w vran, v srtoo« 1J« oioobra 1920.
Posamezna številka 30 stot
LetlilK Ll
EDINOST
(frtdatttro te oprifiUtrei Trat (3), ulio* & Vi Moo II-Št. DogM m poCUMo tgfcfofro ■adk te d«w p» ■paamliHa. ] pisma se M H**«aa*)o. — "UM. Pcdurecniitve ▼ Oorlcf: itUea doni
Olavol te odgovorni toodntk: prof. Ffllp M&
tfAštld m Tm
okopM M M mfelh Bolte JuldAa ia tbfc Tttam • Cudocd K. 7, L * — t«M
tfoLIL Wf
Nail priimki In pravopis
V zadnjem Času se pečai< z našimi priimki
|o tržaški list* ter zahtev
ponovno a unamu ---------, -
tO, med rasnim drugim, naj se tu« icratkomalo uradno ukrene, da se slovanski priimki morajo pisati v italijanskem oziroma latinskem pravopisu, kakor je bil že v rabi pred 100 in več leti, jfco se je pisala naša končnica na ič po benečanskem načinu — ich, oziroma po furlanskem — ig. Po mnenju «Pic-colovega» in «Popolovega» člankarja je ■namreč dosedanja slovanska pisava naših priimkov v grajici neka povsem eksotična novotarija, katera se ne sme dalje dopuščati. Da so se take tuje oblike Že nekako udomačile ter povzročile obilo zmešnjav med ljudstvom, tega so krivi predvsem slovanski duhovniki, ki fio po naročilu škofa Dobrile vse vprek slavizirali. Ker pa Italijani ne majo citati te novodobna pisave in vsled tega tudi ne morejo pravilno izgovarjati takih priimkov svojih novih sfcdeželanov, je nujno potrebno, da se prepove raba vseli onih črk, ki jih nima romanski pravopis. Če je gajica umestna za slovenske ali hrvatske dežele, je ta-pravopis le v kvar novim italijanskim pokrajinam.
Mislimo, da se nam ni treba podrobno baviti s temi trditvami, v kolikor Jih narekuje neka slepa domneva, Zmešnjavo. Tudi se ne izplača zavračati ostale očitke na naslov slovanske duhovščine* in 'učiteljstva v ^preteklosti. Sodimo pa, da ima vsak človek nabavno, in torej neodvzetno pravico do
dlch, Machnlg, Slana, Zacearia soprat fa HflSSOflUl DRUOM POVBlJStVO
nerodne snakedrsnks. In celo SKerij
ali Besednjak se navajata v knjigi naslovov (Gulda) ▼ petero različnih oblikah, ker ni nobena oblika splošno ugajala. Torej Je jasno, da romanska transkripcija nI uspela doslej ln tudi v bodočo ne bo mogoče rediti pravilno to vprašanje na taki podlagi. Treba torej drugega izhoda* Kakor so se Italijani navadili sprejemati brez pomisleka izvirno pisalo nemških, francoskih ln angleških priimkov (Goethe, Potočari, Chamberlain) in se gg. Schanzer, Leicht, Heiland, Schuckert danes celo navajajo med najboljšimi italijanskimi rodoljubi, bi bilo želeti iz mnogih razlogov, da se ohrani za tujke slovanskega izvora tudi njihov moderni pravopis, ki ima že svojo znanstveno in kulturno prizna-docela enotno izpeljan in ni
RIM, 11. V četrtek bo general Gonza-ga predal prvemu ministru on. Musso-liniju vrhovno poveljstvo nad failstov-sko milico. Ob tej priliki bo Mussolini sprejel veliki raport poveljnikov posameznih con. Te generale faftistovske jnilice bo predstavil prvemu ministru dosedanji poveljnik general Gonzaga. Nato bo imel fašistovski vodja kratek nagovor. _
stavlja oni, ki ga opazuje le skozi motna očala raznih nesmiselnih predsodkov Trebalo bi se le naučiti ali prisvojiti nekaj novih črk in kakor so bile mirno sprejete za tak slučaj zapadno-evropske glasovne posebnosti, tako ne bo prav nič zgubljenega na slovesu italijanske kulture, če se spoprljazni s slovanskimi glasovnimi in pismenimi novostmi. Nasprotno, namesto zahtevati od nas ogromno kulturno žrtev, b# sami le pridobili s svoje strani, če bi svoje znanje razširili tudi na to stran. In tedaj l>o vsak izobražen Italijan pravilno čitai in izgovarjal slovanske priimke tostran in onstran meje, ker naša abeceda ni ni-kaka umetna novotarija, nego odgovarja popolnoma start posvečeni azbuki
----,-----— -— - -- . . .pred 1000 in več leti, in le Ljudevit Gaj
svojega imena in priimka m tudi, da r znal Cegkem uzoru prikrojiti se to njegovo ime tako piše, kakor se	^ leti tu(Ji ^ iatinico na način,
res glasi in kakor odgovarja čim pra-vilnejšemu izgovarjanju.
* A zmore li italijanski, oziroma romanski pravopis toliko znakov, kolikor bi odgovarjalo vsem slovanskim glasom? Ni dvojbe, da ne! Kajti v slovenščini imamo vsaj 10 različnih glasov vrč kakor v romanščini, in ker ima modemi slovanski (diakritični) pravopis za vsak glas tudi svoj posebni znak, je razumljivo in naiavEO, da ne more italijanski pravopis dajati vseh potrebnih znakov za slovanske glasove. Res, da si Italijani znajo pomagati na tak način, da nekatere črke, kakor s, g, c,
Uporabljajo kar za več različnih glasov	kar preobraziti in prekvasiti, ta-
italijanskega jezika, m sicer s pomočjo*^ ^ w	tAki>r*koč vsi Slovani v
žveze z drugimi črkami (sintetično).
Knssollal vri m tožlil v ttmm
FORLI, 12. Vlajdni načelnik on. Mussolini je sinoči dospel semkaj v spremstvu kabinetnega načelnika Paoluccija, Potoval je inkognito. Ka kolodvoru ga je sprejel mestni prefekt. Prvi mini-
^ ster se je nato podal Sr Predappio, da nje, je docela enotno izpeljan m ni^^ družino. nikakor tako težak kakor si to pred-j	-
pred 90 leti tudi za latinico na način, da je obveljala povsod, kjor se prihaja s slovanskim svetom v dotiko. In bas ta pojav nas opravičuje, da polagamo ,naj topleje na srce vsem činiteljem, ki se nameravajo baviti s pravopisom naših priimkov, da naj ga smatrajo kot posebno kulturno lastnino novih pokrajin.
