C. C. postale, — Esce ogni giovedì matiina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni» štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/111 ; te» lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
i attinsi.	. f Posar,
Novi list
Posamezng Številka 30 stot,, stare 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV, 46,

¥ ©OiRieii ČETRTEK 83, NOVEMBRA 1980.
LETO II,
Tedenski koledarček.
14. novembra, petek: Jozafat Kun* čevic, škof, mučenec; Serapion, muce* ne c. — 15., sobota: Leopold (Levko), kralj ; Jedert, devica. — 16., nedelja: 23. pobinkoštna nedelja. Otmar; Ne* ža (Janja) As. — 17., ponedeljek: Gre» gorij Čudodelnik, škof. — 18., torek: Odon, opat; Roman, mučenec. —- 19., sreda: Elizabeta, kraljica; Ponči jan, papež. — 20., četrtek: Feliks (Srečko) Val.
V	četrtek dne 20. novembra je mlaj ;
mrzlo, veter.	________________
Mcrviccs«
Kraljev rojstni dan.
V	torek 11. t. m. je Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel III. praznoval svoj rojstni dan. Po vsej državi so radi tega bila javna in druga -poslopja v zastavah in zvečer razsvetljena. Od vseh strani, in tudi iz naše dežele, je prejel vladar številne prisrčne če* stitke.
Rudarska usoda.
Prejšnji teden se je v premogovniku v Millfieldu v ameriški državi Ohio pripetila zopet podobna nesreča kot pred kratkim v Nemčiji. Zasulo je 300 rudarjev. Od teh so jih 170 rešili, ostali so zgubljeni. Ta je že tretja po* dobna nesreča v najkrajšem času.
Protifašisti.
Uradni dopisni urad »Stefani« spo* roča, da so oblastva par dni pred obletnico pohoda na Rim, zagrabila kakih 20 oseb iz Zgornje Italije, ki so pripravljale v zvezi s protifašisti v Pa* rižu zločinska dejanja proti fašistov* ski vladi. Vse zaprte bo sodilo izredno sodišče.	1 i j.;
Zdravilišče na Trnovem.
V	petek zjutraj se je posebna ko* misija odpravila z goriškim pretek* tom na trnovsko planoto, in sicer na Krnico. Tu je vremenoslovec Eredia z vremenoslovnimi podatki dokazal, da je to najpripravnejši kraj za bolne na pljučih. Natančno pa še niso do* ločili zemljišča, kjer naj bi se dvigalo novo zdravilišče, ki bo stalo 60 mili* j ono v lir.
Iz Trsta do Miramara.
Tržaška občina namerava olepšati obalo od Earkovelj do Miramara. Od Barkovelj do Čedasa že pelje lepa obrežna cesta, obdana z nasadi. Zdaj bodo razširili še cesto iz Čedasa do Miramara. .Široka bo menda 27 me* trov. Stroški za cesto in nasade bodo znašali okoli dva milijona lir. Občina si bo denar izposodila. Če se delo iz* vede, bo zaposlenih okoli 300 de* lavcev.
Dr. Maček se je vrnil.
Pred tedni smo poročali, da je vo* ditelj bivše Radičeve stranke dr.
Vladimir Maček odpotoval iz Zagreba v inozemstvo. Sedaj javljajo listi, da se je dr. Maček po tritedenskem zdrav* Ijenju v Karlovih Varih na Češkem vrnil v Jugoslavijo.
Dva kardinala umrla.
V petek je umrl kardinal nadškof v Florenci Alfonz Marija Mistrangelo, star 78 let. Komaj 38 let star je že po* stal škof v mestu Pontremoli. 1899. je bil ustoličen na nadškofijsko stolico v Florenci. V začetku svetovne vojne mu je papež podelil kardinalski klo» buk. — Isti dan v petek je umrl še en kardinal, namreč Aleksij Charost, nadškof v francoskem mestu Rennes. Imel je 70 let. Malo pred svetovno vojno je postal škof v mestu Lille. Ko je divjal vojni vihar preko njegove škofije, se je izkazal za pravega pa* stiri a svoje črede. L. 1922. mu je Pij XI. dal kardinalsko čast. Na novem mestu se je rajni cerkveni knez zelo zavzemal za socialne ustanove.
Za šoferje.
Tržaški župan je sklenil, da odloč* no izvede vladno naredbo, po kateri morajo biti vsi javni avtomobili po predpisih pobarvani. V višini okenc bo vsak avtomobil obdajal 4 cm širok rdeč trak. Nadalje mora avtomobil pod okencem nositi ime lastnika. Ker odloča občina, s kakšnimi barvami se napisi izvedejo, morajo lastniki predložiti kolkovano prošnjo s po* drobnim popisom barv. Avtomobili, ki ne bodo pravilno pobarvani, ne bo* do po 31. decembru smeli voziti po mestu.
Tolminska gimnazija.
Zadnjič smo poročali, da so šolska oblastva tolminsko gimnazijo zaprla in da se bo o tvorila kmetijska šola. Zdaj je pa prišel ministrski odlok, naj se gimnazija to šolsko leto še ne ukine.
Nov župnik.
V nedeljo je bil v Gorici slovesno vstoličen novi župnik v duhovni ji pri sv. Roku (Podturnom) č. g. Franc Marega.
Minister Facta — umrl.
5. novembra zjutraj je umrl v Rimu na posledicah sladkorne bolezni bivši ministrski predsednik Facta. Rajnik, po poklicu odvetnik iz Pinerola, se je že od 1. 1892. dalje udeleževal politič* nih borb. Pripadal je Giolittijevi li* beralni stranki in zastopal turinsko volivno okrožje. Bil je večkrat mi* nister. 29. februarja 1922. je sprejel ministrsko predsedstvo. Na tem me* s tu je ostal do 30. oktobra 1922., do* kler ga ni fašistovski pohod na Rim vrgel z vlade. Facta je bil politik brez odločnosti in brez državniške sposob* nosti, sicer pa dober in vljuden člo* vek.
12. mednarodna umetniška razstava v Benetkah je bila te dni zaključena. V teku šestih mesecev je obiskalo razstavo 200.000 oseb. Prodali so za
1.400.000	lir slik, vstopnina je pa vrgla
680.000	lir. Prvo nagrado je prejela slika z napisom »Incipit ordo novus« (Pričenja se nov red). Slika predstav* lja vodjo fašizma Mussolinija, ki jaše na belcu na čelu črnih srajc proti črnemu zmaju. Množice, ki mu delajo ob strani špalir, padajo na kolena. Po* ročali smo že, da je na razstavi dose* gel lep uspeh tudi slovenski umetnik Kralj. O razstavi se je dosti govorilo. To se vidi že iz tega, ker je Udruže* nje kritikov v Milanu razpisalo 5000 lir nagrade za najboljšo oceno o raz* stavi.
Tržaško posojilo.
Dne 1. novembra se je vršilo žre* banje posojila tržaške občine iz leta 1899. Izžrebane so bile te*le obvezni* ce: 1855, 1819, 881, 1472, 1168, 1241, 829, 2123, 531, 1149, 718, 1754, 1936, 1911, 952, 523, 1, 1951 in 1410. Izžre* bane obveznice bo izplačala mestna blagajna 15 dni po žrebanju, in sicer 108 lir za 100 lir nominalne vrednosti v lire izpremenjenih obveznic in 60 lir za 100 kron neizpremenjenih ob* veznic.
Mirovna šola.
V	Parizu so otvorili te dni novo mirovno šolo, ki naj postane visoka šola za zunanjo politiko. Namen šole je, da s predavanji pridobi mladino za mirno reševanje vseh sporov med narodi.
Za potresno ozemlje.
Zadnjič smo poročali o močnem potresu, ki je v pokrajini Marke za* hteval večje število človeških žrtev in napravil mnogo škode. Ministrski svet je sklenil dati prizadetim krajem 30 milijonov lir za pomoč. Tudi bodo do* bili zasebniki podpore, da vzpostavijo porušene in popravijo poškodovane stavbe. Predviden je tudi odbris dav* kov.
Volčja nadloga.
V	nekaterih krajih Srbije so se po* javile že sedaj trume volkov. V vasi Kuršumliji so zverine udrle v hlev po* sestnika Krste Šariča, čeprav je bilo dvorišče obdano z visokim zidom. Iz» grebli so pod zidom veliko luknjo in prišli skozi njo do ovc ter jih zaklali 50. V Vukojevcu je neki kmet zasačil volkove, ravno ko so se gostili z nje» govim teletom. Šel je po puško in ubil enega volka, dva pa ranil. Kmetje za» htevajo od oblastev pomoč proti kr» voločnim zverem.
Hiše v Trstu.
Koncem lanskega leta je bilo v Tr* stu 13.361 hiš s 55.229 stanovanji in 207.825 sobami. Novih hiš so sezidali lani 90, največ v predmestjih.
Sveiovavec
žepni koledar za gospodarje, trgovce, obrtnike in zadruge za L 1931., je izšel v založbi KATOLIŠKE KNJIGARNE v GORICI.
Zahtevajte ga pri domačemu trgovcu ali pa pišite ponj na naslov: Libreria Cattolica, Gorizia, Piazza Vittoria 11.
Smrt.
V	Vojščici na Krasu je v pone* del j ek ob petih popoldne umrl župnik č. g. Alojz Pavlin. Tri dni je bil bolan, pa ga je stisnilo. Rojen je bil v 1. 1868. v Vipavi. Pastiroval je že 36 let.
. R. i. p.! .
Nov doktor.
V	ponedeljek dne 10. t. m. je pro* moviral na zdravniški visoki šoli v Modeni g. Franjo Mozetič iz Renč za doktorja vsega zdravilstva. Čestita* mo!
Oj, te ženske!
V	Kodanju, glavnem mestu Dan* ske, so omožene ženske ustanovile poseben klub. Vanj se sprejmejo sa< mo take ženske, ki opravičeno sumijo, da so jim možje nezvesti. Članice via* gaj o v društveno blagajno posebno svoto, s katero plačujejo tajne agente, ki nadzorujejo nezveste zakonske može.
Nemčija se oborožuje.
Po verzajski mirovni pogodbi ima Nemčija pravico zgraditi 6 velikih vojnih ladij (križark) po 10 tisoč ton. Eno teh križark so Nemci že pred dvema letoma dogradili. Do 1. 1936. hočejo zgraditi še dve taki ladji in se bodo lotili z delom četrte. Vsaka sta* ne 300 milijonov lir.
Oživi in umre.
V	francoskem mestu Pan je pred kratkim umrla neka gospa. Duhovnik je v cerkvi že pel »Libero«, kar se za* čuje iz rakve močno trkanje. Ko so si pogrebci odpomogli od prvega strahu, so dvignili pokrov in ženska je vstala iz rakve. Novega življenja se je pa le par dni veselila. Menda je čez tri dni od preslanega strahu umrla.
Schillacijev morilec — norec.
Tržaško deželno sodišče je v svoji razsodbi proglasilo za neumnega Mi* klavža Saliolo, ki je lansko leto no* vembra ustrelil tržaškega policijskega ravnatelja Schillacija. Razsodba ugo* tavlja, da ni komisar Saliola, ki je prišel v Sežano junija 1929., s svojo službo zadovoljil policijskega ravna* | telja. Radi tega ga je ta najprej lah* ko kaznoval, pozneje pa dosegel nje* govo premestitev v Grosseto. Dne 11. nov. se je Saliola zglasil pri Schil* laciju, da vzame slovo in preda po* slovni zapisnik. Schillaci je sprejel Saliolo s tem*le besedami: »Vi ste sto* pili v policijsko službo zato, da se odebelite.« Spričo tega je zagnal na tla Saliolov zapisnik. Radi globoke užaljenosti je ta zgubil pamet, po* tegnil revolver in ustrelil svojega predstojnika v glavo. Svojega dejanja se ni zavedel in ker je bilo v Saliolo vi rodbini že več sorodnikov živčno bol* nih, je" sodišče po podrobni preiskavi in opazovanju proglasilo Saliolo za neumnega in ga spravilo v norišnico.
Novi kardinali.
Proti koncu decembra bo papež najbrže sklical tajni konzistorij, kjer bo imenoval nove kardinale. Sedaj šteje kardinalski zbor komaj 60 čla* nov namesto 70. V kardinale bo po*
višanih kakih 6 cerkvenih osebnosti, in sicer papeški nuncij v Španiji mons. Tedeschini, apostolski delegat na Ki* tajskem mons. Celso Constantini, Micara, nuncij v Belgiji in Fumasoni * Bionki, nuncij v Washingtonu ter dva inozemca.
Bančne plače se ne znižajo.
Banco di Roma, ki ima v Trstu po* družnico, je vložila na korporacijsko ministrstvo prošnjo, da sme svojim uradnikom znižati plače. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo.
Najstarejša žena
v Jugoslaviji je gospa Spadičeva. Ima že 119 let ter je še popolnoma zdrava in čilega duha. Stara gospa je sestra črnogorske kraljice Milene.
Čuden par.
Pred sodnikom v znanem ameriškem velemestu Chicagu sta stala te dni John Meyer in njegova žena Karo* linča. Ločiti sta se hotela. Na sodni* kovo vprašanje sta povedala, da sta bila že večkrat razporočena, pa sta se zopet vzela. Težave je povzročilo samo, kolikokrat sta se že razporo* čila. On je trdil, da petkrat, ona pa, da šestkrat, in sicer radi moževe kru* tosti.
Zaradi kokoši.
V	neki vasi blizu Florence stanujeta dve kolonski družini ena poleg druge. Med družinama je že precej časa na* peto razmerje. Največ so krive ko* koši. Te dni so zopet putke brskale po sosedovem gnojišču. Vsa jezna pri* drvi k lastnici kokoši soseda in se začne z njo prepirati radi brskanja. Med prepirom dvigne palico in poči nasprotnico po glavi tako močno, da ji je prebila lobanjo. Tako so kokoši krive smrti ene in zapora druge hišne gospodinje.
Davek na samce.
V	Jugoslaviji bodo vpeljali davek na vse neoženjene, bodisi moške bo* disi ženske. Obenem je ministrski svet sklenil, da naj se oproste vseh
I davkov družinski očetje, ki imajo po I devet otrok.
Naselniki.
V	začetku tega meseca se je vkrcalo za v Libijo 123 kmetov iz okolice Tre* viza. S pomočjo vlade se bodo nase* lili v plodni okolici Hin Žare. Ker so to prvi naselniki, jim je vlada dovo* lila prosto vožnjo.
Oberammergau.
28. septembra so se zaključile slo* vite pasijonske igre v bavarskem Oberammergauu. Vseh predstav je bilo 78. K igram je prihitelo 350.000 obiskovalcev iz vseh delov sveta.
Veselje in žalost.
V	družini Danieli v neki vasi blizu Padove je prišel na svet novorojen* ček. Rojstvo mladega potomca je sta* ro mater tako prevzelo z veseljem, da jo je od same radosti zadela srčna kap. Zvečer je prišel domov njen mož, ded, ki je ugledal dolgoletno družico na mrtvaškem odru. Zgrudil sc je od žalosti mrtev na tla.
Znižan proračun.
I Nemški ministrski svet je sklenil, j da zniža vojaški proračun za 7 milijo* \ nov mark. To svoto prištedijo s tem, da odpuste 397 višjih častnikov in uradnikov.
Za ribiče.
V ponedeljek 10. t. m. je bila v Trstu otvorjena pokrajinska šola za ribi* štvo. Prideljena je zavodu za pospe* ševanje male obrti.
Konfinacija na Grškem.
Po poročilih listov pripravlja se* danja Venizelosova vlada na Grškem zakonski načrt, s katerim hočejo za politične zločine uvesti kazen konfi* nacije, kakor je vpeljana pri nas.
Volitve na Koroškem.
Obenem z volitvami, v parlament, o katerih govorimo na drugem mestu, so se v nekaterih deželah Avstrije vršile tudi volitve v deželne zbore. V koroški deželni zbor, v katerem so socialni demokratje najmočnejša stranka, sta bila izvoljena tudi 2 poslanca slovenske manjšine.
Žitna bitka pred 100 leti.
Že pred 100 leti je imela Italija svo* jo žitno, pravzaprav gospodarsko bit* ko. »Onkraj Smolenska« na Napoleo* novem pohodu proti Moskvi je nam* reč podkralj Italije vojvoda Evgenij de Beauharnais (Boarnè) podpisal de* kret. v katerem obljublja celo vrsto ugodnosti in nagrad vsem, ki bi po* skrbeli, da dobe iz zemlje čim višje pridelke bodisi žita bodisi drugih sa* dežev (tudi sadja, oljk, itd.).
