^^UJy jvečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 n Z* Kot York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 leta ... $3.00 GLAS Iistslovenskihdelavcevy AmerikL TELEFOH: CHeliea S—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. baaed every day except Sundays and legal Hottdays. 75,000 Readers. NO. 243. — fiTEV. 243. Entered ss Second Class Matter September 21, 1908, at the Port Office at New York, K. Y., under Act at Oongr— of March 3, 1870 TELEFON: OSeleea 3—8t78 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 17, 1934. — SREDA, 17. OKTOBRA 1934 VOLUME XT.TI, — LETNIK ZLIL FRANCIJA SE BOJI ZA SVOJ VPLIV NA BALKANU VEST V ANGLEŠKIH ČASOPISIH O JUGOSLOVANSKEM ULTIMATU MADŽARSKI JE BILA PRENAGLJENA Romunski krmi j Karol je dospel v Beograd. je priznal, da je bil zapleten i niniatra Cehoslo vasice in »ta odpotovala v Rim. — Oblasti so vse beograjske hote1«. — Skrb za Johnson proti skrajšanju delovnega časa i je bo-iskale goste. DUNAJ, Avstrija, 16. oktobra. — Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo je odločno dementi ralo vesti, ki so se razširile po inozemskem, posebno pa ameriškemu časopisju, da je namreč Jugoslavija poslala Madžarski ultimatum. Neki uradnik jugoslovanskega poslaništva je re-rekel: — Ako bo ameriško časopisje nadaljevalo s svojimi senzacijonalnimi toda neutemeljenimi poročili, bo pač moralo prevzeti odgovornost za posledice. Nihče v Jugoslaviji, ki se zaveda te ali one odgovorne službe, niti najmanj ne misli na ultimatum. — Tudi brez teh lažnjivih poročil je položaj v f-vropi dovolj napet in nevaren. V Evropi je toliko nagrmadenega streliva, da more priti misel na ultimatum le iz kakšne zmedene glave. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. oktobra. — Danes je dospel sem romunski kralj Karol v spremstvu svojega brata princa Nikolaja. Vlak, s katerim se je pripeljal, je bil močno zastražen. Jutri pričakujejo bolgarskega kralja, ki je povsem nenadno odpotoval iz Sofije. Ker prihaja v Beograd iz vseh delov Evrope na tisoče in tisoče tujcev, so oblasti v resnih skrbeh, da hi se ne ponovili atentati na razne odličnjake, ki bodo navzoči pri kraljevem pogrebu. Policija je natančno preiskala vse beograjske hotele in privatna stanovanja, v katerih stanujejo tujci. Casniški poročevalci ne bodo smeli slikati pogrebnih svečanosti. Člani kraljevih družin bodo obdani z močnim kordonom policije in detektivov. Kraljevo truplo leži v starem gradu na mrtvaškem odru. Na njegovi krsti sta krona in sablja. Velika dvorana je polna cvetja. Prvi dan si je ogledalo truplo nad dvestotisoč oseb. PARIZ, Francija, 16. oktobra. Včeraj so aretirali mladega Hrvata Mija Kraja, ki je priznal, da je bil v zvezi z zarotniki. Francoska vlada ne ve, kakšno stališče naj bi zavzela napram Madžarski, ki je dovoljevala, da so se na njenem ozemlju zbirali hrvatski separatisti ter kovali načrte za zaroto. Izpovedbe aretiranega Kraja so zelo važne. Povedal je. da je igral vlogo posredovalca med zarotniki in * doktorjem*' (dr. Paveličem) neki Egon Kvaternik, ki je dal po naročilu "doktorja" zarotnikom tudi zadnja navodila. Kraj ni kazal nobenega kesanja. — Prav ničesar ne obžalujem, — je rekel policiji, zastopniku Associated Press je pa izjavil: — Jaz sem Hrvat. Kar sem storil in kar sem nameraval storiti, je bilo za svobodo Hrvatske. Francoska vlada se zaenkrat bavi izključno le z načrti, kako bi sprijaznila Jugoslavijo in Italijo. V to svrho bo odpotoval v Rim novi francoski zunanji minister Pierre Laval. Z istim namenom se bo podal v italijansko glavno mesto tudi čehoslo-vaški zunanji minister Edvard Benes. Iz Jugoslavije prihaja poročilo, da so oblasti na sledu dr. Paveliču, ki velja za pravega povzročitelja atentata. Dr. Pavelič se je baje pred kratkim mudil v Berlinu. VS vici še vedno iščejo nadalje člane zarotniške tolpe. Aretirani Kraj je izpovedal, da je štela osem članov, dočim so oblasti mnenja, da jih je bilo le sest. Med njimi se je nahajal tudi neka izredno lepa čehoslovaška anarhistka. OTROKA JE _VRGEL V PEČ Lawrence Stone je priznal, da je deklico živo potisnil v peč. — Ljudska množica ga je bolela linčati. Nancy Jean ('<»tipin, |»et let stani litina hčerka Kichar-da J. Costi^iuiu iz - Forest Hills, L. I. j«* liila nekaj dni pri svoji t«-ti Mrs. Russell Xewhouse v Mount Vernon, X. V., ker so otroci Costigano-vega soseda imeli oslovski kašelj. V nedeljo |H»poldne je šol Costigau s svojo ženo po hčerko. K«» so luli vsi v stanovanju Mrs. Xeuhausove, se je deklica pred hišo igrala z žogo. Ljudje so videli 24 let starega delavca Lawrence Stone, ki je nekdaj bil tudi zajioslcn v hiši, da je prišel mimo hiše in se je z malo Nancv pričel igrati z žogo. Oba sta šla v klet. kjer sta nadaljevala z iicro. Ko gre kmalu nato oskrbnik hiše Hutchinson v klet, da ]>ogleda oge^j, opazi, ko odpre vrata |>eči, v ognju dekletce, ki je že skoro popolnoma zgorelo. Oskrbnik je naglo |>okli-cal policijo, ki se je takoj odzvala. Ko je policijski avtomobil naglo pripeljal, se je zadel v nek drug avtomobil in se prevrnil. Stone je bil poleg nesreče in je celo pomagal dvigniti policijski avtomobil. Ne-kdo med gledalci pa je Stone-ja spoznal in ga pokazal policistom. Stone je bil takoj aretiran in odpeljal na policijsko stražnico. Policijskemu sodniku je priznal, da je vrgel deklico še živo v peč. Izgovarjal pa si* je s tem. da je trdil, da je deklica med igranjem padla in se je smrtno ponesrečila. V strahu je t«Mlaj pobral otroka in ga je še živega potisni! v peč. Policija je mnenja, da je Stone deklico zvabil v klet, da jo je onečastil in da svoj zločin izbriše, je otroka vrgel v peč. Okoli policijske |M>stajc se je zbralo nad 10()0 ljudi in jk>-staja je močno zastražena, ker se je bati, da bi razjarjena množica skušala od|»eljati zločinca in ga linčati. Stoli«? je bil že dve leti v Connecticut State Reformatory in je bil ž«? tudi zaprt zaradi ropa. Njegova družina je bila nekdaj bogata, sedaj pa Stone niti ne ve, kje živi. njegova mati. ZADNJI BOJI MAJNERJIS0 NA ŠPANSKEM! SE VRNILI IZ VU^ne cel. «*duiejo| PREMOGOVNIKA upornike po rudarskih - -------------------- krajih. — V Oviedo so Podonavska parobrodna mm ~.....'i — — - _ * ■ ¥1 « _ a m po podaji ognju. ! Madrid, Španska, Hi. oktobra. — Vladne čete prodirajo dalje |m> rudarskem okrožju Asturije ter zasledujejo raz-kroljene upornike. Dru^i oddelek vladnih čet išče uporni- ( ril zvišala place. — Družbo je prisililo javno mnenje. PRAVI, DA BI SE V TEM SLUČAJU BLAGO STRAHOVITO PODRAŽILO Ko so vprašali bivšega načelnika NRA, generala Hugh S. Johnsona, kaj misli o zahtevah Ameriške Delavske