Tržaike vesti. SLOVENSKA MEŠČANSKA ŠOLA V TRSTU. Sredi sedanjih, kuiturnemu na'predku tako protivnih razraer ni gojiteljica tržaških slovenskih šol, velezaslužna Družba sv. Cirila in Metoda, niti za trenutek popustila v svoji skrbi za naš vzgojni napredek. Ne le, da nemoteno vzdržuje navzlic pičlim dohodkom v polnem obsegu normalnih časov pouk na svojih tržaških šolah, je storila v zadnjih dneh še korak daIje: cdločila1 se je, svojo osemrazredno deško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu izpremeniti v petrazredno Ijudsko in t r i r a z r e dn o m e š č a n s k o š o I o ter tako na slovenskem ozemlju sploh ustanoviti drugo slovensko deško meščansko šolo, na Primorskem pa prvo. Meščanske šole, ki jih imaio drugi avstrijski narodi1 prav mnogo, Čehi n. pr. nad 500, so zavodi, katerim je v § 17. drž. šolskega zakona določena naloga1 s temi besedatni: »Meščanski šoli je namen, dajati učni smoter obče Ijudske šole presegajočo izomiko; zlasti1 z ozirom na potrebe obrtnikov in kmetovalcev. Meščanska šola podaja tudi izomiko, pripravljajočo na učiteljišča in na take strokovne šole, za katere ni treba predizobrazbe v kaki srednji šoli.« Takih šol Slovenci skoraj ne poznamo, zakaj razcu meščanske šole z neniškim učnim jezikom, ki jo je v 70 letih ustanovil pokojii Martin Hočevar v Krškein na Dolenjskem, iinamo Slovenci doslcj edinole v Postojni slovensko deško lneščansko šolo. Družba sv. Cirila in Metoda nani lorej ustanovi drug tak zavod tu ob Adriji, kjer je potreba take šolc že stara, ali je nisnio dobili zaradi znanili razmer. Družbi sv. Cirila in Metoda smo dolžni Slovenci za ta čin iskreno livalo, ki jo ji moreino izražati s čiin večjo podporo, katere je potrcbna posebno v sedanjih časili. O pomenu in veljavi izpbrazbe na meščanskih šolali, ki je v šolskili predpisih natančno določena, izpregovorimo o priliki kaj več, za danes le naznanjaino staršein tržaške slovenske tnUidine, da iinaino cno stopnjo učaih zavodov več ria razpolago, ter je sedaj dolžnost staršev, skrbeti za to, da se bodo naši dcčki tudi okoristili tega zavoda. »Edinost«. —t— Prireditev ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 5. t. in. je privabila toliko občinstva v gledališčno dvorano, da je bila nabito polna in jih je še mnogo moralo oditi, ker niso dobili prostora. — Po »Edinosti« posnetnamo: Vzpored so izvajali učenci Ciril-Metodovih šol z enakim velikim uspehom, kakor na sijajno uspeli proslavi cesarfeve 671etnice. — Večer se je otvoril z Adamičevim venčkoni narodnih pcsmi s spreinljevanjein klavirja in liarmonija. Učenci so izvajali z navdušenjem, ki je lastno Slovencu, kadar poje svoje narodne pesmi. Druga točka so bile slovenske koroške narodne pesmi, ki jih je harmoniziral O. Dev. Ti niešani zbori so se peli s pomnoženimi pevci Matičnega zbora. To je bil prvi poizkus, kako bo donela slovenska narodna pesem, izvajana z otroškimi glasovi v skupnosti z izvežbanimi pevci. Poizkus se je imenitno posrečil in želeti je, da se to nadaljuje. Otroški' sveži glasovi so se kaj lepo ujemali z oniini odraslih bodi v intonaciji ali prednašanjem. Prav srečno je bil izbran dramski prizor G. Zupančiča: »Razgovor«. Ganilo je občinstvo, ko je niali sinček tožil materi, da očeta ni toliko časa domov. Ta prizor je bil izveden s presenetljivo točnostjo, čuvstvenostjo in razumevanjein. Zopet so nastopili rnladi pevci. Proizvajali so tri Adamičeve enoglasne zbore s spremljevanjein klavirja. Kdor pogleda v »Novili Akordih« izšle zbore: »Zapihaj južec?<, »Pad'ajo snežinke«, »Molitev« in »Tepežno pesem« — vidi takoj,' da so to moderne skladbe, ki zahtevajo od izvajalca veliko rutine, tehnike in izvežbanega glasu. Otroci so vse težkoče z neverjetno lahkoto obvladali, na čemer gre zasluga neumornemu študiju. Vodil je vse pevske točke tovariš Karel Mahkota. Njemu se ima ženska podružnica zahvaliti za ta lepi moraltii uspeh. Sodelovala sta tudi pri harmoniju tov. Ciril Petrovec in pri klavirju tov. Avg. Waschte. Naša Utva je spisala nalašč za to priliko igro s petjem v dveh dejanjili: »Mlada prostovoljca«, kaj primerno za sedanje čase. Učiteljice Ciril-Metodovih šol so z veliko vnenio uaštudirale to ne lahko igro. Vsi izvajalci so nastopali s točnostjo