Posatncrne StevOkei Navado« Din —75, ob nedeljah Din 1*50 W>*i* »*»W da«, ru »Malja ia praznikov S 18. •• datumom OKilednje* *«» . ■n«««n.j» polti Mrr^tvo D18-—. a«, D irso, a« Izkazu. iaaeraH po dogov&n.. Pri opra.1 .TABO' ^IBOR. JurSJera »lica af Polfolna pfetana vgoSovInf* Posamezne Številke* Navadne Din "7S, ob nedeljah Din l*50i UREDNIŠTVO m ml»)« * Mariboru, Jvr^m aL iL i L hm* •tropi«. Talatoa totamrk M. 27». UPRAVA aa aahaja a Jurcih alici a 4, pritličja, ¥*>» im H H • SHS pMtmJatnm* raft«. Ra. Cfl». Na aaroiiU tora, _ danaq» L«to: IV. Maribor, petek 30. marca 1923. Številka: 72 ^r- Korošec in Radič. , Maribor, 29. marca. ^ r> Korošec in Stjepan Radič sta v jj. ebu sklenila politično zvezo. Nič ne jfa°re *,0U ojačiti velikosrbskih teženj, ”r koruzni zakon med ♦akozvanirn s*e ^Viteljcm SlovenCov Ir. Korošcem to • a^zvani«» predestaviteljem Hrva-vi' j epanonl Badičem j£a,*vi minister, človek, k je sklepal ne-ski pakt, ki je sodo'.oval pri ujedi- lit’ 'n vzc^ nase fjf1-g°vora‘.)st za po-je'Cv? dalije v naši državi, politik, ki s0 bili sklenjeni Ust ’ ^akor se sklepa i ^ zakoni v vseli ^QVn’^ državah in s parlamenr. ve-<|a°.' ni samo n sg lr rti. Dokazano je ^ b»l v zvezi z rtnnn.iim: sovražniki ItttrdrŽave> f^a s0 nan-i računali karlisti, Iari'',nili in Madžari. Pošiljal jo metno* •. v svet, in zahteval intervencijo tujih ni • u»rtiravno ,jf uiim \m-j trr^- **' znan0’ s kakimi težkoeami kak ?SeR^ v Pariza sedanje meje ia Iti Je ZllnRnj' sv’e Srbije in predsednika taov ”a> da so mednarodne :nž jpf°tj 'jBemu temu pasiven, da. delal je s*Nn' ^ k°likor je bilo mogoče. Do <^Žav*^a časa je rovaril proti sedanji zavi gazite ln še nedavno je poslal v Ameriko Ba Protidržavnega hujskača dr. človek se je tedaj zvezal s lklerikalci, pravzaprav 8 SfogCftnj kraljevim ministrom dr. Ko- ( J) j' taje^14 ie Se navajen, da prihajajo k tirttgj *razočarani« kraljevi ministri in ura, ,jaZa.Upniki beograjske vlade. Veseli Prioli a^kn kot zagrebški knjigarnar 6evi£e X*e Trumbi(*e, Drinkovide, Kova Pridej’0^ginje- ^°rošce in druge, da ^re v Canosso in da jim Najofi]^811*-’ spokorniški pepel na glavo, idr R0 spokornik pa je vendarle se ne čudimo Radidn, če ‘Radii nj-lln Voselic- Evo: štiri leta je Urav. C*r"> da pop Korošec ne dela litiki, do^ileta ^ udrihal P° njegovi po-fcu Namn,, er se niso bivšemu predsednl-je, kar Hrvatska s svojim •nuni Ba“0rom in z banska oblastjo, še S6veda to* kar Srbija, Že sto let ba r],.5'lna i?. evr°Psko ž‘j davno prizna tkalci Tf’ Slovenci — to st pravi, kle-taijo _1 *° ^daj odgovorni za Slove- Hvpjmv l°rn™*?h .uprav bazardirati s «*«» ftKrp©xii.m uasijesa. Nejasen notranji položaj. Vlada konferira, nc daje pa jasnih’ poročil o svojem staliSčn. — Živahno zanima- nje krone. Zagreb, 29. marca. »Novosti? poro- podal na dvor zunanji minister dr. Nin* čajo iz Beograda: Kakor izve paš poro- čič in poročal kralju o stališču, ki ga je čevalec, so politični kro*a o južni Solrznlci je bila včeraj zaklju'4. >\*. Jutri 3" bc izvršil podpis sporazuma gkde krrmmnega prometa, s katerem si- ob enem podane smernice zaenotiio upravo «elf «ni|kih prog južne želeimue -vsiri-ji j* znaten del breme iu, ki j*h je vseim. val pvvotni načrt, oJ«T'ta na druge držav.' —TV* Sestanek v MU »do. i»i naj,, 29. marca 'i/lini kancelnr dr Seipel je včeraj v sprert;*: vu s^isci skega načelnika v zunanj"m ministrstvu lV.va ter sekcijskegi »v n; k n 'Vimmer- j j odpotoval v Milan, fcjor ,se sejane z skega nadškofa. Londonski nadškof je Mussolinijem. včeraj objavil protest zoper obsodbo du* P pri z, 29. marca. \oreS; ntf- hovnikov v Moskvi. Ali so te prošnje in Unt »Petit Parisieu« p -n.ea da je Mu* (Protesti kaj zalegli, še ni znano. Sirijo stioVni dospel v Milan, kjer s-3 ostane a P« 8e vesti< da 3e bila izvršitev smrtne avBtrijskim zveznim kano. larjim dr. hieljjcm. V Milan dos^' tud1, belgijski ženi nji minister J a.spe r Jfi i»',ijski zunanji minister Skrzydinskv; mttd prazniki se bo vršila med nj;mt in ltalijpnskim ministrskim predsednit;>m Mussnlinlj- m kazni, ki je bilia določena za četrtek, cd-godena. BORZA. O u r l h, 29. marca. (Izv.) Sklepni te- konferenca, kateri se v političnih krogih Pariz 35.95, Beograd 5.50, London pripisuje veliko važnost. Oovorl da 25.31, Berlin 0.0253, Praga 16.10, Italija pride v Milan tudi Hugo Stinnes v svr- S6-82- Newyork 541.50, Dunaj 0.0076 ena ho pogajanj z Mussolinijem in Gaspa- osminka, žig. krone ^>.0077, Budimpešta vpisuj - mt 'S. ' Q-^ 0.115. Varšava 0.013 Sofija 4.00 * Fašizem In klerikalci. Dvojen obras to je najmark&ntnejša lastnost klerikalizma, posebno pa še slovenskega. Ob sedanjih volitvah so oznanjali ljudstvu, da »o za autonomijo, kričali »o dan M dnem proti radikalom, danes pa, ko no volitve za nami, izjavljajo v slojih listih, da z autonomijo in revizijo ustave lahko tudi počakajo ter se silijo v vtou> do prav tistih radikalov, katerim M predbacivali vse, kar je *t«loh mogoče predbacivati političnemu nasprotnika. Enako postopajo klerkaiei tudi glede italijanskega ftisizrna. V Italiji to klerikalci tisti, ki sede z Mussolinijem skupno v vladi in ki ga vse mogoča načine podpirajo, pri nas pa gs napadajo. Ravno zadnji »Slovenec« napada znane* ga goriškega renegata i:i sedanjega fašista Bandelja, mi pa, ki te.