Doteknili smo se le vprašanja pravopisa In pokazali nemožnost tudi take
_ recimo — čisto zunanje italijanizae
cije slovanskih priimkov. Toliko «Pic-coio» kolikor «Popolo» pa zahtevata še druge stvari, nekako pravo vivisekcijo (živo rezanje) naših priimkov, ki da se
, Heferma statuta taMaftavske stranka
RIM, 12. (Izv.) «L'Impero» prinaša kratek uvodni članek, v katerem smatra reformo statuta fafistovske stranke kot zmago ekstremno smeri, ki jo on zastoph. Nadalje proslavlja omenjeni list absolutizem, ki se ga pa ne sme zamenjavati s tiranijo. 0 men j oni uvodni članek nori naslov: «Kdaj bo odpravljen parlament t_
lrttodlfl IMem fekBtt
ki fe IzvzfUa 17 tatvte
RIM, 1*. Policijski agenti so danes aretirali dvanajstletno deklico Pernan-do Storta, ki je do sedaj izvrftila nič manj kot 17 tatvin perila.
Seja frtuL naročat stopsara
naM sa proračan za L 1WWT tOon fin
S
Vendar ni to nikakor še zadostno za posamezne in raznovrstne glasove, ki Jih vsebuje bogato slovansko glasovje. Znano je, da dočim ima romanska abeceda komaj 25 črk jih premore popolna slovanska kar še enkrat toliko! Iz čisto Številčne razlike izhaja torej, da se slovenske besede ne dajo zlahka ali sploh ne napisati s samo romanskimi črkar mi (in seveda tudi nemškimi ne). Najbolje razsvetljuje to kak primer: običajni priimek kraški Tomažič, ki se glasovno in pismeno še povsem razlikuje od istrskega Tomasič — a laško bi se pisalo vsakikrat le Tomasich ne glede na to, da sta tudi končnici povsem različni. Torej, kakor vidimo, se nada ft in ć sploh ne dasta italijanski trans-kribirati, ker Italijani teh posebnih glasov dn >seveda tudi odgovarjajočih znakov ne poznajo. Drug primer: Piščanec, običajni priimek naše okolice, ki odgovarja posebnemu pojmu vzete-^it iz narave, in je torej točno fiksiran! xnxko naj se piše to ime italijanski? V i rstu ga pišejo na petero načinov sicer, ampak nobeden teh ne odgovarja gla^ sovno izvirnemu priimku! Dalje Žerjal, tudi točen pojm iz žive narave posnet, torej toliko bolj ustaljen. Kako bi se italijanski transkribirati? In ravno * :iko ne priimki Žiberna, Požar, Kariž, - Janežič, Živec, Jež, Primožič, 2gur, Bavdaž kakor tudi ne Zidar, Zobec, Zadnik, Zega, in ne Pogačnik, Sardoč, Čok, Čuk, Pečar itd., ki jih ne moremo pravilno napisati potom nobene kombinacije črk italijanskega alfabeta. Na srečo morejo Italijani za drugorodna imena obdržati k, Škodnik, Cerkvenik, Olenik, Kotnik, Godnik, Gradnik, Sla-vik, Briščik itd. Če bi ta k pisali s ch, bi iz našega goltnika k nastal nekak sičnik č na koncu in spremenil preveč prvotno ime. Istotako Novak, Skok, Mrak, Kosak, MedvešČek itd. In kakor 6 in ž je tudi S prav trdovraten — Šker-janec, Škerbec, Sonc, Šturman, Ilijaš, Skrbeč, Ščuka, Hreščak se ne dado odgovarjajoče italijanski napisati. Le poglejte v razne tržaške imenike, na koliko različnih načinov se je skušalo že ta značilna imena napisati italijansko. In ravno obilica' oblik dokazuje najbolje, da ni nobena še zadovoljila. Ali pa mislite da je lepše da se piše Pototsch-nigw in Pogatschnigg, in da bo te črkovne konglomerate (po nemškem načinu) fc&k Napoletanec lažje čital kakor naše ime Potočnik? Da. pa so to priimki slovenskega izvora, bo povrhu že sam spoznal, ker mu je dovolj drugih dokazov za to ostalo.
In nič manjših težav ne povzroča italijanska grafika za Verh, Urdih, Mah-nič, Slavec, Caharija, ker Werck, Ur-,
ko da bi imeli takorekoč vsi Slovani v Italiji dobiti nove uradne priimke. O teh «predlogih» bomo morda posebej spregovorili, a že gori navedeni momen-.ti zadostujejo, da nam jasno pokaže)o, kako je imela vlada prav, da ni raztegnila onega dekreta, ki je bil izdan za Poadižje, tudi na nafto deželo. Pomen tega dekreta je orisal za nemško javnost italijanski poslanik na Dunaju v «Neue Freie Preese* od 6. t. m. Niti enega momenta, ki jih je navedel g. poslanik kot veljavne za Poadižje, ni v jiaših krajih.
Gospedarskl m (Inertni položaj
(tulile
VolpIJev govor v Genovi
GENOVA, 12. Danes zjutraj le prispel semkaj s posebnim vlakom finančni minister VolpL — Podal se je takoj v trgovsko zbornico, kjer je iipel pred številnimi zastopniki političnih in vojaških oblasti ter pred predstavniki bančnih, industrijskih in trgovskih zavodov kratek govor o gospodarskem in finančnem poloftaju Italije.
Finančni minister Volpi je med drugim izvajal sledeče: Velike mnofcice Italijanskega ljudetva gojijo največje zaupanje napram akciji, ki jo je pričela vlada za zboljšanje domače valute ter za gospodarsko osamosvojitev dežele. Zato tudi narašča od dneva do dneva število onih, ki vlagajo svoje denarne prihranke v državne blagajne, hranilnice ter v velike bančne zavode.
Proizvajalno delo v Italiji napreduje povsod z največjim nspehom in to nam potrjuje tudi dejstvo, da neprestano pada število brezposelnih v Italiji. Stara in nova industrijska" podjetja si iftče-jo nadaljnih tržišč za oddajanje svojih izdelkov. Pri tem jih v veliki meri podpira državni zavod za izvoz, katerega je ustanovila vlada pred enim letom. FašistoVska vlada in finančno ministrstvo so zelo ponosni na italijanske proizvajalne razrede, ki s svojim vztrajnim delom dvigajo splošno blagostanje. Naglasiti moram, da bodo vlada in državne banke vedno nudile izdatno podporo vsem onim, ki ustvarjajo nova bogastva v deželi ter na ta način podpirajo započeto akcijo za gospodarsko osamosvojitev Italije.
