NajveČi slovenski dnevnik < v Zedenjenih državah. :• i
Velja za vse leto ... $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
S The largest Slovenian Daily III -: in the United States
Issued every day except Sundays 1L"	and Legal Hoi idays.
Q] 50,000 Readers :-
TELEFON PISAHNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 2. — ŽTEV. 2.	"	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 3, 1917. — SREDA, 3. JANUARJA, 1917.	VOLUME XXV. - LETNIK XXV
Mnenje nemškega državnika o zadnji zavezniški noti.!
-o-
ZAVEZNIKI NISO ODKRITO ODGOVORILI NA NEM&KO NOTO. — NifMČIJA SE DRŽI NARODNO STNE6A PRINCIPA, NE PA ZAVEZNIKI. — KAJ JE Z BELGIJO. — DRŽAVNIK SE SKLICUJE NA STARO POGODBO. — Z NEMČIJO SO NJENI SOSED I JE ZELO BRUTALNO POSTOPALI. — NAJLEPŠI DOKAZ, KAKO SE BRIGAJO ZAVEZNIKI ZA MALE NARODE, JE GRŠKA. — RUMUNSKA. -o-
Berlin, Nemčija. 2. januarja. — lz govora dr. Haman-na. bivšega svetnika v j)olitičnem oddelku nemškega zunanjega ministrstva s«- prav .jasno kaže, kakšen nt is je napravil na nemški naroči in na nemško vlado odgovor zaveznikov.
Med drugim je rekel tudi sledeče:
Nemčija in njeni zavezniki so mislili še mesea ok-t tobra staviti mirovno jHuiudbo. Že tedaj je sklenila Nem-, eija na vsak način preprečiti nadaljno prelivanje krvi-
Zavezniki niso hoteli o tem ničesar slišati. In zdaj, j ko je prišlo do mirovne j k mud he, niso sedli zavezniki na. mizo, pri kateri naj hi se vršila pogajanja, pač pa na sodni stol in smatrajo Nemčijo za ohtoženko.
noti zavzema največ prostora pisanje o Belgiji. — Posebno fraza o "mueeništ vu Belgije" je večkrat ponovljena. Kdor hoče govoriti o mučeništvu Belgije, mora najprej govoriti o "lojalni in pravični Belgiji". — Belgija ni bila že zdavnaj pred vojno ne lojalna ne pravična.
Na tem mestu n«- liom govoril o dokumentih, katere, smo dobili v Bruslju, in ki so bili priolx'eni. Vsakdo jih j lahko bere. Navedel hom le poročilo barona Greindla, bel- i gijskega poslanika v Berlinu. Ta državnik je že leta 1911 javno in brez ovinkov povedal, da goje zavezniki že dolgo
časa edino misel, kako bi obkrožili Nemčijo s severne ,
! 1
strani in kako bi jo na|»adli.	j,
Zavezniki so že zdavnaj računali na Belgijo. Angle- j /i so bili uverjeui, da IkmIo lahko spravili svojo posadko v Aniwerpen in da bo tvorila Belgija glavno torišče njihove ofenzive proti Nemčiji.
Kratkovidneži naj se spomnijo pogodbe iz leta 18^. | ki dovoljuje Nemčiji zasesti v slučaju ]H>trebo eno belgij-i] sko trdnjavo. Se leta 1887 je pisal "Standard", da bi ■ Nemčija ne prekršila nevtralnosti, če bi poslala svoje čete skozi Belgijo-
V svojem odgovoru se zavezniki zelo sklicujejo naj narodnostni princip. Tega prineipa ne razume noben narod lw»Ij kot ga razumejo Nemei. Noben narod ni tolikoI. pretrpel in noben ni toliko žrtvoval kot je žrtvovala Nem- . čija.
Nemčijo so njeni sogetlj«* že stoletja brutalizirali.
Sedanja vojna je tudi jasno pokazala, kakšno nuie-j nje imajo zavezniki o malili na rodili. Se pred kratkim jej rekel nek ugledni angleški državnik, da so zavezniki napravili veliko napako, ker niso pravočasno pomagali I?u-munski. Vsled te "napake" je Rumunska skoraj čisto o-j pustošena, vsled te "napake" je pahnjen romunski narod 1 v strašno nesrečo.
In poglejmo kraljevino (irsko. Zavezniki so si prilastili vsa pristanišča, vse j>ošte in brzojavne štaeije. Pri tem se niso čisto nič brigali za ljudsko pravo. Zavezniki so odvzeli <irkom vse. kar so imeli. Cirški narod zdaj stra-j da in umira lakote.
Zavezniki se nekaj izgovarjajo, da je Nemčija nc-}M»sredno pred vojno odklonila predlog glede konference, j To konferenco je predlagal Grey 26- julija 1914. Delegati < Francije, Italije in Nemčije naj bi konferirali z Greyem, na kak način bi bilo mogoče odstraniti pretečo nevarnost. Nemčija bi se te konference udeležila, če bi ne bilo v najskrajnejšem času sporočeno, da se morata najprej sporazumeti Avstrija in Rusija.
Francozi so že dolgo časa agitirali za vojno. Deset let pred sedanjo vojno je izšlo v Franciji vse polno knjig, v katerih so pisatelji zahtevali, da naj se Francija polasti Alzacije in Lotaringije.
Po rusko-japonski vojni se je začela Rusija z mrzlično naglico oboroževati. Glavni cilj Rusije je bil svojo armado kolikormogoče okrepiti in jo imeti vsako minuto pripravljeno.
Francoska vlada je uvedla triletno vojno službo. — -Sest mescev pred izbruhom vojne so francoski vojaški! strokovnjaki na dolgo in široko razpravljali, za kaj bo porabila Rusija denar, katerega si je izposodila od Franci je. Francoska vlada je izjavila, da bo uporabila Rusija izposojeni denar za ureditev svojih železnic. Rusija si je izbrala Orodno in Kovno za izhodišče svojih bodočih napadov.
Nemčija je predlagala, da se hoče pogajati s svojimi nasprotniki. Zavezniki so ta predlog zavrnili-
S to zavrnitvijo si je nakopala ententa krivdo, katere no bo mogoče izbrisati- Zaenkrat se še ne ve, če bodo centralni zavezniki odgovorili na zadnjo zavezniško noto.
Nemška vlada je storila vse, kar je mogla. Oe mir ne ho tako kmalo sklenjen, kot so si nekateri mislili, ne bo ki^vda Nemčije, pač paizaveznikov.	\
Z raznih front.
Nova nemška ofenziva pri Brodiju v Galiciji. — Nemci so odbili napade južno od Itige. Laška fronta Francozi so odbili nemške napade pri reki Meuse. — Velike izgub* angleške armade.
Pariz, Francija. 1. januarja. — Vojno poročilo pravi: — Vzhodno od reke Meuse so Nemei izvršili nepričakovano hud napad, katerega pa smo odbili.
V	Ohampajrne so Nemei po dolgom artilerijskem obstreljevanju napadli naše sprednje postojanko zapadno od Auberive, toda pre jjnali smo jih s strojnimi puškami in ročnimi jrranatmi.
V	Belgiji, v bližini Dixmude s*1 vrše samo artilerijski boji.
London, Anglija. 1. januarja. — Med 1. in 23. deeembrom so izgubili Angleži 815 častnikov in 36.500 mož.
Povprečno so izgubili potemtakem na dan 1540 mož. med Tein ko >o izgubili v novembru 1488, v oktobru pa 3452 na dan. Da so izgube sedaj manjše, je pripisovati dejstvu, ker so pojenjali boji ob Sommi.
Petrograd, Rusija. 1. januarja. Rusko vojon poročilo pravi: — V nedeljo popoldne so Nemei pričeli močno obstreljevati naše zakope v bližini Plcšiea-Knubovo. južno od Piriska. Nato je pričela napadati infanterija ter sta napadla po dva in dva polka.
Dvakrat •-Din jih pregnali z arti-lerijo in s strojnimi puškami. Pri tretjem napadu pa bi bil sovražnik skoro prišel v naše zakope. toda s protinapadom smo obdržali naše postojanke.
Tudi nižje proti jugu Nemei niso imeli nikakih uspehov.
•Ingozapadno od Brodija v vzhodni Galiciji sovražnik bom-bardira naše postojanke. Pri Poni-kovici rabijo Nemci izstrelke z dušečimi plini.
Berlin, Nemčija, 1. januarja. — Nemško vojno vodstvo poroča:
•Južno od Rige, blizu Smorgona smo odbili vse ruske napade.
Na severnem bregu Pripeta blizu Pinska je naša kavalerija raz-jahala ter z bajoneti napadla ruske postojanke in je vjela enega častnika iu 35 mož.
London, Anglija, 2. januarja. Nemei *o pričeli z ofenzivo blizu Brodija v Galieiji. Kakor poroča-joi z Petrograda, so bili do sedaj vsi napadi odbiti. Za vstavili so tudi prodiranje pri Gakaloveih in Jaroslavieah.
Iz Petrograda tudi naznanjajo, da so v Kavkami pri Kalkizu uničili neko nemško ifljno poŠto.
Nemško vojno poročilo poroča o ruskih napadih južno od Rige; vse napade so Nemei odbili.
Nemško poročilo se glasi:
V	okolici Ypresa se vrše vroči artilerijski boji. Angleški napad z ročnimi granatami smo odbili. V Champagne, v Argonih in na vzhod nem bregu Meuse, so naši zavzeli nekaj sovražnih zakopov in pripeljal: s seboj mnogo jetnikov ii. pli na. Velik angleški zrakoplov je padel v naše roke.
Bim, Italija, 2. januarja. — Ita Ijansko poročilo pravi, da ima Ita-daj Avstrija na italijanski frontj 30 do 43 divizij vojaštva. Od po-četka vojne je Italija okupirala 1200 kvadratnih milj ozemlja, je skrajšala svojo fronto od 500 na 375 milj in ima 1875 milj zakopov.
Vojni materijal se izdeluje \ 2179 tovarnah, kjer je zaposlenih -Mil) tisoč delavcev, med temi 73 tisoč žensk. Avstrijskih vjetnikov ima sedaj 85 tisoč.
Poroča se o hudih artilerijskih bojih ob eeli italijanski fronti.
Ob celi fronti, pravi poročilo oa je. obstreljujemo avstrijske postojanke. Pov?«>eili smo veliko eksplozijo neke munieijske zaloge pri Kostanjevici na Krasu. V nedeljo ponoči in včeraj je sovražnik obstreljeval Gorico, ki pa je povzročil samo materijalno škodo.
Poljedelski minister je dai navodila. da se naj obdelajo vsi javni prostori, ravno tako tudi mestni parki. V Qtatff so še obdelali
Mehika.
Mehiške razmere bodo baje v najkrajšem času rešene. — Zapisnik
amerisko-mehiske konference.
I
-
* Washington, D. C.. 2. januarja. Iz zanesljivih virov se poroča, da i se bodo mehiške razmere v štirih tednih razrešile. To se pa ne bo doseglo z orožjem, ampak diplo-ruatičnim potom.
Tukajšnji mehiški poslanik Ar-redondo je bil pozvan, da se vrne v Mehiko; s tein pa ni bil odpoklican kot poslanik, temveč se bo u deležil konference mehiških diplo-ma*ičnih zastopnikov. Njegove posle bo prevzel v njegovi odsotnosti mehiški generalni konzul v San Francisco, tie Negri.
Ameriška vlada je mnenja, da se Arredondo pozneje zopet vrne na svoje mesto.
Danes je bil objavljen zapisnik ameriško-mehiške konference, ki pa ne vsebuje drugih važnih toe k. kakor, da se Združene države zavežejo. da v 40 dneh pokličejo svoje čete iz Mehike iu se ta rok podaljša samo v slučaju, ako med tem Villa zopet napade ameriška mesta. Mehika nima nikakih obveznosti. edino mora zaseti tiste kraje, katere so imele zasedene ameriške čete, tako da so ameriška mesta varna pred Villovim napadom.
Pri vsem tem pa (arranza ni hotel podpisati tega zapisnika in zahteva, da se ameriške čete brezpogojno odpokličejo.
V diplomatičnih krogih so mnenja. da bodo Združene države od-poklieale svoje čete iz Meliike in ->ti«. poskušale diplomatičnim potom doseči to. česar niso mogli doseči pri pogajanjih.
El Paso, Mehika. 2. januarja. — (General Murgia naznanja mehiškemu konzulu Garcia, da je včeraj pri Torreros premagal t>00 mož broječo Villovo posadko. Vjel je 140 vojakov. 25 mož je bilo ubitih. Odvzel je tudi vojni plen, katerega je Villa ugrabil v Chihuahua. Zajeli so 400 pušk, 8 topov, 6000 šrapnelov. 3000 grant, več strojnih pušk. 15 tisoč patron, štiri železniške vozove provianta in en voz uniform.
London, Anglija, _. ...uuarja. — Poročila pravijo, da so se zopet pričeli hudi boji v severni Franciji in v Belgiji. O artilernjskih bojih poročajo v bližini Ilardau-mont-Bezonvau, belgijska artileri-ja pa obstreljuje nemške postojanke vzhodno od Ramseapelle, Dix-mude in Steenstraete.
Angleško poročilo pa naznanja:
Zgodaj danes zjutraj je močen sovražni oddelek prodrl do naših zakopov vzhodno od Vennelles. Na pad smo odbili in sovražnik je izgubil polovico svojih mož. Med močnim bombardiranjem je oddelek 40 mož poskušal prodreti v naše zakope. Nekaterim od njih se je posrečilo priti do naših zakopov, pa smo jih zopet prepoditi. J
Pošiljateljem denarja.
Se vedno se lahko tlenar pošlje v staro domovino p* brezžičnem brzo javil In potom pošte, toda sprejemamo ;ra le pod p«>j»ojeiu. da se vsled Vojur mogoče izplafa z zamudo.
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo h j zamude.
P* brezžičnem brzojavu se za more postati le okrogle zneske po sto, na : primer 100, 200, .".00, 400, 500. 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan iz- i premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevati natančne cene de j □arja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po eeni, kakor bode naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji eeni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžirnem brzojavu. naj pripomni na denarni nakazniei "pošlje naj se brzojavno".
CENE :
K: 10.00.......... $1.60 | K: 120.00..........$ 10.80
K: 13.00....................t K: l.'iO.OO.......... 1S.20
K: 20.00.......... :;.00 i K: 140.00.......... 10.60
K: 25.00.......... 3.70 | K: 150.00.......... 21.00 H
K: 30.00 .......... 4.40 j K: 170.00.......... 23.80
K: 35.00.......... 5.10 j K: ISO 00.......... 23.20
K: 40.00 .......... 5.S0 I K: 100.00.......... 26,00
K: 45.00.......... 6.50 | K: 200.00.......... 28.00
K: 50.00.......... 7.20 j K: 230.00.......... ."KLOO
K: 55.00 .......... 7.S5 | K: .'!00.00.......... 42.00
K: 60.00.......... 8.55 | K: 330.00.......... 49.00
K: 65.00.......... 0.25 | K: 400.00.......... 56.00
K: 70.00.......... 0.03 \ K: 450.00.......... 63.00
K: 75.00.......... 10.G5 j K: 500.00.......... 70.00
K: 80.00.......... 11.33 j K: 600.00.......... 84.00
K: 85.00.......... 12.05 [ K: 700.00.......... 08.00.
K: 00.00.......... 12.75 | K: 800.00.......... 112.00
K: 100.00.......... 14.00 | K: 900.00.......... 126.00
K: 110.00.......' K^IOOOOO.......... 130.00
S •	-	•-liri* T i ihiiift ' r'	________"
Iz Rumunake.
London, Anglija. 2. januarja. — 75 ameriških inženirjev, ki so zbe-j žali iz rumunskih petrolejskih po-I Ijan. je prišlo v Gothenburg na i Angleškem. Namenjeni so v domo-| vino.
Inženirji so zapustili oljnata polja v zadnjem trenutku. Ko so!, se odpeljali, je nemška krogija iz' topa zadela zadnji voz in bilo je ubitih mnogo ljudij.
Kako so uničili petrolejske na-' prave, niso hoteli povedati.
Nota glede grške blokade.
Grška vlada misli, da bodo zavezniki prenehali z blokado.
Atene, Grška, 1. januarja. — VI | kabinetni seji, kateri je predsedo-j I val kralj« »e je razpravljalo o po-1
loža ju (irske, ki se nahaja v obupnem položaju.
Kralj je zavkazal generalnemu štabu, čete v Tesali ji kakor hitro mogoče prepeljati na iucr. Pravijo, da se bo to prevažanje izvršilo d<S 5. januarja, nakar bodo zavezniki prenehali z blokado.
Izgube.
Pariz, Frum-ija. 2. januarja. — Leta 1016 so Francozi vjeli 78.500 Nemcev. Angleži pa 40.800: v Makedoniji pa so zavezniki vjeli 11.17:} Bolgarov in Turkov.
V istem času so Italijani zajeli 52.250 Avstrijcev, med tem ko so Rusi vjeli več kot 400 tisoč A\. strijcev in Nemeev.
Vseh vjetnikov imajo zavezniki v pretečenem letu 582,723.
Nemške čete se vedno bolj bližajo Seretu
-o-
NAPREDOVANJE DEVETE NEMŠKE ARMADE. — BOLGARI SO POGNALI SOVRAŽNIKA PROTI MA ČINU. — BOLGARSKI ZRAKOPLOVCI SO OBSTRE i LJEVALI SOVRAŽNE POSTOJANKE SEVERNO OD FL0RINE. — ZAVEZNIKI BODO ZOPET PUSTILI SRBE NA CEDILU. — ANGLEŠKI ČASOPIS NI ZA DOVOLJEN Z ZAVEZNIŠKO EKSPEDICIJO V SO LUNU. — "NITI ENEGA MOŽA BREZ POTREBE".