«ra -uožakarj* poznamo, vemo, da j« ’>il Z", od svojega rojstva zagrizen klerikaleo in je to tudi še danes. Bandelj ja bil mel prvimi klerikalnimi agitatorji in danus, ko oznanja fašizem, oznanja istočasno tudi klerikalizem. Fašizem in klerikalizem sta v Italiji sploh v tesnem objemu. V vseb italijanskih cerkvah se >ian3s poveličuje Mussolini bolj r>3go mavsukattri svetnik in papež sam je največji prijatelj fašizma. Voditelj italijanskih klerikalcev, takozvanih »pipitovcev« (partito popala-re), don Sturzo, katerega slave id časte tako visoko tudi naši klerikalci, je Mussolinijeva desna roka. Sevala, ee hi naši slovenski klerikalci slavili LiiUto, kakor jih slave njihovi tovariši in somišljeniki v Italiji, potem bi jih slovensko ljudstvo, kljub temu da je skrajno zaslepljeno, nagnalo. Zalo pa je ravno potreben ta dvojni obraz. V Italiji oznanja slovenski klerikalec Bandelj faii* zein, v Jugoslaviji na ga, slovenski liat ✓s. A mmn % r*T K B O R*. '.Maribor;' 30/ m arčtTI 923.\_, ^ ——iai—— nw»xfli—ir--*** i——i i#te stranke napada, vse pa seveda samo •zato, da ostane ljudstvo prevarano še nadalje. Ubogi slovenski narod, s čim si se tako strašno pregrešil, da te je bog udaril s toliko slepoto! * Socijalistl povsod nazadujejo. Presenetil je gotovo rezultat državnozborskih volitev v naši državi, kjer so socija-listi skoro docela izginili s sveta. Enako iso izginili v Italiji, rezultati občinskih volitev na Gradiščanskem (Burgenland), ki so se vršile v nedeljo 25. t. m., pa dokazujejo, da izginja tudi v Avstriji so-cijaližem s površja. Cela vrsta občin, ki so bile,doslej v sooijalističhih rokah je prešla v roke krščanskih socijalistov in drugih meščanskih strank. Dnevna kronika. — Klerikalna »skrb« za meja »Straža« je trikrat, »Slov. Gospodar« pa enkrat napadel uglednega obmejnega Slovenca g. P. Mravljaka v Vuzenici, ki ima to napako, da ne nosi v žepu članske izkaznice SLS, marveč je odločen naprednjak. V isti sabi je priporočala Antona Lobeuweina v Vuzenici, moža, ki je par dni pozneje — dne 18. marca sedel kot čuvar nemške -skrinjice. Tudi to si je treba zapomniti! — Automobilna zveza Maribor Sv. Lenart v Slovenskih goricah ostane. —-Pred par dnevi smo poročali o famozni odredbi okrajnega zastopa, katerega ge-ren-t je dr. Leskovar, da se mora auto-mobilni promet med Mariborom in Sv. Lenartom v Slovenskih goricah ustaviti, ker automobili »kvarijo cesto«. Sedaj smo prejeli s strani družbe, ki vzdržuje promet, obvestilo, da se bo promet vzdrževal kljub temu nemoteno dalje, ker imajo lastniki koncesijo od ministrstva za poste, katero je edino kompetentno ustaviti promet. Auto bo vozil redno dalje vsak pondeljek, sredo in četrtek, samo prihodnji velikemončni pondeljek bo radi praznika izostal, vozil pa bo mesto tega prihodnji torek. "• -- Kongres nacijunalističnh organizacij v Beogradu. V nedeljo due 25. t. m. se je vršil v Beogradu kongres delegatov vseh nacijonalističmh organizacij v državi. Orjune, četašec, Narodne obra ne, dobrovoljcev itd., na katerem se je Sklenilo ustanoviti zvezo nacijonalistov, ki se bo borila z vsemi silami proti vsem protinarodnim in protirtržavnim elementom, proti separatistom Mn verskim fanatikom in proti iredentistom vseh vrst. V sprejeti resoluciji zahteva kongres izvedbo ustave ter “svari pred vsakim popuščanjem naprara federalistom in autonomtetom. — K poglavju o Radičevih uspehih. »Dubrovnik« prinaša to - le zgodbico: Nekdo je vprašal kmetico Iz dubrovniške okolice, ki je na trgu prodajala zelje: »Kako je volil tvoj mož!« -- »15, pa Radiča, seveda!« je odvrnila kmetica. — »Zakaj pa Radiča!« — »Veste, gospod, -imam- tri sine, pa jim tako ne bo treba k vojakom.« Vlom in umor. Dne 21. t. m. je med 10. in 14. uro vlomil doslej še neznan Državna borza d@la v Mariboru. Letno poročilo za 1. 1922. Sestavil J. Stabej, šef DBD v Mariboru. (Dalje). XXVVI. vajenci In vajenke. Ponudbe ho bile večje ko pa povpraševanje. Priglašenih vajencev in vajenk se je zaposlilo 26.41%. Vajeniško posredovanje zahteva posebnega postopanja, a to je bilo toemogoee vgled nezadostnih sredstev, ki bila uradu na razpolago. Velika ovira uspešnemu zaposlenju vajencev pa je hatlalje ta, da nudijo mojstri vajencem navadno zelo slabe pogoje in jim večinoma ne morejo dati brane in stanovanja. Značilno pa je bilo pri vajencih, da so silili najbolj v tiste stroke, kjer je že itak brezposelnost (ključavničarji, mehaniki, peki) in je domači delovni trg za dalj časa dovolj preskrbljen. Vajenkam je bilo želo malo prostih mest na razpolago. Ako povzamemo celotno sliko delovnega trga pri DBD v Mariboru 1. 