, zato naj se pisec izogiba uporabi trdih nikalnic. Pisec noče biti pameten in učiti bralca, da je ta že ves čas vedel, kaj ga lahko doleti. Značilni blažilci: • Pisec išče dejstvo, o katerem se bo bralec strinjal z njim: ”Oba veva, kako težko je danes shajati na tem področju...” • Pisec pokaže bralcu, kako ceni nekaj, kar je le-ta storil: “Najprej bi se Vam rad zahvalil, da ste takoj poslali dokumentacijo...” • Pisec zagotovi bralcu, da je njegova stran skrbno analizirala in pretehtala zadevo - ter nekaj tudi konkretno ukrenila: “Zadnja dva tedna smo izdelek te vrste začeli posebej preskušati, da bi ugotovili od kod ponovne težave...” • Pohvala: pisec poišče prejemnikovo naravnanost ali dejanje, ki zasluži priznanje ali pohvalo. • Dodatna prodaja: ob zadevi (izdelku, storitvi) pisec navede nekaj ugodnih sporočil o sorodni zadevi, s katero bi piščeva organizacija lahko postregla prejemnikovi. • Razumevanje: prejemnik vedno ceni, če mu pisec neugodnega sporočila da vedeti, da razume njegovo težavo ter mu je pripraljen tudi pomagati. UTEMELJITEV dokazuje, da je za bralca sicer neugodna odločitev racionalna in poštena. Prejemniku naj nakaže, kakšne koristi si lahko obeta od sicer neugodnega sporočila - npr. dolgoročno. Seveda je narobe, če pisec odgovornost za neugodno odločitev prevali na lastno organizacijo. Tudi pretirano opravičevanje ni vmesno, saj se tako iz majhnega spodrsljaja naredi slona. Tudi neposredni govor se ne obnese najbolje - namesto “naprava ne prenese tresljajev...” je prikupnejše “naprava deluje mnogo bolje, če jo obvarujemo pred tresljaji...”. Navajanje preštevilnih podrobnosti rado poslabša razpoloženje bralca, ki ga je že tako načelo neugodno sporočilo. Neugodna vest sama manj zbode, če je preveč ne poudarjamo in ne uporabljamo negativnih besed. Pomaga tudi spodbuden konec, v katerem pisec predlaga, kaj naj prejemnik stori, podpira dobro ime organizacije in se ozira v prihodnost. NEUGODNA SPOROČILA O NAROČILIH Uvodni del => Zapišemo, da cenimo naročilo, da smo veseli novega odjemalca. => Izogibamo se negativnih besed (ne bomo, ne moremo...); tudi besede o velikem veselju ob naročilu so odveč. => Uporabimo primerna priporočila, reference, ki utrjujejo prepričanje kupca, da se je odločil prav (razen za naročila, ki jih ne moremo izpolniti). Razlogi in utemeljitev => Poudarimo, kaj naša firma počne, in ne, česa ne počne-katere so njene prednosti in ne slabosti. => Izogibamo se opravičil, obžalovanja, kesanja - lotimo se zadeve. => Nepopolna naročila odjemalca: - razložimo, kje je težava: - poudarimo, da bi radi dobavili natančno tisto, kar želi odjemalec; - navedemo podrobne informacije (gramatura, vrste izdelkov, okusi), da odjemalec lažje dopolni naročilo; - izogibamo se neugodnim osebnim sporočilom: “Prezrli ste...”, “Niste dobro razmeli...”