Federacije glede skrajšanja delovnega časa, je podal izjavo, ki je javnost nemalo presenetila. Pecs, Ogrska, Iti. ktobra. — V tako imenovani "samotno- ----—— - - ' v v »•'» Il|»"l »It rilni stavki" je |x» petih dne-s ke okoli Oviedo, kjer nalete na' vili med 10*M) rudarji in lastni-sledove razdejanja, katere so co rova Podonavsko parobrod-j pustili za seboj vroči boji med 110 družbo prišlo do sporazu- j vojaštvom in revolucijonarji. j nia in stavkarji so privolili, da > Tamošnji uporniki so se šele 'vrnejo iz rova. Vladi se je podali, ko je vojaštvo pričelo' posrečilo pregovoriti lastnike na nje streljati z artilerijo. Za , rova, da so ustregli zahtevam vojašnico v Oviedo je bilo se-! rudarjev. Družba je stavkar-žganih nad 700 trupel uporni- [jeni obljubila višjo plačo jese-kov. Dvesto ujetnikov, ki jih i "i in i>ozimi in se je zavezala, ni bilo več mogoče zapreti vi(la proti stavkarjem ne bo na-ječe, čaka na svojo sodbo na i stopala. križarki "Libertad". | Tudi javnost je bila vsled te Pomožni ravnatelj španske! nenavadne stavke tako razbur-državne banke Pedro Pan Go- j jena, da se je družba čutila mez pravi, da so revolucijo-1 prisiljeno, da zviša plače, narji iz podružnice v Oviedo J Premolar ji niso zaslužili ni-odnesli 15,000,000 .pezetov in | ti $2 na teden ter so zahtevali so si denar med seboj razde- $3..">0. Kompromisni predlog, lili. j ki je bil predložen stavkarjem, --I določa, da družba ne bo, ka- j MELLON BO PLAČAL DAVEK ,kor > i'™tno skiemia, *..iža- I •» lilo Pittsburgh, Pa., Ki. oktobra. Governer Clifford Pinchot je ukazal, da država zahteva od dedičev R. B. Mellon«, da predložijo inventar premoženja, da bo mogoče določiti, koliko davka morajo plačati dediči od svoje dedščine. Mellonovo vdova, njegov sin in hči so sicer plačali že 360 tisoč dolarjev zapuščinskega davka, toda niso nikdar sodišču predložili inventarja, kar postava zaheva. Po državni j>ostavi morajo nejKisredni sorodniki pokojnika plačati 2 odstotka zapuščinskega davka, vsi drugi, ki so kaj podedovali, pa 10 odstotkov in ravno tako je treba plačati davek od dobrodelnih ustanov. VELK VIHAR V MANILI Manila, Filipinski otoki, lg. oktobra. — Velikanski vihar, ki je pet ur divjal po Manili, je vrgel štiri ladje na obrežje in napravil velikansko škodo. Električne luči so ugasnile, poulična železniea se je vstavila, in ulice so bile podobne strugam potokov. Ker je bila' prekinjena tudi električna si la, časopisi niso mogli iziti. NESREČA POLJSKIH DELAVCEV Katovice, Poljska, 14». oktobra. — Ko se je oder okoli katedrale |K>rušil, je bilo ubitih 10 delavcev in 50 več ali man j ranjenih. Na odru je bilo 100 delavcev, ko se je porušil. O POKOJNEM JUGOSLOVANSKEM KRALJU bo govoril dne 18. oktobra ob 4 popoldne član ameriškega poslaništva v Washington^ Stojanovie. Govoril bo po radio preko Columbia broadcasting sistema. Naročite m na GLAS NAftODA, največji slovenski dn«Pi2k f la plač, da bodo delali tri dni; mesto dva dni na teden in da bodo dobivali po $3 na teden. Zastopniki vlade in paro-! hrodne družbe so hiteli s temi pogoji v Pecs, da r?šijo že zelo oslabljene rudarje. Bilo ni namreč nikakega dvoma, da bi si rudarji v rovu vzeli živ-! ljenje. Stavkarji so že vstavili se-salke in v dveh dnevih bi jih votla zalila. | Zadnja zahteva, katero so stavkarji poslali iz rova, se' glasi: j "Bili smo vojaki v vojni in smo imeli zaščito. Sedaj pa smo vojaki produkcije in rav-, no tako zahtevamo zaščito, j Globočine zemlje ne bomo za- ; pustili prej, dokler naše zalite- j ve niso sprejete. Ako bodo od-1 k Ion jene, smo pripravljeni u- [ m ret i do zadnjega moža". Stavkarji so tudi naročili, da pripeljejo krste za vsakega I moža, ako njihove zahteve ni-1 so iz|M>lnjcnc. Nekateri rudarji so se v obupu že skušali obe-siti. da se rešijo trpljenja. Njihovi tovariši pa so jim zvezali roke in noge, da so jih obvarovali pred samomorom. MUSSOLINI ZA STROJE Elm, Italija, 16. oktobra. — Na konvenciji industrijske federacije je Mussolini govoril v prilog stoletja strojev ter pov-darjal, da je treba stroje rabiti za dobrobit človeštva, ne pa za povečanje brezposelnosti. Med drugim je rekel Mussolini: "Strojem se ne moremo odpovedati, ako nočemo biti potisnjeni za 20 stoletij nazaj. Toda ne smemo postaviti strojev za nase bogove. Mesto tega jih moramo rabiti in kon-/ trolirati po naši volji''. V RUSIJI NE BO LAKOTE Časnikarski poročevalec je obiskal vse kraje, ki so bili prizadeti po suši. Živeža bo dovolj do pomladi. Moskva, Rusija, 1<». oktobra. — Časnikarski poročevalec Harold Denny je prepotoval 1300 milj po vseh žitnih krajih in zlasti po krajih, ki so bili najbolj prizadeti vsled letošnje suše, in je prišel do prepričanja, da so bila poročila, ki so bila poslana v tuje države in so zatrjevala, da preti Rusiji lakota, pretirana. Poročevalec je po nekaterih krajih videl, da so bili nekateri pridelki popolnoma uničeni, toda je to izgubo nadomestil obilni pridelek v drugih krajih. Vsled tega v Rusiji letošnjo zimo ne bo pomanjkanja, še manj pa lakote. S tem ni rečeno, da nekaterim do prihodnje žetve ne bo primanjkovalo te ali one hrane, zlasti v oddaljenih vaseh, toda splošnega pomanjkanju ne bo. Poročevalec je govoril s kmetskimi ljudmi n;i domovih, na poljih, na železniških postajah in v vlakih, pa nikdo ni izrazil bojazni, da čez zimo ne bi imel dovolj hrane in le v najslabšem slučaju mu je kdo rekel: 44Tez zimo se bomo že prerinili". Poročevalec je nalašč obiskal kraje, kjer je bila največja suša, tmla nikjer ni opaziti pomanjkanja in niti bojazni pred pomanjkanjem. Po vseh trgovinah je videl različno blago in dovolj kruha. Največ škode je napravila suša v Ajmstolovo okraju, kjer so mesto .'iO bušljev na aker pridelali letos samo komaj dva buš-Ija. Toda tudi tukaj so kmetovalci prepričani, da se bodo brez pomanjkanja preživeli skozi zimo. SCHUSCHNIGC BO ŠEL V RIM Rim, Italija, 1(5. oktobra. — Iz vladnih krogov prihaja )h>-trdilo, da bo avstrijski kancler dr. Schuschnigg zopet obiskal Mussolinija. Drugi obisk avstrijskega kanclerja bo proti koncu novembra po obisku novega francoskega zunanjega ministra Lavala. Pred Schuschni«:-gom bo šel najbrže v Rim tudi eehoslovaski zunanji minister dr. Beneš. Johnson je povdarjal posebno naslednje točke: 1. Pravo izboljšanje ne more priti prej, dokler težka industrija ne prične z obratovanjem in zaposli svojih štiri milijone brezposelnih. 2. Do tega časa bo stala vlada pred težkim problemom podpore. 3. Direktna podpora, ki izgubi pomen "miloščine**, je edina pot, da se problem premaga. 4. Kampanja delavskih voditeljev za 30 ur dela na teden bo zadela na odpor pri farmer-jih in pri razredu 4belih ovratnikov.