UDK (UDC) 347.235.11.001:721 061.3(497.12) Radenci „1994" O HITRO DO SEZNA VSEHZG DB Martin Puhar IGEA d.o.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 5.8.1994 Izvleček Članek povzema izsledke raziskave o možnosti uporabe obstoječih podatkov geodetske službe za izgradnjo evidence katastra zgradb in oceni kvalitete uporabljenih virov. Poleg rezultatov, ki temeljijo na prostorsko analitičnih operacijah in enostavnih statističnih obdelavah, so morda še pomebnejše smernice, ki nakazujejo možnost kombiniranja različnih evidenc v smislu pridobitve novih - izvedenih informacij in možnost preverjanja usklajenosti obstoječih podatkov oziroma njihovega korigiranja. Ključne besede: Geodetski dan, kataster zgradb, prostorska analiza, prvi približek katastra zgradb, Radenci, viri podatkov, 1994 Abstract The article sums up results of a research about possibilities of using the existing data of the surveying service for a building cadastre set up and about quality evaluation of the used sources. Besides the results themselves based on spatial analytical operations and simple statistical processings even more important may be the guidelines indicating the possibility of combining various records in the sense of gaining new - derived inf ormation and the possibility of existing data e.g. their correction adjustment checking. Keywords: building cadastre, building cadastre first approximation, data sources, Geodetic workshop, Radenci, spatial analyses, 1994 1.. UVOD Vprašanje iz naslova lahko razumemo na dva načina: koliko časa bomo potrebovali za popolno vzpostavitev evidence katastra zgradb ali na kakšen način lahko v čim krajšem času pridemo do približnega seznama zgradb. Edini način kvalitetne vzpostavitve katastra zgradb je po splošno uveljavljenem prep"ričanju možen samo s pridobitvijo oziroma s preverjanjem originalnih podatkov na terenu. To pa bo zaradi objektivnih razlogov (količina, tehnična in vsebinska zahtevnost, slabo uveljavljeni mehanizmi, ki bi prisilili lastnika k vpisu lastnine v evidenco) dolgotrajen proces. V testnem delovanju katastra zgradb, ki ga je opravil Geodetski zavod Celje, je bilo ocenjeno, da je za pridobitev podatkov in vpis vseh zgradb v evidenco (brez delov zgradb) treba več kot 2 000 delovnih let enega človeka. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 moramo, da bo evidenca katastra zgradb po principu vpisa zgradbe ali zgradbe v evidenco le na zahtevo in stroške lastnika (s finančnega vidika je ta način popolnoma upravičljiv) nastajala dokaj počasi. Kakšna je uporabnost tako počasi nastajajoče evidence? Katera vprašanja in probleme sploh lahko rešuje? Koliko časa še ne bomo imeli evidentiranih vseh zgradb? In konec koncev (kako hitro do seznama zgradb?), ali je mogoče na osnovi obstoječih podatkov o zgradbah iz različnih evidenc sestaviti vsaj približno sliko o številu in poziciji ter obliki (tlorisu) zgradb? a slednje vprašanje smo poskušali odgovoriti z raziskavo v okviru projekta Kataster zgradb, kjer smo z metodo blokovnega zajema podatkov oblikovali informativno raven katastra zgradb, ali kot smo ga poimenovali delovno - prvi približek katastra zgradb (lPKZ). Uporabili smo tri različne vire podatkov iz evidenc, ki so v pristojnosti geodetske službe: zemljiški kataster, temeljni topografski načrt merila 1:5 000, 1:10 000 (TIN 5, 10) in EHIŠ (vodenje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za statistiko). 