GLAS
LETO XXIII. ŠT. 11 (1073) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 22. MARCA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Na strani
socialno
šibkih in 
na rob
potisnjenih!
  torek, 13. marca 2018, je mi-
nilo pet let od izvolitve pa-
peža Frančiška. Cerkev se z ve-
seljem in hvaležnostjo spominja 5.
obletnice izvolitve kardinala Jorgeja
Maria Bergoglia na sedež apostola
Petra.
V Cerkev in nasploh v svet je vnesel
novosti, ki se tičejo tako Cerkve,
vseh nas, kot tudi današnje družbe
in predvsem vseh tistih, ki vladajo
svetu. Je eden redkih v današnjem
svetu, ki zagovarja socialno pra-
vičnost, nenehno o njej govori, kot
je v Cerkev tudi vnesel preprosto za-
vezo evangeliju in skromnost, ki jo
od drugih, predvsem cerkvenih do-
stojanstvenikov, zahteva, ker jo sam
s svojim življenjem živi.
Navadili smo se na njegovo črno
ročno torbo, aktovko, ki jo sam nosi,
ko potuje po svetu, navadili smo se
na njegov skromni avtomobil, na
njegove črne, ponošene, a udobne
in izjemno praktične čevlje, navadili
smo se na njegov “Dober dan”!, s ka-
terim pozdravlja ob nedeljah z okna
zbrane na Trgu sv. Petra in ves svet,
kot smo se tudi navadili na njegov
pozdrav, pri katerem obvezno doda-
ja: “Ob koncu še prošnja: Molite za-
me”!
Navadili smo se, da postavlja na
prvo mesto na rob odrinjene ljudi,
da je eden redkih, če že ni edini, ki
se vedno in odločno postavlja v bran
beguncev, vse nas opozarja, da so to
ljudje, ki so potrebni pomoči, nam
enaki, kajti vsi smo narejeni po Božji
podobi.
Navadili smo se na papeža Frančiška,
ki je prvi pred leti spregovoril o “tret-
ji svetovni vojni”, ki je drugačna od
prvih krvavih dveh, a prav tako, če
ne še bolj, krvava in nečloveška.
Veselili smo se in se vedno znova ve-
selimo, ko odločno in z jasno besedo
obsoja preprodajo in samo izdelavo
orožja, ko obsoja nasilje in vse nas
nagovarja, naj gremo na periferijo
iskat nam enake, morda revnejše,
starejše in bolne, a vedno naše brate
in sestre.
Cerkev je papež Frančišek ponovno
naredil odprto za vse, nikogar ne ob-
soja, ampak vse vabi, naj sledijo-sle-
dimo evangeljskemu nauku, ki nas
uči, kako je treba druge ljubiti!
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe
Jezusove, jezuit, ki si je za ime Petro-
vega naslednika izbral ime sv.
Frančiška, se je rodil 17. decembra
1936 v Argentini. Leta 1998 je postal
nadškof v glavnem mestu Buenos Ai-
res, kardinal pa leta 2001. Dne 13.
marca 2013 je bil izvoljen za 266. pa-
peža katoliške Cerkve in si je izbral
ime Frančišek. Do zdaj je opravil 22
apostolskih potovanj izven Italije,
sklical je izredno jubilejno leto
usmiljenja, predsedoval dvema ško-
fovskima sinodama (izredna in red-
na o prenosu vere v družini) ter na-
pisal dve apostolski spodbudi in dve
okrožnici: Lumen fidei ter Laudato
si’.
Kmalu po izvolitvi je papež
Frančišek napovedal reformo rimske
kurije, imenoval zbor svetovalcev
kardinalov, ki mu pri tem opravilu
pomagajo, ter z dvema dokumento-
ma motu proprio omogočil poeno-
stavljen postopek za ugotavljanje
ničnosti zakonske zveze.
12. februarja 2016 se je kot prvi rim-
ski škof po razkolu iz leta 1054 srečal
s patriarhom Kirilom I. na letališču
v Havani na Kubi. Na štirih konzi-
storijih je papež Frančišek imenoval
60 novih kardinalov iz 43 držav.
1. marca letos je v avdienci sprejel
slovenske škofe na obisku Ad limina
Apostolorum.
Svetniški papež Janez Pavel II.
(1978–2005) ga je 21. februarja 2001
imenoval za kardinala. To ni na-
ključje. Veliki Poljak je imel posluh
za velike ljudi, še posebej za jezuite,
saj je prav Wojtyla imenoval za kar-
dinala Carla Mario Martinija, ki je
bil učitelj današnjega papeža
Frančiška.
V
Safet Zec, mešana tehnika, Poklon Michelangelu in njegovi Pieta’ di Palestrina / foto JMP
www.noviglas.eu
Razstava / Opatija pri Rožacu
Exodus - Prepričljivi
Safet Zec
Naše naročnice in
naročnike, bralke in
bralce, ponovno opo-
zarjamo, da v ured-
ništvu in v upravi
Novega glasa naredi-
mo vse, da bi naš ted-
nik prejeli v roke
pravočasno, saj gre
posamezna številka
vedno v tisk ob tor-
kih ob 13. uri, da jo
iz tiskarne v Padovi
pravočasno oddajo
na glavno pošto.
Časnik torej pride
po vsej naši deželi v
krajevne poštne ura-
de že v sredo zjutraj
in bi ga krajevna
pošta torej morala
nujno v dveh dneh
raznositi vsem
našim naročnicam
in naročnikom. Žal
ni tako. Zato na-
prošamo vse, ki ne
prejmete časopisa
do petka, da se
obrnete na krajevni
poštni urad in tam
protestirate! Od kra-
jevnih poštnih uprav
je namreč odvisno,
ali ga prejmete pra-
vočasno ali ne!
Hvala za razume-
vanje in ostanite
nam zvesti tudi v pri-
hodnje!
Obvestilo uredništva Pogovor / Urška Makovec
Aleteia - Lahkotno 
in resno o nas
  a spletu se se je pred ne-
davnim pojavila krasna
spletna stran na naslovu
Aletea.si. Gre za novo pridobitev,
za katero stoji tednik Družina in
skupina mladih, ki skrbi za vedno
aktualne in sveže dogodke, ki go-
vorijo o vseh nas, predvsem pa o
Cerkvi in krščanskemu načinu
življenja v današnji družbi na so-
doben, mestoma igriv, vedno pa
duhovit način. Na pogovor smo
povabili urednico Urško Makovec,
objavljen je na tretji strani!
/ str. 3
N
Foto Tatjana Splichal/Družina
  a naslovno fotografijo to-
kratne številke Novega glasa
smo izbrali sliko bosanskega
mojstra Safeta Zeca, ki je na ogled
vse do konca meseca maja v pro-
storih opatije pri Rožacu (Abbazia
di Rosazzo) v sklopu razstave, ki no-
si pomemben naslov Exodus. Na-
slovna slika pa je Zečev poklon re-
nesančnemu mojstru Michelange-
lu in njegovi Pieta' di Palestrina. V
sakralnih prostorih opatije je na
ogled izjemna Zečeva razstava, ki
je bila sicer med lanskim Bienalom
že na ogled v Benetkah v cerkvi
Santa Maria della Pieta' na Riva de-
gli Schiavoni. Vrhunska likovna de-
la, tako po vsebini, kakovosti in se-
veda po dimenzijah, je bosanski
umetnik, ki ga dobro poznamo pri
nas, saj smo mu pred leti priredili
več razstav v naših krajih na Go-
riškem, naslikal med leti 2015 in
2017, naredil pa jih je v svojem stu-
diu v Benetkah.
Gre za pretresljivo pripoved o
našem času, o migrantih, nas sa-
mih in človeškem trpljenju, a tudi
upanju.
/ str. 9
Z
Svet okrog nas22. marca 20182
Povejmo na glas
Smo se naveličali umirjenosti?
Teranum / Podpis skupnega čezmejnega pravilnika
Kozarca s teranom sta trknila
  petek, 16. marca, je
prišlo po triletnih priza-
devanjih do prvega skup-
nega čezmejnega koraka za
zaščito terana. Na dogodku Tera-
num, rdeča vina Krasa v naselju
Portopiccolo pri Sesljanu so
namreč predsedniki Društva vi-
nogradnikov in vinarjev Krasa,
Konzorcija kraških pridelovalcev
terana, zadruge Vinakras iz
Sežane ter Društva vinarjev Kra-
sa iz Trsta podpisali skupni pra-
vilnik o čezmejni zaščiteni ozna-
ki. Zdaj mora dogovor na sloven-
sko kmetijsko ministrstvo, nato
še na tisto v Rimu, potem pa bo-
sta morali obe državi v Bruselj in
tam dodelati prvo čezmejno
zaščito v Evropski uniji. Tako bo
združeno področje, ki ga ločuje
meja, gre pa za čisto enake na-
ravne danosti, so ugotavljali
glavni akterji “rujnega dosežka”.
Trnjeva pot kraških vinogradni-
kov na tej strani meje se je začela
oktobra leta 2015, ko je Slovenija
poslala v Rim noto in prepove-
dala uporabo imena teran, ker je
na evropski ravni zaščiten le v
Sloveniji. Tržaški vinogradniki
so seveda teran stekleničili že le-
ta in leta prej, do omenjenega
koraka pa je prišlo zaradi
hrvaških pritiskov v Bruslju v
V zvezi s priznanjem istrskega te-rana.Predlog je usklajen in pod streho
je prva faza postopka čezmejne
zaščite, je zadovoljno ugotovil
predsednik Konzorcija pridelo-
valcev terana in direktor Vina-
kras Marjan Colja, ki si je v prvi
osebi zelo prizadeval za rešitev
“zagate” z zamejskimi kolegi. Po
novem bodo torej poenotili delo
v vinogradu in kleti, da bo teran
enotno vino, je še povedal Colja
in dodal, da bodo s skupno oz-
nako lahko lažje nastopali na
trgu in na raznih sejmih ter
predstavitvah doma in po svetu.
Da so složno in kar najbolje de-
lovali za skupni cilj, je poudaril
predsednik Društva vinarjev
Krasa Matej Škerlj, ki se je tudi
zahvalil deželni upravi za
odlično opravljeno delo. Sopod-
pisnik pravilnika je bil tudi pred-
sednik Društva vinogradnikov
in vinarjev Krasa David Štok.
Podpis dogovora pa je sledil zelo
zanimivi okrogli mizi z naslo-
vom Napori za čezmejno zaščito
terana: pregled trenutnega stan-
ja in razvojne perspektive, na ka-
teri je prišla jasno na dan edin-
stvenost kraške zemlje in našega
širšega teritorija, ki ima neverjet-
ne razvojne možnosti, le verjeti
je treba vanje in trdo delati ob
podpori javnih uprav. Deželni
odbornik za kmetijstvo Christia-
no Shaurli je napovedal, da je
deželna uprava na ministrstvu
dosegla posebni tretma za Kras,
ki bo imel prednost pri dodelje-
vanju sadilnih pravic.
Posvetu je sledila pokušnja tera-
nov in kraških rdečih vin. Pred-
stavilo se je nad 40 prideloval-
cev, ob njih pa so bili tudi proiz-
vajalci tipičnih lokalnih jedi, kot
so pršut, suhomesnati izdelki, si-
ri in med. Dogodek so popestrili
kuharji projekta Okusi Krasa.
  Italija in Slovenija bi lahko bili odločilni za uspeh pobude
Šest držav je že doseglo
predvideno kvoto podpisov
Minority SafePack 
  a podlagi spodbudnih
novic iz prejšnjih dni
lahko utemeljeno upa-
mo, da bo evropska državljanska
pobuda uspešna. Poleg dejstva,
da je potrebnih manj
kot sto tisoč podpisov,
je razveseljivo dejstvo
glede števila držav, ki
so dosegle in presegle
predvideno kvoto, ki jo
določa pravilnik za iz-
vedbo evropske
državljanske pobude. V
prejšnjih tednih smo
že poročali, da sta
Madžarska in Romunja
prvi dosegli ter krepko
presegli zastavljeno
število podpisov.
Madžarska jih je do
prejšnje nedelje zbrala
384.396 (minimalna
kvota 15.750), Romu-
nija pa 275.655 (mini-
malna kvota 24.000).
Njima so se pridružile
še Danska, Latvija, Slovaška in
Španija. Skupno je torej predvi-
deno minimalno število podpi-
sov doseglo že šest držav, tako da
je zdaj potrebna le še ena država
in izpolnjen bo tudi drugi pogoj
za uspeh evropske državljanske
pobude Minority SafePack.
V tem trenutku ni še gotovo, ali
bosta med uspešnimi državami
tudi Italija (vsaj 54.750 podpi-
sov) in Slovenija
(vsaj 6.000 podpi-
sov). Obe sta nekako
na polovici poti,
vendar je uspeh še
možen, saj je možno
podporo oddati tudi
po spletu, kar je zelo
praktično in hitro.
Dobre možnosti ima
tudi Avstrija, ki mora
nabrati vsaj 13.500
podpisov in jih je do
danes nabrala dobro
polovico. Vse ostale
N države pa so v tem trenutku šeprecej daleč od minimalne kvo-te. Če je to realna slika, imajo v
tem trenutku tri države odločil-
no vlogo za uspeh pobude. Kot
zanimivost dodamo še podatek,
da v vseh treh živimo Slovenci
in zaradi tega nosimo nezane-
marljivo odgovornost.
Če na uradni spletni strani
evropske državljanske pobude
www. minority-safepack. eu ne-
koliko preverimo objavljene po-
datke, lahko ugotovimo, da so
se zelo zavzeli Madžari, tako v
lastni državi kot v Romuniji in
na Slovaškem. Na Danskem je k
uspešnemu pobiranju podpisov
prispevala zelo dobro organizi-
rana nemška narodna skupnost.
Aktivna je bila tudi danska
manjšina v zvezni
deželi Schleswig-
Holstein, vendar je
kvota za Nemčijo
bistveno višja in to-
rej težje dosegljiva.
Zelo dobro se je
odrezala Španija,
kjer so glavno vlo-
go odigrali Kata-
lonci zaradi znanih
zahtev po neodvi-
snosti in Baski, ki
so tudi zelo
občutljivi za pravi-
ce narodnih skup-
nosti. Svoj delež
podpisov so dali tu-
di prebivalci Galici-
je, ki se prav tako
kot ostali borijo za
večje jezikovne pra-
vice v sklopu španske kraljevine.
V Latviji je Minority SafePack
požel uspeh, ker tam živi kar ne-
kaj narodnh skupnosti, med ka-
terimi so najbolj številni Rusi
(26,9 %), Belorusi (3,3 %) in Pol-
jaki (2,2 %).
V aktivno zbiranje podpisov za
Minority SafePack so se od lan-
skega aprila vključile tudi narod-
ne in jezikovne skupnosti v Ita-
liji. Slovenci v FJK lahko
podpišemo na spletu
(https: //ec. europa. eu/ci-
tizens-initiative/32/pu-
blic/#/) ali s podpisom na
papirnatih obrazcih, ki so
na voljo na sedežih sloven-
skih organizacij, v
Tržaškem knjižnem sre-
dišču in v goriški Katoliški
knjigarni.
Ne zamudimo te enkratne
priložnosti in podpišimo
pred 3. aprilom!
JČ
  ezultat nedavnih volitev v Italiji razvid-
no odslikava stanje in počutje da-
našnjega človeka oziroma nas samih,
in to v celotnem razvitem svetu. Ni odveč to
stanje osvetliti, ali vsaj to poskusiti, saj nam-
reč prav iz njega izhajajo in bodo izhajale po-
litike in določale našo prihodnost. Skoraj oti-
pljivo je dejstvo, da ljudje vse bolj sledimo
odločnemu in marsikdaj nasilnemu nagovar-
janju, ki predlaga ostrejše ukrepanje v odnosu
do problemov sedanjega časa. Pri tem se zdi,
da nas vse manj motita pretiravanje in upo-
raba grobih besed. Zato lažnih resnic ne pre-
verjamo, ker so pač učinkovite in na ta način
dosti prej pridejo do nas, kot to velja za umir-
jene in verodostojne izjave. Očitno se nas za-
res dotaknejo predvsem močni izrazi in izka-
zovanje mišic, medtem ko je vse ostalo videti
bledo in nezanimivo - praktično vse volitve
zadnjega časa to trditev potrjujejo. In v tem
smislu nekaj več kot enoletna širše priznana
vlada, ki jo je vodil in jo še vodi Paolo Genti-
loni, velike večine ni prepričala. Bila je slej
ko prej preveč kulturna, se pravi dolgočasna,
in s tem menda nekoristna. In to mnenje
izhaja iz stanja oziroma razpoloženja ljudi, ki
nikakor ni spodbudno. Kako je mogoče, da
to razpoloženje daje vse večjo prednost ostri-
ni, zakaj to ostrino potrebuje in kam si z njo
želi? Temu velja dodati ugotovitev, da so
istočasno dobesedno zatonila sklicevanja na
vrednote, iz katerih naj bi vsi skupaj izhajali,
vrednote, kot so razumevanje, spoštovanje,
priznavanje drugačnosti, strpnost in tukaj
obravnavana umirjenost, brez katere si je
življenje vrednot težko predstavljati. In s tem
smo nemara že blizu poglavitnega razloga,
zakaj je razpoloženje ljudi danes takšno, kot
je. Globlji razlog je nezadovoljnost z do-
seženimi in nadvse obilnimi pridobitvami,
ki smo jih deležni v razvitem svetu. Da bi bili
kljub obilnim materialnim dobrinam neza-
dovoljni, je to mogoče? Seveda, ker problem
je v tem, da če materialno v človeku še vedno
prevladuje, dobrin, kot so denar, premoženje,
udobna bivališča, hrana in obleka po dostop-
ni ceni, možnost prijetnega počitnikovanja
itd., teh dobrin ni nikoli dovolj. Posledica:
nezadovoljni smo kljub izobilju in tu se ute-
gnemo okleniti želje po večji lastni moči, ki
jo od zunaj ponuja trda roka z grobim
izražanjem, kar pa je vse manj sporno. In ta
trda roka nam potem predlaga “odrešilni” in
udarni kolektivni egoizem, ki se postavlja s
skrbjo zgolj za lastni narod, ali kakor pravijo
Trump in njemu podobni, najprej moj narod
in šele potem vsi drugi. Tej miselnosti je na
naši celini napoti celo Evropska unija in že je
na delu njeno samorušilno spodkopavanje.
Skratka: umirjenost in razumevanje vse bolj
odrivamo na rob kot dolgočasni in nerabni
opredelitvi. Resnica pa je, da sta prav umirje-
nost in razumevanje edina kažipota, ki nas
lahko oddaljita od možnosti vsesplošno po-
večanih napetosti in nerazsodnih zaostritev.
Janez Povše
R
Srečanje vodstev SSO in SKGZ
Govor je bil o glasbenem 
in večjezičnem šolstvu
  prašanje slovenske sekcije
na konservatoriju Tartini
in večjezično šolanje v
Kanalski dolini je bilo v ospredju
omizja, ki sta ga sklicala predsed-
nika krovnih organizacij, Walter
Bandelj za SSO in Rudi Pavšič za
SKGZ, in katerega sta se udeležila
še predsednica paritetnega odbo-
ra Ksenija Dobrila in načelnik
slovenskega šolskega urada Igor
Giacomini. Na sedežu SKGZ so se
najprej srečali s predstavniki Gla-
sbene matice in Centra za glasbe-
no vzgojo Emil Komel, kasneje
pa s predstavniki kulturnih
društev iz Kanalske doline, Pla-
nike in Don Maria Černeta.
Vodstvi glasbenih šol sta omizje
seznanili z nedavnim srečanjem
z vodstvom konservatorija Tarti-
ni, na katerem so predstavniki te
ustanove izrazili pomisleke glede
ustanovitve slovenske sekcije in
o aktualnosti 15. člena zaščitnega
zakona, saj je na univerzitetni
ravni, pri mednarodnih izmenja-
vah, sodelovanjih ipd., danes
najbolj v rabi angleški jezik. Vse-
kakor ne izključujejo, da ne bi
lahko prišlo do postopnega uva-
janja slovenščine pri nekaterih
V predmetih, pri tajniškem poslo-vanju, na spletni strani.Na srečanju s krovnima organi-
zacijama so se strinjali s tem, da
bi bilo potrebno, da se znotraj
naše skupnosti dogovorimo, ali
je slovenska sekcija najprimer-
nejša rešitev visokošolskega pou-
ka glasbe ali pa ne bi kazalo poi-
skati druge, aktualnejše rešitve,
ki bi bile lahko vezane na večjo
mednarodno vlogo tržaškega gla-
sbenega inštituta.
Drugo vprašanje, ki je prišlo do
izraza, zadeva priznanje SCGV
Emil Komel in Glasbene matice,
ki sta danes zasebna subjekta.
Priznanje bi gotovo zagotovilo
šolama večjo “institucionalno vi-
dljivost in težo”. Ravno tako bi
bilo potrebno razumeti, ali ob-
stajajo pogoji, da bi zamejsko gla-
sbeno šolstvo lahko še črpalo fi-
nančna sredstva, ki v teh letih ni-
so bila uporabljena (8 milijonov
evrov) zaradi nedelovanja slo-
venske sekcije Tartinija. Nazadnje
so ocenili možnost, da bi lahko
v okviru slovenskega šolskega si-
stema nastal glasbeni licej.
Kateri model večjezičnega šolan-
ja je najprimernejši v Kanalski
dolini, je vprašanje, na katerega
bi morala naša narodna skupnost
najti skupen odgovor. Omizje, ki
sta ga sklicala predsednika krov-
nih organizacij, je pokazalo, da
obstajajo različni pogledi, enot-
no pa je stališče, da bi morala v
teh krajih nastati večjezična šol-
ska ponudba, v kateri ima sloven-
ski jezik isto dostojanstvo in vlo-
go od ostalih. Ob tem ne gre pre-
zreti tudi zakonsko gotovost, ki
jo nudi zakonska zaščita.
O tem bo tekla beseda tudi na
srečanju županov iz Kanalske do-
line s predstavniki šolskih obla-
sti. Prvi so namreč zaupali delov-
ni skupini, naj izdela predlog, ki
v nekaterih detajlih trči v obsto-
ječo šolsko zakonodajo. O teh
problematikah je podrobno po-
ročal vodja šolskega urada Igor
Giacomini, ki je zadolžen tudi za
italijanski deželni šolski sistem.
Tako za vprašanje glasbenega šol-
stva kot za šolanje v Kanalski do-
lini se bo omizje ponovno sesta-
lo v aprilu, potem ko se bo na ra-
zličnih nivojih ugotovilo, kakšne
predloge ponujajo sogovorniki
na Tartiniju in javne uprave v Ka-
nalski dolini.
Na speltni strani www. minoritiy-safepack. eu;
na sedežih SSO in SKGZ v Trstu, Gorici in
Čedadu;
na sedežih slovenskih primarnih ustanov;
v Kulturnem domu v Trstu;
v Kulturnem domu in Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici;
v Tržaškem knjižnem središču v Trstu;
v Katoliški knjigarni v Gorici;
v uradih občine Sovodnje ob Soči.
Kje lahko podpišemo
za Minority SafePack:
Aktualno 22. marca 2018 3
  Urška Makovec, ena izmed urednic spletnega portala Aleteia
“Trudimo se, da bi Aleteia prinašala vse, 
kar je lepo, dobro in resnično”
POGOVOR 
  rško Makovec poznamo
že vrsto let, vedno je bila
iskriva, vedno je imela
tudi odnos do Slovencev, ki živi-
mo zunaj meja domovine. Že
vrsto let pa jo spremljamo tudi
kot novinarko, zdaj je ena od
urednic novega spletnega porta-
la Aleteia, ki postaja v vsesloven-
skem prostoru vedno bolj poz-
nan.
Nam lahko predstaviš, kako je
prišlo do zamisli za spletni
portal Aleteia, pravzaprav, ka-
ko ste se povezali, kdo je za-
ložnik?
Založba Družina si je že več let
želela močnega spletnega medi-
ja, ki bi nagovarjal širok krog lju-
di, ne le nedeljnikov. Svoj revijal-
ni program in tednik s prilogami
so želeli dopolniti s spletom.
Pred leti je začela v slovenščini
izhajati revija Magnificat, ki
izhaja iz Francije in je v Sloveniji
zelo lepo zaživela. Po njej se je
založba seznanila tudi z Aleteio,
ki jo vodijo isti ljudje. Ti so po-
globljeno izkušnjo vere (Magni-
ficat) povezali z lahkotnejšo vse-
bino, ki jo posredujejo širšim
množicam (Aleteia).
To idejo je imela tudi založba
Družina, zato se je po Magnifi-
catu povezala še z Aleteio. Ta je
pred petimi leti začela izhajati v
francoščini, italijanščini, an-
gleščini, portugalščini, španščini
in arabščini. Leta 2016 se jim je
pridružila še poljščina, lani de-
cembra pa slovenščina. Tako
smo se znašli med samimi veli-
kimi jeziki in smo del največjega
katoliškega medija na svetu.
Kako je Aleteii uspelo že v ne-
kaj letih postati največji kato-
liški medij na svetu?
Najprej zato, ker je spletni medij,
zato je distribucija preprosta, in
ker izhaja v več jezikih. Le z an-
gleščino, španščino in portu-
galščino “pokrijemo” vso Sever-
no in Južno Ameriko, Avstralijo,
velik del Evrope, Afrike, Indijo,
Filipine …
Drugi razlog je gotovo profesio-
nalnost. Aleteia deluje kot start-
up, hitro se razvija in se odziva
na potrebe in želje bralcev.
Mislim, da je svet željan duhov-
nosti. Katoliška Cerkev ima
odlične odgovore na vse, kar ta
svet potrebuje, a marsikdaj jih ne
zna podati. Svet ne razume jezi-
ka, ki ga Cerkev, zlasti v zahod-
nem svetu, uporablja. Zdi se, da
je Aleteia to govorico osvojila, za-
to pride do src ljudi.
Na Aleteii lahko beremo zelo
različne članke, novic je malo.
U Kaj pravzaprav je Aleteia, kajje njen cilj?Aleteia je spletni medij za krščan-
ski življenjski slog. Drugače po-
vedano: želimo biti z bralcem v
njegovem vsakdanjiku, v težavah
in vprašanjih, s katerimi se po-
gosto srečuje, in mu nanje dajati
krščanske odgovore. Ti odgovori
velikokrat niso duhovni v ožjem
pomenu te besede, ampak so
marsikdaj preprosta pomoč za
osebnostno rast, vzgojni nasveti,
izobraževalni članki in podob-
no.
Vse to seveda na temelju nauka
katoliške Cerkve. Aleteia uživa
vso podporo papeža Frančiška in
tudi slovenskih škofov. Hvaležni
smo za njihovo zaupanje, ko
iščemo inovativne poti do ljudi.
Te namreč marsikdaj pomenijo
hojo po robu.
Kaj lahko Aleteia prinese v slo-
venski prostor?
Želimo si, trudimo se, da bi pri-
našala vse, kar je lepo, dobro in
resnično. Da bi bralcem odkriva-
la Božjo ljubezen, jim pomagala
osebnostno rasti, premagovati
ovire in težave ter se veseliti
življenja.
Nam, ki Aleteio ustvarjamo, je v
velik navdih tudi mreža sodelav-
cev, ki jo imamo v tujini. Strate-
gija je že zelo razvita in se še nad-
grajuje, znanje prejmemo, mora-
mo ga le uporabiti. Dnevno so-
delujemo s fotografi iz New Yor-
ka, marketingom v Los Angelesu,
koordinatorji v Rimu, uredniki
Aleteie po vsem svetu. To da
našemu delu čisto drugačno per-
spektivo, kot če bi bili vezani le
na Slovenijo.
Koliko vas je v uredništvu in
kako imate porazdeljene vlo-
ge?
Aleteia ima neko skupno, global-
no usmeritev, lokalno ured-
ništvo pa mora vsebino prilago-
diti potrebam in navadam bral-
cev v posamezni državi. Tu ima-
mo precejšnjo svobodo, da v Slo-
veniji lahko ustvarjamo Aleteio,
ki je blizu slovenskemu značaju.
V slovenskem uredništvu smo
trije, ki delamo poln delovni čas.
Seveda pri splet-
nem mediju to ni
omejeno na urnik
od 8. do 16. ure,
ampak se razpore-
dimo tako, da de-
lamo tako rekoč
neprestano.
Barbara Oprčkal je
zadolžena za po-
dročje življenjske-
ga sloga, ki je na
Aleteii zelo po-
memben. Pri
vsem, o čemer
pišemo, želimo
namreč izhajati iz
življenja ljudi – pi-
sati o njihovih
težavah in
vprašanjih ter se-
veda dajati odgo-
vore nanje. Ne
želimo si visokole-
tečih razglabljanj,
ampak se tru-
dimo podajati
konkretne nasvete, pripo-
ročila, izobraževati ljudi.