1922 (ki odgovarja večinoma delovnemu f*«rn v •Sloveniji sploh), je razvidno, da je bila brezposelnost v1 mnogih strokah prav občutna in da je morala ostati več ko polo-ivdca prijavljenih sploh brezposelna. Statistično pgpto^ljeni brezposelni dpovi storilec v hišo posestnika Alojzija Hri barja v Celevcu pri Šmarjeti ter odne sel 4000 Din. denarja in srebrno uro z verižico, na kateri jo visel kompas. Istočasno je neznanec umoril v hlevu posestnikovega rejenca ISletnega Josi pa Peternela. Opozarja se občinstvo posebno na možnost, da bi tat in morilec skušal opraviti v denar uro. V tem slučaju naj nemudoma o tem obvesti bližnje orožnišlvo ali pa policijo. — Aleksander Milojevič t- V Beogradu je umrl odlični srbski igralec Aleksander Milojevič, star 61 let. Bil je član tamošnjega. gledališča. — Sindikat novinarskih sotrudnikov v Beogradu, ki je bil osnovan še pred par dnevi, je bil sprejet v tamošnji javnosti s posebnimi simpatijami, kar dokazuje, da tudi pri nas začenjajo ceniti časnikarstvo, poklic, ki daje na pr. Franciji največje državnike. Beograjski sindikat je dobil krasne prostore, v katerih bo osnoval novinarski klub po vzorcu pariških, londonskih in berlinskih klubov. — Telefonski imenik za Srbijo, Črno goro in za Vojvodino. Telefonske naročnike in posebno trgovska in industrijska podjetja opozarjamo, da sta izšla naj-novejša imenika telefonskih naročnikov in sicer eden za Srbijo in Črno goro, eden pa za Vojvodino. Imenik telefonskih naročnikov v Srbiji in Črni gori valja 60 Din., drugih direkcij pa 50 D in se lahko kupi pri poštah Ljubljana 1 in Maribor 1 ali pa pri ekonomatu poštne direkcije v Ljubljani. — Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju je izvršila svoj redni letni občni zbor dne 26. tm. Udeležba na zboru je bila tokrat jako lepa ne le iz Celja in okolice, marveč tudi iz drugih okrajev. Poslovanje tega važnega obrtnega zavoda v preteklem poslovnem letu je dokaz, da zanimanje za zadrugo vidno raste. Zadruga je pridobila v pretečenem letu iiad 40 novih članov s 60 deleži. Promet leta 1922 v denarju je prekoračil 37 milijonov. Zadruga je popolnoma pokrila svoj dolg pri zadružni zvezi tudi za prejšnja leta in vkljub temu izkazuje čist dobiček, ki daleč presega svoto čistih prebitkov vseli prejšnjih let od početka zadružnega poslovanja 1913 naprej. Delovanje zadruge je zelo solidno; krediti se dovoljujejo brez velikih forma,litet, kakoršne se sicer zahtevajo od raznih kreditnih zavodov, vendar pa s tako previdnostjo, da je kaka zguba skoro izključena tudi v malih zneskih. Za malega obrtnika je zadruga prava dobrota. Vplačani deleži so skoro 4-kratno kriti z naraslo rezervo. Izvršila se je tudi volitev novega pačelstva in nadzorstva ter so hili izvoljeni za načelnika g. Rafael Krušič, za njegovega namestnika g. Ivan Rebek, za predsednika nadzorstva g. Zal-oznik. Pravila se bodo deloma spremenila in se v to svrho skliče izvanredni občni zbor na dan 30. aprila 1923. V spremembah je posebne važnosti zvišanje članske obveznosti na 5-kratni znesek vplačanih deležev. Odstopivšemu načelniku zadruge g. Blažu Zupancu je znašajo vsoto 18.287, ki pa je bila dejanski še vsaj enkrat tolika, tako da je zapadlo najmanj 40.000 delovnih dni (kar je približno 10 let) neproduktivnosti. Posebnega stavkovnega gibanja delovni trg v letu 1922 ne zaznamuje. Pomaujkanje delovnih moči je bilo, razmeroma majhno, in kolikor ga je bilo, je temu kriva največ slabo izvedena organizacija razpoložljivih delovnih sil. Izvzeti moramo seve tiste industrijske panoge, ki so pri nas šele v povojih. Tu pridemo do vprašanja: Kaj se je storilo za ublažitev brezposelnosti, oziroma za odpravo pomanjkanja delovnih moči. DBD v Mariboru glede na svoj omejen delokrog ne more o tem skoro prav nič razmotrivati. Val brezposelnosti je s pripomočki krajevnega značaja nemogoče zaustaviti. Največ, kar je mogel storiti urad v tem oziru, so bila številna o-sebna posredovanja pri delodajalcih, pri katerih se je skušalo doseči, da so zasedli z brezposelnimi količkaj razpoložljiva prosta mesta in da so se ozirali vedno najprej na brezposelne. Vsled pomanjkanja primerniji sredstev urad tudi ni mogel misliti na kakoršnokoli uspešnejšo namero za pobijanje brezposelnosti; na drugi strani pa je nedostajalo ,Višje enotne organizacije, g katere sode- občni zbor izrekel svojo zahvalo. Posebno priznanje pa gre za tako ugodni razvoj zavoda zadružnemu tajniku g. Ivanu Strajniku, ki je v zavod spravil današnjo živahnost in razumel tekom zadnjih 3 let izvanredno dvigniti ne le promet, marveč posebno tudi zaupanje občinstva do zadruge. — Nova šola v Beogradu. V Beogradu se v kratkem otvorita višji in nižji tečaj nove gozdarske šole. Dopisi. Svečina. Petkova »Straža« me je napadla brez povoda na uajnesramnejši način. Dopisnika tistega članka imenujem najpodlejšega, brezvestnega obrekovalca. Z imenom na dan, propalica, da ti posvetim pred