2. --• ....... -, da je osnovni cilj blokovne vzpostavitve katastra zgradb naslednji: s obstoječih podakov, ki jih lahko zagotovi geodetska služba, želimo evidentirati čim več zgradb. Proces blokovne vzpostavitve katastra zgradb lahko razdelimo v tri sklope operacij: o preoblikovanje podatkov iz analogne v digitalno obliko o priprava podatkov za območje enote vodenja katastra zgradb za vse vire podatkov o oblikovanje lPKZ-ja po naslednjih pravilih: - vsaka zgradba je lahko v evidentirana le enkrat - prioriteto imajo podatki, ki so upravno veljavni (so se uveljavili skozi upravni postopek) - obrisi zgradb iz zemljiškega katastra imajo prednost pred obrisi zgradb iz TIN-ja - prikaz zgradbe z obrisom ima prednost pred točkovnim prikazom. Oblikovanje lPKZ-ja, pa tudi nekatere operacije iz predpriprave podatkov, temeljijo na t.i. prostorsko analitičnih operacijah (v shemi so označene z Unija), ki jih lahko uspešno izvajamo s tehnologijo GIS-a. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 ZEMLJIŠKI KATASTER izbira p:airce] z 'lliillto rabe "ZGIIIAI)IIA" iz IJZK ali pridobitev podatkov iz : gr.afičnili ZK načrtov Zgradbe v zemljiškem katastru. Prevzem. zgradb llz zemljiškega katastra v ll'KZ Unija: zgradbe v zemljiškem. katastru + zgradbe v TINS/1® Ugotovitev zgradb v TINS/10, ki niso evidentira1rne v zemljiškem katash1m Plrevzem zgradb iz TI'NS/10, katere niso evidentkane v zemljiškem katastru, v 1PK.Z ll'KZ (pffi pribUžek btastrn. z adb Unija: zgradbe v 2emijišhm katastra + zgradbe v TINS/10 + Emš Ugotovitev zgradb v Emš, ki nDso evidentirane v zemljiškem katastm niti v TINS/10 Prevzem zgradb fa EIDŠ, ki RlliSo evidentirane v zemljiškem. katastra niti v ITNS/10, v ll'KZ Shema: Koncept oblikovanja lPKZ-ja sheme je razvidno, katere podatke o zgradbah iz posameznih virov (upoštevajoč našteta pravila) prevzamemo v lPKZ: o vse podatke o zgradbah iz zemljiškega katastra oziroma DZK-ja prevzamemo vlPKZ o od vseh obrisov zgradb, katerih vir je TIN, prevzamemo v lPKZ le tiste, ki niso bile privzete v lPKZ-ju iz zemljiškega katastra - nimajo ustreznega prostorskega preseka z obrisom zgradbe iz zemljiškega katastra o od vseh zgradb oziroma centroidov prevzamemo v lPKZ le tiste, ki ne ležijo znotraj obrisov zgradb iz TIN 5, 10, niti znotraj obrisov zgradb iz zemljiškega katastra. 3. TESTNA BLOKOVNA VZPOSTAVITEV KATASTRA ZGRADB testni blokovni vzpostavitvi katastra zgradb smo želeli preizkusiti celoten od zajema podatkov in njihovega preoblikovanja v digitalno obliko, do metodologije oblikovanja lPKZ-ja. Izbrali smo območja treh katastrskih občin (glej preglednico), kjer so bili podatki zemljiškega katastra že v digitalni obliki. Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3 Zajeli smo tudi območje grafične izmere, kjer smo za poenotenje različnih koordinatnih sistemov uporabili tri različne transformacije: premik koordinatnega sistema, petparametrično transformacijo in bilinearno transformacijo. Določili smo 8 transformacijskih točk - centroide obrisov zgradb zemljiškega katastra in TIN, za katere smo na podlagi vizualne ocene ugotovili, da predstavljajo iste objekte. Koordinatni Datum Stanje Pristojna Merilo ZK pridobitve KO OGU sistem . načrtov podatkov EHIS-a TTN načrtov ZK z dne Vanganel GUKoper G.K 1:2 000 03.09.1991 31.10.1991 Koper-47; 1971 Kover-48; 1971 1:500 Koper-16; 1979 Oltra GUKoper G.K 1:2 000 19.02.1992 31.10.1991 Koper-17; 1979 Kover-27; 1979 Lj.jug-21; 1988 Jezero MGU lokalni 1:2 880 30.09.1993 18.12.1991 Lj.jug-22; 1988 Ljubljana Lj.jug-31; 1988 Lj.jug-32; 1988 Območja testne vzpostavitve lPKZ-ja namen testne vzpostavitve 1PKZ-ja je bila ocena