POSKUŠANI POŽIG V BOVCU.
V ponedeljek ob 9. uri zvečer so ne* znani hudodelci udrli v šolsko po* slopje v Bovcu, polili po podu in po* hištvu petrolej ter ga zanetili. V hiši, kjer je tudi obrtno*nadaljevalna šola, so se nahajale dve učiteljici in stara mati ene izmed njiju. Ženske so iz kuhinje čule ropot v I. nadstropju, kar se jim je zdelo ob tej pozni uri sumljivo. Pustile so takoj poslopje in hitele opozorit učitelja, ko zagledajo med potjo, kako švigajo plameni v II. šolskem nadstropju. V hipu so bili obveščeni učitelj, orožniki in povelj» nik milice, ki so se pognali proti šoli. Požar se je jel širiti, toda zastopniki oblastev in domačini so v kratkem po* gasili ogenj, tako da znaša škoda k sreči le par sto lir. Medtem ko so ne* kateri dušili požar, so se drugi vrgli za zločinci. Oblastva so jih zasledovala z največjo naglico v okolici Tolmina, Kobarida, Srpenice, Soče in Loga. Na mesto zločina so prihiteli med drugi* mi goriški kvestor in podkvestor ter pokrajinski fašistovski tajnik. Preis* kava je dognala, da ima požig politič* no ozadje. Na našo žalost moramo ugotoviti, da gre zopet za zahrbten in temc'n političen zločin, ki ga trezni ljudje odločno obsojajo in ki je naše» mu ljudstvu le v škodo.
&
VOLITVE V AVSTRIJI.
Preteklo nedeljo so se vršile v Avstriji volitve v državno zbornico. Od ustanovitve republike ni še bilo bur? nejšega in važnejšega volivncga boja. To pot ni stala kakor doslej v ospre? d ju borba med kršč. socialci in socialnimi demokrati, temveč borba oboro? Ženih »ha j mver ovce v« proti dem okra? tičnemu parlamentarizmu.
Ha j mver, kar pomeni po naše brani; ba domačije, je bila do julija 1927. še šibka in ni imela nobenega vpliva na javno življenje Avstrije. Šele po ko-munističnem uporu julija 1927., ko je po dunajskih ulicah tekla kri in so podivjane množice naskočile in za? žgale justično palačo, se je meščan? stva-in premožnih slojev lotil strah in so začeli očitno podpirati hajmverov? ce. Pri pocestnih bojih je obležalo 90 mrtvih in 1000 ljudi je bilo ranjenih. Te številke in skrb, da se upori v bo? dočnosti ne ponovč, je nagnilo indù? strijalce in veleposestnike, da so od? prli mošnjičke in dali voditeljem hajmverovcev sredstva za oborožitev svojih stotnij in bataljonov. Sedanji vodja hajmverovcev in notranji mi? nister knez Starhemberg, ki je eden naj bogatejših graščakov v Avstriji, vzdržuje še danes na lastne stroške dva lovska bataljona in njegov grad je pravo skladišče orožja.
Seipel in Hajmver.
Po juliju 1927. so se hajmverovci začeli tako hitro širiti, da je socialne demokrate obhajal vedno večji ne? mir. Republikanska hramba, zasebna vojska socialistične stranke, je bila sicer številnejša nego Hajmver, toda manjkali so ji sposobni in odločni višji častniki, od katerih je odvisna udarna moč vsake armade. Samo z vo? jaki se ni mogoče boriti. Pri hajmve? rovcih so pa bili sami generali in čast? niki bivše avstro?ogrske monarhije, preizkušeni v bitkah svetovne vojne, torej ljudje od stroke. To se je kazalo pri vseh nastopih hajmverovcev. Nji? hove čete so bile disciplinirane in so pri spopadih namlatile skoro vedno socialistično republikansko hrambo. S časom so hajmverovci popolnoma ob? vladovali ulico in držali socialistične množice na uzdi. Naj večji razmah so pa dobili hajmverovci, ko se je poteg? nil zanje voditelj kršč. socialcev mon? signor Seipel. Ker so socialni demo? krat je imeli lastno armado in povrhu -še industrijsko delavstvo, ki je lahko s stavkami vsak čas ustavilo vse go? spodarsko življenje v državi, ne da bi se mogli kmetje staviti temu v bran, je Seipel smatral za potrebno, da sc nasloni tudi on na oboroženo organi zacijo in se zveže s hajmverovci.
Schober in Ha jmver.
Tudi kanclerja Ivana Schoberja, ki je leta 1929. vzel s privoljenjem kršč. socialcev državno krmilo v roke, so hajmverovci imeli začetkoma radi in fc;a podpirali. Od njega so ^pričakovali, da uvede v Avstriji novfe. "tastavo, ki
bo pritisnila socialne demokrate čisto ob zid in jih spravila ob vsak vpliv v javnem življenju. Toda Schober je hajrnverovce razočaral. Mož je bil si? cer odločen nasprotnik socialnih de? mokratov, a jim ni hotel delati kri? vice. V novi ustavi jim je pustil enake pravice kakor drugim strankam in po svojem obisku v Londonu je izdal celo zakon, s katerim je prepovedal vsem strankarskim četam, torej re> publikanski hrambi enako kakor hajmverovcem, javno nošenje orožja. Hajmverovski voditelji so bili ogor» čeni, nazivali Schoberja na shodih za izdajalca, ki se drzne staviti v eno vrsto domoljubno Hajmver s proti? državno socialitsično hrambo. Ha j m? verovski voditelji so sklenili, da str? m oglavij o Schoberja. Toda njihova moč ni bila zadostna, da bi ga vrgli, zakaj v parlamentu so bili brez po? slanca, njihove grožnje pa Schoberja niso niti malo plašile. S policijo, katere načelnik je bil od poloma monarhije, in z vojaščino jih je mogel vsak čas ustrahovati. Dokler so kršč. socialci podpirali v zbornici Schoberja, je bil vsak napad hajmverovcev brezuspe? šen.
Hajmverovci v vladi.
Šele ko se je načelnik kršč. socialcev vojni minister Vaugoin začetkom ok? tobra tega leta sprl s Schober jem, so zrasli upi hajmverovcev. Vaugoin je zahteval od Schoberja, naj imenuje za glavnega ravnatelja državnih želez? nic graškega podžupana Stralcilo, od? ločnega krš. socialca, ki je hotel zlo? miti premoč socialnih demokratov med železničarji. Vaugoin je iztrebil vpliv socialnih demokratov iz avstrij? ske armade, sedaj jim je hotel iztrgati iz rok tudi železnice, ki so v politično burnih časih lahko odločilnega pome? na. Schober pa ni hotel imenovati Stra? felle, češ da se je po vojni pečal z različnimi kupčijami in si nagrabil s špekulacijami veliko premoženje. Vau goin se je razsrdil in odstopil. Z njim je potegnila njegova stranka in tako je Schober padel. Predsednik repu? blike gospod Miklas je dal nato Vau? goinu nalog, naj sestavi novo vlado, toda velenemci in kmetska zveza, do? sedanji zavezniki kršč. socialcev, so se postavili na stran Ivana Schoberja in Vaugoin je zgubil večino v zborni? ci. Da bi mogel vladati s parlamen? tom, je bilo izključeno. Zato se je od? ločil, da razpiše volitve in pozove ljudstvo, naj z glasovnico v roki raz? čisti položaj. Ker pa niso hoteli kršč. socialci iti osamljeni v volivno borbo, so se zvezali s hajmverovci in jih po? klicali v vlado.
Breitner jeva glava.
Po kratkih pogajanjih so prepustili kršč. socialci hajmverovcem dve va? žni ministrstvi: voditelj hajmv.erov? cev knez Starhemberg je postal notra? nji minister in dobil tako oblast nad policijo in orožniki Avstrije. Njegov somišljenik dr. Hueber je prevzel mi? nistrstvo pravde. Med hajmverovci je
zavladalo velikansko navdušenje, po dunajskih ulicah so Starhembergu v čast priredili veličasten pohod s pia? menicami. Iz dežele so prikorakale na Dunaj njih čete, godbe so s virale nek? da nje avstrijske pesmi, med drugimi tudi Radeckijevo koračnico, in vzbu? j ale med gledalci spomine na stare čase monarhije. Pri zborovanju, ki se je vršilo nato pred notranjim ministr? stvom, je knez Starhemberg govoril zelo samozavestno in bojevito. Socialističnega dunajskega mestnega svetovalca Breitnerja, ki je uvedel na Dunaju zelo trde davke, je napadel silno ostro. Mi ne bomo mirovali, — je rekel — dokler se ne bo valila v pesku glava Azijata (Žida, uredništvo) Breit? nerja.
Drug voditelj hajmverovcev je pa že prej izjavil, da se Hajmver ne bo dala več pregnati iz vlade, naj volitve izpadejo, kakor hočejo.
Socialni demokrati so smatrali tako govorjenje za protipostavne grožnje in vzdignili v časopisju krik, da se hajmverovci nočejo pokoriti volji ljudstva.
Hajmver nastopi samostojno.
Te izjave so bile kršč. socialcem ne? koliko neprijetne in zato je Seipel, ki je sprejel v vladi zunanje ministrstvo, zagotovil inozemske časnikarje, da se bo v olivna borba vršila v polni zako? nitosti in brez vsakega nasilja. Vlada bo spoštovala mnenje ljudstva.
Kršč. socialci so pa imeli s hajmve? rovci še druge težave. Notranje mi? nistrstvo in ministrstvo pravde so jim dali v trdnem prepričanju, da bodo hajmverovci glasovali pri volitvah s kršč. socialci. Postavili so zato v svojo listo 6 hajmverovcev: 2 na Dunaju in 4 na Nižjem Avstrijskem. Ko se je to zgodilo, so pa hajmverovci izjavili, da hočejo kljub temu nastopiti samo? stojno in oslabiti tako kršč. socialne kandidate. Hajmverovci — je rekel njih voditelj Steidle — nočejo biti »lovski psi« kršč. socialne stranke. In res so postavili skoro v vseh zveznih deželah samostojne kandidate za dr? žavno zbornico. Kršč. socialci se niso mogli med volivno borbo prepirati z zavezniki in so zato molčali, saj bi sicer le pohujševali svoje volivce. So? daini demokrati so seveda položaj iz? koristili in pisali v listih, da je kršč. socialna stranka kakor človek, ki mu pljuneš v obraz, in ki nato pogleda proti nebu in reče: »Meni se zdi, da dežuje«.
Agitacija socialnih demokratov.
Primera je sicer duhovita, toda kršč. socialci niso mogli drugače ravnati. Naj slabše, kar bi mogli storiti, bi bilo, da bi se začeli prepirati med volivno borbo s hajmverovci. Volivni boj proti socialnim demokratom in Scho? ber ju je bil itak precej težak. Da bi ljudstvo potegnili na svojo stran, so socialni demokrati priobčili v čašo? pisju cel seznam hajmverovskih vele? posestnikov in njih zemljišč. Grof Abensberg poseduje na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem 2864 hektarjev, knez Auersperg na Nižjem Avstrijskem 2065 hektarjev, grof Bardeau na
ulicah priredili kinematografske pred* stave, Schober je poslal volivcem in volilkam svojo vizitko s prošnjo, naj glasujejo za njegovo stranko, cele trm me avtomobilov so pobirali lenuhe na domu in bolnike iz postelj in jih nosili na volišče. Zgodilo se je tudi, da je govornica šla v kopališče in v plavalnih hlačah pozivala ostale plavalke, naj glasujejo za njeno stranko. V vo= liine prostore so privlekli celo težko bolne osebe. Tako je 70 letno Dunaj* čanko zadela kap ravno na vhodu v volišče. Mrliča so odnesli, ne da bi bila debila glasu katera stranka. Kljub trdovratni in strastni agitaciji je vo* livna nedelja potekla povsem mirno in tiho. Razen par malenkostnih spopa* dov v Gradcu ni bilo nikjer nemirov. Ljudje so nestrpno čakali izida volitev do pozne noči in se zbirali na cestah, da čujejo po radiju uradne številke.
Nova zbornica.
Avstrijski parlament šteje 165 po* slancev. Od teh so jih dobili socialni demokrati 72 in postali tako naj moč* nejša skupina v zbornici. Pridobili so 1 sedež. Kršč. socialci, ki so imeli prej 73 poslancev, so ohranili to pot le 66 in zgubili tako 7 sedežev. Prvo mesto v parlamentu so morali odstopiti so* cialnim demokratom. Tretja skupina v zbornici bodo Schober j evi pristaši, ki so si priborili 19 sedežev. To so bivši velenemci in kmetska zveza. Ker so v starem parlamentu imeli 21 poslancev, so zgubili pri teh volitvah kljub Schoberjevemu ugledu 2 po* slanca. Naj šibkejša skupina so ha j m* verovci, ki bodo šteli v zbornici 8 poslancev. Vse druge stranke so po* polnoma propadle in nimajo nobenega zastopnika. Da so ha j m verovci tako slabo odrezali, je vzrok tudi v tem ker je velika večina njih pristašev bila včlanjena že pri ostalih strankah in z njimi volila.
Koroški Slovenci so oddali svoje glasove kršč. socialcem in jim pripo* mogli tako do 2 poslancev. Najmoč* nejša stranka na Koroškem so sociali* s ti, ki so dobili 4 sedeže. Hajmver je v sosedni Koroški propadla in ni do* bila tu nobenega poslanca.
Kdo bo sestavil novo vlado?
Kdor hoče vladati v Avstriji, mora imeti večino v parlamentu, to se pravi najmanj 83 poslancev. Takega števila nima nobena stranka. Potrebno je, da se združi v vladi več skupin. Ako bi se Schober priključil kršč. social* cem, bi obe skupini imeli sicer 85 gkv sov, a je odločno premalo za varno in trajno vladanje. Zadostovalo bi nam* reč, da par vladnih poslancev oboli in ostane doma, pa bi opozicija prišla takoj v večino in lahko vrgla vlado. Edino če bi se kršč. socialcem pridru* žili poleg Schober j a še hajmverovci, bi nastala varna protisocialistična ve* čina sestoječa iz 93 poslancev. Zdi se pa, da se taka večina ne bo stvorila, ker se hajmverovci in Schober j evi pristaši močno sovražijo in nočejo skupno delati. Schober bi se lahko zvezal tudi s socialnimi demokrati in vladal ž njimi, saj bi taka zveza štela 91 poslancev; ž njimi pa Schober ne mara in tako ie tudi taka večina iz* kij učena. Položaj je torej zelo zaple* ten in težaven. Jasno je samo eno: Vaugoin, ki je skupno s hajmverovci šel v volitve, mora odstopiti, ker je ostal z zavezniki v manjšini. Če bi se s Starhembergom predstavil parla* mentu, bi se proti njunim 74 poslan* cem dvignila takoj socialistično*Scho* ber jeva večina in ju zrušila. Vlado mora sestaviti nov človek, razen če ne nameravajo nastopiti proti izvoljeni parlamentarni večini s silo.
»Nova pratika,«
Koncem tega meseca bo izšla »Nova pratika« in se bo dobila pri razproda* jalcih »Novega lista«. V razprodaji jo boš dobil za poldrugo liro. Pratika bo zanimiva in ne pozabi je kupiti.
Semnji!
Prosimo vse dopisnike, posebno pa tiste, na katere smo se posebej obr* nili, da nam takoj pošljejo seznam semnjev svojega okoliša, ker le tako dobimo točen in pravilen spored semnjev.
Štajerskem 13.108 hektarjev, grof Karl Cyernin na Koroškem in Solnogra* * škem 6766 hektarjev, knez Esterhazy ima v Burgenlandu in na Nižjem Av* strijskem v 102 vaseh vsega 59.000 hektarjev zemlje in voditelj ha j m ve* rovcev knez Starhemberg je lastnik 13 graščin in 8564 hektarjev zemljišča, to se pravi posestva, ki je veliko kakor Dunaj. Tako so sledili v »Arbeiter* zeitungi« celi stolpci plemenitaških imen in imetij. Ti ljudje — so pisali socialisti — so pristaši ha j m vero v* cev, ker hočejo ohraniti svojo zemljo in se ubraniti agrarne reforme.