-o-
Petrograd, Rusija. 2. januarja- — Poročilo, ki ua j<» i izdal ruski generalni štab, se «j;!asi:
—	V Moldaviji je bil uvedel sovražnik vročo ofenzivo, toda veliko ni opravil, ker smo mu s protinapadom
j preprečili napredovanje.
V	dolini Ta rosa je obstreljeval sovražnik naše pozicije. Neka nemška stotnija, ki je bila napadla vas Rako-
jah, se je morala z velikimi izgubami umakniti.
Severno od Oituza so se vršili zelo vroči boji.
Rumuni so se posebno odlikovali v bojih pri reki Kazini.
Južno od sovodja Putne in Zabale so se morali naši | artilerijski oddelki umakniti pred veliko sovražniško pre-i močjo. Nemei so zatem zasedli vas Andreo. V Dobrudži I smo se umaknili na naše nove postojanke. V neki bitki smo vjeli tri častnike in preko M00 mož. ! London, Anglija. januarja- — "The Daily Mail" j danes v dolgem uvodnem članku obsoja zavezniško ek<-tpedieijo v Solunu ter zahteva, da se odpokliče, ker je j brez vojaškega pomena in katere niso zahtevale vojaške, ampak eivilne osebe. — Bilo je prepozno in čete preslabe. , da bi mogle rešiti Srbijo. — piše list dalje. — bili niso ;zmožni pomagati Rumunom in so preslabi, da l»i >;il«»li mogli nadlegovati sovražnika.
Ekspedieija zahteva, da se jo vendar zalaga / v..j:t-jštvom in munieijo. pri tem pa so eete preslabe, da bi mogle pričati ofenzivo in so prevelike za obrambo. Ako s, /e mora držati Solun, potem zadostuje manjša moč.
Nemški viri za vojaštvo sieer niso neizčrpljivi. vendar je za nas nevarno, ako bi po nepotrebnem izgubili le i enega moža.
Skozi eelo leto 191«> je bil Solun za zaveznike ravno
♦	tako teško breme kot Galipolis v 191-1.
Sofija, Bolgarsko, 2. januarja. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade poroča:
—	Naši mornariški zrakoplovi so obstreljevali sovmž-! ne pozi'-ije severno od Florine. Povzročena škoda je pre-|eejšnja.
Na maeedonski fronti se ni ničesar posebnega pri-i petilo-
Sofija, Bolgarsko. 2. januarja. — Poročilo, ki ga je izdalo bolgarsko vrhovno poveljstvo, se glasi:
—	V Dobrudži neprestano prodiramo. Sovražnika I smo pognali proti M a čin ti in vjeli 115 mož. Poleg tega <i)m tzaplenili tudi štirinajst strojnih pušk in preeej drugega
vojnega materiala.
V	Valahiji nadaljujemo s svojim ofenzivnim prodiranjem.
Po vročih bojih se nam je posrečilo zavzeti višino lo«) vzhodno od Mae i na. Neka naša divizija je prekoračila železniško progo Buzeu-Brajila ter je oddaljena od zadnjega mesta komaj 18 kilometrov.
Berlin, Nemčija. 2. januarja. — Armad na skupina generala Maekensena: Deveta armada je znova pognala sovražnika v beg in se vedno bolj približuje Seretn. Nem-■ ei in Avstrijei so že v neposredni bližini Foezani.
V	bojih se najbolj odlikuje pomeranski polk šiev.f). Južno od doline Trotusa smo zavzeli neko važno višino.
i Bitka, ki se je vnela v dolini Oituz, še ni končana-
Dunaj, Avstrija, 2. januarja. — Čete centralnih za-Iveznikov napredujejo zapadno od Brajile.
V	gorenjem delu Zabale prav dobro napreduje avstrijska armada pod poveljstvom gen. Ruiza. Pri .M a rji
•	smo zavzeli nekaj zelo važnih pozieij. Sovražnik se .je iz-vanredno hrabro vstavljal in branil vsako ped zemlie.
Rasputin umorjen?
Po Petrogradu govore, da je menih Rasputin umorjen. — Veliko presenečenje. — Kdo je morilec?
London, Anprlija. 3. januarja. — Jutranji listi v Petroprradu na .široko pišejo o smrti meniha rCa-sputina. ki je imel tako velik vpliv na ruskejra earja Nikolaja. Smrt je povzročila po eeli Rusiji veliko presenečenje, ne samo zaradi Ra-ssputinove osebnosti, temveč, ker se trdi. da sta v z.vezi z umorom dve odlični osebi in eelo nek nekdanji član dume.
Rasputinova smrt se tolmači na dva načina. Po enem pripovedovanji! -sta se dva mlada nristokrata pripeljala z avtomobilom v soboto zjutraj šo pred solnčnim vzhodom v n^ko hišo v Korohkovaja uliei. kjer se jim je pridružil Rasputin. Nato so se peljali v palačo mladejra princa Jusupoffa.
Kmalu nato je policija slišala več strelov in vpitje, ki Je priha jalo iz vrta pri palači. Policisti s< hiteli v smeri, od koder so priha jali klici. Tam pa so jim pokazai-uhitega psa, katerega so. kakor sr pravili, vstrelili. ker je bil stekel
Kakor zopet pripovedujejo dm si. sta dva mlada moža Rasputina umorila, ira zavila v kožuh in ; avtomobilom odpeljala proti Nevi Preiskava je dognala, da je bila v Nevi nova luknja v led. Po ledi j so bili sledovi krvi in okoli luknj« odtisi prstov. Potapljači so šli po« vodo in so našli Raspntinovo trn plo.
Imena morilcev se sicer javn« ne imenujejo, vendar pa je znano I da je mladi princ Jnsupoff kon cem prejšnjega tedna odpotova i na svoje posestvo na Krim, t odi i nenadoma se je vrnil. Mladi prin» je v soro<lu s carjevo družino 1914 je namreč poročil veliko kne sinjo Ireno, hčer velikesra knezs Aleksandra Mihajloviča in velik* knejrinje Ksenije, ki je carjeva se -stra.
-
Naseljevanje po vojni
V New Yorku zboruje konven i cija ameriških učenih ljudi ii i zdravnikov. Mnojro važnih govo j rov je bilo slišati slede bodoč no ! sti. Pomemben srovor je imel pro j fesor f)e C. Ward iz Ilarward u | n i verze, ki je crovoril »rlede nase ljevanja v Združene države po vo. ' ni. —
Profesor Ward jo dejal, da bo de jo najboljše moči ostale po voj ni doma, kjer bo mnosro težkesrr 1 dela. Toda slabejši ljudje pa s« bodejo izselili in vse bo vrelo a Ameriko. Vojaki, ki so v strelnil jarkih, imajo v sebi vsakovrstne kali boleznij. Teh oseb se morajt Združene države čuvati, ker če s< jim dovoli vstop v Ameriko, raz nesejo bolezni po vsej deželi. Pri poročal je ostre naselniŠke posta ' ve. —
CIAS NAlŽOPA. 3. JAN. 1917. fr
"GLAS NARODA" ;
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
SLOVEHIO PUBLISHING COMPANY
(A corporation.)
FRANK SAKSKB, Prealdent._LQPIS BCN'EUIK, Trearorer.
Place of Basineas of the corporation and addresses of above officer«:
82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y._
Za celo leto velja llat ra Ameriko In i Za pol leta za mesto New York..	2.00
Canado .................... j Za Evropo za vse leto....................4-5U
Za pol leta.................... 1-30 Za Evropo za pol leta....................2.55
7« celo leto za meato New York.. 4.00 Za Evropo za Četrt leta...............1.70
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan Izvzema nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day exwiit Sundays and Holiday«.
Subscription yearly $3.00. — i. ■ ■
Advertisement on agreement.__
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri npremembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaliMe naznani, da hitr%je najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
KI Cort.flndt St.. ___New York City.
TVlefon 4687 Cortlandt. £ __
Rogled v temo.
Mislili so, <hi so bodo začela mirovna pogajanja.
Nemčija. Avstrija in njuni zavezniki so ponudili mir. Malo vsled svojo slabosti, malo vsled želje po miru.
Zavezniki so to ponudbo zelo hladno sprejeli. Oni so na istem stališču kot Nemčija in Avstrija.
Kljub tenni je zavladala med njimi zmedenost, kajti mirovne }K)iiu<lbe ob tem času in v takih razmerah niso pričakovali od strani centralnih zaveznikov.
Najboljši dokaz te zmedenosti je sloviti program zavezniških zahtev, katerega je objavil londonski "Spectator" in ki je vzbudil po eelem svetu največjo senzacijo.
1'retiranosti teh zahtev se najbolj zrcalijo v dejstvu, tla zavezniki nikakor niso bili pripravljeni na tako ponudbo in da niso vedeli, kaj naj odgovore in kaj naj zahteva iti.	i -
Za nas Slovence je najbolj važna točka ona, ki se tiče bodočih pridobitev Italije, kot si jih je zamislil londonski list.
Glavno toe k o z ozirom na Italijo tvori osvojitev Trsta in Istre.
To sta ravno oni torki, ki sta življenski vir avstro-ogrske monarhije.
V	programu se glasi, da ima Italija zasesti in dobiti v last vse ozemlje, kjer bivajo Italjani po krvi in čustvovanju. —
Vrinjenje besede čustvovanje ali kot se glasi v originalu **feeling**, je bila kaj premetena politična poteza, kajti, n«» le Italjani temveč mdi celi zavezniški svet se zaveda dejstva, tla bi imela Italija zelo malo zahtevati, če bi temeljile zahteve na pokolenjo naroda živečega v Trstu, Pri morju in Istri.
S tem mislimo takozvane "I^ahone", ljudi, ki so se odtujili svojim narodom in kojih trgovski interesi so tesno zvezani z Italijo.
< V j«* ta program ** Spectatorja" v resnici vsaj izda-leka otieielen, se je s tem zadalo Slovencem na hujšo br-eo ter obenem postavilo na laž ofieielno angleško trditev, da hočejo zavezniki vstrajati toliko časa, dokler 110 izvo-jujejo jK)]xiliie svobode vseur malim narodom v Evropi-
Tako se tolčejo jx> zobeh sami sebe, in lahkoverni jim verujejo slepo in brez premisleka.
Nemčija je med* centralnimi zavezniki voditeljica v vsakem oziru in to mora priznati vsak, ki je zasledoval dogodke zadnjih treh let.
Kot voditeljica je doprinesla tudi največ žrtev in kot t'aka zahteva tudi največ deleža za svoj napor in velikanske izgube, katere je doživela.
V	slučaju delnega neusj^lia centralnih zaveznikov, bi Nemčija pustila na stran vse premisleke, vse zavezniške obljube in celo svojo slovito nibelungeutreue, ter skušala rešiti to, kar se tla rešiti.
Nkala bi i^odncga miru, a le zase, kajti če velja kje načelo, la j«- lastni interen prvi, velja to v Nemčiji.
To se izkazalo že neštetokrat in predvsem z navalom 11a Belgijo ter slovitim izrekom Hollwega, da ne pozna sila časa nikakih postav.
V	velikem svetovnem boju bi dejansko podlegle vse 11st' države, ki niso voditeljice niti v vojaškem niti v material no-gosj>odarskem oziru.
Za zadnji je smatrati Anglijo in Nemčijo, in točišče et ]• ga boja leži ravno v gigantskem l>oju med tema dvema državama.	•
Vse druge države, vsi drugi narodi služijo direktnim ali indirektnim potom le interesu teh dveh.
Ker pa ne more biti končni uspeh popolnoma niti na tej niti na oni strani, si je laliko misliti, da bodo trpele vso škodo in vse izgube države, ki so prevzele službo oprode Nemčije in Anglije.	^ ' Bjff |
Med njimi se nahaja tudi Avstroogrska, in če bodo centralni zavezniki sploh kaj izgubili, bo ravno Avstrija morala žrtvovati in plačati stroške na račun Nemčije.
Slovenec izvoljen županom. j
Pri mestnik volitvah v Ely, Minn„ je bil izvoljen županom mesta Slovenee George L. Bro zieh; dobil jt 429 gUaov. njegov rek mer Weiaziert pa 185.
Prvi slovenski župan mesta Ely. — Mr. Broiteh, j« bil večletni &tajnik J. K. S. Jednote, po
.t , „ - v ...
I novem lelu"ba. prevzame urad bla-i 'jrajniks t« Jednote, zseno je tudi blagajnik Prve državne banke v j Ely, dalje je predsednik trgovskega kluba in bivši načelnik komisije za odobreno spremembo mestnega charter j«.
Mr. Rrociciiu iskreno čestitamo!	_
Dopisi.
Ogltsbv, lil. — "Pozor, čitate-Iji. novic«' iz <>£le>by-a! Kaj pa !iovcga t/, naselbine. katera 11ant š* dobro poznana ni." morda porečejo rit at <4 j i. 1.-' pMepljenjc! T11 vam sporočim uclavske nad-logo iti težave. Rojaki, ki so s>-razkropili po širni Auuriki '.h radi šestmesečnega štrajka \ tukajšnjih cementu i II tovauiali. s.- počasi vračajo nazaj in večina ji!'
■	dobi delo nazaj. Kako z veseljem ! smo l.">. maja 1!U6 začeli hoj s kapitalisti in ga v edinosti dolgo na-: dalj« vali. Zmaga bi bila tudi na i ša. pa .s«) se dobili Judeži, ki s«'] prodali se-lx* La delavce za Jude f že ve groše. Seri a j pa so neznatno kam pobegnili. Koliko smo deiav-
lei v Ktrajku izgubili na plačah.' mi ni znano; gotovo pa je, tla to-! varne ne morejo proboieti izgube par miljonov. Zalo jo <J*. C. <'o. prodala vse Lliay Willy Port kuni' j Cement Co., katera la.stuje ž«? 21» rovarn. — l>ne 1 5. decembra smo' i/. naiše srede izjyubili etn«-ga naj ; boljših tukajšnjih Slovencev Ja-! neza Malina. j»odomače l.jnbljan-čan. Star je bil f>S let, v Ameriki je bival do 10 let. V starem kraju 1 zapušča dva sina. katera sta pa I oba v v 1 »j 11 i. v ('liicagti pa. kakor sem izvedel, enega svaka. K zad-1 'njemu počitku smo «ra spremili na ; pok«»pa«išče sv. Vincenea v La' Salle ilne 17. decembra. Pogn-h.:1 se je udeležilo dniš-tvo .Mladi SI««-1 venec št. 4l> S J). P. X., katerem'.!j ie bil več let p rt d se« lutk. društvo Lilija in društvo sv. Roka llrv. Nar. Z.-jcdniee. V imenu društva
i
Al lad' Slovenec št. 12 se «-11 * rojakom. ki so >e udeb žili pogreba ter m.jn drugače p unairali. na i-Icpšc zahvaljujem. Vsem rojakom m rojakinjam želiiii srt-eno nove leto l'*17. — Josip iieglič.
Denver, Cele. — Ker mi ravno čas dopu.v-a, hočem napisati par vrstiš o tukajšnji nas« Ibini. Z igluji « ;>s s«- tukaj lini »go govori, da bi si postavili slovensko cerkev, in sH-e-v z.jeno s Hrvati. Ako bo«te
kaj iz t«"ga, bode m na t.*m mestu I poročal o i j priliki. Zelo b: na tudi .potrebovali eno skupno dvorano: Slovenski dom kjer bi -e laliko zbirali ««1» prii>kah m kaj koristnega ukrenil- .za dobrobit in j {»redek slovenskega nsirtnla tud = tukaj v tej na>e|hini. T«>da i>re-miaJili j.» irol»a. kajti živimo \ težkih etsih.	d«»sti ]»iš>,-
časopisju c pmsiperiteti. i.xla za nas delavce je samo iva p:w»ii-ju, Prosperiteta je samo ta mHj«»-, nerji Ln Miultimiljonerje, za nas
■	pa nivo časi n:č bo-lj^i kot IhIi poprej. Be^iiiea je, da so naje. nekoliko priboljšiili plaee, t**da kaj
j pomaga, ko je pa taka draginja. <la je treba prem idili, kako ]>o.h4 delam svojo družino poeiteno1 j preživil. ne da bi im^'l človek 00-tem šc kake izvanredne izdatke.-' Kakor je cenjenim črtate!j« m go-j i tovo znano, je država l'o!ora<l » j suha. Pri zadnjih volitvah je hi hi i Linli amendment točko, da bi se i smelo variti pivo k prodajati| I družinam, toda tudi t-g t nam ne i priv"ščij«». Predloga je propadla! skoro za S.r>,00t) glasov. Kljub temu pa. da smo suhi. je pa vseeno ve«"' pijanih ljudi po mesta Dei*-' verju iMigo pred ]»roinbicijo. To-raj blažena prohibicija, kj^ si? Tbda" tokaj5n te Tn-euset«ie butice
PARK TRAMMELL. SENATOR DRŽAVE FLORIDA.
m« -rnih očetov si znaj) pomagati i/, zagat«. Sr«!nj so si iziitidili. »la1 \s.ika o-i-ha. ki dobi žganje ali, drugo <.pojiio pijiičo. j«> mora «lati preiskati cd mednih preiskoval-j eov. ki vsako steklenico malo po-tr<-ijo in j h . gle<Iaj o tv.r pritisne-; jo ko-ček jiapirja. na katerem je( z:\pisano "Pas<ed". S«-l«* potem !uu dovolijo, ila stil«* vzeti, todaj plačati mora od kvarta žganja ">e, /ul vina pa Tukaj j>* razvidno, kako delajo s tem ub<»gim dela v-c: :u ; kiatij; mu os«; bilo sv ob« »do. Pa kaj lirčeiuo: postava j«' postava in s»* moramo [r.dci.riti. — Na društvenem polju sum pa pO starem : sedaj v teh kritičnih časih, ko divja grozna vojna v vi a ri domovini, tu li ne moremo pričakovati kaj boljega. dokler se ne -bodo naveličali morit' v Evropi in potem pa tudi kakor hrwle. Društvo sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. je imelo svojo glavno sej«) š«> ](5. novembra, na kateri se je izvolil .sle-d. či odbor za Vto PUT: predsednik \!it«>n Marinšek. pmlon^lstvi-j nik i ^(>11 i s Novak, L tajnik Ijouis Andolše.k. r 1T:i Clarkson St., II. tajnik Charhs Skill. blagajnik Ji.lin t-ar; naulzorni «»dhor: jrred-«Ntnik Fra<nk -Skrabec. člana F;ank Tanjko in John Ambroži«*-., bolniški obiskovalec Ven-. Vesel. p«.r;!*tni odbor: Štcfaai Pozelnik, Frank Smole in J«;s. Jeleuič: !/.--i > t a v« »ne.ša slovensk«' zastave Fr. iložiua, pcmagača Filip Pai>ež in J«.s. Sadar, zastavonoša ameriške za-tave -lohn Maro'1 : maršal Fr. Hoben. — Tem pot^a poživljam v>;* cenjene član«' in članice ome-iij«'i!«'ga društva, da n:«j gredo na roko novemu tajniku, ker tajniški urad ima pnvej ti >k(»č. Zjtoraj ap«-li!am, >la vsaki t<»čno piača Vsak mesec na društveni seji svoje prisp«'vkc, k01" s tem prihranite dosti sitnosti	in društvenemu
tajniku. In po novem 1« «:* kakor hitro kateri zboli, naj se nemudoma jaw tajniku društva. Zato naj tukajšnji kakor tudi zunaj bivajoči član; to vpoštevajo. Diuštvo je tudi s s^rečkami izigralo gramofon. Izšla j«- številka -477. l'i-
•st«t «!«>b:- ka je. «>kr«»^ 4'» dolarjev. Te-m potom se tudi h*i»<» za hvalim vsem »lanon <li*uštva sv. Jcžefa za n.,lh naklonjen«.-t napram meni k t bivšemu tajniku skozi šest 1« t. Vaši želji, da bi bil j -e nadalje društveni tajnik. va;u nisem mogel \ st reč i * zaradi dru-Lrih okoliščin. k«t sem itak že pre-oblo/esi /. dtMtnu. Obenem vam pa tudi čestitam, ker upam. da sH izvolili iiMjiža. kateri IkhIc na pravem iiios;i;. Zatoni j delajmo tudi zanaprej si«./no zaeno sporazum-, *io z uradniki omenjcaiega društva. 'I*«n-aj vsi za enega, «*<it :i za vs»-' K sklepu n«>' dra v! ia i:i vse član«- i!i članice J. S. K -lednct«. Frank Skral-c. b:\si Jajaik diu-
št\ sv. Jožefa.