kvalitete tako pridobljene ravni katastra zgradb oziroma primerjava podatkov posameznih virov in ugotovitev njihove kvalitete (točnost, popolnost, zanesljivost, ažurnost). V tem smislu smo poleg že omenjenih prostorsko analitičnih operacij opravili še dodatne (različne kombinacije prostorskih presekov med posameznimi viri in 1PKZ-jem) in jih nadgradili z enostavnimi statističnimi analizami. naslednji preglednici so rezultati nekaterih izmed opravljenih analiz: KO KO KO Jezero Jezero KO Jezero Vanwnel Oltra vremik 5 varam. bilinear. Število parcelnih delov KO 2 604 3 528 1 945 1 945 1 945 Število zgradb v opisnem delu ... A 226 275 279 279 279 Število zgradb v lokac.delu ... B 196 164 247 247 247 DeležB odA 87% 60% 89% 89% 89% Delež zgradb v JPKZ-ju iz DZK-ja 56% 23% 56% 57% 57% Delež zgradb v JPKZ-ju iz TTN-ja 26% 51% 41% 41% 41% Delež zgradb v IPKZ-ju iz EHIŠ-a 18% 26% 3% 2% 2% Delež zgradb v JPKZ-ju samo v DZK-ju 20% 14% 9% 8% 8% Delež zgradb v JPKZ-ju samo v TTN-ju 26% 25% 28% 28% 28% Delež zgradb v JPKZ-ju samo v EHIŠ-u 18% 26% 3% 2% 2% Skupaj, zgradbe samo v enem viru 65% 66% 39% 38% 37% Delež EHIŠ-a, ki ima presek s TTN-jem 52% 54% 92% 92% 92% Delež EHIŠ-a, ki ima presek z DZK-jem 20% 8% 38% 48% 53% Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Idealno ( evidence vzdrževane ves čas in povsod dosledno po vseh pravilih), bi moralo biti število zgradb, evidentiranih v lokacijskem delu DZK-ja, enako številu zgradb v opisnem delu. To v praksi, zaradi neuspele identifikacije vrst rabe, v procesu priprave podatkov za njihovo vključitev v DZK, ne drži. Vzrok je nesoglasje lokacijskega in opisnega dela bodisi glede števila parcelnih delov, bodisi glede njihove površine. Na področjih numeričnega katastra bi moral biti delež zgradb, ki ga v lPKZ-ju prispeva zemljiški kataster 100%, saj naj bi se v zemljiškem katastru evidentirale vse zgradbe. Iz različnih razlogov (kako prisiliti lastnike k vpisu, nedoslednost vzdrževanja revizija - še posebej v smislu evidentiranja zgradb; kdo plača postopek po uradni dolžnosti) to ne drži. Zgradb, ki so evidentirane le v enem viru (spet le na področjih numeričnega katastra), idealno ne bi smelo biti, saj tudi TIN evidentira vse zgradbe, obenem pa je tudi podlaga za določitev centroidov EHIŠ-a (v tem smislu bi moral biti prostorski presek med tema dvema viroma 100% ). Morebiti generaliziran prikaz obrisa zgradbe ali združitev več objektov v en obris na TIN zaradi koncepta oblikovanja lPKZ-ja ne ruši trditve. Na področjih grafičnega katastra si seveda ne moremo privoščiti tako idealnega gledanja (kljub temu so rezultati testa na področju grafične izmere bistveno boljši). Opisanih idealnih razmer seveda ni, kar ~ažejo tudi rezultati analize. Opravili smo tudi analizo odstopanj centroidov EHIS-a od obrisov zgradb, pridobljenih iz DZK-ja oziroma od obrisov zgradb v TIN-ju. Ugotovili smo, da okoli 10% tistih centroidov, ki nimajo prostorskega preseka z obrisom zgradbe iz DZK-ja ali TTN-ja, leži v okolici 2 m od najbližjega obrisa zgradbe (recimo, da je to meja, v okviru katere iščemo napake določevanja centroidov - dvakratna grafična natančnost TIN 5: 2*(0,2 mm*5 000) = 2 m. 4. lPKZ IN DIGITALNI ORTOFOTO (DOF) Poleg prostorskih analiz in statističnih obdelav rezultatov smo značilne nepravilnosti posameznih virov odkrivali tudi vizualno na DOF-u, ki obstaja za območje celotne občine Koper. DOF je odličen vir podatkov, s pomočjo katerega lahko razjasnimo nejasnosti, ki jih ni mogoče rešiti samo na podlagi primerjanj osnovnih treh virov