sodiščem v tvoje hinavsko lice! Odgovorni urednik pa, ki sprejema take lopovščine v svoj list, ne zasluži klofut ampak s pasjim bičem. — Antori Mohar. Celjske vesti. Smrtna kosa. Umrl je v Celju sedlarski mojster I. Mastnak v najlepši moški dobi. N. v m. p.! Športni klub Cel j e-Ati etiki Celje 3 :3 (0:2). Vršila se je nogometna tekma v Celju v nedeljo, dne 25. tm ter dokazala, da imata oba kluba prav dobro moštvo, katero bo treba še izvežbati. Namen tekme je bil izbrati igralce za reprezentančno tekmo z Mariborom. Ponarejeni 50 lirski bankovci se širijo zopet po Celju. Policija je aretirala te dni v Gaberju nekega Novaka iz Šmarje, ki je širil vedoma ponarejeni 50 lirski bankovec naprej. Izpovedal je, da ga je dobil od nekega Hrvata v kavarni Krušič v Celju. Javnost naj bo opreznal Občni zbor kolektivne zadruge v Celju se je vrŠtl v nedeljo, dne 25. marca ob prav lepi udeležbi. Od povabljenih se je udeležilo zborovanja 46 članov. V zadrugi je zastopanih 30 obrti. Razpravljalo se je o najemniških zadevah. Nadalje se je zahteval mojsterski izpit ter prepoved hišne industrije, ki oškoduje zelo občutljivo male obrtnike, zlasti ple-tarje in’ sedlarje. Pojasnila je dajal deloma predsednik g. Strupi, deloma obrtni komisar g. Založnik. Zadnji je po-vdarjal posebno, da se osnuje nov obrtni red, ki bo ustregel željam obrtnikov. Zborovanje krojaških mojstrov iz Celja, Maribora in Ljubljano se je vršilo preteklo nedeljo v Celju. Razpravljalo se je o mezdnem gibanju pomočnikov, ki zahtevajo zvišanje plač od 50—75%. Pri pogajanjih ni prišlo do nobenih pozitivnih zaključkov. Zajčjerejsko društvo za Slovenijo je imelo svoje zborovauje v nedeljo, dne 25. tm. v Celju. Cilj društva je širiti med ljudstvom rejo domačih zajcev. Bilo je tudi razstavljenih več predmetov iz zajčjih kož. lovanjem bi se mogla brezposelnost edino zaustavljati in zmanjševati, pri pomanjkanju delovnih moči pa je skušal zadostiti urad željam s tem, da je objavljal take slučaje v časopisju ter se obračal do drugih državnih borz dela, ako bi imele zahtevane delovne moči na razpolago. Posredovanje v množicah se ni izvršilo 1. 1922 nobeno in to zgolj iz razloga, ker je nedostajalo uradu zato potrebnih in razpoložljivih organlzato-ričnih sit. Kar se tiče posredovanje vajencev in invalidov je bilo glede vajencev že govora od zgoraj. Doseči v tem oziru vsaj nekoliko smotrenosti in odpomoči, ima DBD v Mariboru namen oživotvoriti ob prvi mogoči priliki posvetovalnico za izbiro poklicev, ki se bo zavzemala predvsem za vajeniško vprašanje. Z zaposlovanjem invalidov so se pečale največ državne in zasebne invalidske organizacije same. Razume pa se, da je šel tudi naš urad po možnosti v prvi vrsti na roko invalidom in' tako preskrbel z zaslužkom v I, J922 okrog 150 invalidov ter vojnih vdov in sirot. III. Inozemski delavci. Zakoni P zaščiti delavcev, ima v § 103. Mariborske vesti. Maribor 29. marca 1923. Opozarjamo cehj. občinstvo, da se iA velikonočno številko »Tabora« sprejemajo oglasi v soboto samo do 9. ure predpoldne. m Socijalisti in jnstiflkacija. »Volk®*, stimme« se zgraža in pohujšuje, da 80 »meščanski« listi obširno poročali d usmrtitvi morilca Lichtomvallneri3 111 pri tem hinavsko zavija oči kakor &stl. devica, češ, mi takih nečloveških dejanj nismo zmožni. Predvsem koustaiir?®0' da usmrtitvi niso prisostvovali saIfl^ »meščani«, temveč tudi'mnogo »prol®^r' cev«; očitke glede »Galgenfreude« bi bil® dobro nasloviti tudi na »V.« pristaše-.^0’ ali v »bodoči« socialistično urejeni ne bo takih zločincev, se ne da ne.d0' kazati ne izpodbiti; kdor veruje, bo ličan. Smrtna kazen je nedvomno človeška, ali nečloveškega je danes ljudmi zelo mnogo. Največ nečloveške#* P* je v tisti deželi, kjer je bog sociaj1' stični filozof M ar v, kjer ubijajo, obesi" jo in bičajo — telo in dušo — v »novega družabnega reda«. Fredno deli' mo visoke moralne lekcije, se zavedel' mo, da je manjši greh zoper čiovečn®^ kaznovati trdovratnega morilca, kak®1' pa iz slepe strankarske strasti justifi*?' ra ti duševno in telesno najboljše bi najpoštenejše ljudi! ' ; ■ m Nemška predrznost Pred pardrfe^ je, kakor se nam poroča, nek monter, k* je zaposlen pri montiranju strojev 1 Franzovem mlinu, zahteval v Klub-ba1"® od igralca naj svira »Die Wacht Rhein«, česar pa ta seveda ni storit Nemška predrznost postaja sedaj P® ^ litvah, ko sp s pomočjo slovenskih iz®** jic prišli naši Nemci do svojega posl*3 ca, vedno večja, poskrbeli pa bomo** to, da bo v kratkem uonolnmnn. izgini'9" V! m Nemško izzivanje. Prejeli sm« soboto, dne 24. tm. zvečer so nekateri ni prejšnjega 'športnega kluba MAK®* potu iz Radvanja prepevali izziv3'*11 »Die Wacht am Rhein«. Ko so jih V** teri pitomei. inženerske podoficirske le opozorili, naj ne izzivajo, so še h®^ kričali in' vpili »Heil«. Ko pa so deli, da bi to znalo imeti za kaj neprijetnejšega, so se junaško skrili v koloniji. Med temi junaki 5® K tudi nek učitelj, ki je pred kratki®3' ^ služil svoj rok v djaČki četi v Celju- « m Laznikom pri »Slov. Narodu* . pri »Straži«. Včerajšnja »Straža« je nesla notico: »Tudi Or jun a proti cu«, v kateri se nahaja stavek: Narod« poroča, da so na ljubljanfk®_ zborovanju Orjupe razni govorniki j1 . glašali, da je v narodnem oziru. duh*. Slovencev in njihovega ozemlja * °7j rom na sosede na severu in’ zaP3”. škodljiva.