Lojze Grčman pa je poleg pi-
sanja športnih in drugih
zgodb zadolžen za družbena
omrežja, ki so za Aleteio
ključna. Z njimi namreč do-
sežemo največ bralcev.
Danes uporabniki niso več
navajeni vtipkati naslova
aleteia. si in prebrati vsebi-
ne, ki jih najdejo tam, am-
pak pregledajo le svoje pro-
file na Facebooku, Instagra-
mu ali Twitterju. Zato jim
moramo vsebine posredo-
vati tja. Tako se mi pri-
bližamo bralcem, ne obrat-
no.
Seveda imamo tudi redne in
občasne “zunanje” sodelav-
ce ter prevajalce. Približno tretji-
no člankov namreč prevedemo
iz ostalih jezikovnih izdaj Alete-
ie. Tako smo povezani s svetom,
kar je posebna prednost.
Dragoceno je tudi, da druge Ale-
teie prevajajo naše članke in tako
širijo glas o Slovencih in Slove-
niji po vsem svetu. Dobri zgledi,
zanimive življenjske zgodbe in
kakovostni članki namreč
vlečejo povsod.
Vašo spletno stran označuje
tudi lahkotnost, zakaj tako?
Ponuditi poskušamo za vsakogar
nekaj. Tudi za zahtevnejše bralce.
Za lahkotnost pa je več razlogov.
Aleteia želi priti med širok krog
ljudi. Večina družbe se ne
sprašuje o globokih eksistencial-
nih, filozofskih ali teoloških
vprašanjih, ampak želi le čim
bolj urediti svoje življenje, graditi
sebe, poskrbeti za svojo družino,
imeti pristne odnose, biti dobri
starši.
Torej potrebujejo dobre zglede
ljudi, ki imajo podobne težave
ali vprašanja, ter jasne, konkret-
ne nasvete, smernice, pripo-
ročila. Ne bodo si vzeli veliko
časa, da bi te odgovore naštudi-
rali, ampak iščejo kratke in je-
drnate napotke.
Tudi na področju duhovnosti
velja podobno – kdor želi poglo-
bljene vsebine, jih lahko najde v
drugih Družininih publikacijah
ali ostalih katoliških medijih v
Sloveniji. Aleteia pa je namen-
jena tistim, ki si želijo le
kakšno duhovno iskrico, bi
se radi poučili o osnovnih
verskih vprašanjih, se
naučili moliti, v veri
vzgajati otroke...
Lahkotnost pa tudi za-
to, ker na splošno življenje in zla-
sti vero jemljemo preveč resno in
“zategnjeno”. Veselje,
sproščenost, humor – tudi s tem
pričujemo.
Aleteia je kot nekakšna vstopna
točka, želi pa nakazovati, usmer-
jati h globljemu. Tako večkrat
pripišemo vir, kjer bralci lahko
najdejo več informacij, oziroma
napotimo na bolj poglobljeno
vsebino.
Lahkotnost je v službi človeka –
zato da prebere vsaj nekaj, tako
mimogrede. Beremo ogromno
različnih rumenih strani, new
age duhovnosti, poti do samoo-
drešitve in podobno. Prevzeti je
treba obliko in način, vsebino pa
zamenjati s kakovostno, po kate-
ri bo človek lahko postal boljši.
Kako je z obiskom vaše splet-
ne strani?
Po treh mesecih delovanja so šte-
vilke seveda še začetniške, a
vztrajno rastejo. Odzivi bralcev
so zelo pozitivni, glas o Aleteii se
hitro širi. Tudi naše ambicije so
velike – priti med najbolj obiska-
ne strani v Sloveniji.
Posebej smo veseli, da pomem-
ben del bralcev prihaja tudi iz
Italije, ZDA, Argentine. Morda
tudi zato, ker so v teh državah že
prej poznali italijansko, ameriško
oziroma špansko izdajo Aleteie,
zdaj pa jo tam živeči Slovenci be-
rejo v slovenščini. Hvala, da nas
berete in delite na svojih družbe-
nih omrežjih!
Ste se kaj usposabljali za delo
na spletu?
Dragocene izkušnje sem dve leti
in pol pridobivala na siol. net, ki
sodi med najbolj obiskane splet-
ne strani v Sloveniji. Tam je bila
ekipa velika, uredniki profesio-
nalni in lahko sem se veliko
naučila. Podobno tudi Barbara
in Lojze, ki imata izkušnje še iz
drugih medijev.
Te izkušnje so zelo pomembne,
saj ima splet drugačne zakonito-
sti kot tisk – veliko bolj se odziva
na želje bralcev, članki morajo
biti krajši, opremljeni tudi z vi-
dei, grafično bolj privlačni in po-
dobno.
Aleteia želi biti prav taka – dina-
mična, privlačna in za bralce
uporabna.
Kako pa je s komentarji, imate
kak filter ali pustite vse, ki
vam pišejo?
Komentiranje je mogoče po pro-
filu na Facebooku. Merilo je se-
veda kulturna komunikacija.
Mnenja so zaželena, vključno s
kritikami, morajo pa biti spoštlji-
vo izražena.
Bo po tvojem mnenju splet ti-
sti, v katerem je prihodnost
tudi tiskanih medijev?
To sta po mojem mnenju dva
precej nepovezana svetova. Razi-
skave kažejo, da se bralci tiska in
bralci spleta večinoma ne prekri-
vajo. Je že res, da se uporabniki
premikajo bolj k branju na sple-
tu, a vedno bo del takih, ki bodo
prisegali na papir. Predvsem pa
očitno vsi prisegamo na papir,
ko gre za bolj poglobljeno čtivo
– e-knjige se namreč pri nas
sploh niso uveljavile.
Splet bo gotovo prednjačil pri
novicah, ko pa si zaželimo nekaj
“v miru prebrati”, posežemo raje
po papirju. To bo verjetno osta-
lo.
Sami se pri svojem delu
srečujemo z dejstvom, da se
predvsem mladi ne naročajo
več na tiskano izdajo časnika,
našo spletno stran, ki bi jo se-
veda morali nadgraditi, predv-
sem pa imeti usposobljene lju-
di zanjo, pa obiskujejo. Zakaj
tako?
Preprosto – splet je brezplačen.
Ne vem, kako je v Italiji, ampak
v Sloveniji povprečen bralec ni
pripravljen plačati za vsebino. In
danes povprečen uporabnik
spleta ne bere medijev, ampak
pregleduje družbena omrežja. Če
kaj zanimivega najde tam, pre-
bere, sicer pa pač ne.
Tisk se bo verjetno moral usme-
riti na zahtevnejše bralce – teh
bo vedno nekaj.
Prej si se kot novinarka bolj
ukvarjala s politiko, gospodar-
stvom, podjetniki, Slovenci v
tujini, na Aleteii so v ospredju
drugačne teme. Kaj te bolj pri-
teguje?
Tudi Aleteia piše o življenju, torej
marsikatere teme ostajajo enake,
le da so morda osvetljene z dru-
gega zornega kota.
Sicer se čutim bolj poklicano k
delovanju v sekularizirani družbi
kot v katoliških medijih, a dokler
smo duhovno mlačni, je vse dru-
go zaman, ker nimamo temelja
za delovanje na katerem koli
drugem področju. Celostna
vzgoja v duhovno in
profesionalno močne
ljudi je zato ključna.
(Ne pravim, da Alete-
ia to zna, ampak da
pot skupaj odkriva-
mo.)
V novi vlogi pa po-
grešam pisanje, saj mi uredniško
delo ne pušča veliko časa za
ustvarjanje dobrih zgodb.
Osnovno novinarsko delo – pi-
sanje je tisto, ki me res osrečuje.
Prinašati ljudem dobre zgodbe,
ki vlečejo, motivirajo, izo-
bražujejo, razveseljujejo. To je
smisel novinarskega dela.
Jurij Paljk
Foto Tatjana Splichal/Družina
Foto Tatjana Splichal/Družina
Soustanovitelj Aleteie in direktor, pristojen za vsebino, 
Jesús Colina in Urška Makovec (foto Tatjana Splichal/Družina)
Kristjani in družba22. marca 20184
  prvem pismu smo pou-
darili, kako stik z evhari-
stijo odločilno vpliva na
oblikovanje pristne
krščanske zavesti. Z rednim
obhajanjem svete maše zagoto-
vo postajamo Božji domačini.
Danes pa želimo izpostaviti, da
smo za prenos vere naslednjim
generacijam odgovorni vsi člani
cerkvenega občestva.
Evharistija je tudi zakrament
občestvenosti. Sveti Avguštin jo
označi kot “znamenje edinosti
ter vez ljubezni” (sv. Avguštin,
Hom. ev. po Jn 16,13). Obhajilo
nas istočasno povezuje s Kristu-
som in med seboj. Kako bi mo-
gli mi, ki smo deležni istega kru-
ha, iste Božje ljubezni, ostajati
med seboj tujci? O tem jedrnato
spregovori apostol Pavel: “Ker je
en kruh, smo mi, ki nas je veli-
ko, eno telo, ker smo vsi deležni
enega kruha” (1 Kor 10,17).
Končni sad evharistije je torej
edinost cerkvenega občestva,
V kar pomeni bratstvo in sestrin-stvo v Kristusu.To ima za nas zelo konkretne
posledice. Božja ljubezen, ki
smo je skupaj deležni, nas uspo-
sablja in nagiba, da si medseboj-
no odpuščamo in se sprejema-
mo kljub različnosti. Kako naj
uživamo isto Kristusovo telo ter
takoj zatem o svojem bratu ali
sestri slabo govorimo? Kar smo
v sveti evharistiji, je namreč glo-
blja resnica o nas, kot to, kar
čutimo drug do drugega.
Evharistija nam omogoča, da
postajamo vedno bolj ljudje
občestva. Kristjan ne more biti
individualist, saj je vedno
vraščen v cerkveno skupnost. Je
človek Cerkve. Čuti skrb za ce-
lotno občestvo. Veseli se njego-
vega napredka in trpi zaradi nje-
govih stisk. “Bog, ki očetovsko
skrbi za vse, je hotel, da bi vsi
ljudje sestavljali eno samo
družino in ravnali drug z dru-
gim kakor bratje” (CS 24,1).
Odprtost cerkvenega
občestva je danes še po-
sebej temeljnega pome-
na. Bolj kot v preteklosti
se je treba veseliti tistih,
ki se želijo približati in
zaživeti globlje versko
življenje. Treba jim je iti
celo naproti. Največkrat
se ljudje približajo Cer-
kvi ob spletanju prepro-
stih človeških vezi. Ko
se počutijo v občestvu
sprejete in dobrodošle,
samodejno zaživijo tudi
polnejše versko življen-
je. Po drugi strani pa ti-
sti, ki se čutijo s strani
kristjanov obsojani in
izključeni, zelo težko
preidejo k rednejši ver-
ski praksi. Zato je
odločilen pristen, prisrčen in
odprt človeški odnos. Cerkev je
najprej v medsebojnih odnosih,
šele nato v strukturah.
Ko v tem pastoralnem letu raz-
s soncem, ki nam v duši sije / v
soju drage domačije. Tako se gla-
sijo stihi prve kitice štirikitične
pesmi Materi, ki jo je Berta Golob
poklonila vsem mamicam ob
materinskem dnevu, ki ga obe-
ležujemo 25. marca, in jo prinaša
marčna številka otroške revije Pa-
stirček. 8. marca je dan žena, ki
nas opominja, naj bomo hvaležni
vsem ženam za vso skrb, ljube-
zen, pozornosti, ki jih namenjajo
družini, v službi... Na godovni
dan sv. Jožefa, krušnega Jezuso-
vega očeta, 19. marca, pa misel
splava k vsem očetom, živim in
pokojnim. V marcu nas postni
čas pripravlja na največji krščan-
ski praznik, Veliko noč. V sušcu
(21.) se k nam z lahkimi koraki
prismeje cvetoča pomlad in nas
zvabi k sebi, v naravo. Lepo pom-
ladno sprostitev želi bralcem Pa-
stirčkov urednik Marijan Mar-
kežič. Pomladno razpoložena je
tudi mala miška
Danile Komjanc, ki
med potjo v pekar-
no obišče tudi cve-
tličarno: čas za
rožice je tu! Miške
bodo posebno vese-
li najmlajši Pa-
stirčkovi prijatelji,
ki bodo dokončali
risbo. Za očetov
dan je naslov pe-
smice, ki jo je Ivan-
ka Zavadlav name-
nila vsem očkom.
Janina Cotič je pri-
dala ilustracijo, ki
nestrpno čaka na
barvice. Zvonček,
ki ga je natančno
ilustrirala Danila Komjanc, pa
spremlja pesmico Pričakovanje,
vanjo je V. T. Arhar zlil vsa lepa
občutja, ki jih s seboj prinese
težko pričakovana pomlad. Po-
stni čas je zasukal pero vestne Pa-
stirčkove sodelavke Marize Perat
v smer resnejših tem: njen zapis
je naslovljen Postni čas. V njem
pripoveduje, kako so se naši pred-
niki držali strogega posta in mno-
go več molili, da bi se čim boljše
pripravili na vstajenjsko slavje. O
žalostnem dogodku, ko je Jezus
šel v vrt Getsemani, poje tudi pe-
sem Berte Golob Daleč – Blizu.
Uglasbil jo je Patrick Quaggiato,
da bi jo lahko zapela rosna grla
Jezusu na čast. Neverjetno resno-
ben je tokrat tudi Packo: postni
čas je zresnil tudi njega! V zvezi s
postom so tudi odgovori na
vprašanje, kaj je odpovedovanje,
ki jih Pastirček prinaša na 27. stra-
ni sedme številke. V zgodbah iz
Svetega pisma Paola Bertolini
Grudina v besedi in zelo pri-
vlačnih, prisrčnih ilustracijah pri-
bližuje zgodbo gobavega vojsko-
vodje Naamana, ki se je po na-
ročilu preroka Elizeja 7-krat umil
v reki Jordan in ozdravel. Bertoli-
nijeva tudi svojo rubriko Čas za
igro, ki je vsa namenjena otrokovi
ustvarjalnosti, navezuje na Jezusa
in njegove apostole. Njen zajček
Timi nagovarja risarje, naj brž
vzamejo barvice in pero v roke in
naj se lotijo reševanja nalog, ve-
zanih na Jezusove apostole. V stri-
pu, ki ga pripravlja z možem Wal-
terjem Grudino in v katerem je
vedno prisotna jasna vzgojna,
poučna misel, se fantiček
sprašuje, ali naj pozorno posluša
učitelja med dolgočasno in suho-
parno uro matematike ali naj raje
bega z mislimi po bujnih tratah
domišljije, daleč proč od šolskega
dela. Tudi tokrat
morajo mali bralci
sami izbrati pravil-
no odločitev, ki pri-
pelje do šolskega
uspeha. Božo Ru-
stja predstavlja mo-
litev Angel Go-
spod, s katero bi morali vsak dan
počastiti Devico Marijo, našo pri-
prošnjico pri Bogu. Kako bogat je
naš materni jezik, se kaže tudi iz
večpomenk, t. j. besed, ki imajo
več pomenov (npr. kača, fran-
coz...). Kot zmeraj jih v igrivem
slogu prikazuje Berta Golob v ru-
briki Jezikoslovje, ki je zelo upo-
rabna tudi pri šolskih urah. Pov-
sem pravljično idilo pa je v svo-
jem prispevku Pot v palčkovo
deželo ustvarila Nuša Turk. Zim-
sko pokrajino s srnico v ospredju
je upodobila Danila Komjanc.
Dobrodušni, debelušni Medo in
Zajček Vesne Benedetič ponujata
malim risarjem pobarvanko z iz-
sekom ljubljanskega nabrežja. Ti-
skarski škrat jo je sicer kar pošte-
no zagodel Pastirčku, a otroci bo-
do gotovo našli način, kako črno
podlago prekriti z živimi, sijočimi
barvami. Pastirček ima rad gleda-
lišče: celo 26. stran namenja tej
čarobni umetnosti, ki
nas ob odstiranju za-
stora zvabi v drug,
magičen svet. Otroci
bodo spoznali, kaj so
zastor, scenografija,
rekviziti, scenograf,
kulise, kostumograf,
režiser, vloga, šepetal-
ka. Tako bodo bolje
razumeli, kaj vse je
potrebno za dobro
predstavo.
Ledeni dih letošnje zi-
me je prinesel kar ne-
kaj obolenj, tudi grla.
Pri tem pa poleg zdra-
vil čudovito priskoči
na pomoč sočni, kisli
sadež z rumenim
olupkom, ki ga je Eva našla v
marčni košari in ga opisujeta in
orisujeta Katerina in Graziella Za-
vadlav. V Pastirčkovi marčni šte-
vilki je še marsikaj koristnega in
zabavnega, tak je tudi Matema-
tični kotiček Veronike Srebrnič,
ki se še spogleduje s pustom. Kra-
sne risbice različnih, tudi spod-
budno pomladnih vsebin boga-
tijo štiri strani Pastirčkove pošte.
Iva Koršič
Janez Krstnik
Svetopisemski viri zelo malo govorijo o Jezuso-
vem otroštvu, prav tako tudi o življenju Janeza
Krstnika. Toda na začetku Jezusovega javnega de-
lovanja se njuni poti za nekaj trenutkov zbližata
in potem zopet oddaljita. Družina Janeza Krstnika
je bila iz duhovniškega rodu in Janezov oče Za-
harija je opravljal službo v templju, ko je prišla
njegova vrsta. Vendar je bila njihova socialna ra-
ven nizka, ker so bile velike razlike med duhov-
niškimi razredi. Moč in oblast so namreč ohran-
jale aristokratske duhovniške družine iz Jeruzale-
ma.
Te okoliščine so verjetno tudi vplivale na Janezov
odmik v puščavo, kjer se je poglobil v duhovnosti
in se pripravil za prihodnje po-
slanstvo apokaliptičnega prero-
ka. Nekateri raziskovalci Svetega
pisma so trdili, da se je Janez
vsaj določeno obdobje pridružil
skupnosti esenov v Kumranu.
Bil je podobno strog in napove-
doval bližnji prihod dneva jeze
ter sodbe za tiste, ki se ne bodo
spokorili, se dali krstiti in spreo-
brnili. Janez je želel obnoviti re-
ligiozno življenje med Judi,
vzpostaviti pravičnost, zato je
bičal napake, ki so se ugnezdile
med ljudi in zlasti med jeruza-
lemsko duhovščino ter voditelji.  (Mt 3, 8-10) Ven-
dar je bil tudi usmiljen do grešnikov in ni ločeval
ljudi na sinove luči in teme.
Evangelist Marko in Jožef Flavij poročata o Jane-
zovi odločni kritiki nad Herodom Antipom, ki se
ni držal zakonov postave in izročil, ker je zgradil
mesto Tiberijo na pokopališču. Evangelist Marko
poroča, da je bila Janezova kritika Heroda Antipe,
ker ni spoštoval zakonske zvestobe in se poročil s
Herodiado, ki je bila žena njegovega polbrata.
Njegov odmik v puščavo, izven Izraela in krst po-
kore, ki ga je delil ljudem, sta želela pokazati na
nov vstop v obljubljeno deželo, podobno kot v
času Mojzesa in Jozueta. Šele s spreobrnjenjem
bodo mogli ljudje posedovati deželo in bodo ime-
li blagoslov. Janez je krščeval na obali reke Jorda-
na, v predelih, ki so bili puščavski, najprej v kraju,
ki se je imenoval Betanija, na drugi strani Jordana,
(Jn 1, 28) potem se je ustalil v Enkonu, blizu Sali-
ma v Samariji.  (Jn 3,23)
Odziv višjih slojev, do katerih je bil še bolj zahte-
ven in kritičen, je bil presenetljivo miren. Evan-
gelist poroča: “Ko pa je videl, da prihaja k njego-
vemu krstu precej farizejev in saducejev, jim je re-
kel: 'Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj
ubežite prihodnji jezi'?  (Mt 3,7) V glavnem so ga
odpisali in čakali na trenutek, da se ga znebijo.
Nekateri pa so pozitivno odgovorili na njegovo
povabilo, kar je pomenilo pozitivno sporočilo za
nižje sloje, ki jim je bil blizu ta pridigar iz pustega
sveta.
Janez ni želel ustvariti posebnega gibanja svojih
učencev ali šole, ki bi živela
iz njegove karizme in zgle-
da življenja, hotel je le pri-
praviti človeštvo za prihod
Odrešenika, in sicer s ke-
sanjem in spreobrnjenjem.
Nekateri njegovi poslušalci
so sodelovali pri njegovem
poslanstvu in zaživeli nje-
mu podobno življenje, po-
stali so učenci.  (Mt 11,2; Lk
11, 1; Jn 1, 35; 3, 25; 4,1)
Njihova praksa je bila zaz-
namovana z asketskim
življenjem in pobožnostjo
(Mr 2,18), ki je razodevala odprtost za sprejem ti-
stega, ki mora priti in je 'močnejši' od Janeza.
Tradicija Janezovih učencev je ostala živa še po
njegovi smrti.
Sveti Pavel je na začetku tretjega misijonskega po-
tovanja leta 53 prišel v Efez. Tam je pred njim neki
Apolo, Jud iz Aleksandrije, velik poznavalec Sve-
tega pisma in govornik, učil o Janezovem krstu.
(Apd, 2, 25) V Efezu je Pavel srečal tudi majhno
skupnost učencev, ki so prejeli Janezov krst.  (Apd
19,1-7) To razodeva, da so se Janezovi učenci po
njegovi smrti preselili v Egipt in Malo Azijo ter
ustvarili svoje skupnosti, ki so bile odprte za evan-
gelij. Niso pa poznale krsta v Svetem Duhu. Ven-
dar so se po oznanilu apostola odprli njegovemu
učenju, priznali Jezusa in se dali krstiti v krstu s
Svetim Duhom.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (20) PRIMOŽ KREČIČ
Sedma številka otroške revije Pastirček
Lep je materinski dan, / ker
je s soncem obsijan
mišljamo o spremljanju družin
in otrok od krsta do prvega
obhajila, želimo škofje pouda-
riti, da je prenos vere naloga
vseh kristjanov. Evangelizacija
prihajajočih generacij ne more
biti le skrb duhovnikov in kate-
hetov.
Starši so prvi vzgojitelji otrok v
veri. Brezštevilna pričevanja go-
vorijo o tem, kako je prisrčna in
trdna vera staršev za vedno zaz-
namovala otroke in marsikdaj
rodila duhovne poklice.
Družina je dejansko prva ve-
roučna šola: pogosta družinska
molitev ter iskren pogovor o
verskih vprašanjih sta za otroke
neprecenljiva popotnica.
Družina je “domača Cerkev”.
Tega poslanstva vsi starši danes
niso več sposobni ali pripravlje-
ni izpolniti. Pogosto prejmejo
otroci prvi zgled in razlago vere
od starih staršev ali drugih so-
rodnikov. Njihova prisotnost in
spremljanje sta zato marsikje
nepogrešljiva.
Tudi dušni pastirji imajo pri
evangelizaciji novega roda
ključno vlogo. Kot pastirji so po-
klicani, da omogočajo živa
občestva: občestva, ki so hkrati
odprt kraj človeškega srečanja
ter kraj doživljanja Božje ljubez-
ni. Pri vključevanju tistih, ki še
niso vključeni v redno življenje
Cerkve, so zelo koristne dodat-
ne možnosti srečevanja, kot so
miklavževanje, materinski dan,
oratorij za otroke, srečanje mla-
dih družin … Posebej vas vabi-
mo, da pri pastoralnem načrto-
vanju razmišljate, kako pritegni-
ti družine z otroki v dobi med
krstom in pričetkom verouka,
saj se v tem času mlade družine
najbolj oddaljijo.
Vendar duhovniki sami ne mo-
rejo stopati v osebni stik z vsemi
oddaljenimi kristjani, saj pogo-
sto nimajo neposrednega dosto-
pa do njih. Zato je potrebna oz-
nanjevalna naravnanost celot-
nega občestva. Vsakdo, ne glede
na svoj stan, izobrazbo ali
osebne darove, lahko dejav-
no pripomore k rasti Cer-
kve, kot poudarja papež
Frančišek: “V vseh
krščenih, od prvega do zad-
njega, deluje posvečujoča
moč Svetega Duha, ki pri-
ganja k evangelizaciji. /… /
Vsak krščeni je, ne glede na
svojo vlogo v Cerkvi in na
stopnjo verskega znanja,
dejaven nosilec evangeliza-
cije” (Veselje evangelija,
119–120).
Škofje se posebej zahvalju-
jemo vsem staršem, starim
staršem, katehetom, du-
hovnikom in drugim, ki
dejavno posredujete zaklad
vere mlademu rodu. Naj
vas še naprej, ne glede na
težavne in evangeljskemu
oznanilu nasprotujoče oko-
liščine, napolnjuje globoko
upanje. Upanje, ki izvira iz
veselja odrešenja, se naslan-
ja na Kristusove besede: “Bodite
pogumni, jaz sem svet prema-
gal”!  (Jn 16,33). “Veselje evan-
gelija napolnjuje srce in celotno
življenje ljudi, ki se srečajo z Je-
zusom; ljudi, ki dovolijo, da jih
odreši greha, žalosti, notranje
praznine, osamljenosti. Z Jezu-
som Kristusom se vedno rojeva
in oživlja veselje” (Veselje evan-
gelija, 1).
Naj nam Marija, Mati Cerkve, iz-
prosi milost, da bi se znali slo-
venski kristjani veseliti daru ve-
re in biti njeni živi pričevalci. S
to željo vas prisrčno pozdravlja-
mo in kličemo nad vas Božji
blagoslov.
/ konec
Vaši škofje
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2018
Po evharistiji postajamo
Božji domačini (2)
Slovenski škofje pri papežu v Rimu na obisku Ad limina
Kristjani in družba 22. marca 2018 5
  adnje dejanje letošnje postne Katedre
sv. Justa je potekalo ob najpomem-
bnejših značilnostih nauka svetega
očeta Frančiška. Tokratni gost postnega
srečanja, ki je bilo 14. marca v nabito polni
stolni cerkvi sv. Justa v Trstu, je bil jezuit
pater Federico Lombardi.
Na večeru, s podnaslovom Papež Frančišek
pričevalec upanja, je prisotne najprej poz-
dravil tržaški nadškof msgr.
Giampaolo Crepaldi, ki je v na-
govoru povedal, da je papež
Frančišek “zajeten sejalec upanja,
ki želi dati smisel našemu
življenju”. Tradicionalno postno
srečanje, ki ga pripravlja tržaška
škofija, je tokrat potekalo tudi v
spomin na peto obletnico izvo-
litve kardinala Jorga Maria Ber-
goglia za voditelja vesoljne Cer-
kve.
Pred škofovsko katedro v stolnici,
pri kateri sta poleg že omenjenih
predstavnikov sedela tudi škofov
vikar za kulturo in laikat msgr.
Malnati in generalni vikar Salvade', je pater
Lombardi najprej rekel, da ni nikoli pred-
videval, da bo jezuit lahko postal papež. Po-
vedal je, da smo v krajšem obdobju doživeli
velike metamorfoze v Cerkvi: od pa-
peževanja priljubljenega slovanskega pa-
peža Janeza Pavla II. do bavarskega Bene-
dikta XVI. in nazadnje do prodornega
Frančiška.
Jezuit pater Federico Lombardi je nekdanji
direktor tiskovnega urada Svetega sedeža v
Vatikanu in trenutno predsednik vatikan-
skega Ratzingerjevega sklada. Lombardi je
to pomembno funkcijo opravljal deset let,
vse do leta 2016. Patra Lombardija, ki je bil
že med obdobjem papeževanja Wojtyle za-
poslen na vatikanskem tiskovnem uradu,
je julija 2006 papež Benedikt XVI. izbral za
naslednika nedavno preminulega Španca
Navarro-Vallsa, ki je to funkcijo opravljal
kar 22 let.
Pater Lombardi (1942) se je rodil v Saluzzu
blizu Turina. Po mašniškem posvečenju je
začel študij filozofije na jezuitski fakulteti
Aloisianum v Gallaretu. Obenem je študiral
matematiko. Nato se je odločil za štiriletni
študij na Filozofsko-teološki visoki šoli sv.
Jurija v Frankfurtu.
Časnikarstvu se je približal v uredništvu ita-
lijanskega jezuitskega časopisa Civilta' Cat-
tolica, dokler ni napredoval do položaja na-
mestnika glavnega urednika.
Leta 1991 je Lombardi postal programski
direktor Radia Vatikan in leta 2005 ga je pa-
pež Ratzinger imenoval za vodjo radia Va-
tikan in vatikanskega televizijskega središča
CTV.