. Zakasnele dobave: - navedemo nove dobavne roke; ne zapišemo “nimamo”, “zmanjkalo”, - pojasnimo, zakaj izdelka ne moremo takoj dobaviti, npr. zaradi velikega povpraševanja, utrdimo odjemalca v prepričanju, da se je prav odločil; - dodamo nekaj referenc in ugodnosti (zastonj dobava, brezplačni nasveti, priročniki, dodatna jamstva, bližnje zaloge itd.); - ponudimo dodatno prospektno in kataloško gradivo, če ga odjemalec le želi. Nadomestno blago: - podrobno razložimo, kakšne lastnosti ima in kakšne koristi prinaša nadomestni izdelek, preden ga ponudimo namesto naročenega; POSLOVNO KOMUNICIRANJE - če le moremo, ne pišemo o nadomestku, ki lahko pomeni manjvreden izdelek, temveč o opciji, novem modelu, bolj iskani varianti ipd.; - navedemo dovolj dodatnih koristi, da opravičimo nekoliko višjo ceno. Če naročila ne moremo sprejeti: - navedemo prodajalce ali celo druge proizvajalce, kjer se odjemalec lahko oskrbi z želenim izdelkom ali storitvijo - in jih pohvalimo: “Popolnoma jim zaupamo... ”, “Imamo dobre izkušnje... ” ipd.; - poudarimo koristi, ki si jih odjemalec lahko obeta, če uporabi enega izmed virov, ki jih priporočamo. Če naročilo ni skladno: - podrobno razložimo odstopanja, pou- darimo željo, da odjemalec dobi, kar želi; - če želimo večjo količino ali pred plačilo, pojasnimo zakaj. => Nikar se ne skrivajmo za predpisi organizacije - saj jo zastopamo, dokazujemo, daje prava in da ima prav. Osrednji del => Neugodno sporočilo zapišemo kar se da pozitivno. => Neprijetno sporočilo naj bo jasno, vendar je lepo, če ga lahko povemo neposredno. => Ne pozabimo poudariti prednosti, ki jih odjemalcu vendarle prinaša naša odločitev (morda dolgoročno, morda zaradi večje varnosti..). Konec => Spomnimo bralca, da smo ustregli njegovim željam (vsaj nekaterim)-če le moremo. => Preprosto in jasno razložimo, kaj predlagamo, naj stori. => Uporabimo reference, priporočila, dodatne informacije - da rešimo zaradi zamud, nejasnih in nesprejemljivih naročil ogrožen posel. => Bralcu kar se da poenostavimo predlagane ukrepe in dejavnosti. => Iz pisanja naj zveni, da imamo zadeve trdno v rokah in da bomo tudi v bodoče osebno skrbeli za odje-malčeva naročila. Povzeto po knjigi Poslovno komuniciranje (Možina, Tavčar, Kneževič) Alenka KOLARIČ POTOPIS NAMASTE, D1D1 - POZDRAVLJENA, SESTRICA! vidljivi. Zato smo se dnevno vedno manj vzpenjali in štiri dni preživeli v Bragi, vasi blizu alpinistom znanega pokrajinskega središča Manang. Tone se je v Brago zaljubil pred 26 leti, ko je bil prvič v Nepalu, mi pa v tistih dneh: izkazalo se je, da je lastnik “lodža” (hotela v stilu naših planinskih koč) vnuk ljudi, pri katerih je Tone takrat prenočil, zato nas je vzel za svoje in nam razkril tudi marsikateri običaj domačinov. On nam je tudi pojasnil, zakaj živi tam toliko ptic ujed vseh velikosti in barv (pri nas pa so redke in ogrožene): oni kot verni budisti ne ubijajo živali, sploh pa ptic, poleg tega pa umrlih ljudi ne pokopljejo, ampak jih na skrivnih mestih razkosajo in nastavijo živalim; v Bragi je za to pristojen on osebno. Tu smo tudi imeli privilegij, ki je običajno za študente nepredstavljiv: (nadaljevanje na strani 22) (nadaljevanje iz prejšnje številke) kih yišinah zrak precej redkejši> popot. Najvišja točka naše poti je bil 5416 m nikom