Razcepljenost meščanskih strank.
Vrhu vsega so protisocialistične skupine stopile to pot v borbo zelo razklane. Medtem ko sta si stali pri zadnjih volitvah nasproti le dve sku* pini: na eni strani socialni demokrati, na drugi njih združeni nasprotniki, se je sedaj borilo proti enotni socialni demokratski stranki nič manj nego 11 skupin. Največja skupina so bili kršč. socialci z enim delom hajmverovcev, sledili so »Narodno*gospodarska in kmetska zveza« s Schober jem na čelu, nato samostojna zveza hajmve* rovcev, stranka pristašev pokojnega cesarja Franca Jožefa, stranka Judov, stranka demokratov in tako dalje.
Da bo ta razdrapanost v meščan* skem in kmetskem taboru socialnim demokratom samo v korist, je bilo vsem jasno. Zato so stranke napele vse sile, da spravijo poslednjega mo* ža na volišče. Schober je imel v zad* njem času nič manj nego 100 shodov, ravno toliko kršč. socialni voditelj Vaugoin. Da bi socialne demokrate zmedel in jim vzel pogum, je notranji minister Starhemberg pretekli teden odredil v vseh socialističnih sedežih Avstrije hišne preiskave in dal zaple* niti vse orožje republikanske hrambe, kar ga je prišlo orožnikom pod roke.
Do poslednjega moža.
Stranke so se v volivni borbi poslu* žile vseh sredstev, ki jih hudi moderni čas. Letala so spuščala na mesta pro* glase, kršč. socialci so na dunajskih
V, J. Križamvske;	«
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov
Nej ta se je začudena sklonila k cvetlicam. Takoj jo je objela silna, prijetna vonjava. In zopet je vstala pred njo Horemsebova podoba. Toda vzklonila se je in dejala sama sebi: »Ali sem zblaznela, da se vdajam takim poniževalnim sanjam. Rajši umrem, kakor da bi ljubila Horemseba!« Z naglo kretnjo je popadla košek in ga vrgla v Nil.
Zadovoljna in nekako olajšana po tem činu se je oprla s komolcem ob ograjo. Toda še v tistem hipu se je stresla, a njene oči so obstale na lepem, pozlačenem čolnu, plavajočem skoraj tih brega. Spredaj je sedel Horemseb. Jasno je spoznala njegovo obličje in nje* gove plameneče oči, ki jih je uprl na mesto, kjer je iz* ginil košek. Raztresene rože so se pozibavale na vaio* vih. Nej ti se je zdelo, da je knezovo obličje spačil izraz srda in nepopisljive zlobe. Tedaj je vstal v čolnu, dvignil roko in zaklical:
»Pozdravljena, plemenita Nej ta! Bogovi so mi danes naklonjeni! Poslali so mi dar iz tvoje roke. Ali dovoliš, da pridem za trenotek k tebi?«
Nej ta je s težkim srcem prikimala z glavo. Ko je Floremseb prišel na teraso, je dejal:
»Prišel sem se prepričat, ali je najlepša tebanska ženska zajres tako bolna, kakor gre glas. Kmalu odidem v svojo saihoto v Memfis. Pred odhodom pa priredim svojim prijateljem in znancem gostijo, na katero vabim tudi tebe. Upam, da ne odrečeš te milosti samotarju, ki odide kmalu odtod za vedno?«
»Hvala Bogu, odhaja!« je rekla sama pri sebi N e j ta in olajšano vzdihnila. Nato je rekla glasno: »Flvaia ti za čast, knez Horemseb! Udeležim se tvoje slavnosti, če bo tam tudi moja prijateljica Roanta.«
* * *
Slavnost, ki jo je Horemseb priredil v slovo, je bila nad vse sijajna. Sešle so se izbrane osebe z dvora in iz mesta. Tudi kraljica je prišla. Toda ta je kmalu odšla in pustila namesto sebe Tutmesa.
Horemseb je samega sebe prekosil v ljubeznivosti nasproti gostom, posebno pa je odlikoval Nejto.
ii   mi i il hm— w i     n 'i t niTriTTTirit imr-nr —n —i—i—i-1--——. b,—,——iw«»>i<ni—amK'immM»«tii» h bom—mm—k—r«i"r*m—1—
-ek-v/snu•#-t&rr 2=5», -w^y,#-> žepni koledar za gospodarje, trgovce, obrtnike in zadruge za 1. 1931.,
^ V IO V O, V fJ v/ je izšel v založbi KATOLIŠKE KNJIGARNE v GORICI.
Zahtevajte ga pri domačem trgovcu, ali pa pišite poni na naslov: Libreria Cattolica. Gorizia. Piazza_VittoriaJT
Kaj rsam pišejo
S Pivke.
MatenjavasoŠtivan. — Ob vseh sve* tih smo se prav ganljivo spominjali naših dragih rajnkih. Moški zbor ma* ten j škili fantov je na sredi cerkve za* pel par žalostink, ki so nas do solz ganile. Na vernih duš dan smo imeli slovesno črno mašo, pri kateri je mo* ški zbor ganljivo prepeval.
Hrašče pri Postojni. — (Krut a morilka.) —■ Žalostno so zapeli zvonovi. Micka Barbina je umrla. Ko* maj je vzcvetela in se malo razgle* dala, že je odšla v večno mladost. Pri* jateljice smo jo ginjene spremile do groba. Žalostne smo bile še bolj, ker je to vsakoletna mlada žrtev jetike iz naše vasi. Prijateljica, sladko spavaj!
Letina je bila za krompir slabša od lani. Rad gnije. — Povedati moramo, da v večini nismo bili zadovoljni, da se je čez leto priredil javen ples, in zgražali smo se, da so plesali v gore* njem koncu celo na birmo. Opustimo vsaj pametni vse take stvari in mar* sikaj bo že s tem bolje.
Studeno. — (Pismo o korenu in drug o.)	— Pri nepotrebnem
nočnem ribanju repe je neki netopir — vrgel pismo v koren med živahne ribačkc ter preprečil težko pričako* vani ples in napravil celo vrečo klepe* tanja. Pri pametnih družinah, katerih imamo hvala Bogu še precejšnje šte* vilo, opravijo tako delo podnevu brez šundra. Če pa podležejo neodločni starši kaki skokonožici, je treba ribati ponoči seveda s plesi, ki imajo po* največ le žalostne odmeve. Tako gr* dega klafanja, kakor ga gojijo neki na pol fantje pri ribanju repe, ni baje sli* šati niti med divjaki. — Vseh mrtvih dan smo praznovali s posebno porci* i junkulsko pobožnostjo, kar je res . lepo in vse hvale vredno. Tudi gro* bovi naših rajnih so bili lepo s cvetjem i
z dežele?
odeti ter prav dobro obiskovani. Le žal, da so tudi na kraj večnega miru prišli neljubi gostje z alkoholizira* nimi možgani in se nedostojno vedli. Žalostno, pa resnično!
Šmihel pri Št. Petru. —-(Nova p o* pravila.) — Tekom zadnjih treh mesecev smo našo cerkev sv. Mihaela vso prenovili. Napravili smo novo streho na zvoniku, ga popravili in po* belili ter oskrbeli nov strelovod. Tudi cerkev smo zunaj in znotraj po* belili in slikar je napravil nekaj prav lepih črt v svetišču in na stropu cer* kve. Tudi v Narinu so se zganili in so popravili zvonik in streho podružnice sv. Jakoba. Gosp. občinski načelnik je pa z vladno podporo dal popraviti mrtvašnico in narediti dva mostova v Narinu ter izvršiti nekaj popravil pri vodnjakih v Nadanjcm selu in v Mali Pristavi, za kar smo mu prav hva* ležni. Prosimo ga, naj se usmili še na* še stolpne ure, katere kazalci se kar nočejo ganiti z mesta; samo če je prav hud veter, jih nekoliko zasukne.
Iz tržaške okolice,
Katinara. — (Naše pokopali* š č e.) — Pretekli teden smo prazno* vali spomin vseh vernih. Ker je bilo slabo vreme, smo imeli vse obrede le v cerkvi. Potem smo pa vseeno šli obiskat grobove rajnih. Toda kakšno sliko nudi naše pokopališče ! Tu groblja, tam luknja. Grobovi se ne izkopujejo sproti, marveč so kar celi jarki, v katere polagajo rakve. To je popolnoma brezpotrebno, ker imamo komaj vsak drugi teden po enega mrliča.
Sv. Ivan ori Trstu. — Minuli mesec je preminul v tržaški bolnišnici 23* letni Karel Šušel, bivši društvenik in odbornik kat. krožka sv. Ivan. Mno* goštevilna udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bil rajnik priljub*
ljen. Naj uživa plačilo pri Gos* podu! — Na zemljišču pod igri* ščem bivše »Edere«, sedanje »Espe* rie«, zidajo hleve za vojaške konje. — Magistrat je izdal odlok za popra* vilo cerkve. Delo je v teku že poldrugi mesec in mislimo, da bo v par tednih končano.
Bazovica. — Dne 31. okt. t. 1. je pre* minul v tržaški bolnici v 42 letu sta* rosti Rudolf Križmančič. Bil je odkri* tosrčnega značaja, delaven in pošten posestnik. Pokopali smo ga na praz* nik vseh svetih ob mnogoštevilni ude* ležbi faranov in drugih. Cerkveni zbor mu je pel ganljive žalostinke. Zapu* šča mater, vdovo ter nedorasle otro* ke. Tebi, dragi Rudolf pokoj, družini iskreno sožalje!
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Č i p k a n j e. — »Novi list« je pred par meseci priobčil dopis, v katerem je bilo v kratkih potezah opisano sla* bo stanje našega čipkarstva. Izražena je bila tudi želja, da namesto prepre* čene ustanovitve splošne čipkarske organizacije vsaj naši zadružni cen* trali izpolnita svojo dolžnost in vza* meta v svoj delokrog ta velevažen živ* ljenski predmet idrijskega ženstva. Stvarnega se do danes ni še nič ure* dilo, zato ta poziv nujno ponavljamo, kajti čipkarstvo mora pri nas dobiti neko zaslombo, drugače bo na tej poti enostavno propadlo. Vpoštevamo in razumemo splošno gospodarsko krizo in rastočo konkurenco, toda že zgledi pri naših kupcih pričajo, da ni še naj* slabša ta obrt. Za splošno korist bo 1 na prišla vsaj deloma do veljave le, če se organizira, ker drugače tudi tehnično nazaduje. Ker ima eno naših zadružnih skupin razvito manufak* turno trgovino in tudi sicer kaže ži* lavo podjetnost, pričakujemo, da bo čimpreje izpolnilo tudi ta člen zadr. pravil. Izgovor, da je izvedba tega na* črta nemogoča, ne drži; česar so zmo*
Končno jo je povabil na izprehod po vrtu, ki je bil čarobno razsvetljen.
Nej ta se je odzvala. Bilo ji je slabo. Glava ji je bila težka in obličje ji je gorelo od silno dišeče rože, katero ji je knez podaril. Knez jo je sočutno pogledal in ji dejal:
»Mislim, da te vročina muči, plemenita Nej ta. Takoj ti dam prinesti svežilne pijače.«
Horemseb je odbrzel v palačo. Čez nekaj minut se je vnovič pojavil in sam prinesel Nej ti čašo. Hlastno jo je izpraznila. Toda v tistem hipu jo je stresel mraz po vsem životu, a čaša ji je padla iz rok. Opotekla se je, zamižala in se oprla ob steber.
Horemseb je stal nepremično in posmehljivo opa* zoval mlado ženo. Zdajci se je Nejta vzravnala. Smrtno bledost je zamenjala živa rdečica. Njene široko odprte oči so prestrašeno gledale neki nevidni predmet.
»Brezno, strašno brezno je pri tvojih nogah!« je rekla. »In reka krvi! Oh, kdo so te okrvavljene ženske z zevajočo rano v prsih. Plamen jih obdaja!«
Vsa tresoča se je odmikala in iztegnila roko, da se ubrani prikazni, ki jo je videla pred seboj. Padla bi bila na zemljo, da je ni Horemseb pridržal.
»Osvesti se, -Nejta! Kakšna prikazen te preganja? Kakšno brezno vidiš pod svojimi nogami?« je vprašal ves bled in se sklonil k mladi ženi. Omahnila mu je v naročje in zdelo se je, kakor da ne vidi in ne sliši.
Hipoma je iztegnila roko in izrekla s krčevitim glasom naslednje besede:
»Odreci se Molohu, ki te je uklenil in te hoče po* gubiti. Ali pa pobegni, Horemseb, pobegni, dokler ne bo prepozno. Zevajoče brezno se odpira pred teboj in tvoje žrtve te potiskajo vanj.«
Smrtna bledoba se je razlila za hip po knezovem obličju in njegov pogled se ni mogel odtrgati od Nej* tinih ust. Premagal je razbur jenje, dvignil Nej to in dejal:
»Čudovito bitje. Kdo si, da si odkrila moja dejanja in moje tajne? Toliko več vzroka imam, da te odnesem od tu. Ne danes, toda kmalu. Nihče ne bo slutil, da si prišla za menoj. Da, moja čudovita, draga igrača boš! Tvoja duševna sila me zanima, a tvoji prividi mi utegnejo koristiti.«
Nato je šel po Roanto in ji povedal, da je Nejta v vrtu omedlela. V knezovih nosilnicah so jo tisto noč odnesli domov.
žne in izredno vneto izvajajo male tr* govine, je z večjimi ali manjšimi žrt* vami v začetku, — izvedljivo tudi pri zadružnih organizacijah, ki imajo za seboj po 4—500 vpisanih članov. Ker je čipkarstvo v mnogih družinah sko* ro edini vir dohodkov, prosimo, da se tej važni prošnji ugodi.
Osebna vest. — Poštna urad* niča g.čna Ivanka Prelavčeva ni več v službi. Ker je bila v občevanju s stran* kami zelo prijazna in vestna, jo ljud* stvo pogreša.
Tatvina. — Parkrat smo že po* ročali o nepoštenosti ljudi, ki pod pretvezo beračenja po hišah, iščejo prilike za tatvino. Tak slučaj se je zgodil Francetu Bogotaju, Zagradom. Neka še mlada in zdrava beračica mu je odnesla ves polmesečni zaslužek v znesku okrog L 300. Številna družina je po tej nemarnici občutno priza* deta. Nadzorstvo nad številnimi be* rači bi bilo zelo na mestu.
Poroke. — Poročili so se: Aloj* zi j Kunstelj, rudar, s Stano Vonči* novo in Alojzij Zajec, z Lcopoldino Peternelovo. Obilo sreče.
Praznik. — Na praznik 4. t. m. je preč. msgr. daroval veliko črno sv. mašo za padle vojake. Udeležili so se je tudi zastopniki vseh civilnih in vo* jaških oblastev ter oddelek vojaštva. Po sv. maši je bil sprevod na vojaško in mestno pokopališče, kjer so se bla* goslovili grobovi tukaj pokopanih vo* jakov.
Spre me m b a. — Poštni avto Idrija—Gorica odhaja od 1. t. m. dalje ob 3. uri pop iz Idrije. Dobro bi bilo, da bi podjetje take spremembe v »Novem listu« naznanilo.
Gore nad Idrijo. — (Nesrečna družina.) — Izredno hud udarec je doletel družino Josipa Kunca na Ko* vačevem rovtu. V teku 14 dni je ubo* gim staršem umrlo troje otrok za eno in isto boleznijo. Naj mlajši je bil star eno, drugi dve, tretji pa pet let. Komaj so pokopali prvega, je že obolel drugi, tretji pa kmalu nato, tako da sta bila revčka v nedeljo hkrati pokopana. Bolezen je podobna griži. Ubogim staršem toplo sožalje!	!
Vojsko. — (S m r t.) — Na vernih duš dan smo pokopali 80*letnega Va* lentina Felca, ki je bil sedaj naj sta* rejši fant v fari. Njegovo krepostno krščansko življenje in kremenit zna* čaj naj bosta vzor vsem našim fantom. Blagemu možu mir v Gospodu!
Čekovnik. — Poročil se je Valentin Habe z Vojskega s Katarino Kavči* čevo. Poroka je bila s sveto mašo v Idriji! Bodita srečna!
žz Vipavske doline.