--
POZIV.
I FRANC CETTIX, vojenr.o-,'j ljenn\ j avstrijskoj armii. stan-;«-ija Volosovo. počta Sosntea, barak Miljonka. Petrogradskaja gu-b« rnija. Russia, prosi, da so mu javijo in pišejo sledeči rojaki-Franca in Neža Sečen. Mail in in Janez Juratovič. Jožef Sluga. Jo-j /.ct" Hrušovar, Marija Šinak.l Franc Vogleš, Franc Ifoffler, Jožef Priboršek, N. N. Filipčič, An-lonija Stm^ser in N. N. Zvezdic. (3-4-1) ,
Izum našega rojaka Henry P. Mertela.
Zdolej vidite aparat, a katerim se prihrani do 35% na gasolinn
zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna.
Cena p^niklanemu EXHlI.ARATORJU je $10.50 in mesingaste stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
HENRY P. MERTEL, 215 Secaucus Rd.. Homestead	p. O. North Bergen, N. J
I	Veliki vojni atlas i
II	h
3	1	H
i i vojskujočih se evropskih drža? in pa ko- S
U lorojskih posestev vseh velesil	1
_S
Obsega 11 raznih zemljevidov. ^	1 § STXKSKO MAPO CELE EVROPE |LG0
I ^	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE	%
$ k DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET,	M
i» cena ti.ee.	g
0	M
| \	ZEMLJEVID PRIMORSKE; KRANJSKE IN DAL- S
1	MACXJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. —. S 0BNA JE 15 CENTOV.	^
I g	CEHA SAMO 25 CENTOV.	|
4	|	Naročila in dtnar poftljite na:
i i	41
I Slovenic Publishing Company
If ta Oorttudt Ik,	Haw Ink, I. I. [£ \
NAZNANILO.
Tean potom naznanjam \-sem A članom dniMva <v. Barbare jiost. 1 št v Farrellu. Pa., da se viSi J : prihodnja sejsj. dne 7. fanuaija v "
navadnih prostorih. Pr:«"-ct»^k jc ( h dveh jKv|K»ldan. Na dnevnem redu imamo v«v važnih točk. Tudi je želja novega ouoora. da se knjige pravilao irrede. Obenem j»a na>n.-mjam. da ho 1« na N<>ii ;>< -hiralo mc><'.*nc pri«fj»evke in pa
m ali devot dni po <.«'.ji. V>:.4ido naj to iipo>;,-va.	oddaljeni
»"-'ani. ki nittuijfi potnih Ji<To\. naj takoj plari.j« >v»j»* pris|x-vke. ker »iia«"-<* jim ho jwigiHlilo. da h<»do po nrpoirehn« in suspendirani. S t« :n priliranij*t sehi neprilike, dmštvn pa nepotr«'hnc	hi
tajniku d-do.g
I" f-i." k K s a mar. i'.ox 7 Karri-! 1. !\j. __(3 4—1)_
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Ptižnim >'-em na/.iianjain so-rcKinikom. prijateljem i»i znancom žait^tno vest, da mi <i ie 1 de-' cemhra 11H6 n«nta<l -.na umrl moj drajri >oprtnr
FRANK JERINA.
\/.rok smrti t-azstrclba v rovu. . Tukaj /Mpu^ča mene ža!ujo«"o s«»-pro j* o in dve in-.-i ki v st arosti '.) »./iio na 11 h.J. >,tiri hiarte in Ive s«-^tri. v >ta»i domovini pa ^taii-se, eneira iirata i:i «;io sestro. Star j«' bil let. V Ameriko jc j>fLš«-i
>	pred in kako 1."». 1-ti i/, (ion njejra . Lo«ratea. to-i.-nja v - na No-
tranjskem. Raajkeira -n »pr.--^ mili dne Iti. d«cemh,a na katclt-*ko po kopi; I i "»t*-«- na S.-.t niiiom, Kansis,
Tcmpotom >.• iLajtopl. j; zahva-, Ijiijem nj«»t»ov»'niu bratu .1« r-t< ju j i in sestri Ivani, ki ^ » mi hila pmu. 'v pomo-'- \ iem žalostnem ea.sij.
Nadalje /.;},\ a 1 jiije i \	j,r;-
.jateljem \u prijatelj,cam. ki so ».i ro skali na mrtvaškem o.im i,, nii bili v tolažho. Dalje se /ahvalju-j« !ii tudi dru-tvenim bratom, ki so vse tako h-po ukrenili, in sicer od r društev sv. .Jožefa št. 52 .J. S. K. - -Ictluotc in di ištva sv. liarbare
>	postaja >t. I.:. Hpadajoec v Forest 1 < itv. Pa.: oba društva v Kast Mi-
>	neral. Kansas.
Na j ostane vsem v dobrem ->p<»-minu in naj mu	lahka tuja
/einljica I
Žalujoči ostali: Mary Jerina, soproga.
Mary in Fannie, hčet ki.
Jernej Jerina, brat. Ivana Leskovic, ^-stra.
Stone ('it v. KaliSis.
" ( .> -4—1 t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sivem naznanjamo prijateljem in znaneeni žalostno vest, da je neizprosna smrt vzela mi nit i/a oziro-ma očeta
ALOJZIJA LEKŠE, j ki je lf». decembra j»o kratki in mučni boltvjul preminul. Ranjki je bil roj h« 1!». avpiNta leta ls7:«. v I Ju«"-ki na Dolenjskem. V Ame-. riki je bival 14 let. Tukaj znpii Še a svojo žalostno soprogo in »tiri j nedorastle otroke, brata Josipji l.ekšt-. sestro Alojzijo omoženo Znidaršii- in ve«'- drncih znancev, ( v starem kraju dve sestri, cnc^ra brata tu več .soro<Iuikov.
Obejunr si'» zahvaljujemo vsem f bratom in članom društva sv. liar-bare in S. I >. P. Z., ki so mu pri-
*	redih kra<«-n t>o<»rei» in sra sprenii-
i Si
na katoliško pokopališče na J Frontetiac. Kansas. Posebno se ^ »ihvaljujeauo njegovemu bratu £ Mr. -h.si,.n 1 .ekše in njeqovi so-f I>rr»s»i t«-r njeirovemn svaku ^Ir. ^ Mat. Znid:tršv"-u in i jejrovi soppo-^ jfi. sestri pokojnega, ki so daro-i vali kn k sne v ncc ter nam bili v i |h»iii>m- in tolažbo. Zahvaljujemo s , <e tuili v-r.n dm^iiu. ki m) n;uu
>	stali na strani in njemu izkazali a zadnjo r'-ast.
Tebi pa. dragi, nepozrrbljeni so-
*	proi;. tH-e oziroma brat. večni mir [f i« pokoj, b^M t i Ti lahka tuja zeoi-r i Ijk-a!
Žalujoči ostali: | Jožefa Lekšs, rojena Roje, vdova. \ Frank Iiekše, Josipina Lekše An f gela Lekše in Alojzija Lekše, , £	otroci.	|
\	Jcsip Lekše. hrat.
\ Alojzija Žnidarsic, sest ra. j. ^lullv-rrv, Kansas.
I
t ■HHHBIHHH
^ ROJAKI NAROČAJTE SE NA r "GLAS NARODA", NAJVEČJI r SLOVENSKI DNEVNIK V Z2»R. ^ DRŽAVAH.
Glasilo J. S. K. J.
Na zadnji konvenciji J. S. K. J. je bil "Glas Naroda"' znova izvoljen za Glasilo.
Ker je treba, da je vsako Glasilo kolikor mogore enotno in da ga berejo vsi Mani, se je na konvenciji sklenilo, da ho odstopil na list vsak teden dve strani Jednotinini in društvenim zadevam.
Glasilo bo stalo člane petdeset eentov letno-
Kateri članov je naročen na "Glas Naroda", bo plačal celoletne naročnine samo dva dolarja in petdeset centov.
Oni člani, ki pa niso naročniki našega lista, bodo pla-<"ali petdeset eentov na l<*to in bodo dobivali na teden samo eno številko našega lista, t. j. tisto številko, ki iw> vsebovala Jednotine in društvene zadeve.
Prispevke naj člani pht^ujejo društvenim tajnikom, tajniki naj pa odpošljejo prispevke z imeni vred Jednoti.
Glavni urad nam bo zatem poslal imenik vseli naročnikov in poravnal račun.
\ se poslovanj«* glede (ilasila naj se vrši na posreden , način, to je potom društvenega oziroma glavnega tajnika.
Na ta način bo najmanj sitnosti in nikakih pomot.
Določim glede Glasila stopi z novim letom v veljavo.
Oni člani, kateri so plačali naročnino za "'Glas Naroda" že vnaprej, nikakor ne bodo oškodovani za 50 eentov. ker bo pogodba, sklenjena med Jed not o in "illas Naroda" zanje toliko dalj veljala.
Vse zadeve, tikajoče se društev, oziroma Jednote (naznanila, protesti, resolucije, izjave, zahvale, pozivi, vabila itd.) bodo priobeene v Jednotinem (Jlasilu brezplačno.
Pripomniti je treba, da velja ta določba samo z«i .Jed-1 notino Glasilo.
Ker bo dobival vsak član Glasilo (izvzete so seveda le | družine, ki imajo po dva ali več Jednotinili članov in ka (terim eno Glasilo popolnoma zadostuje)« je tipati, da b«. . zanimanje za Jednoto naraslo ter da bo delal vsak po svojih močeh za njen napredek in proevit-
V Glasilu bodo laliko člani razmotrivali o Jednotinili i zadevah, izražali svoje mnenje in predsodke ter dajali nasvete, ki naj bodo vedno v pri<! članstvu in .ledimti.
Tredništvo bo pozorno skrbelo, da ho vsaka stvar *> -.pravem času natisnjena, in bo priohčalo razne poučne zanimive članke glede društev in Jednote.
Toliko zaenkrat v pojasnilo.
Ko bo stopila cela stvar v lir, bomo o tem -V kaj več iz]pregovoril i.
'___Uredništvo "Glas Naroda".
Stavka cestnoželeziiiških uslužbencev v Sprinjrfield, Mo. še ved-Ino traja. Klateži in profesrjoncl-ni pretepači so zopet povzročili rabuko. «la oqrrdijo in očrnijo •itavkarje.
Osobni vlak je udaril ob voz v Xorristown. Pa. na katerem so sedeli X. Romano. ITIetna Mary Ro mano in š«- neki tujec, kati-repa ime še ni dojrnauo. Vsi trije so mrtvi.
r,LA^ NARODA. 3. JAN. IfllT
Jigisiotanskaj ^^^ Katl1'j8ljni,a
! .1 '---i
lokarpor««? na 24. januarja 1001 v drsa vi MinoM6r*
^dež V ELY. MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
Pr.'«lN, ilnik MIHAEL KOVANŠHK. K. K. D. No. 1. Conemau-h.
Pa.
Padpralnediuk: LOl lS BALANT. Box Kki. Pearl Ave.. Lorain.
Ohio.
<1 lavni tajnik: JOSEPH PIKHLER. Ely. Minn.
< i lavni blagajnik: (iEO. L. BRO/ICH. Ely, Minn.
_ _
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. <JRAHEK. East Ohio Street. Pittsburgh.
Pa.
NADZORNIKI:
JOHN VAROOA. ."»126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
JOHN GOrZE. Box 10."», Ely. Minn
ANTHONY MOTZ, Hi 141 Avenue " M So. Chicago. III.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA. Box 1 Tti. Black Diamond. Wash. LEONARD SLA BOON IK. Box 4M). Ely, Minn. JOHN R TPS'IK. Box 24. S. Ii.. Del in out. Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAT'TZ. Jr., 432 7th St.. Calumet, Mich.
JOHN MOVER N. Mesa ha A\e., Duluth, Minn.
MATT. PCMiOKELr. 7 W Madison St.. Room 60."». Chieapo, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BI DOLE PER DAN, »iOJ4 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK SKRABEC. Stk. V«ls. Station RED. Box 17, Denver.
Colo.
Ell ANK KOCH EVAH. Box 3s«i. Gilbert. Minn.
Vsi <lopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali nouradna pisma od strani članov se ne hode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS N A RODA".
Iz urada J. S. Kr J.
-o——
Y iMlgovor iiji v«'<* vprašanj j»LmU» (ilasila Jotluou* kako so ImmIp postopalo, t<-iii potoni naznanjam, da do da nos ni bilo zadostne podj»ore z;i ovreči, kar je konvencij? sklenila, zatoraj Bode po noveli) l«*tu prejemal vsak člai Jednote po en izlis (ilasila na teden, to je: številko, v ka teri Ixklejo priolxvene Jt^lnotine stvari.
Z;t to bodo morali člani plačati vsako leto "KV, in si eer se bo asesalo ]h> 2.V v mesen januarju in juliju.
Ta prvi asesment se bode razpisal takoj po noven
letu.
Predno |»a za morejo člani dobiti glasilo, je potreba <l;i društveni tajniki takoj pošljejo imena in naslove njil članov, k«'i* drugače nc bodo mo^li dobivati lista. ]>lačat pa vseeno mora vsak.
Toraj naj vsak skrbi, «la pošlje svoje ime i 11 naslo> na društveiiejpi tajnika in ta obratno na tajnika Jednote kateri bode skrbel, da se uredi pri Glasihf.
Člani, ki ž«*le dobivati **<»las Naroda" vsak dan. t« lahko štor«', samo da doplačajo za naročnino, kar je ve« kakor .">0<-; vsi taki pa morajo poslati na Olaailo potrdil? svojega društva, da so v resniei člani društva hi da plača jo 50<- za glasilo pri Jednoti.
Za vse tiste, ki so S4»daj naročeni na "Glas Naroda' in imajo za naprej plačan list. pa bode gotovo npritvništvi podaljšalo naročnino za svoto. katero se bode plas'alo pr Jednoti.
Krajevni tajniki naj to pojasnijo vsem članom in na se zavzemajo za glasilo, ki je skrajno potrebno vsaki or ganizaeiji, kajti če večkrat vidijo in čitajo člani, kaj s< dela pri Jednoti. postajajo bolj navdušeni in bolj agiti rajo za Jed not o.
Vsak dobro ve. da agitaeijo jiotrebujeino za na])redel Jednote,
Pošljite toraj adresarje kakorbitro je mogoče.
Od novega leta naprej se naj pošiljajo vse Jednotiu stvari na novega tajnika g. Joseph Pishler. Elv, Minil Box AB
Z bratskim pozdravom udani
Geo L. Brozich, glavni tajnik.
Za smeh in kratek čas.
Dobra ponudba.
Jame* Smith v Arkansastt j«' imel majhno trgovino. Nek**ira dne mu pomidi Bill Jones lino* dolkr-je\ za polovico doluwlkov trgovi-lu*. Smith vpraša l prijatelj:« za j svet. kaj naj stori.
"Ali si lMuimei)!'' je rekH prijatelj. "Bill Jones v svojem živ ljmiju še ni nikdar iniH toliko de na rja."
"To vetu", j«' odvrnil .Smith, "ampak ponudba jo le zapeJ jiva. "j
Obračun.
Zdravnika Water maim iz Chi-*opi.»ga gledali-Uce ignJke Elsie Ix»fkiiH. so nekdaj poklicali k ln>ln*ški postelji »voproge .njegovega pastorja. Iktlffvn j** bila o-paMiia. toda »travniku se je |>o-•m tf('*ilo rešiti ženo.	•
<I<»s:pa pastom-a je ž« davno okrevala, ko se je duhovnik ne-pričakovano rre.'\kl s zdravnikom na ulici.