Cen. Nobile — Cestni doktor navtitelh
BEOGRAD, 2. (Izv.) Tekom današnje-a dopoldne se je od 8. do 12. ure nadijevalo posvetovanje ministrskega sve-ta. Ob 12.55 se je odpeljal ministrski sodnik Užunovič z orient-ezpresoan M^denovca, od koder je z dvornim avtomobilom nadaljeval svojo pot do Topole, kamor je dospol ob 17. uri. V Topoli se nahajajoči jugoslovanski kralj, je miatetrekeg«, predsednika takoj sprejel v tajno aVdjjeneo. Baj£ krožijo po Beogradu vesti ta napovedujejo, da je nameraval ministrski predsednik podati ostavko celokupne vlade. Te vesti, ki so p* v nadaljnjem precej dvomljive, zatrjuje)^ je ministrski predsednik pdf>otoVal v avdijenco h kralju s trdnim skleppm, da poda demisijo. Po teh vesteli |e bilo razpoloženje jako težavno, kir se radićevci baj6 nočejo ukloniti radik^lekim pogojem. Ob 11. uri zvečer se je Usnnovič povrnil v Beograd ln ss jo ugotovilo, da se ni vrnil s ostavko. Nastalo Je seveda veliko presenečenje. Dobil pa je baj6 nalog, da še enkrat poskusi v ministrskem svetu najti izhod is vladne krize.
Radi nepričakovano dolgega pričakovanja ministrov se je danes otvorila seja narodne skupščine ob skoro polno-Stevilni udeležbi narodnih poslancev in ob nabito polnih galerijah vo 12. url. Najprej so se preČitale udanostne brzojavke narodne skupščine in njenega predsednika kralju Qt> priliki njegovega rojstnega dneta kraljici in prestolonasledniku Petru, frroftftalj so se tudi »razni ukazi o spremembah vlade tekom parlamentarnih poeSni*. Hato se je prečital zakonski predlog o agrarnih zadevah v Dalmaciji, potem pa Se predlog finančnega ministra o proračunu za leto l«6.-ft. Predk>g je bil takoj izročen finančnemu odboru. Med drugim je bilo nerodni skupščini tudi sporočeno, da ste radikalna poslanca SkaČić in Petrovič odložila svoja mandata.
JusoMfl II IMftrska
ln Mani kartel |
PARIZ, 12. Zastopniki Čehoslovašk*' težke industrije so se te dni posvetovali v Luzemburgu glede pristopa Cehoslo-vaške k zopadnoevropoj skomu železnemu kartelu. Gehoslovafiko težko industrijo bosta zastopala Sonnenschein in Loewenstein. _
Amerika ln Rnsife
PARIZ, 12. Vprafianjo pripoznanja sovjetsko vlade je v \Vasbin#tdnu opet prišlo na dnevni red. Za vspostavitev rednih oćtaoSajev e Rusijo oe potegnejo predvsem
i senator Boi
finančni krogi, pa tudi
i. Ni fie gotovo, zaicsno bo zavzel v tem vprašanju prodoedi
luje na tem.
r&h dede gotovo, kakšno stališče
___________,	nlk Coo-
lidge, ki se je pred nedavnim izrazil: Pred-no bomo priznali «de jure» sovjetsko vlado treba, da sovjeti priznajo vojne dolgo-
ve«.
Stalin proti opoziciji
MOSKVA, 12. Osrednji odbor komunistične stranke javlja, da je izročil sodišču voditelje opozicije, ki so krSttll strankino disciplino: Zinovjevc^ Trocki-ja in Piatakova. Imenovani bodo najbrže poslani v Sibirijo. Stalin zahteva izključitev Žlnovjeva in Trockija iz komunistične stranke.
V mnogih delavskih centrih je pri31o do novih spopadov med večino in opozicijo. Aretirali so več delavcev.
Heriiot in njegove stranka
PARIZ, 12. Herriot se ie definitivno odločil, da bo odložil predsedstvo radikalne In radikalnopocijalističnc stranke in da bo tudi eventualno ponovno izvolitev odklonil. Med kandidati za njegovega naslednika so Caillaux, Mal-vy, Renault in sedanji notranji minister Barrant.
Po cerimonijah v trgovski zbornici se je finančni minister Volpi v spremstvu oblasti podal na kr. univerzo, kjer je bil general Nobile imenovan za častnega doktorja nautičnih ved.
•Posta Uofdo o MnHĆevik iafcvah
BUDIMPEŠTA, 12. »Pester Lloyd» razpravlja o izjavah, ki jih jo dal jugosloven-ski zunanji minister dr. Momtilo Ninčić glede odnoA&jev med Jugoslavijo in Madžarsko. List ugotavlja, da so te izjave napravile na Madžarskem n&jboljfli vtis. Vsekakor pa oo preuranjene vesti nekaterih inozemskih listov, ki so pisali, da so bili med beograjsko in budimpeStansko vlado že sklenjeni nekateri tozadevni dogovori.
<cPester Llord» zagotavlja, da je bilo na razgovorih v Ženevi ugotovljeno, da ni ni-kakih ovir za sklenitev arbitražne pogodbe med obema državama. Opažati je tudi na obeh straneh mnogo dobre volje, ki kaže, da bosta obe drŽavi kmalu uredili vsa še nerešena vprašanja.
Nekateri liflti so pisali, da je dr. Ninčić govoril tudi o možnosti vstopa Madžarske v Malo antanto. cPester Llojrd» tem trditvam ne verjame, kajti težko ei je predstavljati, da bi se Madžarska priključila k zvezi, ki je bila sklenjena proti njej.
Vest, da bi bila Jugoslavija pripravljena dovoliti madžarski zunanji trgovini izhod na morje, je bila v vseh madžarskih krogih radostno sprejeta.
LONDON, 12. Svet rudarjev v grofiji Leitchester je priporočil rudarjem, da gredo »pet na delo. 60 odstotkov vseh stavkajočih se Je glasom poročil vrnilo na de)o.