Budanje. — (Našemu župni* k u.) — Budanjci smo menda malce pozabljivi. Naš preč. g. župnik De* bevec bo okoli božiča obhajal 25*let* nico, odkar nas vodi po duhovni poti. Hvaležni smo zvestemu pastirju za vse dobrote. Tudi na zunaj se mu bo* mo pokazali hvaležne. Pa že sedaj prosimo Boga, naj nam g. župnika še dolgo ohrani.
Vrabče. — (Fantje, fantje!) — Ko vidim, da se nihče ne zgane, bom pa jaz napisal par vrstic, čeprav s tresočo roko. — Jesenske pridelke smo hvala Bogu spravili. Vina je pre* cej, da bi ga le tudi prodali. — Nekaj neverjetnega se godi v sosednem Ve* likem polju. Tam plešejo, seveda brez dovoljenja, celo na vernih duš dan. Po plesu so se tisti fantje, ki se drže za »inteligentne,« stepli. Eden mora še danes ležati v postelji. De* kleta, ogibajte se takih družb in ne dajajte jim priložnosti za ples!
Brje. — (Tri »senzacije«.) —
Zadnje tedne so naše Brje doživele tri dogodke, ki so o njih dolgo govo* rili. — Neko jutro je šla mlada žena, ki ima par mesecev starega dojenčka po kostanj v šumo. Pa je našla v zanj* ki zajca in ga hotela odnesti. Toda oko postave jo je zasačilo in za za* ključek je morala v Ajdovščini odse* deti 10 dni. Dojenčka je seveda mo* rala vzeti s seboj. Kaj vse povzroči zajčji dolgoušec! — Čez par dni so finančni stražniki našli v neki dragi kup tropin in žganjarski kotel. Zdaj iščejo skrivne »žganjarje.« — Bilo je neke tihe noči ob enajstih, ko so
fantje vasovali. Pa sta vstala dva fan* ta korenjaka in sta slučajno šla mimo njive, polne zlate koruze. Slučajno sta imela tudi vreče s sabo in kdo bi jih ne napolnil v lepi tihi noči? Po ovinkih sta se odpravila domov, a tam na ovinku pod K asovi j ami sta srečala orožniškega brigadirja. In tako tisti večer fanta nista spala do* ma. Pri hišni preiskavi so našli lep pridelek krompirja in koruze ter re* jenega prašička, čeprav nimajo nje* govi gospodarji pedi zemlje.
iz Gor«
Dol. Trebuša. — Pretekli torek je bila slovesna otvoritev mostov »Pod* gorišče« in »pri Kljukcu«, ki jih je do* gradil mojster Franc Velikonja. Dolgo let smo čakali vojnoodškodninske ob* novitve potrebnih mostov. Zastonj smo jo pričakovali od poprejšnjega županstva. Zaradi tega je župnik v Dol. Trebuši v zadnjih treh letih inno* go prošenj naslovil na naj višje mesto, da se usmili ubogega ljudstva, ki je ob nalivih odrezano od cerkve in šole. konečno se mu je posrečilo, da je ministrstvo sklenilo dovršiti potrebne mostove črez Trebušo. Enaka zasluga, kakor župniku, pritiče gosp. občinske* mu načelniku pri sv. Luciji, ki je veliko žrtvoval za omenjene obnovitve.
Cerkno. — Dobili smo novega gosp. kaplana, gosp. Premrla. Kličemo mu dobrodošel! — Že več časa imamo novega občinskega komisarja. Pro* simo ga, da bi se bolj brigal za občin* ske poti, kakor njegov prednik, da ne bo treba v koših nositi, mesto voziti po občinskih poteh. — Cerkveni pfjv* ski zbor se je okrepil z mladimi moškimi močmi. Treba bi bilo tudi mlajšega ženskega naraščaja. — K a* pelica v Laznicah propada. Ali ni škoda? Zato poklicani naj se pobri* gaj o, da sc popravi. Tudi ona v Cer* knem pred bivšo sodnijo naj se en* krat napravi. Občina jo je dolžna po* staviti, ker so staro kapelico podrli.
Drežnica. — (Tatovi. — S m r t.) — Nekemu posestniku iz Magozda so neznani ukradli ponoči iz hleva
XXI.
Posledice Horemsebovega bivanja v Tebah.
Dva dni po opisani slavnosti se je knez poslovil od kraljice. Takoj naslednjo noč je brez šuma zapustil Tebe. Toda njegovo bivanje v Tebah je zapustilo usodne sledove pri nekaterih osebah. Mnogo mladih deklet, ki so pripadale prvim egiptovskim rodovinam, se je vanj blazno zaljubilo. Dve med njimi sta zboleli. V vročici se jima je zdelo, da vidita Horemseba, sklan* jajočega se nad njima. Obe sta umrli, ne da bi prišli k zavesti.
Ti dve predčasni smrti sta bili nekakšen uvod k mnogim drugim nesrečam. Tako se je v svoji sobi obe* sila hčerka nekega velikega žreca. Dve nečakinji kra* Ijevskega svetovalca sta našli smrt v valovih Nila, a neka mlada deklica se je usmrtila z bodalom. Dve de* klici sta se zastrupili v samotnem vrtu Horemsebove palače, kamor sta sc na skrivaj prikradli.
V tistih časih niso bili samomori tako navadni kakor za naših dni. Zato je prostovoljna smrt teh mia* dih bitij vzbudila veliko pozornost. Nihče pa se ni drznil dolžiti Floremseba. Ta pač ni mogel biti odgo* voren za ljubezen, ki jo je vzbujal v drugih.
Tudi Nej tino stanje je bilo čudno. Bila je skrajno razdražljiva, izogibala se je družbe in iskala temo in mir. Na vprašanja prijateljice Roante je odgovarjala: »Gluposti.« S težkim srcem se je spominjala Horemse* bovega plamtečega in čudnega pogleda, ki ga je uprl vanjo, ko ga je posmehljivo zavrnila.
Nekoč je pozvala Hatasu Nejto k sebi in jo sku* šala pregovoriti, naj ji razodene vzrok svoje žalosti. Za nič na svetu pa ne bi bila Nej ta priznala, da je Horem* seb vzrok njenega stanja. Rekla je samo: »Ne morem povedati, kaj čutim. Preganja me strašna tesnoba, ki mi jemlje spanec in mir. Bežim pred dnevom, pred solncem, zakaj njegovi žarki mi povzročajo bolest.«
Kraljica jo je odpustila vsa užaloščena in v skrbeh. Bila je uverjena, da so mlado ženo uročile zle oči. Po* siala je k njej najboljše tebanske zdravnike, da bi jo ozdravili in pregnali iz nje zlega duha, če je bil ta vzrok njeni bolezni.
Nekoč jo je obiskal Roma. ko sta ostala sama, so ji privrele solze iz oči in mu je dejala:
»Oh, Roma, zaščiti me pred samo seboj! Ostani pri meni, da ne padem v brezno, ki me vleče k sebi. Tvoja čista ljubezen me ozdravi in prežene . . . ono drugo!« je pristavila tiho. »Ta ne greje, ampak žge. ruši.
9 koz. O uzmovičih ni sledu. — Umrl je po dolgi bolezni Jožef Rakušček iz Magozda 20. Pokojni je bil dober čebelar, ki je živel s svojimi čebelami v pravem veselju. N. v m. p.!
Trnovo pri Gorici. — Dosti »Novih listov« se bere pri nas, a nihče se ne oglasi v njem. Saj ni pri nas vse tako v redu. Prav trdnih kmetov imamo še kakih šest. O drugih bodo pa govorili samo še lepi konji in »nobel frajlice.«
—	Pohvalimo se pa lahko, s cerkve» nimi pevci, ki jih požrtvovalno vodi č. g. kurat, čeprav je bolehen.
Kanal. — Preteklo nedeljo je bilo objavljeno, da je tukajšnji notar dr. Josip Grusovin premeščen v Gorico ter da bo do imenovanja novega no» tar j a uradoval v dosedanjih prostorih vsak torek in nedeljo dopoldan.
Iz goržške okolice,
Št. Maver. — (S 1 o v o. — L e t i n a.)
__ Pred kratkim sta šla v francoske
rudnike dva dobra fanta: Pintar Va» lentin in krojač Lenardič Avgust. Obilo sreče! — Zadnjič smo poročali o slabi letini in toči. Pa še kar je gro» zdja toči ostalo, je segnilo. Kdor je imel po 40 hi, nima letos niti enega. Prepričani smo, da bodo to na mero» dajnih mestih vpoštevali.
iz Istre»
Kubed. — Lani smo imeli sv. misi» j on. Gospod župnik je hotel kot spo» min nanj ustanoviti Marijino družbo. V začetku je bilo še precej dobre vo» lje, do ustanovitve pa, žal, ni prišlo.
—	Že več let smo brez organista. Zato moramo pevce tem bolj pohvaliti, ker kažejo napredek. — Na vse svete smo videli na pokopališču le malo grobov okrašenih. To je neodpustljiva ne marnost. — Žito smo povečini že po» sejali. Opažamo pa na polju le še pre = malo sadnih dreves. Dobro bi bilo, če bi se sadjarstva bolj oprijeli, saj smo za črešnje lepe denarce prejeli.
Pomjan. — (S v. b i r m a — S 1 o v o g. dekana.) — Presvetlemu škofu mons. Fogarju, ki je prišel birmovat, smo pripravili lep sprejem. Postavili
smo tri slavoloke. Radi slabega vre» mena se je naš nadpastir zakasnil. Ta» koj po prihodu je podelil v cerkvi bla» goslov z Najsvetejšim. Dekleta so prav lepo zapela tri pesmi. Drugi dan ob 9. uri je bila slovesna služba božja. Za domače je presveti lepo pridigal v slovenskem jeziku, za botre, ki so prišli iz mesta, pa v italijanskem. Po sv. maši se je vršila sv. birma. — Po škofovem odhodu se je raznesla ža» lostna vest, da nas bo v kratkem za» pustil g. dekan Zlobec in odšel k Sv. Antonu. To ni hud udarec samo za našo faro, v kateri je deloval šestnajst let, temveč tudi za ves okraj, to je za Koštabono, Šmarje, Krkovče in Ma< rezige. Kako je bil gospod prijazen z nami, kako nas je tolažil v težavah! Bil je pravi oče velike družine, naše fare. Skrbel je za cerkev; dal je napra» viti-oltar lurške Matere božje in vzi» dati Kristusa v grobu, olepšal je glav» ni oltar, " priskrbel harmonij itd. Ni čudno, da je vsa cerkev jokala, ko je jemal slovo. Bil je usmiljen do siro» makov in pomagal vsakomur, po» sebno bolnikom. V četrtek je odšel k Sv. Antonu. K nam prihaja zdaj du» hovnik iz Krkovč, hoditi mora dve uri! Presvetlega škofa prosimo, naj nam čimprej pošlje duhovnika. Če mogoče, naj se vrne g. dekan, da bi pri nas preživel leta, ki mu jih je Bog še odločil. Če pa ne, naj ga Bog spremlja na novih potih! Hvaležno se ga bomo spominjali leta in leta mi in naši otroci.
Verniki.
Iz Brci
Števerjan. — 19. oktobra je zatisnil oči 53 letni kolon Jožef Hlede. Že od mladosti ni imel rajnki lahkega živ» ljenja. Ves dan je delal, zvečer je pa vzel knjige in časopise v roke. Ni je skoraj poljudne knjige, ki je rajnik ne bi bil bral. Lep vzgled današnji mia» dini. — S porokami smo zdaj precej na dobrem. En par se je že poročil, šest se jih pa bo v kratkem. Dva fanta sta kar s Francoskega prišla po nevesti.
»Umiri se, Nejta in zapodi vse strahove. Še jutri grem h kraljici in ji povem, da ne maraš Sargona, ter jo poprosim za tvojo roko.«
»Da, da! Samo ti moreš biti moj mož. Pod tvojim pogledom se moja žalost polega.«
Spremila ga je do reke in še dolgo zrla za čolnom, ki ga je odpeljal.	...
»Usmiljeni bogovi!« je dejala, »rešite me ljubezni do tistega strašnega človeka.«	. .	.
Vrnila se je na teraso in se poglobila v misli. 1 edaj se je bližala terasi neka ladjica, na videz preprosta in temno pobarvana. Osem krepkih veslačev jo je po» ganjalo naprej. Iz sobice, ki je stala pri krmilu, je sto» pil visok mož v temnem plašču, la mož je bil Horerm seb. Ladjica se je ustavila pri stopnicah pod teraso in Horemseb je stopil na suho. Ko je v mesečini zagledal bele obrise mlade žene, ki je bila videti obujiana, je dejal sam pri sebi: »Imam te, ponosna ženska! Sama usoda je naklonjena mojim načrtom.« Dva koraka pred Nejto je odgrnil plašč in obstal pred njo. Nejta se je zdrznila, iztegnila roke v obrambo in rekla: »Strašna senca! Usmili se me in ne preganjaj me!«
Tedaj jo je Horemseb prijel za roko in rekel: »Ni»
Kojsko. — (Sv. misijon.) — Od 1. do 9. nov. smo obhajali sv. mi» sijon. Bil je pač potreben. Udeležba je bila posebno zadnje dneve prav lepa. Marsikatera blodeča devica je našlo pot do Kristusa. K temu je goto» vo pripomogla goreča molitev. Pre» jem sv. zakramentov, posebno pri skupnem sv. obhajilu, je bil nad vse tolažilen. Slovesno razpoloženje je dvigalo lepo petje posebno v nedeljo. Sklepne slovesnosti se je udeležila velika množica. Bog daj, da bi uspehi sv. misijona ostali trajni!
S Krasa»
Gorenje pri Divači. — (Bog daj srečo!) — Tudi pri nas so slabi časi za dekleta. Sedaj pa se nam vendar obetata poroki dveh Ivančičevih hčerk. Ivančičeva družina je bila v zadnjih letih rès težko preizkušena. Ostra zima leta 1928. je otrokom ugra» bila očeta, ki se je smrtno ponesrečil pri čiščenju zasneženih železniških tirov na divaškem Gaberku. Kmalu za tem jim je umrla še mati. Otrokom je podjetje, pri katerem je bil zaposlen pokojni Ivančič, sicer izplačalo od» škodnino, toda vseeno je hudo zgubiti v tako kratkem času očeta in mater. Želimo jima obilo sreče na novi živ» ljenski poti!
Ležeče. — Še vedno se ne moremo pohvaliti z novim kalom in vodnja» kom, čeprav smo že večkrat opozorili v »Novem listu« na ti dve nujni vaški potrebi. Sestanka, na katerem bi se o njih temeljito pogovorili, tudi nočemo sklicati. Prav: kakor si bomo postlali, tako bomo spali! — Vojna odškodnina le počasi prihaja. Dosedaj jo je prejel le en posestnik. Ostali jo nestrpno pričakujemo, ker imamo vse polno lukenj, ki bi jih radi zamašili.
Pliskovica. — (Smrt.) — V pone» deljek, dne 3. nov. smo pokopali ob obilni udeležbi 71»letno posestnico, dobro in skrbno gospodinjo Karlino Žerjal » Bandeljevo. Lansko leto sta s še živečim možem Andrejem obha» jala zlato poroko. Naj počiva v miru! — Isti dan zvečer so morali odpeljati
sem senca, ampak živ človek. Priznaj, da me ljubiš, zala, svojeglava ženska!«
Tedaj se je Nejta knezu uprla in odločno rekla:
»Ne! (Sovražim te, neznosni človek! Prekleta bodi tvoja ljubezen, ki prinaša samo trpljenje. Ne boš me videl pri svojih nogah, rajši umrjem, kakor da bi me ponižal!«
»Brezumno dete! Ne prinašam ti trpljenja, ampak srečo in mir,« je rekel in jo božal. »Ljubim te in ljubo» sumen sem na vsak pogled, ki se naslaja ob tvoji lepoti. V svoji palači v Memfisu ti položim k nogam vse, kar imam, toda samo moja boš.«
Pokril jo je s svojim plaščem in jo nesel po stopni» cah. Nejta se ni več upirala. Kakor ptič, ki ga je začaral pogled kače, je sledila Ploremsebu, ki jo je pritisnil na prša.