*, ko bodo spoznali, da bi tak delovni čas povzročil, da bi se vse potrebščine podražile za 33 odstotkov. Ne glede na to, da ne kaže zaposliti več ljudi z znižanjem delovnih ur, je Johnson rekel, da bo National Rec. Board v kratkem pozval različne industrije, da znižajo ure, kot zahtevajo delavske organizacije. Dalje je rekel genearl Johnson : "Delovnih ur ni mogoče znižati brez dovoljenja industrije. Industrije, ki se skušajo izvleči iz depresije, ne morejo znižati delovnega časa, ne da bi zvišale cene svojih izdelkov. Ako je mogoče znižati ceno, je mogoče vse prodati. Ako pa je cena zvišana samo za 33 odstotkov, bo kupovanje prenehalo in prišla bo depresija, da bodo ljudem osiveli lasje**. Dokler ne pride izboljšanje v glavnih industrijah, toda to izboljšanje ne sme priti z znižanjem delovnega časa, bo vlada imela veliko breme glede podpore brezposelnim. Najcenejša pot, obdržati ljudi pri življenju, je gotov denar, da ž njim ljudje kupijo, tla morejo kaj jesti", je zaključil Johnson. «. PRVI PODULICNI VLAK Moskva, Eusija, 16. oktobra. — Prvi vlak. podulične železnic«* je uspešno prestal preskusno vožnjo na .dve milji dolgi progi v severovzhodnem delu Moskve. Prebivalstvo mesta je zelo veselo, ker bo sedaj odpravljena gnječa na poulie nili železnicah. 70,000 delavcev, med katerimi je polovica žensk, kopljejo dalje in vsi pa vaj o v predore cement, tla skončajo 8 milj dolgo železnico do januarja. Prvi vlak je imel dva voza, ki sta sliena. vozovom v new-vorški pod ulični železnici. Vsak voz ima na vsaki strani po dvoje vrst. Prvi vlak je vozil od Sokolnikove postaje do Somsomol trga. Postaje, ki Se nsi dogotovljene, bodo imele niBo dogotovljene, bodo imele slikane s fresco slikami« , ODA" HEW YOKE, WEDNESDAY, OCTOBER 17, 1934 Glas Naroda* »-IT \ CA OorporaUoa) of above officer*: New York CMj, N. I. Ola s Laboda* (Velce at tke Peeple) Day Except end Holiday* Za New York mm. etlo leto......$7.00 Za pol leU ..........................$3.50 Za lnoeematTo aa eelo leto ...... 97.00 Za pol leta 13.00 Subscription Yearly 96.00 ▼sakl dan Israemii nedelj ln praanlkov. podpiM ln oibnusU se ne priobCoJejo. Denar naj ae blagoroU Sioney Order. Pri aprenembft kraja naročnikov, jprokmo, da ae aa» fdl prejinje MrallHe nastani, da bltreje naJd«Ao kaelovnlka. NARODA", ti« W. 18th Street, New ¥«%. N. Y. IZSELJEVANJE IZ ANGLIJE / V Angleška vlada je doslej znatno podpirala izšel jeva nje svojih državljanov v prekomorske kraje angleške dr i ave. Podpora vlade je bila v tem, da so »dobivali izseljeu-i i posojila, tla so bile organizirane posebne poljedelske 'laselbiiie in da so jiošiljali v Kanado k farmarjem otroke v vfeo oskrbo. Gospodarska kriza j<* pa prinesla tudi na tem polju velike izpreinembe. Zadnje leto so vprašanje izseljeništva i>onoviio proučili in pristojni o 200,000 izseljencev. Odbor prii>oroča vladi, naj bi podpirala zlasti poši-anje otrok v prekomorske kraje. Otroci ostanejo po veni v kolonijah, ki jim postanejo druga domovina. ^ > m KONEC ŠPANSKE REVOLUCIJE Pred dvema tednoma je na Španskem d o vrelo- Neza-volj«tvo španskega naroda je bilo »dvignilo zaklopcc v katalonski in asturskr provinci. Katalonija je proglasila neodvisnost, v Asturiji je bila ustanovoljena krajema .sovjetska republika. "Neodvisnosti" in "sovjetski republiki" so bili pa Inevi štet L Španska vlada je brezobzirno nastopila proti revo-'ucijonarjem. Baje je bilo usmrčenih in ranjenih nad tri tisoč ose*b. Voditelji vstaje — izvzemši tiste, ki se jim je posre-čilo pobegniti v inozemstvo — «o bili aretirani. Zagovarjati se botfo nwrali prod vojnim sodiščem, ki bo glavne kolovodje obsodilo na smrt. S tem bo zaključeno nadaljno krvavo poglavje v krvavi zgodovini Španske. Vstaja še ni popolnoma zatrta- Še ob koncu prejšnjega tedna so pokale bombe in letala so sipala smrt na krivce in nedolžne. V aplošneni se je pa liiiuist rskenui predsedniku Ler-rouxu in njegovim pomagačem posrečilo zatreti revolucijo. Na Španskem se je vnovič potnJilo dejstvo, da ima V državljanski vojni skoraj vselej uspeh vlada, če razpolaga z zadostnimi vojaškimi sredstvi. Toda vlada se ne sine prenaglo veseliti svojih uspehov. Silo, ki se pojavlja proti nji, je mogoče le začasno zatreti. Predsednik 'Alcala Zauiora je najbrž domneval, da je Lila a strmoglavi jen jem kralja Alfonza zadeva rešena in trajno urejena. Zamora 'bi danes rad menjal iz izgnanim Alfonzom, dočim bi Alfonza več ne mikalo na Špansko, pa naj bi mu »jogovi pristaši še tako ugladUi pot. GLAS NARODA* / NEWY0RŠKI PABERKI^ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. * Odkar sem začel objavljati I ki ji? je preoblekel naš newvor-v listu 'Newyorske pabcrke'\lški župnik Hijacint na grieku mi je ze marsikateri rekel, da - 1------- kmalu ne bom imel kaj pisati m bom vse skupaj pustil in pozabil. To je vse mogoče; toda doslej sem še zmiraj več zvedel kakor pa mi je mogoee napisati. Ta teden se je nabralo toliko dogodivščin, da ne vem, kje bi začel. Toda, pred no kaj povem, naj vas opozorim, da nikar ne I»ozabite priti v petek, 19. oktobra, na zabavo cerkvenega pevskega zbora, ki jo imamo po cerkveni pobožnosti (ob 8.15 zvečer). Kot sem zvedel,' se pričakuje velika udeležba naših mladih Slovencev in Slovenk; saj j«« ta zabava namenjena našim mladim, da se vsaj enkrat na mesec skupaj zbero; zaradi njih smo tudi preskrbeli amerikansko godbo. Marsikateri uie je že tudi vprašal, zakaj ravno na petek zvečer in ne na soboto ali nedeljo. Vzrok je ta, ker ste drugi dan dela prosti. Za soboto zvečer se pa cerkvena dvorana navadno ne oddaja, da drugi dan, na nedeljo, ne zaspite maše. Drugi vzrok pa je ta, ker je petek najbolj prost dan, ko društva nimajo kakih pri KRALJ ALEKSANDER in LOUIS BARTHOU Assisi v Lemontu leta 1930. Prodstojništvo slovenskih šolskih sester v Lemontu jo je poslalo študirat glasbo na kon šeivatorij v Washington. Tako smo sedaj kar trije Kopriv-šeki v muziki. Xe bo še konec slovenskega orglanja po Ameriki! Naše ženske se vesele govo- j rice, da bo letos prav dobra j sezona za slamnikarice. Takole sem slišal dve govoriti med' seboj: "Ne bomo štrilialc pu-' ter na kruh; še bomo šle na Osmo na rajželc in žlikrotV!" Jaz sem v srcu sklenil, da bi si kar vsak teden kupil slamnikov, ako hi jili kak Slovenec prodajal, ne samo tujci. Bliža se zima in misliti moram na overcoat; a kje ga naj kupim drugje kot pri tujcu, ko pa noben Slovenec nima trgovine, da bi mu nesel denar. Mladinski cerkveni pevski I zbor razveseljivo napreduje in 1 .. . . . .... sem vesel, da ljudem, ki pri-1 kl sta |,ostaIa liajajo k popoldanski službi Peter Zgaga ilruur za d ni božji (ob 5. uri), petje naših mladih zelo ugaja. Zbor napreduje |m> številu; pa tudi |w* zanimanju za |>etje in za teorijo glasite. Znamenje, da ima -....."J" I"1 "J" ^Iiuiin-. #4iiiiiuriiJ<-, Oil Mll<| red i te v ali zabav in se jim za-1 zbor veliko bodočnost. Prepri-to z našim petkom ne hodi na čali se boste lahko marsikate-pot. Ob sobotah iu nedeljah jejro nedeljo pri litanijah, tako pa že toliko društvenih prire- na. primer tudi to nedeljo (21. ditev, da si lioiuo neza-' J. K., Jr. bite torej! Ako vaši mladi ne j --' znajo brati tega le, pa jih kar j SLOVENSKE PRIREDITVE. vi starši dirigirajte na Osmo;! _. bodo pravočasno nazaj. Mi j Slovenska naselbina v !