LONDON, 12. Po sklepu rudarskega sveta v Leitchestru, da naj se rudarji vrnejo na delo, se je sestal rudarski svet v Notinghamu, da se bavi z vprašanjem konference z lastniki rudnikov. Inicijativa za to konferenco je izšla od strani lastnikov rudnikov samih; po načrtu lastnikov rudnikov naj bi se sklenila med njimi in rudarji pogodba na pot let.	'
m tfftor m nrcrju
Več ladij se fe potopilo - Mnogo človeških žrtev
PARIZ, 12. Iz Haaga poročajo, da razsaja že par dni na hotandskih obalah hud vi£ar, ki je povzročil Že obilo škode in zahteval tudi mnogo Človeških žrtev.
Dve ribiški ladji iz Katwyka sta se potopili; 24 ribičev je pri tem utonilo. Tudi neka druga ribiška ladja iz Vaar-dingena se je potopila. Na njej se je nahajalo trihajst mož, pa se nihče izmed njih ni povrnil.
Pri otoku Terschelling se je potopila norveška ladja «Guttorm Alsatser»; posadko je rešil neki holandski parnik, ki je takrat vozil tam mimo. V istih vodah se je potopila tudi poljska ladja «Lisla»; dva moža od posadke sta utonila.
Zgodilo se je tudi več druaih nesreč. Neki parnik je zavozil v vlačile a, ki se je potopil. 4 osebe so utonile.
HAMBURG, 12. Tukaj je divjal grozovit vihar kakor ga že ne pomnijo desetletja. Gladina Severnega morja je narastla za 3 m.
Glasom škoda, ki Je viharja, ved
vremenskih poročil nastala radi cmm
postaj^ . rassajaJočeg*
vedno večja. Skoda v Bisutu. St. Petru, Brunzblittelsonu je velika. V, Kaitunu sta bila porušena dva most©• va. V Ottendorfu ji bil parnik «Odiseus* odtrgan od pritrjevalisča in ga je va* lovje pognalo na odprto polje.
Poplave In nalivi zadnllh dni
Kot smo poročali že včeraj, so bili zadnji nalivi v srednjem delu soške doline povod Železniški nezgodi, ki se je dogodila med Avčami in Sv. Lucijo. Ker so se širile po Gorici vesti o smrtnih slučajih, smo s prvim vlakom poslali na kraj nezgode odposlanca, da se na mestu prepriča o stvari in točno poroča^ Ta nam javlja:
V soboto zvečer krog 9. ure je začelo silno liti. Utrgal se je bil oblak. Toda glavno grmenje se je razlegalo in se bliskalo više gori po dolini v smeri ba-ške doline. Vendar so vsled ogromne padavine takoj narastli potoki v reke in potočiči v deroče hudournike tudi v vseh krajih severno od Kanala. Ljudje so z grozo poslušali silno ropotanje skalovja, ki ga je voda nosila s seboj v dolino. Soča je v hipu postala vsa uma^ zana in je narastla do 3 metre nad nor-malo. V nedeljo, ko je bil na licu mesta naš odposlanec, se je še jasno poznalo, kako visoko je segala soška voda.
Cesta od Ročinja navzgor je bila v mnogih krajih popolnoma zasuta. V tem delu je namreč vsa vsekana v hrib in skalo. Potočiči, ki jih ob navadnem času in jasnem vremenu komaj opaziš, padajo po skali skoro navpično na cesto ter se po obcestnem jarku odtekajo v Sočo. Ta večer so tako narastli, da so padali preko ceste naravnost v vodo v močnih curkih, izpod katerih se je sipalo težje kamenje na cesto. Neki voznik, ki se je ta čas nahajal na cesti, si ni upal preko tega kamenitega dežja in je čakal do dne v tem nalivu in grmenju. Ker pa je bila na onem kraju cesta zasuta s skalovjem od vrha obcestnega zida pa do nasprotnega brega v hribu v kotu 40 in več stopinj, ni mogel z vozom preko, ker bi sicer zdrsnil v Sočo ter se je vrnil po cesti proti Ročinju nazaj, a je bila cesta tudi tam zasuta, ln je moral čakati, da so došli delavci vsaj za silo odstranili nanešen materijal. V nedeljo dopoldan po tej strani ni bilo mogoče voziti, a popoldan so že toliko sčistili, da so vozovi in auti «preskako-vali» te griče. Takih nanesenih sipin je bilo ob cesti vse polno. Voda je v več krajih drla preko njih po cesti, ki jo je na metre daleč razrila in pokvarila^
Pri onem znamenju, ki stoji osamljeno ob poti kako uro od Ročinja, je bila cesta enaka grapi.
Zelo je narastel potok Ušnik, ob katerem stoji Valjavčev mlin, ki ga je voda v spodnjih prostorih napolnila in pokvarila več vreč moke. Žito, ki je slučajno bilo v kamnih, je voda odnesla. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, so znosili moko iz mlina. Potok Je bil tako močan, da je prevračal skale V obliki m3. — Njegov izvir je v čiglnj-skem močvirju, ki je ta večer bilo zelo narastlo, da je voda segala skoro meter višje.
Potok je mimo Lašterjevlh tako neusmiljeno bobnel in ropotal, da v hiši niso vso noč spali.
Sklepamo po tem, da je višje gori v hribih bilo še hujše in težje. Soča je nosila velika bremena drvi. Hribi so v mnogih krajih napokali ter nakazali plazove.
DNEVNE VESTI
Romanska kraljica potajo v Ameriko
PARIZ, 12. Romunska kraljica Marija je danes odpotovala v Cherbourg, kjer se bo vkrcala na parnik «Leviathan», ki jo popelje v Ameriko. V Evropo se bo povrnila šele v decembru.
Priimki in logika
V današnjem uvodniku se sklicujemo ob koncu na izjave italijanskega poslanika na Dunaju kom. Auriti-ja o vprašanju priimkov v Poadižju. V dopolnilo naših , izvajanj in pa v dokaz nesmiselnosti sedanje propagande naj posnamemo po «Neue Freie Presse« vsebino teh izjav ki jih je podal kom. Auriti v pomirjonje avstrijske javnosti. Najprej označa na kratko določbe onega kr. odloka, ki so v jedru sledeče: Le oni priimki se bodo uradno spremenili, kateri so italijanskega ali latinskega izvora, a so bili pozneje izpačeni s tujim pravopisom oziroma z dodatkom kake ne-; italijanske končnico. Dalje plemenitaški priimki, ki označajo plemiške družino po krajevnih imenih. Ker so se imena krajev spremenila, je jasno — pravi g. poslanik — da so morajp primerno spremeniti tudi taki plemenitaški priimki. Le za ti dve vrsti priimkov gre, in dragi noitalijansu priimki se morejo spremeniti le na podi ar gi tozadevne prošnje posameznikov.