« Ker nam je bilo znan®, stoji Orjuna na stališču vidovdansko stave, se nam je zdelo to neverjetno, smo se informirali pri mariborskih A legatih ljubljanskega zborovanja, ki . raes** natančne določbe glede inozemskih ^ ------ —KICUB 11107*1»»"-, j lavcev v naši državi. Dejstvo je. da 80 nekatere industrijske panoge, ki t nimamo domačih strokovnih delavci ^ ds si je treba pripraviti *f. ge inozemstva, kjer je takšna industrij,^ razvita, in to za toliko časa, da s®' ^ izvežbali in usposobili domačini- g{ pa je pri tem natančne izbire in tfpj3D se mora le utemeljenim slučaj®*"/ 600 v Mariboru ima pregled črez °Ketl\ V inozemskih delavcev, ki so zaP°s c01gkfli naši industriji. Največ le teh J® n in češke narodnosti, prav m »d® na-janske. francoske in angleške- PrUg rodnosti so samo Izjema. „ .. Inozemski delavci so'se zgibal* ^ posamezno kot brezposelni P®3 xlT8!v ji prosili dela.. Na.jveČ je bilo Nemce . Avstrijske republiko ter češkbslova . državljanov, kar je spričo ^f!in^a‘,S(je]aV--delovnega trga razumljivo. Tem ^ cem se delo navadno ni nakaza ®l cej dilo se je le tu irt tam izjemoma. ^ brezposelnih se je priglasilo tudi 1 ; lijske Benečije. Za dopolnitev se .. demo, da so iskali dela pri nradu ^ Madžari, Romuni, Rusi in Italijan . . Francozov, 1 Grk iz- Male Azije, in 1 Portugalec. —- r (Konec Maribor, 30 m«rc* 1923, »TABO K«* Stran A. 'zjiivili sledeče: »Slov. Narod« je v 71. evilki res prinesel tako vest, pravi pa: »t °»v*mo Prav informirani, se je na 'upseini razpravljalo tudi o razdelitvi Slovenije na dve oblasti itd.* »Slov. Na-or i pa ni bil prav informiran, ker se oblastni skupščini Orjune v Ljub-l»ni o tem sploh ni govorilo; to pa radi j nc, ker je za nas to vprašanje bilo vno definitivno rešeno z vidovdan-0 ustavo, na katere stališču stojimo no^p PrVe (*me države) neomaj- • “ovsem nesmiselno je trditi kaj ta-jilf* ° P° vse^ or|ih borbah, ki 36 Iroela z namestnikom Hribarjem. noT "°Semo popolno narodno in držav-R(. e. sty°. zahtevamo pred vsem od-k0t,n,*ev vseh onih historičnih ostan-Sfv ^ ovirajo uresničenje tega edin-dpIm pa 50 ravno v Prvi vrsti meje f'anjih kronovln in dežel. Orjuna Po?^na ne Slovenije ne Slovencev, ona j,aj11a sanio Jugoslavijo in Jugoslovene, ^ .Zahteva čimprejšnjo izvršitev vi- lasf ?ns*'p' »stave in vzpostavitev ob-f’l samouprav in oblastnih zbornic! nih vprašanj ni med nami nobe- iferenč. zato se o tem sploh ne more FazPrnyljati.'/ jn Nn tehniki v Gradcu je položil IT. j/vni izpit g. Boris Ivan Karis, čliln je ?r08;0v* društva v Mariboru ter Postal inžener strojništva. 151 Glasbena Matica, G k. pevci, ki po- fojo Zadnji pozdrav rlr. Verstovšku, naj rivphC''0 V točho po pol 14. uri (pol ' v matičnih prbstorih. Odbor, i,™ Mariborske banke na Vel. soboto ne "kujejo. hoj111 ^ar' l1r,lno starko nam je izročil h dobrotnik 20 Din. Srena i n ala-Posnemajte! i kln? °('ni ^®tn* občni zbnr umetniškega! Pete? *®r°k»r« v Mariboru se vrši' V res « . .?pr^a llri v n,a'i sobici i-gn,° članarino. Kdor članarine še ni krši* ’ lla^ takoj to stori, da ne bo pri- ^*r-^w • OBr*w® 'Oia danes u °*) u>"i 8Vojo sejo v podpred- m' ftVero stanovanju. Posial' °Vi‘ •»”*»l*r.*rvn *•-, i.’o- v0 J: Za ?evtf-ar.» •.•'sikoSolca zn ral>a-aK- °ne Tratnikov* i? 'tS'? ko ’ m vdoyi: j:a. V«‘va N* 50 I)! z*v^a ,{fižol,-mn ko, sadjt). J, Hutter — Albin'i \ov:ik, oblek« Žtv0 Vra^ne ure na sodišču. Predsedni-8Oorj- r''^neKa sodišča v Mariboru nam ka1torCa,‘ mar’borski sodišči obdržita j Hj-jj doslej tudi zanaprej nepretrgano. m0Va»ije W1 8. do 14. ure: ‘ f na ™sm'^Pna srca vočigled j i**,.«-! Kako bogato razkošno boj Veijjj n^era miza opremljena sedaj za Praznike s piruhi. Koliko bo strari ostalo nezavžitega in se vrglo ^V?0 denarja bo šlo po nepotreb-Mariboru pa živite dve vdovi, ki z ubupom gledata, prihodnje dni, ker nimata niti danes več kaj dati svoji ubogi deci jesti, kaj šele da bi mislili na praznike. Vsaka ima po tri otroke, ki v pravem pomenu besede gladujejo. V šolo skoro ne morejo več, ker so nagi in bosi. Vemo, da sc najdejo med našim prebivalstvom vkljub vsemu egoizmu in ma-terijalizmu še usmiljena srca! Na 'nje apeliramo! Mal pritrgljaj sebi in 100 ali 200 in več takih usmiljenih src bo zmoglo veliko. Darove v katerikoli obliki (denar. obleko, živež, obutev itd.) sprejema uredništvo »Tabora«, kjer so imena obeli rev na razpolago. m S strehe padel in ponesrečil. Zidar Alojzij žižak je popravljal pri Ghišiču na Koroški cesti streho. Vsled lastne neprevidnosti — ni bil, kakor predpisano, osiguran z vrvjo — je padel s strehe ter se težko poškodoval na desni roki in glavi. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga nato predal v domačo oskrbo. Narodno gledališče Repertofre: Četrtek, 29. marca zaprto. Petek, 80. marca zaprto. Soboto. 31. marca zaprto. Nedelja, 1. aprila ob 15. uri Škrjančkov gaj, izv. — Ob 19'A. Velika noč, izv. Premi jera. Pondeljek, 2. aprila ob 15. uri Težke ribe, izv. — Ob 19%. fckrjančkov gaj, izv. »Velika noč«. Na Velikonončnrt nedeljo zvečer se vrši premijera znamenite Strindbergove simbolične drame »Velika noč*, ki je eno najglobljih in najlep-šth' Strindbergovih dramskih del. O tej drami kakor o ostalih predstavah, ki se vrše na Velikonočne praznike bomo v kratkem poročali* lili M is lit Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 425 Telefon 2t. 100. whei z«,c<>.HpH(HH Markiza Pompadour. c frodovJngjd roman. — Poslovenila f- Rosandra. , ^ (Dalje.) (59) Torej ioV kra^’ ~ za zlomka vendar. 8iatoni dve Povabili, katere sem z *di - za P,es' ki *a Pri- Jtti nu, ‘ na hiša v čast kralju! — Ali In r®,^ete hvala?« — liCo. __položil je povabilo na malo mi- *V>tpa ^®Wa tresoča se. — *®fcel d’\.-P?Vedem vas s seb°jI* - Je llff- ,10les vitezu d’ Assas. - t)’ »U lff0 sem vam!«— lvatl0 Sfas se je globoko priklonil pred Pra8u’^k mu.-ie vrnila poklon. — Na e Se °i)ruil in videl, da I^egla po iistkih. - to staahMnPljatelj*« ~ je rekel d’ Etules, , ® , JJPJ5° ffledat par konj, PrejG s Etioles kupiti, a zclel 9 Huegje jjteza d* Assas. * -X.-*- * — 1 Kultura in umetnost x VI. umetniška razstava kliba »Grohar« v Mariboru, razstava del zagrebških umetnic Naste Rojc, Anke Martinič in Tereze Paulič, se otvori v nedeljo dne 1. aprila ob 10. uri v veliki kazinski dvorani in sicer na svečan način. Otvori jo župan g. Viktor Grčar o'b navzočnosti kluhoveara članstva in umetnic. Razstava Ivo trajala do 16. aprila ter bo odprta vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Klub »Grohar« se obrača tem potom do naše mariborske javnosti, osobito pa do XIX. Mestna hiša. Droben dež je padal, -- ali vkl.j ib dežju in mrzli mogli, ki je kar zazebla v kosti, je bil Mestni trg v Parizu tistega večera jako obljuden. — Zmeraj je bila največja ljudska zabava. da opazuje, kako se zabavajo bogataši. — . Pred gledišči bodete opazili vvdno dosti ljudi, ki gledajo, kdo se pripelje.— To je del qnih, ki se ne zabavajo. — Bila je tedaj gneča na Mestnem tr.su in oddelek kavaleristov je držal nazaj radovedno ljudstvo. — Čeprav jo dež pogasil več lampijonov na prednji strani palače, je bila razsvetljava Vendarle lepa, učinkovita. -- Kočija za kočijo je prihajala, vstavila se pred vratmi na desni strani in šepet občudovanja se je slišal vsakokrat, kadar se je opazilo kako krasi.o obleko, kak bogat nakit. — da je izginil za zaveso, ki je krila vhod. -- Proti deveti uri je bilo v Mestni hiSi zbrano mnogo dvorjanov, dvorne dame, \ isoki dostojanstveniki, maršali v svoji praznični opremi, slavni pisatelji, — slikarji, bankirji, — sploh vsi, ki so imeli vazno, znano ime. — Sobane so bile skoraj premajhne, čeprav se je povabilo malo najizbranajših, - nekako stmtisoč oseb je dobilo povabilo, *. jBcdtem ko se ie število onih, ki kulturnih društev s prošnjo, da se v čim-večjem številu vdeleže otvoritve ter tako manifestirajo smisel za. umetnost in narodno vzajemnost s sestrami iz Zagreba. Otvoritev mora biti častna, taka, da bomo na njo lahko ponosni. Posebno opozarjamo na razstavo naše ženstvo, ker bosta dve umetnici, Anka Martinič in Tereza Paulič razstavili zanimiva ročna dela. x Sonatni večer ge. Brandl-Pelikano- ve. Na vsporedu so sledeči komponisti: Beethoven, sonata op. 12, štev. 1, D-dur, Brahms sonata op. 78 G-dur. Rihard Strauss op. 18 Es-dur ter še mnogo drugih del te vrste. Predprodaja vstopnic po 25, 20, 15 in 10 dinarjev pri Hoferju v Šolski ulici. Opozarjamo občinstvo na to, da sc prireditev ne bo oznanila z lepaki. x Kreditna banki za umetnike. Taka banka, ki je doslej gotovo prva svoje vrste na svetu se ustanovi na prodlos pesnika Marinettija v kratkem v Italiji. Banka se bo pečala v prvi vrsti z nakazovanjem kreditov umetnikom. Znatno materijelno podporo je obljubil tudi ministrski predsednik Mussolini. x Rus odkril doslej neznano mesto. Pariški »Journal des Debats« z dno 26. t. m. piše »Exohange Telegraph« poroča, da je ni siki raziskovatelj Korlov, ki se mudi na znanstvenem potovanju po centralni Aziji, odkril v pustinji Zobi v južni Mongoliji mesto Khara-Khoto, v katerem ni bil doslej še noben Evropejec. V tem mestu je našel knjižnico, ki šteje 2500 v neznanem jeziku pisanih zvezkov in zelo mnogo umetniških del. x Nova Einsteinova teorija. Einstein, ki se je proslavil v znanstvenem svetu s teorijo relativitete. je gladom vesti, ki prihaja iz dunajskih znanstvenih krogov, odkril novo teorijo, ki je šo bolj senza-cijonelna kot poprejšnja. Ta nova teorija se tiče zakonov gravaterija in zemeljskega magnetizma. Šport. : ISSK Maribor : HSK Čakovec. Na velikonočni pondeljek dne 2. aprila tl. popoldne ob. 15. uri se vrši med tema nogometnima mošt vini a prijateljska tekma v Ljudskem vrtu na prostoru Maribora. Ednajstorica čakovečkega kluba je priznano izvrstna, moštvo,zelo požrtvovalno in v igri silno naglo. Siv Maribor bo imel tedaj pred seboj izvrstnega nasprotnika in bo(je igra jako zanimiva. Opozarjamo cenj. občinstvo in prijatelje nogometnega športa na to tekmo, tei- vabimo k mnogobrojm udeležbi. — Odbor. Gospodarstvo. g Produktna ho,za v Novem Sadu, Vi. marca: pš.;n>a »r>7.'0, ječ.