>e-Rlim. da bi bilo lepo, ako hi vsi i troit, Mich, nai>eto pričakuje prish k pobožnosti v cerkev, j nedelje 21. oktobra. ker pev- * Slavec** in 41Svo- v cerkev, nedelje 21. l»o pobožnosti pa kar v dvora- ski društvi no. I mrl je zadnij teden tudi naš dober faran Mr. Anton Vilar iz Hidgewooda (.")S2t"> Poxal Street), ki je bil svoje čase dober organist, do zadnjega pa prav |m> organlstovsko šaljiv. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Matije na Catalpa Avenue, kjer je imel zanj sv. mašo naš g. župnik. Mislim, da je bilo to prvič, da je imel v tej cerkvi slovenski duhovnik sv. mašo in je za pokojnega Slovenca molil v slovenskem jeziku. Zvedel sem tudi. da je vijo-linist Mr. Dick Ovuja precej bolan, kakor tuji to, da se je Mr. A. Kohal že vrnil iz Kanade zadnji teden, iu pa, da je Mr. Voje, ki je bil o|»criran, že na potu okrevanja in v domači oskrbi (1825 Woodbine Street, Ridgewood). Društvo '»Slovan** se pripravlja, da v kratkem zajiojc vsem Slovencem na nidio. Moj brat Maks, za katerega me mnogi njegovi znanci vprašujejo, mi je pisal iz Honolulu (Havajski otoki v Tihem oceanu), kjer služi v ameriški armadi, da je tam taka vročina in se tako potijo, kot da bi jih dež oblival. Ponosen sem na svojega brata-vojaka. Se bolj l*a sem ponosen na svojo se-j stro, redovnico sv. Frančiška, ^ ltoda** |M»novuo vprizorita o-pereto "Ciganska nevesta**. Temveč je zanimanje je, ker jih (Miscti tisti dan }>evsko društvo iz (levelanda in več gostov iz drugih naselbin. 0|>ereto 'Ciganska Nevesta* je iz nemščine poslovenil pe-vovodja John Brlisk. Pričetek točno ob 3. uri popoldne v Češki dvorani na Tillman in Butternut St. Poročevalec. * Znano in priljubljeno pevsko društvo "Prešeren** v \ Pueblo, Colo, se pridno uči in pripravlja na svoj jesenski koncert, katerega priredi v nedeljo dne 2H. oktobra on 8 žrtev atentata v Man-Francoskem. na ZA SPLOŠNO VOJAŠKO SLUŽBO Ki. oktobra. KONVENCIJA NUDISTOV | i llelegati mednarodnega kongresa nudistov so prvo sejo telil. v bližnjem potoku, ga so prišli tresoči Miami, Fla Po l.Vletiiem pripravljalnem pričeli delu je sedaj Ameriška legija sklenila, da !»«► zahtevala splošno vojaško obveznost in odpravo privatnega dobička pri vojnem gospodarstvu v sluča ju vojne s kako tujo državo. Tako je izjavil poveljnik s:*,o tisoč veteranov i/, svetovne vojne, Kdwan! A. llayes iz Decatur. 111., ki je prišel v Miami v namenu, da izvrši pripra- „„„„.„„ ve za konvencijo, ki se prične i vrši konvencija. «la prihodnji teden. vedneži ne bi motili. Načrt, katerega bo llayes predložil konvenciji sestoji iz naslednjih treh točk: 1. Pri- a .-o se skopali iz katere-Se po ce- lem telesu in modri o«i mraza tel* SO se naglo oblekli, prediio so sedli k seji. Ko je sol lice nekoliko ogrelo mraz prejšnje nori so delegati iu «lelegatinje odložili svo je obleke in skočili v vodo. Stražniki s puškami so stra-žili nudistovski k!uI>. kj»*r se jih rado- silna vojaška služba \ vojne. 2. Določi t v cen vsega blaga, določitev o dušev- j , nega in telesnega značaja'*, jej ! rekel Huntington. "S tem Ša Drug za drugim gredo. V ponedeljek je umrl v Franciji vojnočasni predseil-ni k francoske republike, Kay-niond Poincare. S svojo eneržijo in vztrajnostjo je d«isti pripomogel Franciji k zmagi. Njegovo delo je bilo. da so Francozi še po vojni zasedli nemško Poru rje. Tako gredo gim. Kmalu ne bo uied živimi nikogar več, ki so imeli v svetovni vojni odločilno besedo. Toda nad kašo, ki so jo skuhali. se bodo davile še generacije in generacije. Časopisje poroča, da se je smel dr. Korošec vrniti iz kou-finaeije v Beograd, kjer je pokleknil pred krsto pokojnega kralja in molil za njegovo dušo. Po molitvi j" vstal in pozval troediui narod Slovencev, Hrvatov iu Srbov k sodelovanju. Nekateri smatrajo ta poziv za znamenje bodoče sloge. Brez sloge ne bo šlo. Aleksander je sieer skušal to slogo na umeten način ustvariti, to-da umetno ustvarjena sloga ne velja. Biti mora plod prepričanja. medsebojnega "^upanja in dobre vere. Vsakovrstni ljudje so na svetu. Y bližini New Vorka j" ne ki lii^nik oskrunil petletno de-kletce ter jo nato živo vrgel v razbeljeno peč. Nobena zver bi ne bila zinož na kaj taksnega iz enostavnega vzroka — ker zver nima pamet i. * Letos je v New York n grozdje nekoliko dražje kot je hiio Mani. Zato je pa bolj sladko in malo ga je. črt za izkoriščanje vseli po-j imamo priložnost, da s možnih sil dežele za slučaj voj- stoletja strojev", ne in ravno tako z odstranitvi-I Delegnt i v. Clevelmula jo privatnega dobička "Ta načrt so v zadinsli m» Nevvvorško je Že |H>trgailO in razprodano, dočim californij-sko Še vedno dovažajo. Jaz sem /a- stisnil nekoliko iiew\orškega. ker je bila že skrajna sila iu v moji kleti su-že izza srede maja. Takšno reši-- sicer ne bo. kot ga imajo j "Združeni Slovenci** ob Moli. R.'lwwk reki v svoji kleti, pa Im» j Abbott je med drugim rekel:: že za silo. ''Nudisti mnogo bol j (»odpira-j In kar je glavno — že v>aj uri zvečer v IIKLDIII il OO f. _ ' ..........| It" I l-l I IIIMT-.i litri) | M >< I | i|| i 111 Kili Je glilVIlO - /A' VS Sv. Jožefa dvo-jw*c'ih l,ri »krajnili konvencijah j jo in pospešujejo inorai«. kot j v zadregi ne Imm. če bo kdo tli TT:ill i I^iKililrt i potrdili vsi veterani ter t udi i cerkev**. i hiC., i l-„; rani (St. Joseph Hall), Pueblo, Colo. potrdili vsi veterani ter tudi govarja lKizirauju cele 01-Program bo jako bogat. Po j .^uiizaeije vetersuiov'*. j«, n-leg neštetih nar«Mlnih in umet- ^ 1 ki je pr. pr''č;m. " " j,j s sprejenMun njegovega nih pesmi, bomo slišali preh |k* Ferdo Juvančeve skladbe "Rožmarin** in "Pastir**. Te dve prelepi skladbi sta že šahi oh sebi |K)1 koncerta. Ko so pevski koncerti na našem Zapadu čedalje bolj in lw»lj redka stvar, o|>ozarjam slovensko javnost v Pueblo in v bližnjih naselbinah, da naj nikar ne }>ozahijn tega pevskega večera, kajti užitek bo velik. John Germ, član 44 Prešerna * *. Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V tied naie dolgoletne ikusnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in fitdi vie pofr'ebHo preskrbeti, da j$ potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vea pojasnili*. Mi preskrbimo vse, bodui proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ca potovanje potrebno v najhitrejšem času, t* kar je tflavno. ta najmanjše »troike. , Nedržavljani naj ne odlaMajo do zadnjega trenutka, tet predno se dobi it Waskingtona povratno dovoljenjet BB-EN• TRT PtRMJT, trpi najmanj en mette. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in tmaotavljamo "Vam. da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TftAVEL BUREAU 216 We*t 18th Street New York, N. Y. a. "-f * • la načrta bila ustvarjena taka morila obramba dežele, da se ne bi nobena tuja država upala na pasti dežele. "Ako pa bo iz bruhnila še kaka vojna, v ka tero bi bile zapletene tudi Zdr. države, mora biti v cerkev**. j hišo telebnil in vprašal, kaj iu Na številki«!: avtomobilov je, kako. bilo videti, da so prišli dele j * gati iz držav New York. Pelin- | rr« sylvania, Indiana, ('olormlo in j ki je zdravniki Katisro ZA DOM SLEPIH LJUBLJANI. gotovost, -j vražil in bi najboljšemu zdravniku uiti svoje bolne mačke ne V I zaupal. . Nekega dne je objavil v svo-• jem listu sledečo ilovico: Ara ! — Na.3 ugledni meščan Mr. J A. L. se je lMxlal danes v 11« >.« Box L'", | " se je iMMial uanes v Deiiar sprejeli in ira bomo : liišnico. kjer ga bodo jutri ope- ua otcgnila v travi pod (»oseko nI era lisa, li-siea je šla na lov. Ni bil pravi sovražnik, zato je mirno stopil MI SMO ŠTIRJE iz leščevja, pa šel v mirnem koraku čez poseko nazaj mimo j belo cvetočih kresnic in utonil v irozdu. Divji petelin se je preletel z glasnim ropotom, sedel na kriv bor in pričel ščipati mlade poganjke, se spustil na tla in se pa sel tam naprej. Tedaj je vstala za gorami zarja. V dolini, kjer se je zadržaval čes dan, se je oglasila drobna siva, rdečegrla ptička s svojim ljubkim tilililiii. Taščica je pozdravila mladi dan. To je bilo na pomlad, kmalu potem, ko je divji petelin tielial s svojo visoko pesmijo. Taščica si je dobila družico. Prav taka je bila, kot samček, le rdečerjava lisa na pršili je bila medlejša, bolj umazane barve. Potem se je še parkrat z drugimi samci pretepal. Končno Note... PESMI Z NOTAMI NOTK ZA KI.AVIK Slnvnislta koračnica (I'mr in Iciriloii soln .... —0 .r«u MAI.K rKSMAKICE NOVK TKSMI S SI'KKMUKVA- Sr. 1. Srhskr narodne himne . ..lil MUM KI.AVIKJA ji • Sr. Ja. Sto ftiliš. Sriiinr tuini .15 Sest narualuifi in-smi (Pn-luvit ) SO j At. 11. Zxrtrr .................15 MKŠAM IN MOČKI ZBOR Simniski akordi (Adauiičl: 11. »rezek .............. \ j| Sr. in. I'odokiiini ........... Sla i rek. zbira šolskih prsmi — --5 Ura. srednješolska. 1. in 2. zr. |ki .VJ ( Miilvr l) I'nmladanski wlmrii. II. zr. .. AT* j; Ameriška slo« rnska lira (ll]«>»ihi k rc+lju; Sveta ime: Stražnik:; llrall-te <;-t vem in tH*fem raznih elasor .45 V pepHnitni nori. i Sar t npr), kantanta za M>li. r.lwtr in orkester. Izdala C las. Matica .75 J»magi!Sllltt!MB3IPg!MMI esr?" rrfft' isAiit sni? w awn umu wtm wwiwui ji'Mi'i mRrf lr. (i.. i1 wwnnfflBK s ^nt^wr^ist^'iT^TriflPi »mi i ixupjinuwM Kr T- "Trrf ser r r* m- CERKVENE PESMI: Dwuti člani. Cerkvene penml za mešan zlnir..............1.— PriložnoHtne peami za rerkvme in drnštvene Klar nosi i .......«0 13 mešani in 3 moški zbori — (A. (i runi t ................_ V pepefniriti noči (H. Sattnerl h,— It. TaiKnm Rr«o (Premrli____JS0 (Sat Inert ..................jm 12 Pans« lincua Tantum Rreo GcnUart. (Foersteri ........ 50 Hvalilo Goapoda v njegovih grelnikih. 13) |K>snii na east svet n i kotu (Prem rl > .........40 Mima in honorem St. Joseph! — (Pu^acbnik).................40 Kjrrie ........................ .GO K »vetemu Rešnjemu telesu — (Foencten ..................40 Sr. Nikolaj ...................60 NOTE ZA CITRE: KidU-IjKkl: Poduk t ieranjn na Bari pridejo. koraf-nU-a.........20 rilrah, 4 zrezki............3.— WBrw-i m;;- r.7M>m-: li^'aw^ua .1.— NOTE ZA TAMBURICE: Slovrmke narodne buraški zbor in pdjr. (Ilajuk» ...................1.- Na (jorenjukem je fletno mm Naročilo z Money ordrom pošljite na: KNJIGARNO "GLAS NARODA" 216 West Ifftfti Street NEW TOKE, N. Y. rst;i si It* Zf^ra«lila gnezdoee v ' /.ivozeleneni i;rniu in sret'no i sjH'ljcilii gnezdo. To leto sta i-; mela srero. Prejšnjo pomlad j( d nižinsko srečo tej samici uni-<"ila kukavica, katera je majhnemu paru podtaknila svoj.* jajce in so njuni mladiči bedno poiri-iiili; uničil jih je veliki kukavičji nestvor. V njihovi soseski si je napravil gnezdo tasčičin veren drug pri zmerjanju in gozdni vargasti str žek. Povsod ga je bilo dovolj, v vsako luknjico je pokukal, zaupno se je približal vsaki stvari, če se mu je zdela sumljiva. je opozoril nanjo okoli-et> s svojim, cer, cer, pa urno skril v grmovje, v sili tudi v mišjo luknjico, le malokdaj je zletel s svojimi kratkimi, za okrožen i mi krili. Zgodaj pomladi je pričel |wti, vendar ga pa ni ovirala uiti najhujša zima, da ne bi zapel svoje ljubk-* 1>esenice, prav kot bi se bal, da bi v>led mraza ali dolgočasja |Hizabil svoj ljubki napev. Ko mu j«* pa pomladansko soiu-e razgrelo drobne prsi in vzbudilo v majhnem telescu veliko ljubezen, si je zbral drobno družico in sta si zgradil;« veliko gnezdo. l>ve drobni moški |mt i bilo veliko. čiretli z mahom in meh ko postlano s perjem znotraj. I*i i strani je imelo majhno odprl ino. kjer >1a stara dva ho-«lila v svoj domek. Stržek ti }<• prebrisan ptič. Skrbno sknj" svoje gliezdo, ker Ve, da Ue bo vzgojil svojih mladičev, če ga bo našla kukavica. Tretji i/, njihove družbe j<* bil pa :čin-kavee. I^epo rdečkast po prsih, modrosiv ]»o glavi, zel<*n po hrbtu in i»isau po |>erotih. i * ji je dotnoval na stari jablani pt».l poseko, iu so ni bal kukavice, bal se j<* le skobea. da ga ne bi zalotil sredi najbolj zaljubljene pesiui. Ti trije ptički so kuj vestno vršili s svojimi družicami in s svojim sorodstvom po *_rozdn varnostno službo, v kolikor je niso obvladale šoje in kosi. Saj res. v njihovi soseski je gnezdil še črni zlatokljimee. Kar na tleh sta si postala s ponižno umazanorjavo kosovko, brskala pod grmovjem in ob njivah, se pasla ob jagodah in sredi poletja s rečmi speljah: mladi rod. Ce se je pokazala li->i<*a, potem je bil vrišč, kreg in skoro pretep. (V so bili zbrani vsi skupaj, se niso ustrašili uiti skolx*a. Ko pa je kos ono pozno jiolotno jutro tako lepo žvi- žgal vrh smreke, tako mehk-otožno, je posegla v njegovo lepo pesemeo smrt. Kot siva senca je švignila mimo smreke skobčeva