Iz tega odloka — je zaključil kom. Auriti — Je jasno razvidno, da nameravana sprememba nekaterih tujih priimkov ne pomeni italijanizacije vseh neltalijanskih priimkov sploh.
Kakor naglaftamo na drugem mestu, ni v slovanskem delu ne ene no druge vrste priimkov, ki se gori omenjajo. Mi Slovani nimamo ne plemenitaških rodbin in tudi ne priimkov, ki bi bili nekdaj italijanski ter potem poslovenjeni. Nafti sodeželani italijanske narodnosti, ki so Živeli prej s nami pod Avstrijo, vrlo dobro vedo, da so bile tako operacije izključene, zakaj vedno
se je strogo pazilo na to, da so se priimki pisali tako, kakor je odgovarjalo pravopisnim pravilom, one narodnosti, h kateri je nositelj priimka pripadal. Pač pa so Nemci pisali na nemški način krstna imena, kar je v vsakem pogledu kolikor toliko dopustno, ker so krstna imena individualna in ne kolektivna, skupna ali družinska imena.
Primeri kakor Benedetič, gregorič, Le-nardič, FornazariČ in drugi podobni ne dokazujejo nič. «Benedeto» je enostavno ona oblika, v kateri jo prišel k Slovanom «Đe-nedictus». Tudi danes imamo polno primerov, da se rabijo v pristno slovenskih krajih, kjer ni prav nobenega Italijana, italijanske oblike krstnih imen kakor Mar Vio, Marko, Poldo, Beppi. Če bi nastali is teh imen n. pr. na Pivki priimki Marki^ Poldič, Bepič itd., ne bi pač noben pameten človek začel dokazovati, da so bili to prvotno italijanski priimki, katere so pozneje razni «preti» in «maestri» poslllU ln poslovanili. V resnici gre za organsko tvorbe, ki so zgrajene popolnoma v duhu slovanskih jezikovnih pravil. Ce bi veljalo stališče, ki ga zavzemata «Popolo» in «PiQ» colo», potem bi smeli tudi židovski slonistl z vso pravico zahtevati za židovski narod naše priimke kakor Janežio, Lukežič, ki so po taki logiki brez dvoma hebrejskega izvora, mi Janezlči, LukelHSi pa bi morali ravnotako biti pristni bivši Zidje. Se le ko eo priill v pest kakega Istrskega, kraškega ali gorskega fajmeStra, so obogateli za oni krščansko-elovanski —* IA,
Pa iaj bo dovolj!	_
n.
«EDINOST»
V Trstu, dne 13. oktobra 1S26.
PREVOZ PONESREČENIH ČEHOSLO-SLO VAŠKIH LETALCEV V DOMOVINO.
Trupli čehoslovaških letalcev Lbote in Volejnlka, katera sta — kot znano — smrt no ponesrečila dne 8. t. m. na letališču Monte Celio pri poskusih za kupo Italija, £t& bili včeraj prepeljani preko Vidma in Trbiža v Cehoslovaško. Krsti je spremljal fiehoslovaSki polkovnik Kuneš, vojaški do-deljenec čehoslovaškega poslaništva v Rimu.
V	Trbižu je pozdravil pokojnika gene ralni konzul čehoslovaške republike v Tr-Btu g. Edvard Machatf.
Proti večeru je povorka nadaljevala pot preko Avstrije na CehoslovaŠko, kjer se pripravljajo obema pokojnima junakoma velike pogrebne časti.
VEZENJE NA STROJ.
Prejeli smo v objavo:
Več jih je, ki posedujejo Šivalni stroj; pa žalibog jih je le malo, ki bi znale ta stroj temeljito izkoristiti z raznovrstnimi deli. Da se temu odpomore, si je nadela nalogo tcCompagnia Singer» (šivalnih strojev v Trstu) ustanavljati podeželske »tečaje za vezenje na stroj*.
Gospe in gospodične, katere znate ceniti važnost in potrebo »šivalnega stroja» v moderni družini, pristopajte k tečajem ne-glede na to, ali posedujete šivalni stroj «Singer» ali pa stroj kake druge znamke, ali sploh nobenega.
V	naslednjih mesecih se bodo vršili «te-Čaji» zaporedoma: I. v Baču na Pivki, II. v Knežaku, III. v Zagorju, IV. v KoSani ter dalje po vseh krajih v tem okrožju.
Za nadalnje informacije se je obrniti na okrožnega zastopnika g. Vinkota Dobrila na Kozini, lahko pa tudi v teku tečaja direktno na gospodično učiteljico v kraju, kjer se bo nahajala.
KDO VE KAJ?
Pri elektrarni na Bači je zadnja poplava t. j. od dne 10. okt. 26 odnesla popolno leseno ogrodje, ki se rabi za zabijanje pilotov. Ljudje so videli, da je voda nosila to ogrodje še nepolomljeno mimo Sv. Lucije. Lastniki elektrarne prosijo vse one, ki morda vedo o tem kaj natančnejšega, da bi se jim proti odškodnini naznanilo, kje se eventuelno to ogrodje nahaja.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
12. 10. 1926.
Trg se je količinsko s razmerjem s včerajšnjim podvojil a s tem še ni dosegel priti srednje dobrih dni sezone. Danes je bil zastopan skoro izključno Kras in tržaška okolica.
Cene se ne izpreminjajo mnogo, kajti padec in dvig trga je skoro vedno sorazmeren z intenzivnostjo povpraševanja.
Krompirja je bilo danes precej, dokaj več zelja in malo fižola. Druga zelenjava mirna. Na sadnem delu so na prvem mestu češplje. Fige se trdovratno drže cen. Lepe so tudi množine grozdja, ki pa ne vživa posebnega zanimanja.