podatkov. S sprotnim obnavljanjem DOF-a na osnovi aerosnemanj bi lahko le-ta postal eden izmed sistemskih virov podatkov, ki lahko služijo tako za pridobivanje originalnih podatkov kot tudi za kontrolo podatkov drugih evidenc. a sliki vidimo del testnega območja. Na levi sliki so prikazani vsi trije uporabljeni viri. V posameznih parcelnih delih so vpisane vrste rabe zemljišč kot so evidentirane v lokacijskem delu DZK-ja. Deli, ki imajo označbo NN v lokacijskem delu DZK-ja, nimajo znane vrste rabe. Desna slika prikazuje izsek istega območja iz DOF-a. Opazimo lahko, da leži „sumljiv" centroid EHIŠ-a na kmetijskem zemljišču. Verjetno pripada zgradbi v okviru (okoli 75 mod centroida EHIŠ-a). Na ta način lahko delno razjasnimo marsikatero nejasnost, seveda pa lahko zanesljivo ugotovimo dejansko stanje le na terenu. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 • ~ NN !IJ • centroid EHIŠ-a • zgradba iz D_ZK-ja • obris zgradbe iz -ITN-ja Slika: Primerjava virov lPKZ-ja in DOF-a 5. ZAKIJUČEK a rezultate analize usklajenosti uporabljenih virov bistveno vpliva njihova časovna neusklajenost in kvaliteta vzdrže;vanja. Vzorec, ki smo ga v raziskavi uporabili, je gotovo premajhen, zato rezultati niso nujno reprezentativni. Z majhnimi stroški, bi analizo lahko razširili, že sedaj pa lahko ugotovimo uporabnost lPKZ-ja. Le-ta ima lahko le informativni značaj, nikakor pa ne upravnega, razen če bi tak način izgradnje evidence uveljavili skozi upravni postopek, kar pa je malo verjetno. Uporabnost lPKZ-ja je seveda diskutabilna, verjetno pa bi marsikje lahko uporabili še tako informativno evidenco o zgradbah (npr. stavbna zemljišča - nadomestilo). Upoštevati moramo tudi, da je način pridobitve podatkov v primerjavi z zbiranjem originalnih podatkov precej enostavnejši, čas, potreben za popolno vzpostavitev pa relativno kratek ( ocenjen na okoli 43 človek delovnih let). Metodologija oblikovanja lPKZ-ja nam poleg izgradnje izvedenega informacijskega sloja ponuja tudi možnost preverjanja usklajenosti podatkov različnih evidenc in njihovo korekcijo na podlagi ugotovljenih razlik (npr. reševanje neidentificiranih vrst rabe v l9kacijskem delu DZK-ja). Slednje pa zahteva tudi delno prilagoditev povezanega delovanja različnih evidenc v okviru ene ali več služb, kar pa je že mnogo kompleksnejša problematika. Uporabnost DOF-a ~a pridobivanje podatkov in analitične primerjave bi bilo v prihodnje treba podrobneje raziskati, saj smo v naši raziskavi uporabili DOF le kot vizualno podlago, nismo pa ga uporabili v analitične namene. Od katerega koli informacijskega sistema bo vsak uporabnik pričakoval primerno kvaliteto posameznih slojev in njihovo medsebojno usklajenost. V tem smislu so rezultati in ugotovitve opisane raziskave spodbuda, ki naj nas navede k razmišljanju o možnih postopkih in metodologijah za izboljšanje kvalitete in usklajenosti evidenc tako znotraj kot tudi zunaj geodetske službe. Geodetski vestnik 38 (1994) 3 Literatura: Baltzer, U., 1994, Some Aspects of Updating Digital Data in GIS, EGIS'94 Conference Proceedings. Igea Ljubljana, 1994, Blokovna vzpostavitev katastra zgradb, preliminarno gradivo za končno poročilo projekta Kataster zgradb. Joss, G., 1994, Quality Aspects of Geo-informations, EGIS'94 Conference Proceedings. Fotheringham, S., Rogerson, P., 1994, SpatialAnalysis and GIS, Taylor Francis Ltd. Geodetski zavod Celje, 1994, Tehnično poročilo o izvedbi l. faze testne nastavitve v letu 1994. Recenzija: Brane Kovač mag. Miran Ferlan Geodetski vestnik 38 ( 1994) 3