Kdor vsaj malo pozna delo pesnika in esejista Mihe Pinta- rièa (zbirka esejev Neškroplje- ne limone (2008), pesniška zbir- ka Nugae(2007), nagrada revije Sodobnost za najboljši sloven- ski esej (2006), bo njegovo zad- njo knjigo Molitve vzel v roke z napetim prièakovanjem, ve- doè da se mora za tem naslo- vom skrivati nekaj nenavadne- ga. In res. Za naslovom se skri- va “dvoglava pošast”, kot jo je v spremni besedi imenoval Mi- lan Dekleva, nekakšna hibrid- na literarna zvrst med liriko in esejem, ki ji pravi poetièni esej. Kratka oblika pogojuje vsebi- no, ki je strnjena in jedrnata ter zaradi katere bodo Molitve bralca pritegovale k ponovne- mu prebiranju, k podobnemu vraèanju, kot ga do`ivljamo ob dobri poeziji. Vedno znova se bo odpiral nov pogled, odsti- ralo novo spoznanje, navdiho- vala nova misel, kdo ve, mor- da bodo koga nesluteno celo spodbudile k molitvi. Molitve so torej veèplastne in veèbarvne: nekatere so gan- ljive, resnobne, bolj pogosto pa je v njih pridih hudomušnosti, zbadljive kritiènosti, smešnosti ali pa kombinacija veè stvari. Misel se po njih spušèa kot po toboganu in se zaluèa v odmev tišine, v prostor zazrtosti in (samo)spraševanja. Pintarièeve molitve niso molitve-obrazci v klasiènem pomenu besede, saj so se ti sko- zi veèstoletni razvoj misli mno- gokrat izpraznili tistega upanja, ki jim je dajal moè in jih osmiš- ljal. So, kot tudi sam pravi v uvodu knjige, pogovori z “ne- kom”, ki si ga vsak molivec predstavlja po svoje. Knjigo se- stavlja sedeminšestdeset moli- tev, od katerih je vsaka moli- tev svojstvena, zaokro`ena ce- lota. Skozi “pogovore” zazna- vamo, kako je èlovek, odkar je ponovno zaèel graditi Babilon- ski stolp, temu primerno iz- gubljen, kako bega pred nezno- sno te`o lastne odgovornosti in si Bo`jo podobo pogosto, a ne vedno, prikraja po lastnih me- rilih. Lahko bi priredili znani rek in dejali “kolikor molivcev, toliko podob Boga”. Molivci v tem “molitveniku” so osebe raz- liènih veroizpovedi (pravoslav- ni, protestant, nedeljski krist- jan), preprièanj (ateist, agnostik) in poklicev (pilot, nevrokirurg, trgovec ali borzni posrednik). V molitvah se torej lahko najde vsakdo, tudi veèkrat. Na ravni èloveške golote in nemoèi pred prese`nim se po- tencialne statusne razlike med molivci razblinijo kot milni mehurèek in èe stopimo korak nazaj, se nam njihovo nizanje izriše kot mrtvaški ples s kak- šne srednjeveške freske, le da molivcev pri grobu ne èaka Matilda s koso - še veè, Pintariè tudi njo postavi v vrsto -, tem- veè jih zgovorno prièakata hu- diè in Bog sam. Skozi oko Bo`je molitve se morje razlik skristalizira v eno samo nujnost in klic èloveku, naj vsak dan znova in v sedanji- ku odgovarja na Hamletovo vprašanje ter to `ivi v polnosti. Ker je èlovek simbolno bit- je, je naravno, èe se vprašamo tudi po pomenu naslovnice. Fotografiji z naslovnice sta po- sebej omenjeni na hrbtni stra- ni, kar izkljuèuje njuno na- kljuènost. Kamniti vesoljèek s katedrale v Salamanki bi lah- ko predstavljal vez med prete- klostjo in sedanjostjo, med pre- teklostjo in prihodnostjo. V skafandru lebdi v vesolju, nez- nanskem, nedoumljivem, sko- raj strašljivim, kakor ga pona- zarja fotografija Konjske glave na naslovnici. Izkušnja, ob ka- teri je èlovekov edini odgovor ravno molitev.  !"# & # - &  - -6)65&%) % 5 %2