preti višinska bolezen, katere visok prelaz Thorung La. Ker je v ta- znaki in jakost so popolnoma nepred- Kuhanje DROGINIH juhic je zelo primeren način ogrevanja sohe POTOPIS Braf-a, srečna, draga vas domača; na vrhu dominira opuščen budistični samostan, ravne strehe hiš pa služijo tudi za sušenje jesenskih pridelkov (nadaljevanje s strani 21) profesor nam je vsako jutro skuhal kavo (BARCAFFE seveda) in nam jo za budnico prinesel v posteljo. V hladnih višavah smo se greli tudi s čaji DROGA PORTOROŽ, saj smo bili že siti domačega “pravega čaja”: kljub poživilnemu delovanju slednjega pa kamilic nismo potrebovali, saj smo -verjeli ali ne - zaspali kot ubiti najkasneje ob devetih. Barbara pa se je zvito “zagrebla” za kuhanje ARGO juhic, saj je kuhanje dodobra segrelo njeno sobo, kjer bi bila sicer temperatura enaka zunanjemu mrazu. Te in druge Drogine dobrote (ragu, pašteta, arašidi...) so tudi verjetno pripomogli, da smo brez višinske bolezni prav elegantno opravi- li s prelazom in preostalim delom naše poti kljub peščenim viharjem v dolini reke Kali Gandaki in neštetim stopnicam na zadnjih spustih. Tudi občasne prebavne motnje nam niso mogle do živega. Naš namig za DROGO: zlahka bi odprli podružnico v Bragi, kjer so pobočja večinoma obrasla s prvovrstnim šipkom z velikimi sočnimi plodovi, saj poznam 17 mladih zagnancev, ki bi se kljub nizkim plačam v Nepalu javili za poslovodjo. Po hribovski avanturi smo obiskali še tropsko ravninoTeraiob indijski meji. ki so jo nekoč pokrivala neprehodna, z džunglo zaraščena močvirja, v katerih je kraljevala malarija. Z obvladovanjem malarije je človek pričel obvladovati tudi džunglo in jo izkrčil v rodovitna polja, s čimer pa je ogrozil številne živalske in rastlinske vrste. Zato je nepalski kralj kmalu pričel ustanavljati narodne parke, ki nudijo zaščito ogroženim vrstam, med drugim tigrom, nosorogom, divjim slonom, gaurom (divjim bivolom)... V Kraljevem narodnem parku Chit-wan smo od tigra videli le sledi, zato pa smo med slonjo ježo, izletom v džunglo in jutranjim opazovanjem ptičev videli nosoroge, več vrst jelenjadi in opic ter najrazličnejše ptice, od katerih so nam bili še najbolj znani pavi, ki so tam samonikli in živijo divje v džungli. Videli smo tudi redke in zaščitene klju-norošce. Najglasnejše od vseh pa so seveda bile papige. (nadaljevanje prihodnjič) Mojca HRABAR Počitek z lekcijo tropske botanike KUN1GUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, ljudje zelo radi kršimo ukaze, opažam pa, da se zaposleni v Drogi kljub temu še kar strogo držimo navodila, da o svojih plačah ne smemo razpravljati s sodelavci ali celo zunaj Droge. Pojasni mi vzroke te neobičajne ubogljivosti, saj je vodstvo podjetja to navodilo dalo že pred več leti! Presenečen To je zato, ker je nas zaradi plač prav tako sram kot njih. Draga Kunigunda, že do grla sem sit tega, da moram vsak mesec šteti tolarje in si beliti glavo, kako naj kaj prihranim. Prosim te, daj mi pameten nasvet, kako lahko v Drogi najhitreje pridem do denarja! Basta Tako, da tečeš do blagajne. Draga