Cene na današnjem trgu:
Zelenjava: Radič 180—400; pesa rudeča 70—100; Šelen 140—220; krompir 50—65; malancane 180—260; paprika zelena 200 do 300; poper zelen (peperoni) 200—260; zelje belo 80—120; karfijoli 100—120; vr-zote 100—120; fižol v stročju —.—; fižol v stročju za luščenje svetlorumen 200—240; fižol nov 240—300; fižol v stročju zelen mali 300; grah —.—; paradižnik 60—100; čebula 40—80; Česen 250. —
Sadje: Češplje 60—100: breskve 200—600; fige 60—100; grozd i e 200—360; hruške 150 do 400; jabolka 100—200; tepke 200; limono —40 T. m 7f?boi. —
bil za hip oblast nad kolesom, -je padci tako nesrečno, da si je zlomil desno nago pod kolenom. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od tamošnjega okrajnega zdravnika, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
Po pojasnila so prišli—
Predvčerajšnjim zjutraj so prišli v to-bakamo Jakoba Margaria na trgu Unita trije mladeniči, med katerimi je bil brat nekega uslužbenca, ki ga je Margaria te dni odpustil iz službe. Mladeniči so prifli ,—- kakor so sami povedali — vprašat lastnika tobakarne za vzroke omenjene odpustitve. Toda pravi namen njihovega obiska je bil očividno precej drugačen, kajti med trojico in Margario je kmalu prišlo do Živahnega prerekanja in naposled je eden izmed mladeničev, po imenu Hermi-nij Borghesi, začel obdelovati lastnika s
vihte slabo naleteli ljudje. Brez pretirava-■ nja —, bilo bi lahko porušenih več hiš.- I Ob blisku, v strašni temi, se je videlo,! kako je voda drla po senoietih in po cesti navzdol, ki vodi k Mariji Snežnici Na-davče.
Ta cesta, ki je že prej bila v takem stanju, da je bilo življenje na vozu ali avtomobilu v nevarnosti, bo kmalu tudi za pešce neporabna. Radi neurejenosti kanalizacije, ki izza povojnega časa ni bila še dotaknjena, so poti v Avčah ob nalivih kot struge hudournikov.
Enaka sreča je bila tudi za vse mlinarje in stanovalce ob potoku AvŠčku, da neurje ni zavzelo širšega obsega. Medtem ko je Gor. Avšček bil skoraj normalen, je voda v Dol. AvšČku narasla za 2 m nad nor-malo v teku 50 minut. Stari ljudje ne pomnijo takega neurja. Vsi brez izjeme, poseb-pestmi. Ko se mu je zdelo, da ga je dovolj,?0 mlinarji trpijo veliko škode Na njive premikastil, je razbil par šip ter jo hotel senožeti je voda nanesla grušč, a odne-nato odkuriti. Toda dva policiiska agenta, | sla Pe dobro zemljo Povsod so poti razora-ki sta prihitela na hrup, sta 'ga aretirala5ne/n, nasut® f gruščem, promet je nemo-in odvedla na policijski komisarijat v ulici i gPč' S? Par takih nalivov naša zemlja postane kras, a ljudje navadm bajtarji.
IDRIJA dan Je izpitov na tok realki.
Sanita, kjer je bil zaslišan. Margaria, ki je zadobil več hudih bunk, ozdravljivih v približno 15 dneh, je dobil prvo pomoč v bližnji lekarni.
SPORT
S. D. Adrim
Jutri ob osmi uri zvečer naj «e snidejo v gostilni DKD pri Sv. Jakobu sledeči igralci druge Čete: Kreševič, Počkaj Danilo, KoSič, Morrel, Vrtove in II, Budihna, Tavčar, Michelurii, Stoiia H in drugi. Vrhu tega se vablfo im val tisti, Id n« igrajo Se v drugih četah in bi imeli vesel}« do nogometa. Izvedelo se bo važne stvari. — Sp. vodja.
Sprejemam tudi prijav« za - vsako drugo panogo sporta. Posebno vabim teške atlete, da ae f*m prei prijavijo. Zakaj bodo kmalu izvedeli. — Sp. vodja.
Danes odborova seja v navadnih prostorih. Naj nihče ne manjka!
POKRAJINSKI ODBOR V GORICI
Uradno poročilo stje c da« 6. oktobra
Kakor je bilo ob javi'o no v uradnem poročilu zadnje sej«, so vri športniki prosti do 31. oktobra t. 1, Do tega dne morajo vsa športna drultva v področju Pokrajinskega Odbora izvrliti delo verifikacij no-vih kot starih športnikov. Po 1. novembra se pričnejo prvenstvene tekme, od katerih bo<io izključene vse one čete, ki ne izvrže gornjih predpisov.
Tekom oktobra priredi Pokrajinski Odbor vrsto športnih prireditev, in sicer se pričnejo:
Dne 24. oktobra nogometne tekme za krasno kupo. katero je velikodušno daroval P. O. g, šuli-got Jakob, za kar naj mu.bo tem potom izrečena iskrena zahvala.
Dne 31. oktobra se bo vr$il na solkanskem igrišču lahko-atletski meeting s krasnimi darovi za zmagovalce.
Istega dne se bo vriila kolesarska dirka po progi, kot bo sporočena po tehničnem komisarju-
P. O. opozarja le sedaj vsa druStva, da mu nemudoma sporočijo, katerih prireditev se nameravajo udeležiti in s katerimi športniki. Udeležujoča se druStva bodo na aplolno morala zadostiti vsem pogojem, kot bodo določeni v posameznih poslov, nikih tehničnih komisarjev, Id bodo priobčeni v •Edinosti* v najkrajlem času. — Dr. Gruden, preds.
Is triaikesa iivUenla
N« zdrava parna kopri.
Sledeč nasvetu zdravnika, ki jI je predpisal parno kopel, je 54-letna Maria D'Udi= ne, stanujoča t ulici Rlborgo št. 17, sinoči postavila t svoji sobi na stolico umivalnik, nalila vanj vrele vode ter se pričela greti nad paro. Pri tem opravilu se je ienska faebote tako nerodno okrenila, da je prevrnila umivalnik; krop Je pljusknil vsenaokoli In D'Udlne-vo hudo oparil po spodnjem delu života in stegnlh. DomaČi, ki so prihiteli na njene obupne krike, so poklicali na lice mesta zdravnika refillne postale. Po prvi pomoči, je bila D Udineva prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti — ako ne nastopijo kake komplikacije — najmanj trt tedne.
17. letni Ludvik Skabar, stanujoč v Velikem Repnu št. 41, se je včeraj popoldne odpravil s kolesom na Opčine. Proti koncu pota je Škabar, ko je bil v polnem teku, zavozil na mamo/ ip ker ip radi te?a izfu-
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Ofikodovanlm po poplavi
sporočamo, da se na vseh občinah nahajajo listine trg.-obrtne zbornice v Gorici za seznam poškodovanim po povodnji ter nastale Škode. Vsakdo naj gre nemudoma na občino kjer se vpiše v seznam in naznani nastalo škodo. Izkoristite pomoč, ki jo nudi zbornica. —
Vlaki proti Podbrdn.
na progi Gorica-Podbrdo je bil včeraj znova razpostavljen pravilen vozni red. Vlaki vozijo v redu, le tovorni promet ni Še vzpen stavljen v celotii. —
KOMEN.