Na mestu direktorja vatikanskega
tiskovnega središča je Lombardi
odigral svojo najvidnejšo in ne
enostavno funkcijo. Večkrat se je
moral pred mediji soočati s pe-
rečimi težavami, na primer ob
preklicu izobčenja škofa Richarda
Williamsona, med prvo afero Va-
tileaks, ob t. i. Regenburškem go-
voru Benedikta XVI. in še bi lahko našteva-
li. Sam pravi, da je bilo medijsko poročanje
ob Benediktovem odstopu precej enostav-
nejša zadeva, kot bi si lahko kdo mislil. Tudi
medijsko poročanje ob izvolitvi papeža
Frančiška je bilo zelo odgovorno dejanje.
Takratni zgodovinski dogodki so pritegnili
več sto milijonov televizijskih gledalcev in
deset tisoč akreditiranih novinarjev.
Na tržaški katedri je predavatelj izrazil
kritični pogled na odsotnosti medseboj-
ne komunikacije, ki žal zaznamuje so-
dobne odnose. Povedal je, da se v Rimu
vedno premika z javnimi sredstvi, in ko
opazuje predvsem mlade, zasledi, da so
ti nenehno v virtualni komunikaciji s
pametnimi telefoni. Ta pojav Lombardi
označuje za negativnega, kajti izgublja
se pristen odnos do komunikacije in
življenja.
Omenil je, da si sedanji papež prizadeva
za novo evangelizacijo sveta z ure-
sničevanjem božje besede. Skuša po-
vrniti upanje tistim, ki so ga izgubili.
V drugem delu predavanja je pater Lom-
bardi orisal drugi Frančiškov temeljni nauk
“Hoditi skupaj v upanju ob spremljavi
božjega duha”. Lombardi je prepričan, da
se mora Cerkev soočati z izzivi in tegobami
sodobne družbe. Tretji papežev nauk se gla-
si “Podariti drugemu del sebe, da tudi on
izrazi samega sebe”. Lombardi je prepričan,
da bo tako osnovan dialog razširil bratstvo
in vzajemnost ter gradil močne mostove.
Tudi pri tokratni katedri so se s kora oglasile
mogočne orgle. Stolni organist prof. Ric-
cardo Cossi je izvedel slovesni koral Johan-
na Sebastiana Bacha In Dir ist freude.
Marko Manin
Z
V razmislek
Združevanje župnij,
luksuz ali nuja?
  oprska škofija je vstopila v le-
to 2016 z novo župnijsko raz-
poreditvijo. Vse to smo lah-
ko brali, tudi poslušali po najra-
zličnejših radijskih postajah od ra-
dia Ognjišče, radia Koper, pa tudi ra-
dia Slovenija. Od 189 župnij bo v
škofiji Koper od 2018 dalje le 100
župnijskih enot. Kot pri vsaki novo-
sti so verniki, ki so pri tej združitvi
soudeleženi, imeli različne reakcije:
od zelo odklonilnih do zelo, zelo ra-
zumevajočih. Dobili pa so se tudi
taki, ki jih vse to prav nič ne zani-
ma.
Zavedati pa se le moramo, da takšna
oblika združitve župnij ni nič nove-
ga in se bo z leti še nadaljevala. Poh-
vale vredno je, da je vsaj en škof v
Sloveniji končno “ugriznil v to kar
kislo jabolko” in zadevo porinil na-
prej, kot je Mojzes vlekel Izraelce gor
in dol po Izraelu …
Znanec iz najstarejše nemške škofije
Trier, ki obstaja od 3. stoletja dalje,
mi je pripovedoval, kako je tam-
kajšnji škof. msgr. Judith Rupp l.
2016 začel združevati župnije in bo
celotni načrt končal šele leta 2020.
Škofija Trier šteje 172 župnij. Po
končani združitvi župnij jih bo ime-
la le 35. Do tega postopka so prišli z
ugotovitvijo, da sedanje razdroblje-
ne župnije ne ustrezajo več času.
(Isto je bilo v škofiji Koper.) Trierska
škofija ima nekaj nad milijon in pol
vernikov. Po združitvi župnij iz se-
danjih 172 na 35 bo vsaka župnija
imela okrog 43.000 vernikov. Med
utemeljitvijo o združevanju je trier-
ski škof tudi poudaril: “Sedanje raz-
drobljene župnije niso več kreativ-
ne. Kot v svetu rabi tudi Cerkev krea-
tivnost. V Nemčiji dajemo velik
poudarek na vlogo laikov, kar je
izredno pomembno. Zavedati pa se
moramo, da zakramentalni vidik v
župniji ostaja in bo ostal na duhov-
nikovih plečih” … Prav te dni je pa-
pež v enem od svojih govorov rekel:
“Posvetite večjo pozornost spravi,
usmiljenju in odpuščanju. Ne pre-
zrite tesne vezi med evharistijo in
duhovništvom. Če ne bo duhovni-
kov, ne bo evharistije! … “ Trierski
škof msgr. Judith Rupp pa je še do-
dal: “Pri združitvi župnij ne gre za
neko udobnost v Cerkvi, pač pa za
nujo, da bi vernike znova in znova
predramljali, da je odgovornost v
župniji na ramenih vseh in ne samo
duhovnika ali škofije. Skupaj z mo-
litvijo in zakramentalnim življen-
jem v župnijah bodo župnije posta-
jale bratske in žive skupnosti, ki bo-
do čutile potrebo tudi po novih du-
hovnih poklicih”, pravi trierski
škof.
Če primerjamo škofijo Trier v
Nemčiji, ki je znatno večja od škofi-
je Koper, pridemo do sklepa, da ima
škofija Koper še vedno preveč žup-
nijskih enot na število prebivalstva.
Združevanje župnij se bo v Sloveniji
v prihodnje nadaljevalo tudi v dru-
gih slovenskih škofijah, zato to, kar
je prva začela škofija Koper, ni danes
noben luksus ali udobnost, ampak
nuja!
Ambrož Kodelja
K
Trst / Sklepna katedra sv. Justa 
P. Federico Lombardi o
naukih papeža Frančiška
Foto damj@n
Goriška22. marca 20186
  četrtek, 8. marca, je v dvo-
rani Franca Močnika pred
številnim občinstvom
sklenila letošnji niz predavanj
Skupnosti družin Sončnica pisa-
teljica, pesnica in predavateljica
Alenka Rebula. V predavanju z na-
slovom Tako blizu, tako daleč:
ženske in moški v iskanju razume-
vanja je spregovorila o odnosih
med ženskami in moškimi, o tem,
kar jih ločuje, in tistem, kar bogati
življenje v paru.
Alenka Rebula se je rodila v Loki
pri Zidanem Mostu, živi v Sesljanu
pri Trstu. Končala je študij filozo-
fije na psihološki smeri tržaške
univerze. Ima tri odrasle otroke.
Že vrsto let poučuje družbene ve-
de na humanističnem liceju
Slomšek v Trstu. Ukvarja se z ese-
jistiko, literaturo, predavanji in de-
lavnicami. Najbolj jo zanimajo
obdobje otroštva, psihologija tele-
sa, odnosov, kultura miru. Je av-
torica izredno odmevnih strokov-
nih knjig: Globine, ki so nas rodi-
le, priročnika za samovzgojo Bla-
gor ženskam, Sto obrazov notran-
je moči, Vera vase.
V svojem predavanju je hotela po-
sredovati nekaj, kar naj bi bilo ko-
V ristno za več generacij poslušalcev,za mlade in že starejše pare, ki stal-no iščejo način, da bi se bolje ra-
zumeli. Rebu-
lova nam je na
podlagi osebne
izkušnje pove-
dala, kako
ustvariti
bližino v dvoje,
dotaknila se je
pomembnih
vprašanj: “Ali
res prihajamo
ženske in
moški z dveh
različnih plane-
tov in je tako
težko najti
skupni jezik ra-
zumevanja?
Katere so naj-
pogostejše
težave v dialo-
gu med
moškim in žensko? Katere so ra-
zlike v doživljanju drug drugega,
sebe in sveta”? Najprej je opozo-
rila, da lahko ljubezensko razmer-
je analiziramo tako s komičnega
kot tragičnega vidika - o nobenem
drugem argumentu ne najdemo
v literaturi toliko materiala, o no-
beni drugi tematiki se ne toliko
pogovarjamo in razmišljamo. V
začetku je navedla glavne razlike
med ženskim in moškim
načinom mišljenja: “Kupila sem si
škatlo barvic zato, ker so bile lepe,
prijatelj pa me je vprašal, ali so ko-
ristne” - ženske naravno privlačuje
to, kar je lepo, všeč jim je sanjariti
in razmišljati o tem, kaj bi lahko
bilo, za moške pa mora biti vsaka
stvar najprej koristna in praktična,
toliko bolje, če je tu-
di lepa. To se zdi ne-
pomembna razlika,
v resnici pa zelo vpli-
va na interpretacijo
potreb in želja par-
tnerja. Zbližamo se,
ko razumemo, kaj
drugega veseli, in
postane to pomem-
bno tudi za nas;
spoznati moramo,
kaj je drugemu pri
srcu. Predavateljica
je povedala tudi, da
se ženska hoče
počutiti varna in pri-
pravljena na vsak
dogodek, pri tem pa
hoče poskrbeti tudi
za druge, po značaju
rada deli svoje misli
in občutke s partnerjem, ki pa se
raje zapira vase. Da se izognemo
nesporazumom, se moramo po-
truditi, da drug drugega razume-
mo in ne egocentrično sklepamo
in ugibamo, katere so misli našega
življenjskega sopotnika. Vprašaj-
Župnijska dvorana v Doberdobu / Gledališki večer
Komedija, prepojena z absurdnimi
odtenki med biti in ne biti
  e vrsto let se društva, ki de-
lujejo v Doberdobu, vasi
goriškega Krasa, prepojeni s
krvavimi zgodovinskimi dogajanji
med prvo svetovno vojno,
združujejo, da bi se ob dnevu slo-
venske kulture poklonila naši be-
sedni umetnosti. Včasih se to iz
raznih vzrokov zgodi z zamikom.
Tako je bila tudi letos prireditev s
tem nadihom šele v petek, 16.
marca, v župnijski dvorani, za kar
so se organizatorji, SKD Hrast,
SKRD Jezero, Pihalni orkester Kras
in Župnija Doberdob, zahvalili do-
mačemu župniku g. Ambrožu Ko-
delji, ki je bil prisoten na večeru.
Prireditve se je udeležil tudi dober-
dobski župan Fabio Vizintin, vse-
lej pozoren na vse, kar se dogaja v
vasi. Organizatorji so uvodni na-
govor zaupali učitelju Dariu Berti-
nazziju, pevcu, pevovodji in na-
sploh dejavnemu kulturniku v do-
mačem kraju in v širši Goriški.
Med drugim je v svojem raz-
mišljanju opozoril, da je dober-
dobska skupnost, kljub svoji “ma-
jhnosti”, živahno dejavna na ra-
zličnih področjih. V vasi se vsak
dan kaj dogaja, od vaj pevskih
zborov, godbenikov, mažoretk pa
do športnih aktivnosti. Tudi šport
lahko prispeva marsikaj pri
združevanju naših mladih in pri
utrjevanju narodnih vezi, kot je bi-
lo to včasih, ko sta delovali društvi
Sokol in Orel. “V času narodnega
zatiranja sta namreč imeli tudi na-
logo ohranjevanja slovenskega je-
zika. Zato bi bilo dobro, ko bi se
naša slovenska športna društva
spet približala prvotnemu cilju, za
katerega so nastala, in ne zgolj iz
rekreacijskega namena ali osebnih
ambicij oziroma potreb posamez-
nikov”, je bil jasen Bertinazzi. Saj
so tudi vsa naša društva nastala za-
radi skupnega cilja: ohranjati in
gojiti čut narodne pripadnosti in
Ž zavesti. To sporočilo naj bo svetlovodilo tudi za mlajše rodove. Poteh mislih, polnih pomenljive vse-
bine, ki se je marsikdo ogiba, češ
da ne spada v našo sodobno
večkulturno realnost, a je še kako
potrebna (!), se je Bertinazzi zau-
stavil pri gostu, Beneškem gleda-
lišču, ki že od l. 1976 z uprizarjan-
jem gledaliških del domačih in tu-
jih dramatikov ohranja živo slo-
vensko kulturo in pojoče beneško
narečje. Ugotavljal je, da še danes
premalo poznamo beneške rojake,
kljub temu da imamo na razpola-
go dva tamkajšnja časopisa, Novi
Matajur in Dom, pa še Radio Trst
A (in tudi radijsko postajo Radio
Spazio, op. pisca), ki redno po-
ročajo o življenju in kulturnem
dogajanju med Beneškimi Sloven-
ci. Občinstvo, ki bi se za to pri-
ložnost lahko zbralo v večjem šte-
vilu, se je prepričalo o tem, kako
zna Beneško gledališče ponuditi
ne samo lahkotnejše komedijske
vsebine, ampak tudi taka besedila,
ki gledalcu postavljajo vprašanja o
svobodni volji, o našem življenju,
ki se neizbežno konča s smrtjo...
“Nihče ne pride iz življenja živ”,
zatrjuje eden izmed protagonistov
predstave Tarije na pingulanki
(Trije na gugalnici) , ki jo je za po-
trebe beneških igralcev priredil in
zrežiral gledališki igralec Gregor
Geč, z bogatimi režijskimi iz-
kušnjami v ljubiteljskih krogih.
Premierno so delo, prestavljeno v
benečansko narečje, uprizorili na
letošnjem dnevu emigranta v
čedajskem gledališču. Sodobni
tekst, ki se dotika marsikatere ek-
sistencialne teme - v njem najde-
mo misli raznih znanih filozofov,
npr. De Carscartesa, Schopenha-
uerja …, pa tudi besede iz Svetega
pisma - in vsebuje kar nekaj prvin
beckettovskega pisanja, je napisal
italijanski avtor Luigi Lunari l.
1990. Preveden je v 26 jezikov, ta-
ko da se pojavlja na svetovnih
odrih in povsod doživlja veliko
uspeha prav zaradi nikdar izčrpa-
nih tematik, ki se jih dotika. Pri-
zorišče je na videz čisto navaden
prostor v sedmem nadstropju ne-
ke palače. V njem se znajdejo trije
moški, eden ima galanten zmenek
z žensko, drugi, vojaški kapetan,
je prišel tja, da bi se pogajal za na-
kup orožja, tretji, profesor, je prišel
k založniku zaradi svoje knjige.
Vsak izmed njih je prepričan, da
je tam, kamor je bil namenjen iti.
V resnici se v tem čudnem prosto-
ru dogajajo skrivnostne stvari …
Vsak je prišel skozi določena vrata.
In samo skozi tista lahko gre iz so-
be, sicer pa ven ne morejo, ker je
zunaj vaja proti onesnaževanju.
Tako morajo skupaj prečuti noč.
Zaradi čudnih situacij se v njih po-
rajajo dvomi in sumi. Začnejo se
pogovarjati o marsičem, seveda
tudi o poslednjih stvareh. Njihove
misli odražajo njihove značaje in
psihološka stanja; eden je pre-
strašen in živčen, drugemu se zdi
Člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško na izletu v Furlaniji
Mimoze članicam po ogledu
pršutarne in drugih zanimivosti
  oriški upokojenci so na
dan žena priredili izlet v
furlansko mestece San
Daniele, kamor so se pripeljali z
dvema avtobusoma. Tam so si
najprej ogledali in spoznali glav-
ne zanimivosti. Nato jih je
pričakal lastnik znane pršutarne
“Il Camarin”, ki jim je po ogle-
du pršutarne in razlagi o dozo-
revanju pršutov postregel s to
odlično dobroto. Dobro razpo-
ložene upokojence sta nato
sprejeli vodički in jih popeljali
G na ogled drugih zanimivosti.Najprej so se ustavili v “Loži”nekdanje palače Občine, danes
knjižnice “Guarneriana, ” usta-
novljene leta 1466, v kateri je
ohranjena tudi redka izdaja
Dantejevega Pekla iz 14. stoletja;
tja so svojčas zahajale tudi slo-
vite osebnosti, kakor so bili Ugo
Foscolo, Ippolito Nievo in Gio-
sue' Carducci. Sledil je ogled
stolnice in cerkve Sant’Antonio
Abate, poznane kot “Cappella
Sistina del Friuli”, s pomembni-
mi freskami, ter cerkve Santa
Maria della Fratta, zgrajene leta
1348 ob stolpu obzidja iz 10. –
11. stoletja. Ogledali so si tudi
pročelje hiše “Casa del Trecen-
to” iz 13. stoletja, ki jo prištevajo
k eni najstarejših zgradb v Fur-
laniji. Kraj je poznan tudi po fe-
stivalu “Aria di Festa”, prireditvi
mednarodnega pomena s pou-
darkom na kulturi, kulinariki in
turizmu; prirejajo ga od leta
1985 zadnji teden v juniju in tra-
ja 4 dni ter je povzet po srednje-
veški “šagri”
pršuta. Sledi-
la je vožnja
do restavraci-
je “Belvede-
re” v kraju
Tricesimo,
kjer je
druženje skle-
nil tradicio-
nalni poklon
mimoz vsem
prisotnim
ženskam.
(IN)
mo se: “Kako jaz lahko
razumem, da je drugi
drugačen od mene”? .
Po drugi strani moramo
sami partnerja opozori-
ti, ko narobe interpreti-
ra naše besede in naše
vedenje. Komunikacija
mora biti obojestran-
ska, da že od začetka lju-
bezenskega odnosa razumemo,
katere so resnične misli druge ose-
be, in ji pomagamo pravilno in-
terpretirati naše, kajti z napačno
komunikacijo se kopičijo nepo-
polne informacije in se ustvarja
vedno večja oddaljenost: “Ko pred
drugo osebo položimo najprej en
kamen, potem pa drugega in tako
naprej, bomo kmalu zgradili zid,
ki bo postal tako visok, da drugega
ne bomo videli več”. Kljub ljubez-
ni, najboljšim namenom in dej-
stvu, da si partnerja želita drug
drugemu samo dobro, se z na-
pačno komunikacijo prizadeneta
in ranita. Nastane sovraštvo, ki je
izraz obupane jeze, ker nam na
noben način ne uspe ubesediti
naših misli in čustev. Ko ostanejo
pari veliko let v taki problematični
situaciji, pride do travmatičnih iz-
bruhov jeze in večkrat se zakon
konča z ločitvijo. Uporabljati mo-
ramo “varno izražanje”, ki pa v pa-
ru pogostokrat manjka: drugemu
moramo naše misli in želje pove-
dati nežno, tako da ga ne spravi-
mo v stisko, brez nadležnega in
nasilnega govorjenja, kajti vsak
človek, ki se počuti ogroženega,
avtomatično ogluši in ne spreje-
ma več informacij. Ženske so pre-
pričane, da znajo poslušati, rade
govorijo o svojih čustvih in hočejo
z govorjenjem vse rešiti; obratno
so moški po naravi bolj zaprti in o
tem, kar imajo v srcu, ne sprego-
vorijo radi. Velikokrat pa se doga-
ja, da so ženske polne neizgovor-
jenih besed in jih to ovira pri ak-
tivnem poslušanju partnerja:
“Šele ko govorijo o sebi, ko jih
mož z zanimanjem posluša, so pri-
pravljene njega poslušati”.
Komunikacijo v paru zelo moti tu-
di komentiranje tega, kar drugi de-
la, kar drugega veseli, zato mora
vsak imeti svoj prostor, v katerega
se lahko zateče, in istočasno
spoštovati in braniti prostor dru-
gega - ljubezen ne raste brez
spoštovanja. Ženske so večkrat ne-
zadovoljne tudi zato, ker si same
ne vzamejo svojega prostora. Rade
skrbijo za dom in družino, po na-
ravi pa so “potepuške”, radovedne
in si želijo sprememb, in čeprav so
večkrat te lastnosti kulturno zani-
kane, jim mora mož pustiti svo-
bodo in podpirati, da počnejo to,
kar jih veseli, ženska samostojnost
mu mora biti všeč.
V paru se moramo naučiti, da dru-
gemu na nežen, goreč, prepričljiv
in privlačen način povemo, kaj si
želimo. V skupnem prostoru mo-
ramo gojiti veselje do življenja in
spoštovati svobodo drugega, vse
njegove potrebe, saj je vsak od nas
le gost v prostoru svojega soproga
in nihče nima pravice, da mu ga
popolnoma zasede!
Katja Ferletič
Gorica / Skupnost družin Sončnica
Alenka Rebula o najpogostejših težavah
v dialogu med moškim in žensko
Foto dd
Loža (Biblioteca Guarneriana)
vse povsem normalno, tretji pa
skuša racionalno in logično razla-
gati vse, kar se jim dogaja. Sam
prostor pa se jim začenja izrisovati
kot predsoba večnosti. Morda so
že vsi trije mrtvi … Ko se kar naen-
krat pojavi čistilka, se ozračje za-
radi njenih dvoumnih besed še
bolj nasiči s skrivnostjo in stisko.
O njej si mislijo, da je angel po-
slednje sodbe, ali celo Mati Božja.
Ko odide in se končno zasliši sire-
na, ki naznanja konec vaje proti
onesnaževanju, se zgodi še nekaj
… osupljivega.
Delo je posejano s humornimi od-
tenki, ki izvabijo smeh, a v bistvu
vsebina vzbudi v gledalcu dokaj
nelagodno razpoloženje in ga,
polnega dvomov, vabi h globlje-
mu razmišljanju. Nastopajoči
igralci Beneškega gledališča, Adria-
no Gariup, Franco Qualizza, Ro-
berto Bergnach in Emanuela Cici-
goi, so zaupane jim like dobro ka-
rakterizirali in njihove značajske
odtenke podkrepili s prepričljivo
in naravno mimiko in gestikula-
cijo. Uigran tercet je znal izkoristiti
režiserjeve nasvete in lastne iz-
kušnje na odrskih deskah. Režiser
Geč je z igralci ustvaril razgibano
odrsko dogajanje in dal vsebin-
skim odtenkom pravi ton. Gledal-
ci so izvajalcem Beneškega gleda-
lišča namenili topel, dolgotrajen
aplavz.
Iva Koršič
Foto kil
Goriška 22. marca 2018 7
  Razstava Brda na dlani 
Razkošje barv v pogledih
na vinorodne griče
GALERIJA ARS 
  popolnem nasprotju s ki-
slim deževnim vreme-
nom je v prostorih galerije
Ars nad Katoliško knjigarno na
goriškem Travniku v poznem so-
botnem popoldnevu zažarela pa-
leta močnih barvnih odtenkov,
ob katerih se gledalcu razjasni
oko in razveseli srce. V galeriji Ars
so namreč 17. marca 2018 v pri-
jaznem vzdušju odprli likovno
razstavo z naslovom Brda na dla-
ni. Na njej razstavljajo svoja dela
navdušeni “ljubiteljski” slikarji, ki
jih veselje do likovnega ustvarjan-
ja združuje v Društvu Briških li-
kovnih ustvarjalcev Dablo.
Društvo je dobilo ime po na-
rečnem izrazu za drevo in živah-
no deluje dvanajst let. Najprej je
bil njihov mentor akademski sli-
kar Franc Golob, s katerim so se
ukvarjali z osnovo in kompozici-
jo. V zadnjih sedmih letih pa li-
kovne zanesenjake umetniško
usmerja mag. Bojan Bensa, do-
mačin iz Brd, ki sicer živi in deluje
v Ljubljani, a se vedno rad vrača v
rodna Brda. Z njim so se preusme-
rili v raziskovanje barv, barvnih
nanosov in se začeli spogledovati
z “modernim” slikarstvom.
Društvo šteje kakih trideset čla-
nov iz Brd in okolice pa tudi iz
bližnjih krajev v Italiji. Pod vod-
stvom mentorja radi obiskujejo
tudi razne razstave, da spoznavajo
raznolikost likovnega izražanja,
in se seveda tudi sami udeležujejo
likovnih dogodkov. Zdaj bomo
njihova novejša dela, ki jih odli-
kujejo žive barve, v glavnem pre-
vladujejo odtenki zelene in mo-
dre, za nekaj časa lahko občudo-
vali v galeriji Ars. Na odprtju je
dobrodošlico razstavljajočim sli-
karjem in ostalim udeležencem
izrekel predsednik društva Ars Ju-
rij Paljk, ki je najprej povabil, naj
spregovori odbornik za kulturo v
goriški občinski upravi, Fabrizio
Oreti. Odbornik je ob pozdravu v
imenu občinske uprave med dru-
gim dejal, da se sam zavzema za
sožitje in aktivno sobivanje ob
meji. Le-ta zanj ni meja, ampak
priložnost za medsebojno opla-
janje in skupno delovanje na ra-
zličnih področjih. Poudaril je tu-
di, kako pomembno je, da se obe
Gorici zavedata dragocenosti Brd
na italijanski in slovenski strani.
V
Za njim je spregovorila Alda Gru-
dina, predsednica društva Dablo.
Opozorila je, da v slikarstvu meja
ni tako očitna kot v vsakdanjem
življenju, saj je “slikarstvo brez
meja”. Na goriški razstavi se člani
Dabla predstavljajo s slikami, ki
nudijo krasne poglede na Brda. “Z
veseljem slikamo”, je dejala “in
upamo, da bomo še naprej tako
lepo sodelovali z Gorico, Tržičem
in ostalimi, s katerimi smo v sti-
kih”. Gospa Grudina je prepustila
besedo njihovemu mentorju, aka-
demskemu slikarju Bojanu Bensi,
ki je povedal, da je skupina članov
Dablo zelo raznovrstna. Skupna
točka vseh, ki ustvarjajo v
društvu, pa je neka strast, ki jih
združi s pokrajino, iz katere izha-
jajo. Iz tega izvirajo tudi njihove
karakterne lastnosti in njihova
duša. Ko je sam prišel kot mentor
v to skupino, jim je zelo jasno po-
vedal, da se bo osredinil na barvi-
tost. Barva je področje, na kate-
rem se slikarji lahko še bolj “od-
prejo”. Kot mentor je hotel ohra-
niti raznolikost in posebnosti
ustvarjalnih hotenj posamezni-
kov. Želel jim je približati čudoviti
svet barv in pri tem je sklenil, da
bo posameznike vodil v odkrivan-
je lastnih umetniških vzgibov.
“Energijo, ki jim jo jaz dajem, do-
bivam tudi nazaj. To je neka pre-
točnost, nekaj, kar počnem z ve-
seljem z njimi”. Naslov razstave
Brda na dlani pa je že sam posebej
dovolj zgovoren. Bolj kot na dlani
so Brda prav v srcih razstavlja-
jočih likovnikov, je opomnil Ben-
sa. Vsem je seveda skupna točka
barvitost.
Nekaj besed je izrekla tudi slikar-
ka Maria Grazia Peršolja, ki je bila
posrednica med galerijo Ars in
društvom Dablo za uresničitev te
razstave. Vneto sicer spremlja
ustvarjalni zanos teh briških li-
kovnikov že deset let.
Razkošje barv se je ob koncu spo-
jilo z razponom gibalnih spretno-
sti, ki so jih prikazali mladi,
gibčni plesalci, ki se posebne vrste
gibalne umetnosti, Freestyle,
učijo v plesni šoli Dance for your
rights v Gorici. Njena predsednica
je Lili Grudina, ki se je tudi izka-
zala pri izvajalsko kar zahtevnem
plesu. Navzoči so mladim plesal-
cem namenili toplo ploskanje.
Lepi likovni dogodek se je ob
koncu prelevil v prijateljski klepet
ob kozarčku bele in rdeče briške
kapljice ter sladkih domačih do-
brotah, ki so jih ponudile slikar-
ke. Svoje umetniško nagnjenje
očitno uporabljajo tudi v kuhin-
ji!
Iva Koršič
  petek, 16. 3. 2018, je bila
štandreška cerkev prizo-
rišče zborovske revije Pri-
morska poje, na kateri so nastopili
zbori s sakralnim programom.
Uvodno misel je podal Matej
Klanjšček, ki je izpostavil vlogo
kulturne ustvarjalnosti, ki je še ved-
no zelo živa in dejavna v naši skup-
V nosti in ima izrazit intelektualni,socialni in narodnostni pomen.Izrazil je zadovoljstvo zaradi števil-
nih kulturnih pobud. Že samo na
reviji Primorska poje se bo več kot
dvesto zborov predstavilo na 32.
revijah v raznih krajih Primorske.
