(PIŽŽok >Y>A ND s-VUčtlCe,.. NO. 184 Ameriška Domovina JeK p. I3 St&ill e* yo4rkč II /V>- >000, AM€RICAN IN SPIRIT JPOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving CMcago, MilwauJree, Waukegan, Duluth, Joliet, Sau Fraucmco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Vasi Thieu je pogumen Predsednik Južnega Vietnama pravi, da se je ta sam sposoben upreti rdečemu napadu in ga zavrniti. Frank P. Verhotz V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj 69 let stari Frank P. Verhotz z 275 E. 211 St., znan ' | tudi kot Koroshes, pod katerim hik republike gen. Nguyen Van • enom je služn v u s Army Novi grobovi SAIGON, J. Viet. — Predsed- Thieu je pretekli teden dva dni obiskoval bojišča. Tako’ je bil v biestu Quang Tri na skrajnem severu republike, nato pa tudi v Quang Ngai v osrednjem delu bržave. V svojih izjavah je trdil, ba imajo vladne sile položaj v rokah tudi na osrednjem bojišču, četudi so tam imeli rdeči Pretekli teden precej uspehov. Rdeči so zavzeli eno okrožno 1. 1920, mož'Rose, roj. Fortuna, oče Roberta F., stari oče Davida, Richarda in Donne, brat pok. Josepha Koroshes, Agnes Ya-kos, Feliksa Korošec, pok. Mary Verhotz in Henry j a Verhotz. Pokojnik je bil član KSKJ št. 169, Kat. borštnarjfev št. 1640, The Moose Lodge 117 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Grdinovega po- r^esto in se skušali polastiti tudi j gr e onega zavoda na Lake Shore fiesta Tu Nghia ob glavni cesti!Blvd. v sredo ob 9.15, v cerkev 1, ki veže republiko v smeri1 Sv. Križa ob 10., nato na Ali sever-jug. Ta cesta je bila nek-1 Souls pokopališče, baj glavna cestna zveza med Ha-1 *°iem in Saigonom. 1 , John Sus1tar -rn , ° „ Nenadno je umrl na svojem Vladne sile so se uspesno upi- domu John n48 K 66 Rockefeller ne pojde v novo Nixonovo vlado WASHINGTON, D.C. — Še do nedavnega so ugibali ali bo N. A. Rockfeller v novi Nixo-novi vladi državni ali obrambni tajnik. Sedaj krožijo govorice, da Rockefeller ne bo ne eno ne drugo, ker mu sploh ni do tega, da bi prišel v Washington. Nelson A. Rockefeller, ki je Naglo normalizacijo Peking-Iokio vidijo Predsednik japonske vlade Tanaka gre ta teden na o- prefj ve£ ^ enim tednom izpuščeni ameriški vojni TRIJE IZPUŠČEN! UJETNIKI ČAKAJO ŠE VEDNO V HAN0IU bisk v Peking urejat odnose Japonske s Kitajsko. TOKIO, Jap. — Opazovalci razvoja novih odnosov med Ja-' ponsko in L. R. Kitajsko so pre- ujetniki bi morali v soboto odleteti iz Hanoia proti domu, pa so še vedno tam, — Rdeči zopet pritiskajo v pokrajinah Quang Tin in Quang Ngai. Ameriška letala so napadla železniško progo iz Kitajske v Severni Vietnam. zdaj že 14 let drždvni guverner' ^ kitajski poslanik WASHINGTON, D.C. Tri- zaprli v poslopje, ki so ga nato New Yorka, naj bi imel namen v Tokiu in japonski v Pekingu. je iZpUgčeni ameriški vojni ujet- pognali v zrak s preko 40 ljudmi še predno bodo vzcvetele češnje nj^j s0 prosiJi predsednika Ni- v njem. To naj bi se dogodilo v pomladi. Do izmenjave poslani- xona) da jim pusti, da se bodo okrožju Mo Due. kov naj bi prišlo v teku 6 me- vrndi jz Hanoia v ZDA v družbi | Rdeči napad podpirajo tanki secev po obisku predsednika Ta- protivojne skupine ki jih je pri- j na področju vznoono od Tien nake v Pekingu. Ta je določen gja v Severni Vietnam iskat, j ■^nuoca ^ milj južno od Da za ta teden. , Trije bi morali odleteti iz Ha- Nangb- Dalje proti jugu so rde- čez dve leti, ko mu poteče sedanja poslovna doba, kandidirati znova za to mesto. Doslej še ni bil v državi New York nihče tako dolgo neprekinjeno guverner. roj. Schement, vdova po 1. 1937 umrlem možu Antonu, mati Josepha, Murphy j a, Franka in pok. Mary, 6-krat stara mati in 17-krat prastara mati. Pogreb bo jutri, v torek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev sv. Alojzija ob 10., nato na Kalvarijo. i'ale rdečim, ki so zavzeli del o- 0. , , -rr____u; jjrQv r m s^ar b°uia v Komendi znega mesta a io, 25 milj v Sloveniji, od koder je prišel v Jugozahodno od' Quang Ngaia in ZDA j 1921; po poklicu krojač) ekako 300 milj severno od Sai- mož Ann6) roj_ Kozlevcar; oae d°na' Rdeči.so zavzeli vzhodni Johna F. (lastnik MASCO MA-mesta, ki je locen od ostale- CHINES Co., 236 St. Clair), 4- sp P°reki: Viadrd ranSerji Pa 30 krat stari oče, prastari oče, brat o držali v ostalem mestu. | Genevieve Meserko. Pokojnik ^ obrih 15 milj vzhodno od Ba je bil član SNPj št. 147 in The t J so komunisti izvedli močan Maccabbees 1288. Pogreb bo iz Povski in nato pehotni napad želetovega pogrebnega zavoda a okrožno mesto Due Pho, ob na gt. Clair Avenue jutri, v to-avni cesti št. 1. ! rek, ob 8., v cerkev sv. Vida ob ladne sile so postale res bolj 9.( nato na All Souls pokopa-uspesne in odločne v boju, kot lišče. s° bile v začetku rdeče ofenzive' tt v. het-Pn U m maJu' Rec^aj se ie P°j V četrtek zvečer je umrla 77 *ajtedenskem uspešnem od-; let stara Theresa Kožuh s 13116 p nenadoma zR)mRa fronta Astor Avenue, rojena v Sloveni-e Quang Trijem, ko je naj-ji, žena Lawrenca, mati Franka, v čim ^°befnil lz a pred rde‘ ^ Rose Pfeil (Mansfield, Ohio) in Lake View PokoPallsce-m -1-—zije z ve-1 Mary Kekič, 12-krat stara mati, Clara Cauchon q11U VlsJih častnikov. Tudi na 4-krat prastara mati. Bila je r Sredniem višavju se je nekaj članica ADZ št. 35, SŽZ št. 21 in ^nih enot slabo izkazalo. Po-j Oltarnega društva pri fari Ma- mesti Due či zasedli okrožni Pho in Ba To. Ameriška Phantom jet letala Peking hoče pospešiti obnovo rednih stikov z Japonsko pred- Helen Stearns V petek je nenadno umrla 65 let stara Helen Stearns, roj. Byers, 17 Bristol Avenue v Euclid Beach Trailer Čampu, vdova po 1. 1956 umrlem možu Arthurju. Njena edina sorodnica je Dorothy Snyder iz Pittsburgha, ki jo je obiskala, pa jo našla ležečo v nezavesti na tleh. Policija jo je odpeljala v bolniš- ! dikl's^ts^Tveza“je postala mco, pa so tam ugotovili smrt. Pogreb je iz Grdinovegh pogreb- Japonska bi rada čim preje nola v sovjetskem potniškem uredila svoje odnose z L. R. Ki- letalu preteklo soboto, pa so jih tajsko, noče zaostati za ZDA. v Hanoiu zadržali češ, da jih vidi pa v tem za sebe tudi pre- hočejo ameriške vojaške oblasti!50 naPadla severnozahodno ze-cejšnjo gospodarsko korist. O- “ugrabiti”, ko bi letalo pristalo|iezni5ko progo med Hanoiem m krepila bi naj s tem tudi svoj v Vientianu v Laosu. Kot vojaki kltaisko mei0> da_bi otežila do-položaj napram Sovjetski zvezi, se morajo najprej javiti pri svo-j voz 1"0in^k potrebščin in druge kamor pojde Tanaka po svojem jih vojaških oblasteh, ki jih po|ga bIaga 12 Klta3ske-obisku v Peking. Rad bi namreč zaslišanju puste lahko na doPust'elmelri v sklenil z ZSSR mirovno pogod- ah pa tudi sploh iz vojaške služ-' 1 * ^ * bo in v njenem okviru dobil na- rDe zaj skrajni južni del Kurilov, ki Hanoi zahteva, da izpuščeni je pripadal Japonski že od dav- ne bodo več sodelovali v vojnem na. avgiisfiu porasšii 1,2% WASHINGTON, D.C. — De- Iz Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica Pod. št. 25 SŽZ bo pobirala nocoj od 5.30 do 8. v šoli sv. Vida asesment. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 5.30 do 8. v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Visoka starost — Mrs. Jennie Strnad, St. Augustine Manor, 7818 Detroit Avenue, je preteklo soboto dopolnila 82 let. čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljstva in zdravja. Seja — Klub slovenskih upokojencev za okrožje Newburgh ima v sredo, 23. septembra, ob dveh popoldne sejo v Slov. nar. domu na Maple Heights. Zopet bodo odvažali velike kose z odpadki — Service direktor R.C. Tyler je sporočil, da bo od danes dalje mesto zopet pobiralo zavržene Pno se je položaj izboljšal in rijinega Oznanjenja. Pogreb je nega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 10. dopoldne na V Huron Rd. bolnišnici je lavsko tajništvo je objavilo pre-j gosPocdniske naPrave, pohištvo naporu proti Severnemu Viet- tekli Detekj da so življenjski'in drug0- Take predmete je tre-namu. Včeraj je demokratski kU mesec narastli ba postaviti na rob ceste in ne predsedmslu kandidat dejal, da 0 2% d 4 v istem več kot tri na enkrat na dan> ko vsem v prepričanju, da bo to o- nP razume predsednika Nixona. i . ‘ ’ v redno pobirajo odpadke, krepilo njegov položaj v sporu S|ki da “se igra politiko z vojnimi^ZDA^orastla za'Iz bolnišnice— Sovjetsko zvezo. Peking presoja ^ ujetniki”. Odgovoril je obramb-1 „ ^ . p, ^ v . . , . Mrs. Anna Simončič, 3563 W. v zadnjem času večji del svoje! ni tajnik M. Laird z vprašanjem.! ’ l'’, 06 S 6V1 K1 na‘l A ^.0™a.;65 St., se je vrnila iz Cleveland mednarodne politike s tega vi- čemu McGovern brani stališče , , , , , . 1 Clinic bolnišnice, kjer je bila pet . 1 izboljšujejo tako glede krotenja j, . . , r Hanoia. 1 . „ , .v . .. i tednov, m se zahvaljuje vsem za 1 inflacije kot glede višanja ziv-j Bpji v srednjem delu 1 ijenjske ravni. Južnega Vietnama Življenjski stroški so od leta Vladne sile čistijo okolico ig,67 porastli za 25.7%. To, kar prvi in najnevarnejši nasprotnik Kitajske in Peking je odločen storiti vse, kar mu je mogoče, da bi se pred njo zavaroval. Za obnovo rednih diplomatskih odnosov s Tokiom v Pe- umrla v petek 60 let Stara Clara 1 kingu ni nobenih ovir, ker ima- Cauchon, roj. Kirk, 15005 Elder- vj - •>- i--------j-----j—- j. jv, Wood Avenue v East Clevelan- Čete SS Zda'’ kar dobro;danes> v ponedeljek, ob 9.30 iz du, vdova, mati Arthurja Shr-pr Če 50 samozavestne besede Corrigan pogrebnega zavoda na out> Mrs. William Rudman, Mrs. ^ dsednika Van Thieuja resnič-| W. 148 St. in Lorain Avenue v j Danny Murphy, 6-krat stara Je vendar še odprto vpraša- cerkev Marijinega Oznanjenja, mati, sestra Jamesa, Bernes, 'Tie. monetarni $klat[ zašne zasedanje Washington, d.c. — Da- Des v ’ se začne tu letno posveto- ^ nJe in razpravljanje Medna-j.gdriega sklada, ki išče novo u-Q aUev mednarodnih denarnih aosov, od kar je stara izgu-a svoj temelj z lansko Nixo-odločitvijo, da ZDA ne bo-' v voč menjale svojih dolarjev Hato. sistem so začeli krojiti la' To S ^mRllsonijskim sporazu 01*> toda do njegove končne hp.'. Je d°lga pot- Morda bo T g0 SW tališči ZDA in Evropske lj.Spodarske skupnosti tako raz-CejJ' ZDA bi rade zmanjšale ali Tat popolnoma ukinile vlogo nato na pokopališče sv. Križa. Santa Rose Rizzo V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla v soboto 85 let stara Santa Rose Rizzo s 10121 Forester Avenue v Bratenahlu, Margarite Mihalich in Emme Deal. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev sv. Philo-mene ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. jo v Pekingu dovolj osobja, ki odlično obvlada japonščino. Elektrika za 6% dražja WASHINGTON, D.C. - Zvezna komisija za pogonsko silo — FPC je objavila, da se je cena električnega toka od leta 1969 zvišala za 6% v letu 1970. Pov- Quang Trija na severu repub- je tedaj stalo $100; stane sedaj like, kjer se rdeči v zahodnem $125 60_ Vsekakor velik skok za in severnem delu porajine se trdno drže., Uspešnejši so rdeči sorazmerno kratko dobo 5 let! ! obiske, darila in pozdrave. Sedaj se- zdravi-doma. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! Vpisovanje slovenščine na C.S.U.— Danes in jutri je vpisovanje slušateljev slovenskega jezika v. osrednjih pokrajinah Quang! predsednikovega g0'! na Clevelandski Univerzi. Za rr4~ ~ at . • ji'' ~ j spodarskega sveta Manna Whit-j da številke zah kurze se javite na: prečni privatni potrošnik je leta, in jim tam zasliševali. Tiste, ki 1969 plačal na mesec za elektri- so se izrazili proti vladi v Seiko $10.51, leto kasneje pa $11.13. 'gonu, so izpustili, ostale pa so Predsedniški kandidai Ameriške slranke John G. Sdimitz ima velike dlje Tin in Quang Ngai vzdolž važne | ■ j • i ceste št. L Na tisoče ljudi je,man J6 de;|ala’ Qa sie"'11Ke za(Department of Modern Langua-tam zapustilo svoje domove in' pričajo o napredku proti, ges> Cleveland State Univer- iskalo zavetja pred rdečimi na- J vladne™^ C1J’a omeRtve inflaci-|sjty) (687-4645). Redni pouk se padalck | le na 2'i3% letno. Glavni porast,|prične jutri ob šestih zvečer. V enem izmed zasedenih naselij je, kot trdijo begunci, ostalo okoli 100 domačinov. Rdeči , _ . da so cene rastle lam od avgu- - £e prične šele 9. oktobra, pa kli- sta, ko je predsednik Nixon ob- čite Division of Continuing Edu-javil svojo novo gospodarsko! cation (687-2144). politiko v letnem povprečju j ..........- -------- 3.8%, od tedaj pa v letnem pov- Tanaka je pričakal na letali-prečju 2.9%. V času 90 dni za- sču predsednik vlade ču En- mrznitve so življenjski stroški iaj. Japonec bo ostal na Ki- rastli v mesečnem povprečju, tajskem do sobote ! cen je bil pri hrani, ki ni pod j * * * zveznim nadzorom. j Za nekreditni razred na Eu- Vladni predstavnik je dejal, j did High School, katerega pouk so jih zbrali v nekem poslopju ajala dve, morda celo tri leta alj. Težava je precej v tem. ojj avv mednarodnem denarnem Ve a°Unavanju, evropske drža-’ Posebno Francija, se temu ^o upirajo. s^j.. ^ hočejo istočasno z vpra-stej!v.ein novega monetarnega si-Vpj, f reševati in rešiti tudi trgaSaiRe svobode mednarodne 0vine. y Evropi za to niso i eftienski prerok pravi; £*VN Stjobla^°, soparno z verjetno-tjjv, dezja. Naj višja temper a-9 okoli 80. Glavni volivni boj se vrši med republikanskim in demokratskim predsedniškim kandidatom. Republikanski kandidat predsednik R. M. Nixon se drži za sedaj še ob strani in bo v volivni boj posegel 0-sebno šele proti koncu, vsekakor ne pred končanjem zasedanja Kongresa. Vpregel je med tem za sedaj v volivni boj večji del svoje vlade in drugih znanih republikanskih vodnikov. Ob strani sta ostala v glavnem le državni tajnik W. P. Rogers in obrambni tajnik M. Laird. Demokrati so v polnem zaletu, oba, predsedniški kandidat McGovern in podpredsedniški kandidat Sargent Shriver, sta neprestano na potu in govorita ter snubita demokratske in unijske vodnike, da bi podprli njun napor za pritegnitev volivnih množic. Uspehi so doslej še pičli * in bistvene spremembe v razpoloženju še ni videti. Kljub temu zatrjujeta McGovern in Shriver, da bosta v novembru zmagala. Za enkrat ni veliko takih ki bi jima verjeli, četudi dober del proučevalcev javnega mnenja sodi, da se bo sedanja razlika med številom pristašev republikanskega in demokratskega kandidata do volitev vidno spremenila v korist demokrata. Kljub temu prevladuje na široko prepričanje, da bo prihodnji predsednik ZDA Richard M. Nixon. Ko se republikanci in demokrati dajejo med seboj vedno ostrejše, je o predsedniškem kandidatu Ameriške (neodvisne) stranke letos komaj kaj slišati. Ko je bil na njenem čelu pred 4 leti guv. George C. Wallace, je bil tudi on povsod viden poleg Nixona in Humphreyja. Kong. John G. Schmitz iz Kalifornije je bil letos izvoljen za predsedniškega kandidata A-meriške stranke, ko je G. C. Wallace izjavil, da kandidature ne more sprejeti, ker mu to ne dopušča njegovo zdravstveno stanje. Saj se še zdaj ni dosti opomogel od poškodb, ki jih je dobil pri atentatu na sebe v preteklem maju v Ma-rylandu. John G. Schmitz je doslej obiskal 15 držav in povsod vneto in vztrajno govoril o A-meriški stranki, njenih ciljih in nalogah. Napovedujejo, da bo obiskal pred volitvami vsaj še 15 drugih držav, če ne celo več. Sedaj je prijavljen kot predsedniški kandidat v 30 državah Unije in upa to število povečati na 40 držav. Ameriška stranka je nastala leta 1969 iz Ameriške neodvisne stranke, katere predsedniški kandidat je bil leta 1968 G. C. Wallace, in