* Doktor. j mi vedno niste poni a) i rtiiM pJb^MMjm
je žene."
"Toda. reverend, saj ni treba."
"Ne, ne! V tem pogledu pa ne iaznm>-m nobeno š;rlo. Žrtvovali ste imw.fio časa, tega ne morem1 sprejeti."
"Prav rad sem to storil, reve-1 rend. Dela! nisem napomejše. <U» nšim vašo ženo <pred nebesi, ka-1 'kor se vi že kta in leta trudite, da obvarujete mojo zono pekln—' jj'.jislim. da sva k vit ! *T
Nepotrebno razburjenje.
V Georgiji predpisuje postava, da zapiše dni stenograf sodni-kov pouk porotnikom. Nek star -odnik. ki je poučeval .porotnike vedno enako, je opazil nekega dne, da je stenograf spal za mizo. mesto da bi pisal.
"Gospod", je zagrmel nad ste-nografom, "vzbudite se in pišite, kar govorim!"
"Toda. gospod sodnik, saj sem vam že za tri stavke naprej!"
Lepo rarmerje.
"Kako se razumeta z žnno.'"
*4 Dobro. Cel dan obžalujeva
V mehikanski koči.
__ !;
i
Na lovu v severu" Mehiki sta dva Amerika).ea /a>la v goztlu. ] šele pozno z\ečer sta zagledala , ll.alo lur iz neke k>»ci V go^eavi. , Skozi odprto okno	mogla no- ]
gledati v k«»čo. Videla sin. da j' i apol irol M«shikanve napravil ii:j ( tleh ogrnj in si pripravljal večer jo i/. poMis -ne.i;a g'»v«-j -ura mes*s in ko-niznega kruli a. Muzak ji i/. ( gledal zelo čudno, ni mu bilo pri-soditi, da bi t»;jen prijaano spre- , jel. (Khraza j«' lil oduj-miga dobri zmršeni la-i<- so mu s<'gali •'•</. j vrat. v ( hva/ii j«' imel v<diko braz , got i no iii na mo h,<o je bil Poleg nj«'ga je stala \ kittii j »i i-
l-i * ! ska. —	i j
Lo\ea (bi si;; lUijrajše naprej.'(
toda glad se ;e og a^d preoheut-
ijivo. na smrt sta bila utrujena in ,
iu je bilo vsaj nek,.'j upanja, d;. ,
dobila ka.j za prd «>b.
1 Komaj ju je zagledal Meluka-
Jiec. skočil kvišku, pogndiil za
, puško in zarohnel: " Kdo stf*.'""
I " Lovea s'a . je otlgov?ril ech n
j Vmerikaneev. "ter zašla v lto/. ii:.
I»ad^ bi dobila kaj .i- "ii: in pie.io-!
("išče. vse t(i dobro phieiva. Ali
n.t'iia morete s r-iu. |Kt>' i eči.''" j
"Zakaj ne:'" j,- odgovoril Me
hikanee. ju se .-nk ai pazno jmi -i
j motril tel' se pote.u /.UM. t Vs: d( ! j
: poleg obilja.	[
Tudi lovea sla »tarila ta.kf. te)-J ' ga molče op:;z<'Vj'Ja ju ; njeuovem' " opnivilu.
K«; je bil koiuicii kruh toitil-' lo«. I že do\ olj zarumenol. »ra j«1 , ]M»l.oKil Mehikanee na lesen ki-nž-'
-	iiik. povrh pa kuhano goveje me-j
' so (tasapo.; nato j«- povabil li>v-' <-a. naj ]>oslužita. kar si le-ta' ,1 seveda nista pustila dvakrat reči.'
-	Mehikanec si je še nekaj kuhal in , potem pokazal na ozko postelj
pod odprtini oknom kot njuno penoeisv-e. Lovca sta s«* posvetovala. kdo naj gre pivi k počitku.! v Končno sta dogovorila, da stori j to prvi Ralph. — tako je bilo ime prvemu. — drugi se je pa vsedei ^ k ognju in opazoval, kaj počenja njegov e u d 11 i gostitelj.
Bdeči lovee se je zaman trudil, da bi spravil v tir pogovor z Mehikancem. Dobival je vedno le kratke odgovore, v daljši razgo-" vor se ni hotel podati. Potem jo ,, Mehikanec zaprl vrata, se \!egel| na 11st iu* kmalu kazal, da trdno j. spi. Spal je tudi lovec na postelji.
I kar jo pričalo od tam pi iliajajoče ".glasno smrčanje.
l irujenost in enakomerno s«>
P-
I penje dmLtrili dveh je premagalo ^ j tudi čuječega lovca. V legel se je f j po tleli ter zadremal. Nenadoma , g» j«' vzdramil nek šum. Ko je ikI-prl j<* bas opazil, da j«* Mehikanec previdno stopil čez njega. Vzel je v kotu puški lovcev ter ju nesel k svoji v kot. Lovcu >.*jedo-
;1-^ zdevalo. da prisluškuje Mehika-i'.nee znane inu glasove. p<-ihajajo-ir,če f^l zadaj iu ki so se vedno bolj bližali. Nato se je. zopet vlegel. z nekakim vidnim zado.ščenjem. tla njegova gosta sprta. Mehikanec | pa ni r/jispal. čuječi lovec je v rdel, e"(s kako Of>i>\znostjo opazuje oilpr-e' to okno.
Minulo je nekaj časa, ko je za-111 čul bdeči lovec pre<l kočo nekakšno praskanje. Takoj nato se je slenmila odprtina, okna. v istem trenutku s*' je vrgel Mehikanec iz dolgim nožem proti ležišču «pe-a čega lovca. Nfi da bi dolgo premi-iijeval, je potegnil bdeči Ameri-
»AETHUR CAPPER, GOVERNER DRŽAVE KANSAS.
kanec samokres ter izprožil na morilca. Krogla je zadela, okr 1 vavljiMi nož je padel Mehikancu'
iz. loke. Lovec je hotel ustreliti!
I
še enkrat, toda Ralph. ki se je medtem seveda vzbudil in skočil kvišku, ga je prehiti 1. prijel za roko. poritr.i na stran in vzkliknil :
"Za božjo \oljo. ne usmrti ne-ilolžnega sirmnaka! Ii<*šil mi je avljiiiije!" '
Ranjenega Mehikanca je natoj »tlnesel malo stran ter pokazal' prijatelju -ležišče, ua katerem jej
Tam se je hord s smrtjo velikanski jaguar. Iz velike rane. ka-tci o mu je. prizadejal Mehika.nec f. nožem, je curkoma drla kri.
Di ugi lovec je stal še vedno kakor okainene!. Ni si mogel tolma-j čili. kako se je. vse to zgodile.■ Ralph jf1 preiskal Mehikiuačevo lauo in se je \ svoje veselje pre-1 [>ričnl. da je neznatna.	j
Lovca sta dala Mehikancu lepo nagrado za izkazano jun.-uštvo in gostoljubnost. Drugo jutro so s-e pi-ijao^jsko ločili in Mehikanec j«1 bil prav zadovoljen. ki> je \ i-del ležati na tleh mrtvega sovražnika. ki je že večkrat raztrgal kako ovco in mu tudi drugače škodoval.
— ♦ ^ Raznoterosti.
Prost a ka Albert A. Streigela ustrelila straža v Columbus, N. M. Streigel j«* bil obsojen na tabo-rišni zapor radi neke malenkosti. Dobil je dovoljenje, da gre po odejo v svoj šotor. Po izjavi straže je hotel na potu pobegniti. — Straža je zaklicala trikrat 'stoj* in potem je streljala.
Organizirani livarji v Columbus. lnd. zahtevajo, da jim se poviša mezda za ">0c na dan.
Nekateri delodajalci že zdaj izjavljajo. da ne priznajo zahteve.
frlletni dr. \V. A. Fanning je bil obsojen ne na manj kot dve leti in ne več kot štiri leta iu deset mesecev ječe radi sleparije-
Dr. Fanning je bil član zdravniške tvrclke. ki je oglašala, da ozdravi neozdravljive bolezni. Po-i godil se je pa $17.">. da ozdravi nekega bolnika v I tiea. N. V., ki je praktično že umiral.
Dr. Charles Smith, ki trdi. da je star 10.'t leta. in Toletna Get rude Zahriskie v New Yorku. sta bila obsojena na $">20 in -<{00 denarne globe, ker sta prodajala neko ničvredno zdravilo proti o-troški paralizi.
Serif Sawyer v Kendavilic, lnd. je prijel tri mladeniče, ki so. obtoženi. da so oropali pošto in fi prodajaln v Avili. Gonja je trajala par ur prek barja in zaraščenega sveta. 1'bežniki so hoteli pobegniti v ukradenem avtomobilu, a mašina jim je odpovedala. Na to so nadaljevali beg peš.
Odvedli so jih v zapor v Albion- Vsi trije molče in nočejo po vedati imen in naslovov. Najstarejši med njimi je star okoli 23 let
Eddie Ilotehkiss jp »1 ne 19. avgusta m. 1. ujel velikega jastreba na svoji farmi v Red Lodge. Mont. Privezal mu je okoli vratu
stekleničico, v katero je vtaknil j
naslov in druge podatke. Na to * je jastreba izpustil.
Zdaj je dobil pismo iz Bogote, Jt Kolumbija, da je jastreba ustrelil L. F. Rulda dne 19. oktobra. Do tega časa je jastreb v smeri proti jugu preletel 3.700 milj.	1 A
Največji mest v Rusiji.
Glasom nisi:ih listov so te dni otvorili največji most v Rusiji. To je novi železniški most. ki vodi pri Habarovsku čez reko Amur ter omogoči;je neposredno zvezo ined Pet rogj adorn ■ 11 Vladi vosto-ki~in; železnica teče vseskoc pr. (
i itsknn ozemljil. n<* da bi se dotaknila Mandžurije.
Bitolj.
"Corriere della Sera" trdi. da 1 -padec Bitolja z vojaškega stališča i' ni odločilen, čeprav je politično važen.
Tudi se ne more trditi, da bo ta zmaga olajšala bolgarsko-avstrij-sko-nemški pritisk na Rmuunijo. Pričakovati je ravno nasprotno, da bodo namreč osrednje sile svoj nastop proti Rum unij i pospešile, da bodo potem mogle zopei prido biti Bitolj.
Posledice letalnega napada na Kairo.
"Temps'' javlja iz Kaira: — 'tRadi ran. ki so jih dobili pri zad-j njih napadih, je umrlo že sedem l,oseb, ki so bile ranjene pri zad-1 j njem napadu letalcev.
Hrvatski loparji zopet na delu. ' Omenjeni roparji se oglašajo po vaseh krog Brežic. Oboroženi vde-rejo v hišo in z orožjem v roki iz-■-uljujejo denar in drugo blago. "(Tako so v eni noči odnesli iz Dra melj in sosednih vasi za okrojjlo 2(Kf0 kron plena.
Poziv ameriškega nevtralnega odbora.
j Ameriški nevtralni odbor je po s!aI odprto pisuio nemškemu narodu, poživljajoč ga. da naj zr.hte-I va od vlade, da stavi pogoje, pod
•	katerimi bi se mogel skleniti mir.' j Odprto pismo, katero je bilo po-
' slano Maksimiljanu Hanlenu, u-
•redniku lista "Zunkuft". se glasi : i ... .. i "\ imenu večine antenskega
, naroda, ki si želi skorajšnjega kon-' ca sedanje vojne in stalnega miru. nrosimo nemški narod, da zahteva da vlada objavi pogoje, pod katerimi bi se lahko pričela mirovna pogajanja.
Mislimo, da bi najmanjša pod laga mirovnih pogajanj, s katero bi bil zadovoljen ves svet in tudi ,zavezniki, morala vsebovati slede-j če točke :'
1. Centralne države v zvezi z za-j vezniki naj si prizadevajo, da se ! pri mirovnih pogajanjih sklene, i da se napravi tak mir. da so pri-! hodu je vojne »sključene in je po-. tem vsako oboroževanje nepotrebno. —
.1 2. Nedotakljivost neodvisnosti . malih narodov za vso prihodnjost.
Garancija, da se v bodoče ne . prelomijo državne pogodbe in do-_ jjovori.
Vrjamemo. da. če je nemški na-i i od zavzet za mir. in če bo zahte-I val od vlade, da stavi najmanjše
-	pogoje za mir. se v doglednem ča-. su sestane mirovna konferenca.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD
,	LAKOTE!
k - ■■ ■ ——
i NAftl ZASTOPNIKI.
I kateri so poobiaKenl pobirati aaro* j nino mm "Glaa Naroda" In knjig«, ka kor tudi n tm druc* t aaio stroku
*	upadajoCe posle.
j Jenny Lini Ark. ta «keUca: Mlbaei
-	CJlrar.
Ban mnriin. CaL: Jakob Lorflk Denver, Čete.: Frank Skrabee. Lendrllle, Cele.: Jerry Jamalk. Poeble, Cele.: Peter Culi«. Frank •i Janeeb In John Germ.
Se lida. Cele. In okolica: Louia Castello.
Clinton, lnd.: Lanbert Bolekar. Ml—Hlk lnd.: Alole Bndman. Wni»ii Is. ta ekeikn: Loka« a Podbrecar.
Anrern, HL: Jernej B. VerbH. a ' CUeage, HL: Frank Jorioree. Dcpne, DL: Dan. Badorlnaa , JoUt, I1L: Frank Laurich, John
Zaletel in Frank Bambich. j Le Hello. I1L: Mat. Khmw 1. Nokoeus, I1L ni ekelien: Math. Galshek.
Be. CM—go. DL: Frank Čeme fljrisifkM DL: Matija Barbari« 1 OcMr, DL: Matt. Hrlberalk. -- ' Wankgan, DL in okolica: Frank
>. l»tkov.šek in Math. Ogric.
■ Franklin. Inn: Frank Leekovee. I Frenieonc, Kana, ta ekeikn: Fran*
i- Kevne ln Bok Firm.
1 Umi. Iml: John Slak. ^ Btaco* Kan: Mike Pnctl.
I VodopiToa
T_ Bhalta. M. V. Kobe In Martin Bede a	"	^
U UkainT^
OIMb, Htaa.7 K. ZfOQt T:Io» j Petrlch.
Dnlntk. Mina.: Jue^iih Mliarebon. Ely, Minn. In ekoUcn: Iran Uuult 1 Joe. J. Peshel ln Loula M. PeruAek Eveleth, Minn.: Jurij Kotse Gilbert, Minn, ln okolica: i^. \ « i Bibbing. Minn.: Ivan Pou^ Kitzville, Mian, in ukuiira i.-Adamich.
Naebwaok, Minn.: Geo. Uiu>■> New Dulutk, Minn.: John Jer ... Vlrslnla, Minn.': Frank Uro»» •' > BL I^euia, Mo.: Mike Grabrlat. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falle. Mont.: Matb. O rice Reondnp, Moot.: Tomti Paul In Dawson, N. Mcx.: Mike Krivec. |
Gewanda. N. Y.: Karl SternlAa. Little Falls. N. ¥.: Frank Grt*ork» Carbcrton, O. in okolica: .Math Kramar in Louis Balant.	1
Bridgeport, O.: Frank Hočevar Collin wood. O.: Math. Slapnik. Cleveland, Ohio: Frack Sikwr. J | i Marinčič, Clias. Karlinger, Jakob Itesnik. John Prostor iu Fraiik Meh. Lorain. O. In ekolica: J. Kaioir u Nilee, Ohio: Frank Kogovftek. Yonngstown, O.: Ant. Klkelj Oregon City, Oreg.; M. .'uaiic Allegheny, Pa: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakAe Bessemer, Pa.: Loula Hribar BridgCTille, Pa.: Kudoir PleterSek I Braddock, Pa.: Iran Genu.
Burdine, Pa. in okwiira: John Demšar.
Canenabnrg. Pa.: John K ok lieu. Cecil, Pa. in okolica: klike Koterai I Conemaugh, Pa.: Ivan l'ajk In vir itovandek. Claridge, Pa.: Anton Jertna. Darragh, Pa.: Draeutiu marie Donlo, Pa. in okolica: Joseph Subot Export, Pa.: Frauk Trebela. Forest City. Pa.: K. Zalar to rros> ' Leben In Math. Kamin.
FarelL Pa.: Autou Valenrlne«* Greenabnrg, Pa. la okolica: rrac i Novak.
Trvin. Pa. ln okollra: If t LVm4tr Johnstown, Pa: Frank 'iabreola l> John Polane.
Luzerne. Pa in okolira: Anto. Osolnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Bchnlta, Moon Ran, Pa.: Frank Ma«ek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakah*.
I. I'.Hlvasaik, I. Magister In U. R.
Jukoltieh.
South Bethlehem, Penna.: JerneJ Koprivšek.
MrflUo, Pa.: Anton Hren. • ".t> Sta, Pa: Joeeph SkerlJ. Verona, Pa. in nkolira: J. Broslch.
Newton. Pa.: Joelo Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme ln J. ivternel.
I'ooci«. Utah: Anton Pal<9e. Winterquarters, I tah: L. Blsflch. Itlack Diamond. Wash.: G. J. I'oreiila.
Thomas, W. Va. in okolica: A. Koreneluir.
Kenosha, Wis.: Aleksander Peedlr. Milwaukee, Wis.: Jos)p Tratnik tn i Aug. Col lander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la j Martin Kos ln John StampfeL | West Allis, Wis.: Frank Skok In i Anton Demšar.