Na reviji se vsako leto spomnimo
na kulturnike, ki so prispevali, da
pesmi in skladbe, tako narodne kot
sakralne, ohranjajo in utrjujejo
našo slovensko zavest. Letošnja Pri-
morska poje je posvečena Vinku
Vodopivcu ob 140. obletnici roj-
stva, Bredi Šček ob 50. obletnici
smrti in Miroslavu Vilharju ob
200. obletnici rojstva. Skupna
izhodišča vseh treh narodnih bu-
diteljev so: ljubezen do slovenske
besede, glasbe, sočloveka in slo-
venske zemlje. Govornik je izrazil
prepričanje, da znamo te vrednote
gojiti tudi danes in jih posredovati
novim generacijam. / DP
/ str. 14
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič v sodelovanju z
Goriško Mohorjevo družbo vabita v
četrtek, 22. marca 2018, ob 20.
uri na Srečanje pod lipami, na
katerem bo predstavitev
publikacije Jeruzalem ob Soči,
obsežne monografije o zgodovini
Judov na Goriškem in o pečatu, ki
ga je ta skupnost pustila naši
deželi. Avtor monografije je dr.
Renato Podbersič, z njim se bo
pogovarjal dr. Egon Pelikan. Na
večeru bodo z izborom pesmi iz
judovske tradicije sodelovale pevke
Mladinskega zbora Šempeter -
Vrtojba, ki ga vodi Mojca Podbersič.
Klavirska spremljava Blaž Pahor.
Srečanje bo v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici, drev. 20. septembra 85.
Občina Števerjan v sodelovanju s
Civilno zaščito, lovskima
družinama iz Števerjana in Jazbin,
društvoma F. B. Sedej in Briški grič
ter osnovno šolo A. Gradnik,
ponovno organizira ekološki dan v
soboto, 24. marca 2017.
Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri
pred občinsko hišo. Vabljeni!
AŠZ Olympia - Gorica vabi na
Velikonočni prikaz dela (gymplay,
rhythm & dance, artistic gym, show
dance) v ponedeljek, 26. marca
2018, ob 17. uri v telovadnici na
drevoredu 20. septembra 85 v
Gorici.
Med velikonočnimi prazniki bo v
Vipavskem Križu zanimiva razstava
pirhov z različnih koncev Slovenije,
Evrope, Rusije in Južne Amerike.
Razstavo pirhov bodo dopolnjevale
umetnine, ki se nanašajo na postni
čas in Veliko noč. Razstava bo
odprta do 8. aprila 2018 vsak dan
med 15. in 20. uro. Za ogled izven
urnika pokličite gospo Lojzko Paljk
GSM 051 238 038.
SPDG načrtuje od 16. do 22. junija
izlet v Piemont. Obiskali bodo Turin
in si ogledali najbolj znane
spomenike in zanimivosti, med
temi tudi Muzej egipčanske
kulture. Nadalje bodo obiskali dve
alpski dolini na meji s Francijo
(dolina Chissone in trdnjava
Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira
Pada. Drugi del izleta bo namenjen
spoznavanju in odkrivanju
zanimivosti v pokrajini Langhe in
ogledu mesta Pavia. Prevoz z
avtobusom iz Gorice. Informacije in
prijave Vlado (3317059216).
PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet
v Maroko od 23. do 30. avgusta
2018. Info tel. 0481 882285 (Ivo
Kovic).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 23. 3. 2018 do 29. 3. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 23. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 24. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 25. marca: ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 26. marca (v studiu Miha
Kovic): Mihec in Jakec.
Torek, 27. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 28. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Sindon, Kristusov mrtvaški prt. -
Izbor melodij.
Četrtek, 29. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
JOŽEK BERTOLINI
27. 3. 1988 - 27. 3. 2018
Ob 30. obletnici njegove smrti 
se vam zahvaljujemo 
za povezanost v molitvi. 
Večno ljubljen v naših srcih.
BRATA IN SESTRE
NOVO PRI 
GORIŠKI MOHORJEVI
DRUŽBI
Ponovno je izšla 
dvojezična monografija
Verena Koršič Zorn
TONE KRALJ
Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem 
in v Kanalski dolini / Le pitture murali nelle chiese 
dell’area triestina, del Goriziano e della Val Canale
Primorska poje v štandreški cerkvi
Zazvenele so sakralne
pesmi
Foto DP
Foto DP
V petek, 23. marca 2018, bo ob
20. uri v šoli v Podgori (v cerkvi
v primeru slabega vremena)
križev pot dekanije Štandrež
ob 100-letnici konca 1.
svetovne vojne. Na križevem
potu bodo sodelovale vse
slovenske župnije, pel bo zbor
iz Podgore, sklepno misel bo
podal nadškof msgr. Redaelli.
Na oljčno nedeljo, 25. marca,
se bo maša pri sv. Ivanu začela
ob 9.45, v Pevmi pa ob 8.30.
Veliki noči naproti
Kultura22. marca 20188
  ik Valentina Staniča, primorskega
duhovnika in gornika, ki je bil po
duši tudi znanstvenik in razisko-
valec, je pri nas premalo poznan.
Večkrat se z njegovim imenom srečamo
med planinarjenjem. Ena od koč pod
Triglavom nosi nje-
govo ime. Po njem
so poimenovali tu-
di zavetišče tik pod
vrhom slovenskega
očaka, ki lahko po-
hodnike sprejme v
primeru nepredvi-
denih vremenskih
okoliščin na naj-
višjem slovenskem
vrhu. Stanič pa je
bil precej več kot
samo duhovnik in
izurjen hribolazec.
Njegovo zgodbo bi
morali poznati vsi
Slovenci, posebej
pa Goričani. Stanič
je namreč naš ro-
jak. Rojen je bil v
Bodrežu nad Kanalom leta 1774. Starši,
ki so bili kmetje, so mu omogočili študij
v najstniških letih na bogoslovju, po-
tem ko je za precejšen del predhodne
izobrazbe poskrbel kar sam. Bil je na-
darjen učenec in radoveden zanesenjak
pri študiju. Zaradi njegove vsestransko-
sti bi ga lahko opredelili za človeka re-
nesančnega duha in razsvetljenske mi-
selnosti.
Posvet za velikega duhovnika in huma-
nista
Slovenska strokovna javnost se je zato
tudi odločila, da se bo velikemu duhov-
niku, odličnemu znanstveniku in hu-
manistu poklonila s prav posebnim
simpozijem, ki sta ga konec februarja
priredila Inštitut za zgodovino medici-
ne Medicinske fakultete v Ljubljani in
Znanstveno društvo za zgodovino
zdravstvene kulture Slovenije. Pri pobu-
di je sodelovala Zveza
društev gluhih in na-
glušnih Slovenije, za-
radi česar je bilo celot-
no predavanje tol-
mačeno tudi v zna-
kovnem jeziku. Posvet
je potekal v prostorih
Slovenske matice na
Kongresnem trgu.
Spregovorila je dr. Tat-
jana Peterlin Neume-
ier, slovenska znan-
stvenica, ki je Staniča
začela temeljiteje
spoznavati, potem
ko se je po poroki
preselila v
Nemčijo. V Avstri-
ji in na Bavarskem
je namreč Stanič,
predvsem med planinci, zelo znano
ime. Stanič je svoje izobraževanje
opravil najprej na trivialki na
Trbižu, kasneje se je preselil v Celo-
vec in Salzburg, kjer je leta 1802 tu-
di pel novo mašo. Poleg teologije je
sklenil tudi univerzitetni študij filo-
zofije. V tem kontekstu se je rodila
njegova ljubezen do gora. Na Bavar-
skem je začel naskakovati zahtevne
vrhove in bil prvi, ki je stopil na naj-
zahtevnejši bavarski vrh Watzmann. To
mu je prineslo precejšnjo prepoznav-
nost. Stanič je bil tudi v skupini prvo-
pristopnikov na Veliki Klek (Grossglock-
ner), prvi je pozimi dosegel
vrh Utensberga. Po vrnitvi v
domače kraje je z alpinistični-
mi podvigi nadaljeval tudi v
Julijcih. Bil je med utemelji-
telji modernega alpinizma v
vzhodnih Julijskih Alpah. “To
so bili seveda izjemni gor-
niški uspehi”, je poudarila
predavateljica in pri tem po-
jasnila: “Njegova ljubezen do gora pa je
pomenila še pomemben preboj. Osva-
janje vrhov še kako desetletje pred Sta-
ničem ni bilo sprejeto, predvsem s stra-
ni cerkvenih oblasti. Interpretirali so ga
kot izzivanje. Stanič je s svojimi podvigi
pomagal rušiti tak pogled”.
Znanstvenik in humanist
Staničevi gorniški podvigi pa so v
ospredje postavili še drugo plat goriške-
ga duhovnika. Stanič je bil izjemen
znanstvenik. Že v času bivanja v Sal-
zburgu je začel spoznavati osnove geo-
dezije. Pri svojih raziskavah je upora-
bljal meritve s termometrom in baro-
metrom. Posluževal se je tudi Zollman-
ske plošče. Znanstvene meritve je tako
izvajal na vseh hribovskih pohodih. Po
nekaterih pričevanjih je Stanič tudi iz-
meril vrh Triglava, čeprav mu, po pri-
povedovanju predavateljice, to naj ne
bi dejansko uspelo. Na Triglavu pa je za-
gotovo izmeril tlak in temperaturo. Svo-
jo znanstveno žilico je Stanič razvijal tu-
di na drugih po-
dročjih. V obdobju,
ko je kot župnik
služil na Banjščicah
(po letu 1802) in v
Ročinju (od leta
1809) se je priučil
nekaj osnov medi-
cine, ki so mu
omogočile, da je
zaradi pomanjkan-
ja zdravnikov na
vasi sam cepil fara-
ne (predvsem je bil
pozoren na otroke)
proti črnim kozam.
Duhovniška služba
in navezanost na
svoje farane pa sta bili za Staniča dodat-
na motivacija tudi pri njegovem delu
na področju izobraževanja. “Stanič ni
bil samo znanstvenik, bil je tudi prefin-
jen humanist”, je pojasnila predavatel-
jica pred polno dvorano Slovenske ma-
tice. Otrokom je nudil splošno izobraz-
bo, in to ne samo v okviru nedeljskih
šol. Stanič je vzpostavil redni pouk in v
ta namen med letoma 1809 in 1813 iz-
dal kar pet učbenikov za šole. Pa ne sa-
mo to: leta 1822 je tiskal svojo pesniško
zbirko Pesme za kmete ino mlade
ljudi. To je bila šele druga slovenska
knjiga na Goriškem. Da bi razumeli
okvir, v katerem je takrat deloval
Stanič, velja povedati, da si je ma-
jhno tiskarno za lastne potrebe
ustvaril sam kar na Banjšicah, po-
tem ko si je sestavne dele prinesel
iz Gorice.
Pa še zadnji element s tega po-
dročja, ki bo nedvomno posebej za-
nimiv za celotno Goriško: Stanič je
bil v prijateljskih stikih z Antonom
Martinom Slomškom. Na enem od
njunih prijateljskih srečanj v Ogleju
se je rodila zamisel za slovensko za-
ložbo. Izkazalo se je, da je bila ta
ideja dejansko osnutek za kasnejši
nastanek Mohorjeve družbe.
Goriška gluhonemnica
Stanič je bil močno vezan na celotno
goriško območje. Napore, vložene v
opismenjevanje
otrok v farah, ki
jih je sam nepo-
sredno upravljal,
je od leta 1819
prenesel tudi na
celotno goriško
nadškofijo. Izo-
braževanje najm-
lajših in s tem
povezana refor-
ma šolstva sta bi-
la namreč med
njegovimi pogla-
vitnimi vzgibi,
tudi ko je (leta
1819) postal ka-
nonik v goriški
nadškofiji. Gorica pa dolguje Staniču še
pomemben dosežek na znanstveno-
medicinskem področju, ki je imel zelo
pozitivne učinke tudi pri podiranju šte-
vilnih miselnih pregrad. Potem ko je le-
ta 1836 prebral Czechovo knjigo za
pouk gluhonemih ljudi, se je odločil,
da bo pridobljeno znanje unovčil tudi
na Goriškem. Leta 1838 je tako na Se-
meniški ulici skupaj z drugimi somišlje-
niki ustanovil gluhonemnico. Bila je
prva tovrstna institucija na Slovenskem.
Druge, ki so nastale kasneje, so se zgle-
dovale po goriškem modelu. Omeniti
še velja, da je gluhonemnica delovala
vse do leta 1986. Stanič je s tem poma-
gal razbijati predsodke do gluhonemih
ljudi, ki so bili vseskozi zelo močni. De-
jansko jim je dal glas in pomagal pri bri-
sanju stigme, ki so ji bili podvrženi.
Sklepi
Številna publika, ki je napolnila dvora-
no Slovenske matice, je po predavanju
oblikovala tudi bogato debato s števil-
nimi anekdotami. Prisotni so bili poz-
navalci področij, s katerimi se je Stanič
aktivno ukvarjal in ki so med seboj tako
zelo raznolika. Iz tega je nastal portret
renesančnega in hkrati razsvetljenega
intelektualca, kot ga je predstavila pre-
davateljica, ki pa je skozi celotno
življenje črpal moč iz svoje duhovniške
poklicanosti.
kil
L
Ljubljana / Posvet o liku Valentina Staniča
Razsvetljenec.
Dobrotnik. Domoljub.
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (10) Dimitri Tabaj
Plemiška rodbina Marenzi (2)
Pomebna veja družine Marenzi je
imela svoj dvorec v Odolini. Odoli-
na je široka slepa dolina na južnem
pobočju Brkinov. Dolino je obliko-
val potok Brsnica, ki na tem mestu
ponika v dolgo in globoko jamo
Ponikve. Dvorec Odolina je večja
gosposka stavba pravokotnega tlo-
risa z notranjim dvoriščem, ki jo je
leta 1628 postavil Pupillo Marenzi,
sicer oskrbnik na Novem gradu nad
Podgradom. Proti koncu 17. stoletja
so dvorec kupili grofje Petači; baro-
ni Marenzi so spet postali njegovi
lastniki v 18. stoletju. Dvorec je na-
slikal v lavirani perorisbi tudi baron
Janez Vajkard Valvasor. Danes so
žal ostale le še razvaline, ob katerih
stojijo prilagojena gospodarska po-
slopja. Marenzijeva odolinska veja
je bila zelo dejavna in je pustila svoj
neizbrisni pečat na širšem ob-
močju, ki leži na stični točki Brki-
nov, Krasa in Istre. Dne 10. novem-
bra 1880 je tržaška Edinost poročala
o smrti res zaslužnega slovenskega
plemiča, barona Jožefa (Josipa) Ma-
renzija (1801-1880), graščaka iz
Odoline, viteza reda Franca Jožefa,
ki zdaj počiva v Brezovici:
“V nedeljo dne 31. oktobra smo
izročili črnej zemlji truplo nepoza-
bljivega gospoda barona Josipa de
Marenzi, posestnika grajščine Odo-
lina, prvega občinskega svetovalca,
starešine (ključarja) župne cerkve v
Brezovici.
Pokojni je bil junaške postave, krep-
kega zdravja, bistrega uma; učakal
je tudi visoko starost 79 let. Neu-
morno delaven je bil do zadnjih
dni svojega življenja. On ni le kakor
pravi oče skrbel za svojo obilno obi-
telj, in kakor pravi gospodar za svo-
jo mnogobrigno služničad, nego
svoje dušne in telesne moči je po-
svetil tudi drugim stvarem. Pravi
prvi svetovalec je bil več let v
občini; za kmetovo korist se je
starček
trudil pri
zadnjej ce-
nilni ko-
misiji, za kateri trud mu je presvitli
cesar podelil križec Franc-Jožefove-
ga reda; okrajni sodniji je bil do
zadnjega trenotka vesten poročeva-
lec o zapuščini umrlih. Ali vse te za-
sluge presezajo one, katere si je pri-
dobil za cerkve, osobito za župno
cerkev v Brezovici, katere nejnese-
bičneji starešina je bil polnih 30 let.
Njegova zasluga je, da je v lepem re-
du cerkveno premoženje; njemu po
večem se imajo zahvaliti farani za
lepe zvonove in orglje; njemu gre
čast, da ima cerkev dostojno opravo
za službo božjo in da je lepo
ozalšana, ker pokojni se ni sramo-
val vsako jesen od hiše do hiše v
obširnej fari za cerkvene potrebe
prositi.
Da je bil pokojni baron Jožef Ma-
renzi zelo delaven in načelen
poštenjak, ki se je veliko prizadeval
za dobrobit cele vasi, je razvidno
tudi iz nadaljevanja časopisnega
članka: “Kdor je poznal rajncega,
nehote se je moral čuditi njegovej
živej, delalnej veri. Njemu ni bil
nikdar v najslabšem vremenu pre-
težaven pot k službi božji v farno
cerkev.
V adventu, do zadnjih dneh let
ga najhuji metež ni zadrževal od
juternih zornic. V resnici je bil
on pravi kristijan! Pa tudi doma
na njegovej grajščini se ni nik-
dar juterna in večerna molitev
opustila; on sam je naprej mo-
lil.
Poštenjak je bil v pravem pome-
nu besede. Do pičice se je ravnal
po krščanskem pravilu. Človek
bi rekel, da je
bil časi prepe-
dantičen. Ta-
ko se pripove-
duje, da je v
Trstu pozabil
en sold
plačati. Domu
prišedšemu
pride na misel
neznatni
dolg, hitro
pošlje hlapca
nazaj v Trst,
naj poravna
dolg”.
/ dalje
Nagrobnik barona Jožefa Marenzija.Dvorec je naslikal v lavirani perorisbi tudi baron Janez Vajkard Valvasor.Razvaline Marenzijevega dvorca v Odolini.
Cerkev sv. Štefana v Brezovici. Za cerkvijo je pokopališče.
Kultura 22. marca 2018 9
Pri Goriški Mohorjevi družbi je v
sodelovanju s Študijskim centrom za
narodno spravo in Centrom judovske
kulturne dediščine sinagoga Maribor izšla
obsežna monografija o zgodovini Judov
na Goriškem JERUZALEM OB SOČI, Judovska
skupnost na Goriškem od 1867 do danes.
Knjiga, katere avtor je dr. Renato
Podbersič in ki ji je uvodno besedo
prispeval dr. Egon Pelikan, je simbolno
prišla iz tiskarne ob 150. obletnici
sprejema tedanje avstrijske ustave iz
decembra 1867, ki je odpravila omejitve
glede naseljevanja, preseljevanja in
priseljevanja, posesti, nepremičnin in opravljanja pridobitnih dejavnosti,
tudi za Jude. Politične in državljanske pravice so bile poslej neodvisne
od veroizpovedi. V knjigi je predstavljena skupnost, ki je dolga stoletja
dajala pomemben pečat Gorici in njeni deželi. Na historičnem Goriškem
sta v preteklosti obstajali dve judovski skupnosti, Gorica in Gradišče ob
Soči. Prvo svetovno vojno in razpad habsburške monarhije je preživela
le judovska skupnost v Gorici, ki so se ji že leta 1893 priključili maloštevilni
Judje iz Gradišča. Za tukajšnje Jude je razpad monarhije pomenil konec
nekega obdobja. Holokavst je zelo prizadel člane goriške skupnosti, saj
je večina tistih, ki so med vojno vztrajali v mestu, končala v taboriščih,
predvsem v Auschwitzu. Prihodu Nemcev na Goriško septembra 1943
so sledile prve aretacije tudi med goriškimi Judi, vendar jih je bila večina
pozneje izpuščenih. To dejstvo je pri marsikom morda vzbudilo občutek
lažne varnosti. Pravi pekel za preostalo goriško judovsko skupnost se je
začel 23. novembra 1943. Nemci so s pomočniki začeli racije po mestnih
predelih in judovske meščane s silo zganjali na tovornjake. Najprej so jih
odpeljali v goriške zapore, čez nekaj dni pa v tržaški zapor Coroneo, od
koder je kmalu sledila pot v Auschwitz. Za veliko večino goriških Judov
je bila to pot brez možnosti za vrnitev. Po novi razmejitvi med Jugoslavijo
in Italijo septembra 1947 je judovsko pokopališče v Rožni Dolini, ki ga je
dolga stoletja uporabljala goriška judovska skupnost, prišlo pod
Jugoslavijo. Danes judovske skupnosti v Gorici ni več. Zaradi
maloštevilnosti se je leta 1969 združila s tržaško skupnostjo.
Novo pri Goriški Mohorjevi družbi
  azstava v opatiji nad
Rožacem je tako pretre-
sljiva, da govori sama.
Safet Zec je danes eden red-
kih likovnih mojstrov, ki se
lahko suvereno pogovarja z
vrhunskim slogom rene-
sančnih velikanov, pri svo-
jem likovnem delu uporablja
zahtevno mešano tehniko,
saj slika na platno, papir, ta-
ko v olju kot akvarelu, risba
odraža mojstrski slog izbra-
nih, velikost njegovega zad-
njega niza, ki nosi naslov
Exodus, pa bosanskega moj-
stra uvršča med tiste redke
velikane likovne umetnosti,
ki sami lahko s svojim delom
napolnijo muzej.
Če se boste ob ogledu ime-
nitne razstave vprašali, kje
bodo ta velika platna našla
svoje mesto v prihodnosti,
boste na tihem tudi razume-
li, da je sakralni prostor pra-
va izbira za to razstavo, saj
vas bosta obe stranski ladji
opatije prepričali, da se da-
nes umetnost še lahko
umešča v posvečene prosto-
re, da se danes še lahko go-
vori o človeku in iskanju Bo-
ga, pravzaprav gre za večni
krik človeškega trpljenja po
odrešenju in Božji milosti.
R
Na levi strani cerkve je deset
krat tri metre dolga slika, na
kateri je upodobljeno
trpljenje migrantov na čol-
nu, triptih v desni ladji cer-
kve pa je posvečen otroku,
čigar pretresljiva fotografija
je pred leti obkrožila svet. Sa-
fet Zec mojstrsko upodobi
pretresljivo smrt malega Ale-
na, a ga tako vrhunsko ume-
sti v prazno, našo, stvarnost,
da se izogne vsem polemi-
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Vsega po malem
Na skoraj vsakem koraku na nas prežijo oglasna sporočila, naj-
bolj žalostno pri tem pa je, da so napisana v osiromašenem in
površnem jeziku ter polna pravopisnih in drugih napak.
Oglejmo si primer, ki je prispel v moj elektronski predal. Pre-
prost sistem za izdelavo svežega, zdravega sira kar doma. Vse kar
morate storiti je, da pripravite mešanico mleka po vaši izbiri, ga
pogrejete v mikrovalovni pečici in pustite počivati na sobni tem-
peraturi. Ko se zgosti, ga shranite v hladilnik in v manj kot 2
urah boste lahko uživali naravnem siru po vašem okusu. Ste se
prebili skozenj? Od začetka še kar nekako gre, kajne? V prvi po-
vedi še jaz ne bi ničesar očitala. V drugi povedi pa se začne. Naj-
prej manjkata vejici, ki označujeta odvisni
stavek, pravilno bi torej bilo: Vse, kar mo-
rate storiti, je, da pripravite mešanico mle-
ka. Mogoče se je avtor zbal dveh vejic na
kupu, pred in za besedico je? Tovrstne iz-
govore (da se komu zdi vejic preveč ali da
jih postavlja, ker se mu zdi preveč besed na
kupu, pa vmes pritakne vejico), za katere bi
lahko rekli, da jih je mačka prinesla na re-
pu (so brezpredmetni), namreč pogosto
slišim.
In naprej? Če se spomnite prejšnje Jezikov-
nice, boste takoj vedeli, za kaj gre. Napačno
je namreč rabljen svojilni zaimek: pripravi-
te mešanico mleka po vaši izbiri. Ne po vaši izbiri, temveč po
svoji izbiri. Osebek v tej povedi je namreč druga oseba množine.
Zaimek vaši bi bil pravilen, če bi osebek bil mi, da torej mi pri-
pravimo mešanico po vaši izbiri. Napačen osebni zaimek vaš na-
mesto svoj se ponovi tudi v zadnji povedi, pravilno bi bilo, da
boste lahko uživali v naravnem siru po svojem okusu, saj je ose-
bek vi, ki pa resda ni zapisan, vendar je vsebovan v povedku bo-
ste uživali (torej vi). Tu lahko prepoznamo vplivanjski učinek, o
katerem sem govorila zadnjič, da je namreč svojilni zaimek su-
gestivnejši od povratnega svojilnega, in zato (iz) rabljen v marke-
tinške namene.
Ob tem, da v zadnji povedi manjka predlog v, se ne bom niti
ustavljala. Zatipkana napaka, kot temu radi rečemu v žargonu.
Bolj me je zmotilo nekaj drugega, ozrite se na števko oz. cifro v
besedni zvezi: v manj kot 2 urah. Slovnično ni nič narobe, slo-
govno pa. Tako nizko število (ne gre za neko visoko število, npr.
200, 2000 ali 2222, ki bi bilo izpisano težje berljivo) bi namreč
mirno izpisali z besedo, torej: v manj kot dveh urah. Cifre ali
števke uporabljamo v besedilih, kjer so zahtevane oz. nujne, npr.
v računih, poročilih, navodilih itd., skrat-
ka, v drugačnih besedilih, kot je tovrstno
oglasno sporočilo. Seveda se spet zaustavi-
mo ob vprašanju, zakaj so se snovalci tega
oglasnega sporočila odločili za rabo števke
namesto besede. Jasno, ker je števka hi-
tre0je berljiva kot beseda, ker v naslovni-
kov um prej prodre informacija, da dobi-
mo sir že v manj kot dveh urah, kar je pri
oglasnem sporočilu treba poudariti. Čas je
namreč denar, tega se moramo po nareku
sodobne družbe ves čas zavedati, še zlasti
pa med prebiranjem oglasnih sporočil.
Upam, da vi med branjem Jezikovnice mi-
slite na kaj lepšega. Pa lep pozdrav do naslednjič!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja
pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi ra-
di brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
36
kam, ki so sledile objavi pre-
tresljive fotografije, z velikim
spoštovanjem do otroka po-
kaže na nas in našo neusmil-
jeno družbo. Izbira barv, za
katere bi lahko kar zapisali,
da so Zečeve, pa iz preproste
slike naredi mojstrovino.
Trpljenje ubežnikov, migran-
tov in vseh nas, ki se danes
sprašujemo, kje smo izgubili
človečnost, prihaja do izraza
tudi pri Zečevih objemih,
snemanjih s križa in v vseh
njegovih razstavljenih sli-
kah.
Ob razstavi, ki še posebej v
postnem času govori o da-
našnji Golgoti in križevem
potu ljudi, je izšel lep kata-
log, ki ga je pripravila za Qu-
pe' e'ditions Hana Zec, zapi-
se vanj pa sta prispevala opat
Enzo Bianchi in kritik Gian-
domenico Romanelli.
Jurij Paljk
S prve strani 
Exodus - Prepričljivi Safet Zec
V kapeli trpljenja v cerkvi Presvetega Jezusovega imena v
Rimu je septembra leta 2014 papež Frančišek blagoslovil
veliko sliko Safeta Zeca z naslovom Snemanje Jezusa s križa,
osnutki tega dela so na ogled na razstavi v opatiji pri Rožacu.
Foto JMP
Tržaška22. marca 201810
Društvo Rojanski Marijin dom je v nedeljo, 11. marca, povabilo
v goste igralko Metko Pavšič, ki je v zanimivi monodrami
Ničesar ne obžalujem odigrala sedem ženskih likov. Gre za
delo dramatika Vinka Möderndorferja, ki je po predstavi v
Unionski kavarni v Ljubljani priznal, da je Pavšičeva s svojo
izvrstno izvedbo njegovo besedilo še nadgradila.
Resnično je igralka, ki je prikrajšana za vid, a ji ne manjka
poguma, vztrajnosti in igralskega talenta, virtuozno odigrala
svojo 121. predstavo monodrame. Prikazala je žensko, ki je
zaprta na policijski postaji v sobi za zasliševanje. Rada bi šla
ven in v tej stiski si izmišlja razne zgodbe, ki so zdaj
pretresljive, zdaj obarvane s humorjem in petjem. Glavna
zgodba pa je njena in dokazuje, da bi rada postala dobra
žena in mati.
Pavšičeva je po poklicu socialna delavka in je zaposlena v
domu za ostarele v Idriji, kjer je tudi doma, gledališče pa je
njena posebna ljubezen, zato se je po dokončanem
magistrskem študiju na AGRFT rada in z vsem srcem začela
predajati tudi nastopanju.
Organizatorji društva so ob tem dogodku pripravili v veži doma
tudi razstavo umetnika Franca Armanija, ki se posveča
izdelavi lesenih umetniških okvirčkov. Sestavlja jih iz raznih
vrst lesa z različnimi odtenki in se pri kompoziciji opira na
lastno iznajdljivost in pronicljivost. Umetnika in njegovo delo
je predstavila predsednica društva, ki je poleg drugega
prebrala zapis časnikarja Lojzeta Abrama ob lanski Armanijevi
razstavi v Bambičevi galeriji na Opčinah. / (dž)
Rojan / Prireditev ob dnevu žena Večer v Društvu slovenskih izobražencev
Katalonska sedanjost in prihodnost 
v pripovedi Bojana Brezigarja
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je tokrat imelo
v gosteh Bojana Brezigar-
ja. Medtem ko je oktobra lani ori-
sal katalonsko zgodovino in
možne razplete referenduma, o
katerih piše v svoji knjigi Šest dni
v Kataloniji, je tokrat spregovoril
o prihodnosti. Obnovil je glavne
dogodke, od 1. oktobra 2017, ko
je policija napadla volivce in je
dva milijona ljudi glasovalo za ne-
odvisnost, do splošne stavke iz so-
lidarnosti z ranjenimi na manife-
stacijah, ki je 3. oktobra 2017
ohromila Barcelono.