iz nekaterih konservativnih sku-nin, ki so se ji pridružile. Kandidat John G. Schmitz je star 42 let in je bil izvoljen v kongres v Kaliforniji v okraju, v katerega spada predsednikov dom v San Clemente, kot republikanec. Je v svojih nazorih skrajno konservativen in je tudi član John Birch Society. Član te skupine je tudi podpredsedniški kandidat Ameriške stranke 61 let stari Thomas J. Anderson, pisatelj in časnikar iz Pigeon Forge, Tenn. Schmitz je katoličan in oče 7 otrok. V svojih političnih stališčih se skuša Schmitz držati blizu G. C. Wallacea, katerega podporo bi rad dobil. Ta je doslej vztrajno molčal in ni izključeno, da se sploh ne bo izrekel javno za nobenega od predsedniških kandidatov. John Schmitz zahteva temeljit pregled javnega podpiranja, omejitev zveznih izdatkov, omejitev moči sodišč slično kot je to delal Wallace. Zavzema se tudi za zmanjšanje zveznih davkov, zagovar-je več pravic in moči posameznim državah, članicam U-nije. Glede Vietnama je odobril miniranje Hajfonga in dejal da bi on, če bi bil predsednik ZDA, objavil: Če ne bodo vsi vojni ujetniki ZDA doma v Ameriki v teku 90 dni, bodo nasledniki Ho-Či-Minha našli eno marinsko divizijo in eno skupino “Zelenih baret” trkajočo na vrata teh ječ. Schmitz napoveduje, da bo dobil pri volitvah vsaj 10 milijonov glasov, kot jih je Wallace leta 1968, med tem ko sodijo drugi, da bo že lep uspeh, če jih bo dobil polovico manj. Kandidat in njegovi sodelavci vidijo za Ameriško stranko veliko bodočnost. Po njihovem je demokratska stranka v razpadanju, ko zavzema republikanska stranka vedno v večji meri ameriško politično sredino in se pomika celo proti levici. Tako bo desnica enostavno pripadla njej. 1.9%, nato pa V povprečju 3.3%. j ZDRUŽENI NARODI. N.Y. — Mali porast preteklega meseca' danes bo pred glavno skup-pomeni v razmerju z julijem' ščino ZN govoril državni taj-vsekakor velik napredek. Nje-| nik W. P. Rogers. Zavzel se govo pravo vrednost ne bo mo-| bo za odločen skupen nastop goče presoditi, dokler ne bomo proti mednarodnemu terorizmu. imeli podatkov za september in ostale mesece letošnjega leta. Zadnje vesti LOS ANGELES, Kalif.— Sinoči je v teku ene ure padlo iz zasede več strelov na policijsko postajo. Policija je obkolila nato ves predel in prijela nekoga, ki je bil obstreljen in ki naj bi bil streljal na gp-stajo. Ni še jasno ali je bil sam ali je bilo več napadalcev. SACRAMENTO, Kalif. — Včeraj je padlo tu sredi naselja Saber jet lovsko letalo iz časa korejske vojne in se preko ceste zaletelo v kafeterijo, kjer je skupina staršev in otrok praznovala rojstni dan. Pri nesreči je bilo 22 ljudi j mrtvih, med njimi preko 10 otrok, prav toliko pa je bilo ranjenih. Pilot letala je ostal živ. PEKING, Kit. — Danes je priletel sem predsednik japonske vlade Tanaka, da se pogovori s Kitajci o vzpostavitvi rednih diplomatskih stikov. Vprašanje je bilo na prizade-vanjeglavnega tajnika ZN Kurta Waldheima sprejeto v soboto na dnevni red razpravljanja, kot je bilo tudi vprašanje sprejema Bangladeš v članstvo ZN. Kot znano je sprejem te Kitajska v varnostnem svetu vetirala. MANILA, Filip. — V glavnem mestu je na splošno mir, ko je država že tretji dan pod vojaškim nadzorom. Tega je proglasil predsednik Marcos, ker da je država v nevarnosti zaradi naraščajočih nastopov komunističnih oboroženih skupin. KAMPALA, Lfganda. — Oborožene skupine ugandskih beguncev, ki so vdrle v Ugando s ciljem, da vrnejo na oblast pregnanega predsednika Miltona Oboteja, so bile poražene in potisnjene večinoma nazaj preko meje v Tanzanijo. Ugandske čete so jyresle ponekod mejo Tanzanije in obstoja nevarnost vojnega spopada med tema afriškima državama. k 2 AMERIŠKA. DOMOVINA SEPTEMBER 25, 1972 /tSIERlSKA DOMOVIiMA ■-'5; ‘ HIT St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 184 Monday, Sept. 25, 1972 Tito preganja milijonarje Svetovni tisk o resničnem položaju v Jugoslaviji, ali celo v Sloveniji, praktično skoro nič ne piše. Drži se izkrivljene sodbe, da je ta dežela izven skupine sovjetskih satelitskih držav in da Titov režim predstavlja pravi vzorec miroljubnega, demokratičnega “socializma”. Kaže, da na Zahodu nikogar ne moti, da vsem narodom v Jugoslaviji vlada ena in edina Komunistična partija, ki je po lanskih izgredih na Hrvatskem in po nastopih mladine v Sloveniji in Srbiji zoper nasilno politiko režima, znova poskusila krepkeje nategniti vajeti diktature. Izgleda, da tudi nikogar ne moti, da so po ječah vodilni predstavniki hrvatskega kulturnega (Matica Hrvatska) in političnega razvoja. To so pač “notranji” problemi in naj se zatorej rešujejo znotraj državnih meja ter se ne bobna o njih v svetovnem časopisju; takšno je stališče svobodnega svetovnega tiska in poročanja. Taka logika bi bila opravičljiva in sprejemljiva — če bi veljala za vse države in za vse režime v njih na enak način in v enaki meri. Toda pomislimo samo na južno jugoslovansko sosedo Grčijo, pa nam razlika pri obravnavanju njenih notranjih razmer v tisku na prvi pogled postane jasna. Tu v Grčiji je po teh poročilih diktatura'vojaškega režima kruta, tiranska, z eno besedo neznosna, čeprav se z brutalnostjo komunističnih diktatur komaj more primerjati. Svobodni svet se v tisku in prek televizijskih poročil poziva, naj ustavi vsako podporo Grčiji in prekine sodelovanje s “fašistično” polkovniško vlado, ki bo na ta način morala odstopiti. Kaj bi se v Grčiji zgodilo po padcu sedanje vlade, se ne razpravlja kljub temu, da je po svoji zemljepisni legi ta dežela bistvene važnosti za obrambo svobodnega sveta pred komunizmom. Po tej primerjavi se človeku razkrije, da se svobodno javno mnenje poslužuje dvojnega merila pri ocenjevanju komunističnih in nekomunističnih diktatur. Prve obravnava dobrohotno in prizanesljivo, druge pa ostro, skrajno kritično ter odklonilno. Vredno bi bilo najti vzrok za to. Pod vidikom take dvojne mere moramo tudi ocenjevati razmeroma zelo spravljive in skoraj pohvalne vesti iz Jugoslavije, ki skoraj vsako novico o tamkajšnjih poraznih razmerah zavijejo v ovoj blagohotnosti, če ne kar pozitivne akcije zoper zlo. Oni dan je belgrajski dopisnik lista The New York Times spustil v svet nezaslišano, kar gorostasno novico, da je v Jugoslaviji, sedaj že 27 let pod komunističnim režimom, nekaj stotin ljudi, katerih premoženje gre v milijone. V “socialistični” deželi so se skotili torej milijonarji, ki po vsej logiki ne morejo biti drugi kot visoki partijci. Seveda je treba pojem milijonar ocenjevati po tamkajšnji valuti. Po valuti starega dinarja je kmalu kdo milijonar, a .N.Y Times-ov dopisnik izrecno naglasi, da so one stotine res pravi milijonarji v trdih svetovnih valutah. Lastujejo razkošne vile po mestih, pohajajo na letovanje v udobne lastne gorske hiše na višavju, kot je Zlatibor, in se vozijo v luksuznih avtomobilih dragih svetovnih znamk. Od kod denar za tako razkošje v sorazmerno revni deželi pod komunistično oblastjo, kjer zaslužek povprečnega delavca ne doseže niti 100 dolarjev na mesec? Tako se sprašuje poročevalec. Pri tem pozabi dostaviti, da je pod tem režjmom sto in stotisoče delovnih ljudi iz Jugoslavije moralo s trebuhom za kruhom na težko, najslabše kvalificirano delo v tujino. Ta rana na telesu dežele je odprta in močno krvavi, tem bolj zaradi milijonarjev. Toda prizanesljivi časnikar prilepi na vso to nesrečo velik, zdravilen obliž. Kajti sam vrhovni poglavar Tito se je oglasil na zborovanju pristaniških delavcev na Reki z zahtevkom, da se mora bogatenje milijonarjev ustaviti, časopisje po svetu o njih doslej ni vedelo, da bi jih bilo grajalo, z njimi vred pa grajalo tudi “socialistični” sistem, ki kaj takega omogoča in trpi. Oni vendar niso bogati od včeraj! Šele, ko je mogoče