Kako brezverno liberalstvo delalcem pomaga? Britke skušnje nas učijo, da liberalni nauki niso in ne rnorejo biti ua srečo in korist narodom in državam. Liberalstvo se kaže koristno le denarneniu žepu. Liberalizem je vera sebičnega niamona. Ubogo Ijudstvo pa le tlači, sla5i, guli, izsesava in denarstvenim mogotcem podmetuje brez milosti, brez usmileuja. Vero je otresel, ljubezen pa zamenil z grdo sebičnostjo, ki se povsod sopiri, kder koli zavladajo liberalne misli in nauki. Mesto Brno na Moravskem ima mnogo fabrik, kder se prideluje največ suknja in tkalnega blaga. Posestuiki fabrik so skoro sami milijonarji in žestoki libeialci, ki so svoje dni volili najbujšega nemSurja in liberalnega kokota dr. Giskro za župana in poslanca. Leta 1869. so binski delalci, večjidel sami tkalci, s 43 fabrikanti sklenili pogodbo, vsled katere ti nebi smeli tedenske dnine še bolj in samovoljno zniževati. Ali prišel je znani denarstveni polom in sedaj so fabrikanti k delalcem rekli: rglejte, kupčija gre rakovo pot; cena pii blagu pada; pomagajte nam nesreeo pretrpeti; dajte pla5ilo znižati, druga5e moiano fabrike zapreti!" Prestrašeni delalci se dajo ree pregovoriti v svojo največjo uesreSo* Kajti sedaj je dnira vedno bolj lezila Dazaj: za 10, 15, 20, 40 in celo 70 °/0, t. j. bolj kakor zapolovico. Najvcčjo plačo, namreč 6 fl. 80, njih le malo dobiva. Izplačnje se večjidel le po 5, 4, 3, 2 in 1 fl., nekaterim celo sarao 60, 50 in 48 kr. na teden. Žene in otroci niorajo stieči (dvoriti) zastonj, drugaSe fabrikanti delalca — napode. Poprek tedaj piide na delalca 2 fl. 80 kr., kar je premalo, da bi oce preskrbel skozi teden sebe, ženo in otroke v dragem mestu, kder funt mesa 34 kr. košta. Iz tega si lebko vsak domisli, kolike reve da so delalci binskib fabrikantov milijonavjev! 2. Sila kola lomi! Ker so piitožbe in prošnje bile zastonj, so delalci sklenoli, si samim pomagati. Vsled trdnega dogovora je 16.000 delal- cev fabrike zapustilo. Te sedaj vse stojijo. Tkalci narnreč mislijo, da bodo fabrikanti pla5o rajši nekoliko zvišali, kakor pa fabrike zaprli. Ali bogati gospodje se necejo udati. Zato pa delalci že celili 14 dni praznujejo, — stradajo in si pri vnanjib delaleib denarne pomoci prosijo, dokler trdib milijouarjev k tolikemu povišanju plače ne prisilijo, da bodo zamogli živeti! To so vendar čudne prikazni v bvalieani dobi liberalne svobode, omike in napredka! Vise 16.000 delalcev z ženami in otroci trpi prostovoljen glad, da bi si par kiajcarjev za življenje izvilo iz rok 43 milijonarjev! Tukaj je gotovo zdatne pomoči treba. Tukaj imajo liberalci priložnost svetu pokazati, kakove pomočke da gleštajo v takih razmeiah! No, in liberalizem je res to pokazal. Brali sino namreč v liberalnih novinab: 1) vojaki so oboi ožani v kasarnab zbrani, 2) vsi žandarji so na nogab, 3) policija je večje rogovileže med delalci že zaprla, 4) denarji delalcem v pomoč iz vnanjih krajev poslani so se na posti pridvžali, 5) mestni župan je delalce ostro svaril, in njib mnogo po nšubu" iz mesta odposlal v domače sreuje. . . . Tako, to je vse, drugib pomočkov liberalci niso zinogli! Za 43 milijonarjev debele žepe, skrbi vojska, žandarji, policaji iu župan — 16.000 stradajočim delalcem pa se zabiani, da bi si sami pomagali. Naposled bodo se vendar moiali udati — ubogi reveži! Liberalizem je vera za denarni žep in se tedaj ni cuditi, ako sovraži krščansko vero. Kajti ta uči, da je v nebo upijoč greb, ubožce zatirovati in delalcem na zaslužku prit r g o v a t i!