9. in 10. oktobra bi morala kata-
lonska vlada razglasiti neodvi-
snost, a jo je istočasno suspendi-
rala. V vladni palači je bila dolga
razprava, na kateri je predsednik
vlade vztrajal pri predlogu za no-
ve volitve, saj je na prejšnjih 700
tisoč ljudi bilo onesposobljenih,
da bi se jih udeležili. V parlamen-
tu so formalno potrdili neodvi-
snost. Nato je sodišče v Madridu
poklicalo na zaslišanje Puigde-
monta, ki pa se je s petimi sode-
lavci zatekel v Bruselj. To ni bil
beg, temveč umik v sili, saj so se
takoj prijavili belgijski policiji, ko
je Madrid izdal tiralico.
Na dosedanjih predstavitvah knji-
ge so mnogi vprašali Brezigarja,
D zakaj je Puigdemont zapustil Ka-talonijo in šel v Bruselj. Po njego-vih besedah sta v stodvajsetih le-
tih samo dva predsednika vlade
delovala svobodno, ostali so bili
v zaporu, imeli kazenske postop-
ke ali pa so jih poslali v izgnan-
stvo, zato doživljajo Katalonci beg
Puigdemonta kot nekaj normal-
nega. Katalonski intelektualci so
se pod Francovo diktaturo izselili
iz Katalonije po Evropi in izven
nje. To je bil pogoj za svobodno
razmišljanje, drugače si pristal v
zaporu. To se je dogajalo do leta
1975, zato ni veliko razlike z ob-
dobjem fašizma pri nas.
Ustavno sodišče je naredilo nekaj,
za kar ni pristojno – sprejelo je no-
vo odločitev: Puigdemont je lah-
ko izvoljen za predsednika vlade,
če pride fizično na sejo s privol-
jenjem sodnika. To je bilo seveda
nemogoče, saj bi ga aretirali, če bi
prestopil mejo s Španijo. Tako je
španska policija zasedla celotno
mesto – pregledovala je mejo, pot-
nike in celo kanalizacijo, obkolili
so parlament ter odpirali
prtljažnike avtomobilov. Preko-
račili so mejo in tvegali celo di-
plomatske incidente s Francijo.
Po dolgih pogajanjih je bil pred
dvema tednoma sklenjen spora-
zum, ki je bil sprejet v parlamentu
kot resolucija – oblikuje se
skupščina predstavnikov Katalo-
nije, ki jo sestavljajo vsi katalonski
poslanci, predstavniki civil-
ne družbe in župani, s se-
dežem v Bruslju. Tam se
oblikuje svet republike, ki
mu predseduje Puigde-
mont in ga sestavlja sedem
predstavnikov. To naj bi bi-
la katalonska vlada v iz-
gnanstvu, ki ima sedež in se
sestaja v Bruslju. Puigde-
mont se je odpovedal kan-
didaturi za predsednika in
predlagal Sancheza, ki pa je
v zaporu v Madridu. Zato
mu sodišče ni dovolilo, da
gre v parlament. Katalonija
je še vedno brez vlade. Spo-
ri med obema strankama še
zdaleč niso razčiščeni. Nji-
hova pot v osamosvojitev
bo še dolga, če bodo delovali ta-
ko.
Ob koncu je Bojan Brezigar izpo-
stavil tri težave, ki jih ima Katalo-
nija: sodstvo oz. kazenski postop-
ki, politika in vprašanje družbe.
Metka Šinigoj
  znamenju burje je naslov nove umet-
niške razstave, ki so jo odprli v sredo,
14. marca, v prostorih Tržaškega
knjižnega središča. Avtorica razstave je umet-
nica Klavdija Marušič, rojena v Šempetru pri
Gorici, ki pa živi in deluje v Trstu. V slikar-
stvu, grafiki in fotografiji se je izpopolnjevala
v Benetkah, Trstu in Grožnjanu. Klavdija Ma-
rušič je v slovenskem in italijanskem prostoru
najbolj znana po
svojih akvarelih.
Predstavila se je na
več kot 300 skupin-
skih razstavah, bie-
nalih akvarela ter
mednarodnih li-
kovnih delavnicah.
Do zdaj šteje njen
opus 21 osebnih
razstav.
Ustvarjalna dela sli-
karke in akvareli-
stke se vsebinsko
navezujejo na po-
dobo narave. Sre-
diščni motiv avto-
ričinih zgodnjih ak-
varelov, nastalih do
leta 2012, je izvirna
primorska krajina,
upodobljena v ze-
meljskih barvnih
odtenkih. Druga
ustvarjalna zbirka z
naslovom Metulji iz
Fukušime pa pred-
stavlja skelečo okol-
jsko problematiko. Avtorica je mesec dni po
silovitem potresu v Fukušimi odpotovala
prav na Japonsko; tam je dobila navdih za
omenjeno razstavo. Nenavadne mutacije me-
tuljev z modrikastimi krili, ki so posledica po-
višanega radioaktivnega sevanja na območju
naravne katastrofe, so osrednji motiv del.
Tokratno razstavo lahko razumemo tudi kot
poklon Trstu, mestu burje. Razstava obsega
izbrana dela iz obeh omenjenih ciklusov,
medtem ko se osrednja umetniška instalacija
nanaša na burjo. Umetniška kritičarka Nataša
Kovšča, ki je razstavo predstavila,
je poudarila pomen burje tudi v
zgodovinopisju. Povedala je, da
je burja ustvarjala tudi evropsko
zgodovino, saj je usodno vplivala
na razplet bitke med krščansko
vojsko vzhodnorimskega cesarja
Teodozija in njegovega nasprot-
nika Evgenija pri Mrzli reki v Vipavski dolini
leta 394. Evgenijevim vojakom, ki so branili
pogansko vero in vrednote antičnega Rima,
je namreč obračala puščice. Teodozijeva zma-
ga je potrdila dokončno zmagoslavje krščan-
ske vere v tedanji Evropi. Nataša Kovšča je
med predstavitvijo razstave dejala, da je burja
povezana tudi z legendo nastanka mesta Trst.
Avtorica je burjo ponazorila z visečo instala-
cijo, narejeno iz
prozorne tkanine
v obliki nekakšne-
ga vrtinca, v kate-
rega so ujeti lah-
kotni knjižni znaki
z močno abstrahi-
ranimi motivi pri-
morskih razgledov
in metuljih kril, ki
prehajajo v podo-
be namišljenih
krajev. Tudi motivi
na izobešenih ak-
varelih so precej
poenostavljeni,
naslikani zelo deli-
katno, rahlo, z
mehkimi nanosi
barvnih pigmen-
tov na morsko sli-
kovno podlago.
Kritičarka Nataša
Kovšča je izjavila,
da iz razstavljenih
del lahko razbere-
mo, da umetnica
premišljeno
usmerja tako prelivanje različnih barvnih od-
tenkov kot tudi gostoto barv, ki se razteza od
zgoščene barvne snovi do povsem prozornih
nanosov pigmentov. Avtorica posreduje gle-
dalcu tudi svoje pojmovanje okolja. Podobe
abstrahirane kraške krajine upodabljajo lepo-
to prvinske, harmonične narave. Instalacija
burje pa zanamuje njeno brezmejno moč, ki
je velikokrat razdiralna.
Likovna dela bodo na ogled do srede, 28.
marca.
Marko Manin
V
   a dokumentarec je
dolžna zahvala našim
fantom, ki so med voj-
no tvegali življenje in po vojni
doživeli dodatno tragedijo”, je med
uvodno predstavitvijo povedala
režiserka dokumentarnega filma
Marija Brecelj.
Dokumentarec zajema dinamično
in obenem tragično zgodovinsko
dogajanje takrat mladih slovenskih
fantov, ki bi lahko ostali v ujet-
ništvu in tam dočakali konec vojne,
a so se raje odločili, da bodo tvegali
življenje v boju proti fašizmu. Po
končani drugi svetovni vojni je
mnoge doletel poguben ko-
nec.
Predstavitev enournega do-
kumentarnega filma, ki nosi
naslov Samo idealisti, je bila
v petek, 16. marca 2018, v av-
ditoriju deželnega sedeža RAI
v Trstu. Prisotne je nagovoril
deželni direktor RAI Guido
Corso, ki je poudaril pomen
dokumentarnih filmov kot
sredstvo javnega obveščanja
in se v govoru zahvalil ekipni
skupini, ki je dokumentarec
pripravila, ter odgovorni
urednici slovenskih progra-
mov dr. Mariji Repinc, ki se je
odločila za to produkcijo.
Kot je povedala Marija Bre-
celj, se je zamisel o dokumen-
tarcu porodila davnega leta
1998. Takrat sta Brecljeva in
Jevnikar začela snemati razne
intervjuje še živečih protagonistov
dokumentarca le za serijo radijskih
oddaj. Upoštevajoč, da so bili
pričevalci že v visoki starosti, so se
odločili, da jih posnamejo tudi za
televizijo. RAI-jevska ekipa je posne-
la pet še živečih pričevalcev, med
katerimi enega v Argentini, ki je bil
poglavitni pričevalec.
Marija Brecelj je med predstavitvijo
povedala, da jim je pri nastajanju sa-
mega dokumentarca stal ob strani
Saša Rudolf, ki je med drugim sin
enega glavnih protagonistov tega
dokumentarnega filma.
Avtor oddaje Ivo Jevnikar je opravil
natančno raziskovalno delo po
državnih arhivih v Italiji in Sloveniji
po letu 1990. Prav on je poudaril:
“Ti fantje so bili popolnoma po ne-
dolžnem obsojeni, da so izdajalci,
vohuni. Pobili so jih skrivaj po voj-
ni, ko bi lahko o njih razčiščevali
pred sodiščem. Tudi njihove
družine so bile stigmatizirane, kajti
njihovih imen niso pisali na spome-
nike padlih, razen nekaterih izjem”.
Dokumentarni film natančno opi-
suje zgodbo primorskih padalcev, ki
so bili med obdobjem druge svetov-
ne vojne kot italijanski vojaki ujet-
niki zaveznikov. Kmalu zatem so se
vključili v jugoslovanski kraljevi
gardni bataljon in v partizanske
vrste. Zavezniki so nekatere izmed
teh izurili za padalce, radiotelegra-
fiste, tolmače oziroma diverzante in
jih nato odposlali v Jugoslavijo.
Marsikateri so bili usmrčeni med
vojno; nedopustno pa je to, da so
nekateri po vojni izginili brez sledu.
Za te poboje je bila odgovorna nova
komunistična oblast, kajti omenje-
ni padalci so bili zanjo sumljivi za-
radi vezi z zahodnimi zavezniki.
Dokumentarec bogati gradivo, kot
so originalne fotografije in video
posnetki iz obdobja druge svetovne
vojne, kot tudi dokumenti, ki so jih
dali na razpolago razni arhivi in
pričevalci sami.
V dokumentarnem filmu so prisot-
na dragocena zgodovinska
pričevanja do pred nekaj leti še
živečih padalcev Cvetka Šuligoja,
Stanka Simčiča, Iva Božiča, Vence-
slava Ferjančiča in Cirila Kobala, ki
so predstavljali še živečo peterico se-
demindvajsetih padalcev.
Besedilu je dal glas gledališki igralec
Pavel Ravnohrib; montažo pa je
opravil Mauro Coloni. Glavnino vi-
deo posnetkov sta opravila snemal-
ca Niki Filipovič in Alberto Lutman,
sodelovala sta še studio Trak in Vi-
deoest.
Dokumentarec je bil po televiziji na
sporedu v nedeljo, 18. marca 2018,
in bo na deželnem omrežju RAI po-
novno na sporedu v četrtek, 22.
marca 2018, ob 20.50 na programu
RAI 3-bis (kanal 103). Dokumentar-
ni film so v torek, 13. marca 2018,
predstavili še v Cekinovem gradu v
Ljubljani.
Marko Manin
“T
Tržaško knjižno središče
Odprtje razstave 
V znamenju burje
Predstavitev dokumentarca o padalcih 
Samo idealisti
Foto damj@n
Foto Marko Manin
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 22. marca 2018 11
Obvestila
Slovensko dobrodelno društvo bo
v petek, 23. marca, na svojem
sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu
izročilo dobitnikom študijske
nagrade 31. razpisa “Mihael
Flajban” in razpisa “Irena
Srebotnjak”. Začetek ob 18.
uri.
Kulturna pomlad: vabimo vas na
eksperimentalno gledališko
predstavo Odrezani, ki bo v
nedeljo, 25. marca, ob 18. uri
na sedežu devinskih zborov.
Nastopata Devinski mladinski
krožek in MoPZ Fantje izpod
Grmade, v sodelovanju s
Slovensko prosveto.
Darovi
Za rojanski cerkveni pevski zbor
darujeta Drago in Sonja Ukmar
30 evrov.
Za društvo Rojanski Marijin dom
darujeta Sonja Ukmar in Fulvio
20 evrov.
Športna dvorana v Nabrežini / Pesem mladih
Srca so se ogrela ob
prisrčnem otroškem petju
  soboto, 17. marca, in v
nedeljo, 18. marca, je bila
dvorana Športnega centra
Zarja v Bazovici prizorišče revije
otroških in mladinskih pevskih
zborov Pesem mladih, ki jo že
vrsto let prireja Zveza
cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta. Skup-
no je na bazovskem
odru zapelo 18
otroških zborov, 2
mladinska in 2 de-
kliška zbora.
Program prvega kon-
certa je izstopal po
svoji pestrosti. Prva sta
se predstavila zbora
otroških vrtcev Barko-
vlje (dir. Magda Per-
tot) in Pika Nogavička
iz Doline (dir. Cvetka
Kožlin), ki sta zapela
ob spremljavi vesele
harmonike, prvi izpod
roke Gorana Ruzzierja,
drugi pa Aljoše Saksi-
da. Značilnost OPZ
Glasbena kambrca iz
Barkovelj (dir. Tina Renar) je uva-
janje otrok v svet glasbe s petjem
in Orffovimi glasbili, kar so pevci
sami dokazali s svojim barvitim
pevskim nastopom ob spremljavi
kitaristke Karen Klobas. OPZ Mi-
ni Venturini (dir. Neda Sancin)
se lahko ponaša z zelo mladimi
solisti, ki so samozavestno zapeli
tri pesmi ob spremljavi Martine
Jazbec. OPZ iz domače bazovske
šole Trubar - Kajuh (dir. Tina Re-
nar) je svojo Lepo Anko obogatil
z Orffovimi glasbili in koreogra-
fijo, poslušalce pa nato razveselil
še z Vodopivčevo Strojepisko s
pravim pisalnim strojem ob
spremljavi Valentine Cibic. Prvi
del je sklenil DePZ Igo Gruden
(dir. Mirko Ferlan), zbor z dolgo-
letno tradicijo in sposobnimi
V pevkami, ki dosegajo dovršenovokalno tehniko. Svoj stilno raz-noliki program, ki sega od Gallu-
sa do sodobne skladateljice
Vulčeve ter ljudske pesmi so pev-
ke izvedle a cappella.
Drugi del koncerta je uvedel zbor
otroškega vrtca Anton Fakin s Co-
la (dir. Silva Perčič) ob spremljavi
Tine Renar. Nato je mačkoljanska
OPS “Z ul'ce” (dir. Breda Sosič)
zapela svojo verzijo Marko skače
z zvočnimi cevmi ter dve pesmi
ob spremljavi kitarista Martina
Tula. OPZ Krasje iz Trebč (dir. Ne-
da Sancin, na klavirju Rebecca
Jark) pa je v svoj program vključil
priljubljeni Spalni vlak Patricka
Quaggiata. Oder je nato s svojim
mogočnim številom pevcev na-
polnil MlPZ dolinske šole Simon
Gregorčič, ki sta ga spremljala
dva dijaka s harmoniko in cajo-
nom. OPZ šole Alojz Gradnik
(dir. Tina Renar) so spremljali Or-
ffovi instrumenti in kitara mlade
Karen Klobas. Zadnji so se pred-
stavili dolgoletni pevci OPZ Fran
Venturini, ki slovijo po pogum-
nih solistih in nenavadnem pro-
gramu, saj so med dve slovenski
pesmi vključili še angleško Times
and Seasons. Spremljali sta jih
Martina Salateo pri klavirju in
Andrejka Možina na čelu.
Tudi v mrzlem nedeljskem po-
poldnevu so se srca ogrela ob to-
plem in prisrčnem otroškem pet-
ju. Začelo se je z nastopom najm-
lajših iz domačega vrtca Ubald
Vrabec (dir. Ester Derganc) ob
klavirski spremljavi Tamare
Ražem in prodorni pozavni Da-
niela Ote, sledil je zbor SKD Vi-
gred iz Šempolaja pod taktirko in
ob spremljavi vsestranskega gla-
sbenika Aljoše Sakside. OPZ na-
brežinske šole Virgil Šček (dir.
Barbara Corbatto) je živahno pre-
peval Mihelčičeve in Habetove
pesmi ob spremljavi Elisabeth
Lucignano, pogumno so nasto-
pili tudi otroci celodnevne šole
iz Trebč (dir. Giorgina Piščanc),
ki so z Orffovimi instrumenti za-
peli priljubljeno ljudsko Pleši,
pleši črni kos, ostale pesmi pa je
na klavir spremljala Martina Jaz-
bec. Prvi del koncerta je sklenil
OPZ šempolajske šole Stanislav
Gruden (dir. B. Corbatto, pri kla-
virju E. Lucignano).
V drugem delu je najprej stopil
na oder devinski zbor Ladjica
(dir. Olga Tavčar), ki ga je na kla-
vir spremljala Barbara Corbatto.
Iz publike so se nato pošalili otro-
ci zbora Pet pedi iz
Nabrežine (dir. Mirko
Ferlan) s pesmico
Nos, ki jo je priredila
letošnja članica komi-
sije, glasbena pedago-
ginja Katja Gruber, na
klavir pa je spremljala
Martina Salateo. Iz
Devina so zapeli otro-
ci osnovne šole Josip
Jurčič pod vodstvom
Barbare Corbatto ter
ob klavirski spremlja-
vi E. Lucignano. Nato
so na oder pristopile
suverene pevke DePZ
Vesela pomlad z
Opčin (dir. Andreja
Štucin Cergol), ki so z
izpiljeno vokalno teh-
niko in žarečimi obra-
zi zapele tri ljudske
pesmi, belokranjsko, tržaško in
rezijansko. Revijo Pesem mladih
2018 je sklenil nastop MlPS Igo
Gruden iz Nabrežine (dir. Mirko
Ferlan, pri klavirju Martina Sala-
teo).
Oba dneva je zbore skrbno po-
slušala žirija, ki so jo letos sesta-
vljale zborovodkinji Zdenka
Kavčič Križmančič in Damjana
Čevdek Jug ter glasbena pedago-
ginja Katja Gruber. Odbor ZCPZ
Trst se žiriji toplo zahvaljuje za
sodelovanje, velika pohvala in
zahvala pa gre pedagogom in gla-
sbenikom, ki se z vsem trudom
in strokovnostjo posvečajo otro-
kom in mladim, da bi v njih
vzbudili ljubezen do glasbe in
petja.
Alenka Cergol
Grofica Livia Barbo von Waxenstein
Živa priča slovenskega
plemstva
   lovenija je moja do-
movina, tam sem se
rodila, tam so moje
korenine in tam se počutim bol-
je, čeprav mojega gradu ni več”,
pravi grofica Livia. Če kdo misli,
da slovenskih plemičev ni več,
se moti. To nam priča še živeča
predstavnica kranjske aristokra-
cije grofica Livia Barbo von Wa-
xenstein - Codelli von Codelli-
sberg, Sterngreif und Fahnen-
feld, ki se je rodila 21. avgusta
leta 1927 na Gradu Thurn na
Kodelijevem pri Ljubljani. Gro-
fica Livia, ki bo avgusta letos do-
polnila 91 let, živi na Dunaju.
Ona je še zadnja živeča vnukinja
znamenitega ljubljanskega ba-
rona Antona Codellija (1875-
1954), ki je v širši javnosti poz-
nan kot izumitelj in celo filmski
producent. Livia Barbo odlično
obvlada slovenski jezik, saj je
odraščala med obdobjem kral-
jevine kralja Petra v Ljubljani.
Šolala se je pri uršulinkah. V
zadnjih mesecih je večkrat obi-
skala Ljubljano, ker je sodelova-
la pri snemanju dokumentarne-
ga filma RTV Slovenija, po-
svečenega baronu Antonu Co-
delliju.
Zgodovina te pomembne rodbi-
“S ne je zelo obširna in vredna po-zornosti. Prvič se je v zgodovin-skih zapisih pojavila ob naselitvi
v Parmi. V 8. stoletju pa je bila
kot patricijska rodbina že ustal-
jena v Benetkah, od koder je
svoje družinske veje širila v da-
našnjo Avstrijo. Domnevno
izhaja iz časa Klavdijcev, rodu
znanega rimskega cesarja Nero-
na, ki je vladal pred 2000 leti. V
15. stoletju so pripadniki te rod-
bine prišli v Istro, kjer so od leta
1547 živeli v gradu Kozljak
(nemško Waxenstein) pri Plo-
minu. Leta 1622 so bili povišani
v baronski stan, 52 let pozneje
v grofovskega. Grofica Livia pri-
pada rakovniški liniji dinastije,
gotniška in paška sta izumrli.
Pred leti je dobila tudi slovensko
državljanstvo. Grofica Livia je
znana tudi kot čuvajka pečatne-
ga prstana papeža Petra Barba,
ki je bil leta 1464 v konklavi iz-
voljen za papeža Pavla II.
Rodbino so nato habsburški vla-
darji leta 1622 povišali v baron-
ski, leta 1674 pa v grofovski stan.
V 16. stoletju so se člani rodbine
naselili na Dolenjskem, kjer so
imeli nad trideset gradov in po-
sesti, med njimi so Grad Rakov-
nik, Radeljca, Podsreda, Po-
brežje, Prestranek, nekaj dvor-
cev, kot so Slatna in Dob,
graščino Kot in druge.
Rodbina se je hitro povzpela
med plemiško elito. Do druge
polovice 16. stoletja se je že toli-
ko razvejila, da se je razdelila na
tri glavne veje; to so rakovniška,
gotniška in paška in še nekaj
stranskih linij. Poleg grofovske-
ga predikata Barbo Waxenstei-
novi so imeli naziv baronov na
Gotniku, Pazu in
Čušperku, naziv go-
spodov pa na Ki-
selštajnu, Rakovniku
in Dragomlju.
Velja omeniti grofa
Franca Barbo, ki je bil
prijatelj in sodelavec
Primoža Trubarja, pi-
sca prve slovenske
knjige. Grof Franc
Barbo ima zasluge pri
prevajanju Svetega
pisma v slovenščino.
Leta 1566 je postal
kapitan Reke. Jurij,
brat Franca Barba, je
ustanovitelj šentru-
perske veje, katere zadnji moški
potomec je bil grof Robert Bar-
bo, oče še živeče grofice Livie.
Vse ostale veje so po moški stra-
ni izumrle do sredine 18. stolet-
ja. Ostala je le veja, imenovana
po gradu Rakovnik pri Šentru-
pertu na Dolenjskem, ki je bil
od druge polovice 17. stoletja v
lasti Maksimilijana Valerija Bar-
ba Waxensteina in njegovih po-
tomcev.
Rakovniška veja grofov Barbo je
bila zlasti v 19. stoletju zelo po-
vezana s slovenskim življenjem
in je veliko prispevala slovenski
zgodovini.
Dizma Barbo Waxenstein
(1737–1802) je bil tajnik in di-
rektor Kranjske kmetijske
družbe, katere glavna naloga je
bila pospeševanje in razvoj kme-
tijstva. Dizmov pravnuk je bil
Jožef Emanuel Barbo Waxen-
stein, ki je imel sina Jožefa An-
tona. Bil je ravno tako politik in
poslanec vele-posestnikov v
kranjskem deželnem zboru.
Grof Jožef Anton Barbo Waxen-
stein je po razpadu Avstro-
Ogrske ostal v Sloveniji. Iz prve-
ga zakona je imel sina Roberta,
v drugem pa so se mu rodile tri
hčerke.
V zadnjem obdobju zgodovinar-
ji odstirajo realnejšo podobo
plemiških rodbin na Sloven-
skem. Po drugi svetovni vojni so
bile iz političnih razlogov nega-
tivno označene kot tuje, izko-
riščevalske in nasprotnice naro-
da. Danes pa vemo, da je plem-
stvo ključno prispevalo k poli-
tičnemu, gospodarskemu,
umetniškemu razvoju in obliko-
vanju kulturnega duha časa in
prostora. Zanimivo je dejstvo,
da so se tudi slovenski plemiči
pogovarjali v sloven-
skem jeziku.
Zadnja dognanja raz-
nih zgodovinarjev,
ki se ukvarjajo s ple-
miškimi rodbinami,
nam potrjujejo, da so
pogovori med
večino plemičev in
meščanov v sloven-
skih deželah v zelo
veliki meri potekali v
slovenščini skozi ves
srednji vek, pa tudi
kasneje v novem ve-
ku. Slovenščina se je
skozi zgodovino
ohranjala in upora-
bljala tudi v najvišjih krogih, kot
na primer na dvoru koroškega
vojvode Bernhardta Spanheim-
skega iz prve polovice 13. stolet-
ja in na dvoru ljubljanskega
knezoškofa Tomaža Hrena v
začetku 17. stoletja. Ohranjeni
so tudi primeri fevdnih priseg v
slovenščini, kot je npr. besedilo
slovenske fevdne prisege vaza-
lov krškega škofa iz leta 1637.
Zgodovinski dokumenti kažejo,
da je bila slovenščina v rabi v
najvišjih plemiških krogih tudi
tedaj, ko so plemiči nosili ger-
manska osebna in družinska
imena, ne glede na svoj narodni
izvor.
Baron Janez Vajkard von Valva-
sor je v Slavi vojvodine Kranjske
tako zapisal: “V Ljubljani je
običajni jezik kranjščina (to je
slovenščina) in nemščina, pri
plemičih in trgovcih pa tudi ita-
lijanščina, zapisuje pa se vse v
nemškem jeziku”. Ker so bile
naše dežele del Svetega rimske-
ga cesarstva, je bil jezik uradnih
zapisov latinščina, potem pa
nemščina in le včasih tudi slo-
venščina. Zato je v polpretekli
zgodovini prevladalo mnenje,
da sta bili plemstvo in meščan-
stvo pri nas “nemški”. Treba je
razjasniti, da nemški in tudi slo-
venski narod v današnjem po-
menu besede do začetka 19. sto-
letja sploh nista obstajala. Ob-
stajalo je široko znanje sloven-
skega jezika v vseh družbenih
slojih. Tako Primož Trubar piše
v pismu vojvodi Vürtenberške-
mu, da se opravičuje, ker je nje-
gova nemščina okorna, izvede-
na v “vendskem (t. j. sloven-
skem) slogu” (nach dem windi-
schen stylo). V slovenščini so
celo razpravljali o filozofskih in
teoloških vprašanjih, na primer
na dvoru tržaškega škofa in gro-
fa Bonoma, ki je v slovenščini
razlagal Erazma, Vergila in Cal-
vina.
Marko Manin
Zbor OŠ Josip Jurčič iz Devina
Grofica Livia Barbo in nadškof Zore,
Ljubljana, nadškofijski dvorec, 2.junij 2017
Valentina Repini (DS) in Igor Svab (SSk),
občinska svetnika, o ukinitvi zaposlitve dveh
prevajalcev slovenskega jezika
Glede na ukinjen razpis Občine Trst za enoletno zaposlitev dveh
prevajalcev slovenskega jezika sva podpisana občinska
svetnika med nedavno sejo občinskega sveta stopila do
odbornika Micheleja Lobianca, ki je zadolžen za osebje, in mu
izročila spomenico s prošnjo za sestanek in za čimprejšnjo
razrešitev nastale situacije. Odbornik je izrazil pripravljenost
na sodelovanje in na ustrezno rešitev. V kratkem naj bi odbornik
Lobianco seznanil z možnimi rešitvami občinskega generalnega
tajnika Santija Terranovo in mu napovedal, da se bo v
naslednjih dneh sestal tudi z občinskima svetnikoma.
O ukinjenem razpisu sta se občinska svetnika pogovorila s
predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila.