Blagoslavljam Je zastave in obisk pnfekta.
V nedeljo dne 10. t. m. ob 9.30 je prispel prefekt v našo občino v spremstvu raznih odličnih oseb. Tukajšnje občinsko načelni-fitvo se je bilo Že dan poprej pripravilo na slovesni sprejem. Zbrano občinstvo in razna zastopstva so čakala na trgu. Poteštat je sprejel dodlega prefekta in mlada deklica ga je nagovorila ter mu podarila šopek cvetja. Nato so se vsi napotili v cerkev, kjer se je blagoslovljena zastava izročila karabinirjem. Govoril je tudi prefekt sam. Po končani slovesnosti se je razvil sprevod od karabinirske postaje do nekdanje telovadnice, kjer se je vršil običajni banket. O poldne se je odpeljal prefekt iz naše občine.
VOJSKO.
Naš novi poteštat.
Po dolgem pričakovanju novega poteptata in ugibanju, kdo bo postavljen izmed treh kandidatov: ali bivli župan ali obff. tajnik ali italijanski učitelj, smo naposled dočakali imenovanje. Imenovan je dosedanji župan g. Peter Vončina.
Od novega poteštata pričakujemo, da bo kot dolgoleten župan, kateremu so znane vse težnje naše občine, znal voditi krmilo iste v dobrobit občini sami in vsem obča-! nom. Upamo, da bo vodil upravo s preudarnostjo in veseljem, imajoč pred očmi samo en cilj: blaginjo svojih občanov.
S tem pozivom se obračamo nanj v trenutku njegovega Imenovanja za poteštata.
SV. LUCIJA.
Oloveika žrtev zadaj« povodnji
Danes dopoldne so potegnili iz Soče pod postajo utoblienega moškega, starega kakih 35 let, bolj slabo oblečenega in dobro ohranjenega, kar kale, da ni bil dolgo v vodi, o katerem pa se ne ve nikakih podrobnosti in osebnih podatkov. Misli se, da ni domačin. Bil pa je žrtev te zadnje povodnji. Leti ta hip na d. bregu Idrijce, je brez srajce, ima le hlače in čevlje. —
Jesensko
Ob 25-letnici poroke
Marije Micheluzzi roj. Godina
m
Ivan Marije Micheluzzi
želijo vse najboljše
hvaležni otroci. Trst-Vrdela, 13. oktobra 1926.
1061
MALI OGLASI
RFSlin trHflfll V,a Fabi0 FUzl 23, pouk in
DLAL11 m tjlllUUL prevodi v vseh jezikih. (1518
HIŠICA v Velikih Žabljah z vrtom, pašnikom, vinogradom in gozdičem se proda na javni dražbi. Pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Slavika v Trstu.
SOBA, lepa, meblirana za dve osebi se odda tudi eni osebi. Via P&lladio 2, vrata 11.	" 1582
GOSTILNA na Sušaku pri Reki, na prometnem mestu, z inventarjem in stanovanjem, sc radi se-
SuSak, Jugoslavija.	J 570
nje zasedanje izpitov na tuk. bivši realki začelo mesto 21. septembra cel teden pozneje radi odsotnosti g. komisarja ter se je zaključilo 7. t. m. — Predsednik komisije to pot ni bil več prof. Lorenzoni ampak prof. Kurschen iz Gorice. Ostala izpraše-valna komisija pa je bila sestavljena iz učnih moči zadnjega razreda.
K izpitom se je priglasilo 27 kandidatov. Izmed teh je 13 rednih učencev zadnjega razreda, ki imajo ponavljalne izpite in 14 privatistov, dočim jih 7 ni bilo pripušče-nih k maturi.
Izid teh izpitov je dokaj klavern. Izmed 13 rednih kandidatov jih je izdelalo 7, a padlo jih je 6. Izmed privatistov pa so zdelali štirje, a padlo jih je 10. To je slika, h kateri ni potreba nikakega komentarja.
BORZNA POROČILA.
Trst, 12. oktobra 1926.
Amsterdam 960, Belgija 67.50, Francija 69.75, London 118.75, New York 24.-40, Španija 360, Švica 476, Atene 31.50, Berlin 585, Bukarešt 12.50, Praga 72, Ogrska 0.0340, Dunaj 345, Zagreb 43.35.
Uradna cena zlata (11. X.) 475.96. Vojnoodškodninske obveznice 66.30.
AVTOMOBIL «Puch»t tip 12, pokrit, s 6 sedeži, se proda. Krhne Ivan, gostilničar, Vipava.	1579
SMILAJOD (Trpožki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju In katar«, uspešno Čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za ocebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Čast ellan ovi ch, Trst, Via Giuliaai 42 (paralelna uUca Via dtiristria). (1524)
BABICA, diplomirana, sprejema noseče, donnina 10.
Via Ma-3576
KRONE
plačuje vedno par cent, več kot drugi
ALOJZIJ POOfc MOZZO GaMd! Z
prvo nadstropje
1012
Pasi C* na naslov
Pazit« na naslov!
Naročajte In Sirite „EDINOST"
Predno predate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO lil SREBRO
obiščite zlatarno
STERMIN Via Mazsinl It. 43
kjer dobite najviJje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice.	103?



ZAHVALA
Ob priliki prerana izgube naše nepozabne mame, babice, tašče, sestre, gospe
Ivane Mlakar
izrekamo našo najtoplejšo zahvalo preč. g. župniku Vilharju, darovalcem prekrasnih vencev, vsemu nebrojnemu občinstvu, ki je ranjko spremilo na njeni zadnji poti, ter vsem tistim, kateri so nam stali na strani in lajšali našo neizmerno bol v dokaz iskrenega sožalja in sočutja.
SENOŽEČE, 12. oktobra 1926. (1060)	Žalujoča družina Mlakar in ostali sorodniki.
		
		
Tu pri nas se je ustanovila četa fašistov-ske milice. Došel je te poročnjjc in tudi miličnikov se j« te p*r nabrala. Menda jih je do sedaj kakih 7. Ko se vse uredi, bomo o tej novi stanici drtt. milice v naših krajih poroft&li ohftlraeje.
Tolminske gospodinje tožijo črez pomanjkanje dijakov; kar jih je letos novih, so ^veČine v škodnikovem zavodu, mnogo onih pa, ki so bili prejšnje čase tu, je odšlo na druge zavode. In dijaki so bili v Tolminu glavni postranski zaslužek, ki so ga naši tržani imeli. Vemo, da jih bo vsako leto manj, zato pa se tega bojimo, j AVOE.