zapeti slavo in čast nasilniku in diktatorju zaradi njegovega nastopa zoper milijonarje, (obogatele pod njegovo vlado), je bilo umestno napisati zgodbo o bogatinih v komunistični Jugoslaviji. Stari Josip Broz je bil namreč spet hud. “Med komunisti so izredno bogati ljudje, katerih bogastvo ne dosega le deset ali stotine milijonov, marveč celo milijarde starih dinarjev,” je rohnel na Reki. “Toliko ni mogoče zaslužiti. Je marveč prilastitev zaslužka od dela drugih. ’ Zahteval je, da se ugotovi, od kod izvira tako bogastvo in da se obogatelim komunistom in drugim pobere, kar jim ne pripada. Seveda je tak javen napad na bogatine, preračunan na širok odmev doma in po svetu o diktatorjevi skrbi za revnega delavca, ena stran medalje; druga je pa, kakšni u- krepi bodo izdani in kako bodo izpeljani po dovolj utrjenem načelu, da “vrana vrani ne izkljuje oči”. Milijonarji morajo po vseh pravilih mišljenja biti na vrhovih komunističnega političnega in gospodarskega aparata. Tamkaj je mogoče uspešno “pljačkati”, goljufati in krasti. Kako bo mogel celo abolutist Titovega kova stotinam vodilnih oseb na važnih mestih pobrati njihovo premoženje brez usodnih posledic za režim, to je uganka. Pa ne gre zgolj za pobiranje premoženja, še bolj gre za doka-zilni material, da so si ga nelegalno pridobili. To so zamotane stvari, brskanje po njih za režim skrajno nevarno. Zato je upravičen dvom, da bo obveljalo kaj drugega kot oni znani rek; Tresle so se gore, rodila se je miš. L. P. BESEDA IZ NARODA CHICAGO VČERAJ Krlžlž^e__Arnerijcg * MISLI IN SPOMINI. — Na Kjer je smrtna kazen za zloči-Zahvalni dan zvečer (zadnji če-1 ne odpravljena — ni najvišje trtek) v novembru leta 1914 svai kazni — to je obsodbe na smrt s pokojnim Antonom Kostelo (p. d. so mu rekli “Šturmov Tone”), ki se je pozneje po prvi svetovni vojni preselil v Cleveland, Ohio, in tamkaj tudi pred kakimi 25 leti umrl — sva čakala v La Salle, 111., na Illinois Central železniški postaji novega župnika, pok. č. g. Frančiška Šaloven. Priti je imel tisti večer iz Springfielda, 111., v La Salle k Sv. Roku za župnika. Mrzlo je bilo, snežilo je že. Nekako ob 7. uri zvečer — temno je bilo — je pripuhal vlak preko mostu čez reko Illinois, zvoneč z zvonom na lokomotivi. Zacvilile so zavore in vlak se je ustavil. Iz vlaka je izstopilo par potnikov. Med njimi visok gospod, pok. župnik Saloven, je bil nekako 6 čevljev in 5 palcev visok. Markantna o-seba. Stopila- sva~k njemu in ga pzdravila in vprašala, če je on č. g. Šaloven? “Dam da! Tako mi je ime, odkar sem na svetu,” je v glasni štajerščini odvrnil. Po pozdravu smo stopili k bližnjemu kočijažu, ki je nas s konjem odpeljal v župnišče na Crosatt cesto. Tone Kostelo je bil tiste čase cerkveni odbornik in je nove- za uboje in umore in take zločine, ki morda tako kazen zaslužijo. Kjer je pa aborcija dovoljena, tam pa po postavi dovoljeno izvršujejo odpravljanje porodov, to je umor nerojenega otroka, ki s početkom živi v materinem telesu in se razvija za rojstvo. Ubogo nedolžno revše se razvija, se ne more braniti, ni povzročilo nobenega zločina, nedolžno je, a vendar ga spravijo z aborcijo in mu ne dovolijo življenja. Zločincem nudijo vse vrste zagovornike, na tisoče in tisoče dolarjev se potroši za dolge razprave. Za malo nedolžno, razvijajoče se bitje v materinem telesu, pa je dovoljqna operacija (nož), ki mu vpiHne življenje. Če kje — tu se križajo božji in človeški nauki. Slednji so po božjih zapovedih napačni. Ugovori, da take operacije niso rodomor in da gre v nekaterih slučajih za 'življenje mater. Mogoč je kak tak slučaj. Ampak na tisoče in sto tisoče slučajev je, kakor poročila to omenjajo, da so aborcije zaželjene po takih materah, ki materinskih odgovornosti ne poznajo. Lahko bi se mu župniku odprl “farovž” in1 mu izročil ključe. Novodošli ■ ^1° še vec. Take operacije mo-župnik je bil utrujen, zato sva^0 in ubi^0 izvijajočo se se kmalu poslovia. Omenim naj;cloveško osebo in zel° čudno ^ le, da novi župnik je na naju da nekateri cenijo, da napravil velik vtis. Lepo slovenščino je govoril, vsaka beseda je imela velik vtis. V nedeljo, dva dni pozneje, smo ga zastopniki društev in nekaj članov spremili iz “farovža” v tedanjo prvo cerkev, v ozadju, kjer stoji zdaj lepa cerkev, kate- stanti. Angleži imajo zdaj tam svoj lastni “Balkan”. Oboji pravijo, da imajo “glave” — v njih pa zgleda, da tako razsodnost, ki vodi po načelih reka: “Če ni po mojem, naj vr .. vse odnese, kamor hoče! Zgleda, da to načelo jih vodi. Zato se jim pa godi, kakor se jim. Mogoče je pa tudi tako, kakor je pred nedolgim nekdo ugotavljal, da za obnašanja, te razmere in težave in sitnosti so dolgo-1 vi tistih “civiliziranih” narodov, ki so stoletja izkoriščali druge, zdaj pa od njih sedanjost terja vračila in se jim za nje “zahvaljuje” po načinih, s katerimi so se oni obnašali do onih, ki so jih stoletja zatirali in izkoriščali in molzli iz njih vse, kar se je dalo. V mislih je imel najbrž tiste, ki so vladali na morjih in na suhem dolga stoletja. Čas starih dolgov, ki jih delajo po svetu in puščajo za seboj krivice, rad ne pozabi! Po tem receptu rado gre ... * IZREKI PRAVIJO: — Bog vedno pomaga onim, ki vršijo svojo dolžnost. — Pravi iskren prijatelj je biser, ki se sveti tudi v temi. — Kjer nima cene resnica, je brez cene tudi človek. — Pameten se pri ognju ogreje, nespametni pa opeče, t. j. vse ni za vse. — Kar ti ne želiš, da bi kdo tebi storil, tega ti drugim nikdar ne stori. R. država nima pravice prepovedati aborcij — z drugo besedo, da nima pravice prepovedati umorov nerojenih živih ljudi v materinem telesu, ki čakajo rojstva in vstopa v svet. Tako obnašanje ima čudno podobo: Za zločinstva (kateri za- ro je on,Tg.TaloVen,” pozidal služij0> ni kazni’ za od' čez par let pozneje po svojenvpravl']anje cloveskih v ma- prihodu. Zadovoljen in vesel je’termern telesu Pa • • • j * POKA, POKA po vsem sve- Med mašo je imel lepo pridi- ^naprej in naPrej • ■ • Pred dogo, ki je naredila na vse lep in bnipi 17d letl Je ro-ovllil P° sve' gloibok vtis. S prihodom pok. č. tu NaPoleon> neka3 ^t za njim g. šalovena v La Salle je tam™1 anstokratski vladarP P° zavel nov narodni slovenski duh ■ Balkanu- Tam so rogovilili in in ponos. Vsem nam je dal novega duha in navdušenja. Kako smo pozneje delovali za slovenstvo, za vse drugo, bom skušal opisati enkrat pozneje. ropali tudi Turki, kmalu za njimi razni drugi fanatiki, politično obsedeni Prusi, v vrtincih Slovensko ligo” in evroPskih zmed se je rodil komunizem, za veliko pokoro je čas prinesel Hitlerja in Mussolinija, za temi še druge sitnosti. PODOBI DVEH ZADEV! Med tem so pa vedno govorili in (obe zelo važni), o katerih gla-^ pripovedovali, kako civilizacija sujejo in določajo postavne do- napreduje!? Pravili so, da smo ločbe po nekaterih državah. Ena je odpravljanje smrtnih kazni za razne velike zločine, za kakršne so doslej taki zločinci prejemali. Druga odpravljanje porodov (aborcija). Pri obeh so tehnične človeške razlage, ki dajejo pomisleke. Za ljudske zastopnike, kateri so izvoljeni od ljudstva in o takih zadevah po državnih zbornicah delajo in glasujejo za postavna določila o tem, je to silno odgovorna zadeva. bolj in bolj civilizirani. Kako? S kako “civilizacijo”? Ti dve vprašanji zaslužita zelo odločen, trd oibtežilen odgovor! To ni civilizacija — to je podivjanost! In ta vodi in vozi naprej in naprej. Poka že desetletja v Aziji. Do pred kratkim na Balkanu. Mesec za mesecem vžiga in razpihuje na Bližnjem vzhodu. Kako žalosten pojav take “civilizacije” je za “moderni Zahvala fare Sv, Gregor CLEVELAND, O. - Pred kratkim sem prejel pismo od župnika Šivica v zahvalo za poslani denar. Lani smo poslali $250, nadaljnih $65 pa