Kunigunda, kakšni šefi so po tvojem boljši za us- pešnost podjetja: zahtevni, tečni, pri-ganjaški, nepredvidljivi, ali oni drugi? Novinec Kateri drugi? Draga Kunigunda, če že vsako leto organiziramo Drogine igre na začetku poletja in novoletno Drogino “fešto”, zakaj ne organiziramo še Droginega pustnega rajanja? Mislim, da bi bilo zabavno! Veseljak Jaz pa mislim, da bi bilo zelo dolgočasno, saj je pri nas kar nekaj takih, ki pod nobenim pogojem ne snamejo mask. Draga Kunigunda, neka misel me muči že dolgo časa: če se bomo vsi strogo držali navodil in smernic Strateškega poslovnega načrta, bodo rezultati poslovanja optimalni. Ali to pomeni, da bodo lepega dne vsi šefi popolnoma zadovoljni s svojimi podrejenimi in da bodo pod- rejeni samo še hvalili šefe? Vizijonar Če se bo to zgodilo, potem je jasno, da so avtorji SPN prezrli nekaj zelo pomembnega; stara resnica namreč pravi, daje v stvareh, ki tečejo gladko, zanesljivo nekaj hudo narobe. Draga Kunigunda, sem nov v Drogi, pa me zanima, kaj pomeni izraz “sezonski proizvod”. Rekrut To je proizvod, katerega v sezoni ni mogoče najti v trgovinah. KUNIGUNDA EKSKLUZIVNO (Na pobudo iz PC) Nagradno vprašanje Kako iz 20 dag pražene kave lahko skuhaš kavo za najmanj 40 in največ 60 oseb? Z odgovori smejo sodelovati samo tajnice in kuharice. Pravilen odgovor bomo poslali Mednarodni kuharski zvezi, ki 30. februarja letos organizira tekmovanje pod geslom “Avtosuges-tija kot kuhinjski pripomoček”. Vaša KUNIGUNDA l.r. Tiubl)jn» um C*f»drttn» -TTJ St* 5 3 5“ 7 ii - H 2 r»J % .s 3 5 S.5J_1 2 J g JD O 0-O 1- , 'o' 5 U§%5 > > 14 iti* V%1 Se 3 jt* njP-n-2 - d < > h 5 g o. 23o5< z55'*£ ? £f 5 M 5 H <1 <-^-.r ^ si) PiW L ° Y CTN O -£l ra V< o VMZ* /> M) K) I! d r-. ^ trn mi ihl 15 !s h * ti J <*< P 'J |Ofl •t «Q -,1 $4rW žz^l ' «G >/)•><* V" * O ^ -r vi) * o © CN < • z >M 9 fl* J|T f 92 V ■*( _l > -h £ a; 4 fl * •v ? U J2N ^ c* < ^ h j) s. z < o !l! »ji :;w !fl o^ - ^ § 3 •< O n/) >0 J£ .. 3S Od i O r ^ fl " 1 ■2 \0, , a> vi) /M _h_ !e 5 a % e ,oy <»/> zČlS-5 A REŠITEV KRIŽANKE ST. 1 SKOPA, METER, ALTERNATIVA, TAOS, OSEBEK, RN, EAST, ERO, ZAČIMBE, ETT, PAJEK, EKIPA, KLASIK, KOKS, KONOP, VELIKAN, NIT, SELA, ATENA, JOKANJE, CIN, DIMENZIJA, KARA, VI, ENA, AAV, PRAŠILČEK, RAN, IRA, AŽ, ANKARA. GESLO KRIŽANKE: ZAČIMBE - “PIKA NA I” Strtih pmpilili križank jr Ule 100. Triildnsko komisijo so srslarljile: Ingrid Grianič, Marinka Milmc in Majda VUif. Nagnjtnciprtjmejo iidtlkr DROGE (po lastntm okusu) in so nasltdnji: 1. nagrado • v vrednosti 5.000 SIT prejme STANISLAVA BRANILOVIČ iz Središča ob Dravi; 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT prejme BARBARA MISSON iz Pirana: 3. nagrado v vrednosti 1.000 SIT prejme BARBARA PUCELJ iz Ljubljane. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo MekiS, na tel. 066/61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši ie|ji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do ponedeljka 10.3.1997, na naslov: DROGA Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo ‘Za nagradno križanko št. 2".