Beck Springs, Wye.: A Justla. Va). P«a1tch In Valentin Mardna_
Denarne pošiljatve za ujet-| nike v Rusiji in Italiji.
t Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka-I teri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar
I	*
ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na tem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
. | TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Vi veste, in tudi mi vemo*
Da imenitni možje sveta •»«> verovali in uživati dobre in ei>te likerje. Ponl-^Inik Washington in Jefferson sta imela žjranjekuhe. Abraham l.lneolu. mu.Vnik. i.r.ilno je t« si al j»re«l->.Hliiikorii, je itn«*I gostilno. Znameniti zdravniki j»rij»or»»eajo uživati dol.re likerje.
Vi veste, da zauioretc dohiti dol.re in čiste lik.-rje in vina pri fitaroznani tvrdki .MOKIS FOKST COMPANY. <ini jih prodajajo I m . najnižjih etMiali. z:iio jih ne kupujte ii'kjfr 'Iriiirje. Nekatere pijače imajo sle<l«n'-e «vne:
gaiona:
Bela ali pa rdeča 4-letna viška...... ?-_\<i0
Bela 1 i jia nleča ».-letna viška .... f.:ii0 Brla ali pa rdeča 10 letim ržeiia vi>kn
Brinjevec. gin.......UM)	00 s-l.oo
Slivovka....................$3.00 Sl.'Hl
TropinjeviH-................St.Ofl
T'isti fini spirit________.<::.oo $4.<ni
Najfinejši ruin .... $2.00 .<•_'..» $.:o0 šmni Kirnel — Knmiiovee SJ.imi	.C:.<hi SI.ihi
Port vino - Port Wine .<1..10 S"J «mi
Kalifornijsko niuškaiel vino	do .S4.ini
Fino rdeče in Im-1o viiio	$1.(M» $1..V) do 5»'J.."»0
Pri liat'iM'ilii <m| m i in več piačaiiio mi ekspres. in si.-.*r: na vzIkmI do New Yorka ali pa na za pad do Chicago. Vse p< »šil jat ve od|M>šljcmo š*; isti dan. k<» dohimo narfK'ilo.. Za pn|ioliio zaiiovolj. stvo vam jamčimo, ali pa vrnemo denar. Pišite nam za j»oi>olui coni k. PLšite v svojem matcrticm jeziku.
Morris Forst Company,
JOS. HOROWITZ, predsednik 200 Smithfield Street,	Pittsburgh, Pa.
BiaiBBIBiifiBiaiBlElgli^^
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIČ PUBLISHING CO.'
82 CORTLANDT ST. NEW YORK N Y.
POUČNE KNJIGE:
Aiinov nemakoangleiki toi
mač, vezan
Cerkvena egodovlna	—.70 i
Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o Čebelar-
■tvn, vesan	$1 00
Postrežba bolnikom	—.26
Sadjereja v pogovorih	r—.25 : Slov.-angleaki in angl.
■lov. alovar	r— .90 Slov.-angl. in angl.-elov. aio
var	1.50
Trtna ni in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	<—.90
Umni kmetovalec	«—.99 Veliki alovenako-angleiki
tolmaft	UN
ZABAVNI IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli ■ orožjem I	t—.M
Hubad, pripovedke, 1. in 1.
■vesek po	—.20
Leban, 100 beril	.-.20 i
Na različnih po tik	—.201
Trojka, povest	»—.90 j
Vojna na Balkanu, 13. area. $1JP Zgodovina e. in k. peš polka
it 17 a slikami	' —.H
Zgodovina slov. naroda B.
sresek	»—
ftrljei a trnjevs pot	—M
Življenje os avstr. dvoru ali ^^OPOMBA: Naročilom je prile
r Smrt cesarje viča Rudolfa i (Tragedija v Meyerlingu) —.79
RAZGLEDNICE:
' Newyorike a svetlieaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	e—.9t
ducat po	—.SI
' Album mesta New Torka
s krasnimi slikami, mali .—JI
ZEMLJEVIDI: Združenih drŽav mali	e—Jf
▼eliki	tr-M
Astrijako-Italijansks vojna
msps Balk&nakih driaf Evrope	«-JJ
( Evrope, vesan	—
7ojna atenska mapa	|LM
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wia-| eonsin, Wyoming in West I Virginia in vaek drugih
držav po	r-M
Avatro-Ogrske saaU	r-JI
veliki venan	*—.M
Celi svet	rvto
Velika stenska lupa 9. BL na drogi strani pa seli sv si	UJt
<K1 denarno vrednost, Kdlsl v gu-« vnsmksh Pofttnins > pH
miS

/



t

GLAS NABODA, 3. JAN. 1917. ' -
Slovensko katoliško • (□) (g
podp. društvo BjfeS svete Barbare
.......... ——————— ^
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE A MERITE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporiran« dne 21. januarja 1903 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETEBMEU Box 95 Willoek, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. n. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Sprlnra, Wjo. Tkjoik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOBN OSOIJN, Box 492, Forest City, Pa. Blacajnlk: MARTIN MCHlC, Box 5.T7, Forest City, Pa. PonMaVenee: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Joltat, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. M-1RTIN IVF.C, 900 Chicago St^ Jollet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik : ION AC PODVAKXIK, GH25 Station St. E. E., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, liox 622, Forest City, Pa. ri. vadaornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL radaornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issier Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin, Kana.
IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 Bridgeport, O. I nprarnik: ANTON DEMŠAR. Box 3.15, B rough ton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IIL
Doptrt naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreat dry, IVuna.
DruStveno glasilo: "G L A S NARODA**.
Jo od nekdaj in ljudem rc je zde lo, da mora biti tako....
Enakomerno življenje je preki nila gradba nove šole. Poslopje so dozidali, učitelja pa ni še Silo. Poučeval je župnik in ljudem je bilo prav. Odtedaj so bili oživeli ljudje. ob zimskih večerih prebirajo ljudske knjige. Otroci so čitali, sta riši poslušali in izvedeli tako mnogokaj, o čemer se jim prej niti sanjalo ni.
Toda temu enakomernemu življenju se je bližal konec. Prišel je nenadoma, in nihče ni opazil!
Preslepljeni in oteti.
Stopili sva bila slučajno v en voz novo sezidane ieletnire. Slučajno sva bila edina potnika v vozu hi se tako hitro seznanila. Moj sopotnik jc bil častitljiv starček, duhovnik. Njeffora v mlajših letih izredno krepka in visoka oseba je lezla zdaj vsled &taro*ti na kup. Ko »neg beli lasje so o zarja 1 i njegovo h-po prijetno obliejc. Hlage krotke plave oči <»o zrle v človeka. Kilo je nekaj tako prikuplji-vega v njih, da se človek ni mogel o.lt»«niti niiliovemu vplivu. J*od vplivom teh oei sem začutil čudno nagnjenje do gospoda in /••lo ve«*d sem bil, da >•■ moreni pogovorili /njim. Vozil se je i/, mesta v svojo faro. V krogu prijateljev j«' bil praznoval petdesetletnico svojega mašniškega posvečen ja in se sedaj vračal nazaj na svoje mesto.
"Šli hi lahko v pokoj ', sem pri pomnil.
Raldo se je nasmehnil in rekel:
"l>a. vi posvetni ljudje labko tako delate. Toda pri nas je drn ffače. Pravi duhovnik ne pre v po koj. kakor ne gre delavce. "Si cer ', je dejal, "sem ie trden. O pri nas je nebeško ozračje, naši ljudje umirajo v devetdesetem le tu."
Čudno mladeniški je bil izraz njegovih besed. Da. v temu hipu se mi je zdelo, da vsaj nekoliko u-netn moč one vere in moči, ki je polnila pred dvatisoč leti mož» Pavle, Andreje, Avguštine. In izrazil sem tvojo misel, približno takode:
"Da. kaj,bi bilo z našim ljudstvom, da nima mož. kot ste vi, kaj hi bilo. Toda naš čas je slep in plačuje dobro s slabim. Toda ne vsi. O. so ljudje. Ri vedo, kaj dolguje zgodovina naša duhovnikom o so
"Da", me je prekinil starček "naše Ijudatvo je dobro, l'oznani ca ! Res, začasno je zbega kaka stvar, toda pokvari rja ne. O ja> bi vedel povedati — toda vas ne bi zanimalo. A zame so ti spomini plačilo za moj trud."
Oko se mu jc za hip vžalostilo. Vidno jc bilo, da so bili ti spomini resne, morda celo žalostne vsebine.
"Hvaležen hi vam bil. tla mi kaj zaupate."
"Res?'* se je začudil. "Prav. toda ne zamerite. Mogoče se bo V p m zdelo malo vsakdanje. A za me ni, zame ki sem doživel vse. Vsega vam itak ne bi mogel povedati, samo en košček iz vsega."
S tresočo roko je segel v žep in ponjuhal nekaj duhana.
"Vidite", je rekel, "to je edina moja strast." Pri teh besedah so se mu pordečila lica. Nikoli nisem pozabil tega. Neizrazno lepo čustvo in nagnenje do njega me je napolnilo tisti hip. Ta zaslužni in neumorni delavec in učitelj, ki se vozi z menoj, mladim človekom, v tretjem razred?;, se čuti krivega radi maie navade, ki jo iina ta člo-vekT 10 je Irvel v zatajevanju &e-~
Lepega nedeljskega dne je bilo. Ljudje so se polagoma porazgub-ljali iz cerkve, le nekaj starih ženic je še ostalo v cerkvi. Toda tudi te niso čakale danes, <la bi sv solnee nagnilo. Mudilo se jim je oči vidno. Pred cerkvijo so postale.
"Ste slišali? Ali nisem vedno pravila, da je prišel samo v nesrečo našo ta zviti Mihec. L~bogi gospod, prav imajo, če so hudi."
"Da", je nadaljevala druga.
I"jc že res. Saj prodajalne res potrebujemo. Kaj pa je treba dedcem pijače. Kakor da ni voda zdrava. In če že ne marajo vode. naj pijejo mleko. Kaj bi vlivali vase tisto smrdečino. kako ji že pravijo."
"Pivo!" je pristavila tretja.
"In pa osvaljkana gosenea", se je srdila četrta.
"Ali je to kak učenik? NaS France hodi že tri leta k njemu, kaj mislite, da zna kaj. Še oče-na.ša ne zna več dobro. Prej ga je pa znal."
"Igranje jih vleče", je pristavila tretja, in mehka žalost je drhtela iz njenih besed. "Da bi se
bo in pomanjkanju, se stidi pred človekom polnim svetskega samo-ljubi ja!
In potem mi je govoril o davnih h*t ili o bojih in veselju o srečnih iu mračnih urah. A vsaka beseda jc bila ljubezen, in vsaka beseda skrb za podeljeno mu čredo. I5ila je to težka žalostna zgodba.
le bilo kaj prijelo našega Petra. Saj za Ivana ne rečem, pameten je, a Peter, ta mi dela križe."
In polagoma so se razšle ženi-ec. Tretja je ostala naposlevl sama. Lužarica je imela najdaljšo pot. Počasi jc lezla po brdu na-
Tiil
vzgor. Sključena njena osebiea je milila v tla. Bila je očividno od življenja trudna.
Prilezla je domov. Za malo hišico je klepal nekdo koso. Starka je obšla hišo.
"Si ti. Ivan?"
"Jaz sem. mati. Petra še ni!"
"O ta Peter", se jc zavzela žena. jc že zopet doli. Pri enem u-šesu notri, pri drugem ven. Kakor da nima doma, sedi in sedi doli."
"Mati', naj ostane, saj ni dela doma. In kar je treba, opravim sam."
"Opraviš, opraviš. Ali je treba, da je doli? Pri nauku te iai bilo. če bi bil. bi bil že slišal, kaj delajo doli."
"Nič ne vem. mati!"
"Tisti učitelj in Mihec pohujšujeta ljudi, krive nanke- širita med ljudi. Norčujeta se iz cerkve in duhovnik,ov."
"Slišal sem nekaj, pa ne bo men da tako hudo."
"Mogoče je še huje", je odvrni Ia žena, "kaj veš ti? Ali misliš, da smejo gospod vse povedati s priž-nice? Se hujše je, ti rečem. Ije poglej tega Mihca, kdo ga je pa še videl kaj v eerkvi? In naš Peter mora biti zraven."
"Recite mu; a čudim se, Peter mi pove vse. čudno bi bilo. da bi mi ne bil tega."
I.	t
Prav v vznožju planin leži mala vas Visoko, čisto ločena od sveta. So pred nedolgimi leti je peljala v vas iz doline samo strma i>ot. prenevarna celo po leti, kaj šele spomladi in po zimi, ko bobnijo plazovi noč i*? dan v dolino. Mi*d stene in senožeti in gozdove potisnjeno je živelo na Visokem pri prosto gorsko ljudstvo, kdove kako dolgo že in vedno enako. Pa-stirji. oglarji, za silo kmetje. Mleko. sir in krompir, katerega so sadili po strmih njivicah je bila vsa hrana teh priprostih ljudi. A bili so krepki in trdni, bili so kot hrastje in meeesni. rastoči on njih, vajeni trdega življenja. In kakor je bilo njihovo telo krepko, surovo trdno, tako jc bila tudi njihova govorica in njih obnašanje. Nobene mehkote nisi našel v njih. Trezni in premišljujoči so bili, ob-"nem do skrajnosti trdovratni. — Kadar so se zagrizli v misel, jim je nisi več izbil. Taki so bili ti ljudje. kakor jih je še dandanes nemalo v naših goratih krajih, lju-lij trdih in krepkih, v pravem pomenu besede "skalnih ljudi."
V	večnem strahu za življenje so rastli in živeli. In vendar so ljubili ta kot in ne bi ga bili zapustili.
Zgodilo se je pač, da so prihrumeli v vas včasih gozdarji, prijeli tega in onega, češ, da je lovski tat. A to so bili povečini samo nepri-diee. kateri so se potikali svoj čas no svetu in katerim se vrnivsim domov ni ljubilo delati. Zgo<">ilo se je tudi, da je prišlo včasih med temi orjaškimi ljudmi do prepira, da eel o pretepa. Ob takih prilika n so letele žene po župnika, ki je zgrabivši palico planil med razjarjene. pretepel tega in onega in jih tako "zdelal", da so bili krot ki kot otroci. Ni ga bilo cioveka, ki bi se bil uprl župniku. Spoštovanje do pastirja je bilo vseskozi veliko in njegova beseda Je bila sveta. Njemu ni zameril nihče nič On jim je bil učitelj in svetovalec; njemu so zaupali svoje težkoče, on jim je bil sodnik v spornih zadevah, skratka voditelj in vzgojitelj.
V	težkih urah jc bil z njimi, jedel je z njimi isto hrano, obdeloval svoj kos vrta kakor oni. On je opominjal, skrbel, za dušni in težave, pomagal, kjer je bilo treba, opominjal, skrbel zad ušni in telesni blagor svojih faranov. In še nekaj čudnega .je bilo. Po vsej deželi je vedelo ljudstvo, da se duhovniki z Visokega ne vračajo. S tresočim srcem je šel mlad duhovnik v to od "Boga zapuščene" vas, čez*par let pa. ko se mu jc dalo na ponudbo bolje mesto, je
to naslednji odklonil/.Tako je bi
. SfcJ? 5l'i i Jvt1 i Ti " il>7liTOHnif j iW miMJiyiii "hMTi
Strah, ki ga je prinesla ženica seboj, je bil dokaj večji in tudi obdolžitve njene niso odgovarjale župnikovim. Kljub temu je bilo veliko resnice v njih. — Vsaj pri Mihcu se je govorilo ves večer o popoldanskem nauku.
•Jaz pravim, ni govoril napak*, je dejal kmet Juri svojemu sosedu. "kaj deš ti Jernej?"
"Kaj naj dem", je odvrnil ta. mož že ve, kaj dela!"
Pristopil je krčmar Mihec. Re-jen človek je bil to, drobne, male oči so mu vedno begale mimo človeka, zdaj je bil tu, zdaj je bil tam. a govoril jc, kakor da rma je* zik namazan.
"Lep si", se je zavzel junaško Juri, "s prižniee te mečejo."
"Naj me!" je odvrnil ta. "A rečem vama. To ni lepo, trikrai lepo ni!"
"E, že veš ti!" je dejal.Jernej.
"Bil sem po svetu in vem, kaj gre vsakemu stanu. In še enkrat rečem, grdo je tO V* In nato je ves ponosen stopil k sosednji mizi. --
"Pijte fantje", je rekel, "danes plačam jaz, zato ker sem vc*i. — Kar spravite vaše mošnjičke! Danes pijete zastonj, da ne bo oni "črni" ubil, da vas spravljam na beraško palico."
"Da, ti si mož!" je povttl besedo kovač Stolee, "pri moji veri mol !'r	_ ' ~
"Kakor se gre", je pripoji tiho kočar Žirec.
"In ti. kaj deš. Klanec?" je vprašal Mijiee.
"Kaj naj rečem?" je odvrnil ta.
"Bog živi Mihca", je viknil mal mož na koncu mize. "ni ga poštenjaka nad Mihca!"
"Dobro si rekel Svctec", je odvrnil Mihec. V svojo škodo delam, častno besedo vam dam."
V tem je vstopil učitelj.
Hrupno so ga pozdravili možje. On pa se jim je naklonil in stopil k drugi mizi, kjer je sedelo nekaj fantov.
"Dovolite", je rekel, "ampak jaz sedem raji k svojim pevcem. O. se je začudil, Peter, kaj le sam? Kje je pa Minka t*'
"Kaj bom vse vedel?" je odvrnil ta.
"Malo pos-kušnje bi napravili. Rekel sem ji. naj pride. Ilej Sto-lec. ali ne pride Minka?"
"Kajpada pride", je dejal mož. Očividno je bil zelo ponosen na svojo hčer.
"Gospod učitelj", je dejal pri-stopivši Mihec, "ali že veste?"
"Kaj novega spet? So li pravila za društvo že potrjena?"
"E. vse kaj drugega. Še ustanovili «ra nismo, pa nam ga že podirajo. ''
"Kdo?" se je zavzel učitelj namenoma nedolžen.
"Kd o? Pa boste menda le u^a-nili."