-u-n Siji kr-n /a 250, z,i :r\ij 2»7.>0, fi?( 1 *!*V» m/.ba i semčim vlO: .SfijrO. otri b: i>š u !f0, Tendenca: n-satalna. so si lastili pravico za dobiti povabilo, približevalo šestdesetim tisočem, — pomisliti je treba, da se je gospod de Mai-gret, plemenitaš iz Anjou, samomori!, ker ni dobil povabila za oi\o slavnostno veselico. — Skušajmo si sedaj predstavljati one velike sobane, okrašene z izbornim okusom tedanje dobe, — razsvetljene od ne-številnih bakel j iz voska, — cvetlice, eksotične rastline, palme, katere so prišle iz Italije in Španije. — Predstavljajmo si obednice, kjer je petsto služabnikov pripravljalo mize za slavnostni banket, katerega je kuhalo dvesto kuharjev. — Poglejmo še bogate obleke, — gospodov in dam. — brilante in dragulje. — vso to valovito množico, ki se je priklanjala in sprehajala, ča- kajoč kralja,. — vsakdo želeč si. da ga kralj opazi, —■ pogleda. — osrovori. — Poslušajmo divno ubrane gosli in harfe v plesni dvorani, in potem bodemo imeli le bled, nejasen pojem o krasoti te slavnostne veselice v Mestni hiši. — Podajmo se v glavno sobano. — Množica je zavakfvila. — Dve skupini sta vstopili iz dvoje nasprotnih vrat. — V vsaki skupini je nadvladovala jedna dama, — in ravno ti dve dami sta povzročili valovanje, katero smo opazili. — V prvi skupini je bil grof dn Barry, grpf Saint-Gcrmaio, — nek tui, nepo- i -rr g Dobava pohištva, namizne posode j* pribora. V pisarili intendaulskega ddse* ka Odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 12. aprila t. 1. ob ll. uri dop. ofertalna licitacija gle le dobavepo*i hištva, namizne posode in pribora za Pomorsko vojno akademijo. Predmetni1 oglas je v pisarni t”govske in Obrtniške 1 zbornice v Ljubljani interesentom* n* vpogled. 4r g Ostrenje pil. Ravnateljstvo državi nih železnic v Subotiči razpisuje na 'dag 12. aprila t. 1. ob 11. u;j dopoldne pisma* no licitacijo glade oddaja ostrenja 600® komadov raznih pil. Predmjtti oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intcVsentom na vpogled.' g Protivojne rente stare Avstrije. -*i Ugleden člau naše reparac!jslco komisija nam je poslal z ozirom na izplačevanje predvojnih rent stare Avstrije sledeča pojasnilo: Od mnogih strani sem dobit pisma v katerih me posojilnica, hranil* nice in privatniki obveščajo, da so dobilt od bank ponudbe, da kupijo predvojne rente stare Avstrije po 85 K za 109 K. Da ne bi bili lastnik! rent oškodovani, opozarjam, da se po senžermenskem’ do* govoru in po sklepu reparacijske komisije v Parizu konvertirajo na teritorij«: naše kraljevine žigosane rente, paptrQ&» te, srebrne in kronske, po relaci ji 25 DinT. za nominale 100 aK in dn se izplačajo obresti od julija 1920 naprej. Isto velja tudi za žigosane madžarske rente, sam'0 s to izjemo, da se izplačajo obr?sti šela od 16. julija 1921 naprej. Ni dvoma tor a j* da se bode naša država držala 4ejra skl«« pa in pomen ja omenjena ponudba reS ko 25% oškodovanje faktične vrednosti« ne glede nn izgubo pri obrestih. • , ■ ' Zanimivosti. r Grozoviti zločin v Ameriki. »Jour* nal des Debats« poroča o grozedejutvi^ ki jih je baje zakrivila tajna verska sekta Ku-klux-Klan v župniji Mor’hcu£e ^ Ločuslani. Našli so dve mrtvi trupli orf-i dotnih prebivalcev grozovito raiinasarje* ni. Zdravniki so dognali, da so bili s. po* .sobnimi pripravami nesrečnikoma prf živem telesu zdrobljeni posamni i:djc tor da jima je bila na)X)sled na sličon uačirf jDopolnoma zmleta glava. Razburjenosti proti zelo razširjeni ksenofobški sokti.kH hoče s svojo nečloveško propagamip v s«« uničiti, kar ni ameriško, in ki zasladujej® predvsem katoličane in zamorske prise* Ijence, je velika. Vsi večji časopisi obt širno poročajo o sekti in o njenih jslfo činskih prizadevanjih. . ' . ' , Izpred sod^Sča. Maribor, 26. marca. 