Ko je kmalu nato v njegovem čolnu zaspala, je Horemseb govoril sam pri sebi:
»Zares je očarujoča. Pustim jo živeti. Upam, da ne bo Moloh ljubosumen in me ne kaznuje zaradi tega. Žrtvujem mu svoje naj lepše sužnje, toda Nejto si ob» držim za dobo veselja in počitka, po dolgem desetine» sečnem vzdrževanju. Nihče ne bo slutil, kam je iz» ginila.«	(Dalje.)
nečaka Alojzija radi otekle roke v bolnišnico v Trst.
Divača. — (Rajnim v s p o * min.) — Kakor vedno tako smo tudi letos za praznik vseh svetih okrasili grobove dragih pokojnih z jesenskim cvetjem. Njim v čast smo tudi prh žgali svečke, ki so še pozno zvečer go* rele. Pevci so zapeli par pretresljivih žalostink. Drugi dan smo po slovesni sv. maši šli na vojaško pokopališče. Tudi tam smo zmolili par očenašev za dušni blagor onih vojakov, ki so v vojni pustili pri nas življenje in se jih nihče, morda niti domači, več ne spo* min j a.
Gradišče pri Divači. — (N e s r e ; č a.) — Hudo se je pobil 10. t. m. na Gaberku pri delu na letališču doma* čin Lojze Cerkvenik p. d. Trentov. Zaradi težkih poškodb, ki jih je zado* bil, so ga morali nemudoma prepeljati v tržaško bolnišnico. " Čeprav je še mlad, je že precej grenkega izkusil. Želimo mu, da čimprej okreva, ter se zopet vesel povrne med domače in
tudi med svoje tovariše — cerkvene pevce.
Volčji grad. — (N e s r eč a na ce * s t i.) — Nekega dne koncem prejšnje? ga meseca se je vračal posestnik Jožef Milanič iz Trsta. Peljal se je na vozu, v katerega je bila vprežena njegova kobila. Na Proseku je zadel v voz neki avto iz Milana. Konj je bil tako po? škodovan, da so ga morali takoj za* klati. Posestnik ima kakih 2000 lir škode.
Tomaj. — Spomladanska letina je bila sicer še skromna, pa nas je je* senska odškodovala. — Tudi bolj mo* derni smo postali, odkar imamo od 24. maja dalje električno razsvetljavo in tudi telefon. Zunanje lice se je malo polepšalo tudi z novimi, oziroma pre* novi j enimi hišami. — čutimo, da se vino ne da brž prodati. — Naše žen* stvo pa menda vsega tega ne ve, ker se oblači precej »po modi«. Tudi tiste, ki sc drže za bolj pametne, hodijo v cerkev gologlave in s prozornimi no* gavicami.
Okno v sveti.
Volitve v Združenih državah.
V Združenih državah Severne Amerike so se vršile volitve v poslansko zbornico in v senat. Boj se je vr* šil med dvema starima, zgodovinski? ma strankama republikancev in de* mokratov. Republikanci predstavlja* jo predvsem veleindustrijo in banke, demokrati pa bolj poljedelski del pre* bivalstva in so najmočnejši na jugu države. Naravno je, da ima v kapita* listični Ameriki republikanska stran* ka premoč. Republikanci vladajo sko* ro nepretrgoma že celo vrsto let, iz njihovih vrst so izšli po večini pred* sedniki zvezne republike. Zadnji predsednik iz demokratske stranke je bil Wilson, po njegovem padcu via* dajo pa že 12 let zopet republikanci.
Zato je svet zelo iznenadilo, da so pri teh volitvah glasovi demokratske stranke silno narasli. V poslansko zbornico je prišlo 217 demokratov, 217 republikancev in 1 poslanec kmetske stranke. Ker je 7 republi* kancev izjavilo, da se pridružijo de* mokratom, je jasno, da bodo imeli de* mokrati v parlamentu vodilni vpliv. V senatu so razmere slične: demo* kratskih senatorjev je 46, republi* kanskih 48, eden je kmetski. Tudi tu se ne bo dalo vladati brez demokra* tov.
Kaj pomeni uspeh demokratske stranke? Ker so demokrati v veliki večini nasprotni, da so v Ameriki za* branjene alkoholne pijače, bo vlada prepoved če ne ukinila najbrž vsaj omilila in dovolila morda točenje pi* va in lahkega vina. Demokrati so rav* notako nasprotni previsokim uvoznim carinam, ki so zaprle sicer vrata ev* ropskemu blagu, a spravile obenem Združene države v nasprotje z vsem svetom. Mogoče je torej, da se neka* tere carinske postavke znižajo in s tem ublaži evropska gospodarska kriza.
Volitve v Združenih državah so to*
rej pomembne za ves vet, saj je to naj bogatejša in za Veliko Britanijo najmogočnejša dežela našega časa.
Angleška politika v Palestini.
Kakor smo v zadnjem političnem pregledu pisali, je nastalo med Judi vsega sveta velikansko razburjenje, ker je angleška delavska vlada usta* vila za nedoločen čas naseljevanje Ju* dov v Palestini. V Lodon je prišlo to* liko protestov, da se je vlada organi* ziranemu židovskemu pritisku deloma vdala in preklicala prepoved. V pri* hodnjih mesecih se sme po novi od* redbi naseliti v Palestini 1500 judov* skih delavcev.
Književni pomenki,
France Bevk: Človek proti človeku.
Gorica, 1930. Izdala Književna zadruga »Go? riška Matica«. Natisnila Tipografia Consorzia? le v Trstu. Str. 336. — (Cena 5.— Lit.)
Naslov je splošna značnica za človeško druž? hov 14. stoletju. Vitcštvo je bilo na poti v pre? pad; nekateri plemiči so bili še pošteni (Boži? dar, De Portis itd.), drugi so bili vitezi samo še po rodu, po poklicu pa so bili roparji (V. Malta, Volderik). Fevdalni družabni red se je že pričel krhati. Krščanska misel in zavest je
; bila pa še vedno močna, čeprav je bil papež v j Avignonu na Francoskem. Kuga in vojna sta ; bila navadna pojava tiste dobe. Človeško živ? j ljenje skoraj ni imelo cene.
:	V to dobo je pisatelj postavil svoje ljudi, ki
! so: plemič Božidar, potomec starega svobodne? 1 ga slovenskega rodu, ki pa je sklonil tilnik in | ohranil predpravice plemstva, njegova otroka | Jerko in Irena. To so brez dvoma tvorbe Bcv? kove domišljije, katere je pa dokaj spretno vpletel v takratne zgodovinske dogodke, to je v boj med oglejskim patriarhom Berti'àndom in upornimi furlanskimi plemiči in goriškim grofom Henrikom III. Bertranda so v zasedi ubili, njegov naslednik pa je upornike prema? gal in strogo kaznoval. — Vodilno dejanje jc usoda Božidarovega rodu Sin Jerko se odpove plemstvu (to je morda psihološko premalo ute? meljeno), Božidar pade v boju z uporniki, Ire? na pa sc poroči s Friderikom de Porti som, ka? terega da novi patriarh mučiti in obglaviti. Irena so nato da za pokoro živa zazidati, Jerko se vrne v plemiški stan in pade v gorečem rod? nem gradu. Tako jc Božidarov rod končan, in sicer še vedno- dovolj daleč v času nazaj, da bi danes občutili prepad med zgodovino in do? mišljijo-. — Povest je cn sam strnjen tok živ? ljcnja, niz dogodkov, opisanih z vsemi kultur? nezgodovinskimi barvami. Bevk ljubi kratke stavke. Pozorišča črta v kratkih besedah kot dramatik navodila za opremo odra. Govor mu postane plastičen, kadar kaže človeške muke in trpljenje. V' primeri s prejšnjimi zgodovin? skimi povestmi jc napredoval glede kompozi? cijc. Dejanje je namreč enotnejše in lepše zao« krožen o. V kolikor ni dobe predstavil sam, so mu pomagale slike iz 14. stoletja.	s. k.
Otjfsrve.
Na Gradu pri Mirnu
sc bo obhajala v dneh od 26.—30. nov. tega le? ta stoletnica »čudodelne svetinje« brezmadežne Device Marije. Kakor je praznik karmelskega škapulirja in rožnega venca, tako je sv. Cer? kev odredila tudi praznik čudodelne svetinje, ki sc obhaja v misijonski družbi od 1. 1894. naprej 27. novembra. Letos je sto let od prika? zanj a Brezmadežne, take kakor jc videti na čudodelni svetinji.
Spored slovesnosti. Sredo 26. nov. ob pol šti? rib otvoritev slovesnosti s pridigo, petimi lita? nijami. in blagoslovom. — Četrtek, petek in so> boto (27.—29. nov.) ob 6. sv. maša s pridigo, ob pol devetih zadnja sv. maša (ob primerni udeležbi vernikov pridiga), popoldne ob pol štirih pridiga, blagoslov in pete litanije. — Nedeljo 30. nov. ob pol sedmih sv. maša, s pri? digo, ob pol desetih slovesna sv. maša s pridi? go, popoldne ob treh sklepna pridiga, pete li? tanije, zahvalna pesem in blagoslov.
Verniki dobijo ob tej slovesnosti popolni od? pustek pod običajnimi pogoji
Kaj se sliši po svetu,
Rokoborba je dobičkonosna.
V	nekem pravdnem postopanju proti bivšemu svetovnemu rokobor* skemu prvaku Tunnev*u je bilo do* gnano, da je orjaški borec s svojimi mišicami zaslužil nad 1 milijon 700 ti* soc dolarjev. Računajte 1 dolar po 19 lir, pa boste videli, koliko milijonov lir je g. Tunnev zaslužil s svojimi pestmi!
Zgodovina v znamkah.
V	Parizu so pred kratkim otvorili razstavo znamk, ki se potrebujejo za
zračno pošto že od pričetka letalstva. Na teh znamkah so upodobljena vsa letalna sredstva od priprostega balo* na do najmodernejšega zrakoplova.
»Svetovna kuharica«.
Tak bo nemara naslov velikih ku* barskih bukev, ki jih bo spisala An* gležinja Drumrnond. Ta gospa potuje namreč že več let po svetu in zbira kuhinjske recepte pri vseh narodih. Najbolj se navdušuje za kitajsko ku* hinjo. Pravi, da je najboljša in naj* cenejša, ker znajo Kitajci celo iz nič*
Svetovavec
Zahtevajte ga pri domačem trgovcu,
žepni koledar za gospodarje, trgovce, obrtnike in zadruge za 1. 1931.,
je izšel v založbi KATOLIŠKE KNJIGARNE v GORICI.
ali pa pišite poni na naslov: Libreria Cattolica, Gorizia, Piazza Vittoria 11.
vrednih reči skuhati tečne jedi. Do* zdaj smo pa slišali, da veljajo na KV tajskem za slaščico gnila jajca in la« stavičja gnezda.
Zločinec v oblakih.
Policija na Norveškem je te dni lo« vila z letalom nekega zločinca, ki se je skrival v oblakih. Da, prav dobe« sedno v oblakih. Letalski inženir Hel« lesen je prišel s svojim podjetjem na rob propada. Upniki so mu hoteli že vse pobrati, tudi zadnje, a najbolj dragoceno letalo, ki mu je še ostalo. Inženir pa — ne bodi len — sede v le« talo in odfrči upnikom takorekoč pred nosom — med oblake. Policija je sklenila loviti ubežnika z letalom.
Pohabljena krava.
Na Angleškem v južnem Gallesu sc neki posestnik ponaša s kravo, ki ima umetno nogo. Žival si je še mlada zlomila nogo. Gospodar jo je seveda hotel zaklati. Domača hči je pa pro« sila in očeta preprosila, da je dal ži« vinčetu narediti umetno nogo. Krava sicer malo šepa, a daje dosti mleka in je imela že tri teleta. Vsa bližnja in daljna okolica pozna krotko, pohab« Ijeno kravico.
Bajni Ofir.
Tisoče let je tega, kar je stalo v Južni Afriki, v Rodeziji mogočno me« sto omikanega naroda, kateremu so učenjaki dali ime Zimbaboe. Izkopa« vanje razvalin je prineslo na dan prav umetne stavbe in kovinaste izdelke. Sredi mesta sc je dvigal veličasten tempelj, na visoki skali pa nezavzetna trdnjava. Baje je to mesto starodavni Ofir, odkoder je kralj Salomon dobi« val zlato.
»Slep je, kdor se s petjem ukvarja ...«
Tako je zapel prvak naših pesnikov France Prešeren, ko se je prepričal, da mu slovstveno delovanje nič ne nese.
Jesenski november nam ne prinese le spomina na smrt. Kakor za veseljem žalost tako tudi za dežjem solnce, so si mislili stari koledarniki, ko so pra« tike sestavljali. In tako so vsem vino« pivcem v veselje in vinogradnikom v radost vrnili med novemberske dne« ve še god sv. Martina na 11. no« vembra.
Kaj je vsega ob sv. Martinu! Marti« nova gos, pečen kostanj, novo vino Postane staro in je treba od hrama do hrama na pokušnjo. Posli se selijo in odpovedujejo službe o sv. Martinu. Vinski bratci so '«•> hvalili, davkopla« čevalci so pa kleli ta dan, ker šo davki zapadli. Že v srednjem veku so nam« reč naši predniki izkazovali temu dne« Vu tako čast kot mi. Ker so pa gospo« ske menile, da ima kmet ob tem času največ pod palcem, so zato postavile Martinovo kot davčni dan.
Pa kljub temu je na malokateri mizi manjkala na ta dan martinova gos, v Južnih krajih Evrope pa fazan ali celo
Toda je že tako v zgodovini, da je tudi pisateljevanje včasih bilo dobro, včasih slabo plačano. To je pač od« visno od časa in od pisatelja samega. Ko je prvi grški pesnik Homer dekla« mirai svoje junaške pesnitve, je prejel od gostitelja le par darov in dobro ju« žino. Grški pisec žaloiger Sofokles je prejel za plačilo zgolj pravico, da sme nositi na glavi lavorjev venec. Atenci so dali Herodotu, prvemu pisatelju zgodovine, 10 talentov (danes bi bilo to skoraj 35.000 lir), ko je pri olim« pijskih svečanostih bral par odlom« kov svojih del. Še bolje je bil plačan pesnik Herilos, ki je opeval grško zmago nad perzijskim kraljem K ser« ksom. Za vsak verz je prejel en zlat. Oktavija, mati Marcelova, je dala pesniku Vergilu po 10 velikih sester« cev za vsak verz v Enej idi, kjer se omenja mladenič Marcel. Ker je bilo takih verzov 32, je pesnik zaslužil lepo vsotico okoli 45.000 lir. Kneževsko je obdaril francoski državnik kardinal Richelieu pesnika Colleteta za tri verze, kjer se opevajo državniške sposobnosti Richelieu j eve. Rousseau, ki je spisal roman »Emile,« je prejel zanj 6000 frankov.
Pisateljski honorarji so bili do 19. stoletja prav majhni. Največ so za« služili založniki. Dandanes je tudi tako. Pač pa se dobe med možmi pe« resa ljudje, ki obilno zaslužijo in imajo celo stalne letne zaslužke. An« gleški pisatelj Bernard Shaw (izg. Šo) zasluži n. pr. vsako leto okoli pol« drugi milijon lir. Založniki mu plačajo kar naprej tudi tisto, česar še ni na« pisal. Za take pač ne velja Prešernov vzdih. Tudi slovenskim piscem se malo bolje godi, kot se je včasih. Pi« sate!j zasluži s knjigo kakih 160 strani okoli 1500 lir, pa to ni nič v primeri s pisateljskimi nagradami drugod.
pisani pav. Ta lepa navada z gosjo cvete še danes v Štandrežu pri Gorici, (pa je po 6 lir porcija), drugod se za« dovole s pečenim kostanjem, ki ga pridno zalivajo s pravkar iz nove v staro pretvorjeno kapljico.
Legenda pravi: Martina so hoteli narediti za škofa v francoskem mestu Toursu. Ponižni in pobožni Martin se je pa tolikšne časti zbal in se skril v klet za sode. Toda v kleti je bilo par j gosi, ki so z glasnim gaganjem izdale 1
sv. Martina, ki je moral sprejeti ško« fovsko čast. Vidite, tako sta nrišla s sv. Martinom v zvezo vino in gos. Francoz še danes reče »faire le St. Martin« (delati Martina), če hoče označiti veselo družbo, kjer so tudi dobri založaji in všečni litri. Mi pa pravimo takemu poskočnemu delu »martinovanje.«
V starih časih, ko še ni bilo po hišah električne razsvetljave, so na Marti« novo prvič prižgali zvečer luč. To je pomenilo, da prično dolgi, a tudi toplo prijetni zimski večeri pri preji, lič« kanju koruze in podobnem domačem delu. Pretino se je to vsakovečerno delo začelo, je hišni gospodar zbral vso družino in posle k mizi, obloženi z dišečimi pečenimi goskami, Marti« novimi gosmi.*)
Tako torej ni to martinovanje le prijetno za želodec in razveseljivo za oko, marveč je tudi v zgodovini uko« reninjeno in upajmo, da ta lepa stara navada ne bo še tako brž zginila.