"Ni mogoče! Ni mogoče! Jaz ga imam za zelo izonraženega moža."
"Le vprašajte!"
"Bo res, bo!" jc dejal eden izmed fantov.
Tčitelj se je prijel za glavo.
"O je tako —, ali jaz ne morem verjeti."
"Stvar j<* vendar vseskozi dobra. Narodno tlelo, delo za narod '"
"Jaz mislim, da ni ravno obsojal dela za narod. Le toliko jc rekel. da ne kaže nič kaj dobrega načrt in delokrog društva", je dejal Peter. Med tem je vstopila mlada, živahna deklica in Peter je zardel.
"Aha. to mu ni povšeei". je dejal učitelj, verujem, za svoje ov-čiee jra je strah. Se ve. seve!"
"Kaj pa. postavite v program točko: politična izobrazba, zabava itd.?" se je srdil Milice.
"To je res", je odvrnil učitelj, "to ga bode."
"Ampak, da pravi, da sc tukaj pije črez določeno uro, možje in fantje. Ali naj vas pomečera skozi vrata, kadar se meni poljubi?"
"Ne. dedec je siten ", se Je zavzel Svctec. "siten pravim, Mihec. Mi stojimo s teboj."
"Tako je, možje", je rekel dvi-gnivši se učitelj, "mi se ne bojimo, pokazati hočemo svetu, kaj znamo, delati hočemo za mili naš narod!"
"Kako lepo govori, kaj ne Peter?"
"Res lepo, a ti bi znala še lepše, Minka."
'4 Pojdi, priliznjenost!?'
Rahlo gra je udarila po ustih.
Peter je je bil ves srečen. Bil je edini, ki se ni zmenil za ogorčenje pivcev. Bil je še mlad in je verjel še mavričnim barvam. Tistega večera pa je bilo začelo vre-ti v fari.
II.
Župnik na Visokem je postajal zadnje dni otožen in zamišljen. —j ves svoj prosti čas je porabljal svo jemu vrtu in knjigam. Nekaj časa1 sem pa so začele knjige samovati in vrt je ostal zapuščen. Na kle-čalniku v zakristiji pa je ginila barva od dne do dne. In res. Župnik je marsikatero uro dalj prebil v cerkvi. Je-li iskal tolažbe, je-li iskal moči? Mogoče obojega. — Čudna sprememba je bila prišla v ljudi. Saj je bil do trideset let že tu, in sedaj naenkrat neka neza-J upnost ljudi.	j
Kadar je imel srečati tega ali onega, so ljudje gledali, kako bi se mu izognili. In če so šli mimo.i so pozdravili, ali v njih obnašanju' ni bilo več tiste zaupnosti. A to ga' ni motilo. Še prijaznejši je bil, še' bolj goreč ali nemalokrat je odšel z zavestjo, da mu je nekdo poru val v noči kali, ki jih je Dif za sejal s toliko ljubeznijo.
Začutil je morda prvikrat vso( težo svojega poklica. In začel je spraševati svojo vest. Morda so1 mi vzeli za zlo, da sem jih spravil s kora? Ne. Saj moje besede ven-; dar niso pomagala veliko. In ved-i no bolj je spoznaval, da ne more biti krivda v njem, da mora biti kje drugje.	,
In slednjič jo je našel.	i
Ta duh od-pora, si jc dejal, je »vel od onega dne, odkar sta pri-
šla v vas krčmar in učitelj. Da. si je zatrdil, tu mora biti vzrok. In začel je opazovati enega in drugega. Poizvedoval je o njiju in izvedel vsaj o učitelju mnogokaj zanimivega. O krčmarju je mogel dognati le toliko, da je bil poskušal svojo srečo že tuintam, dokler ga ni zanesla pred petimi leti oso-da na Visoko.
. Tujca sta bila sprva zelo ponižna in uljudna, a od dne do dne je čutil župnik, da sta prikrita, ne-odkritosrena. Čuden strah se ga je polaščeval pričo teh dveh mož.
In sklenil je, da bo čuval, zvesto čuval. Neko nedeljo pozno v noč so ga klicali k Mihcu. Vaški krojač Luka je bil v pijanosti zabodel prepirljivega £anta.
Čudno je pretreslo to župnika. Kaj takega se do tedaj še ni bilo zgodilo an Visokem. Zopet drugič je slišal, da so plesali pozno v noč in se za slovo stepli fantje. Še več. Nekega dečka, ki je hodil še v šolo. jc bil zadel pri kegljin nero den fant tako močno v nogo, da je moral otrok z dravniku. In take nezgode in dogodki so se vedno bolj množili.
Opozoril je ljudi nato, očetovsko jih opomin jajc. naj se ne vdajajo pijači in igri. Žene so mu tožile poslednje.
In tako se je bil začel boj, čisto na dnu je vrelo, a pravijo, da so taki viharji najhuji.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata KRISTJANA SLOKAR ; Pred enim letom je bil v Lead-j ville. Colo., ker od tam mi je s
J r
zadnjič pi^al. Prosim cenjen f rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi mw/nani, ali naj j se pa sam oglasi. — Joseph Sh>-' kar. 718 K. lfiO. St.. Cleveland. Ohio.	v :'•(>-12—3 1 i
Rnda bi izvedela za naslov svojega brata JOŽEFA C1M PERSIAN, podomače Jankončov iz Iške vasi. Pred več leti je bival v New Gastle. Pa., in zdaj ne vem, kje sc nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svoji sestri : Frances Gartner. Box 7."», IVnwii. 111.	30 V2—:M
Prišel je bil čas letne bere. Ne toliko radi tiste mrvice žita. katero je sicer župnik porazdelil med ubožce, kakor radi tega. da obišče svoje farane. je prehodil župnik vsako jesen svojo faro. Od hiše do hiše potujoč sc je zamudil v vsaki nekaj hipov, pogovoril sc z ljudmi, dal jim svetov, potolažil, obiskal bolnike in šel dalje. Priljubili so se mu bili obiski, iu vsako leto se jih jc veselil.
Tako Sta krenila lepega jesen skega dne z Zorcem, ki je bil domači cerkovnik, po maši na pot. Prišli so do Mihca. Na vratih je slišal župnik krčmarjev glas:
"Kaj hodi beračit k nam, saj ne sejem o žita."
Župnik je osupnil. Zoreč jc za-momljal nekaj med svojimi brez-zobnimi ustnicami.
"Ali naj vstopim?" je vprašal.
"Zakaj bi ne!" je odvrnil žttp nik. — V kuhinji jc bila samo gospodinja. Bila je v očitni zadregi.
(Dalje prihodnjič).
©Izvrstno domače vino. ©
Y<*nn mojim starim odjomaieom 5n prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliki« žlahtnega prozdja ter imam v zalogi samo naravna, domat-a vina.
Prodajam ga doma po eno galono ali več. ter ga tudi iH».^iljain na vse strani Zedinjeniii držav ne manj kot 15 galon.
Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrilke F. Sahser. New York, in sprejemam narot-nino lista "(ilas Naroda". izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svoji k svojim!
FRANK JI R.IOVEC 1801 W. 22nd St., Chirago, III.
Kadar Je kako drnStvo namenjeno kopiti bandere, aaatava, regal J«, god bene Instrumente, kape Itd., aH pa kadar potrebujete uro, verižico, prlreaka, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas xa cene vpraAate. UpraJacja Vaa ■tare le 2c. pa si bodet* prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. Plftlte ponj.
IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA.
m
VPOŠTEVAJTE.
A hO belite izvedeti za naslov sv o jib sorodnikov, prijateljev, znan-
nnw cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, lii.šo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, žeuitev, žalostinko itd.
Ako želite dobiti dela\ ce ali delo za sebe.
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienili državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, liiše, lota itd.
stane........................^.............$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.	1
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, '	New xcvk, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo iiaše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsaketra r>ri naročilih po pošti.
GLASI NARODA, 3, JAN. 1917.
- V smrtni senci.
« -, —~
Baltiika povest.
» - j
Spisal Bogdan Vened.
(Nadaljevanje).
Činov, mestni posadtnik. je jm*!-/igal someščane z besedo in zgledom, da >»o hitro, kar najliitrejisej delali velike in ilepe priprave za slovesni pozdrav zmagovitega j nadkm\za. Iti kmalu je bilo eelo mesto odeto v *prsdbijo praznično obleko: liine v p«-strih zastavah. ee«te oblaka ne s ponosnimi slavoloki, uljee pa fcpremenjeno v lepe' gozdiče zelenih tmfffk.
IVe>d mestnimi vrat mi, kjer je bil pasta v! jen zlasti velik, sko.ro uebotieen Javelok, je pričakoval in prii"a-kal nad kneza, zmagovalca vetegrsjjaki posadi tik. Gnev z od-ličnjaki prvaki mestnimi in s pre-j mnogimi župani ter sta*vj*injwai,! ki so nalašč za to priliko prihiteli' v Ve leg ost.
Bil je krasen zimski popoldan, ja«'*n, so I nč < m, skoraj že ponsla-' dansko garale.
In gorak je bil tudi Krtrtov \ nprejetn.
(iluhoko s.. fx»klonivši je tJnev / izhrsnrtni besfnllniu pozdravil nailknezs. nm čestital k slavni
ainngi, ki bode brezdvOmno nesla • »I« v o slovenskega orožja ne aamv!' v bližje sosed si v o. t»-muč v o- ' /emlje daljnadaljne, zaželel v na- ! daljnem svojem, nagovoru, da bi 1 se gospodar nadkuez kmalu udo- 1 mO'"il in zadovoljno, srečno živel1 na svojem novem doiRU, v vele- i grajskem nadkne/.jem dvoren, ki , ga zagotavljal neanuijne vdano i sti Ln ljnrtwivi sin vseh Vele- , grsjeev.	,1
Komaj je <Jney končal in se mu ; jo Krut za poUalrsv hi daliro«l<»- • šlien m kratkiuii besedami zahva-l lil, pa je pristopila v spremstvu!« dveh drugih mladenk v obleki be-ji I' kat sneg gi/dava Unevova hči-r- « ka srakoperka. Krut je kar ostr i mel, so kar zdrznil, ko jo je za- -gledal pred >eboj. No, to mora i priznati tudi nasprotnik iiiHna i »proiniea: gtda ni ta Vanda, o- \ brat no, lepo, čedno dekle, plene- i n it e rasti, krasnega sta mu ravna.; j j k nosita kot pl;umi»ka jela, neko j li.ko zarjavelega, a b.iš zato zaui-ji m i Vega, mladega, jajčaitega o-ji hnuka % sveti«, ti.iko prozorno, 1 ku/.n-o. kakor bi si jo brJa i/.po*o- 1 dila «h| jantarja. Iti iz legs obraz- i Ka gledata v božji svet dve svetli, i zvezdici, ne zvezdici, dva solnčka. j poletna solnčka, ]»ekoea, žgoča, puleča žitno |»olje in trave in < cvetke — Vandini živi oče^ci. Iu j na 1» m lepem obrazku so rdeč:l( ni/ svežih erešnjic. ne. nabran in , lesno stkan niz rdet-ih jag«nlk, , ni/, nabran in stkan v rženem ? cvetu — Vandine l«"pe fistule**. y Vrb tega obravka se pa zlati Z ze-.j letiim veneeut ovita krasna krona » komatih, ogljcao črnih las. Ne, tu- ,
di najveeja nasprotniea-tekme- > valka mora dati V and i izpričeva- ,, lo, da ni nelepa. ni pa ni. In nj«'ii t poredni posmeh iu njen grličji j glas!... Krut je strmeč gledal, , strmeč pokušal krasim mladenko, j j
Z dra/estjio lahkoto, z mamečo f j »re lest jo, ki bi delala čast dvorni | gospiei kake kraljice ali cesarice, i ae je poklonila nadknezu, zasadi-la vanj |>ogled tako vroe kot juli- j je v o solnee. obenem pa pogled ta- , ko #lol»ok in tako oster, kakor j\ | ostra novokaljena puičiea, spro- | žena iz novega napetega Inka. pa j ga je z navdušenimi beftftckuad pe-j. zdravila v irueiui velegrajskih. v , im^nu vseh bodrftkih mladenk.j. I^epim, iskrenim čestitkam — j**! i dejala —, ki se mu z njimi pokla j itjajo in ga z njimi pozdravljajo j zvesto vdaj i i podaniki, se pridru- ^ žujejo tudi velegrajske, vse bo- j driske mladenke pod&niee. Vso j srečo, ki jo je kdaj zrl svet, bi ona , danes rada imela, pa bi jo polo- | žila v njegovo naročje, vso, prav L \i*». Da bi mogla, pa bi pohitela » tja go-ti v jansie nel>eike višave, ; kj»-r bivajo dobri svetli bogovi, in*] prosila hi jih ta:ko vneto, tako dol-j j go, da hi vsi splavali doli na zeui-ii Ijo m mu sipali na »pot lesaSkeg«12 njegovega teka t^golj moJiko cvetje in sobično, svetlo zelenje, in bi j j iniriK) stopal po strminaii pozern-,. *»kega življenija in se noben trn . lie bi <iataknil njegovih n^ig. V , imenu velegrajskih, da, lahko in, emclo rts-e, v imenu in iz srca! \ fu-ii bfMlriških mladenk, iz srca ( vaeh Slovenk govori in želi: Viš- j nji bogovi na ji bi bili ve«Lno zj ( njim, naj bi nm biki in ostali ved-j| no »rčrio vdatii, ikakor ko mu in | liodo vedno vdana area slovenskih ', mladenk.
, Nekam j?medon, zbegam se ji ji^i;
[zahvalil Krut za laskavi pozdrav,
želeč, da bi bile Bodričaaike vedno tako bodTega, domoljubnega duha, vedno velike domoljubkinje, in da bi vzgojilo še dosti takih hrabrih mladcev, kakršnih junaški roj se je zadnjic ob Iwibi reki za domovino bojeval, za domovino tmli umiral srčno, pogumno. In oči vidno zmedeni iji zbegaji je ]>odal posadnikovi ličerki roko v zahvalo in slovo. In poglfnl, ki ga .ie v tem trenutku uprl y Vandi-ne oči, ta pogled je bil najzgovornejša priča za vse navzoče, kako ga je lepa mladenka očarala, omamila. kar privasala nase.
V. velikim zadoščenjem in zadovoljstvom se je v srcu smejal po-sa<>nLk C J ne v. češ. da bode za trud. ki $£a je imel zadnje dni s pripravami za Krutov v sprejem, morda že prav kmalu lepo oškodovan, bogato plačan, s plačo tako, kaki -Jio si je sam namenil: da bode nanueč nekega lepega dne videl svojo 'hčerko ob jiadlknezovi .stia-ni. Zadovoljno se je smejala tudi Vanda. Smejala se je iu sama sebi čestitala, tla je izvršila priučeno svojo u logo ta ko izborno, da je poslušalea-gledalea, kateremu je bila posvečena njena igra, mladega nadkneza, tako spretno opozorila. priklenila nase. . .
Le -e sinejaj, prešerna Gnevova hčerka srakoperka. le se zi'blji v meilt no-sladkih nadah, le .^i stavi -■late gradove, a vedi, da jih staviš \ oblake! Vedi. da nikoli n«' liodeš Jyrutova. Nikoli, nikoli!, Stara ljubezen ne zarjavi. In vila Uadovarika ima tudi se nekaj veja ve Ln moči.
Tako je pela vila Radovanka. ko je -Tala v srebmojasni mes«*-•ctii i,a j»"!a:triiiei vrh sume, raslo •e nad mestom \ « legradom, v ovojem ziatetn krilu, razpleteuih <it. /. ot-mi kot blisk sevajoetmi, s lo-iiii kot plamen žgočimi. Tako |e pf.la in j<- k«Kiii"-iio prav inula.
Ntwrkiiez <e je nastanil v dvor-: •u. imel je ukusno urejen, udob-lo opremljen stan. Imel je jio-strtvljlvo, vdano služahništ vo. ^rca vseh Velegrajcev je imel za K-lK>j. In vendar ni bil prav zadovoljen iu srt-čon im pokojen. Celi lan je marljivo, vestno in točno vršil vladarske posle, v .sprejem al vdpcshvustva, reševal in razsojal' >ritf,/?be in pravile, celi dolgi dan je delal neumorno, naporno, ho-iiiiiii delal tako naporno, da bi se aztresel. da bi utrujen od dela ažje užival blagodejni nočni i>o-\oj. A ni se mogel raztresti, ni se m.gel otresti, tudi -ponoči ne, taj-l i Ii ^ibiskovalcev, ki so ga hodili not it in begat in vznemirjat.
PreJesfrna podoba posa^lnikove Jnevove In-eike Vandc. mu je ne-uestano plavala in migljala pred ►•"•mi, odkar se je nastanil y Vele- ■ »radu. Nevoljen. jezen, razočaran, .am nase hud. še bolj hud pa na slavieo. je bil prišel i/. Velegosta
Veiegrad. < "elo <tolgo pot iz Ve-i «-gosta v Veh grad si je izbijal i slavieo iz glavo in mislil in sno-al. kako bi čim najhitrejše izbri->al iz svojega spomina deklico, ki »e je tako daleč izpozabila, da je »bjela nj< mu tako sovražni in zo-»rti i križ Kristusov. Izbrisal bi si seveda spomin nanjo aiajprej in mjlažje. če bi si kar najhitrejše loiskal drugo. In na ta nau'in se ><xle tudi najkrasnej.še in najiii-i ejše maš«'eval nad islavico.