Študijski uspeh Kristine Semi
Nabrežinska katehetinja Kristina Semi je svojim trem študijskim
diplomam dodala še četrto. Prejšnji teden je diplomirala na
Visoki šoli za religiozne vede goriške nadškofije z antropološko
disertacijo o razmerju med znanostjo in humanistiko. Čestitajo
ji člani župnijske skupnosti v Nabrežini in cerkveni pevski zbor.
Pridružuje se tudi mešani pevski zbor Igo Gruden.
Kratke
Videmska / Aktualno22. marca 201812
Čeprav gre za priimek znanega primorskega slikarja,
pa njegov izvor ni primorski. Piloni so na Vipavsko
prišli iz Furlanije.
Največ Pillonov izvira iz Trevisa. O izvoru priimka
imamo dve teoriji. Prva, da je nastal iz južnotirol-
skega krajevnega imena Campilli. Druga, bolj ver-
jetna, da je izvor iskati v latinski besedi PILUM, ki
pomeni kopje. Iz te besede naj bi namreč
nastala starorimska priimka Pilo (Pilonis)
in Pilonicus.
9500 Pillonov živi na Zemlji, največ v Fran-
ciji (3.700), Braziliji (2.000) in Italiji
(1.900). Najdemo jih tudi v Kanadi (570),
ZDA (370), Nemčiji (240), Argentini (210),
Švici (110), Belgiji (100) in Avstraliji (72).
Še več pa je na svetu Pilonov, kar 28.000.
V Kanadi 13.000, Braziliji 4.100, ZDA
2.900, Franciji 2.700, Papui Novi Gvineji
1.700, na Filipinih 840, v Italiji 780, na Ni-
zozemskem 600, v Mehiki 400 in Avstraliji
320. Priimek Pillon je v naši okolici najbolj
pogost v okolici Trevisa. Tu je oblika s sa-
mo enim l, Pilon, bolj redka.
Znani ajdovski slikar Veno Pilon (1896-
1970) se je rodil kot Venceslav Pillon v Aj-
dovščini številka 40. Doslej je veljalo, da
gre za ajdovsko družino furlanskih korenin. A krstna
matična knjiga iz arhiva ajdovske župnije, ki je danes
v koprskem škofijskem arhivu, je pokazala nekaj no-
vega.
Družina Pilon se je namreč dve leti pred slikarjevim
rojstvom priselila iz Vipave. Tako piše v 116 let starem
dokumentu. A knjige odkrivajo tudi, da doslej znana
imena Pilonovih prednikov mogoče niso prava.
Poglejmo najprej nekaj osnovnih podatkov o Pilo-
nu. Prvo svetovno vojno je doživel v avstrijski uni-
formi 27. ljubljanskega pešpolka, ki jo je na vzhodni
fronti zamenjal za jetniško obleko. V ruskem ujet-
ništvu je doživel tudi čas viharne oktobrske revolu-
cije, o čemer pričajo zanimivi akvareli, ki jih je ustva-
ril ob Volgi v tistem času. Leto po vojni se je vrnil
domov in kmalu odšel na študij v Prago. Leto kasneje
se je vrnil v rojstni kraj in študij nadaljeval v Florenci.
A akademijo je zapustil brez diplome. Konec dvajse-
tih let si je sočasno kot tisoči drugih Primorcev dom
poiskal v tujini. Precej logično za slikarja se je preselil
v Pariz. Po koncu druge svetovne vojne se je za dalj
časa vrnil domov. Levičar po duši, je kot scenograf
sodeloval pri snemanju prvega slovenskega zvočne-
ga celovečerca Na svoji zemlji. Igral je tudi partizan-
skega kuharja. Nato se je vrnil k ženi in sinu na Fran-
cosko. Leta 1968 se je dokončno vrnil domov in dve
leti kasneje umrl. Njegov sin Dominique Pilon je
leto po smrti obiskal Ajdovščino in velikodušno pod-
pisal naslednjo izjavo: “Kot dedič Vena Pilona izja-
vljam, da poklanjam mestu Ajdovščina kulturno de-
diščino svojega očeta v znamenje hvaležnosti za go-
stoljubje, ki mu ga je izkazal njegov ljubljeni rojstni
kraj. Želim, da bi njegovo delo živelo v spominu pri-
hodnjih rodov”.
Poglejmo podrobnosti o slikarjevem rojstvu. V ume-
telni pisavi, ki za branje sploh ni preprosta, piše v
krstni matični knjigi, da se je rodil 22. septembra
1896 v hiši s številko 40 (takrat Ajdovščina še ni ime-
la ulic), krščen pa je
bil v domači cerkvi
24. septembra. Kot
zanimivost naj
omenimo, da je
umrl dan po roj-
stnem dnevu, 23.
septembra leta 1970. Novorojenčku je bilo ime Ven-
ceslav Pillon. Njegov oče je bil Dominik (pisano la-
tinsko Domenicus) Pillon, sta-
ri oče pa Georgius (Jurij). Ba-
bica se je imenovala Teresia.
Oba stara starša sta bila doma
v kraju Moš (Mossa) pri furlan-
skem Krminu.
Venceslavova mama pa je bila
Uršula Trošt iz Podrage. Njena
starša sta bila Štefan Trošt in
Uršula. Krstna botra novoro-
jenčka pa sta bila Anton Pet-
kovšček in Uršula Šimič. Babi-
ca pri porodu je bila Terezija
Batič, krstitelj pa Ivan Dugulin,
ki je, mimogrede, znan po
ognjevitem zagovarjanju pe-
snika Simona Gregorčiča proti
Antonu Mahniču.
V krstno knjigo je bil vstavljen
tudi zanimiv listič, družinski list družine Pillon,
ki ga je izdal dekanijski urad Vipava 14. junija
1894. V njem piše, da je bil Dominik Pillon iz
Moša rojen 14. oktobra 1852 (verjetno gre za
napako, saj je v drugem dokumentu letnica
1853) in da se je drugič poročil 12. februarja
1888 z Uršulo Trošt iz Podrage, rojeno 8. sep-
tembra 1865. V Vipavi so se paru rodili otroci
Jožef (1888), Marija (1890), Izidora (1892, um-
rla 1893) in Alojzija (1894).
Dokument dokazuje, da se je družina takrat
preselila v Ajdovščino. Druga roka je kasneje na list
dopisala še dve rojstvi v Ajdovščini: Veceslavovo
(1896) in Janezovo (1898, umrl 1899). Splošno zna-
no je, da sta se kasneje rodili še dve sestri, Milka
(1900) in Justa (1904).
Tako smo se tudi mi odpravili v obratni smeri kot
Pilonovi – iz Ajdovščine v Vipavo. V času raziskave
so bile matične knjige še v Vipavi, kjer je bil za žup-
nika Franc Pivk (1930-2014), ki so ga ljudje preprosto
imenovali samo dekan. Pivk, znani profesor vipav-
skega semenišča, je prijazno odprl vrata svojega ar-
hiva. Ta je bil vzorno urejen, s številnimi seznami
(indeksi), ki olajšajo iskanje v enem najbogatejših
slovenskih župnijskih arhivov. Monsinjor Pivk je po-
vedal, da je to zasluga njegovih predhodnikov, in
omenil slovitega Jurija Grabrijana (1800-1882), ki je
med drugim zgradil vipavsko šolo, zvonik v Logu,
na Slapu pa ustanovil sadjarsko in vinarsko šolo.
Žalostno pa je pripomnil, da je ob nasilni izselitvi
iz župnišča leta 1953 izginilo več dragocenih
knjig. V kratkem času so stavbo morali izprazniti,
da jo je prevzela jugoslovanska vojska, knjige pa
so prenašali tudi udbovci, pojasnjuje Pivk. Vipava,
ki je bila pražupnija, ima najstarejši vpis v krstni
knjigi iz leta 1612. Tam najdemo krste iz celotne
gornje Vipavske, saj je župnija na zahodu obsegala
tudi Branico in Sveti Vipavski Križ.
Že v eni sami minuti smo dobili potrditev, da so
Pillonovi živeli v Vipavi na številki 72. Pek Domi-
nik Pillon iz Moša se je v Vipavi poročil z Uršulo
Trošt, je dekan Pivk našel zapis v družinski knjigi.
Pri imenu njunega prvorojenca Jožefa je dvakrat
dopisano, da je bil slikar.
Poročna knjiga pa nam je potrdila še imena Ve-
novih starih staršev: Georgius Pillon, Theresia Vi-
dos, Štefan Trošt in Uršula Žgur. Glede na doslej
znane podatke, naj bi bila Dominikova starša Gio-
vanni Pillon in Marianna Peterin, je očitno prišlo
do napake.
PRIMORSKI PRIIMKI (66) Tino
 M
a
m
ić
Nekdanja Pilonova pekarna, levo od modre Pilonove
galerije. Kot zanimivost naj omenimo, da je kamniti tlak iz
stare hiše Batageljevih pri Stomažih. V zameno za klesan
tlak so pred več kot 35 leti dobili – eno salonitno cev. Taki
so bili 'zlati' časi socializma.
TAKI SMO (32)Katja Ferletič
Rokavice včeraj in danes
V mrzlih zimskih dneh - upajmo, da jih bo kmalu
konec! - si težko predstavljamo naše roke brez to-
plih rokavic, saj so te lep modni dodatek in imajo
povsem funkcionalno vrednost. Od kod pa prav-
zaprav izvirajo? Skozi zgodovino človeštva rokavice
niso bile samo oblačilo, imele so različne vloge in
izkazovale so, kateremu družbenemu sloju je kdo
pripadal. Imeli smo poletne in zimske rokavice,
večerne rokavice, delovne, za v šolo, za jahanje, za
streljanje, z vezeninami, kožuhom, v različnih sti-
lih in barvah. Rokavice so bile povsod.
V prazgodovini so jih izdelovali iz živalskih kož,
kasneje so se jih posluževali tudi stari Egipčani (že
faraoni so jih nosili kot simbol nadrejenega po-
ložaja - v Tutankamnovi grobnici so arheologi našli
tudi 27 parov usnjenih rokavic), Medijci, Perzijci,
Grki in Rimljani. Prvotno so izgledale kot vrečke
čez dlani, ki so bile stisnjene v zapestju, šele poz-
neje so najprej palec ločili od ostalih prstov, nato
pa so izdelali take, v katerih je imel vsak prst svoj
prostorček. Pozneje so jih v nekaterih drugih kul-
turah uporabljali pri
hrani, saj pribora ni-
so poznali in so jedli
z njimi, da si ne bi
opekli in umazali
rok. Šele v srednjem
veku so rokavice po-
stale simbol zdravih
vrednot, prestiža in
bogastva, bile so do-
mena visoke mode
višjih razredov. Prve
so bile usnjene in na-
rejene s pomočjo le-
pljenja ali šivanja. V
fevdalnem obdobju so prevzele slovesno vlogo, še
posebno pri obredih investiture in ritualih v kato-
liških cerkvah. Tudi v viteških pesmih zasledimo
večkrat, da so imele izredno pomembno simboli-
ko: če je rokavica padla na tla, je pomenilo, da se
bo zgodilo kaj hudega, če pa so koga z njo oklofu-
tali ali mu jo vrgli pred noge, so ga avtomatično
izzvali na dvoboj, saj je to dejanje pomenilo žalitev,
ki jo je bilo treba maščevati. Prvi pravni dokument,
ki omenja rokavice, izhaja iz časov Karla Velikega,
ko so dopustili lov na divje živali za potrebe usnjar-
ske industrije in izdelovanja rokavic. V tistem času
so bile pretežno moško oblačilo, prve ženski mo-
deli so se pojavili v poznem 9. stoletju in upora-
bljeni so bili samo pri jahanju. Šele kasneje, v 12.
in 13. stoletju, se je njihova uporaba razširila in po-
stale so pravi modni dodatek, ki ga je bilo nujno
imeti v garderobi.
V renesansi je bil čas za razkošne modele iz bogatih
tkanin, dragocenih kamnov, vezenin in draguljev:
rokavice so postale simbol elegance, morale so biti
italijanskega ali francoskega izvora, namazane z
dišavami ali večkrat, v plemiških zarotah, ko so
človeka umorili na eleganten način, s smrtono-
snim strupom. V 18. stoletju so bile ženske rokavi-
ce dolge do komolca, moške pa zelo kratke in z
manšeto. Vsaka ugledna dama je morala imeti vsaj
štiri ali pet parov rokavic, primernih za vsako pri-
ložnost. Med obdobji radikalnih družbenih in po-
litičnih sprememb, kot je bila francoska revolucija,
so bile simbol starega avtoritarnega režima in jih
revolucionarji niso marali. Leta 1807 pa je Anglež
James Winter izumil stroje za obdelavo rokavic, in
to je pomenilo začetek serijske proizvodnje. S tem
se je zmanjšala cena in povečala kakovost, tako da
so rokavice kmalu postale dostopne vsakomur.
Okoli leta 1850 so ženske spet začele nositi kratke
rokavičke, zaprte z dvema gumboma, in postale so
neobhodno potreben modni dodatek, ki je dopol-
njeval obleko. Obstajala je cela vrsta pripomočkov
in sredstev za njihovo oblačenje in shranjevanje:
vsaka fina gospa je morala imeti čim manjše in
nežne roke, zato so bile rokavičke tako ozke, da so
si dame pri oblačenju morale pomagati z zankami
in s posebnim prahom, s katerim so jih napudrale.
Polagale so jih v bogato okrašene vrečke in škatlice,
celo v avtomobilih je bil prisoten predalček, na-
menjen le shranjevanju rokavic. Ob samem pogle-
du na rokavice je bilo takoj razvidno, h kateremu
družbenemu sloju gospa pripada. Obstajala so tudi
pravila lepega vedenja glede njihove uporabe, po
katerih se je vsaka elegantna ženska morala ravna-
ti. Dotik roke je predstavljal izredno intimno in
erotično gesto (npr. v Flaubertovem romanu Ma-
dame Bovary nam avtor velikokrat podrobno
opiše, kako izjemno erotična je gesta, s katero se
dama igra z rokavičko
ali pa si jo sleče), zato je
bilo pomembno, da ni
bila koža nikoli izposta-
vljena, še posebno ne v
javnosti ali pri litur-
gičnih obredih.
Med prvo svetovno voj-
no so bile zaloge usnja
in tkanin zelo skrom-
ne, zato se je cena roka-
vic, kot tudi vseh osta-
lih dobrin, izredno po-
večala in postale so luk-
suzni predmet, ki so ga
pogostokrat zasledili le na revijah in v filmih. Po
zaslugi filmske industrije so po drugi svetovni vojni
rokavice, še posebno dolgi modeli, ki so segali čez
komolec, postale spet modne, ker so jih v filmih
nosile najbolj priljubljene hollywoodske zvezde:
Rita Hayworth jih je nosila z dolgo črno obleko v
filmu Gilda iz leta 1946, Marilyn Monroe pa jih je
izbrala v živo rožnati barvi v slavnem filmu Gen-
tlemen prefer blondes iz leta 1953. Audrey Hep-
burn v Zajtrku pri Tiffanyju (1961) jih je nosila s
črno obleko - pravo ikono! -francoskega modnega
genija Huberta de Givenchyja. Rokavice so bile pri-
merne za večer in za poznopopoldanske družabne
prireditve. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so
spet začeli nositi kratke in preproste modele, do le-
ta 1968, ko so v njih novi revolucionarji spet zasle-
dili simbol buržoazije, hinavščine višjih družbenih
slojev in neupravičeno izkazovanje bogastva, zato
je veliko žensk svoje rokavice položilo v predal.
Danes poznamo veliko različnih modelov in ma-
terialov, iz katerih so narejene. Med najpogo-
stejšimi so usnje (naravno in umetno), bombaž,
volna, svila in sintetični materiali. Kar zadeva mod-
ne težnje za naslednjo zimo, bomo ženske nosile
lepo oblikovane usnjene rokavice različnih barv,
ki bodo okrašene z bogatimi vzorci, zakovicami in
gumbi. Chanel in Prada nam ponujajo ročno ve-
zene in barvane rokavice, Rodarte in Loewe pa z
našitimi cvetnimi aplikacijami in izrezi. Na izbiro
bomo tako imele najrazličnejše barve in modele,
po želji bomo nosile tudi rokavičke “z odrezanimi
prsti”, ki so gotovo dizajnerski dodatek k naši oble-
ki, a, žal, nam bodo le malo koristile za zaščito pred
mrazom.
Zapis o Pilonovem rojstvu v krstni knjigi, ki jo danes hrani
Škofijski arhiv Koper.
PILON
Veno Pilon je bil tudi odličen
fotograf. Očeta Dominika Pilona
je fotografiral leta 1927.
  eželni svet FJK je pred ne-
kaj dnevi soglasno sprejel
t. i. zakon Omnibus, ki
urejuje več vsebinskih področij,
saj obravnava primarni sektor –
kmetijstvo, a tudi kulturo in šport
ter zdravstvo. Minuli teden se je
na seji deželnega sveta poslovila
tudi guvernerka Debora Serrac-
chiani, ki odhaja v rimski parla-
ment. V zahvalnem nagovoru je
ugotavljala, da so politične opcije
v deželnem svetu skušale, kljub ra-
zhajanjem in različnim mnenjem,
delovati za skupno dobro naše
dežele. Za slovensko manjšino v
Italiji je pomembno predvsem to,
da se bo delovanje posvetovalne
komisije za našo narodno skup-
nost lahko nadaljevalo do imeno-
D
vanja nove.
Novi pravil-
nik za ocenje-
vanje projek-
tov in posred-
no delovanja
primarnih
ustanov, ki bi
moral začeti veljati prvega januar-
ja letos, bo stopil v veljavo prihod-
nje leto. Primarne ustanove, ki
želijo koristiti deželna finančna
sredstva, pa bodo morale do me-
seca oktobra predstaviti program
Selitve so Pilonovi imeli v krvi. Dominik se je iz Moša preselil v
Vipavo, se oženil s Podražanko in se ponovno preselil v
Ajdovščino, najprej v eno, nato v drugo hišo. Veno je v
življenju veliko prepotoval, velik del življenja preživel v Parizu
(v krstni knjigi je z modrim pisalom dopisano, da se je poročil v
Parizu z Anne-Marie Guichard), nato pa se je vrnil domov.
Njegov sin Dominique pa živi v Parizu. Družinski list Pilonovih,
ki jih je spremljal iz Vipave v Ajdovščino.
V okviru mednarodnega festivala Festival Europeen Latin Grec,
ki se bo v letošnji dvanajsti izvedbi iz Lyona razširil v 177 bralnih
skupin po celem svetu, se bodo v petek, 23. marca, predstavili
tudi dijaki goriških klasičnih licejev Dante Alighieri in Primoža
Trubarja. Pred gledališčem Verdi, ob slabem vremenu v dvorani
Dora Bassi nasproti Verdijevega gledališča, bodo ob 11.30
prebirali prizore iz Ovidijeve pesnitve Metamorfoze v latinskem,
italijanskem in slovenskem jeziku ter ob glasbeni spremljavi
sošolcev. Sodelujejo še člani goriške gledališke skupine I tubi
innocenti s predstavo Metamorfoze v eni sapi. Dogodek prirejata
oba klasična liceja v sodelovanju z Videmsko univerzo.
Tudi v Gorici poklon pesniku Ovidiju
Dežela FJK in zakon Omnibus
Urejuje več
vsebinskih področij
o načrtovanih projektih za dvelet-
je 2019-2020. Naj poudarimo, da
je deželni odbor Furlanije Julijske
krajine pred tem zasedanjem spre-
jel finančni manever, v katerem je
odobril 700 tisoč evrov za potrebe
slovenske narodne skupnosti. Gre
za denar, ki bo omogočal kar ne-
kaj obnovitvenih del na poslopjih,
v katerih delujejo slovenske usta-
nove in organizacije, dodeljuje pa
tudi posebna sredstva obema
krovnima organizacijama za nju-
ne potrebe.
Slovenija 22. marca 2018 13
Država naj prepreči naraščajoče priseljevanje tujcev v Slovenijo
Razpad vladne koalicije, kmalu
predčasne parlamentarne volitve!
  Sloveniji verni ljudje
doživljajo in uresničuje-
jo post in jih postopno
že navdihuje Velika noč, naj-
večji in najpomembnejši
krščanski praznik. V takem
vzdušju poteka tudi peta oblet-
nica izvolitve papeža Frančiška.
Direktorica v Tajništvu za ko-
munikacije pri Svetem sedežu,
Nataša Govekar, je v sloven-
skem katoliškem tedniku
Družina zapisala, “da papež
Frančišek s svojo neposredno-
stjo mnogim seže prav do srca.
Nekatere druge pa njegov slog
papeževanja strašno jezi. V
Družini so objavljena tudi raz-
mišljanja nekaterih vernih ljudi
o tem, kako jih Sveti oče nago-
varja pri njihovem delu, in v
čem bi mu bili radi podobni.
Hkrati s širitvijo ozračja duhov-
nosti pa se je zgodil odstop Mira
Cerarja, premierja, in posle-
dično razpad vladne koalicije.
Formalni razlog za nepričako-
van “politični potres”, kot so
nekateri poimenovali odstop
predsednika vlade in razpad
koalicije, naj bi bila odločitev
Vrhovnega sodišča, ki je razvel-
javilo lani septembra izveden
referendum o zakonu o drugem
tiru okoli 26 km dolge želez-
niške proge Divača - Koper in
sklenilo, da je referendum treba
ponoviti. S svojimi sklepi in rav-
nanjem je Vrhovno sodišče
sprejelo pridržke civilnodružbe-
nega aktivista Vilija Kovačiča, ki
je opozoril, da je vlada za uspeh
izsiljenega zakona o drugem ti-
ru porabila tudi proračunska
sredstva, kar pa je nezakonito.
Predsednik vlade, ki je o zadevi
tudi pričal pred sodnim sena-
V tom, je po odločitvi Vrhovnegasodišča, da mora biti referen-dum o zakonu o drugem tiru
ponovljen, menil, “da je bila s
tem prelita zadnja kaplja priza-
devanj vlade, da uresniči pro-
jekt”, najbolj pomemben za raz-
voj Slovenije in koristen tudi za
druge evropske države”. Krivec
vseh zapletov naj bi bile stare si-
le, ki pa jih predsednik vlade ni
označil, kdo so to. Po mnenju
nekaterih poznavalcev razmer v
Sloveniji je s starimi silami oz-
načil že zdavnaj omenjane stri-
ce iz ozadja, ki da usmerjajo slo-
vensko politiko.
Predsednik vlade je v ostrem in
dramatičnem slogu najavil svoj
odstop, podvomil o zakonitosti
ravnanja in odločitev Vrhovne-
ga sodišča in tudi izrekel
možnost, da je sodišče ukrepalo
po dogovoru s pritožnikom, to
je z Vilijem Kovačičem. Pred-
sednik Vrhovnega sodišča je zo-
per Cerarjeve navedbe sum-
ničenja in obtožbe zelo ostro
protestiral. Sodeč po nekaterih
ocenah in komentarjih, je Miro
Cerar nemara odstopil zato, ker
je podpora njegovi stranki,
Stranki modernega centra, pa-
dala in je zaradi tega potreboval
nekakšen politični šok. Z njim
bi si stranka in tudi on povečala
možnosti. Ker bo vlada do
izrednih parlamentarnih voli-
tev, ki naj bi bile proti koncu
meseca maja, opravljala le te-
koče posle, bo razbremenjena
izredno težkih in zapletenih po-
gajanj o plačah v javnem sek-
torju, ki jih ne bo. Omejena pa
bo njena pogajalska moč v dru-
gih pomembnih zadevah, kot
sta, denimo, uresničevanje
odločitve mednarodne arbi-
traže o meji med Slovenijo in
Hrvaško in status Nove ljubljan-
ske banke. Nekdanja vlada pre-
mierke Alenke Bratuž je skleni-
la, da bo banko prodala, sedanja
vlada pa je odločitev o prodaji
Nove ljubljanske banke prekli-
cala.
Spremenjeno ozračje, ki je v po-
litiki nastalo po odstopu pred-
sednika vlade Mira Cerarja in
razpadu parlamentarne in vlad-
ne koalicije, se odraža in kaže
na različne načine. Pojavljajo se
tudi trditve in mnenja o al-
ternativah sedanjemu parla-
mentarnemu sistemu. Zaradi
proporcionalnega volilnega
sistema, ki velja v Sloveniji,
do volitev najbrž ne bo dogo-
vorjena nobena koalicija
strank. Zato bodo glasovi
manjših strank, ki na volit-
vah ne bodo dosegle štiriod-
stotne podpore, izgubljeni.
Težave pri oblikovanju koali-
cij in sestavljanju vlad bi od-
pravili z vzpostavitvijo večin-
skega volilnega sistema, ven-
dar zanj v slovenski politiki,
vsaj za zdaj, ni volje in pogo-
jev. Velika težava za prihod-
nja parlament in vlado bo
obravnava zelo velikega šte-
vila zakonskih predlogov in po-
bud, ki so jih v postopek in spre-
jem vložili poslanci in stranke
sedanjega mandata. Ta praksa je
namenjena udinjanju voliv-
cem, saj gre v večini primerov
za predloge novih zakonov ali
izvršilnih predpisov, ki so ne-
stvarni in za državo nespremlji-
vi. Vendar gre tudi za resna raz-
mišljanja in primere. Stranka z
imenom Davkoplačevalci se ne
damo več, ki jo je ustanovil ci-
vilnodružbeni aktivist Vili Ko-
vačič, bo svoje kandidate za po-
slance v naslednjem mandatu
izbrala z javnim natečajem, ob-
javljenim v medijih. Raziskoval-
ka dr. Majda Hrženjak pravi, da
40. obletnica pobratenja med Renčami in Štarancanom
Tridnevne slovesnosti s pestrim
programom
  teh mesecih se končuje
leto, v katerem smo
praznovali 40. obletnico
pobratenja med krajevno skup-
nostjo Renče in občino Štaran-
can. Uspešno izpeljane skupne
pobude šol, združenj, organiza-
cij, društev in klubov utrjujejo
v nas prepričanje, da je bila
zastavljena pot prava. Čez-
mejno sodelovanje se z vsto-
pom Slovenije v Evropsko
unijo lahko še poglablja in z
njim odpiramo nova poglav-
ja našega druženja. V tem
duhu ocenjujemo novo
skupno pobudo obeh krajev,
ki vabita vse krajane na trid-
nevne slovesnosti v Štaran-
canu.
Lansko leto so Občina Šta-
rancan, Občina Renče-Vo-
grsko s Krajevno skupnostjo
Renče in društvo Carro iz
Štarancana zasnovali projekt
Brothers in Freedom (BiFree)
– Bratje v svobodi in ga tako
pomensko približali naslovu
dvojezične knjige Bratje v
svobodi, ki sta jo izdali Občina
Štarancan in KS Renče ob 35.
obletnici pobratenja med kra-
jema. Projekt so prijavili na
evropski javni razpis. Med 482
predstavljenimi projekti iz vse
Evrope je pristojna komisija iz-
brala in finančno podprla le
V 134 projektov. Projekt Bratje vsvobodi so dobro ocenili, saj jeprejel 83 od možnih 100 točk
in se uvrstil na 25. mesto.
Prvo srečanje je bilo namenje-
no že tradicionalnemu družen-
ju učencev obeh pobratenih šol
(izmenično je gostiteljica ena
od obeh šol). Letos se je doga-
janje preselilo v Štarancan. Dne
15. marca dopoldne so učenci
skupaj reševali naloge, v kate-
rih so raziskovali podobnosti in
razlike med krajema. Učenci so
v delavnicah obravnavali tudi
rastline in živali, ki rastejo oz.
živijo ob izlivu Soče v morje.
V naši pobrateni občini lepo
vzdržujejo izjemno zanimiv
Naravni rezervat Isola della Co-
na, zato smo v soboto, 17. mar-
ca, organizirali za sodelujoče
učence in njihove starše kot za
vse ostale krajane brezplačen
izlet z avtobusom na drugo
srečanje v Štarancan. Na obi-
sku naravnega rezervata so bile
tudi naše likovnice, ki so v
družbi sorodnega likovnega
društva iz Štarancana iskale
motive za nove likovne stvarit-
ve. Druženje se je nadaljevalo s
prijateljskimi igrami in s kultur-
nim programom. V igri s škul-
jami so se predstavili člani do-
mačega društva Škulja z Vo-
grskega, mladi balinarji Var-
stveno delovnega centra Nova
Gorica so se preizkusili s pred-
stavniki občine Štarancan, čla-
ni društva za slepe in slabovid-
ne iz Štarancana so prikazali
igro baseballa. Večerni kulturni
program so oblikovali MePZ
Klasje iz Bukovice, domači
MoPZ Provox in mladinski zbor
Audite Nova iz Štarancana.
Tretje srečanje bo potekalo 24.
marca v Štarancanu.