Neurje zadnje sobote.
V	soboto zvečer, takoj po 9. uri se je ce-lodnevno deževno vreme, spremenilo v or-i kansko besnenje, ki je bilo sicer kratko, i ali je vendar napravilo mnogo strahu in škode ljudem. Neurje, ki po navadnem opazovanju prihaja čez Sočo od beneške strani, se je privleklo ob Kanalskem Whui proti Levpi, kjer je potoma bičalo že več-j krat bičane kraje v tem letu.	j
V	vasi Avče, in sicer nitji del pod cerkvijo, in ob vznožju stoječe hiše, bi v slu-j čaju za par minut dajšega razgrajanja ne-!
NAZNANILO.
Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da bom odprl v par dneh tvojo dobro znano manufakturno trgovino
FRANCESCO KNEZIC
Trst, Corso Garibaldi 24
z bogato zalogo btega popolne novosti ln po konkurenčnih cenah. Ž drugo objavo bom naznanil dan odprptja in cene.
(1059)
■iraimiBB«
TRGOVINA
I JEBRAHEHCA MADILE" I
Z	družba z. o. z.
i i
družba z.
TRST, Via Carduccl 22 (vogal Via Chlozzc) Velika izbera železniti iti drugih kovin
Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d.
za
i i
PODLISTEK
J U LES VERNE:	(13$)
Skrivnostni otok
Naslednjega dne, 18. novembra, eo Cir Smith in tovariši začeli zopet upati. H«r-bert se je prebudil iz dolgotrajne nezavesti. Odprl je o6i, spoznal Čira Smitha, poročevalca in Pencroff a ter zašepetal nekaj besed. Kaj se ie z njim zgodilo, ni vedel. Povedali so mu in uedeon Spilett ga je prosil, naj bo popolnoma miren, ker samo tako je njegovo Uvijanje iz nevarnosti in ae mu rane zacelijo. Sicer pa ni Harbert skoraj nič trpel in neprestano, obnavljanje mrzle vode je skoraj popolnoma ustavilo vnetje. Neizogibno gnojenje je pravilno nastopilo, mrzlica ni rasti a in upali so, da bo težka ranitev prešla brez nesreče. Pencroffu ae je srce polagoma umirilo. Bil je podoben usmiljeni sestri, materi ob postal ii bolneea otroka
Harbert je zopet zaspal, toda njegov spanec je bil zdaj mirnejši.
—	Recite mi še enkrat, da imate upanje, gospod Spilett, je prosil Pencroff. Recite, da boste rešili mojega Harberta.
—	Da, rešili ga bomo! je odgovoril poročevalec. Rana je sicer resna, morda je krogla celo preluknjala pljuča, toda taka rana ni vselej smrtna.
—	Bog vas uslišit je rekel Pencroff.
Razumljivo je, da niso imeli naseljenci
v štiriindvajsetih urah svojega bivanja v staji nobene druge misU razen za Harberta. Niso se brigali ne za nevarnost, ki jim je utegnila groziti od kaznjencev, če bi se vrnili, ne za previdnostne mere.
Zdaj pa, medtem ko je Pencroff čul ob bolnikovi postelji, sta ae Cir Smith in poročevalec menila, kaj bi bilo napraviti.
Najprej sta preiskala stajo. O Ayrtonu ni bilo sleau. Alf so ga njegovi bivši tovariši s seboj odvlekli T Ali ao ga presenetili v staji? Ali se je upiral tn podlegel? Zadnja domneva je bila zelo verjetna. Ko je Gedeon Spilett preplezal palisadni plot,-je
uuEladal enAira. izmed sJo£inr«v katoroora
je Top divje zasledoval, kako je bežal po južnem pobočju Franklinove gore. Brez dvoma je bil eden med onimi, ki so se rešili iz razbitega čolna. Tudi po Cim Smith u ubiti mož, katerega truplo so našli zunaj plota, je bil iz tolpe Boba Harveya.
Staja ni utrpela nikake škode. Ker so ostala vrata zaprta, se črede niso porazgubile v gozdove. Tudi ni bilo sledu o kakšnem boju, ne pri hiši ne pri plotu. Pač pa je izginila Ayrtonova zaloga municije.
«NesreČneža so bržkone iznenadili, je dejal Cir Smith, in ker se je branil, je bržkone podlegel.
—	Da, bojim se, da» >e tako, je dejal poročevalec. Pozneje so se podleži nastanili v staji, kjer so našli vsega v izobilju, a ko smo se mi približali, so zbežali. Jasno je, da takrat ni bilo več Ayrtona tu.
—	Morali bomo preiskati gozd, je rekel inženir, da se rešimo teh zlodejev. Pencroff se ni varal v svojih slutnjah, ko je dejal, da jih je treba preganjati kakor divje zveri; to bi nam bilo prihranilo
marsikatero nesrečo.
začne danes
SEMENJ IZDELKOV
sa Jcmii In zimo
Nttdimo najnovejše vzorce, izdelane Iz najboljšega blaga, v modernih barvah in popolnem kroju po reklamnih cenah. Nekateri primeri : Volnena obleka, enotna barva, moderna jako elegantna ... L 50
primerov imamo velikansko iz-bero najmodern. pariških In domaČih izdelkov, kakor n. pr. promenadnih in večernih oblek, plaščev in ko-iuhov, klobukov in dežnikov in drugih potrebščin.
Volnena obleka, črte bayadere, jako eleg. L 68
m\L\
Princesse voile, volna z robom cliine . L 125->
Princesse blago melan-ge> novost . . L 75
Obleka Jumper, vcz.blu-za,krilo plisseL 295 ->•
D
Obleka Jumper, volnena, škotska, praktična modema ... L 8C
Klobuk, naše delo L 29—^ Plašč, volnen, fant., reklamni tip . L 160—^ Entoucas . L 42 —V-
PuMover barve fantazija ovratniki, zapestniki, muflon . .	L 38
PlaSč iz same volne, debel, eleg. kroj L 295
Plašč velour, volnen e-notna barva . . L 195
\
« 9
Plašč iz volnenega blaga, pepita, ovratnik in za-pestnika iz kož. L 325->-
PlašČ covercoats angleški .... L 245
/T,
Plašč iz kožuhovine, !a-pin, ras£,rekl.tip L
NAROČILA ZA DEŽELO
izvršujejo točno proti povzetja ali plačilu v naprej Navesti je treba: številko vzorca, dolgost obleke, prsni in bočni obseg.
se