Pa je hitrA, hitrejše kakor je >rieakoval, našel mladenko, ki sej i svojo lepoto rn ljubeznivost jo j a h ko gre kosat s Pluzonovo heer-io. Dražestua Gnevova hčerka ga je že takoj ob prihodu v Vele-i j;rail skoro docela očarala. In če ia tri že ts*krsA docela, ga je očar-jevala dalje naslednje dni. Kadar |e stopil k oknu svojega dvorca, >a zagledal v posadnikovi hiši le mi posinlnikovo hčerko, mu je kri .apluLa v lica, z neodoljivo moCjo ^t je preletelo jk> vsem životu ne-xaj sladkega, toplega, vročega. In vedno rajši je stopal k oknu. in litrej.še kot bmljan okoli tujega debla je priraščala k njegovemu j »rcu lepa Vanda. In vedmo goste j >e &»* mu je ntrinjiila misel: ali net >i bil ob strani te mladenke, žive, n poskočne kot živo srebro, sreč-j lejši. kakor ob slratu omledne, v '.anlnjem času tako msflobesetlne. PluRoneve Slavice. Ceimu bi uro-' ledoval za ljubezen pri Slaviei, k6 se mu dekliška ljubeztm v nepo-; ■»redni bližini ponuja z odprtimi rokami!
rtrinjale so se mlademu nad-, knezu take misli vsak dan gostejše. A čiin gostejše so se ntrinja-le, glc*l»lje so padale na tla nero-dovitaia, globlja je bila njegma ljubezen do Slavice. Globlja in te-: meljitcjna otl due do tkne j>a je po-; staijala ta ljubezen todi zato, ker j je zadevala v vodno večji odpori c njene strani.	k J
Kakor z loč est i veter razah, kij i se vrti z nenavadno brzino naotko-- !i in s svojo silo in jakostjo ruši , Iter podira vse. kar se mu upi na. i kar mu pride na pot. je hotel nad-■ | knez Krut po oneai zadnjem po-menku s Slavieo odprhniti iz Vele-gosta. Najrajše bi vse usdrobrl. vse; , stri. tako je bil jezen, ko je drvil i iz Slaviičine sobe po stopnicah dol k svojim ljudem dajat jim ukaz;-, naj takoj osedlajo konje za od-, hewi. Ravno toliko <la gii je bila še prestregla gospodarica Zorana in' ga vsaj malce pomirila in potola-j žila.
"Nikar ne divjaj, gospodar!", mu je govorila. "Nikar ne zdva-' jaj ohprvi navidezno penesrt^eeni; pra<ki. Saj si veajtlar velik junak.i Ravnokar si izvojeval tako sijaj-j , no zmago nad Ordulfom in Budi-vojem. proslavil si st* sirom naokrog. vse te časti. \sn dežela je polna tvoje hvale. Ti pa, nann-sto da bi bil spričo tega veselega dej-; stva veseli, razkošno, razigrano.! lahko eelo razposajeno ves(4 in še| drznejši in pogumnejši. se daš o-j plašiti od nilečnozobe mladenke!; Sicer pa. če .si napram nežnemu-sjhvIu tako mehak ter prijenljiv in I omahljiv, pa prepusti vso stvar! menil Nikar si ničesar ne stori iz; Slavičinega bedastega govorjenja.! Ilm. kaj še ne veš. da smo ženske bolj in piej izpremealjive ki prej dostopne in vsprejeniljive za no-, ve misli in zamisli kakor moški.' Ženska ti je kot lubje, ki v .nje z! otroško lahkoto zarežeš globoke! rezi. kot žolti vosek, ki vanj vtis-! neš poljubno podobo. Zato pa me ženske rudi vseiprej kot moški jio-j pustimo in irgvbimo navdušenje j za ravnokar spočeto in kouiaj ro-, j on o zamisel ter krenemo naz;ijj ali pa na drugo, novo pot. Poslu-! šaj me, gosp<»dar! <>;ia z I očesi a ' Filomena je zavdala Sl.!\i<-i te misli, ki ji si daj rojijo po glavi. Zvito, prekanjeno, tihotapsko jiii! ji je zavdala in .ji otrovala <lušo.( Kakor k;*ča, ki sikne izpod skale, v miinoidocega jvotnika i/. zas*xle.' Sikne, pikne, pa odprlijte nazaj. Njen strup včasih res škoduje, je smrtonosen. Ponajvečkrat se pa' njen pik vernlar lahko naredi ne-j škmlljiv. Gospodar! Tudi ta pik.! ki ga je zavdala Filomena Slavi-1 ci. bodem jaz naredila neškod-!j Iji v. nezast! uj>ljiv. Kakor sem /.■•! dejala: prepusti to stvar nifti i.». Jaz bodem Slavieo že ozdravila in i * popravila. Te njene muhe, te nje-} ne najnovejše misli ji bodo že^ prešle, pre-Ue kakor preidejo iu J minejo oblačiee, ki jih je bil na I nebo privesial jaki jug, ko se l>ii-ji podi nad nje jačji sever. Le mi- . ren bodi. ;-:ane>i se name, kmalu tir bodem lahko sporočila svoje toza-M devne uspehe."	(
Zorana iru je roi poroč<i(la. a o kakih uspehih mu ni mogla pr.ro- i čati.
Sicer je Slavieo hudo pestila.
'"Ali si znorela aii kaj-li, da • greš t::ke gorostasr.e InHlastoče pripovtdovat nadknezu?"' jo je | prijela takoj po Kruto vem od- [ hodu.
'"To niso nikake b«:dastoče!*: je I pogumno odgovorila Slavica. "Resnica sme in mora imeti vedno odkrita lica. In ki-ščanska vc- , ra je resnica!''	;
"Kakšna resnica? Lažnica. ne resnica ! "*
"Zame je resnica, najčistejša, naj golejšji, najjasnejša resnica: čistejša kot najčistejša stiidenčni-ea. jasnejša kot razgaljeno jutranje nebo. '
' * Tebi se je izatrdno zmedlo v glavi. Kjt se pristuje tako bedasto govorjenje Pluzonove hčeri! Si-aniuj st1! Namesto da bi mi bila v ponos in vesolje, namesto da bi veli in trhljeni starici sladila zadnje ure zeuiskega teka. mi jih pa greniš rn mi kličeš v hišo hladno starko Morano, <Ia me objame in' zavije v temno in vlažno svoje'( krilo, in pomagaš sivolasi Seguljiji meni beliti lase ter pomagaš Roje-! nieam trgati in krčiti mi nitke živ- J i i jenja ! Reva jaz! Mož nii je umrl j žalostne smrti. Toliko da se mi jo' začela coliti isrčma rana, ki mi jo j j je zadala njega smrt — začela sej celiti ob misli,, da so mi bogovi . vendar še pustili zemske sreče le-J
po merico: da imam vsaj še blago hčerico, palico neornoglosti. ponos <tuše. sladkost srca in zeleno nado starosti — hč,erieo. ki jo je vzljubil iu pri meni že zasnubil sam nad^nez bodriški. Na. sedaj si si pa v tepla te nespametne misli v glavo, ki bodeš z njimi podrla srečo svojo in mojo Reva jaz!"
Zorana je zapkkala plač pridušen. izsiljen. A ta plač ni pri Sla-! vrči nič izdal. In ko je Pluzonova vdova uvidela, da z njim pri hčerki nič ne opravi, se ji je čelo. se ji je obr;:.'. se ji je vsa kretnja, prej oblečena v črno žalost in togo. iz ! premenila. preoblekla v zelenica-i sto-bleio odelo srd.- Lu jeze: "Pa1 ji bo<lo-n. j a ji bodem pregnala iz glave te neumne misli, te muhe. to trmo." _(Dalje prihodnjič).
Kje je moj prijatelj ANTON ŠTKIiLA./ Doma je iz Male vasi. oln-ina Iška vas. i'l-ed dvema letoma je bil nekje v Miime-sini in zdaj ne vem. kje se nahaja. Imam mu" poročati več važnih stvari o smrti njegovega brata Jainv.a Šteblaja. ki je u-nni v (iirardu. Ohio. Kdor vt za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Kramar. P,ox 7:). Farrell, Pa.	i :J-5—1):
Rad bi izvedel za moja dva bra-tra-nca J »SIPA in JANEZA THVS. Do m, sta iz V* o loga, občina I »očiit1 na štajerskem. Z •Janezom sva bila skupaj pr^cl ti«mi leti v .Milwaukee, Wis., in od tam se je baje Denial v Seattle. Wash. Prosim cenjene ro-1 juke. d:i mi javijo njun naslov, j :di naj se mi j>a ^an.a oglasita, ker imam jima por .*;:t' vt-*: važnih stvari. — Aiiton Pusto slcmšek, II >x lso. Shebovgan,
ttj".___(-1-4—1)
Pozor čilatelji!
Naročite še danes! :
i . <
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti -	30c Pegam in Lambergar 35c.
Sherlock Holmes: 7 rakvi kraj bombe 15c Saklad kupčevalca s sužnji	15c Lepa bolničarka 15c Ena sama kaplja črnila 15c. Grrob v svetilniku 15c. ; jrospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.
Londonski ponarejalci de- ..
narja	15c. ,
Cako so vjeli Jacka raz
parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c. 1 Plemič	15c. 1
5L0VENIC PUBLISHING ' CO.,
82 Cortlandt St. Sew York.	N. Y.
OPOMBA.
^JHSk^ Toliko ljudij
je povprašalo po CfVSg&jffifi/ knjigi, ki popisuje življenjepis Očeta Moilinger, (^ihovnika—zdravnika, da ani, ki so pisali po njo, bodo morali Eakati za svojo izlis nekoliko kni. Knjigo pošiljamo s plašano poštnino. Drago nt m je, da se zna, da čitatelji Lega časopisa dobijo knjigo brez vsakih stroškov. To knjiga pove o Eivljenski zgodovini slavnega duhovnika in zdravnika, ki se je učil edra^ilstra mnogo let po največjih medicinskih šolah v Evropi in ki je v Ameriki zdravil več ko 320,000 bolnikov. Mollinger Medicine Company razpošilja brezplačno iztise iotične knjige vsem onim, ki pošljejo svoje ime. Slavno ime očeta Mollin-Ber je pripisati dejstvu, da je toliko ljudem pomagal. Prav redko ie dandanes, da se nekaj, kar je velike vrednosti, dobi zastonj. Pišite danee po kni igo. Znanost, ki jo iz nje pridobite, utegne Vas rešiti dolge , belezni ali pa bo t blagoslov kakemu Vašemu prijatelju ali sorodniku.
Pošlpite svoje ime na rflTE MOLLINGER MEDICIXE COn iQ8 West Ohio St Pittsburgh, Pi>
mmm želodčne
PL^ »BOLEZNI,
Mg ' ^rJ^B^^^BF^ r J^^m okorela jetra, žolčnica, «apeka, zlata žila, revmati-
*	zem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca j
K-^^^BHraj^^ v	se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z ]
■t^Sffl^H^' s " ^^H^l majhnimi stroški.
^Hk^fijfl^^K^^^^^L^^^	Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim I
jSHH^^načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so 1
/	sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna [
^Hv slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga-nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in /^R'1 ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
mk^^BB^K^^ Zdravniška knjižica, katera šteje
96 s!rani'zas,on'-
no^iunici) ^^	Pišite sc danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
pUill(lllll4i	fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
■ISIfii> ^^^^^^^^	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mora! znati
Ilduv*	vsak moški in vsaka ženaka; posebr.o pa so ti podatki koristni
tistim, ki mislijo no ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-
Zeiim, cLa me pozna vsal.i mel in \\ \
^ ^ I	bili nazaj svoje staio zdravje in moč, pilite takoj po to brezplačno I
vsaka žena v tt; dtieli. ltat=:a trpi i.a XVvfc	kniiilco in zvedeli boste, kaj je Dotrebno glede te ali one bolezni.
bo^.Zehm. da me pozn^ovai kot -—^	Ne pošiljajte denarja! - poSljite samo više ime in naslov na
^li^^iti^LTdjr^T	t ^r™ fecponu- -Ne troiite ir^ -
Moja «iika v*m Uhkospričuie. da osi-	STcds**> temveč c.tajte to knjižico. Katera je kažipol ic zdravju. ,n črpajte iz
vel v medicinski praksi, kuieio vrfcm že	pravocaane nasvete m podatke. Pn tem lahko zveste, na čem vi trpite
dolsro vrsto let; moji lasje so dan--- sneže-	111 se more vaša teškoča obvladati, keli
po doivrih letih študiranja, raziskavanji j	_
in dela. Skrl.aa sem proučil in ^nakziral	KlipOIl Z3 breZploČnO kltjiŽlCO
vse t^sts stare, |-_ronične in globoko vkor-	_
jeniniene bolezni, ki se tako triko zdravijo	Zapišite vaše popolno ime :n naslov, izrežite in pošljite nam Se danes,
in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov	Plo*ajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
le povi šno znanje. Želim, da mi vsak bo-	----------------------______________________
lan moški in vsaka bolna ženska zaupa	f-y_ ID' ■ D p
svoje Seškoče in tajnosti: vsakemu bom dal	J>R- J. KčJSSF.I I. JrRICE LO.,
po^en nasvet, ker iehm. cia s=rr, z v«!.lm	S. 1100 M jdiiOD & Cliotoo Sts.. ChlCB^O, III.
dober prijatelj. Pilite po brezplačno knji-	_ j- o • 1--
ilco. katero vam nudim. :n čitejte rr.oj-j	Gospodje: rrosim. pošljite mi takoj vašo zrtravnISko knjižico i>up.-»l[tuina
poslanico ssdc.	zastonj in poštnine prosto.
____ __Ime in priiaielc________________________________
"fll^j^^I^^^^^cjLyy^^	*n ulic» »1! B«*____________________________________________________
Iž p	0	«
K	Masto--------------------------------------Dritrs________________________
|	ŽGANJA
, jn»>ilj:nti u:t \krajV naravno iz tov»ni<» p<» sltsleTih i-eimh:
J	I!<lt*r-:t žganja -S"'..««* ^aUm. lil ionov za SIIi.iki.
Rdeča žganja j»o imi g«Ion. ln -atonov za |	Troiilnjev.N- in siivctvii-a |k» ravno isiili cenah.
K»l«»r ŽA-li vino ali piva naj pi.^e i«> •-.•nik. K\i»r«*ss ali frfigltt pla-&iin jaz na vseh pijačah, razen pivo. ; Opozorjam (tosehno i»n-hivuh-o v foloradi. da si naročijo j»ijn<V za naprej. I»»-/.«lui i«llM.r pripravlja, da prir.-di ]iostavc proti posiljat-| vam pijar v Colorado. <"asa j«- malo.
JOHN L A N I C H,
BOX 108, GATEWAY STATION,	KANSAS CITY, MO.
Rešimo slovenski narod lakote!
NAZNANILO.
Iiojaicoin v I »rough tot m, Hruce-. tonu. ILoriiingii. Pa., in v okolici liaznan.jniiio, tla sni-( pou.lilas;ili rojaka
ANTONA IPAVEC,
•la sme jin-j^mati luiror-nino za! <«'as X a roda in izda val i potrdila.i Ker j<» r:>j;iik brez noge iti nespo-J soben v.a kako težko delo, zato ga iu iporočaiiio rojakom, da nm - redo iu* roko. da si bo mogel nekaj centov na t)i način prislužiti. _I pravnfctvo Glas Naroda. '
[	SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
I	z,ei navadno leto 191T
|	obsega razen koledarskega dela tudi sledeče:
|	Pesmi:
| Padlim. — Vojakov grob.
I	Članki in povesti:
Evropska yo.jna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-l	— Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o
&	razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj-
I	na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo.
|	— Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-
|	najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. —
|	Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za-
I	kaj ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowbovi. —
ji	Z brzovlakom. — Bitka ob Sonimi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. —
I	Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Časa kave.
— Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji.
j§	— Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine
*	umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube |	v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne.
|	Slike.
| Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba-
I	terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre-
I	doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi-t ~ Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo-
|	.lene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska
^	bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišniee. —
|	Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri-
I	zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri
I	Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti-
|	lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve
|	v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo munici jo na laški
l	fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. Š. K. J. — Desetletni
t	srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na
*	soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. _
*	Avstrijski municijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko posto-^	janko. — Roveret.
^	Sala. — Zanimivosti. — Oglasi.
|	Koledar stane 35 centov.
^ Naročajte ga pri:	' " ' '
! Slovenic Publishing Co.,
I	82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK CITY, N. Y.
B	1	'm '	■ J H	.B il ra^ BhV L^j! H 9' .. S IS J" , 9
Zadnja novost	t
Vsakevnte žganje, brinjevec, ■livovec, tropinovee itd., kakor	I
tudi ram« Ukeqe, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku-	ff
banja » mojimi izvlečki. Poiiljam 6 steklenic za fl.00 in iz vsake	S
steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, CistejSe, bolj-	K
SlSnJ^ih ^Aomco e*»«j»e pijačo, kot jo pa sedaj kupujete pri	|
"TI. Barton piie:	1
' 'Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo.	1
^te^^^nSirf^-i-.daj.re.t^obl^ka-	J
Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j«	f
blago v resma hvalo vredno.	■
Pilite na:	|
Zs JAKfiHB	£
Iflil'i^	PITTSBURGH. FA.	I
ALAS NAT?OT>X X TAfr. Tf)IT. ^
RENE MAUPERIN.I
Si	ROMAN.	I1
Spisal J. GONCOURT. Za G. N. pridedil J. T. || I
11	(Nadaljevanje).
Ne, ne. nikakor ne. — Na noben način. — Najprej se moram še nremisliti. — Dobro premisliti.
Se ta teden bora obiskala vašo mater — je odvrnila gospa Bourjot ii: v»iala. — in ko mu je podala roko. je rekla žalostno: — Zdravstvnjte.. prijatelj! — Vse življenje je ena sama velika žrtev.
16.
lieiie j.- reklii nekega veeera gospa Manperin svoji hčerki. Ali me hočeš jutri >premili v slikarsko razstavo lorda Ilans-burv? Ha/stava je nekaj posebnega. — Baje je tam neka slika, za katero s<» ponniali /e stotisoe frankov. — fJospod boter Rarouse pravi, da it ho zelo zanimalo. — On nii je poslal katalog in vstopnici. — No. ali hoecs?