Pred občino se bo pred-
stavil pustni voz društva
Il Carro. Dopoldne bo
okrogla miza o temi po-
bratenja in novih
načrtov za še plodnejše
povezovanje. Na srečanju
bosta sodelovala Lorenzo
Papais, nekdanji župan
Štarancana in eden po-
budnikov pobratenja, ter
Štefan Cigoj, dolgoletni
diplomat, član predsed-
stva Zveze borcev Slove-
nije ter dober poznavalec
dogajanja ob nekdanji
meji. Opoldne bo od-
prtje razstave slik, ki so
jih na ekstemporu v
soškem naravnem rezer-
vatu ustvarili likovniki in likov-
nice. Ob tej priložnosti se bodo
predstavili tudi mladi igralci
pod vodstvom prof. Massima
Palmierija, ki vedno znova od-
krivajo aktualne teme, kakor
jih vidijo in čutijo sami.
Neva Pahor
se je za izboljšanje razmer v Slo-
veniji “treba upreti in upirati”.
Na neki spletni strani so zapisa-
li, “da Miro Cerar ni bil popoln,
toda tudi ni bil tako slab. Go-
spodarstvo v Sloveniji raste,
brezposelnost pada, plače, po-
kojnine in socialne pomoči so
višji. Po drugi strani pa je zdrav-
stvo zanič, vojska ima velike
probleme, ni bila sprejeta nobe-
na reforma. Premier Miro Cerar
si sicer zasluži, da ga kritizirajo,
toda ne, da ga ponižujejo. Kriti-
zira da, toda ne, da se ga blati”.
Med dogodki, ki so bili precej
neopazni in skoraj prikriti, toda
aktualni in koristni, je bilo pi-
smo, ki ga je župan mestne
občine Velenje, Bojan Kontič,
poslal predsedniku države ter
predsednikom vlade, državnega
zbora in državnega sveta. V
njem je sporočil svojo zaskrblje-
nost zaradi naraščajočega prisel-
jevanja tujcev v Slovenijo. Opo-
zarja, da bi morala država nujno
sprejeti ukrepe za zajezitev
omenjenega prisiljevanja. Pri
tem se je skliceval na razmere v
mestni občini Velenje, kjer pri-
seljenci, največ je Albancev s
Kosova in iz Makedonije, ki
imajo pravico do stalnega pre-
bivališča, na razne načine
ogrožajo domačine, občino in
državo pa tudi materialno izko-
riščajo. Župan je torej spremenil
svoja stališča, saj je doslej vztraj-
no podpiral priseljence, pač v
skladu s politiko in usmeritvijo
Social demokratske stranke, ka-
tere član je. O pismu se je pogo-
varjal s predsednikom vlade Mi-
rom Cerarjem, vendar javnost o
vsebini ni bila obveščena. Suza-
na Kavaš, svetnica mestne
občine Velenje, je v pogovoru
za tednik Demokracija poveda-
la, “da se stanje v Velenju zao-
struje iz dneva v dan. Zdaj so že
na točki, da Zdravstveni dom,
otroški vrtec in druge ustanove
svoja obvestila objavljajo v al-
banščini, ki v Sloveniji ni urad-
ni jezik. Z eno zdravstveno iz-
kaznico se zdravi kar 20 Albank,
osebje pa z njimi ravna, kot da
bi vsaka imela svojo zdravstve-
no izkaznico”. Suzana Kavaš je
tudi prepričana, “da Slovenija
postaja bankomat za tujce”.
Zanimivo je mnenje mednarod-
no zelo uspešnega sodnika
Boštjana M. Zupančiča, “da Slo-
venija nima zadosti otrok, zara-
di česar je vstopanje imigrantov
v Slovenijo nuja. Ne razumem
pa, zakaj Slovenija ne uvaža
sposobnih otrok iz Rusije, Ukra-
jine in Slovaške, ki so Sloven-
cem genetsko najbližji, kar je
vedel že Ivan Cankar”.
Marijan Drobež
Gradno
Čezmejni križev 
pot v Brdih
  epa skupina romarjev se
je na drugo postno nedel-
jo, 4. marca, v res lepem,
skoraj pomladnem vremenu,
zbrala v Gradnem v Goriških
Brdih. Med njimi so bili sloven-
ski in tudi italijanski verniki;
slednji so se v zgodnjih popol-
danskih urah zbrali pri Mariji-
nem svetišču na Prevalu (Moš)
in nato krenili proti Brdom,
kjer so jih domačini preprosto,
a toplo sprejeli. V Gradnem sto-
ji zanimiva cerkvica sv. Jurija, v
kateri je križev pot poslikal Zo-
ran Musič, del poslikave pa je
delo Lojzeta Spacala. Kot je po-
vedal g. Maurizio Qualizza,
župnik v Mošu, ki v zadnjih le-
tih tke plodne prijateljske vezi z
briškimi skupnostmi vernikov,
se je postnega obreda v polni
cerkvi udeležilo okrog sto ver-
nikov. V slovenščini je pozdra-
vil župnik v Šlovrencu pri Ne-
blem, g. Emil Kramar, v itali-
janščini pa g. Qualizza. Pri mo-
litvi križevega pota, ki ga je po-
pestrilo petje krajevnega cer-
kvenega zbora, so v obeh
jezikih sodelovali prisotni, med
katerimi so bili člani bratstev
Frančiškovega svetnega reda iz
Gorice in Nove Gorice, italijan-
skih in slovenskih skupnosti
Prenove v duhu, pa še vernikov
iz Moša, Ločnika, Števerjana in
L drugih vasi. Med zbranimi stabila tudi g. Marijan Markežič ing. Valter Milocco.
Kar pomnijo ljudje, je to bila v
Brdih prva skupna molitev
križevega pota, vsaj od konca
druge svetovne vojne dalje, ko
je državna meja globoko zare-
zala v to briško območje. Po
molitvi je Herko Saksida, znan
akad. kipar, kustos v Gradu Do-
brovo, zbranim predstavil Mu-
siča in Spacala. Zlasti je sprego-
voril o križevem potu Zorana
Musič, ki ga je umetnik poslikal
med drugo vojno, preden je
doživel koncentracijsko tabo-
rišče v Dachauu, ki je korenito
spremenilo ne le njegovo
življenje, temveč gotovo tudi li-
kovno govorico.
Vezi med ljudmi iz sosednjih
vasi na dveh straneh meje so se
lahko še utrdile v župnijskih
prostorih, kjer so domačini pri-
jazno pogostili navzoče. Tako
so v bratskem duhu nadaljevali
prijateljsko srečanje in ugota-
vljali, da so prav odnosi med
ljudmi odločilen dejavnik v po-
diranju meja.
Organizatorji že zdaj vabijo ver-
nike iz Brd in sploh vse Goriške
v nedeljo, 13. maja, na praznik
Vnebohoda, na skupni križev
pot v cerkev Sv. Križ na Taboru
(Kojsko).
Miro Cerar
Aktualno22. marca 201814
NATUROPATSKI NASVETI (191)Erika Brajnik
SPREMEMBA
Ko po spletu gledam in prebiram prispevke, po-
gosto srečujem žalostne zgodbe o tem, kako člo-
vek uničuje sočloveka, živali in naravo. Kako
uničujemo naš planet. Vsak, ki gleda te prispev-
ke, se zgrozi in vpraša, kje živi in kam gre ta svet.
Popadejo ga občutki žalosti, zbeganosti in ne-
moči. Kaj sploh lahko posameznik stori?
Pozna človek brezpogojno ljubezen? Večini ljudi
na našem planetu se o tem samo svita, saj gre za
vrlino, ki je nasprotna osebni koristi. Naj vam
povem primer.
Pred kratkim sem
imela predavanje
o tem, kaj je natu-
ropatija. Na kon-
cu sem prejela ne-
kaj vprašanj in
razvila se je deba-
ta o naravi, one-
snaževanju, gen-
sko spremenjeni
hrani itd. Vsi so
“pljuvali” čez vse
in se žalostili.
Predlagala sem
rešitev, ki bi slo-
nela na odgovornosti posameznika in ljubezni
do matere Zemlje. Neko gospo sem vprašala, ko-
liko let ima. Odgovorila mi je, da 74, in rekla sem
ji, naj kupi 74 dreves in jih posadi v zahvalo ma-
teri Zemlji za vse, kar ji je dala, in za vse, kar ji še
bo.
Pomislimo, kako bi se naša vas ali mesto spre-
menila, če bi vsak posadil toliko dreves, kolikor
let ima. Če bi se vsak od nas potrudil in Zemlji
nekaj tudi vrnil, ne samo od nje jemal. Če bi
varčeval denar tudi za nakup dreves, ne le zase.
To bi bilo dejanje brezpogojne ljubezni, ki ga na-
rava ne bi nikdar prezrla.
Pa mi neka gospa reče: “Jaz nimam njive in ne
morem nič posaditi”. Naj posadi kaj na sosedovi
njivi, sem ji odgovorila, naj vpraša za dovoljenje,
saj ne gre le zanjo ali za soseda, pač pa za našo
Zemljo, za naš planet. Za boljši jutri vseh nas.
Seveda me je večina le debelo gledala, nekateri
pa so obljubili, da bodo začeli vrtnariti, da bodo
bolj v stiku z na-
ravo. Seveda ta-
ko, da bodo tudi
sami imeli vsaj
nekaj koristi od
tega.
Ker sem “žena
beseda”, bom za
zgled letos posa-
dila 43 dreves, v
zahvalo materi
Zemlji za vse,
kar mi daje. In
naslednja leta
bom vsakič do-
dala še enega. In
za vsak naturopatski kongres, ki ga bom organi-
zirala, bom tudi posadila po eno drevo, ker je
kongres namenjen človeku in naravi, z mislijo
na boljši jutri!
Tema 3. Naturopatskega kongresa, ki bo 21. 4.
2108 v Ljubljani, bo Anksioznost in depresija v
naturopatiji. Na kongres se lahko prijavite na
spletni strani: www. naturopatija. org
www. saeka. si
Doberdob / SCGV E. Komel in Glasbena matica 
Prisrčen nastop mladih
glasbenikov
  pričakovanju pomladi je
bil koncert, ki je na dan
žena potekal v dvorani KD
Jezero v Doberdobu. Glasbena ma-
tica in Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel sta združila
moči in pripravila dogodek, na ka-
terem so se predstavili učenci in
učenke z obeh podružničnih gla-
sbenih šol iz Doberdoba.
Devetnajst mladih glasbenikov z
obeh šol je bodisi solistično bodisi
ob spremljavi učiteljev in sošolcev
zaigralo v šestnajstih solističnih in
enem komornem nastopu. Slišali
smo preprosto enoglasno glasbo z
najmlajšimi učenci vse do zahtev-
nih skladb, ki so jih prispevali gla-
sbeniki višjih razredov.
Koncert, ki je bil tudi poklon fe-
bruarskemu dnevu kulture, je po-
tekal v duhu 8. marca; učiteljici
Martina Gereon in Jana Drassich
sta s svojimi učenci prebrali števil-
ne misli dveh izjemnih žensk iz
našega prostora. V besedilu, ki je
povezovalo številne glasbene
točke, so se vrstili citati psihotera-
pevtke, pesnice in profesorice
Alenke Rebula in arhitektke,
režiserke, scenografinje in kostu-
mografinje Barbare Kapelj Osred-
V kar.Glavno besedo pa je imela glasba.Na koncertu so se predstavili učen-
ci iz razredov klavirja, ki ga vodijo
Beatrice Zonta, Katja Lavrenčič in
Jana Drassich, in iz razredov flavte
Iris Risegari, godal Ambre Cossutta
in Daniele Bon, harmonike Mirka
Ferlana, kitare Martine Gereon in
solopetja Mojce Milič. Za slavno-
stno uverturo je poskrbela Vida
Gallo, ki je očarala z romantičnimi
Preludiji slovenskega skladatelja
Lucijana Marije Škerjanca. Simpa-
tična sta bila nastopa dveh najm-
lajših pianistov, Martina Milanese-
ja in Alenke Faidiga. V nadaljevan-
ju sta se klavir in flavta izmenjava-
la v igri obetavnih pianistov, Kevi-
na Faidige, Giulie Zampar in Robi-
na Faidige, ter flavtistov, Andreje
Bensa, Jasne Brecelj in Janine Ma-
rušič (ti so zaigrali ob klavirski
spremljavi Hilarija Lavrenčiča in
Beatrice Zonta). Z vsakim nasto-
pom je koncert stopil na stopničko
višje in se z učenci višjih razredov
oglasil z vedno kompleksnejšo gla-
sbo. Namesto flavte so med klavir-
skimi nastopi zazvenela godala.
Violinist Jacopo Vincenzini je
občuteno zaigral Radost v zimi, za
klavirjem pa ga je suvereno sprem-
ljala sošolka Ilaria Duša Crasnich,
ki smo jo nato slišali tudi v vlogi
solistke. Sledila je Mozartova So-
nata z Rado Vižintin. Po njej pa je
bil spet čas za godala. Violist Si-
mon Cotič je ob spremljavi Hilarija
Lavrenčiča doživeto izvedel dva
stavka iz Koncerta v G-duru Geor-
ga Telemanna. Antje Gruden nas
je popeljala v zvočni svet harmo-
nike, skupina kitar, ki jo sestavljajo
Karolina Vizintin, Gregor Perso-
glia in Jure Ipavec skupaj z mento-
rico Martino Gereon, pa je s Kata-
lonskim capricciom Isaaca Albeni-
za naslikala pred nami Španijo. Po
zadnjem nastopu harmonike z
Manuelom Persoglio in zapleteno
Toccato sodobnega ruskega skla-
datelja Alekseja Repnikova je za ko-
nec zapela še mezzosopranistka
Zora Černic in v duhu slovenske
popevke s pesmijo Med iskrenimi
ljudmi Majde Sepe sklenila večer.
Navzoče sta nagovorila ravnatelj
GM, Bogdan Kralj, in ravnateljica
SCGV Emil Komel, Alessandra
Schettino, in napovedala še več
skupnih koncertov, ki nas čakajo
v bližnji prihodnosti.
Metka Sulič
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (5) Mariza Perat
Leta 1936 je nemški kemik Richard Kuhn, ki so
mu leta 1938 podelili Nobelovo nagrado za kemi-
jo, na tilmi, na kateri je vtisnjena Marijina podoba,
raziskal dve vlakni različnih barv, rdečo in rume-
no. Ugotovil je, da njuna barva ni ne rastlinskega
ne živalskega ne rudnin-
skega izvora. Leta 1976 sta
dva znanstvenika ugotovi-
la, da je tilma izdelana iz
vlaken agave, rastline, ki
raste v najbolj suhih pre-
delih Mehike. Tilmo je ra-
ziskalo tudi več drugih ke-
mikov, univerzitetnih do-
centov. Vse njihove izjave
so si edine v tem, da tilma
izhaja iz XVI. stol.
Marijino podobo na
plašču, tilmi, je v stoletjih
temeljito raziskalo mnogo
strokovnjakov. Prvič so jo raziskali leta 1666. Naj-
prej so Marijino podobo natančno pregledali sli-
karji, znani kot največji umetniki tiste dobe, kate-
rih imena so ostala napisana. Vsi so se strinjali, da
podoba, vtisnjena na tako grobo in trdo platno, iz
kakršnega je bilo narejeno ogrinjalo Juana Diega,
ni delo človeških rok. Za slikarji so podobo
proučili zdravniki in univerzitetni profesorji. Nji-
hove ugotovitve so se v celoti ujemale z ugotovit-
vami, do katerih so pred njimi prišli
slikarji. Vsi so namreč ugotovili, da je
na tako trdo in grobo platno nemo-
goče kaj takega naslikati. Svoje ugoto-
vitve so pisno izjavili in podpisali.
Raziskave so se nadaljevale in 30. apri-
la 1751 je Marijino podobo proučila
nova skupina takratnih najboljših sli-
karjev - umetnikov, ki jim je načeloval
takrat najbolj znan slikar Miguel Ca-
brera. Ugotovili so isto, kar so že do-
gnali leta 1666. Prav tako so ugotovili,
da na tilmi ni opaziti nobene podlage
oziroma plasti, pripravljene za slikan-
je. Slikar Cabrera je naslikal tudi več
posnetkov Marijine podobe. Od teh
so en posnetek poslali takratnemu sv.
očetu Benediktu XIV.  (1740-1758). Papež Bene-
dikt, velik Marijin častilec, je ob pogledu na podo-
bo vzkliknil: “Tako ni storil nobenemu narodu”!
(Ps. 147, 20). Posnetek Guadalupske Matere Božje
so poklonili tudi mehiškemu nadškofu.
Leta 1789 je mehiški znanstvenik Jose' Ignacio
Bartolache izdelal posnetek tilme z Marijino po-
dobo in jo postavil poleg izvirne tilme. Posnetek
je zaradi vlage in zaradi solitra kmalu začel razpa-
dati.
Obraz Guadalupske Božje
Matere in vsa postava ra-
zodevata nadzemsko le-
poto, popolnost in dosto-
janstvo. Glede obraza so si
strokovnjaki edini, da mu
po lepoti nikjer ni enake-
ga. Z njega odseva ne-
skončna milina. Glava je
nekoliko nagnjena, kot bi
Sveta Devica hotela pri-
sluhniti prošnjam vseh, ki
jo prosijo za pomoč. Ne-
koliko temna barva nje-
nega obraza, Mehikanci
jo zato imenujejo “More-
nita”, približuje Guadalupsko Gospo domačinom,
ki so jo takoj sprejeli za svojo. Prikupila pa se je
tudi španskim osvajalcem, ki so ji kmalu nadeli
ime guadalupskega svetišča v Španiji.
Tako je Guadalupska Božja Mati povezala dva pov-
sem različna naroda in s
tem dve povsem različni
kulturi: azteško in evrop-
sko.
Posebno pozornost za-
služi Marijina obleka.
Tunika je rožnata, plašč,
s katerim je Marija
ogrnjena, je sinje barve.
Sinje plašče so nosili tudi
azteški kralji. Ameriški
znanstvenik Philip Cal-
lahan je ugotovil, da je
podobno sinjo barvo
uporabljalo tudi ljudstvo
Maya, toda te barve so sčasoma vse zbledele, in to
tudi zaradi toplega podnebja, medtem ko sta “Ma-
rijin sinji plašč in rožnata tunika tako bleščeča, da
se zdi, da ni minil niti en teden, odkar so ga nasli-
kali”, piše prof. Callahan.
Marijin plašč je posut z zvezdami. Vseh je 46 in
odgovarjajo ozvezdjem, ki jih je bilo opaziti pri
zadnjem Marijinem prikazovanju 12. decembra
1531. Tunika je okrašena s cvetličnimi vzorci. Vi-
den je cvet s štirimi lističi, ta-
ko imenovani “mehiški ja-
smin”, ki je za Azteke imel
pomembno simbolično
vrednost. Okrog vratu ima
Marija obesek, sredi katerega
je križ.
Celotno podobo obkrožajo
sončni žarki. Vseh je 100, pet-
deset na vsaki strani. Dva-
najst žarkov obkroža Marijin
obraz in glavo.
Znanstveniki so ugotovili, da
je v stoletjih prvotni podobi
Guadalupske Matere Božje
človeška roka naslikala neka-
tere dodatke. Do te ugotovit-
ve so prišli, ker so barve teh naslikanih dodatkov
začele odpadati, medtem ko barve izvirne Marijine
podobe po skoro petsto letih še vedno žarijo v ne-
spremenjeni lepoti.
Kot piše prof. Claudio Perfetti, sta 7. maja 1979
ameriška znanstvenika, že omenjeni univerzitetni
profesor Philip S. Callahan, ki je delal tudi za ve-
soljsko središče NASA, in Jody Brant Smith, Mari-
jino podobo pregledala z ultrardečimi žarki, kar je
obema učenjakoma omogočilo natančen
vpogled v sestavo skrivnostne podobe.
Prof. Callahan je o tej raziskavi napisal
knjigo, v kateri izjavlja, da “Marijine po-
dobe, vtisnjene na tilmo Juana Diega,
znanstveno ni mogoče razložiti. Podoba
ni delo človeških rok, čeprav so na neka-
terih delih podobe vidne poteze, ki jih je
dodal človek”.
Na podlagi svojih raziskav prof. Callahan,
tudi sam slikar, še ugotavlja, da so dodatki,
ki jih je naslikal človek, ne glede na to, da
njihove barve odpadajo, “tudi z umet-
niškega vidika preveč povprečni in se ni-
kakor ne ujemajo z očitno lepoto Marijine
postave in oblačil”.
/ dalje
Richard Kuhn
Slikar Miguel Cabrera
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 20. marca 2018, ob 13. uri
Philip Callahan
S 7. strani
Zazvenele so ...
  rogram sta povezovala in
zbore predstavila Ester
Sclauzero in Pietro Grau-
nar, ki sta se v imenu organiza-
torjev Primorske poje zahvalila
vsem nastopajočim, njihovim
dirigentom, Prosvetnemu
društvu Štandrež, ki je bilo so-
organizator štandreškega večera,
in štandreški župniji, ki je dala
na razpolago mogočno in aku-
stično cerkev sv. Andreja ap.
Program je na koru začel MePZ
P Anton Martin Slomšek iz Zagre-ba, ki je pod vodstvom in ob or-gelski spremljavi Vinka Glasno-
vića zapel pretežno njegove
skladbe.
Pred oltarjem pa se je predstavil
MePZ Georgios iz Pirana z zbo-
rovodjo Danijelom Grbcem in
ob klavirski spremljavi Saše Fa-
jon, avtorja Misse Brevis, ki jo je
zbor ubrano odpel.
MeCPZ Sv. Jernej z Opčin je po-
slušalcem predstavil dovršen
program štirih pesmi, ki jih je
na besedilo Filipa Terčelja ugla-
sbila Breda Šček. Zbor je vodil
Janko Ban.
MePZ Jacobus Gallus iz Trsta in
Komorni zbor Grgar sta izbrala
predvsem tuje skladatelje in nji-
hove zahtevne skladbe izvedla z
izrazito interpretacijo in lepo
uglašenimi glasovi. Prvi zbor je
nastopil pod taktirko Marka
Sancina, drugega pa sta vodila
Andrej Filipič in Jani Klančič.
Nastop zadnjega zbora je nav-
dušil številne poslušalce, ki so z
burnim ploskanjem dosegli, da
je zbor izvedel še dodatno sklad-
bo.
Aktualno 22. marca 2018 15
Vse skupaj se zdi brezizhodno ...
Strah pred volkovi
  talija je spet globoko v zagati.
Po šestih letih slabih,
začasnih, zasilnih, celo de-
mokratično neizvoljenih vlad se
zdi položaj po zadnjih volitvah
enako brezizhoden. Morda
imam samo jaz tak občutek. A
vendar... Tiste rešitve, tistega
svežega vetra, ob katerem bi mi
vsi, ki smo tako zamorjeni, tako
potlačeni, tako brezvoljni,
končno zadihali, ni na obzorju.
Od nikoder.
Nisem politik. In bi se za noben
denar ne ukvarjala s politiko. V
mladih letih morda že. Saj sem
se tudi dejansko ukvarjala. A ne
vem, ali je šlo za politiko v pra-
vem pomenu besede. Šlo je za
ideale. Mladi nekako živijo od
idealov. Morda bi morala upora-
biti pretekli čas. Smo živeli. So
živeli. Res smo bili taki. Neozdra-
vljivi sanjači! Kavbojke, telovad-
ne copate in srce polno idealov.
Usta tudi. O njih sem pisala, go-
vorila, nosila sem jih s seboj v
puste šolske učilnice, na ulico, v
zatohle mestne pivnice, v dolge,
neskončne noči, ko mi ni bilo do
tega, da bi se vračala domov. No-
sila sem jih s seboj med ljudi. In
tudi pozneje, ko sem nekako že
stopala v svet odraslih in sem se
morala spoprijemati s prvimi de-
lovnimi izkušnjami, so bili z me-
noj. Spremljevalci preprostih src,
večnih poražencev, brezdomcev
sodobnega sveta. Najlažje mi je
bilo v svetu novinarstva. Tam so
prekipevajoči ideali še našli svoj
prostor. Pa čeprav so me od časa
do časa oklestili in streznili. Tudi
tam, med tiskanimi stranmi in
I pisano besedo, so se v zakulisjunašli tisti, ki so odločali. A ven-dar. Za ideale sem našla prostor.
Neposredno, odkrito sem jih zla-
gala na papir. Od nekdaj sem bi-
la preveč neposredna, preveč od-
krita. In vedno proti. Pa sem
vendarle našla svoje bitke, svoj
prostor za junake, svoje prazne
strani, ki sem jih napolnila z
upanjem. V svetu novinarstva je,
čeprav vse manj, še danes pone-
kod to dovoljeno.
Nekoč sem šla precej lahkega
srca na volišče. Verjela sem. Bila
sem prepričana. Nisem si posta-
vljala preveč vprašanj. Dvomov
tudi nisem imela. Sprašujem se,
zakaj jih imam zdaj iz leta v leto
več. Se je res svet tako spremenil,
kot se meni zdi, in je povsod pol-
no laži, prevare, skritega zakuli-
sja in nepoštenosti? Ali sem se
spremenila samo jaz. Starost, ra-
zočaranja, izgubljene bitke, re-
snični svet, ki je izbrisal sanje. In
sem prerasla tisti slepi idealizem,
tisto mladostniško naivnost, za-
gnanost, ko verjameš, trdno ver-
jameš v ljudi. V ljudi, ki delajo,
živijo, se borijo in govorijo samo
s srcem. In poštenostjo. Ideali-
zem... Bila sem ga polna, preki-
peval je iz mene. Ko pišem tele
vrstice, mi, ne vem zakaj, priha-
jajo na misel nekdanji prvomaj-
ski sprevodi. Kako ponosno smo
prišli na zbirališče pri Sv. Jakobu
v Trstu. Včasih celo uro pred
začetkom shoda. In zanos, ko
smo hodili pod zastavami in no-
sili transparente. Prepolni smo
bili vsega. Prekipevali smo. Za-
radi upanja. In tisti juriš na kon-
cu, ki sem se ga skoraj bala, ker
nisem vedela, ali bom tekla do-
volj hitro, da me množica ne bo
pohodila. A sem tekla. Vedno mi
je uspelo. In starejši meščani, ki
so stali ob pločni-
kih, so nam plo-
skali. Naša mladi-
na, glej jih, kako so
pogumni, kako so
ponosni. In smo
bili res ponosni.
Morda tudi naivni.
Zdaj živim sredi
dvomov. Pravza-
prav mi je dvom
postal vodilo
življenja. In ne
vem, ali gre za rast,
zorenje, ali je vse
več razočaranja,
vse več globokega,
brezizhodnega ra-
zočaranja. In gren-
kobe. Kako grda
beseda. V grlu se ti
zatakne. A je pre-
pojila svet. In naš
vsakdan.
Letos se kar nisem
mogla odločiti, da
bi šla na volišče.
Do zadnjega sem
mislila, da bom
ostala doma, ker v
te lepe, prazne, v
zlat papir zavite,
neresnične besede,
za katerimi se skrivajo sluzasti
gobci in volčje zobovje, enostav-
no ne verjamem več. Nekje zad-
nji ali predzadnji dan, v petek
menda, pred tisto marčevsko ne-
deljo, ko naj bi se v Italiji vse
spremenilo in ko naj bi bili mi
vsi končno rešeni vseh tistih bre-
men, ki nas težijo in nam ne da-
jo več živeti, sem nekako začuti-
la, da bom vseeno oddala svoj
glas. Z gotovostjo, da tisti, za ka-
terega bom volila, ne bo spreme-
nil sveta. Tisti, ki so v času moje
mladosti spreminjali svet, so že
zdavnaj mrtvi. Odločila sem se,
da bom čisto enostavno volila za
najmanjše zlo. Da bi enostavno
preprečila večje. Večje zlo, seve-
da. Podobno nekako so se
odločili tudi moji prijatelji. Brez
idealizma, brez zanosa. Brez ti-
stega mladostnega veselja. Polni
dvomov. Pa še vedno ne vem, ali
so za vse te dvome kriva leta, ki
nas težijo in nas pritiskajo k
tlom, ali pa smo samo spregle-
dali. Spregledali politiko, za ka-
tero se skrivajo predvsem osebni
interesi, čeprav naj bi zastopala
interes javnosti. Spregledali čas,
v katerem živimo. Čas denarja,
potrate, obilja in revščine, ki ga
podpira. Čas hitenja. In brezna,
ki ne pozna vrnitve.
Vsekakor je prišlo do velikih
sprememb. Vsaj zdi se mi, da je
prišlo, v zadnjih letih. In čutim
nelagodje, v ljudeh. Morda celo
strah. Levice, tiste zgodovinske
levice, zaradi katere smo jurišali
po tržaških ulicah in v katero
smo tudi verjeli, ko smo živeli od
idealov in zanje, ni več. Mrtva je.