letos. Skupaj $315. Pismo se glasi: Spoštovani g. John! Oprostite, da Vam tako dolgo nisem odgovoril, oziroma se zahvalil za poslani denar. To, kar ste poslali lani in letos, smo v redu prejeli tako, kakor je bilo v pismu označeno. Posebno Vam in Vaši sestri Frances Kovačič se najlepše zahvaljujem, pa tudi ostalim, ki so darovali za našo cerkev. Omenil bi še, da nam je denar, ki ste ga poslali, prav prišel za novo centralno kurjavo, ki srno jo namestili v cerkvi in nas je ta zadnjo zimo že kar lepo grela. Zato še enkrat vsem dobrotnikom naj lepša hvala. Ker smo peč za centralno kurjavo namestili v staro zakristijo, zato bomo morali zgraditi novo zakristijo, ki bo dovolj prostorna. Načrte za novo zakristijo že imamo in bomo v kratkem začeli z delom. Prilagam tudi nekaj fotografij iz našega župnijskega življenja pri Sv. Gregorju; morda bodo Vas ali še koga zanimale. Prav lepo pozdravljam Vas, kakor tudi spoštovano sestro Frances ter še vse ostale, ki so se nas spomnili s svojimi prispevki. Hvaležni Šivic Ludovik, župnik pri Sv. Gregorju Kakor je že mnogim znano, je strela udarila v starodavno lipo in jo razklala. En del je padel na zakristijo in jo poškodoval. V ta namen smo kar po telefonu nabrali $315. Ako bi še kateri kaj hotel pomagati, lahko pošlje kar na župnika ali pa na spodaj podpisanega. John Petrič, 451 E. 156 St. Clev., O. 44110 Tel. 481-3762 “Anaconda” aktivna tudi v Avstraliji Ameriško podjetje “Anaconda” bo financirala širok raziskovalni program v Avstraliji. “Prepričani smo v ogromen mi- neralni potencial Avstralije", je in napredni” zapad Evrope. Na izjavil predsednik Anaconde, Irskem med katoliki in prote- Robert Weed. Fortunatu, Fr. Tomcu, Fr. Var-1 gi, g. Rudiju Knezu, g. Janezu Ovseniku, gdč. Ivanki Pograj* čevi, g. Franku Turku in g. Ja' nezu Petriču. — Nisem tak, kakršnega ste me “poveličevali , dasi bi si res želel biti tak, ki Pa vem, da nisem! Bodi iskrena zahvala predsednici Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, ge. Pavli Adamičevi, ki pod nje pokroviteljstvom so sodelovale pridne delavke, naj imenoma navedem go. Urankarjevo, ki pod nje o-skrbo je bilo pripravljeno okusno kosilo. Polne roke so imele dela kuharice in strežnice. Hvaležen dolžnik vam ostajam. Hvala g. Janezu Prosenu in Ignacu Resniku, ki sta stregla pri ‘ da' ri” s pijačo. Nimam izrazov, da bi poveda besedo hvaležnosti, ki jo čutim v srcu Mr. Johnu Petriču in nje Tomcu - staremu znancu -, ki j goyi ženi Maryj ker to je bilo je blagohotno dal dvorano na predvsem njuno delo, Kaj dela; razpolago, č. .g. Jožetu Vargi,. truda in stroškov je moral John župniku fare sv. Lovrenca, P«-j žrtvovati_ Vem; da mu ostanem stulatorju za Slomškovo beati-j dolžnik; M mu ne (bo mogel po- fikacijo, ki mi je v spomin poleg vrniti Naj mu da Bog za to de- lepega govora podal od “Slom- lo zdravja in sreče, šek Association” lepo plaketo. j ..... ja se č.g. dr. Pavlu Krajniku, kapla-i K°* ,mi. M A nu fare Marije Vnebovzete, rev.! mI 'f kaI tak^ v , ,T, L — ki ga nimam zasluzenega > Charteu WolbanguC.M.,ki mi sem bil vesel vale Je v njegovem imenu čestital m, je v tem do- g. Rud. Knez m nu po gdc. Ivan-; k da ' ka(or vsak ianted ki Pograj cevi podal iz Rima po- ^ a visoko cenim, iz- Iskrena zahvala EUCLID, O. — Vsem. ki ste sodelovali in se udeležili 10. septembra 1.1. v spomin 70-letnice mojega življenja sv. maše pri Mariji Vneibovzeti, ki je bila darovana v ta namen — iskrena zahvala! Osobito še p. Fortunatu Zormanu OFM., ki je prišel iz Lemonta, 111., da je daroval to sv. ašo in pri njej pridigal. Zahvaljujem se pevskemu zboru in osobito še g. Riglerju za petje v cerkvi in še v dvorani med programom. Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali in prišli v dvorano. Bil sem ganjen, ko sem videl napolnjeno dvorano, ker nisem nikoli pričakoval, da imam toliko dobrih prijateljev, ki ste me presenetili. Hvala čč. gg. duhovnikom, župniku č. g. Viktorju raz, da tudi vi mene imate radi' slan papežev blagoslov. ictz,, uct iuui Vi iiitriit; - Hvala za poslani telegram od Naj nas vse ohrani On vedno v bloškega sorojaka č.g. dr. Lobi-j tem razpoloženju spoštovanja in sa Tomca, ki ni bil radi službe ljubezni. navzoč. On bi moral voditi pro-j Mučno mi je bilo sprejema gram, nadomestoval ga je pa darove, saj ne želim nikogar o-njegov rodni brat Janez. Obema škodovati. Obrnil sem pa jihi iskrena zahvala! Med kosilom so'namene, da bodo pomoč potreJ igrali in še nastopili na progra-1 nejšim od mene. Hvala za P° mu Knezovi Mladi harmonikar-1 dar j eno košarico zemskih d° ji, štirje fantje in štiri deklice, brot. Iz vaših darov pa mi je bl Lepo so slovensko naučene pes-1 dan “reclining chair”, ki mi mi zapeli. Prisrčna jim hvala! stalni spomin vaše dobrote. Iskrena hvala pevcem zbora' Končno še iskrena zahvala £' Slovenskih fantov pod vodstvom J. Melaherju za lep opis prire g. Ivana Riglerja — na veliko'ditve v tem listu, kot Fr. Te11 žalost je eden izmed njih, Frank Kristancu iz Stocktona, Kah •' Kolarič zdaj že med rajnimi...: ki je v Ameriški Domovini nenadoma je umrl v soboto, 16? pisal iz spominov našega Pot° septembra. Naj mu bo ohra- vanja 1. 1968 odlomek iz moj6^ njen blag spomin! življenja. Hvala in Bog pov^ ' Hvala govornikom: stolorav- Hvaležni natelju g. Janezu Tomcu, Fr J Matthew Tekavec VEST Sejem v Celju Tradicionalni — letos že peti — specialirani sejem obrti in o-preme za potrebe obrtništva, je letos v Celju od 28. septembra do 8. oktobra. Sejem bo delno na prostem, delno pa v prostorih stadiona “Kladivar”. Sočasno s sejmom bo v Celju tudi šesta mednarodna zlatarska razstava. Sodelovala bo tudi steklarna iz Rogaške Slatine z viso-kokvalitetnim brušenim steklom. Uspeh na tujem Dve slovenski delovni podjetji — “Litostroj” in “Smelt” — sta nedavno dosegli v tujini pomemben poslovni uspeh. V ostri mednarodni konkurenci na dveh licitacijah sta dobili za jugoslovanska podjetja posle v skupni vrednosti nad 10 milijonov dolarjev. “Litostroj” bo opravil dela za graditev črpalnih postaj v dolini Nila, “Smelt” pa ibo dobgvil o-premo, ki jo bo potrebovala nova jeklarna v Tripolisu. Krvavo cestišče V zadnjem desetletju se je število motornih vozil v Sloveniji povečalo od 71,000 na več kot 300,000. Gostoto na dokaj zastarelih cestah povečuje v turistični sezoni še okrog 14 milijonov tujih vozil. Slovenija si je pridobila precej žalostno prvenstvo v prometnih nesrečah s smrtnim izidom. Glede tega je menda kar pri evropskem vrhu. Lani je bda ^ slovenskih cestah 630 mrtv^b: zadnjem desetletju pa vec 2600 oseb. Zanimiv je ;P°da 0 da se zgodi v Sloveniji kar vseh prometnih nesreč v 11 Ijih. Vojakom več dopusta j Vojakom, ki služijo eno ^ rok, so redni dopust poveča 10 na 14 dni, vojakom, ki vojsko 15 mesecev, pa od ^ 17 dni. Mornarji bodo še V^ ^ danje in še drugje. Nedavl1^ v asfaltirali tudi odcep ceS Dolgi Poljani. Uspeh podjetja v Ajdovščini Komisija za ekonomiko dinjstva je zelo visoko oC^spe' kvaliteto sadnih sokov ajd° t ocefl >V ga podjetja “Fructal-Alk° " v konkurenci z več kot 30 vanskimi podjetji so S°^iC° “Fructala” osvojili nad P° ^e' vseh priznanj. Marelic111’. skov, borovničev in jag° .e_ so prejeli naj višje priznahl SILVESTER To zimo sem strašno prezebal; čudim se, da me ni bilo od samega hudega konec. Ko se je ziačel topiti sneg, si je župan domislil in mi rekel: ‘Silvester, dosti je tvojega potepanja po svetu. V hiralnico poj deš, da bo mir pred teboj!’ Gospod, pomislite to grozno besedo: pomlad v deželo, Silvester pa v hiralnico! Povem vam, da sem jokal in ga s povzdignjenimi rokami prosil: ‘Prizanesi, če si človek!’ Tak je svet, gospod. Bog se usmili reveža in mu pošlje sonca, da se ogreje, človek mu ga je nevoščljiv in pravi: Pozimi v sneg, poleti za zid. Zbogom!” Ko so se zaprla vrata za zaznamovanim in je še donel njegov drsajoči korak iz veže, je predme stopilo vprašanje: Kdo peha te ljudi na cesto? In nisem mogel odgovoriti. CLEVELAND, O. — Na svoji, naišemu narodu, in da se povr-redni 16. letni konvenciji je! nejo v svoji miselnosti in dejav- Zveza slovenskih protikomunističnih borcev Tabor, razprav- nosti k pravi demokratični družbi, kar pomeni čim širša parti-Ijala in sprejela resolucijo, cipacija slovenskih ljudskih pla B0LTE2AR “Oj čada ti, pridna moja ti, se prileže, kajne? — Pa le pojdi! 1 Ni samo robida zelena! — Že | maklen poganja in na leskah bingljajo mucke-------Oj ti sil- na ti, nelečna netečnica! Viš jo no! — Na, Iskrica, tudi tebi košček in Srnici zadnjo skorjo! Le pokramljaj jo! Takole! Sedaj pa križ božji! Pojdite na poseko in se najejte in napasite!” Takole se je porazgovarjal Boltežar v zgodnjem jutru s svojo družino: s staro kozo Ča-do in njenima mladičema, ki sta, srborito poskakujoč, odšla za materjo na srenj sko poseko in oblizovaje si črne smrčke pravično hvalila dobroto Boltežar j evih suhih drobljancev. Takrat se je kar hipoma pol sončne oble dvignilo izza hriba. Žarki so se usuli z zlatim bogastvom po rebri, Boltežar jeva koča se je nasmehnila mlademu jutru, na jesenu tik nje je zapel ščinkavec, z bora sredi poseke se je razlegala kosova pesem. Boltežar se je odkril, poveznil klobuk poleg tnala na tla in s suhimi, koščenimi prsti začel česati sivorumene niti dolge brade. Ko je izpukal iz nje rese in slamo, ki se je bila ponoči zapredla v brado, je pogladil iznad senc dolga vlakna belih las na široko plešo, dvignil trudno glavo proti soncu, ki je žarelo nad hribom, zamižal, se upognil in sklenil roke k molitvi. Takole je molil: “O Bog, Tvoj hlapec je zdajle ystal. Zato je vstal, da bo Tebi čast dajal, sebi kruha služil. Požegnan ta kruh z žegnom šentjanževim, pokropljen s kropljenjem angelskim! Ti si mi ■Tekel vstati, daj še tri angelce k meni poslati: Bo prvi zame, 2a dušo in telo, bo drugi za kočo |h hlev in tretji, da živino pase h* pana vse kače in modrase ... Peščena Marija...” Ker so se mu tresli brki, pod Pesom ščetinasto pristriženi, in kpr je zmigovala dolga brada, je 1° kazalo, da Boltežar še moli, dasi glasov ni bilo iz ust. Včasih K odklopil zaprte, nagrbančene hppalnice in se ozrl na kočo. olagoma so se umirjali brki, rada ni več zmigovala in tam- prej vedel, kaj se pravi imeti svoj dom, takle pripraven in miren dom. Da nisem tega vedel! Gostač biti — o nadloga! Kakor nepotreben kamen na gladki cesti. Kdor utegne, tisti ga sune. In sedaj je mir in Boltežar počaka konca, kakor mu je zapisano in od Boga usojeno. Ne bodo stale babe pred mojimi durmi in čakale moje smrti. Pa da bi govorile kakor za Urbanč-kom, ki je pri meni umiral, berač, brez strehe in doma, pri meni, gostaču. Ne bodo govorile kakor takrat: “Ne more umreti, kar ne more! Vsak krščanski človek bi že davno izdihnil, ali Urbanček ne more, dasi ni kaplje krvi več v njem in srce se ne gane več. Do bele pogače nima veselja — in vendar ne umre. Kakšen greh neki mori njegovo dušo, da ne more od telesa in si ne upa pred božjo sodbo, ki je pravična in natančna.”’ — Nak! Tako ne bodo govorili pred mojimi durmi, kadar bom umiral. ^aj, sredi svoje molitve, ko je 2ačel nov odstavek: Ki je bil 2ame tri šlafernice prejel — se K Boltežar v molitvi izgubil in zamislil. Zamislil se je v»ko-Co m svoje bogastvo. Sonce je hTelepo zlatilo njegov brlog in 2 naj uborne j šega bivališča je Tastel v njegovi duši — grad. a deset let nazaj je potoval' barčkov duh skoz delo in tr-h j en j e — in tega dela in trplje- , ja je bil vesel. Spomnil se je ' caka Noeta in njegove barke, ha mu je prevzetno oponesel: Uch ti si tesal in dotesal. Ali fam Bog ti je ukazal in Bog je 1 za mojstra. Vsak bi tesal ko. Tocja jaz sem se domislil T'Pb začel sam in dodelal sam. eVeda, krivičen ne bom niko-. Ur- Tudi dobri ljudje so mi 0magali, ko sem jih prosil, lepo jv°sh, kakor se sam Bog prosi. lc ne rečem zato. Pa kaj se ČL pozna ena borka ali pa smre-a> ko imajo tega na stotine v ^2du. Meni se je pa poznalo in Prileglo. O Bog, da nisem tega Boltežar je odprl oči in se s srčnim veseljem nasmehnil koči. Pogledal je na vegasto obtesane hlode, na mah, ki je molel iz špranj, in na robate kline, ki so na pol nerodno zabiti gledali iz skladov. Toda samotar jih je bil vesel in je bil ponosen in je govoril: čigavo je to? — Moje! Kdo je delal? — Jaz. Kdo je gospodar? Nihče drug — samo jaz, jaz ... Kakor v gloriji se je svetilo njegovo lice v soncu. In ker se mu je bleščalo, je sklonil vnovič glavo in zagledal sklenjene svoje roke za molitev. “Oh, glej, glej, kako sem se izgubil, kam sem zašel? Od molitve pa na kočo. Odpusti, Bog, meni, ubogemu grešniku... češčena Marija ...” Dolga brada se je hitreje stresala, Boltežar se je podvizal, da bi dohitel, kar je zamudil. Sredi sedme češčenamarije se je nenadoma ustavil. Glave ni nič dvignil, samo roko je naslonil na uho in prisluškoval. Precej dolgo. “So, so, ljudje so in sem gor gredo!” Segel je naglo po klobuku in si ga poveznil na glavo, nato se je vzravnal na tnalu, iztegnil suhi vrat izza ohlapne srajce in pogledal po bregu, po stezi, ki je držala vprek proti koči. Nikogar ni zagledal. Še je prisluškoval in natanko ujel razne glasove, ki so se pogovarjali pretrgoma, ker jih je pehal klanec. “Gredo, šem gor gredo!” je sklenil in se oprl ob izsušeni roki, ki sta se tresli od starosti, se dvignil s tnala in stoje, kolikor mu je dala upognjena, majhna postava, gledal po stezi z griča proti dolini. Zagledal je klobuk, gosposki klobuk. Izpod njega se je prikazal obraz. Tudi ta ni bil domač. Za obrazom še drugi, tretji — peti klobuk — in nad tem zadnjim klobukom je molela kvišku visoka, pisano pobarvana letev. (Dalje prihodnjič) predlog in izjavo ter prosila A-meriško Domovino, da jih objavi. Prošnji ustrezamo, ne da ,bi s tem zavzemali do njih kakršnokoli stališče. Objava je u-mestna, ker kaže mišljenje in stališča znane, večje skupine v slovenski politični emigraciji. Ured. * RESOLUCIJA Delegati Zveze borcev Tabor, zbrani na 16. redni letni konvenciji v Genevi, Ohio, ugotavljamo, da vsa najnovejša zgodovinska dejstva, vključno Titova monografija sama, tiskana in vezana pri CGP Delo, Ljubljana, Slovenija, 24. maja 1971 — in izdana v 11 jezikih, na umetniškem papirju, potrjujejo neizpodbitno dognanje, da je Tito s svojimi sti, pri uravnavanju slovenskih narodnih in mednarodnih interesov. Taka udeležba naroda bo vzgojila dovolj demokratičnih voditeljev, ki bodo znali voditi narod na civilizirani mirni način, po znanih parlamentarnih pravilih, kjer se noben Slovenec ne bo bal svojega sobrata. Takemu narodu ne bo treba skrbeti, kaj bo prinesla bodočnost, če bo kak diktator Tito odšel z zgodovinske pozornice. Narod, ki se boji sboje bodočnosti (kar danes kaže slovenski narod in Jugoslavija sploh), narod, ki nima svojih demokratičnih vodnikov, narod, ki misli, da je edino odrešenje samo v enem smrtniku — Titu, tak narod je na poti propada in ostane samo še slabo plačani suženj v 20. stoletju. Slovenci in Slovenke, dvignimo __________.... svoje glave in bodimo ponosni, sodelavci vpregel slovenski .na- ^er mislimo SAMOSTOJNO. Porod, kot Jugoslavijo sploh, V| samezni internacionalci pa, ki jarem krvavega komunizma, po- vsiljujejo zdravo mislečim Iju- poslanstvu, to je učenju krščan-j 3) zavračamo vsak monopol skega nauka, in da noben Slove- katerekoli “politične” stranke nec zaradi svojega prepričanja, ali koalicije “političnih strank”, polnoma s pomočjo tujega kapitala. Vseskozi je bil podpiran od mednarodne komunistične organizacije v Moskvi, kakor pozneje