in sigurnostjo, da se je bilo tein otrokoin čuditi. Igra je popolnonia uspela. Občinstvu se je na obrazih izražalo veselje, ko je videlo, kako se ta naša deca lepo razvija pod vodstvoin svojih učiteljev in v naši narodni šoli. Tudi sinočnji večer je pokazal, kako so se take prireditve priljubile našemu občinstvu, in le želeti je, da se tako vzgojevalno delo nadaljuje tudi zato, ker se s tem vzdržuje in krepi toli potrebna zveza med šolo in domoin. — Ponovitev dne 7. t. m. je uspela moralno še veliko lepše, nego prva. Pevanje je bilo še eksaktneje, in so otroci nastopali s presenetljivo sigurnostjo. Otroško petje bi se težko moglo povzpeti na večjo višino. Za pevovodjo tov. Mahkoto je bila prireditev pravi triuinf, ki ga je sankeioniralo občinstvo z entuziastičnim aplavzom. A došlo mu je tudi vidno priznanje za njegov trud. Poklonjen mu je bil primeren lep dar z nagovorom deklice, ki niu je izrekla zahvalo za njegovo požrtvovalnost ter izrekla prošnjo, da bi nadaljeval s te-m vzgojevalniin kulturnim delotn. Tudi obisk je bil dober. Računamo, da sta obe prireditvi prinesli kakih 800 K za podružnico, ozirorna ubožnc otročiče, kar daje — če uvažujerno nizko vstopnino — tudi našemu občinstvu najlcpše izpričevalo požrtvovalnosti in lepega smisla za narodno delo na polju kulture. — Ciril-Metodovo učiteljstvo se pač dobro zaveda svoje naloge, da vzgaja poverjeno mu mladino z vso zavestjo svoje moralne odgovornosti. —t— Poslanec Dobernig v Trstu. Dne 8. marca t. 1. se je vršilo v Trstu zborovanje, ki ga je sklical znani poslanec Dobernig in ki se ga je udeležilo 150 nemškili zaupnikov; vsi stanovi, vsi poklici v Trstu in vsem Priniorju so bili zastopani. Na zborovanju so govorili o potrebi kolikor mogoče ozke gospodarske zveze med osrednjima državama, taka zveza se je označila za življenjsko potrebo obeh v bo- dočnosti' in da je taka zveza tudi v poseb- iicm intercsu procvita Trsta in prometa na Adriji. Zaupniki so izrekli dalje tudi nujno zalitevo, da se morajo strniti vsi Neinci brez razlike politiške smeri in socialne vrstc v skupno složno delovanje, v dosego svojega srnotra, ko treba v velikili sedanjih trenutkih našo domovino notranje nanovo zgraditi in ustvariti tudi liemškeniu narodu v Avstriji temelje za veljavo, ki nui pristoja. —t— V počeščenje spomina pokojucga Antona Godine daruje katinarsko učiteljstvo 20 K zapodružnico CMO v Lolijcrju. —t—V Sv. KHžu ob morju se je šolska veselica dne 5. t. m. sijajno obnesla. Vse točke vzporeda so se izvršile v splošiio zadovoljnost. Med posameznimi odniori je sviral vojaški orkester. Naval ljudstva je bil tak, da nikdar kaj takega. Preinnogo oseb civilnega in vojaškega stanu je moralo oditi, ker je bila obširna dvorana polna do zadnjega kotička. Da je bilo temu res tako, dokazuje dejstvo, da je čistega dobieka 400 K. — Po vzporedu se je zapela cesarska liiiniui. K sklepu se je zaiivalil šolski vodja vseni navzočiin za mnogoštevilni obisk veselice, katere ves čisti doliodek je določen v korist vdovam in sirotani v vojni padlih in oslepclili vojakov. Splošna želja je, da bi šolska mladina priredila še kako tako veselico. —Šolski vodja tovariš Emil Pakiž izreka srčno hvalo vseni oniin, ki so na katerisibodi način priponiogli, da se je prireditcv tako dostojno izvršila! —t— Za hrabre branilce Ijubljenega našega Primorja je darovala slovenska barkovljanska šola: 9 srajc, 9 parov spodnjih hlač, 1 prevlako, 5 večjih krp za obveze in veliko množino drobno narezanili izrezkov za blazine. —t— Za vodstvo poslov osrednjega odbora za varstvo mladine in oskrbo otrok se po nalogu namestnika ustanovi pri namestništvu poseben urad. —t— Umrl je v Škednju tamošnji posestnik g. A n t o n G o d i n a - P a č o 1. Pokojnik je bil obče spoštovan mož in značajen rodoljub. Svojo družino je vzgojil v strogo narodnem duhu. Hči Marija je učiteljica v Škednju in soproga šoiskega voditelja na Katinari, tovariša Cirila Valentiča, sin Leander, ki je tudi učitelj, pa se naliaja sedaj na. severnem bojišču, a tragič110 je, da mu ne vedo naslova. Hčerka Kannela pa je soproga Silvestra GodinaKudriča, člana znane kremenite družine v Škcdnju. Pokojniku bodi ohranjen blag sponiin, a žalujoči rodovini naše iskreno so/alje!