*) Podobno lepo lastnost so še pred dvajsetimi leti poznali n. pr. solkanski gospodarji, ki so ob sv. Martinu dali svojim delavcem po kakih 50 litrov vina, gos z ajdovo polento in pečen kostanj.
Gospodarstvo.
Trg Mirili pridelki.
Trst, 11. novembra.
Sadje: kostanj 90 do 150, jabolka 200 do 300, hruške 260, grozdje 120.
Zelenjad: radič 200 do 400, zelena 80 do 90, kapus 50, vrzote 40 do 50, so« lata 100, glavnata 180 do 200, solatica 320, cvetača 120 do 440, špinača 160 do 180, domača 250, kolerabe IGO, pa« radižniki 180 do 200.
Krompir 35 do 55.
Gorica, 12. novembra.
Sadje: grozdje 180 do 200, jabolka HO do 250, kostanj maron 150 do 160, ob jak in drugi 60 do 100.
Zelenjad: vrzote 15 do 20, kapus 30 do 35, špinača 120 do 140, zeleni ra« dič 30 do 40, solata 50 do 60, zelena 50 do 60, cvetača 120, rožnati kapus (špros) 220.
Krompir gorski 45, maslo 11.50, jajca sveža 70 do 75, inozemska (polj« ska) 50 do 65.
I
ZAHVALA.
Podpisani sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na zadnji poti spremljali našega nepozabljenega sina
Aradrtejo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem fantom in dekletom, ki so se v velikem številu udeležili pogreba, č. g. župniku za trud ter gdč. učiteljicam, ki so prisostvovale pogrebu s šolskimi otroci.
Doberdob, 2. novembru 1930.	Družina Jožef Vižintin.
Martinovo, gos in še kaj.
TRAKTORJI — VLAČILCI.
Že pred vojno so skušali nadome« stiti v kmetijstvu živalsko silo (konje, vole, itd.) z raznimi stroji:	parnimi,
električnimi in motornimi. Strojno obdelovanje zemlje so najbolj razvili v Zedinjenih državah Severne Arne* rike med vojno, ko so bile človeške delovne sile na bojiščih ali zaposlene v tvornicah. S strojnim obdelovanjem so v Ameriki tako znižali proizvajal« ne stroške, da stane kvintal pšenične» ga zrnja po nekod komaj 30 do 35 lir, dočim se danes še vedno lahko pro« daj a po 50 in 60 lir, torej z velikim dobičkom; pri nas pa trde mnogi stro« kovnjaki, da bi se ne izplačalo pride« lovanje pšenice, če bi padla cena iz» pod 100 lir za kvintal.
Strojno obdelovanje s traktorji na bencin ali petrolej se je po vojni zelo razširilo po vsem svetu in tudi pri nas v Julijski Krajini orjejo že marsikje z motorjem in pride oranje mnogo ce« ne j e kot z živino. Tako je tudi v ostali Italiji, kjer je bilo 1. 1915. komaj 270 motornih plugov, dočim jih je danes že 21.000. Kjer je bil pred vojno en motorni plug, jih je danes 75.
Enako sliko dobimo tudi po drugih državah. Trenutno se motorno ob de« lovanje zemlje z motorji najbolj širi v Sovjetski Rusiji; po načrtih bi mo« rale ruske tvornice motorjev izdelati od 1. 1932. naprej letno po okoli 50.000 motornih plugov. Na državnem vele« posestvu -— tako imenovani žitni tvornici — Sovhoz Verbi j ud (sovhoz = sovjetskoje hozajstvo = državno posestvo, Verbljud = velblod, ka« mela), ki meri skoraj 150.000 ha (pred« stavljaj si kvadrat s stranico od 38.5 km, ob kateri bi moral hoditi skoraj osem ur) imajo kar 700 traktorjev, to« rej enega za vsakih 215 ha. Za jesen« sko setev je oralo 350 traktorjev v eni vrsti in vsak je delal 4 brazde; isto« časno so napravili 1400 brazd.
Za majhna posestva niso traktorji« vlačilci, ker je treba preveč obračati, zelo pa se splačajo na velikih posest« vih. Ker gre vse gospodarstvo danes za tem, da se proizvajalni stroški tudi v kmetijstvu čimbolj znižajo, zato bo vedno več traktor jev «vlačilcev oralo zemljo. Prej ali slej pa se bodo trak« tor ji na bencin ali petrolej zamenjali s traktorji, katere bo gonila električna sila. Danes so znani že zelo posrečeni poskusi električnega oranja.
Posneto mleko in teleta.
V deželi je zelo mnogo posnemal« nikov, zato tudi mnogo posnetega mleka. Posneto mleko nam vrže naj « več, če ga dajemo teletom. Tele mo« ra v prvem mesecu življenja dobivati dnevno po 8 litrov celega, neposnete» ga mleka. Od 4 tedna naprej lahko nadomeščamo celo mleko s posnetim, seveda polagoma in stopnjevaje, tako da dobiva tele pri osmem tednu še 4 litre celega in enako količino posne» tega mleka, pri 12 tednu pa le posne« to mleko. V posnetem mleku je še vedno mnogo beljakovin. Posneto mleko pa moramo krmiti sveže: takoj po molži je treba mleko posneti in ta« koj pokrmiti. Posneto mleko za teleta
mora biti sladko in ne skisano. Zato je treba posnemalnik skrbno osnažiti takoj po odrabi.
Za povzdigo živinore je.
Opozarjamo živinorejce, da se samo še do 30. novembra lahko javijo pri Kmetijskem uradu, če hočejo tek« movati za nagrade, ki jih je razpisalo oblastvo za povzdigo živinoreje. Pri« glasni list in vsa potrebna pojasnila dobite pri Kmetijskem uradu (Catte» dr a Ambulante d 'Agricoltura).
Sir Montasio
je zelo podoben našemu tolminske« mu, a ima to veliko prednost, da so vse oblike skoraj enake in da nima nobena manj kot 7, a tudi ne več kot 10 kg. Zato pa je tudi po tem siru po« vpraševanje, po našem pa ne.
Cena svilodom.
V zadnjih 12 letih so imeli v Italiji svilodi sledeče cene (v lirah za kg):
1919	10.—	1925	32,—
1920	27.—	1926	30.80
1921	12.20	1927	14.80
1922	25.70	1928	16.65
1923	31.25	1929	15.20
1924	24.40	1930	7.—
70 letnica vinarske šole v Klosterneuburgu.
Pred 70 leti, 1. marca 1860., je bila ustanovljena v Klosterneuburgu pri Dunaju »samostanska vinarska šola«, iz katere so izšli skoraj vsi vinarski strokovnjaki bivše Avstrije in današ» njih njenih naslednic ter tudi marši« kateri vinarski strokovnjak našega ozemlja. Doba 70 let je precej dolga, v vinarstvu pa še najbolj, ker mora« mo vpoštevati, da niso poznali pred 70 leti še nobenih ameriških divjakov» podlag za trte, ker se še ni pojavila trtna uš; peronosporo in oidi j so po» znali takrat le deloma, poznali pa niso lekov za večino vinskih bolezni.
Bivši obiskovalci šole so slavnostno praznovali obletnico, njih glasilo, stro« kovni list »Weinland«, pa je c h tej priliki izdal številko, ki obsega nad 200 strani.
Pravilno je,
da skoplješ jame za saditev dreves vsaj dva meseca preden sadiš. Seveda, če hočeš saditi še v jeseni, si že za« mudil pravi čas, zato pa skoplji čim večjo jamo in daj h koreninam dobre zemlje.
Napačno je
v jeseni posajeno drevje tesno prive» zati h kolu. V zimskem času se zem« ija usede in trdno privezano drevesce obvisi ob kolu in pod koreninami na« stane praznina. S takim drevescem ne bo nikdar nič. Zato priveži drevesce
Kdor hoče imeti napeti roman »HAs TASU« v celoti, ga bo lahko po nizki ceni naročil pri »Coop. Editrice Adria« — Riva Piazzutta 18. Gorizia.
Dorica Perinova
in
Sfiligoj Viljem
poročena
Medana (Dobrovo)	Gorica
6. novembra 1930
Kmečko-delavska posojilnica
na Dol - Otlici
vabi člane na
izredni občni zbor,
ki se bo vršil dne 23. novembra t. 1. v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	likvidacija zadruge;
2.	imenovanje likvidatorjev.
ODBOR.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
R. BREZIGAR
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
dobite pri tvrdki v ulici N. Machiavelli št. ZZ
telefon
1 atu 1 | 38-43.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u Gorici^
Pim VITTORia (na Traunihu) št. E/Ii.
j	(nasproti lekarne Cristofoletti.)
od 9. - 12. In 3. - 4.
I Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
Biljani v Brdih
liooE cene! "ww- Mone cene!
Ker sem na novo preuredil in povečal svojo trgovino in se založil z
raznim manufakiurnim blagom
s prarv novimi cer=ami,
vabim svoje stare odjemalce, da si pred nakupom ogledajo mojo novo za* lego SUKNA, ŽAMETA, FLANEL, RAZNIH P ARHOV, VOLNENIH JOPIC, PULLOWERJEV, VOLNENIH NOGAVIC, ROKAVIC itd.
Franc Mušt (prej Pavel Kunstek) ŠT1IRJE p. AJDOVŠČINA.
Predno kaj nakupite,
preglejte naše cene, ki so zelo znižane
M ECONOMIA FfllIBLÌflHE
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
Madapolam .	.	.	. od	L	1.75	naprej,
rjava kotenina	.	.	. od	L	1.90	naprej,
platno »Madonna«	težje	. od	L	2.25	naprej,
platno za rjuhe:	.	.	. od	L	3.20	naprej,
NiOTMŠE POHIŠTVO
IM ZAJAMČENO
PO SMtiiŽiffl CESSO
dobite v togami
G. BIECHER
TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil
prav rahlo, da se brez ovire lahko po* seda z zemljo vred.
Tudi je napačno
jemati še zeleno drevje iz zemlje in osmukati perje. S tem se šibi rast dre* v-esca, ker mu z listi oropamo mnogo redilnih snovi, ki bi še lahko pripoto* vale v debelce in v vejice. Še slabše pa je vzeti iz zemlje še zeleno dreve* scc in ga ne osmukati, ker tako dre«* vesce bi se posušilo: po listih bi nam* reč iz drevesca izhlapevala voda. To* rej jemlji iz zemlje le taka drevesca, ki so že gola, brez listov.
Move poste» ve.
UŽITKARJEVE OBVEZNOSTI.
Užitkar mora uživati stvar kot do* ber družinski oče. Zato mora stvar tako uživati, da jo lahko vrne ob kon* cu užitka nespremenjeno po obliki in vsebini.
Iz tega sledi, da mora užitkar izvr* sevati redne, navadne poprave na stvari, dokler traja užitek. Izrednih poprav pa ni dolžan izvesti ne užitkar ne lastnik.
Če izvrši izredne poprave lastnik prostovoljno, mu mora užitkar plačati obresti od kapitala, ki ga je vložil v poprave. Ako jih pa izvrši užitkar, mu mora lastnik povrniti izdatke, v kolikor so poprave ob koncu užitka še za stvar koristne.
Užitkar je dolžan lastniku povrniti vso škodo, ki je nastala po njegovi krivdi. Lastnik ima pravico zahtevati odškodnino takoj, ko je škoda nasta* la. Vendar ima užitkar pravico zahte* vati od lastnika, da se odškodnina za škodo poravna (kompenzira) z od* škodnino, ki jo užitkar lahko zahteva za izboljšanja (meljoracije) 'stvari.
Užitkar in davki.
Užitkar mora plačati tudi davke in druge letne dajatve, ki bremenijo užitkarsko stvar. Treba je poudariti, da je užitkar neposredno odgovoren za davke nasproti davkariji. Ce se pa stvar obremeni med užitkom s kako dajatvijo, n. pr. vojno dajatvijo, pri* spevkom za vodno zadrugo ali za iz* suševalnc naprave, jo mora lastnik plačati.
Užitek in lastnina,
Ker jc užitkar dolžan -ovrniti stvar ob koncu užitka po vsebini in obliki nespremenjeno, je dolžan paziti na to, da se nihče ne dotakne lastninske pravice; zato mora vedno opozoriti lastnika, če se hoče tretja oseba po* lastiti njegove stvari ali če si hoče prisvojiti služnostno nravico. Ce užit* kav ne izpolni te obveznosti, je odgo* voren za vso Škodo, ki jo lastnik za< radi njegove nemarnosti pretrpi. Če nastopijo tretje osebe proti užitkar ju s pravdami, ki se tičejo užitka, mora on nositi pravdne stroške; če se pa ti* če j o pravde užitka in lastnine, morata užitkar in lastnik plačati pravdne stroške sorazmerno z njunimi koristi ;
flancla, težja, 70 cm	.	.	od	L	2.—	naprej,
pike frštanjast bel	.	.	od	L	2.90	naprej,
frštanj križan, rdeč,	pl a v	.	od	L	2.75	naprej,
frštanj za halje	.	.	.	od	L	2.50	naprej,
pol voln. blago, 140 cm v is. od L 7.50 naprej, »rigadin«, prvovrsten	.	.	od	L	2.75	naprej,
saten črn in barvan	.	.	od	L	3.50	naprej,
cajh za hlače, 130 cm	.	.	od	L	6.50	naprej,
debele odeje .	.	.	.	od	L	39.—	naprej,
odeje......................od L 12.— naprej,
telovnik »Pullowcr«	. od L 9.50 naprej,
volnene rute .	.	.	.	od	L	15.—	naprej,
otroške majce .	.	.	.od	L	2.90	naprej,
moške bombaževim majce od L 6.— naprej, platnene brisače na meter od L 2.75 naprej, gobaste brisače	.	.	.	od	L	1.90	naprej.
OKORISTITE SE!	OKORISTITE SE!
Doti GIUS. [OMEL,
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prot. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Sorica, Via 8aribaldi 11 (prej Teatro)
„fll buon mercato"
TRST - VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek, na novo založeno z največjo izbero: površnikov in sukenj v vseh modernih barvah. Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ! ovratnikom. Vedno nova izbera temnih, svet« lih, pisanih flanelastih modernih hlač in po« sameznih črnih, plavih in pisanih jopičev. Velika zaloga delavskih oblek, hlač tn jopičev.
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 68. IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» ljenjc.
NEKATERI OZDRAVLJENCI:
Batagelj Ivan, Lokavec pri Ajdovščini (Go« rica), Rogelj Josip, Idrija (Gorica), Fabjan Ka= terma —■ Borut (Istra), Fink Alojzij — Schnals« tal (Bolzano), Dallas ta Ange — Dosso Duro, Calle della Badia — S. Gregorio — Venezia.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: v ponedeljek 1. in torek 2.
decembra v hotel »Angelo d’ Oro«. v Sv. Lucijo: 3. decembra v hotel »Mikuž«.
v Trst: v četrtek 4. in petek 5. decem* bra Corso Vitt. Eman. 41.
v Tržič: 6. decembra v hotel »Cervo«, v Opatijo: 6. decembra v »Pensione Mosler« samo od 10.—13. ure. i na Reko: v nedeljo 7. in ponedeljek j 8. decembra v hotel »Quarnero«.
; v Bistrico: 9. decembra v hotel »No« I vak«.
j v Št. Peter na Krasu: 10. decembra v ■ hotel »Rebec«.
Govorimo slovenski.	Cene zelo ugodne.
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI USNJE OHRANI, OMEČI IN OSVETLI.
! Ha prodaj na debelo: „5i00L C0MPflHY“ - Trst, via della Fonderia 3», Telefen št. 7Z73. ! in pri vseh trgovcih na debelo. Na drobno: pri vseh trgovcih, hi imajo izdelek v prodaji.
ako se pa pravde tičejo le lastnine, je odgovoren za troške le lastnik.