samica. Par peres je zaplavalo V zraku. Zlatoklju-nec je obupno kriknil, pa prepozno. Orni kremplji rumenih skobčevih nog so se zadri i globoko v kosovo telesce, zakrivljen morilski kljun je na glavi opravil svoje. Ko je kosovka vdovela, je še huje zmerjala kot prej. Vsake stvari se je ustrašila. Vedno je zmerjala in svarila s svojim zvenečim pink, pinpiuk, pink. Kaj urno so se ji pridružil ščinkavec, taščica in stržek. Xajlwilj pa so obdelovali buljevko sovo, kadar jo je dan prehitel v gozdu in ni našla več varnega dupla ali tem-nei'ii smrečja. Še svojega zuau-ca. bogatega strica poseke, so rešili v prvih avgustovih tlneli pre.I loveevo kroglo. Pravočasno so zapazili sicer zvitega lovca, pa opozorili srnjaka /. glasnim klicanjem na nevarnost. (!oz«I je slekel zlato jesensko cbleko. Prek pustih goličav je I«el sever svojo mrzlo pesem l\aši znanci so šli v doline, k hišam so se umaknili. Tam so do bili vedno kaj za svoje vedno lačne želodce. Taščica je poslali svojo družino na jug v toplejše kraje, sama pa je osta'ia doma; iskala si je skrite bube, I druščino je delal stržek, ki se i j,- potepal okrog hlevov in se ; skrival v skladovnici drv. Kosovka je zdaj pa zdaj pogieda-, la izza ogla, ni-li tudi zanj > kaj ostalo. Ščinkavec j<* postal tudi slamnat vdovec in se bra-til s strnadi in vrabci. Vsi so pretolkli zimo, eden bolje, drugi slabše, spomladi pa so pričali spet lažje, brezskrbnejše življenje. DVE SIROTI Spisal A, D. ENNEEY 217 — Čudite se mojim besedam in slutim, kje tiči vzrok... Po pravici mislite, da bi Luiza lic hotela več stopiti pred ostudno, kruto balmico... }»a čeprav bi hotela zvedeti kaj o Petru. — L'ganili ste moje misli. — No vidite. Jaz pa mislim, da bi se Liu-za prav rada sestala s Petrom; saj sta skupaj trpela.. . O tem sem prepričan.. . Prvič zato, ker bi se ji prilega uestvora ne bilo treba večibati, poleglega hi pa čutila. .. nepremagljivo hrepenenje-.. — Kaj mislite s tem, gospod doktor.' — Luizo vam kmalu pojasni mojo misel. — Ne razumem vas. — Reči hočem, da bo z vnemo porabila vsako priliko, da spregovori z vami o Petru. In če boste dali temu le malo pobude, stavim glavo, da vam odkrije svojo vročo željo prepričati se o tem, >la vrli brusa C- še vedno misli na njo... — Saj je o tem trdno prepričana. — Zares i — Povedala mi je vse. gospod. Pravila m L je, kaj sta z ubogim fantom govorila, ko se je mogel nekega dne v odsotnosti stan hatbure vrniti v brlog, kamor so zapirali mojo drago Luizo; pripovedovala mi je, kako je priplezal na podstrešje, kjer je Luiza vs-.i obupana čakala, bdaj me najde. .. .Luiza mi je pravila, da je govoril Peter z njo nežno in tla je dobro čutila, kako mu silijo solze v oči; vrli fant ji je priznal, da I bi mu bilo zelo liudo, če bi se moral ločiti o 1; zahvalim. .. l)a. zahvaliti se vam moram za vašo dolgo in vestno službo v moji rodbini. — Gospod, — je poskusil spregovorili sluga, ki je bil ta čas še bolj povesil glavo. — Doprinesli ste meni in vsem v.ojim dokaz zvestotlK', ki ga priznam. Pri teh besedah se je srečal grofov po- KAZEN ZA ZLOČIN 1. oktobra dopoldne se je zagovarjala pred velikim kazenskim senatom 24-lctna služ kinja Ana Polja kova z Brezove gore. obtožena, da je letos v avgustu zadušila svojega 4 mesece starega nezakonskega otroka in tra nato vrgla v narasli potok liogozuico. Obtožnica navaja, da je Poljakova služila zadnje čase pri posestniku Martinu Cin ku v Spodnji Voličini in da je> imela Iju-bavuo razmerje s 17-letnim Cučkovini sinom Milanom. Razmerje ni ostalo brez posledic in je Poljakova povila letos v marcu zdravega dečka, ki so mu krstu dali ime Metod. Ker so jo pa ljude zelo dražili in jo je tudi gospodar o«|sh>-vil, je bila brez vsakih >red štev in brez strehe. Pri razpravi se je zagovarjala, da je dejanje izvršila zaradi bede. Senat je upošteval razne okoliščine in je izrekel milo obsodbo: tri leta ter.U«» ječe in iz.iru-bo častnih pravic za dobo ireb let. t Naznanilo in Zahvala Sorotliiik'»ui. |n-ij:ilt ljcin iu žii:iii«-ein tqmnieauio. r:i 11CU previden z sv. zukriiiu<>iiti. V Ameriki j<« Mral 'M let. Sintilul je k tlruštvu sv. Jiižefa .VS KSKJ. t«*r k SK»v. saltu. innI|i. tlruštvu v Witukepm, 111. Ziilivaljujeui4> so e. žuimiku liutala za tolažbo |K»kojijeiuu kakor tuili iiiiui. Nin I.-i I je naša zalivala za vem« in cvetje ilruštvu sv. Jožefa ter Samirstejueiuu |MHl|M>riieiiiu društvu: enako družinam: — Mr in .Mrs Frank IliNlnik. Mr in Mrs Saui Kedekein. Mr Jolnri Si-Iiifrror. Mr in Mr* Ray Alurf. Mr in Mrs Frank Kuhar. Mrs Jeiiuu* Kxiiftiik in ilrii^iiia, Mr in Mrs Frank Mali. Mr in Mrs Juek |uirtiuo:it of Ameriean Steel & WTre <"oiu|«jiny. Mr lien 1 »ianioitil. Mrs Hrozie. Mi-s It. SiMtitto. Mr iu Mrs M. J. Kuelor. Mr hi Mrs F. Mihove, Mr in Mrs A. C. White. Mr In Mrs KenLsCif. Mr in Mrs V. (Ulster. Mr in Mrs I'auliusky. Mr hi Mrs Folenstiee. Ako je kako ime ]»omotoma |n»-zahijeno, naj nam ilotieni ojirostte. Iskrena hvala tuili vseiu. ki so tla-li tiviijc avtomoliile na razpolago in mi se ]H«reha udeležili. Pokojni zitpušea žalujneo ženo .KUIANo oltl.AK: tri sinovo; JOHNA. PETKA in FRANKA; dve luvri: ANTONIJO, JOSRF1NO in osIhIh sonxMvu. Waukf-fran. 111.. 12. oklolmi 1«U. gletd z vitezovim- — Tolaži me zavest, — je nadaljeval grof, — da ste sicer že v letih, ko mora človek počivati, vendar ste se pa pripravljali spremljati gospoda viteza na dolgi poti, ga čaka... — O. gospod, pa vendar ne boste hoteli, da bi... ida ne bi... . Picard je jecljal, sluteč, da mu hoče grot prepovedati, da bi spremljal viteza v Ameriko. — Pomirite se. Picard, — je nadaljeval grof prijazno; — poklical sem vas brez najmanjšega namena greniti vam življenje... Dolga leta. ki ste jih preživeli v -službi naše rodbine, so vam pripravila posebno mesto. Picard se je naglo prijel za glavo kakor bi hotel pregnati spomin na stvari, ki se je bal, da bi grof ne začel namigavati na nje, Toda grof se je prijazno nasmehnil. — Nočem, da bi na stara leta toliko trpeli; potovanje v Ameriko bo naporno, da o vojni niti ne govorim... — Toda, gospod, — je dejal Picord samo zavestno. — saj imam še kri in mišice. — Nočem, pravim, — je nadaljeval grof, nje, in da bi bil zelo nesrečen, če bi ne nioge _ da (i>i ^.j.j. zamdi sv<)je vdanosti vitezu več kramljati z njo. ,v tak<> „eVaniost... Pošteno ste zaslužili — Vse to je vam pravila l , sVoj p,Mv-itek, Picard- In lahko še omenim, da — Da. in še inai-sikaj, kar me je globoko. ]M(ka/ali l)aA za(luj(1 VS(. jivale vrc. ganilo. ' dno vnemo.. . — Tn kaj vam je še povedala ? j _ 0 odpustite mi, n lpustite mi! — je — Pravila mi je tulu da \\ je rbilo s zašepetal Pb-ard z tlrhtečini