— Seveda. — Ilvala ti. mati.
Naslednji dan se je liene zelo čudila. ko ji je rekla mati, da mora obleči najnovejšo ohleko in pokriti najnovejši klobnk.
To mora hiti. i o mora hiti. Ti ne smeš zaostajati za dni-
g»m i.
Kljub temu. da je hila raz-tava privatna, se je vendar nahajalo v prvem nadstropju Mansburvjeve palače veliko oseb.
Ko j«> stopila gos|>a Manperin s svojo hčerko v dvorano, je sre>-eala starega Baronsa, ki je vodil seboj nekega tridesetletnega mož-kega. Bil j visoke postave, lepega obraza in nežnih oči.
Dovolite mi, e en j eni dami — je rekel Baronse, — da vama predstavim go-poda l.- memuera. - On izvrstno pozna vso zbirko.
<'e bi.st«- potrebovali kaj pojasnila, vama bo drage volje na raz-' polaga.
Zatem s«> začeli ogledovati slike.
Ko mi si Vse ogledali, so se poslovili.
/<la.i morava obiskati š< tvojo sestro — je rekla gospa Manperin. — To jo l»o zelo veselilo.
Stan jša l.čerka gos|>e Manperinove. gospa Davarande, je bila zelo izobra/'iia in fina ženska. — Ves Pariz jo je poznal in smatral a obče sjM»štovano damo. — Vsak večer je priredila kako zabavo, ples je bil pri njej gotovo vsak teden. — Pri vsem tem je bila zelo pobožna. Zbirala je denar za razne eerkve in druge dobrodelne namene.
Gospa Manperin in Rene sta se sestali z gospodom Davarande v predsobi. Pogovarjal se je z nekim plešastim gospodom, ki je imel velika modra očala.
Oprostita . je rekla, ko je polpubila mater in sestro — fo je gospod l.ordonot. arhitekt velike bolnišniee. — On je moj ko-lektor. Ou največ nabere. — Prosim vaju, vstopita. — Notri je' amo gospa Thesignv. gospa Ohamprorad, gospa Sain Saner, nada-l.ie dva ml,nlii eloveka. pl. Lorsae in njegov prijatelj Maisoneellles.
-	Vstopit*.
i	Odprla je vrata v salon in rekla :
Predstavi jam vam svojo mater in svojo sestro.
Prestavljanje je trajalo preeej časa. — Najbolj sta bila v za-dregi mladeniča Lorsae iu Maisuneelles. dvajsetletna mladeniča, ki sta bita šele vprvič v tako veliki družbi.
Henri ji ta. »e rekla gospa Thesignv — ali bomo šli k poroki gospodične Busxm ' Kot so mi povedali, bo strašno veliko gostov.
Potem pridi po mene. — Koga ho pa vzela?
Nič posebnega. Ženin ima samo pet deset tisoč frankov let-
Toda madama - se je oglasila gospa Manperin — petdeset tiso«'- frankov rente je pa vendar preeej.
Oh. m., lama ^ se jen glasila gospa Champromard — tega! denarja nimam v sedanjih časih niti za diamante dovolj.
Ali boste šli na ženitovanje. gospod Lorsae? — je vprašala gospa Davarande.
Ako \ i hočete, gospa. potem bom šel, — jo odvrnil mladenič.
Dobri., jaz /elim. da greste. — Pripravite dva stola zame. — Saj ho dobra >iva obleka, kaj ne?
Seveda je rekla gospa Thesignv. — Poroka bo v Moire Antique. <;.,spod Maisoneelles, tudi zame dva stola. — Nikar ne IMtzahite.
Iu če boste prav pridni, vas bom povabila na ples.
Lorsae je zardel. — Postal je ljubosumen na svojega prijatelja.
Ali vi ne zahajate v nikako družbo, gospodična? — je vpra-1 šala gospi. Sain-Sauenr Kene.
Ne. madama. meni se družba posebno ne dopade. — Jaz sem najrajae sama.
Ali veste je nadaljevala gospa Sain-Saueur — kako je zdaj na kmetih?
Kako vendar? — so vprašala vse hkrati. — Tako kot vedno.
Nobenih zabav in nobenih zanimivosti.
N. , n.- motite s»-. Jaz imam zelo velike sitnosti.
Kakšne sitnosti? je vprašala gospa Manperin.
N moji bližini stanuje neka gospa, ki je čisto navadna mc-
-	anka. Včasih se ^rečava pri maši. — Pomislite, ona ima svoj j posebni s,-dež. Odkar je ona v vrtu. so cene vsem potrebščinam j strahovito narasle. In delavei so strašno dragi. — Na gradu se sploh n. dobi nobene delavke izpod petnajst sous. — In za vse to sel moram zahvaliti vam. gospod Lorea>. ki ste me s posredovanjem nekega svojega sorodnika spravili v to puščavo.
Mlad eniča sta se oba hkrati zasmejala.
Odkod pa prihajata? — je vprašala gospa Davarande mater in werttro.
Na razstavi sva bili. — Gospod Baronse naju je bil povabil.
Nu razstavi lorda Mansburv — .je pojasnila Kene.
—	Ali ste že videli razstavo Petnteei — je vprašala gospa
Sain Saueur.
Ne, še.	t
—- Jaz hi »la rada tja.
V istem hipu je vstopil v salon gospod Baronse * svojim spre-j raljevab^m.
Kjie se pa skrivate? — Presneto, jaz imam dober nos. — Takoj sem odpravil sem, čea, tukaj mora biti.	/
Zatem so se začeli pogovarjatf o vseh mogočih stvareh. — Zabava *e je vedno bolj razvijala.
.Naenkrat bo se odprla vrata, in vstopila je lepa mlada, visoka črnooblečena ženska.
—	Samo za trenutek sem prišla — je rekla. — Henrijeta. ti moras na v*ak način prevzeti vabila za ples, katerega bo priredil r>r<Kiiner.
Aha, Brodmer — je rekla gospa Thesignv — to je tisti Amp-rtkasee. ki plača samo za stanarino štiridesettisoč frankov.
—	tala, <tra*a noja — jc odofcift gospa Davarande — to je i
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" drŽavo New York varaje pri-«eljence ter jim pomaga, če so bili >slepa»jeni, oropani ali če so > nji ni slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v aatnralizacijskih zadevali — kako postati državljan Združenih drŽav, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-doile priseljence na Ellis Island sli pri Barge Office. Oglasite se ali pilite: STATE DEPARTEMXNT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. NewyoriM urad: 230, 5th Ave., Room 2019. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob iredah od osme do devete ar: rvečer.
Urad v Buffalo; 704, D. S. Mor fan Building. Odprto vsak dan Ki devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do Uvete are sreč«.
HARMONIKE
Kxlisi kakršnekoli vrste izdelujem in »opravljani po najnižjih cenah, a de-
0	trjK-žno in zanesljivo. V i»opravo tanesljivo vsakdo posije, ker sem že lad 18 let tukaj v teua imisIii in sedaj r svojem lastnem domu. V jKipravek rzamem kranjske kakor vse druge Harmonike ter računam po delu ka-iorsno kdo zatiteva, brez nailaljnih
rprasanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
Iščem svojega bratranca TONETA HABJAN, doma iz Luč pri Višnji gori na Dolenjskem. Tukaj je okoli štiri leta. Rad bi izvedel za njega in prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. ali naj se pa sam javi na naslov: Tony Habjan, Box 444, Mid land, Pa._(30-12—3-1)
1	Dr. L 0 REN Z, j
š Jaz sem edini hrvaško govore- ! I k ft specialist molkih bolezni t 1 Pittsburghu, Pa.	(
X Uradne ure: dnevno od 9. do-
f poldne do 8. ure zvečer. V pet-	'
9 kih od 9. dopoldne do popoldue.	f
i Nedeljo od 10. dop. do 2. popol.	k
K ipniisllil Msilfcih tilini ! [	DR. LOBENZ,	*
f	Afctt mš*.	'
—	Kaj zato, saj so vendar Amerikanel. — Sama ne vem, na kak I način so spravili skupaj tako silno premoženje. — Kaj nas to briga.!
—	Cc je tako. bom že vse uredila.
i — — — — — — — —. — — — — — — — — — — — — — — —
Madama Bourjot je prišla nekega dne s svojo hčerko k Maupe-rinovim. — Kene je poljubila na čelo ter seilla poleg gosf?e Manpe-rinove na zofo.
--— Gospodična Rene, uli bi peljali mojo Noenii malo na vrt? — Jaz bi rada nekaj govorila z gospo mamo.
Rene jo je odvedla na vrt in začela skakati naokoli.
—	Kaj ti je? — je vprašala Noemi.
Pri tem je neprestano govorila:
—	Ti, jaz pa nekaj vem. — -Jaz pa nek ar j >em. — Ali veš ti, ali ' slutiš?
Noemi jo je žalostno pogledala s svojimi velikimi očmi in ji ni odgovorila.
—	Kako si vendar neumna — je rekla Rene in jo poljubila. — -•az pa nekaj slutim. — Nekaj sem slišala. — Moja mama je v velikih skrbeh. -— Torej res ničesar ne veš? — Moj brat....
—	Sediva Rene — je odvrnila Noemi žalostno.
In sedli Kta na isto klop. kjer je sedela crospa Bourjot tisti večer po gledališki predstavi.
—- Zakaj jokaš? — jo je naenkrat vprašala Rene. — Kaj ti je/
Noemi je naslonila svojo glavo na njeno ramo in začela obupno jokati.
—	Kaj ti je? — Govori? — Povej mi. — Noemi. moja mala, le-| pa Noemi. kaj ti je?
—	Oh.... ti ne veš — je jeeala. — Če bi vedela.....laz no-
, čem.... Pusti me. ... O. če bi vedela. . . . Reši me. . . . reši me. . . .
Obupno jo je objela in zašepetala :
—	Ker te vendar tako ljubim. ...
—	Ne vem. kaj misliš. Noemi----Ali zastran ženithe?.... Ali
zaradi mojega brata?
—	Da, da, res je.... Ti si njegova sestra.....laz nisem niti pomislila nato.... O. če bi vedela. — Jaz bi najrajše umrla.
—	I "mrla ? — je rekla Rene. — Zakaj bi umrla?
—	Ker. . . . ker je tvoj brat....
Zatem je približala svoja usta ušesom svoje prijateljice in ji med jokom in stokom nekaj zašepetala.
—	Moj brat----je odvrnila Rene in planila kvišku. — Ni res...
ti lažeš!. .. .
—	Jaz? — je rekla Noemi in jo pogledala. — Iz njenega pogleda se je izražala čista resnica.
Prevzeta od tega nogleda je prekrižala Rene roke na prsih in pogledala v tla.
—	Kaj pravi tvoj oče? — Moj brat vendar ni plemenita«?
—	On si bo nadel drugo ime.
—	Da. da. — se je pikro zasmejala — prav je. — Prav je, da se odpove našemu imenu.
(Dalje prihodnjič).
MODERNO UREJENA
TOIfflA GLAS MOM
^^Tmm VSAKOVRSTNE TISKOVINE 555 IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. * * •
DELO OKUSNO. * « *
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • » •
posebnost so:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila pošljite na:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Rad bi izvedel za enega dobrega krajcarja, ki dobi pri meni dobro in stalno d«do. Ako nima za stroške, mu pošljem j:iz. — Ja-cob šercer. Warren. Ark. (3-4—1 j
POZOR ROJAKI!
NafupaiBlJa aMaUo mm ituk« Ism, kakor tod i —tki fartn la ttfsdo. Od taca Msllt srastajo v MIh ttdalh knul *o»tl ln dol«* luj*' kakor tudi ■ilkla kraaa! brki la brada la eabodo odpadali in oatvalf. i—tf—. kosti bol aU trzanje t rokah, mak in ▼ križn. t oamth dneh popolnoma osdra via». ran*, opakliae, bala. ton. krasta in grrinte. potne nage , arjc atea. ozobSao f par dneh po-polaoms odatranim. Kdor bi mej« ndrariU bias uapaha rabil o.a jaaiSim ra U'H>. Pilita takoj po emik. ki n takot t oilieni uotot oj
Kraani žepni KOLEDAR im, lato 1917 dobite ako pošljete i cente za rofitnin..
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Ur. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredništvo.
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih kot	-
- iz najl»oljšega oliijskega grozdja rtoma prešana vina. vsake vrste in cene	^
' na rieholo so slwlece:	*
IVIaware in Catawba, zlate barve........po $1.00 salona	*
<"uncord, rdeče barve...................... po 70c. salona
za tO ga Ion posodo računam $1.00. za 25 galou pa $1.50. pri večjih naro-	^
čilah jo pa jtosiKla zastonj.	i
TROPIN JE VEC In DROŽNIK.	^
Garantiran, cist. doma žgan, najboljši, ki ste ga Se kdaj pili velja	'
pilona $.'{.00. $3.50 in $.175. Na debele od 10 galon naprej po $2.«5 ga Ion«,	i
Naročilu priložite denar ali pa money order.	1
- Louis Knaus
VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA	< 3908—3916 St. Clmir Ave^ Clevdaai«, O.
Phone: Central 4644 K.	;
LA^^AA^^AX. .......................... . . ^	......<
i SLOVENSKO-AMERIK ANgP
[KOLEDAR
5	za leto 1917
.se dobi pri sledečih zastopnikih:
Anton Ilren, Steelton, Pa. Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willoek, Pa.
Frank Jakše, 112 Marehant St., Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa. Val. Rabieh, Xew Alexandria. Pa.
L. Hribar, Bessemer. Pa. Jerry Koprivšek. 411 Chiireb. Šo. Bethlehem. Pa.
John Demshar. Burdine, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. Frank Demšar, Manor, Pa. J. Polanc, 409 Ohio St-, Johnstown, Pa.
Anton Valentinčie Farrcll, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa. N. R. Jakopieh, 1037 Peralta St., NT. S. Pittsburgh, Pa.
Z v on ko Jakshe. S14 Tripoli St.. Pittshnrph. Pa. Ijrnac Magister, Pittsburgh, Pa. Matt. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. J. Jo van, West Newton, Pa. Jos. Skerlj, Turtle Creek, Pa-Anton Jerina, Claridge, Pa. Mat. Kamin, Forest City. Pa. Frank Trebet-, Export, Pa. Vide Kovanšek, Conemangb, Pa. Podružnica Frank Sakser, Cleveland, O.
J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Karlinger, Cleveland, O.
L. Balant, 1777 E. 29th St., Lo rain,O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St-, Lorain, 0.
Matt. Slapnik, Collinwood, O. Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngsiown, O. Frank Hočevar, Bridgeport, O. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
John Stampfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan, Wis.
Aug. Kollander, 575 Reed St., Milwaukee, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. John Oberch, De Pue, III. Mat- Ogrin, 1436 Sheridan Rd., Wankegan, HI.
Fr. Petkovšek, Waukegan, 111. Frank Bambieh, 1107l/2 N. Hickory Ave., Joliet, 111. Math. Komp, La Salle. 111. F. Cherne, So. Chicago, 111. Fran k.Jurjovec, Chicago, 111. J. B. Verbie, Aurora, IIL	j
Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janes, Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. Mike Peneil, Ringo, Kans-Frank Režišnik, Cherokee, Kans. Rok Firm, Frontenac, Kans. J Peter Sclineler, 613 N. 4th St.. I Kansas City, Kans.
Frank Gregorka, Little Falls, N. Y.
Karl Strniša, Gowanda, N. Y. Math. Kobe, Calumet, Mich. Fr. Križman, Chisholm, Minn. Jakob Petrieh, Chisholm, Minn. Lonis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert. Minn. Joe Adamieh, Hibbing, Minn. M. Grabrijan, St. Louis, Mo. , A. Rudman, Indianapolis, Ind. L. Bolskar, Clinton, Ind. Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-Gregor Zobec, Klein, Mont. j Anton Justin, Rock Springs,' Wyo.
Jakob Laushin, 706 Kansas St., San Francisco, Cal.	|
Gregor Porenta, Black Diamond, Wash.	j
Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja JOHNA LOVŠIN in MIHAELA BOLE. Pred enim letom smo delali skupaj na Pickens, W. Va. Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve za' nju naslov, da ga mi naznani.— John Gorniik, Box 34, Krega Pa.	(30-12—3-1)
Učeni svojega brata ANTONA lil AN. Pr«-d enim letom in pol se .je nahajal v Pullman. Wash., in zdaj ne vein, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— John Ihan. Turke\ River. Iowa. (3-5—1)
"hiše na prodaj
mtc na lahka odplačila, Kak«r M
prazne lote in farme. Zavarovanje prod opji.
JOHN ZULICH, 11 u Norwood Rd^ Cleteland, OMa
Rad bi izvedel, kje se nali:>ja no. svak JOŽEF JAK SET IČ*, po domjiČM' Tomov i/. Terpčan Pred 4. meseci se- je nahajal ne kje v Annaville, N. V. Prosim če kdo ve za njegov luislov. naj mi naznani, ali naj se pa «1111 javi. — Joseph Stemberger. P O. P.ox 77. l^ewis Kim, Pa.
Rad bi izvedel za naslov isvojejr.-) prijatelja LOIISA KORIHŠ Doma je iz Srednje vasi pri Lo >kem potoku. Prosim ga, da >• mi oglasi, ali pa ako kdo drug: ve. da mi naznani. — John Vesel. Box ">4. Cavpenter I-reek _Mont._13-3—1)
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR	]
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-	1 de datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno	'
postrežem.	!
Kaj je vojna?	11
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-	i
ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v	t
resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne	1
so njene grozote.	I
Največja zlocinstva	j
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-	i
ropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj	S
čakajo rešitve.	7
"Boj proti boju"	J
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse-	f
tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-	f
sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo	|
in ukrepejo, kar je	z
slabo za narod.	j
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti	t enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve
"Doli z orožjem r	I
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo	Z
vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane	|
60 centov. . «	I
Slovenic Publishing Company	t
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	\