Užitkarjeve obveznosti ob koncu užitka.
Ko konča pravica, mora užitkar vr* niti stvar v stanju, v katerem, jo je prevzel. Važno vprašanje je, če ima užitkar pravico, da mu lastnik povrne izdatke za izboljšanja, ki jih je izvršil med užitkom? Italijanska postava do* ločuje, da nima užitkar prav nobene pravice do odškodnine za izboljšanja, čeprav je vrednost stvari radi njih znatno narastla. Na prvi mah se zdi ta določba čudna in krivična. Temeljno pravno pravilo je namreč tole, da ne sme nihče obogateti na račun tujega dela in tuje lastnine. Toda če omenje* no določbo nekoliko premislimo, nam postane razumljiva.
Rekli smo, da mora užitkar uživati stvar kot dober družinski gospodar. Izboljšanja pa niso redno nič drugega, ko posledica dobrega in vestnega go* spodarstva in uspeh dobre uprave. Nadalje je naravno, da ima užitkar od izboljšanj tudi že svojo korist, ker mu daje izboljšana stvar večje dohodke. Imenovano določbo pa zakon vendar nekoliko omiluje. Postava do* ločuje, da se odškodnina za škodo lahko poravna s porastkom na vred* nosti, ki je nastal zaradi izboljšanj. Poudariti pa moramo, da pripušča zakon to poravnavo le tedaj, če škoda ni nastala po veliki užitkarjevi krivdi ali nemarnosti; omenjene pravice ne priznava zakon užitkarju v vsakem slučaju, marveč le tedaj, ko jo smatra sodnija za umestno in pravično. Ra* zume se, da nastopi sodnija le tedaj, če sc lastnik protivi priznati omenjeno poravnavo. S to omejitvijo nam po* stanc določba, da nima užitkar pra* vice zahtevati odškodnine za izbolj* sanja, še bolj razumljiva. Gotovo bi bila tudi nasprotna določba mnogo bolj krivična, če bi moral namreč last* nik v vsakem slučaju povrniti užit* kar ju izdatke za izboljšanja. Tedaj bi užitkar imel lastnika v krempljih in bi ga lahko prisilil, da bi nalagal svoj kapital po ljubi užitkarjevi volji v stvar, ki jo on uživa. Ob koncu užitka bi prišlo med užitkarjem in lastnikom do neštetih pravd, ki jih je zakon z gori omenjeno določbo hotel preprečiti. Uvideli smo, da je torej omenjena določba pametna in social* no koristna. Pojasniti moramo še do* ločbo o poravnavi med odškodnino za škodo, ki je ni zagrešil užitkar z veliko krivdo ali nemarnostjo in po* rastjo vrednosti, ki jo je stvar prido* bila radi izboljšanj. Recimo, da je po majhni užitkarjevi krivdi bila poško* dovana stvar za 1000 lir in da je na* sprotno porastla vrednost stvari za* radi izboljšanj za 500 lir. Pravično je, da mora v našem primeru užitkar pia* čati le 500 lir odškodnine. Ako bi na užitkar stvar izboljšal za 1000 lir in povzročil z majhno krivdo škode le za 500 lir, potem nima užitkar pravice zahtevati od lastnika, da mu povrne 500 lir, ker presegajo izboljšanja škodo. Iz tega primera razvidimo, da ne dopušča zakon redne in popolne izravnave, marveč le skrčeno.
1! Struchel & Paludetto
8
I
1
E
f
GORICA - Corso G. Verdi 7.
Manufakturna trgovina z oblekami in suknjami lastnega izdelka. Velika zaloga angleškega in domačega blaga za moške in ženske. - Perilo in bombaževine i®*5 po zelo nizkih cenah.
I
I
--T-	-• G:.;,:.».-; 'AT !
Marija Incestai - Trst,
Via Genova 21.
Najboljši madapolam L P75,
Platno Madonna 89 cm „ 2-40,
Platno Lavoratore 120 cm „ 3'30,
Platno Lavoratore 150 cm „ 4-30,
Črn saten	120 cm „ 3-80,
Gladek saten 130 cm „ 5*90,
Črn thibet	120 cm „ 2 95,
Volna mušola	69 cm „ 8-90,
Nogavice, maje, naramnice, spodveze, robci j in odeje po najnižjih cenah v Trstu.
ll~~-.... -	— -38 |
Primarij
Dr. AUfi. DE FIORI, 1 KABINE! ROENTGEN j !
se je preselil	1
na Corso Viti. Eman. štev. 6. I. n.
Zobozdravnlžki
aiiibulatorij -*sgs$
TRST - Via delle Sede Fontane 6. !
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavču- j kom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo i zajamčeno! — Odprto od 9.—13. in od 15.--19 ; Ob nedeljah od 10,—12.
i
i
5
»
h



ZDRAVNICA
dr. VILMA BOMINCO, sprejema
od 10.-12. in 15.-16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 50. Posebnost: zdravljenje z ultravljoletnim! žarki.
Z*3b$iì xdrawìsife
tir. aobert Hlaoaf»
v TftSTU
SE JE PRESELIL kislico CARDUC89 IO/II.
0b sradžik ia seboiah ardiate « PQSTOJM5
Saj večja urarska delavnica v Trste.
ALOJZIJ POVH,
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, L nadstropje.
Kupuje krone in asleito.
	posnEiHiinsKi	
d		1
> H*	CENE:	|
cn		■*
s	za 65 litrov na uro 410'— L.	93
< ”“"5	za 120 litrov na uro 510'— L.	m
O Z	JUST UŠAJ,	w
H ti ti	Geriča,	a s
©	Piazza della Vittoria 4	i
esi		s
SO NAJBOLJŠI IN KLJUB		
	TEMU NAJCENEJŠI	

NE ZAUPAJTE BLAGU, KI VABI Z NASLOVI:
»skupna razprodaja«, »priložnostni nakup«, »izredna prilika« in izogibajte se tako* zvanih »po razprodajnih cenah«.
Kupujte raje blago, ki ni preležano, ker vam bo dol j trajalo, barve nc bo spremi* njalo in vzorci bodo najmodernejši.
Kdor želi brezhibno in najmodernejše ukrojeno SUKNJO, RAGLAN, POVR* ŠNIK, DEŽNI PLAŠČ (Trcnch Coati), IZPREHODNO alt ŠPORTNO OBLEKO, JOPIČ ali posamezne HLAČE, naj se obrne na
skladišča izgotovljenih oblek *;a muoške
z veliko zalogo sukna in blaga iz domačih in inozemskih tvornic za naročila po meri, izvršena v lastni krojačnici,
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRIESTE — CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35
vrstnih kosov oblačila za moške, mladeniče svežega blaga tudi cene nizke in poštene.
kjer dobite vedno veliko izbero vsako* in otroke, kjer so razven dobrega in
Vprašanja is odgovori.
Vprašanje št. 761: Kaj jc vzrok težkemu go» vorjenju (jecljanju) in kako sc odpravi? — Odgovor:	Vzroki so lahko različni, zato sc
pustite preiskati od zdravnika.
Vprašanje št. 762: Ali jc kot gnojilo kaj vredna zemlja, s katero1 pokrivajo ogljarji svo* je kope? — Odgovor: Kot gnojilo nič ali pa prav malo.
Vprašanje št. 763: Katero izmed plemen La« tinccv, Germanov in Slovanov je močnejše po številu? — Odgovor: Najmočnejše pleme na svetu so Germani, katerih je danes okoli 280 milijonov (največ Angležev, potem Nemcev) ; Germanom slede Romani ali Latini, katerih je kaj manj kot 200 milijonov, med njimi največ Francozov, potem približno enako Ita» lijanev in Špancev, najmanj pa Kataloncev. Vseh Slovanov je nekaj črez 160 milijonov, in sicer je Rusov več kot dvakrat toliko kot vseh ostalih Slovanov (Poljakov, Čehov, Slovakov, Lužiških Srbov, Srbo«Hrvatov, Bolgarov in Slovencev) skupaj.
Vprašanje št. 764: Ali je za fiobert potrebno dovoljenje? — Odgovor: Potreben je orožni list.
Vprašanje št. 765: Prepeljal sem svoje čebele na pašo v tujo občino in deželo, pa só mi tamkajšnji čebelarji nasprotovali. Ali smejo tako? — Odgovor: Dovoljenje, za prevoz čebel daje Kmetijski urad (Cattedra Ambulante di Agricoltura) dotične dežele, kamor spada ob« čina, v katero želite prepeljati čebele na pašo. Kmetijski urad mora seveda čuvati dobrobit domačih čebelarjev in jih vprašati za mnenje. Če imate dovoljenje od Kmetijskega urada, Vam domači čebelarji ne morejo več naspro« tovati.
t prašanje št. 766: Kot mačeha sem dobivala pod Avstrijo vojno odškodnino po sinu. Ali imam pravico do pokojnine pod Italijo? — Odgovor: Po italijanskem zakonu nimate pra« vice do pokojnine kot mačeha; pokojnino prejmejo samo matere.
Vprašanje št. 767: Kdo mora popraviti sta« n o vanje, lastnik hiše ali najemnik? — Odgo« v or: Zavisi od najemniške pogodbe, a večja popravila mora redno oskrbeti gospodar hiše, K temu pa danes ne morete več prisiliti gospo« dar j a, ker je oddajanje stanovanj prosto in če niste s stanovanjem zadovoljni, ga lahko za« pustite.
V prašanje št. 768: Kdo je bil Karel Marks in kaj je učil? — Odgovor: Marks se je rodil 5. maja 1818. v Trijeru v Nemčiji od židovskih staršev. Bil je urednik in narodno«gospodar= ski ter socialni politik, ki jc v svojih spisih zahteval predvsem ukinitev vsega zasebnega premoženja ter podružabljenje (v resnici po« državljcnjc) vseh proizvajalnih sredstev (zenv 1 je, tovarn, bank itd.), češ da se le tako. more onemogočiti izrabljanje delovnih slojev od Strahi kapitalistov. Njegovo glavno delo je »Kapital«. Marks je umrl 1. 1883. v Londonu.
Vprašanje št. 769:	Filmali j e je v glavnem
fotografiranje. Kako pa fotografirajo dejanja kot n. pr. potop ladje? - Odgovor:	Potop
ladje fotografirajo večkrat v resnici na-morju, večkrat pa tudi v sobi, kjer plava ladjica, v škafu vode. Vsak kinematografski film si mo« rate predstavljati kot skupino po načrtu izbra» n ih najrazličnejših prizorov. Iz različnih film« ski h trakov izrežejo le tiste slike prizorov, ki spadajo k dejanju. Iz teh izrezkov sestavijo nov filmski trak.
Vprašanje št. 770: Ali jc madjarska književ« n ost tako šibka, da ima v slovenščini tako malo prevodov? — Odgovor: Število prevodov ne
pri tvrdki
S. LEE
Priložnostni naiuip
l
TRST,
via S. Lazzaro 9
po L 3.20, . po L 5.50, od L 2.90 naprej, od L 4.80 naprej, po L 8.50, po L 8.50, po L 2.—, po L 2.80, po L 2.80, od L 4.— naprej.
Veliki dohodi frštanja po brezkonkurenčnih cenah.
Par primerov ;
Lawntenis...................po L 1.70,
Lawntcnis težak, v vseh barvah . po L 2.20, najfinejši frštanjast piket bela češka flancla frštanj za obleke žamet za obleke .	.
žamet za moške hlače hudičeva koža platno »Madonna«, težko širting »Sposa« jajčja kožica platno za rjuhe .
Velika zaloga posteljnih in svilenih pregrinjal. Blago za moške obleke, črn in barvan saten, svilene podvlake itd.
Za krojače, šivilje in neveste posebni popusti!
! ! Pazite na številko ! i
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Gaberššl tiskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako, vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izdeluje zemljiške skice za kupnoprodajne pogodbe; razne cenitve «a privilegirana posojila itd
Prvovrstno surovo in kuhano laneno olje (firnež) mineralno olje za posne» malnike, šivalne stroje, slamoreznice, prašno olje, terpentin, lak, mizarski klej, stekleni papir, suhe barve, čo= pice; klajno apno, orehove in lanene tropine nudi po najnižjih cenah
TOLSI!
ždrasnik - kirorg - zobal zdrs si: k
dr. P« Ugo Netzbantit,
izveiban na klinikah ua Da-ajc in v Mona kovnic (ne Bavarskem)
sprejeme«
v Tolminu vsako soboto in nedeljo ! (pri drju Eussiju),
|.$ ® Sorici druge dneve v tednu (via Dante 10), j
Najuišje Gane
plačujem
kun, zlatic, dihurjev, vider. L jazbecev, veveric, divjih in
domačTh zajcev.	'Vis.* )%._ ,
Os WmOSFMOH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Telefon št.68-Sl
Sprejemajo se pošlljalve po pošli.
ZDRAVNIK
ii—-
dr. O. GREGORIG
za notranje bolezni
sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure
V SOBICI. Xiale XXIV Magg. (prej via
Ire Re) štev. 9. v pritličju.
ZLiMNil.
I lili
J. MUNIH, T l*st
Sv. Lucija ob Soči.

Zaročenci, botri in vsi meščanje kupujejo prstane, uhane, ure, verižice itd. le v dobro znanih trgovinah
Corso Garibaldi 35. in via Roma 16. NAKUPOVANJE IN IZMENE.’ ZELO POŠTENE CENE.
®l priporoča svojim starim odjemalcem domače m inozemsko blago vseh m g| vrs*t posebno veliko isbero črnega sukna za časi. duhovščino In S» KS Pjatao znanih tovarn Regenhart & Raymaan m cerkvena prte- H ra ,	s* neveste od najnavadnejših do najfinejših m
P, potrebno *■» njihovo popolno opremo.
j§| BLAGO SOLIDNO.	CEN F ZMERNE-
Predno si kaj kupite za zimo Vas vabimo, da si ogledate našo veliko zalogo zimskega blaga: žameta, sukna, volnenih nogavic, rokavic, čepic itd., kjer dobite vse po zelo nizkih cenah.
F. FURLAN - AJDOVŠČINA
Malbalile blagot	Rafnižje cene!
vOsti dotične literature. Mi Slo» no lepo in močno književnost, a .mu se je zelo malo slovenskih del pre« v tuje jezike, ker poznajo le malošte«
. ilni ljudje poleg svojega maternega jezika tudi naš jezik, iz katerega bi lahko prevedli. Madjarska književnost ima zelo dragocena tlela, ki čakajo na prevajalca.
Vprašanje št. 771: Koliko moram hiti star, da dobim dovoljenje za lov? Koliko stane dvocevka, naboji in vpis v lovsko družbo? - • Odgovor: V kratkem izide nov lovski zakon, ki bo na novo uredil vsa vprašanja glede lova; zato počakajte. Če hočete kljub temu dobiti trenutno odgovor, obrnite sc-na kakega puškarja in lovca.
Vprašanje št. 772: Obstrelil sem srnjaka, da je težko hodil, medtem pa ga je neki drugi fant vlovil in zaklal. Koliko odškodnine mu pritiče? —■ Odgovor: Če' niste lovec ne Vi ne »drugi fant«, pritiče obema po nekoliko dni zapora. Čc ste Vi lovec, oni fant pa nc, mu ne pritiče nobena odškodnina. Če pa ste oba lovca, pritiče srnjak tistemu, ki ga je vlovil seveda v lastnem lovskem okolišu. Nikakor se nc splača pravdati radi tega vprašanja.
Vprašan je št. 773: S čim bi na oslepelem me« stu Gcrbcrjcvc pipete za preizkušanje mleka mogel zapisati neizbrisno številko? — Odgo« vor: Na steklo se piše s fluorovo kislino, za Vas pa bo najbolje, da Vam črto napravi zlatar (urar). Najbržc pa bo najbolje, da ku« pite drugo pipeto, ki stane le par lir.
Vprašanje št. 774: Moja mati je vdova. V vojni je izgubila tri sine in dobiva mesečno 55 lir pokojnine. Preko županstva smo že več« krat delali prošnjo za povišanje, a vedno za« man. Ali res ne more dobiti več? — Odgovor: Čc ste že večkrat napravili prošnjo za poviša« nje pokojnine in so Vam prošnjo odbili, bi bila po našem mnenju vsaka nadaljna proš« nja za povišanje pokojnine brezuspešna, ker višina pokojnine ne zavisi od števila zgubijo« nih sinov, temveč od gospodarskega položaja prosilca.