glastmi. hudih ker Petra ni mogla videti, ko je tako . v , v«rot je zamahnil z roko, ees, naj molči. — Saj ne gre za to. kar mislite, Piearcb Želel bi. da ostanete tako mirni, kakor ste znali biti do zadnjega vzorno delavni, in uJa bi si lahko v »bodoče odpočili v miru po — Ko sem jo slišala tak<» govoriti, sent zadnjih viharjih- se spomnila pogleda na tega nesrečneža, na! Stari sluga se je ozrl po vrsti na vse prt-ubogega pohabljenca; njegovi skuštrani tega prizora: rad bi bil uganil misli svo-lasje, sključena postava in bleda lica so gospodarja ali pa opazil vsaj na eneiu vzbujala sočutje, skoraj «lpor- Toda bala obrazu smehljaj, ki bi ga bil pomiri:, sem se opisati ga Luizi. kakršen je bil. j _ 0stam.h, tu pir;ml __ je imdaljevill — Kaj mislite, da bi bila manj hvaležna. „n>f _ tu y Pai.izn k jer S(l,M vanj če bi,bila zvedela, da je Peter pohabljen? luesto< ki |)d ravnatelj. — Kaj hočete s tem reči ? Božo nekoliko pomišlja, nato pa se odloči, da mu pove odkrito. — S tem hočem reči, gospod ravnatelj, da vašo hčer ljubim, z vsem svojim sreem, z vso svojo dušo. Ravnatelj ga začuden pogleda. Toda Bozotove besede so ga zadele v srce. V njih jo bilo toliko .pravega, gorkega občutka. To je bilo vse drugače slišati, kot pa."markijeve** besede: "Tako sem zaljubljen v signorino". — Prokleti slepar! — zavpije jezno. Božo se zgane. Tedaj f»a ravnatelj opazi, da ga je napačno razumel in zamahne z roko. — Mislim namreč tega falota, ki me je tako opeharil. Torej — vi ljubite mojo hčer? — Da. — Tn moja hči to ve? — Da. — Ali vam ljubezen vrača? — Da. — Tako, tako! Tn k temu naj sedaj tudi jaz privolim? — Ako želite srečo svoji hčeri — da. Ostro, kot bi ga hotel prodreti, pogleda ravnatelj l»o-zota. — In če v to ne privolim? — Bilo bi zelo žalostno, potom — potom bi se moral poročiti z vašo hčerjo brez vašega dovoljenja. Gospod Herder se glasno zasmeje. — Tako? In ko bi svojo roko hčeri odtegnil? — Sam sem dovolj moža, da bi mogel skrbeti za svojo ženo. — Moja hči jo zelo razvajena. — Pa navzlic temu bi šla z menoj čez drn in strn, zato, ker je poštena hči poštenih stari.šev. — Gospod doktor, zelo ste drzni. Kdo pa sto pravzaprav, da se prodrznote svojo roko proti moji hčeri iztegniti? Božo stegno svojo močno postavo. — Prvič sem mož gospod ravnatelj, ki more ponuditi pošteno srce in pošteno voljo vašo hčer osrečiti. Drugič sem dr. Falkner, kot mislim, dober inžinir. ki ima svoje misli in ni padel na glavo. Tretjič pa som tudi iz dobre družine — iz tako dobre družine, da so je knez Smolensk i zaročil z mojo sestro in jo bo poročil. Ravnatelj ga (»ogleda z velikimi očmi. Ta novica je šinila kot svetel žarek skozi njegove misli. — Gospodična Dauiola se je zaročila z knezom Smolensk itn. Kdaj pa? — Tudi oni večer domačo zabave. Herder so prime za lase. — Ali vam nisem že prod tedni rekel, da ta gosjiod Kol-itiko ni trgovec, in da ima nekaj iMisebnega na seni? — Da — in tedaj som občudoval vašo bistroumnost. — Ali ste že tedaj vedeli, da je knez? — Da — to vem že dolgo časa. — Hm! To bi bili mogli tudi meni povedati. In tako je ves čas bil v moji hiši pravi knez, jaz pa o tem nisem ničesar vedel. — Ker sem bil zavzean k molčečnosti. — In vaša sestra l>o sedaj kneginja Smolensk«? — Da. In ravnatelje veselo koraka i»o sobi. Premišljuje, kako lepo bi zvenelo, ko bi rekel: "Moja hči, svakinja kneginje Smolenske". Ali: "Sestra mojega zeta je jniročena s knezom Smolenski". Ali: "Danes pričakujemo naše sorodnike, kneza in kneginjo Smolensko". Bozotov ugled pri ravnatelju je vidno rastel. Sorodstvo s knezom ga je dvignilo visoko v ravnateljevih očeh. Herder globoko dihne in oči se mu zaiskre. — Ko, torej, gospod doktor, pričakujem, da oficijelno zasnubite mojo hčer. Bozotove oči se zasvetijo. — Gospod ravnatelji In ravna tel jeve oči se nekoliko porose, ko vidi Bozotovo veselje. — Ko — ltoinn rajši nepotrebne obrede opustili. Pošten fant ste, gospod doktor in pri meni ste bili vedno v čislih. Torej — imejte mojo hčer, kajti, če more biti moja hči samo z vami srečna, potem tudi jaz ne smem imeti trdega srca. čez nekaj časa )»a nadaljuje: — Natančnejše o celi zadevi se dogovoriva jutri zvečer. Sedaj se najprej pel jeva na policijo, da opraviva, kar je potrebno. Vi greste z menoj. In Bozota prime pod pazduho in ga vleče za seboj. ' ' (Dalje prihodnjič.) KOKETNE ŽENE SO PRIŠLE IZ MODE Čeprav nastopa moderna ženska zelo samostojno in sa-zavestno, hrepeni vendar po zakonskem življenju in morda še bolj, kakor njene prednice, kajti pri njih je bil zakon samo ob sebi umeven. Pri vsej emancipaciji in uspehih svoje borbe za enakopravnost z moškim je prišla moderna ženska v večini primerov do spoznanja. da je vendarle prijetneje v zakonu starega kova, ki v njem sloni skrb za prehrano družine n« možu. To priznavajo zlasti ženske, ki morajo služiti. Xi pa vse zlato, kar se svo-•ti. Pretežna večina žen, živečih samo v gospodinjstvu, za-lirepeni prej id i slej po neodvisnosti. pa lastnem zaslužku. Pri tem pa vidijo samo solnč-ne strani javnih poklicev, senčne jim pa ostanejo prikrite. Pri bližjem opazovanju se nam pokaže temeljna razlika ne samo v zdravju, temveč tudi v vsem življenju samostojnih žensk in takozvauih vzornih zakonskih žen. Ženska v javnem poklicu živi mnogo v] prišel do prepričanja, nadalju-J hitrejšem tempu, ne pozna na i j,, angleški psiholog, da so Vatikan, Ki oktobra — Ob vadno počitka, če hoče doseči j imele največjo srečo pri nio- prinki 15 minut trajajoče av-svoj cilj. Ona ne sme biti raz- žeh žene. I>i so se jim znale pri- dijence ki jo je papež'Pij XI. vajena in mehkužna, kakor zo-1 lagoditi, ali ki so jih znale pre- dovolil kardinalu Williamu na, za,H>slena samo v gos,»o- j pričati, da jih razumejo. Du- oVonellu iz Bostona je -veti dovala, da prinaša ženski čedno, prikupljivo zunanjost, čeprav po naravi ni lepa. Moški! daje zdaj prednost ženski, ki spozna nejgovo slabost, katero sicer moški pripisujejo nežnemu spolu, ki je pa v resnici razvita bas pri njih, namreč uečimeniost. Moški se čuti nehote privezanega k ženski, ki mu zna laskati, ki kaže razu- moža, ker ne more biti mikav-mevaiije za njegove zadeve iu na in privlačna za več moških, ki ga ne nadleguje s svojimi V takem primeru je preveč vi-lastnimi skrbmi ali muhami. V hrava, kar gre ne živce že itak sedanjih težkih razmerah lire- nervoznim možem. Mož prej peni mož toni bolj po toplih ali slej spozna, ali se zanima Holnčnih žarkih i pravo solnci žena samo zanj ali pa tudi za mu je lahko razumna, prijaz- druge. In kar je najvažnejše, na in obzirna žena, ki si priza- žena mora ostati ženska, če lio-deva razveseliti