tudi od zapadnih zaveznikov, med vojno in po vojni. Sam ni nikdar nič resnega delal, razen koval je načrte za bratomorno vojno, ki bi jo začel, tudi če Hitlerjeva Nemčija ne bi napadla Jugoslavije. TAKO PRAVI SAM V SVQJI MONOGRAFIJI. VEDNO SE JE BAVIL Z IDEOLOGIJO TUJO SLOVENSKEMU NARODU. Zato pozivamo s tega 16. rednega občnega zbora vse Slovence,' doma in po svetu, da se enkrat za vselej odrečejo ideologijam, tujim dem svoja gnila mnenja, tudi na najbolj krvoločen način, kot je pokazala zgodovina, ne bodo mogli uspešno delovati. Vsak Slovenec naj postane svoj gospod. ne pa suženj internacionalcev. Samo svobodna slovenska družba lahko doseže naj višje narodove ideale. Ugotavljamo, da je Katoliška Cerkev v zadnjih časih vedno bolj ogrožena v svojem delovanju, to je učenju katekizma, zlasti za mladino, in da so tako prizadeti (krivično) tudi njeni člani. tudi verskega, ne bi smel trpeti, ali biti na prikrit ali odkrit način preganjan, kot je to zlasti primer z ljudmi v učnih poklicih. Obsojamo tako perfidno preganjanje, ki ne kaže nobene kulture od sedanjih oblastnikov, ampak le divjost in trmasto obnašanje nezrelih ljudi. Slovenci, zavedajmo se, da smo samostojna bitja, in da imamo tudi pravico do vere. Kot starši pa imamo tudi po naravnem in božjem zakonu pravico do tiste vzgoje naših otrok, za katero vemo, da je najboljša zanje. Otroci so naši, ne pa državni. * PREDLOG Delegati krajevnih DSPB TABOR, zbrani na 16. letnem občnem zboru ZDSPB TABOR v Genevi, Ohio, 2. septembra 1972 ugotavljamo a) da so se v svetu, v Jugoslaviji in v Sloveniji, primerili dogodki, ki bodo igrali pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju slovenskega naroda; b) da je zdomska Slovenija še vedno brez vsakega učinkovitega predstavništva in zate nima nobenega resnega vpliva na razvoj v Sloveniji; Zato zahtevamo, da ima Katoliška Cerkev proste roke v svojem Jugoslavije; zato: 1) odklanjamo vse diverzantske akcije, ki lahko samo privedejo do nepotrebnih človeških žrtev; 2) smatramo, da je skrajni čas, da vse slovenske demokratične sile v zdomstvu z enotnim nastopom pred svobodnim svetom dosežejo, da bodo pravilno tolmačeni in učinkovito zaščiteni interesi slovenskega naroda, če in ko bo prišlo do kritičnih pretresov na ozemlju današnje temelječe na politični situaciji, kakršna je bila v Sloveniji pred 40 leti; 4) smatramo, da bo mogla zdomska Slovenija izpolniti svoje obveznosti samo, če bo njeno delo izraz resnične volje vseh organiziranih zdomskih skupnosti na kateremkoli kontinentu; 5) zahtevamo, da so vsa ta prizadevanja zasnovana na brez-kopromisnem načelu, da ima slovenski narod vso pravico do lastne narodne države, v okviru svojih narodnostnih meja, in — da more samo narod sam, s svojo suvereno in svobodno odločitvijo, to svojo državno skupnost vključiti v neko večjo, državno ali meddržavno enoto; 6) obljubljamo vso pomoč svoje organizacije v teh prizadevanjih; 7) izjavljamo, da je ZDSPB TABOR pripravljena v tem smislu sodelovati z vsemi slovenskimi demokratičnimi organizacijami, po načelu popolne enakopravnosti in reorganizacije, s katero je dobila svojo sedanjo obliko in značaj. Občni zbor ZDSPB TABOR Cleveland, Ohio September 1972 DELO DOBIJO Delo dobi kuhinjska pomočnica, ob petkih in sobotah zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (184) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI J A 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (196) Help Wanted — Female Ženske dobijo delo Lumpert Wood Products 1550 E. 33 Street Oglasite se dopoldne od 7. do 12. (x) DNEVNIH AMERIŠKO DOMOVINO — Sonce je tri milijone milj bližje Zemlji v januarju kot v juliju. SLOVENSKI DNEVNIK IZJAVA Delegati krajevnih društev Slovenskih pro tikomunističnih borcev TABOR, zbrani na svojem rednem občnem zboru v Genevi, Ohio, smatramo: da je kljub nepolitičnemu značaju organizacije, v letošnjem letu potrebna načelna izjava v zvezi s predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike: a) Program sedanjega kandidata Demokratske stranke senatorja McGoverna kaže vznemirjajoča dejstva, ki kažejo, da .se je levičarska plast polastila njegovega pokreta in je nasprotna načelom prave svobode in demokracije; b) Njegov program je pokazal, da so mu levičarske plasti vsilile načelo defetizma in kapi-tulanstva pred prodirajočim komunističnim imperializmom. ZDPSB TABOR je vselej stala in stoji na stališču odločne borbe proti vsem vrstam in oblikam marksistično-komunistič-ne ideologije, dasiravno priznava, da spremenjene okoliščine in možnosti lahko narekujejo raz-j lične oblike tega boja. Občni zbor ZDSPB TABOR zato priporoča vsem svojim članom na področju Združenih držav Amerike, da na letošnjih predsedniških volitvah NE oddajo svojega glasu kandidatu McGovernu. Občni zbor ZDSPB TABOR September 1972 Cleveland, Ohio Light Housekeeping For 3 congenial adults, other help employed, private room and bath, fringe benefits, in Shaker Heights. 991-7890 (184) Gospodinja Na dobrem prostoru, svojo sobo, plača. Kličite 371-1450. (187) FACTORY HELP Opening for mature woman as packer. — Excellent rate and benefits. Permanent. LaTouraine Coffee Co. 2165 Lakeside Ave. 771-5415 -(184) Pisarniško moč iščejo Uradnico z znanjem angleščine, slovenščine in po možnosti srbo-hrvaščine ter strojepisja išče urad na E! 185 St. Polna zaposlitev, posebne ugodnosti! Kličite tel. 531-1082. (25,27,29 sept) MALI OGLASI V najem 4-sobe in kopalnica 7023 St. Clair Avenue Kličite 261-9772 (186) V najem Oddam 4 sobe spodaj, vse moderno na 15414 Lucknow Ave., blizu E. 156 St. 531-2767 ________________________ (185) V najem Oddamo pet sob zgoraj, odraslim, nič živali, blizu Marije Vnebovzete. Kličite 851-0919 (184) Naprodaj Dve eno-družinske hiše na enem lotu. Zelo nizka cena. 943-945 Maud Avenue, blizu E. 79 St. in St. Clair Ave. Pokličite 524-7571 (19,22,25 sep) NAROČAJTE TISKOVINE PRI Kalifornija za obnovo smrtne kazni SACRAMENTO, Calif. — “California Poll” povprašuje javnost o njenem odnosu do smrtne kazni v Kaliforniji že od leta 1956. Dognal je, da ni bilo za smrtno kazen med povprašani-mi nikdar toliko podpore kot prav zdaj. Pri zadnjem povpraševanju se je za smrtno kazen izjavilo kar 66% povprašanih v primeri z 58% lani in 54% leta 1966. Predlog o obnovi smrtne kazni bo predložen volivcem 7. novembra 1972. FOR SALE 2-family home on Bayliss ave, fenced-in yard, full basement, one car garage, big cement drive, hardwood floors, A-l condition thru-out. Very reasonable. By owner. Call after 4 pm. 391-1471 (184) FOR SALE—EUCLID North of Lake Shore Blvd., by owner, brick tudor, 4 bedrooms, IV2 baths, 2 car garage, beach and pool privileges. Maintenance free. Move-in condition. Mid 40’s. For appointment call 481-0664 (184) FOR SALE Single home, by owner, on 978 Wheelock Road. Low price. Please call 391-9228 -(188) NAPRODAJ Eno-družinska hiša na 1015 E. 66 Pl. Za informacijo, oglasite se na 1126 E. 61 St. ali kličite 881-0914. _____________________-(188) Preša naprodaj Prodamo prešo za grozdje na rjuhe in 3 sode. Zastonj se dobi mlin. Kličite 531-8071. -(186) Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Are. & E. 68 St. 361-4218 AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 25, 1972 ko,” mu je zatrjevala ciganka, novembra je res prišel nov od- “na veke te ne bom zapustila.” —--------čez štirinajst dni je Nigana zopet izginila neznano kam v svet.