Vprašanje št. 775: Hčerka ima božjast, ki je nastala zavoljo vojnih dogodkov. Dosedaj nismo vložili prošnje, ker smo upali, da jo ozdravimo. Ali bi bilo še mogoče dobiti pod« poro in kam naj jo naslovimo? — Odgovor: Po našem mnenju bi bila vsaka pokojninska prošnja brezuspešna, ker nc boste mogli do« kazati, da bolezen zavisi od vojne. Sicer pa je tudi rok za vlaganje takih prošenj že pretekel.
Vprašanje št. 776: Ob studencu imam mlin in meljem le ob deževnem vremenu, ob suši nc: morem. Ali je to javna voda in ali je treba napraviti prošnjo na ministrstvo? — Odgovor: Škoda, da nam niste sporočili imena dotičnega potoka, ker potem bi Vam na vprašanje lahko natančno odgovorili. Sicer pa je najbolj umestno, naj sc prizadeti v takih zadevah obračajo na občinski urad, ki ima gotovo sc« zr.am javnih vod. Če Vašega potoka ni v se« znamu javnih vod, niste dolžni prositi za priznanje pravice do uporabe javne vode.
Vprašanje št. 777: Junija sem preko pretek« ture vložil prošnjo na načelnika vlade za en« kratilo podporo radi številnih otrok. Do danes nisem dobil odgovora. Ali naj vprašam, kje je prošnja? — Odgovor: Po našem mnenju ni treba pospeševati rešitve prošnje, ker bo naj« hrže rešena za božič.
Vprašanje št. 778: Ali bi lahko dobil kakšno službo pri železniški upravi, n. pr. kot spre« vodnik, itd. Odgovor: Napravite prošnjo na »Ministero delle Goinmunicazioni«. Najbržc prošnja nc bo ugodno rešena, ker začasno ne sprejemajo uslužbencev v državne službe (še celo leto ne).
Vprašanje št. 779: Ali sc mora plačati užit« nina od vina ob ukletitvi ali pri prodaji? — Odgovor: Užitnina se plača le enkrat, in sicer pri prodaji. Če ste vino kupili in ga želite poz«
neje prodati, se morate dogovoriti z užitnin« skim uradnikom, kdaj plačate. Če plačate ob ukletitvi, potem shranite potrdilo o plačani užitnini.
AL
C
ALMIERE
J
tvrdka s tkaninami in izgotovljenim oblačilom
TRIESTE — Ponte della Fabra, vogal via Carducci.
NAJVEČJA IZBERA
MOŠKEGA BLAGA, NAJMODERNEJŠIH VZORCEV IN
KAKOVOSTI ZA
Obleke - Površnike - Suknje,
lastna krojačnica.
Nekaj reklamnih tipov (izpostavljenih v naših izložbah):
OBLEKE napravljene po meri iz pristnega volnenega
blaga, z najboljšo podlogo.........L 295.—
POVRŠNIKI iz najfinejšega blaga, moderni vzorci, dobra podloga, izgotovljeni po meri .	.	. .L 295.—
SUKNJE izgotovljene po meri iz težkega volnenega modernega blaga, polovico podložene z bombaže« vinastim atlasom.....................L. 295.—
Izdelki brezpogojno zajamčeni«
Bogata OBLEK « POVRŠNIKOV * DEŽNIH PLAŠČEV _	« TRENCH = COATSOV = SUKENJ že naprav«
ZalOg« ljenih po vsakovrstni meri za
MOŠKE, MLADENIČE IN OTROKE.

Živinorejci !
Želite imeti najpotrebnejši in najkoristnejši stroj za vaš dom? Naročite si‘takoj posnemalnik
,,DIABOLO"
in pinje dolgoletno jamstvo, prodaja tudi na obroke, zagotovljeni prvovrstni izdelki sve-tpvnoznane tovarne A. B Pump Sep. - Štokholm -Švedsko.	Iščemo zastopnike!
Zahtevajte cenike in brezplačna pojasnila na naslov :
Vittorio lonsoo - Borica, via Cantane »-Il (Cassila 25).
t
Valuta — tuji denar.
Dne 12. novembra si dal ali dobil za:
1 dolar	19.08 lir
1 angl. funt	92.82 lir
100 dinarjev	33.88 lir
100 šilingov (avstr.)	269.60 lir
100 čeških kron	56.68 lir
100 nemških mark	455.20 lir
100 švic. frankov	370.75 lir
100 franc, frankov	74.96 lir
100 belga	266.35 lir
Beneške obveznice	76.75 lir
»Consolidato«	81.05 lir
Loterijske številke	
dne 8. novembra 1930.	
Bari	80 68	33 47 38
Florenca	26 22	30	9 60
Milan	22 66	43 14 21
Neapolj	61 90	72 33 47
Palermo	90 46	34 26 75
Rim	9 86	62 25 44
Turin	79 22	63 43 52
Benetke	72 87	20	3 47
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 17. nov.: Bistrica, Km bed, Motovun.
Četrtek, 20. nov.: Buzet, Vipava, Bazovica.
Petek, 21. nov.: Sv. Lucija ob Soči. Sobota, 22. nov.: Sežana.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKU
SPREJEMA kol doslej
vsako nedeljo pij
drju Serjunu v Tolminu?
ostale dni pa
ir GORICI, Dorso Verdi 86=
Izšel je	-v
„VEDEZ“
asa leto 1931.
LETNIK XV.
Dobiva se: v knjigarnbpapirnici Stoka, Trieste, Via Milano 37, v knjigarni « papirnici Cumar, Gorizia, Via Arcivescovado 5, poleg restavracije »Cervo d’Oro« (pri »Jelenu«) in pri vseh trgov; cih na deželi.
Cenj. trgovci goriškega okraja dobivajo »Vedež« v razprodajo 2 istim popustom, kakor od za; tožnika v knjigarni=papirnici L Cumar — Gorizia, Via Arci; vescovado 5.
Zgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak j Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Rive Pif«®att« št. 18.
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., dettelo tiskana 1 liro, najmanj 5 Ur.Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite
poostibe ali odgovore v zaprtem ovitku, sa katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini., starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34,
čreva:	rabiš čreva za klobasice, salame :
: itd., obrni se na »Industria budella«, Gorica, ; ! via del Macello štev. 46, kjer dobiš zajamčeno f
biago.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«. Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelecjadnega trga).
Žaga Amedeo Villat,
gnuzza, kupuje vsakovrstne gozdove.
Gorica, Campa» ; hlode, drva in |
j Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca»
| stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal | via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
i Proti zastaranemu revmatizmu, trganju po j udih, bolečinam v križu in plečah služi preiz«
| kušeno mazilo:	»Menthosalyl«. Velika tuba
\ stane 8 lir. Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza | S. Francesco (blizu nove sodnijske palače).
j Pohištvo nudi širom naše dežele znane > industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan j 280. Tu je velika izbere oprave iz trdega lesa | po najnižiih cenah. Ne zamudite prilike!
I Idrija:	urar ’n z-latar F- Keber sprejema
| vsakovrstna popravila; razven tega ima boga»
I to zalogo švicarskih ur, pristne znamke »Orne» ga«, »Langines«, »Zenitn«, lepih poročnih pr» stanov m raznovrstnih daril, vse po močno znižanih cenah.
Pozor novoporočenci! Na prodaj imam i 2 spalni sobi iz topolovega lesa, s polnimi vra» j ti; delo zajamčeno, cena po dogovoru. — Ivan 5 Filipčič, mizar — Dutovlje 69.
501 Fiat, torpeden s 4 sedeži, z brezhibnim tekrn in 5 na novo prevlečenimi gumami pro» dam za 5.000 lir. Za pojasnila se obrnite na: G. Carlotto- — Gorica, Piazza Cavour; 3.
Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki mne» žini po najvišji ceni L. Komel, Gorica, trg sv. Antona 5. Dospele so mi pristne kranjske klobase.
Posojila na vknjižbo s 6°/o obrestmi (z amortizacijsko kvoto, obrestmi in državnim prispevkom po- 8.80°/o na leto) in na odplače» vanje v 10—25 letih, posojila po ó,/4°/o do 61/2°/o za dobo 2 ali več let, agrarna posojila po 53/V’/o za nakup živine ter posojila po 4°/0 za zidanje kmečkih poslopij, hlevov, gnojišč itd. Rešitev vojne odškodnine in rekvizicije ter sestavljanje prošenj za 15 do 30«letno odplače» vanje primanjkljajev (scopertur) pri zavodih o priliki zidanja hiš za vojno odškodnino na podlagi pred kratkim razglašenega zakona z dne 18. oktobra 1930., preskrbi najhitreje An» ton Trampuž, sodni ofic. v pok. v Gorici, via Garibaldi 20/1.
126 Žnideršičevih panjev čebel prodam. Družine močne, zadosti zaloge. Naslov je pri upravi.
Babica ,z Trsta, Slovenka, z večletno iz» vežbanostjo, bi sprejela stalno mesto na. deže« ii. Naslov pove uprava.
Vajenca za dimnikarsko obrt, poštenih staršev iščem. Naslov pove uprava.
N aznanjava, da sva prevzela mlin in žago na Vipavi v Peklu (Rihenbcrg). Delo solidno in, po najnižji ceni. - Filip Zega, Branica; Miro» slav Kovač, Lokavec.
Slovenski fant, 26 Kt star, želi znanja z dobrim, zdravim slovenskim dekletom ali vdo« ve nc črez 24 let staro, ki bi bila pripravljena sc poročiti v inozemstvo. Naslov in slika je na vpogled pri upravi.
Proda se kmečko posestvo:	hiša, zemlji»
šče, gozd in kamnolom v Velikem Repnu za 18.000 lir, plačilo tudi na obroke. Natančnejša pojasnila dobite v Trstu, via Torre Bianca 19/1.
Iščem dva učenca, močna in zdrava za me« sarsko obrt. Naslov pove uprava.
Prodam novo spalno sobo iz trdega lesa. Cena po; dogovoru. — Osp 68 (Trst).
Kupim star gepelj, ki je še rabljiv. — Naslov je pri upravi.
Renčelj Josip — Sežana 183 ima na
prodaj po zmernih cenah cepljene trte (bilfe) ter mlade cepljene jablane in hruške.
Ženitna ponudba. v inozemstvu živeč odvetnik iz Julijske Krajine bi v svrho ženitve rad navezal korespondenco z gospodično iz Julijske Krajine, ki naj bi po možnosti imela tudi nekaj dote. Resnost zajamčena. More» bitni dopisi na "upravo lista pod naslovom »Bodočnost«.

ECrtfjači,
šivilje,
nešivilje.
PO BOŽIČU VELIKI TEČAJI PRIKROJIŠ» VANJA na Strokovnem krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19, odobrenem od obrtnega oblastva
Z našim preizkušenim krojem si pridobite eksistenco. Za krojače se bo poučevalo kroje» nje moških oblek, uniform; za. šivilje, nešiviljc damsko krojenje, modeliranje, perilo in otro» ške oblekee po najnovejših vzorcih za 1. 1931. Za one, ki nameravajo v Ameriko, poseben način krojenja, ki sc uporablja v Ameriki.
V kratkem odide lastnik zavoda v Pariz in prinese najnovejše vzorec. Način učenja je la« Lek, tako da sc vsak tekom 3 ali 6 tedenskega tečaja priuči popolni strokovni izobrazbi. Ako sc več udeležencev priglasi iz enega okraja, sc jim honorar znatno zniža. Revnejšim znižamo.
Posctmkom priskrbimo dovoljenje za biva« nje in službo.
Za odgovor priložite znamko.
'
Lahek motor, 175 cm3, znamke M M.
ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po« rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. - Edini zastopnik jc U. Barbolini. — Delavni« ca je v Trstu, Viale Regina Elcna, št. 27.
via Garibaldi 6 - GORIZIA - via Garibaldi
li
€
Nori dohodi deškega blago!
Pozori
¥ ponedeljek ob 9. uri se začne prodaja po cenah, kakršnih še ni bilo
ODDELEK VOLNENINE:
ODDELEK BOMBAŽEVINE:
Madapolan »Rinascente«	.	.	prej L	2.50, sedaj	L	1.90
Madapolan 80 cm visok	.	.	prej L	2.—-, sedaj	L	1.50
Platno »Madonna« .... prej L	3.20,	sedaj	L	2.20
Platno družinsko iz zvite niti prej L	3.50,	sedaj	L	2.60
Širting za neveste .... prej L	3.60,	sedaj	L	2.90
Jajčna kožica, posebna .	.	.	prej L	3.60, sedaj	L	2.90
Jajčna kožica, »Mahč« .	.	.	prej L	4.50, sedaj	L	3.60
Platno za rjuhe, 150 cm visoko prej L	4.20,	sedaj	L	3.60
Platno za rjuhe, 150 cm visoko prej L	5.50,	sedaj	L	4.20
Platno »Madonna« iz zvite niti prej L	5.60,	sedaj	L	4.80
»Dovlas« težji 150 cm . . . prej L	6.20,	sedaj	L	5.20
Platno, druž. iz zv. niti 180 cm prej L	6.90,	sedaj	L	5.60
Platno, druž. iz zv. niti 270 cm prej L 11.90,	sedaj	L	9.80
Zefir za srajce............prej	L	2.90,	sedaj	L	2.25
»Borgo Cormons« . .	. . . prej L	3.20,	sedaj	L	2.25
»Borgo Cormons« iz zv. niti,
težje....................prej	L	4.50,	sedaj	L	2.90
Saten 120 cm...............prej	L	4.90,	sedaj	L	3.60
Saten 130 cm...............prej	L	5.80,	sedaj	L	4.90
Saten, poseben 140 cm . . . prej L	6.90,	sedaj	L	5.60
Saten, raznobarven .... prej L	5.60,	sedaj	L	3.80
Prtenina 120 cm............prej	L	5.50,	sedaj	L	3.90
Prtenina 150 cm............prej	L	5.50,	sedaj	L	4.20
Prtenina barvana 150 cm . . prej L	7.50,	sedaj	L	5.90
Kuh. brisače iz konopljevine prej L	3.60,	sedaj	L	2.90
Dvonitnik težji za hlače . . prej L 10.—.sedaj L 6.90 Trliš za žimnice...........prej	L	4.90,	sedaj	L	3.90
Flanela barvana................prej	L 2.60, sedaj L 1.9
Frštanj. blago posebno tkano prej L 3.90, sedaj L 2.9 Frštanj, z dvojnim licem .	. prej L 3.60, sedaj L 2.9'
Flanela težja, z dvojnim licem prej L 4.90, sedaj L 3.9 Žamet »Cord« za moške . . prej L 9.50, sedaj L 6.9 Moške srajce iz flancle . .	. prej L 14.—, sedaj L 10.—
Volnene ogrinjalke .... prej L 15.—, sedaj L 10.9
ODDELEK DROBNARIJE:
Ženski žepni robci .... prej L 0.40, sedaj L 0.2
Moški žepni robci..............prej	L 0.80, sedaj L 0.4
Brisače........................prej	L 2.50, sedaj L 1.2
Brisače gobaste................prej	L 3.90, sedaj L 1.9
Ženske srajce..................prej	L 4.50, sedaj L 3.2
Ženske srajce vezene . . . prej L 5.90, sedaj L 4.6
Kombineji......................prej	L 8.50, sedaj L 6.-
Moške nogavice...............prej	L	1.20, sedaj	L	0.8
Moške nogavice,	»grisette«	.	prej	L	1.90, sedaj	L	1.2
Moške nogavice,	težje	.	.	.	prej	L	2.50, sedaj	L	1.4'
Gamaše iz feltra.............prej	L	12.50, sedaj	L	7.4i
Ženske nogavice..............prej	L	1.50, sedaj	L	0.9
Ženske nogavice iz niti . prej L 3.50, sedaj L 2.6 Ženske nog. iz kamelje dlake prej L 2.90, sedaj L 1.9 Obposteljne preproge
»Smirne« 45 X 90 . . . . prej L 10.50, sedaj L 6.6 Volnene odeje...................od L 17.50 napre;
Velikanska izbera blaga za moške in ženske, frštanjastih nssj in spodnjih hlač puloisven-jev, volne ,,Scutari“ za žimnice itd. itd.	t»—>*. '<■     mum.»»««««—
Za ženine In neveste posebne cene!
Gorica, via Gortbald! 6