Marksizem, pa naj ste za ali proti,
je mrtev. Požrla ga je družba, ki
sloni na potrošništvu. Samo in
izključno na po-
trošništvu. Na pora-
bi denarja. Na slabi
kakovosti izdelkov,
ki morajo čim prej v
smeti. Kupi in takoj
odvrzi. Za vsem tem
so Evropa, multina-
cionalke, lobiji in
majhna elita, ki nas
drži v rokah. Nekaj
velikega, strašljivega
živi v zakulisju, a
ureja vsak naš korak
in naše življenje. Le-
vice ni več. O tem
bodite prepričani
tudi vsi tisti, ki mi-
slite, da ste za levico
volili. Kvečjemu ste
volili za predstavni-
ke lobijskih intere-
sov, za tiste, ki imajo
denar in ga še ko-
pičijo. Morda levica
sploh ne more več
obstajati in nima
več prave vloge v
družbi, ki ne more
živeti brez dobička,
brez proizvodnje,
brez denarja. V taki
družbi, kot je da-
našnja, je predlog, da bi ob-
davčili najbogatejše, brezsmi-
seln, celo smešen. Celo nepro-
duktiven. Kajti tisti, ki so res bo-
gati, najbogatejši, bodo svoje bo-
gastvo lahko nemoteno prenesli
v kako bližnjo ali daljno davčno
oazo. Plačeval bo seveda srednji
razred. Tisti, nad katerim lebdi
smrtna obsodba. Plačevali bomo
mi vsi. Poštenjaki. In država, iz
katere beži kapital, v svetu, ki
sloni na njem, bo samo revnejša.
In, kot pravijo, manj konku-
renčna.
Tako. Levice ni več. Če ste pač
upali, da ste volili zanjo, ali če ste
svoj glas, kot jaz, usmerili dru-
gam. K nečemu, kar naj bi bilo
novo. A v kar še vedno ne zau-
pamo popolnoma. In zdaj, ko so
volitve mimo, politična slika Ita-
lije, predvsem pa naše dežele,
diši po razkolu, nezadovoljstvu
in nezaupanju. In občutek zme-
denosti, nelagodja je vse večji.
Ljudje so naveličani dolgih let
neracionalne, slabe politike.
Revščine. Socialnih pravic, ki jih
je vse manj. Dela, ki ga ni. In
žalostnega odhajanja mladih.
Skoraj vsi moji prijatelji imajo
otroke v tujini. Skoraj vsi moji
prijatelji si ne morejo več pri-
voščiti zobozdravnika. Skoraj vsi
moji prijatelji ne vedo, kaj jih
čaka na stara leta. Politiki pa spet
oklevajo, obtožujejo drug druge-
ga, rinejo za stolčki in za plačo.
To naj bi bili tisti, ki so bili izvol-
jeni, da bi zastopali interese
države.
Zaradi vsega tega so ljudje nave-
ličani. Smo naveličani. Jezni
smo pravzaprav. Eni celo besni.
Zaradi peščice bogatih, ki bogati
vsak dan bolj. Nam pa je vsak
dan slabše. Ljudje, ki so nave-
ličani in jih je strah, pa postane-
jo nasilni. Reveži postanejo na-
silni do revežev, ker si nad boga-
te ne upajo. Sosed ne zaupa več
sosedu. Vse več je zaklenjenih
vrat. Vse več je strahu. In ko je
veliko strahu, je tudi veliko na-
silja. Ni prvič v zgodovini, ko se
je Evropa prepojila z negotovo-
stjo in strahom. Ko se ljudje ne
upajo več upreti požrešnim zati-
ralcem. In ko je slutiti v zraku,
da je vse več sovraštva, vse več
nasilja. Obupa. Tedaj se vedno
najde kdo, ki zna to izkoristiti.
Ko gledam na volilne izide, me
je strah. Priznam. Strah desnice,
ki je vse bolj močna. Strah levice,
ki je vse bolj požrešna in je samo
v leve barve preoblečen kapital.
Strah nemoči. Strah laži. Nikjer
ne vidim želje, da bi državo, to
nesrečno državo, ki že hlasta po
zraku, potegnili iz blata. Iz
močvirja pravzaprav. Izvoljeni se
prepirajo in skušajo potapljajočo
ladjo prepustiti drugim. Nekje že
slutim človeka, ki postaja vse
manj človek. In vse bolj volk.
Homo homini lupus. In ko pride
do tega, da vsak žre sočloveka za-
radi lastnih interesov, postane
vse skupaj brezizhodno.
Suzi Pertot
Nič ni nemogoče v domači igri pod košema
Jadranov trenutek
  naši športni srenji je no-
vica nedvomno Jadran.
Košarkarji združene ekipe,
ki nastopajo v ugledni in zahtevni
državni C ligi Gold, nekdanji C1,
so nanizali devet zaporednih
zmag. Danes zasedajo sedmo me-
sto in v nedeljo bi lahko na do-
mačih tleh proti Arzignanu, po-
stavi s spodnjega dela razpredel-
nice, opravili še odločilni korak
za uvrstitev v končnico za napre-
dovanje. Deveta simfonija je v so-
boto v Codroipu dozorela s pred-
nostjo kar 40 točk, kar je za član-
sko tekmovanje prava redkost.
Res je, da so bili nasprotniki v
občutljivem trenutku, vendar so
komaj zamenjali trenerja in so to-
rej veljali, kot ranjena zver, za ne-
varnega tekmeca. Toda moštvo
trenerja Deana Oberdana, ki s
klopi zelo dobro usklajuje mlado
vrsto, igra zdaj izjemno složno in
učinkovito. Prvi del prvenstva Ja-
drana Ispem resnici na ljubo ni
V bil najboljši, po novem letu pa sofantje prešli v višjo prestavo, re-akcijo so pokazali prav v naj-
težjem delu sezone. Prve zmage
iz še trajajočega niza so zabeležili
ravno proti štirim ekipam z vrha
lestvice, na Opčinah je kljub od-
sotnosti v tistem srečanju stebrov
De Petrisa in Ridolfija padel tudi
vodilni San Vendemiano. Skrat-
ka, peterka deluje kot prerojena in
ima, kot rečeno, zdaj vse možno-
sti, da se prebije v najboljšo osme-
rico C skupine, ki se bo v maju
potegovala za prestop v B ligo.
Ekipo krasi izrazit moštveni duh,
ki se kaže predvsem v daleč naj-
boljši obrambi prvenstva. Tudi ko
košarkarji niso najbolje razpo-
loženi pri zaključevanju, pač na-
mestijo pokrov na svoj obroč in
praviloma onesposobijo nasprot-
nike. Pravi metronom je letos
odlični Matija Batich, ki je dozo-
rel v vodilnega play-makerja za to
ligo. Jadranovci so vse manj od-
visni zgolj od navdiha Boruta Ba-
na, ki si je izoblikoval novo vlogo
šestega moža, specialista za zma-
govite poteze. Carlo De Petris je
center, ki mu že zavidajo številni
klubi. Saša Malalan se je vrnil z
vlogo veterana, ki je koristen v
vseh vidikih igre. Martin Ridolfi
je pred poškodbo enostavno nav-
duševal, dodano vrednost pa
predstavljajo najmlajši, izjemni
krilni center Aleksander Daneu,
vse bolj prepričljivi Samuel Zida-
rič in konkretna Simon Cettolo
ter najmlajši v
ekipi, organiza-
tor igre Igor Gre-
gori, letnik
1999.
Kakorkoli se bo
letos izšlo, v taki
sestavi menda
lahko Jadran
uspeva še za do-
bro desetletje.
To je tudi moč
Jadranovega ce-
lovitega projek-
ta, ki združuje
vse slovenske
klube v Italiji, ki
se ukvarjajo z
igro pod
košema. V le-
tošnji sezoni bo
med zelo močnimi postavami ob-
jektivno težko napredovati (sicer
nič ni nemogoče!), vendar sred-
njeročno je velika prednost kolek-
tiva z Opčin prav ta, da ima gar-
nituro nadarjenih in postavnih
fantov, rojenih tik pred koncem
prejšnjega tisočletja, s katero se ne
more ponašati ravno veliko tret-
jeligaških društev na severovzho-
du Italije.
HC
GLAS MLADIH
Zadnjih političnih volitev se je udeležilo več kot
70 % volivcev. Ali bomo res doživeli kakšno spre-
membo?
Živimo v demokratični državi, v kateri lahko svo-
bodno izražamo svoja mnenja in ideje (včasih
celo preveč svobodno). Namigujem na zadnje
predvolilne demonstracije, ki so ustvarile paniko
in nemir v državi in ki so jim državni organi dali
premalo pozornosti. Vsi so želeli nadvladati nad
drugimi. Vse to smo doživeli ob zadnjih volitvah,
4. marca 2018. Letos je volilo kar 73 % ljudi, pri-
bližno 4 % več kot leta 2014. Zanimivo je opaziti,
da se je politična slika v ita-
lijanski državi popolnoma
obrnila. Če so leta 2013 večji
del mest poslanske zbornice
zasedale politične stranke, ki
težijo k levi sredini, so danes
ravno ta mesta v glavnem v
rokah desne sredine, in sicer
koalicije strank Lega, Forza
Italia in Fratelli d’Italia. Po-
sebnost letošnjih volitev je
novorojena stranka Gibanje
petih zvezd. Se ne dogaja
namreč pogosto, da se neka stranka noče poli-
tično izpostaviti na levo ali desno. Demokratska
stranka, ki je leta 2014 dosegla 40,8 % glasov, je
letos dosegla le 19 % glasov. Novonastalo Gibanje
petih zvezd je prejelo kar 31 % glasov, le nekaj
več jih je prejela koalicija desnosredinskih strank,
med katerimi je nadvladal Matteo Salvini s svojo
stranko Lega.
Letošnje volitve so bile nekaj posebnega, ker so
odraz velikih socialnih sprememb, katerim smo
sami priča. To so časi, v katerih ne volimo več
stranke, ki se najbolj približuje našim idealom,
pač pa stranko, ki zagotavlja najboljše ekonom-
sko stanje. Seveda, to ne velja za vse, ampak
večina ljudi se nagiba k temu. V vseh južnih
deželah Italije je največ glasov prejelo prav Gi-
banje, ki je v svojem političnem načrtu dalo ve-
liko pozornost na delavce: prizadevajo si namreč,
da bi povečali število delovnih mest (kar je pred
leti obljubljal že Berlusconi), si izborili nove pra-
vice za delavce in vpeljali t. i. državljanski doho-
dek, ki bi dal možnost vsem nezaposlenim
državljanom, ki živijo v revščini, da bi prejemali
mesečno od 800 do 1100 evrov. Prav zato, ker je
na jugu Italije brezposel-
nost bolj razširjena kot na
severu, je Gibanje prejelo
več glasov kakor druge
politične stranke. Salvini-
jeva Liga, ki je prejela naj-
več glasov na severu, si
prizadeva, da bi ustvarila
več dela za mlade in dala
večjo podporo majhnim
podjetjem. Zanimivo je
opažati, da je na severu v
glavnem nadvladala de-
snosredinska koalicija, celo v Emiliji-Romaniji,
ki je zgodovinsko vedno težila k levi politični
strani.
Navsezadnje, nobena stranka ni dobila absolutne
večine glasov, zato ni nihče okvirno zmagal. Vse
večje stranke so se znašle s podobnim številom
glasov, zato, kdorkoli bo dobil pooblastitev, da
stopi v vlado, se bo znašel, tako v senatu kot v
parlamentu, z močno opozicijo, kar bo lahko
povzročilo nov ekonomski in politični zastoj
države ali ponovno rast države. Faber est suae
quisque fortunae.
TADEJ PAHOR 2
Aktualno22. marca 201816
Memobus je dijake peljal v kraje trpljenja in smrti
Sobivati s spominom
  sklopu projekta Memobus, ki ga
je organiziralo društvo Quaranta-
settezeroquattro, smo se dijaki več
licejev in tehniških zavodov odpeljali v
Krakow ter v koncentracijska taborišča Au-
schwitz - Birkenau.
Pot se je za nas začela v četrtek, 8. marca
2018, v Rižarni pri Sv. So-
boti v Trstu, kjer smo si tri-
je dijaki goriškega kla-
sičnega liceja Primož Tru-
bar v spremstvu profesorja
Davida Bandlja in še drugi
dijaki iz tržaških, gra-
diščanskih in sacilskih šol
ogledali notranje prostore
Rižarne. Vsi poznajo hu-
dodelstva, ki so se izvajala
v nacističnih taboriščih,
vsi pa ne vedo, da so se ta-
ke grozote dogajale tudi
pri nas, čeprav v manjši
meri; po ogledu smo se
napotili do avtobusa, na
katerem smo med drugim
prespali.
V Krakow smo prišli ko-
maj naslednje jutro okoli
osme ure. Imeli smo čas za
krajši zajtrk, sledil pa je ogled glavnega
trga in starega mesta, ki ga je vodil zgodo-
vinar dr. Štefan Čok. Na poti do stare ju-
dovske četrti Kazimierz smo med drugim
videli tudi grad, ki ga je dal zgraditi Kazi-
mir Veliki. Hodili smo do Stare sinagoge,
o kateri imamo pričevanja iz l. 1485. Za-
nimivost te sinagoge je v tem, da je bila tu
zgrajena prva ječa, in to v samem stolpu.
Drugi podatek, ki me je tu presunil, je ta,
da so Poljaki zabrisali vsako sled judovske
zgodovine zadnjih 600 let v Krakowu -
malo je namreč ostankov judovske imo-
vine. Prav tako je malo grobov na poko-
pališčih, predvsem na novejših. Nato smo
se srečali s predstavnico judovske skupno-
sti na sedežu JCC-ja (Jewish Community
Centre); skupnost združuje tri generacije
judov, od tistih, ki so preživeli holokavst,
do novorojencev. Predstavnica nam je po-
vedala, da je danes v Krakowu okoli 650
judov, mnogo ljudi pa sploh ne ve, da so
judje, saj so starši morali tudi pod komu-
nizmom skrivati svoje korenine.
Naslednji dan smo si najprej ogledali nek-
danji judovski geto, ki je nastal l. 1941 in
je obstajal dve leti, do Operacije Reinhard,
likvidacije geta in pokola vseh poljskih ju-
dov. Geto je bil prej navadna mestna četrt;
tu je živelo tri tisoč ljudi, po letu 1941 pa
je tu moralo živeti od petnajst do osem-
najst tisoč ljudi. Edini človek v getu, ki ta-
krat ni bil jud, pa je bil lekarnar Pankie-
wicz, ki je s svojim delovanjem pomagal
judom v getu, saj je edini imel stike z zu-
nanjim svetom. Geto je bil razdeljen na
geto A in B, torej na del, sposobnih za de-
lo, in na del nesposobnih, ter je bil zazi-
dan z nagrobniki samih judovskih poko-
pališč.
Ko smo odšli iz geta,
smo se napotili v Schin-
dlerjev muzej, ki razja-
sni vso zgodovino naci-
stične Poljske, s tem da
se tudi zaustavi pri zgod-
bi Oskarja Schindlerja,
nemškega podjetnika, ki
je rešil več kot tisoč ju-
dov v zadnjem letu voj-
ne.
Nedelja, dan počitka, pa
je bila najbolj naporna.
Zgodaj zjutraj smo se
odpravili v muzealno
urejen Auschwitz, kjer
smo s težkim korakom
videli vse spalnice, stav-
be, krematorije, plinske
celice, ki so se še ohrani-
le do danes. Videli smo, kako so nacisti iz-
koriščali vse, kar so lahko, in pričevanja o
nečlovečnosti Hitlerjeve vojske. Iz Au-
schwitza smo nato šli v Birkenau, najbolj
znano uničevalno taborišče: tu je umrlo
približno en milijon ljudi. Ogled smo
končali tukaj in se vrnili v Krakow.
Najbolj pretresljiv del potovanja je bil za
nami, a ni mi uspelo več razmišljati trez-
no. Hodili smo po tračnicah, po katerih
so vlaki vozili internirance v taborišča. Vi-
deli smo sobe, v katerih je na pogradih
spalo po petnajst moških.
Skušali smo videti konec zidu,
vendar ga nismo. Velikost ta-
borišč je vse presunila. Kakšen
človek bi si lahko kaj takega
zamislil? Kakšen človek bi
sploh pomislil, da je treba rav-
nati z drugimi ljudmi slabše
kot z živalmi?
Še na ponedeljkovi poti proti
domu se mi je v glavi porajalo
isto vprašanje: kaj je sploh člo-
vek?
V Birkenauu nam je vodička
povedala stavek, ki si ga bom
za vedno zapomnil: “Kdor
vstopi v Auschwitz, ne izstopi
več”.
Videli smo konec človečan-
stva, empatije, morale, civili-
zacije..., vsega tega, kar je iz
nas delalo ljudi. Mnenja sem,
da Birkenau ni le opomin na grozote na-
cistične Nemčije, ampak je tudi spomenik
smrti človeka.
Prav je, da se spomnimo. Da se spomnimo
vseh tistih
otrok, fantov
deklet, star-
cev, mož in
žena, ki so bi-
li iz enega ali
drugega ra-
zloga črtani iz
seznama. Tre-
ba se je spo-
minjati, da
lahko živimo
naprej v vsak-
danu, da ve-
mo, kaj se je
pravzaprav
zgodilo, ker
ni besed, ki bi
izpričevale to,
kar smo na la-
stne oči videli. Lahko trdim, da je bilo
naše potovanje pravzaprav romanje, po-
trebno zato, da lažje sobivamo s spomi-
nom.
Luka Paljk
V
  isatelj Boris Pahor nam je v
dneh, ko smo priče nena-
silnemu in pravičnemu bo-
ju Kataloncev za svojo narodno
avtonomijo, ponudil v objavo
svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v
številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pi-
satelju smo iskreno hvaležni,
pričujoči zapis pa je še en dokaz o
tem, kako se je Boris Pahor od
nekdaj zavzemal za ohranjevanje
narodne slovenske identitete, a
prav tako tudi drugih narodnih
manjšin.
Ured.
V veliki dvorani Salo' de Cent nas
je nagovoril podžupan Canovas.
A bolj kot njegova dobrodošlica,
v kateri je poudaril, da so nam nji-
hova vrata zmeraj na stežaj od-
prta, me je spet prevzela ve-
ličastnost njihovih reprezen-
tančnih stavb. Zakaj spet sem se
zamislil ob aristokratskem stav-
barstvu; spet me je omamljal
žlahten pridih plemenitih sta-
rožitnosti. Obenem pa - in to je ta
naša večna dihotomija - se mi je
vsiljevala skrivnost ponikanja ne-
katerih narodnih osebkov.
P Odšel sem sam, kot da sem si podelovnem dnevu zaslužil sprehodbrez misli in brez načrtov.
24. julija ponoči
Rambla je vsa živa.
Na začetnem koncu drevoreda
imajo temnopolti krošnjarji raz-
stavljene ogrlice, uhane, zapestni-
ce, usnjene izdelke. In vsa ta ek-
sotska fantazmagorija te spremlja
tudi v prodajalnah spominkov,
kjer te pri stikanju za katalonski-
mi posebnostmi temnopolti za-
konski par preusmeri k afriški fol-
klorni pestrosti.
A Rambla mi je zares domača.
Gre za sprehajališče, pod katerim
je pokrita struga vodne žile. Kakor
pri nas prometna arterija, ki se vi-
je od Vrdele do središča mesta in
skriva Starobreški potok. In najbrž
je prav zasluga te podobnosti, ki
me povezuje z zgodovino naših
ulic, da me nič ne miče raziskati
drugih predelov Barcelone. Seve-
da je tako razpoloženje zame ne-
navadno; a to samo ugotavljam,
ne skušam ga spremeniti.
Ozke soteske, ki se iz Ramble za-
rivajo v staro mesto, naj bi prikli-
cale montmartrsko ozračje; ven-
dar ritmična glasba in poltemni
lokali samo namigujejo na po-
hujšljivost, ki je tukaj očitno
ukročena in udomačena. More-
biti, da je ozadje drugačno, vse,
kar je vidno, pa je omiljeno, ko
da so vsemu eksplozivnemu že
zdavnaj poskrili naboje. In tudi ti-
stih nekaj deklet, ki v mraku pred
vežo radovednim gostom skušajo
razložiti značilnosti staro-
davnega poklica, niso v ti-
hem večeru nikakršna rezka
nota. Tukaj je vse, kakor da
so mesto in ljudje povezani
v skupno pričakovanje, ki ga
nekateri odmišljajo, drugi pa
zanj sploh še ne vejo.
Ko pa se dosti kasneje
vračam s Katalonskega trga,
se nenadoma oglasijo brlizgi
siren policijskih avtov. Po-
tem vozila švigajo mimo,
luči na njihovih strehah pa
modro utripajo. Ramble ni
več prepoznati. V višini me-
trojske postaje Liceo zrak diši
po dimu. Zažigalna bomba?
Policijsko sredstvo? Ne vem.
A drevored je v obsedenem stan-
ju. Policijska avta sta parkirana
počez, sredi sprehajališča. Drugi
še zmeraj brzijo pa obeh stranskih
pasovih. Medtem mlada grla
vztrajno skandirajo: Llibertat! Lli-
bertat!
Hotelska vežna vrata so zaprta.
Potem se gospodar v recepciji ki-
slo drži in bi, ko mi daje ključ, rad
nekaj rekel, a se zadrži. Po izrazu
obraza sodeč, bi se prav gotovo
znesel nad demonstranti. A jaz
čimprej poženem dvigalo, da bi z
okna svoje sobe lahko lepše opa-
zoval nemirno Ramblo. Vendar
zavoljo hišnega vogala ne vidim
dosti več kot spodaj; sprejemam
pa uporno atmosfero z mešanimi
občutki. Če namreč protestno ak-
cijo uprizarjajo vročekrvni mla-
dinci ekstremne levice, si pravim,
potem ni nobenega razločka med
Barcelono in Bologno, med Bar-
celono in Milanom. Če pa so fan-
tje, ki vzklikajo svobodi, zavedna
katalonska mladina, potem bi mi
vonj po dimu, ki sega do mene v
tretje nadstropje, utegnil biti celo
zelo všeč, saj bi bil oznanjevalec
katalonske renesanse med najm-
lajšimi člani naroda.
Vsekakor pa zdaj, ko je pod mano
na Rambli tisti človeški vozel in
ponočno ozračje brni od vzne-
mirjenja, vem, da je pod uglaje-
nim dostojanstvom domačinov
aktivno vulkansko vretje.
25. julija
Zjutraj pri britju je človeku mar-
sikdaj tako, da se mu kakšna za-
motana zadeva pokaže v čisto
drugačni luči. Razmišljenost in
nekakšna vsestranska razpoložlji-
vost ga nekako odpreta novim
možnostim.
Tako sem davi razmišljal, kako
bomo uredili zadevo s poročilom
o Kurdih. Nevarno je bilo, da bi
nekateri to nesoglasje uporabili
za dokončen napad na tajnika.
Jordijev odstop pa bi v tem pri-
meru še bolj vse skupaj zapletel.
In koga potem izvoliti za novega
generalnega tajnika? Tisti, ki bi
resno prihajali v poštev, ali niso
sami pripravljeni sprejeti zahtev-
ne funkcije ali pa so tako usmer-
jeni, da bi nujno spremenili po-
dobo organizacije. In tedaj so se
mi kar od sebe pojavile poteze
malobesednega profesorja Texie-
ra. Zbranost njegovega ozkega
obraza, mir njegovih gibov,
zadržanost njegovih odgovorov, v
vsem je bil videti primeren za vlo-
go treznega posrednika. In zakaj
ne? Če pa se je komaj kot odrasel
človek pobretonil in se naučil ma-
terinega jezika, potem bo njegovo
sodelovanje še toliko bolj izvirno.
Neofitski gorečnež lahko bolj ško-
di kot koristi; tih in moder spreo-
brnjenec pa lahko spremeni tok
dogodkov. Poleg tega ima s poz-
nanjem angleščine in nemščine
odprto pot na področja, kjer Jordi
ni mogel posredovati brez preva-
jalca.
Odšel sem na sejo ves evforičen,
tako da se mi je tudi v podzemel-
jski železnici vrnilo neopredeljivo
potepuško razpoloženje, ki mi je
ostalo od maja 1945. leta, ko sem
po odhodu iz Belsen-Bergena v
zebrasti obleki pristal na marmor-
nati ploščadi med kriloma Palais
de Chaillot.
Ko sem čakal na prihod novega
vlaka, sem se ustavil pred izložbo
z glasbili. Pod steklom so bile ki-
tare, ustne orglice, piščali vseh
oblik in velikosti. Pa se mi je spet
zazdelo, da so tista glasbila nalašč
tam kot dobra napotnica za pri-
hodnost. In bilo mi je žal, da sem
v deških letih opustil študij kla-
virja; obenem sem si zatrjeval, da
bom poiskal trgovino, ki me je s
svojo reklamo tako prevzela, in si
izbral inštrument, s katerim bi
izrazil to, česar beseda ne more...
/ dalje
(Zapiski s kongresa)
Boris Pahor: Montserrat
kot domovina (9)
Opčine / V sklopu projekta Mladi so za (s) klad      
Potovanje v svet gluhih
  soboto, 17. marca 2018, je
bilo v prostorih Sklada Mitja
Čuk na Opčinah zelo zani-
mivo predavanje v sklopu projekta
Mladi so za (s) klad in v sodelovan-
ju s Slovensko zamejsko skavtsko
organizacijo. Komaj petnajstletna
Martina Sosič je namreč vodila pre-
davanje in delavnice o slovenskem
znakovnem jeziku.
V skavtski veji izvidnikov in vodnic
si morajo mladi izbrati osebno spe-
cializacijo (vsak posameznik si iz-
bere, da se specializira na nekem
področju, ki bi ga rad bolje spoz-
nal), Martina se je odločila prav za
znakovni jezik. “Ko smo izbirali
specializacije, smo z igro spoznavali
razne teme osebnih specializacij,
jaz sem razmišljala med umetno-
stjo in pomočjo drugim, zato sem
šla pogledat obe. Na koncu sem
morala izbrati med specializacijo
tolmača gluhih ali poznavalca go-
vorice telesa. Prva izbira me je nav-
dihnila in tako je nastalo vse sku-
paj”, je svojo izbiro pojasnila Mar-
tina. “Učila sem se pod mentor-
stvom Martine Zubalič (študentke
logopedije in surdopedagogike na
Univerzi v Ljubljani), ki mi je dala
material, na katerem sem delala, in
mi pomagala pri kateremkoli
vprašanju. Pretežno pa sem se
naučila iz spletnega slovarja sloven-
skega znakovnega jezika in raznih
knjig o tem”.
Predavanje in delavnica sta predsta-
vljala konec njene specializacije.
Najprej je pripravila krajšo predsta-
vitev o znakovnem jeziku, o njego-
vi zgodovini, o tem, da ima vsak
narod svoj znakovni jezik (obstaja
tudi internacionalni znakovni je-
zik, vendar ga ne uporablja skoraj
nihče), in o različnih govoricah.
Sledile so delavnice, v katerih so se
lahko udeleženci sami preizkusili.
Pri tem so Martini pomagali skavtje
Lorenzo Mezzavilla, Nicole Smeral-
di in Veronika De Luisa. V eni de-
lavnici so udeleženci spoznavali,
kako živijo gluhi in naglušni. To pa
z igro, v kateri so se preizkusili v
branju ustnic: nekdo je rekel bese-
do brez glasu, ostali pa so morali
ugotoviti, kaj je rekel. V drugi de-
lavnici so se naučili črkovati svoje
ime in priimek s slovensko znakov-
no enoročno abecedo, v tretji pa so
se učili o glasbi za gluhe in se tudi
sami naučili peti, in sicer z znakov-
no abecedo mimirati pesem Dan
ljubezni.
V imenu Sklada Mitja Čuk je nav-
zoče pozdravila Roberta Sulčič, ki
se je zahvalila skavtom, ker so se
odločili, da izvedejo to delavnico v
sklopu projekta Mladi so za (s) klad.
S projektom želijo spodbujati krea-
tivnost mladih, s tem da jim dajo
možnost, da sami organizirajo pro-
jekte, ki si jih zastavijo. Voditeljica
Nada Tavčar, ki z Andrejem Schar-
tom in Barbaro Fužir vodi vejo iz-
vidnikov in vodnic, pa je čestitala
Martini za ta podvig.
Večer je bil zelo zanimiv in je dal
udeležencem možnost, da pogleda-
jo v svet gluhih, ki ga verjetno
večina ne pozna.
Urška Petaros
V
Foto Luka Paljk
Foto Luka Paljk
Z leve: Roberta Sulčič, Veronika De Luisa, Nada Tavčar, Lorenzo Mezzavilla, Martina Sosič,
Martina Zubalič, Nicole Smeraldi