----------- VI. Kar se je menil France z Dombrušo, se je zgodilo, Sredi delek obmejnih brambnih čet v Bjelino; med mnogimi drugimi je bil tudi Auidrej Krajski z nekaterimi svoj mi rojaki s Kranjskega, (Dalje prihodnjič) “Zopet si torej priznala, da “Pa vsaj ne na nesrečno Gone moreš ostati, in zato tudi jaz'renjsko, kjer bi me gore gotovo ne maram nič več živeti skupaj s teboj. — če bi bila ta hiša moja, si lahko uverjena, da bi ne bila smela prestopiti njenega praga — za nobeno ceno ne! Tako ti pa hišo zopet vračam. Stori z njo, kar hočeš ... Jutri odpotujem domov pod snežni-ke.” “Domov? — Kaj praviš? —Pod snežnike?” je kričala žena vsa iz sebe; “ne smeš! S tem bi storil veliko hudobijo! Pomni, da sem jaz tvoja žena in nobena draga — nikar torej ne krši svoje dolžnosti! Prisegel si mi pri Očetu in Sinu ...” “Nigana, rajši pometaj pred svojim pragom! Ti imej pred očmi svoje dolžnosti — zase pa že sam vem, kaj moram storiti in kaj opustiti.” Pri teh besedah je žena strastno vzkipela in pihala kakor razdražena mačka: “In če pojdeš na Kranjsko, bom šla za teboj! Kakor veš, pot zadušile...?” “Ne, Nigana — ampak samo tja gor na zeleno Štajersko, kjer so tako prijazne vasi in tako lepa mesta in kjer prebivajo tako dobri ljudje.” “Tam so tudi gore, Radko; bom zopet zaprta med njimi in se ne bom mogla ganiti. — Ah, ostaniva rajši tukaj, saj je vendar tu tako krasno.' Nikjer ni tako lepo in tako prijetno kakor tukaj, nikjer drugje ne cveto tako bujne cvetice, nikjer ne svetijo zvezde tako prijazno, nikjer drugje si ne šepetajo reke in vetrovi tako skrivnostno lepih pesmi kakor tukaj... Odtod ne morem proč. Tu sem priklenjena, kakor bi me držalo tisoč rok.” “Glej, Nigana, to je tvoja ljubezen — vse samo veter in prazne besede,” jo je strogo zavrnil mož; “kakor hitro zahtevam kako malo žrtev, ti je vse pretežko ... S tem sva se torej db- KOLEDAR društvenih prireditev znam najti... In če zalezem j govorila. Pojdi spat. Jaz grem ono, kateri si daroval srce, jo j na streho, kjer se odpočijem, takoj umorim — to ti prisezam! Jutri odpotujem, lahko noč!” pri svojih pradedih in pri svet- j France je vstal in se obrnil lih zvezdah. — Zabodem jo ali: proti vratom. Kakor jelen je pa zastrupim. — Potem umorim j skočila Nigana predenj in mu tudi tebe!” zastavila pot ter nežno rekla: “Nigana”, je zakričal mož “Radko, nič mi ni pretežko! osorno, “strašna si, kakor divja Kamor pojdeš ti, grem s teboj; zver! — Sicer pa ne grem k Zal- pelji me, kamor hočeš.” ki in otroku, ampak poiskal sij “Premisli, Nigana! Ali praviš bom v svoji domovini kak skri-jresno? Ali se ne boš pozneje ven kraj, kjer bom samotaril.” Ponovno je ovila ciganka svoje roke okoli njegovega vratu in se mu sladkala. “O, ljubi Radko! Pri meni moraš ostati. Tvoje je moje «rce in moja duša. Ti si zvezda mojih oči, gorak žarek moje duše .. . Ljubim te kakor ljubi dan solnce in noč luno ... Nikoli več te ne bom zapustila — res ne. — Toda zopet me moraš ljubiti in ne tako hudo pogledovati s svojimi dobrimi očmi. — Nikdar več te ne bom pustila samega!” “Nigana, vsakikrat si enako obljubila, a besede nisi nikdar držala.” kesala te besede?” jo je vprašal France; “boš li mogla prenašati mirno in tiho življenje?” “če smem ostati pri tebi, če mi daš svoje srce, o potem bom tako močna, da bom lahko prenesla vse težave, Radko.” Mož ji je verjel in se potolažil. Naslednje dni je hodila ciganka nenavadno molčeča okoli hiše, le redko je zamrmrala je-dva slišno kako besedo v ciganskem jeziku. Cesto je postajala pred vrati in nemo zrla v pustinjo. Včasih se ji je približal France, a vselej je opazil solze v njenih očeh. Semintja je zapela kako mehko, žalostno pe- SEPTEMBER 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER 1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 22. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Sloven-skem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. A ■4—--------------------------- “Zdaj jo bom pa prav gotovo sem 0 slovesu, o ločitvi za vedno — prisegam ti pri svetlih zvezdah, pri...” “Nigana, ne prisegaj več! Tvoje prisege so kakor rosa ob poletnih jutranjih solnčnih žarkih.” “Drugega ti ne morem dati kakor svojo besedo in svojo dušo. “Nigana, če misliš resno, moraš nekaj žrtvovati, če mi izpolniš pogoj, katerega ti hočem staviti, te vzamem zopet k sebi kot svojo ženo.” Na cigankinem obrazu so se zopet pojavile vesele poteze; vsa radostna je skoro zavrisnila: “Zopet mi podajaš svoje srce?! O Radko, ko bi mogel vedeti, kako' zelo te zato spoštujem. — Vse bom storila, kar zahtevaš ... Zate grem v ogenj, če je treba.” Mož se že skoro ni mogel ustavljati njenemu prilizovanju, vendar ji je odgovoril kolikor mogoče resno: “Nigana, V ogenj ti ni treba hoditi zame; tega nikakor ne zahtevam; ampak nekaj drugega hočem, da storiš, kar ti bo še veliko težavneje. “Nič mi ni pretežko. Radko,” je zatrjevala ciganka; “kar zapovej, da ti morem storiti uslugo!” “Nigana, tukaj si vedno izpostavljena nagnenju svoje ciganske narave in vabilom svojih bratov, ki te silijo v prosti svet; da se izogneš tem izkušnjavam, bova prodala svojo hišo in se preselila kam drugam.” ali o smrti. Če jo je mož vprašal, kaj ji manjka, je zardela na obrazu, nato ga je pa pogledala tako čuteče kakor otrok, ki si sam ne more prav nič pomagati, in rekla: “Nič mi ne manjka, prav nič. Uboga ciganka sem, a s teboj grem, kamor hočeš, kamor me popelješ.” Pri takih besedah je vselej povesila glavo, kakor cvetica, ki jo je zamorila slana. Mož je opazoval nekaj dni njeno čudno obnašanje, a slednjič se mu je zasmilila in zato ji je rekel: “Nigana, ta žrtva je zate pretežka; ne morem ti je naložiti; ti moraš ostati tukaj.” “Tu ne ostanem,” se je proti-vila žena, “žrtvo hočem prenesti, s teboj pojdem, na Štajersko, kjer so prijazne vasi in lepa mesta in kjer prebivajo dobri ljudje.” “Nigana, če pa jaz ostanem tukaj?” jo je %nagovoril mož s prijaznim obrazom. “Ti — ostaneš tukaj?” je kriknila žena vsa iz sebe; “ti dobri, ljubi Radko!” Njeno veselje je prikipelo do vrhunca. Kakor nora je tekala okoli njega in se mu laskala na vse mogoče načine. “Pa si res še kakor otrok, Nigana,” jo je karal France, a vendar se mu je bralo na obrazu, da je zadovoljen in vesel njene otroške vdanosti. “Tisočkrat ti zato darujem svoje srce, svoje življenje. Rad- NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi martinovanje v šolski dvorani sv. Vida. Igrali bojo Van-drovci. H. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete | priredi Zahvalni festival v i šolski dvorani. 23 — “Polka ples” v proslavo | 11-letnice Tony Petkovškove j WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnerr^ domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVZEVANJE. 31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet. JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. MAREC 10. — Klub slovenskih upoko- jendov za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue FALL BAGGIES — There’s nothing uptight about fall’s new trouser styles. In Stevens cotton corduroy, these fit snugly over the hips and then hang wide and looselegged. They’re designed by A. Smile. Topside, the look is layer-on-layer. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do' 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Slovenska šola pri Sv. j Vidu priredi v šolski dvorani | kosilo. MAJ — 1973 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. JUNIJ 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 ZOPET. POLNO ŽIVLJENJA — V Kennedy vesoljskem središču je spet živahno, ko pripravljajo polet Apolla proti Luni. Polet je določen ža 11. december 1972. V ospredju si: astronavta Harrison H. Schmitt, pilot lunske ladjice, ter Eugene A. Cernan, poveljnik celotne odprave, ogledujeta lunski avto in ga preskušata. V 'ozadju stoji glavna vesoljska .ladja, ki bo ponesla astronavte na Luno in naza] domov, če pojde vse po načrtu. NA TISKOVNI KONFERENCI - Predsednik Nixon P°' 'sluša vprašanje na tiskovni konferenci v San Clenaentu Kaliforniji.