1 Tuje kolo zastavil. Gostilničar Tomaž Štibler v Črenšov* cih, občina Selnica ob Dravi, je začet* kom meseca januarja izročil svoje 50001 K vredno dvokolo 261etnemu. v Ljubija* no pristojnemu ključavničarju «Ioeipvif Curku v popravilo. Curk pa' se je peljal znan’ gospod, kalerega ni nobeden poznal in jedna dama nenavadne lepote. Bila je to Julijetn Beeu. — Tujec je bil gospod Jakob, — skrivn nostni Človek. — ' Bled — pod pogledom tajinstvenegal moža, jo ponudil du Burry roko Julljeti ter jo vodil od skupipe do skupine, kjei? je spregovori! malo besedi. — Julijeta Beeu se je priklonila s poklonom, ki je bil popolen tudi za najbolj stroge, — itS na katerega so se ji drugi zopet prikloni-* li, pa šla k drugi skupini. — Du Barr.v jo predstavljal dvornimi damam grofico du Barry. — Deklina Julijeta je bila globoko gl« njena, — a igrala je izvrstno, -r kakoi* prava Igralka, — svojo ulogo. — Njenal dražestna, čeprav impozantna hoja,-njena dovršena krasota, — bogastvo njen ne opravo, vse to je izzvalo šepet zavisti in občudovanja. — Šla je med dvojna vrsto ognjenih pogledov, a nikakop bila preplašena. — ampak nadela Si jq izraz skromnosti in melanholije.: ki ji'34 izborno pristojala. — Kakor smo omenili, je gospod Jakoti hodil z grofom in grofico du ~iarry. —» Gotovo je tajinstvenl človek moral občudovati krasno žensko, s katero jc hotel zasledovati kake svoje temne naklepe, — ker večkrat se je njegov pogled vstavil na njeni stasiti postavi prav z zadovoljnim izraoom. /Dalie oiiijil. Maribor. 30 marc* Mala oznanila Skoraf nov površnik ter Klnopodjetje, kompletno, ▼ vet pomladanskih oblek se po Maiibpru*i>t«denoi, s» tol-oi zelo nifki ceni proda. Kje po zel« ugodni ceni rroda. pove uprava lista. 601 2—3 Vp>ašUi: Studenci -lomškova ulici 5. 599 2-8 ZAHVAL4, Povodom bridko izgube svojega srčnoljubljenega sinka, oziroma brata, gospoda Milana Zupančiča asistenta južn. železn. pri kontroli dohodkov izrekam najprisrčnejio zahvalo vsem tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem gospodu Zupanu za na-grobn govor pevskemu zboru „Draw in železničarski godbi. MARIBOR, dne 29. marca 1923. 625 Žalujoča mati in sestra. ‘motor za vrtilni tok 4 k. s. 220/380 vo mmmmmm § Velika izbira vsakov- tnih ročnšh torbic, listnic, kov- $ t* čekov, gamaš i. t. d. > g 0 Gonilni Jermeni la vrste ® od 30—350 mm t ialogi 52> 10—7 $|l ® iv. Kravos, Maribor f 7 šgk ^ Te efon 207 Aleksandrova c. 13. /elefon 207 m *e»e#eeee»»e* Katere prednosti daje noia hBERSON" gami napeinlkov la „B E R S O H" gami pofplatov ? VeHkn obljabljenosl katera uiiva;o naši gumi napefndd, kakor tndl gnraijpotplati dala aam |e povod, da ia najboljše odgovore na gornje vprašanje raspišemo sledeča nagrade: 1. nagrada- ....... 3000 Dinara 2. nagrada........ 1000 Diaara 3« nagrada ...••••• 500 Dinara 30 nagrad •••••••• pa 100 Dinara 50 nagrad • •••••••po 50 Dinara Odgovori se t ločno naznako imena ia totne adreaa pošiljatelja nastavljajo da 15. aprila L I. na naslov; BERSON KauCuk d. d. Zagreb, Vilsono» trg štev. 7. Odgovore bode presadil edea |ery reklamnih jtrokovaja-kav, a imena aagra|eaib h bodo namerila v dnevnikih. BERSON Kauiuk d. d. Zagreb, VHsenov trg 7. PeriSlo, 2595 78-35 kS©S»ukfs d!©lne plaši©, čevlje/ £amr>še, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijo blago v veliki izbiri, najceneje pri Mico® lah, Maribor, Glavni trg 2 Ma^BMBgSP oznanila Gašc?(H*na, inteligentna in • »>f irl ib. ki si iali druiinsko živi oni« in ki bi previela v/fOi i 3 otrok, 4-8 let starih, «« i<£e Prsdno»t ima tr piv,ko naohraiena. Ponudbe ■/. navedbo dosedanjega služ-ho /nni» in pa m ižno'ti z fo toirrati o na „PcStni predal 3* v >1 iv 607 'S—2 (S;©©® @@@(3 O® ©O®® ©©©©©© | Naznanilo otvoritve. I s Naznanjam cenj. občinstvu, da sem v prostorih bivše s | ,,Narodne kavarne" v Vetrinjski uHici št. 2, na vogalu g 1 Tattenbachove ulice, nasproti lekarne „Pri sv. Arehii“ | I otvoril | I manufakturno in modno trgovino, j | Po izkušnjah, ki jih imam- po svojem dolgoletnem de- S M lovanju v tej stroki, si bom prizadeval, da si bom z zmer- U ja nimi cenami in solidno postrežbo pridobil zaupanje cenj. g j| občinstva ter se priporočam za obilen obisk, g J «« Ivan Gabrič. 1 Mlada psica, volčje pasme, se j tako. :»roda. Oman, Šolska uliia t. 619 Malo pOSOSttfO V bližini Maribora. obstoječe iz stanovanj*' »k« h se. gospodarskega p »* alojtja vinograda in njive, se proita Cena 240 000 K. Natančneje pri Fani Križan, Ročka cesta 4. 623 Perilo po naiugodnejii ceni prodaja samo B. Veselinovič in drug, Maribor. Gosposka ul. 2« 458 15—11 Surovo maslo in »ir se dobi * v mlrkarrii Ivana Golob, Slovenska ulica 16. 6®G i—2 Lapi orahl, kg a ?4 K, pri večjem odjemu c«ne;*». Iv. Kovač, Frankopan« /a ulica *t, 15. 60* 5—2 URE, župne in stenske, popravlja najsolidnaie tvrdka R. BIZJAK, urar. Gosposka ul. IB, Maribor. 591 15 — 4 Zaradi odpovedi skladišča na Slomškovem trgu velika razprodaja zalog pohištva in preprog podjetja »i« s-5 Karel Preis, Maribor, Gosposka u!. 20 (Pirchanova hiša) Raznovrstno pohištvo, posteljnina, preproge i. t. d. se dobe po znatnO znižanih cenah do 1. aprila 1923. — Zelo nizke cene. — Ogled prost in neobvezen. — Ceniki brezplačno. — Na debelo in drobno. Perilo kravate 614 3-2 Sapica, nogavica In ostala hovosti j* dobila nova trgovina B. Veselinovič fi Xonp. Maribor, Gosposka ul. 26. Lastnik ia, Izdajatelj: KoBzorelj »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf O si m. — Tiska: Mariborska tiskan*« d« 4«