ga. razpršiti če moža trajno navezati nase. njegove težke misli, spraviti Torej nobenih sufražetk. Že liga v dobro voljo, da vsaj do-jstvo, pravo, nevsiljivo ženina pozabi na križe in težave 'stvo, polno nežnosti iu razu-vsakdanjega življenja. V tako mevanja, to vedno, zmaga, ženo se mož navadno trajno Taki so nasveti angleškega zaljubi, ne moro se pa zaljubi-! psihologa ženam, ki bi rado biti trajno v lopo. toda prazno in le mikavne in privlačne, a teh muhasto lutko. j je nedvomno večina. Po dolgem opazovanju raz- ~ morja med možem in ženo som SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU UC WEST ltth STREET NEW XOKK, If. I. FIfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 16. novembra: iitati-ndain v lierenguriu \ ItoiiloKnc »ur M« t Cherbourg SHIPPING NEWS 19. oktobra: Statendam v Boulogne sur Mer 20. oktobra: Bremen v ltramen lie de France v Havre 24. oktobra: Washington, Havre Aquitania v Cherbourg 25. oktobra: Albert liallin v Hamburg SVET SE BO PRERODU 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Kuiopa \ Bremen Champlan v Havre Cotiie di Savoia v Genoa 17. novembra: Cliamplain v Havre 21. novembra: Washington v Hu\tp Albert Ballin v alitnburg 23. novembra: Majestic v CIitIkiuib Conte di Savoia v - i , ♦ i . .-i . ..! K 1 1 potita. rvdHoi >t nut/-1« a bede ter so bo zopet pustil vo- sti all predpravic kot slabši . ko zaljubi v neumno, omejeno spol. V gospodinjstvu lahko ženo, tako tudi no prenose, da žena še toliko dola. ona tlela _ bi mu žena zrasla čez glavo, vedno po svoji volji, razdeli t Možje zahtevajo zdaj od žen si delo, razpolaga s časom in Voč duhovitosti, no tr|>o pa, če mož ji je hvaležen za vsako u-1 žene svojo duhovitost preveč slugi eo. V njenem delu vidi | uveljavlja jo, ali če st k;ir- o vsem razpravljajo in razumejo, tega življenja" ita- postrožljivost, lie pa golega izpolnjevanja dolžnosti. Ženska v javnem poklicu pa pozna samo dolžnost. Nekatere ženske so pa naravnost rojene za samostojne poklice; to st> žen-: ske dolžnosti in dela. Te so v javnih poklicih srečne. Toda take ženske so navadno izjemo. večina jo rojena za rodbinsko življenje. Ni torej čuda, da hrepeni večina deklet v javnih poklicih po mirnem zakonskem življenju. To pa v naših težkih časih ne gre tako lahko, kajti najti dobrega in ožji j«* težko. O rodbinski sreči ne odločuje! Neprebavnost odpravljena blagostanje, temveč so gotovi J življenjski pogoji nujno po-1 i diti v duhu krščanstva. po avdijenci je rekel dinal < »Vonell: * * Njegova svetost s«' j«' raz-govarjal o skupnem svetovnem položaju v splošnem. Bil ■ na njo j(. prežet veselega prepričanja, preveč domišljave. Zdaj si m. - ,|a |H) duševno prerojen je svo-rajo ženo prizadevati, da z ta, ki se že kaže, zopet prineslo bližje v resnici lope stvari vseh važnejših dogodkih, ki utegnejo zanimati može. TCoketlle ženo so prišle iz modo. one no morejo več očarati mož. kaj šele da bi si trajno ohranile njihovo ljubezen. <'e liočo biti žena mikavna, se mora osredotočiti na enega 2. novembra: Majestic v Chebourg 3- novembra: I^jiafyette v Havre Gen. von Steuben v Hamburb Sal urn ia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: l;r<-men v Bremen Aquitania v Cherbourg Hex v Genoa 10. novembra: He ile France v Havre Veendam v Boulogne sur Mer 7. t'ecembra: S iturnia v Trst Hamburg v Hamburg 1 'icngaria v Cherbourg 8. t'ecembra: C latnplain v Havre 11. čecembra: < •••n. Von Steuben v i Iambi rg 12. decembra: N -w York v Hamburg 14. decembra: Majestic v Cherbourg A* ashington v Havre C >nte di Savoia v Genoa. 15. deecmbra: I'iris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: Albert Ballin v Hamburg 14. novembra: New York, M. 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: L>euts< lilaiid v Ham burg 29 decembra: II«; de France v Havre C. v Hamburg ADVERTISE IX GLAS X A ROD A Kot pravi kardinal, j«' kazal papež v resnici čuteče znamenje, ko sta pričela govoriti o (Splošnem položaju v Zdrnžejnih državah in presenetljivo je natančno papeževo poznanje vseh ameriških problemov. Kardinal <>'(\»nell, ki je papežu predložil natančno po rtiči lo t» napredku v svoji nadškof i ji, "So bo :2H. oktobra s par-nikom "Satumia" odpeljal v Združene države. —Sed?,j lahko vse je K.. Montreal. Canada, piš«*, da je . . »j v. . |. , | .l-edpis in vsebuje OilgOVOnti neki angleški psi- j „jravlla. ki ..ja.ajo del«,vanje prebavnih holt)g. V prvi vrsti trdi. tla 1 organov. Ako Imate slab apetit ali <~e , trUlljogU tloŽivljanja i/. Vet „ 1». • »ii v, mate sitnosti vsl.-d prebavnosti — po- j . .. . . ' . J ženska lepota ni voe tulltieilna. I »ku«ue xcga-toxe. spoznan bode a-|loeenili členov tlusevne in te-Pt> mojem mnenju ima ženska |^^S"**f Dr- F™*?r četi ne zunanjosti prav t »»1 i ko i mesečno zdravljenje za en doiar. Nailing iz K t liiiburgha, ki stlldi- • . i i ii - I prodaj v vseh lekarnah. vrnemo vaš izgledov na možitev kakor iz-j denar ako niste Z:ldoVo!jni z uspehom. Anglež i Odklonite ponaredbe. k... ... . . I l»roti zaprt niči vzemite —1'GA-SOI.,— ajti ztiaj jo moda tako napre- u^aini odvajak<_- 2r,c in soc. «.\dv.> INTELIGENCA ORLA Nekatere primere iz vet len ja živali smatrajo bioh>gi za pojave inteligenco. Za analizo so ugotovili, «la obstojajo tudi zelo enostavni zunanji izrazi no- jih BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmutli-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, aaj se nam takoj prigla-■i in če j« gotov, naj poilje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. T. ra izraze živalske inteligence na skrbim pripravljenih poskusih ali tudi v pri rod i, navaja en primer iz življenja ptic, kjer se moeiio uveljavlja Ile samo instinkt pri vodenju. Pred orlom bežeča košuta jo prišla v zelo kočljiv položaj, ker so jo bila zatekla na strmo pečino, tako tla ni mogla ne naprej, ne nazaj. Orel jo je takti dolgo naiKfcdal, da je padla v prepad. V tem primeru jej pa orel spoznal, tla bo košuta j poginila, ali pa tla so bo pobi-: la. če pade v prepad, tla je v takem položaju, da ne more uiti, niti braniti se, in tla njegovi kremplji s kljunom ne za-{ dostujejo, da bi jo ujel. Koor- j dinaoija teh ločenih členov ka- i že na inteligenco. Proti čiste-' mu instinktu priča, da je orel ■ tu opustil svojo navado. GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče I naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina! za stari kraj stane 97. V Italijo lista ne po-| sil jamo. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil ?okah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 ln6ev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — si. "GLAS NARODA